210. številka. Ljubljana, četrtek 14. septembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemfii ponedeljke in dneve po praznici h, ter velja po poŠti preieman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 trici. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gl<]., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrBte 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole franki nui. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2*5 poleg gledališča v „zvezdi4*. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Domišljije. —i—. Življenje človekovo je včasih tako pusto in suho, dogodjaji so osobnim željam jednega individuva tako nasprotni, da se nevoljen obrača proč od prozajične in neugodne sedanje resničnosti, — proč v drug svet domišljije, kder si stvari z živo fantazijo nove, prekrasne, velikanske, sovražniku pogubonosne položaje, pri katerih pogledu mu srce veselja trepeče in katere nese potem v prozajično Življenje nazaj, ko se vzbudi iz prijetnih tacih sanj, misleč, da je resnica, kar je videl v čarobnem svetu fantazije. Lepo je tako življenje, marsikomu se življenje baš zarad tega druzega njegovega lica vredno zdi, da je živi. A v politiki je taka domišljija brez vrednosti, da čestokrat pogubljiva, ker faktorji, iz katerih izvirajo politični dogodki, se nijso rodili v širnih neomejenih planjavah domišljije, ampak v ozkih mejah črne sebičnosti, ali — sicer malokedaj, vendar vedno v odločilnih trenutkih, — v navdušenem želenji, doseči oni konec, do katerega vedno hlepi državno življenje. Zdi se, da se v sedanjem politično-kritičnem času Evrope marsikdo ziblje v zaznamovanem pogubljivem doniisljanji. ,,Status quo ameliore" magjarske politike nij druzega, nego priljubljena fantastična podoba onega nenormalnega stanja magjarskih možjan. V isto vrsto politične vrednosti se mora staviti krasna slika, — katero si je bil pri Mohamedovem itifttek. Pomladanski valovi. (Roman, spisal Ivan T u r g e n j o v; poslovenil dr. Maks Samec.) XXXVI. (Dalje.) Sanin začne razlagati zopet svojo reu t. j. popisovati v drugokrat svoje imenje, ne oziraje se na krasote prirode — in se zdaj pa zdaj ozre na Polozova, da bi mu potrdil navedena fakta in številke. Polozov pa je v jedno-mer le hrkal, migal z glavo — odobravalno ali — neodobravalno — tega sam vrag nij mogel vedeti. Sicer pa Marija Nikolajevim nij potrebovala njegovega pritrjevanja. Kazala je take trgovinske in administrativne sposobnosti, da se je bilo le čuditi. Vsa bližnja posestva so jej bila dobro znana, izpraševala je o vsem na tanjko, vsaka njena beseda je pravo zadela do zadnje pičiee. Sanin nij pričakoval jedna-cega eksamena: na to nij bil pripravljen. In trajal je ta eksamen celo poldrugo uro. Sanin je prestal vsa občutja obtoženca, sedečega na ozkej klopi pred strogim in bistroumnim sod- grobu naročil turški veliki vezir — slika, predstavljajoča zeleni turban proroka na glavi zdivjanega baši-bozuka v srbskih tvrdujavah, rožljajočega ponosno z zlatimi cekini vojnega odškodovanja in bliščečega se v svitu garan cije evropskih velevlastij, da Jugoslovani ne bodo po tej vojni nikoli več skusili otresti se azijatskega tigra. Ne more se više ceniti niti dete evropske diplomacije — razen ruske, — dete, pri čegar porodu sta babično opravilo opravljala turškej divjosti rodno srce evropskih kristijanskih državnikov in njihovo uže po sedanjih dogodkih osmešeno čutje vsegamogoč-nosti, dete, katero so krstili: nevspeh niti jugoslovanskega niti turškega zmaganja. Zadržavati razvitek iz dolzega robstva se vspenjajočega Slovanstva je načelo zapadnoevropske politike. Ker temu načelu dejanski položaj nij po vsem ugoden, zateka se v pribežališče domišljije, in čini po migljaju podob, ki si jih je stvarila v sebičnosti in neusmiljenosti. Naj bode. Kri, ki je tekla in teče na jugoslovanskem bojišči, bode vzlic onemu načelu rodila maščevalcev mnogobrojnih v prihodnje, ako bi sedaj za trenotek tudi „razumno" diplomatsko delovanje prisililo zemljo, da jo popije brez vidljivega momentannega vspeha za Slovanstvo. Rimsko paganstvo je zatiralo krščanstvo zastonj, inkvizicija nij imela vspeha proti svobodnemu mišljenju, — narobe, oboje se je pod krutostjo nasprotnika še bolj razcvelo. Čim neusmiljenejši se bode pritiskal Slovan pod turški meč, tem bolj bode on zbral svoje nikom. „I>a, to je zaslišanje!" šepeta sam pri sebi. Marija Nikolajevna se je ves čas posmejevala in norčevala: od tega nij bilo Saninu lajše, ko se je celo v teku „zaslišanja" pokazalo, da nij popolnem razumel pomen besedi) : „zapaška" (za razoranje namenjen del celine) in „peredel" (nova razdelitev) — ga je oblil pot po lici . . . — „Nu, dobro, sklene konečno Marija Nikolajevna. Jaz poznam dobro vaše imenje . . . ne manj ko vas. Koliko terjate za dušoV" (Tačas se je cena iinenij na lluskein opredeljevala po dušah.) — „Da . . . jaz mislim . . . manj kakor pet sto rublje v ne morem vzeti —" spregovori s trudom Sanin. (O Pantaleone, Panta-leone, kde si V Tu bi ti zopet moral vsklik-niti: Barbari!) Marija Nikolajevna vzdigne oči proti nebu, kakor da bi kaj prevdarjala — „Kaj ?w spregovori zopet. „Ta cena se mi no zdi razžaljiva. Pa jaz sem si izgovorila dva dnij premisleka — in vi me torej morate čakati do jutre. Mislim, da se bomo zjedinili — in potem mi bote povedali, koliko vam je treba zadatka. Zdaj pa basta cosil" moči, da vsak udarec parira. Domišljije njegovih krutih sovražnikov se morajo izkazati kot pene — seveda krvavo-rudeče, brez stalnega vpliva na razvitek v orijentu. Nevarno je vtikati roko v vrelo vodo, da bi se kipenje zadržalo, še železna rena pade raz posodo. Še bolj nevarno je, s fantastičnimi razlogi, zoper katere priča zgodovina človeštva, in z delovanjem po onih razlogih zavirati tek dejanj, ki izvirajo iz neusmiljeno razdražene krvi celega naroda, bodi-si po podpiranji sovražnika, bodi si po zaviranji pomoči. Kajti celo tisti status quo ameliore, katerega pa angličanska vlada še ne mara ne, bi ne bil druzega, nego varanje celega naroda za njegovo prihodnjost. Osmanov meč ne bode Slovanu nikdar dal živeti, dokler ga bode dosegel, zato se bode poslednji skušal mu vedno odteztiti, dokler bode živel. Boljše bi bilo prej, nego pozneje, ker veliko življenj bi se prihranilo, veliko za miren razvitek Evrope pridobilo, če se ne odlaša odloeenje, kdo bode živel mi balkanskem poluotoku, aH Slovan ali Azijat, ko odločenje mora biti. Nij res, ako neslovanska Evropa pravi, da je miruželjna, ob jednem pa Slovan-stvu ne mara pripustiti svobode, ko dobro ve, da če sedaj zatrt, bode roko železom oboroženo, za malo časa zopet stegnil po njej, kakor bi to storil vsak drug narod, ki ima v sebi čast in moč življenja. Domišljije evropskih diplomatov zoper to nemajo leka, naj si predstavljajo še tako živobarvene slike gospodstvu nad Slovani. dostavi ona, opazivši, da jo hotel Sanin še nekaji povedati. „Dovolj smo se zanimali s zaničevano kovino ... a demaiii les arlaires! Veste kaj: zdaj vas odpustim, (ona pogleda na postekleninaste urice, ki je imela zataknene za pas) ... do treh . . . Treba vam, da si malo oddahnete. Pojdite, poigrajte „v ruletko." — „Jaz ne igram nikdar hazartnih iger," odgovori Sanin. — „Zares? Da, vi ste popolnost. Sicer pa tudi jaz ne igram. Neumno je metati denar na veter. Pa pojdite v igralno dvorano in študirajte hzijonomije. .Jako zanimivo je opazovati jih! Tam jo starka z brado —čudo! Naš knez je tudi tam — tudi dobro. Veličastna figura, nos orlov; kadar stavi tolar, se pod brezrokavnikom vkradoma prekriža. Čitajte časopise, guljajte, z jedno besedo, delajte kar hočete . . . Ob treh pa vas pričakujem . . . de pied forme. Treba bo denes raneje obedovati. Gledišče se pri teh smešnih Nemcih začne uže ob polu sedmih." Ona mu poda roko. „Sans rancunc, a' est-ce pas?*4 — „Odpustite, Marija Nikolajevna, zakaj bi vas dražil V" — ,,Zato ker sem vas mučila. Potrpite, jaz vas še nijsem tak —11 pristavi Grof Anton Auerspergf Iz Gradca nam dohaje vest, da je 12. t. m. umrl tam grof Anton Auersperg. Pokojnik je bil politikar, v parlamentu in v knjigi, zatorej gre na tem mestu izpregovoriti o njem besedo. On je za nas Slovence tem vet zanimanja vredna prikazen, ker je mej nami rojen bil in — (mi se držimo pri političnih in sploh v javnosti delujočih možeh pravila: de mortuis nil nisi vera) — ker je bil hud protivnik našega slovensko-narodnjcga političnega delovanja, posebno v onem času, ko je bil še ud kranjskega deželnega zbora in je organizoval in vodil vselej volitve velicega posestva in protivne nam stranke kakor tudi v vseh zadevah prvo besedo imel v krogih nemškutarske stranke; v onem času, ko je porogljivo v ljubljanskem deželnem zboru vrgel nam Slovencem znano zaničevanje, da vso našo literaturo v robcu pod pazuho odnesti more, ergo naj se ponem-iimo. Vendar smrt vse dolgove poplačuje, pravi britanski največji dramatik, zatorej naj bodo plačani i ti mej našim malim narodom in tem umrlim politikom, — naj v miru počiva! To tem lažje rečemo Slovenci, ker se imamo možu tudi za nekaj lepega in velicega zahvaliti. Ne pozabimo namreč, da je on prestavil na nemški jezik narodne pesni naše in tako v širnejši svet nesel vest, da živi i tu pri nas narodič, sicer res mal in neznaten ali jak po duhu in zdravega srca. Mej Nemci in mej onimi, ki so se ali bi se radi ponemčili, bode gotovo te dni žalovanje po umrlem. Časniki nemške stranke in nemškutarske bodo te dni polni slavilnih mrtvo-pisov, da si se jim je komaj pero osušilo, s katerim so stoprav pred nekaj meseci slavje pisali istemu, a še živečemu, možu in pesniku ob priliki njegove godne sedemdesetletnice. In prav imajo se svojega stališča usta-voverci in Nemci, ako žalujejo po svojem Anastaziji Grttnu. Kajti če je prav res, da on kot pesnik nij velik, da bi mnogo njegove verzi-ficirane politične lepe fraze v drugem času niti prodrlo ne bilo, vendar je to gotovo, da je baš v Času absolutizma njegova beseda „svoboda!" jako odmevala v avstrijskem nem- štvu in motil bi sam sebe, kdor bi jej ves vpliv tajil. Mi n e nemški Avstrijci moramo samo obžalovati, da je Auersperg v ustavnem življenji kasneje pokazal, da njegovo klicanje po svobodi je veljalo le bolj za Nemce v Avstriji, ne pa za vse narode. Ko bi to drugače bilo, glasil bi se tudi odmev iz naših vrst ob njegovem odstopu s tega težavnega polja borbe narodov za svobodo in omiko, katero mi in vsi odkritosrčni narodi moremo imeti in razumeti le na narodnej podlogi. Jugoslovansko bojišče. Oficijalni telegram iz Belgrada 12. sept. poroča: Turki so včeraj poskušali s silo prebroditi z levega na desni breg Morave, a po poldrugo uro trajajočem boji so bili povsod nazaj vrženi. Rusov še vedno prihaja v Srbijo dan na dan na stotine. Zdaj se uže snuje legija ko-zakov, ki baje uže šteje 200 mož. Poveljnik jej bode Rus Blaškijević. Črna laž je poročilo nemških listov, da se Rusi v Srbiji slabo sprejemajo. Vojni minister srbski vse priprave dela za vojno črez zimo. Delajo se na V3e brzo gorki plašči. — Kanoni se lijo, patroni se delajo noč in dan. Govori se, da bode na Drini Alimpić odstavljen in v generalštab prevzet, na njegovo mesto pa pride dosedanji vojni minister. Knez baje odpotuje v Deligrad k južnej armadi. Iz Črne gore nij nič zanesljivega. Turški vir poroča, da 2500 Črnogorcev brez vspeha napalo Muktarja in da je Derviš - paša zopet v Črnogoro prišel inDatnilov grad na meji zažgal. Ali to je jako neverjetno, keriz„N Fr. Pr.u izhaja, katera se je od početka vstanka uže tisočkrat zlagala. Turki bodo sigurno le krvave glave od Črnogore proč nesli. Zoper „N. Fr. Presse" piše dunajsk vojašk list „Wehr-Zeitung", organ avstrijskih oficirjev, Članek, v katerem tako-le razpravlja: nNa meji mnogojezične Avstrije pokne vstanek. Krščanski prebivalci Hercegovine, Bosne ia Bulgarije poprime jo za orožje, katero iim stoletno robstvo usiljuje v roko. Uže od davnih časov so morali biti neme priče, ko jim je zatiralec zasmehoval vero, pljuval jim na oltarje, oskrunjaval jim žene in hčere, z znojem pognojeni sad kradel jim s polja, se-/igal jim hiše, ter jim zmirom pretil z groznim umorom. Vajeni so bili, da so jih begi tepli kakor stekle pse ter jih neusmiljeno odirali; vsak mohainedanec jih je Brnel mučiti kot „neverno svinje". A kadar je grenka čaša za kapljo prepolna, se polije črez rob. Vera, čast in imetek — vse je uže prej krutemu vladarju zapalo — naposled terja celo goli život. Zadnjo krušno skorjo vzame bedniku, da bi kakor pes poginil na cesti — sedaj tekar zgrabi turški kristijan svoj handžar, ne da bi napadal, samo rešiti hoče sebi in svojim goli život, ob jednem znkliče na pomoč preko mej stanujoče brate, jednake po veroizpovedi, mogočnike zemeljske, ki dado iste pravice Židom, krščanom in Turkom. Ne vemo sicer, ker nemamo pri roči nijedne statistike, koliko imamo v Avstriji Turkov, razven onih, ki so v službi pri „Neue Freie Presse" — a mislimo vendar, da jih je vrlo malo. A na milijone živi v avstrijskih deželah bratov po narodnosti in veroizpovcdbi, sličnih s „krščanskimi psi", ki jih pobijajo v sereroturških deželah „vernikiB. Kaj bi bilo naravnejega, kakor, da se posebno avstrijski „svetovni list" potegne za pravice ubozih pregnanikov? To se pak nij niti najmanje zgodilo. Vsi drugi časniki so čutili svoj naravni nagon ter branili se svojim glasom pravico vs'ašem — a „svetovni list" se je kakor obseden grozil nad nesramnostjo Ilercegovincev in Bošnjakov, kateri se upirajo mehkemu turškemu vladanju. Temu listu jelo se je skoro vso čuditi. Toda, najhujše se je že le pozneje razvijalo. Obupni boj krščanov v Hercegovini je brzo vzbudd pozornost vseh vlad, narodov in časnikov. Prvi so se začeli bati, da bode dolej zaneteua iskrica napravila svetoven požar, drugi so jeli pretresavati „orijentalno vprašanje", ter se razkrojili v politične stranke; a listom je bil všeč bogati „materijal", ki ga ona mizgetaje z očesi — in vse jamice se jej na mah pokažejo na zarudelem lici — „Da se zopet vidimo I" Sanin se pokloni in otide. Veseli smeh se zasliši za njim — in v zrcalu, mimo katerega je šel ta trenutek, se je videl sledeči prizor: Marija Nikolajevna je potegnila svojemu možu njegovo fesko črez oči, on pa se je brezsilno branil z obema rokama. XXXVII. O, kako globoko in radostno je vzdihnil Sanin, ko se je čutil samega v sobi! Zares: Marija Nikolajevna mu je resnico povedala — da mu je treba oddahniti si, od vseh teh spoznanj , objasnenij, razgovorov, od tega sopara, ki se mu je nabral v glavo, v dušo — od tega neuganljivega neželenega zbližanja s žensko, popolnem mu tujo! In kedaj bode vsega tega konec? Bilo mu je, kakor drugi dan potem, ko je izpoznal, da ga Etna ljubi, ko je postal njen ženin! To je svetotatstvo ! Tisučkrat je prosil v mislih odpuščanja svoje čiste pravedne golobice — akoravno se nij sam v ničem tožiti imel. Tisučkrat je poljubil dani mu križec. Da bi ne imel upanja, skoro in vspešno skončati svoje opravilo, zarad katerega se je pripeljal v Frankobrod — nemu doma hi se bil podal od tod, nazaj — v mili Frankobrod, v ta dragi zdaj rojstveni kraj, k njej, k preljubljenim njenim nogam ... Ali zdaj se ne da drugače storiti. Kelih bode moral izpiti do dna, obleči se, iti na kosilo — in od tod v gledišče ... Da bi ga le jutre skoro odpustila! Se jedno ga je vznemirjalo, srdilo: on je z ljubeznijo, z usmiljenjem, s hvaležnim vshitenjom mislil o Etni, o živenji ž njo vdvoje, o sreči, katera ga čaka v prihodnosti — in mej tem pa je ta čudna ženska, ta gospa Polo-zova neodstopno plavala ... ne! ne plavala — stala, stala (Sanin se izrazi s osebnim zloradstvoin), stala pred njegovimi očmi in on se nij mogel znebiti njenega obraza, nij mogel ne slišati njenega glasu, ne pozabiti njenih besedij — nij mogel ne občutiti njenega osebnega, tanjkega, svežega in prerinljivega, kakor vonj žoltih lilij dišečega duha, ki je vel z njenih oblek. Ta baroninja se javno šali ž njim in se mu približuje na vsak mogoči način .. . Čemu to? Kaj jej je tega treba? Ali nij to pohotnost omehkužene, bogate — in skoro da ne beznravstvene ženske? In ta mož?! Kako bitje je to? Kakšne so njegove razmere k njej ? In zakaj se vsilujejo taka vprašanja njemu v glavo, Saninu, ki nema osebno nič do Polozova niti do njegove soproge? Kako, da ne more prognati njenega obraza celo tedaj, kadar se v vso dušo obrača k drugemu, svetlemu in jasnemu kakor božji dan? Kako so smejo — skozi te, skoro božanske črte — bliščeti le-te? In one ne blišči j o samo — one se drzostno smehljajo. Te modre, roparske oči, te jamice na lici, ti kočji lasje — ali je vse to prilepljeno na njega, da ne more vsega tega odtresti se, odvreči od sebe? Bedarija! Bedarija] jutro bode vse to minulo brez sledu . . . Ali ga bo pa uže jutre o Ipustila? Da . . . vsa ta vprašanja si je sam stavil Sanin — čas se je uže bližal tretjej uri. Sanin obleče črn frak in nekoliko po parku poguljavši, se odpravi k Polozovim. Pri njih je našel v gostih tajnika nemškega poslanstva, dolzega, dolzega, plavega človeka s konjskim profilom in prečko o zadaj jim je ta vstanek obečal; vsa trojica pak je bila složna v tem, da si borilci morajo pridobiti svojih pravic — sama „N. Fr. Presse" se je vrinila mej turška kardela, ter je se svojo gorjačo priganjala uničiti upornike. Zagledal je svet berlinski memorandum. Vsakdo je upal, da ga radostno sprejmo vse velevlasti, ker le tako bi mogle ustaviti potoke prelite krvi, pridobiti se svojo moralično pretežnostjo stiskanim narodom njihova prava, ter ob jednem odstraniti nevarnost svetovne vojske. To je pričakoval ves svet — le „N. Fr. Presse11 ne. Strašno je divjal ta list proti Italiji, s pestmi žugal Franciji, in vijoč z rokami prosil Angleške, naj se ne pridruži — in ko je počil glas, da je ta proti berlinskemu nientornndu uložila svoj veto, obradovala je „N. Fr. Presse" jedina to kolosalno bedastočo Angležev. — Ves drugi svet je izpoznal, da je baš sedaj Angleška zavozila kola orijentalnoga vprašanja v najveće blato, ter tako uničila zadnjo nadejo, da se obustave daljne nesrečne komplikacije. Kar se spustita v boj — to je bilo uže prej očito — Srbska in Črnogora, in to navzlic protestom „N. Fr. Presse," kateri se je nemogoča videla takova drzovitost teh „hun-tovnikov". Čuditi se moramo v resnici velikej navdušenosti in požrtvovalnosti obeh narodov, ki sta slusajoč svojih knezov glas, hitela na pomoč težek jarem nosečim bratom in sovernikom, ki so zaman vso „civilizirano Evropo" mol dovali pomoči ter obljubili, da polože orožje in se klanjajo dalje turškim krvnikom, samo, da se velevlasti zavežejo biti varuhinje onih bornih reform, ki so jih v njih dežele uvesti želele — a vsemu pomirjevanju konec je storila odpala Anglija ter tako okrepila Turčijo v njenem protivljenji in njenej pre širnosti. Naj si bi jima bila sreča mila, kakov drug dobiček bi si mogli nakloniti Srbija in Črnagora, razven tega, da osvobodite svoje brate? K večjemu, odvržete turško nadsilo (sueereniteto) in si priborite košček neplodnih zemljišč. Glavni nagib za boj, kateri nij obe čal nikakovih dobrostij, je bil dakle zelo ne sebičen — želeli so se biti za to, za kar so se nekoč bili v Schleswig- Holsteinu, da si je bil jarem, ki so ga morale nositi labske dežele, desetkrat laži od krutostij in nasilstev turških. Mnogi so Srbe in Črnogorce karali zaradi lehkomišelnosti svojega podvzetja; samo „N. Fr. Presse" pak jih je fie se peto bečala ter Turke nagovarjala „drzne buntovnike" poman-drati ter jih toliko mučiti, da se ne mogo na vse veke nigdar več upreti. Kajti po mislih N. Fr. Presse" stoji Turčija na vrhuncu vsej omiki in oliki — srečni se morajo smatrati srbski svinjski pastirji" in „crnogorski ko-štrun-tatovi", da bivajo v državi turškej, v državi, ki je videla v treh mesecih na svojem carskem prestolu trojico vladarjev, katerih dva sta bila blazna, a kojih tretji drug, sedanji cesar, za najveruejšoga svojega prijatelja ima necega mizarskega pomočnika, in za pametnejšega tovariša od sebe motri (v svojih otroških igrah) bedastega p ti a — papigo. Da se spuste v beg ti „svinjski pastirjiu in „koštrun - tatovi" takoj ko ugledajo prvi turški foz — nad tem „N. Fr. Presse" nikakor nij dvomila. A baš tako nij poznala srd „N. Fr. Presse' nijedne mejo, ko so se v raznih bojih te šalobarde, ki jih je ona nazivala in razvpila za največje bojazljivee, bile z vrlo dobro urejeno (!) cesarsko vojsko uprav junaško hrabrostjo in toliko kratov turškej nadmoči bile kos. Avstriji, svojej očevini, ki je zaprla pristanišče v Kleku, grozila je, osvetiti se v svojem in Muhameda imeni, htela pak se je tudi maščevati nad vosvoljnim svetom, ki je želel, da se ne preliva nedolžna kri v potocih. fanatično osveto vseh k alahu vzdi-hujočih omikanih narodov klicala nad one, ki so zahtevali, da se hodnikom ipak jedenkrat dado prava, ki pristujo po natornih zakonih vsemu drugemu človeštvu. — Kes človek bi so smijal tej urejenej blaznosti, da nij preveč žalostna! Z nekovini cinizmom, ki na vsem svetu ne dohode para, nikal je „svetovni list" turške krutosti, ki so jih od vseh stranij jednako poročali, ali jih je samo za male prestopke vojnikov smatral, ki se pak ne mogo prištevati v krivdo turškemu narodu. 30.000 Bul-garov so umorili Turki v nečloveških mukah — glasilo se je prvo poročilo. In ko je odposlani angleški, torej turkoljubni, komisar določil broj zaklanih llulgarov na 15 Ot JO, a Turkov, ki so jih oni, braneč se, pobili, na 137 — zahteval je „svetovni list" zadostitve Turkom, za ljudi, ki so pri obilnih skrunithah bili ubiti, in rekel, da krivda vsa pripada Rulgarom satnim in Rusiji, katera jih je — kakor misli „N. Fr. Presse" — Turkom porinila pod nož". Politični razgled. \otranJe «l«'#«*le. V Ljubljani 13. septembra. Iz Trmtn se piše „N. Fr. Pr." denuncijacija ali ovadba, da tam živeči Grki delajo za upor na Kreti. Nemška Turkinja vpije uže po policiji. V fmiifiv*'f: se pri volilni agitaciji vidijo posamezne prikazni, ki značijo, da raste stranka tam, ki hoče državne poljske poslance siliti do skupnega dela s federalisti. V M«'* J«* d iv.iive. V ltt'ttfi-*itltt so praznovali jako slovesno ll.sept. god t**f#'**»//<« Metropolit je maševal, knez in ministri so bili v cerkvi, celo mesto v zastavah ! Litanije so se začele z besedami: „Bog poživi carja našega." Pri obedu pri ruskem konzulu je knez carju napil in naglašal večno hvaležnost Rusom. Iz Rtf*f/e se piše pruskej „National-Zeitungu: „Še nikoli nij bila vojska bolj popularna, ruskemu narodu bolj priljubljena, kakor bi bila zdaj za jugoslovansko stvar." O Srhi iS in Turčiji piše pruska „Na-tional-Zeitung" tako-le: „Vsak dan Turčiji prazni žep, a jej ne daje izvorov, iz katerih bi novih vojakov dobila, Srbom pa vsak dan v obeh oz i rib prinaša obilo hrano. Na drugej strani je v interesu Srbov, stvar zavlačevati, kakor dolgo se da, kakor so prej Hercegovina in Rošnjaki storili. Pri tem samo Evropa trpi." List dalje razlaga, kako dan denes Angleži sami izpoznajo, da so oni vojsko naredili, ko nijso hoteli pristopiti berlinskemu memorandu. slttiflvike „Times" pišejo o znanem govoru Gladstonovem in menijo, da se mora Anglija z Rusijo porazumeti, in če je treba, prvi korak k temu storiti. Sedanji tre-notek je jako ugoden, da se popravi, kar so Angleži zagrešili, ko so berlinski memorandum zavrgli, t. j. odločili se od skupnega delovanja s tremi carji. — (tačas je bilo še tako v modi) — in ... o čudo? koga še? pl. Donhofa, oficirja, s katerim je pred nekoliko dnevi dueliral. Nikakor nij domneval si, srečati ga, posebno tukaj ne; on brezvoljno osupne ali ipak se ž njim razklan j a. — „Ali sta si znana?" vpraša Marija Nikolajevna, katerej nij ubežalo Saninovo vznemirjenje. — „Da . . . imel sem uže čast," izpre-govori Donhof — in nagnivši se nekaj na stran proti Mariji Nikolajevni, pristavi na pol tiho in smehljaje: nTa . . . je vaš rojak . . . Rus! . . — „No more biti!" vsklikne ona tudi na pol glasno, pogrozi mu s prstom — in se jame poslavljati ž njim in tudi z dolzim sekretarjem, ki je bil po vsih znamenjih soditi, smrtno vanjo zaljubljen; odpelje usta vsakokrat, kadar je na njo pogledal. 1 »bnhof se precej odpravi z ljubeznjivo pokornostjo, kakor prijatelj rodovine, ki uže iz pol besede razume kar se od njega zahteva; sekretar se gizdavo OBUkne iti Marija Nikolajevna ga pelja iz sobe brez vsakih ceremonij. — „Pojdite k vašej vladarici," mu reče ona (tačas je živela v VViesbadenu neka prin- cipesa di Monaco, ki je bila podobna malo- j vrednej loretki) — zakaj bi sedeli pri takšuej plebejki, kakor sem jaz?" — „Odpustite, gospa," uverja nesrečni sekretar — „vse principese na svetu . . ." Ali Marija Nikolajevna je bila neusmiljena — in sekretar je otišel se svojo prečko. Marija Nikolajevna je priredila ta dan vse k svojemu „avantage" (pridu), kakor so govorile naše žensko. Na njej je bila svilnata rozava obleka, z rokavi a la F'ontanges — in velik brilijant v vsakem ušesu. Ona se vsede k Saninu, začne govoriti o Parizu, kamor se je pripravljala na pot čez nekoliko dnij, o tem, kako so jej Nemci zoperni, kako so glupi, kadar modrujejo in precej zopet pametni, kadar so izuma; — za tem ga vpraša kakor nalašč, ali je res, da se je z oficirjem, ki je ravno zdaj tukaj sedel, pred nekaj dnevi bil se za neko damo V — „Vam je uže znano V" pomrmlja izumljeni Sanin. — „Zemlja je sluha polna, Dimitrij Pav-lovič; sicer pa tudi vem, da ste bili vi nedolžni — in vedli se kot junak. Povejte, je bila ta dama vaša nevesta?" Sanin zgrbanči z lahka svoje obrvi . . . — „Nu, saj nečem dalje. . ." izprego-vori kmalu zopet Marija Nikolajevna. Vam je to neprijetno, odpustite mi, nečem vas več nadleževati! Ne srdite se!" Polozov se prijavi pri vratih s časopisom v roki. — »Kaj pati? ali je uže obed gotov?" — „Obed bo kmalu gotov; glej, kaj sem čital v „ Sčvernoj pčelč" . . . Knez Gromoboj je umrl." Marija Nikolajevna vzdigne glavo. — , A ! Naj mu bode nebesko kraljestvo! Vsako leto mi jo," reče ona k Saninu obrnena, „v februarji na moj rojstveni dan po vseh sobah uredil kamelije. Zatorej pa nij živeti po zimi v Petrogradu. Ali je uže imel 70 let?M — „Intel. V časopisu popisujejo njegov pogreb, Celi dvor se ga je udeleževal. Za ta slučaj je zložil knez Kovriškin pesen." — „Nu in čudno." — „Hoćeš, da ti je pročitam Knez ga imenuje moža „sovčta". — „Ne, nečem. Kako je on bil mož „so-vSta" V On je čisto prosto bil mož Tatjano Jurjevne. Pojdimo obedovat. Živo misli na živo. Dimitrij Pavlovič, vašo roko. vDniji! prih.) Domače stvari. — (Hvaležnost.) Ittvši minister floben-vvart je v Ljubljano poslal in pri vladnej „Laib. Ztg." nastavil nekovega nesposobneža Fr. Mullerja, ki je bil prej samo „anonceo-sammler". Ites je hvalil Hoheuvvartovn vlado tačas v „Laib. Ztg.u A kako denes piše o istem Ilobenvvartu, glej bedasti članek: „Iloch-verriither neuester Sorte" v štev. JOT „Laib. Tagbl*. — (V Ptuj) je prišel za sodnijskega adjunkta g. Ferjančič, Slovenec. — (Iz Postojne) so včeraj vojaki začeli odhajati. — (Itojanska čitalnica), katera je nameravala 17. t. m. besedo napraviti v prid pogorelcem Logatčauom, jo je zarad zadržkov odložila na 8. oktobra; v nedeljo pa čitalnica napravi: igro, tombolo in petje, in uljudno vabi odbor vse č. ude. — (Iz Celja) se piše, da bode tam pred porotniki imel se zagovarjati neki baron Anton v. Schvveiger, ker je v Banjaluki v Rosni z goljufivimi obeti 800 pijastrov na po-sodbo vzel. Schvveigerji so bili nekdaj veljavni aristokrati na Kranjskem. — (Milodari za pribeg 1 e in ranjene Hercegovince in Bošnjake in za srbske ranjenike.) L^^CKIII. izkaz.] Gosp. J. Dolinar, v Trstu, nabral 10 gld. Gsp. J. Vrtnik, v Ormužu, nabral v veselej družbi 8 gld., Gospd. Marija Malinšekova, v Tacni, nabrala 5 gld. 80 kr. potem povoje in šar-pije. — lz Vrhnike: gg. Ig. Javornik 1 gld., Jože Nagode 1 gld., Štefan Rudolf 10 kr., J. Bazoza 10 kr., Matija Ogrin 10 kr., Jan. Hafner 15 kr., Jakob Košir 50 kr., Primožič 30 kr., Jos. Cankar 50 kr., Oznanjeslav 50 kr., J. Cukele 30 kr., J. K. 50 kr., E. V. 40 kr., J. U. 30 kr. Prejšnji izkazi 4355 gl. 94 kr. 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice, skupaj tedaj 4385 gl. 69 kr. 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice. Odbor naznanja, da jo uže odposlal več zavojev šarpij ter se prisrčno zahvaljuje za poslane in prosi še novih milodarov. Obrača se še s posebno prošnjo do vas milosrčnih Slovenk, da pripravljate in nabirate šarpije (cufanja), raznovrstnih platnenih cunj, robcev, sploh platnenega blaga itd. Nabrane stvari naj so pošiljajo ali naravnost v Belgrad „društvu ru-dečega križa" („crvenoga krsta") ali našemu odboru za podporo pribeglih in ranjenih Jugoslovanov, ki bode stvari poslal na pravo mesto. J. N. II o rak, Vaso Petričič, predsednik. denarničar. Izpred sodišča. V Ljubljani, Ili. sept. [ Izv. poroč. | Gospod France Miiller, urednik ,,Laib. Tagblatta", se je bil pred okrajno sodnijo 4. septembra t. 1. pismeno zavezal, da bode ,.popravek1' gosp. prof. Šukljeja, ki odbija znane napade imenovanega glasila nemškutar-ske stranke o priliki predloga deželnega zbora za deželni šolski svet, nespremenjen natisnil na onem mestu, kder je oponašal prof. šukljoju ,.t \ nische Frechheit". Ali namesto nespremenjenega „popravka" izšlo je par dnij pozneje na zadnjej strani „Laib. Tagbl.u korumpirano „pismo" „„zur aulklarung"katero je ne glede gramatika!-nih napak, kazalo jasno tendenco vzeti celemu popravljanju vso moč in ostrost. Prof. Šuklje nij hotel prezirati te tendencijoznosti, nego je vložil tožbo proti uredniku Francu Milllerju, katera se je obravnavala '.». t. m. pred okrajno sodnijo pri samo-sodniku g. Cucku. Za toženec se je obnašal početkom jako nonšalantno, in se izgovarjal, da je le v s le d pritiska od strani so d nije podpisal ono prvo obljubo, ter žugal, da se tudi drugod še lehko pravica najde. Sodnik: Prosim, g. perovodja, zapišite v zapisnik, da zatoženec sodniji žuga. Zatoženec: Jaz ne žugam; pa moja dva pravna konzulenta sta mi dejala tako. Sodnik: Zakaj ste spremenili cel popravek ? Zatoženec: Ker sta mi moja dva pravna konzulenta rekla, da to nij „popra-vek", nego „pismou. Sodnik: Zakaj nijste svojih pravnih konzulentov soboj pripeljali? Tukaj je mesto za nju, da zastopata stranke. Zatoženec: Jaz nijsem stranka; protestiram zoper to. Sodnik: Prav, Vi nijste stranka, temne zatoženec. Zatoženec: Pa moja dva pravna konzulenta sta mi rekla, da imam prav, ker je to vse le „lokalnotiz". Sodnik: To nij nič „lokalnotiz"; tu gre za postavo; in konzulent je le konzulent; ako sta pa dva konzulenta, sta pa dva. Soboj pa nijste nobenega pripeljali, torej nas tudi ne brigata. Občinstvo je bilo jako radovedno na glasovita „rechtskonsulenta1', in zastavica je bila stoprav rešena, ko je tožnik prof. Suklje v svojem govoru omenil, da se je pri njegovej privatuej obravnavi zarad tega popravka skliceval zatoženec tudi na „konzulente", ter dejal, da sta to: doktorja Schaffer in Schrev!! Torej vendar dva jurista! Zakaj sta ga pa bila sedaj tako na suhem pustila, tega zatoženec nij povedal. Naposled je postal zatoženec jako redkobeseden in klavern, in ko ga je po predlogu g. dr. M o š e t a, zastopnika tožnikuvega, obsodil sodnik po §. 19. t. p., da mora prijaviti še jedenkrat nespremenjen popravek, sicer mu bode list vstavljen in po vrhu še po §. 21. t. p. na kazen 5 gobi., ali 24 ur zapora in vse stroške, govoril je še jedenkrat o prizivu ali „berufung". Ko je pa izvedel, da tudi pritožba nema suspenzivne moči, dejal je resig-uirano : „Do is holt schod zu berufen !" Težko je bilo moža podučiti, da pred sodiščem ne gre govoriti „de lege ferenda". Ra/.ne vesti. * (Odškodnine) je, kakor poroča .Ueichsanzeiger/' dala Turčija vdovi umorjenega nemškega konzula Abbot-a 300.000 frank.. * (Žita na Francoske m) so se v 12 okra,ih dobro obnesla, v 39. srednje in v 5. slabo. * (Pogorelo) je * Galiciji mesto 11 u rsz-t v n ; škoda iznaša nad pol milijona. 19, Mi'pt • Ih lir.i : i»Mp»i Delago iz Maribora. — Princ Hugo Windischgratz iz Štajerskega. — Vedova iz Trsta. — pl. Pilat iz Benetk. tri 6 g d. 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru 69 , 50 1860 drž. posojilo 113 , — Akcije narodne banko 860 , — Kreditne akcije 147 , 40 London . 121 . 70 Napol. 9 , 72Vi , C. k. cekini . . . 5 . 83'/, , Srebro.........101 , 75 ^ Anatherinova ustna voda 4 in zobni prašek 4 izdeljuje M*tccoii, lekar na du- ^ najskej cesti v LJubljani. Tudi najboljši iu naj-m cenejši pripomoček za čiščenje ust, k * 1 skatljica zobnega praska . 40 kr. V 4 1 steklenica ustne vode . . . 60 kr. m Roditelj i! Oskrbniki! Pri meni podpisanem dobite %«alit» veliRoatl ii» m&re Tudi raznotere ZJti&r oMeke za otroke prodajem Jali<» \r ceno. M. Neumaini, pao—«) v Ijubljaiii. v H.s: kv«'J hiši. ••••••••••••••••••••••••••oe^ci Izdatelj in urednik Josip Jurcic Lastnina m utsk „.Narodne tiskarne".