b Velja po pošti: = u oelo leto naprej.. E 30'-za en mesec „ .. „ 2*5 za Nemčijo oeloletno. „ 34'-za ostalo tnoaemstvc. 40 -
V	Ljubljani na dom Za oelo leto nap«e».„ S 28<-za en meseo „ .. S 2-31
V	ipravi prijemu mesečno „ <••-
s Sobotna Izdaja: =
Za oelo let«.....E 7--
za Nemčijo oeloletno. „ 9--»aostaloinozemstvo. „ 12-
Posamezna številka 12 vinarjev«
SI6V. 281.	\ Ljubljani ? petek, dne i decembra m.	Leio XLi
===== Inseratl:
Unostolpna petitvrsta (72 sini ulrolia la 3 msi viroUa ali c|a
prostor) za en&rat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . ,, 23 , pri večjih narGČtith primeren popnst po dogovoru.
. Poslano: Enostolpna petitvrsta po 30 v
Izftaja vsa« dan Izvzemši nedeljo in prazaiho, ob 3. nri pop.
Sodna letna priloga vozni red.
Uredništvo jo v Kopitarjevi nllol štev. 6/in. Bo&oplzl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne i sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. »
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne branllnioe avstrijs&e St. 24.787, ogrske 23.611, bosn.-hero. št. 7563. — UpravniSkega telefona St 188.
V Črne kAve leAgo stan.
V 150. leta obstoja kmetijske družbe Kranjske, v dobi, ko žal že davno počiva v grobu velik slovenski agrarec, vodja Pov-še, ki je v državnem zboru vžival kot kmečki strokovnjak splošno veljavo in zaupanje, v času, ko ce je zadnjih 25 let kmečki stan združeval in organiziral gospodarsko po raznih strokovnih kmetijskih zadrugah, društvih in zvezah, denarno po posojilnicah in hranilnicah, prosvetno po raznih izobraževalnih in kulturnih društvih; ob času, ko skoro vsak kmctovalec bere svoj strokovni list, ko je poprej katoliška narodna in sedaj S, L. S. skozi desetletja neumorno delala v državnem in deželnem zboru, na shodili in povsod za povzdigo kmečkega stanu, ko jc že davno razpro-t dana knjiga dr. Janeza Kreka, knjiga: Črne bukve kmečkega stanu, zazdelo se je otrebno kleparskemu mojstru Antonu elcu kot načelniku, in voditelju trgovske šole v Ljubljani Dermastiji kot tajniku, ob kumovanju dr. Šusteršiča, dr. Lampeta in dr. Pegana pričeti s snovanjem nebodije-treba Slovenske kmečke stranke. Natisnili so posebni oklic, ki sc glasi tako milo in vabljivo, kakor piščalka, s katero v pozni jeseni ptičar lovi uboge ptičke na li-manice. Oklic je tak-le:
Kmetje! Slovenska Ljudska Stranka, doslej zaslomba kmečkega stanu, se je razdru-žila vsled profesorskih spletk in upornosti raznih poslancev. Slovenski kmet ima sedaj prosto roko, da gre v politiki svojo pot v korist svojemu stanu in svojemu narodu. Takoj po razsulu Slovenske Ljudske Stranke smo se se-fili kmetski zaupniki iz vseh delov dežele in smo sklenili soglasno, da osnujemo z današnjim dnem Slovensko kmečko stranko. V sedanjih resnih časih je čisto samostojna Slovenska kmečka stranka najneobhodneiše oo-trebna za kmečki stan in za naš narod, ki tja brez kmeta sploh ni! V vseh zadevah stranke bo končno odločevala glavna skupščina vseh kmečkih zaupnikov, ki se bo sklicala takoj, ko bodo razmere dopuščale, zlasti, ko se vrnejo iz vojske naši vrli kmečki možje in fantje. Doslej smo izvolili začasno strankino vodstvo in ustanovili sledeči program Slovenske kmečke stranke (S. K. S.. Stranka hoče združiti ves slovenski kmečki stan (kmete in sploh vse, ki se s kmetijstvom pečajo) v enotno vzajemno skupnost za odločno in brezobzirno brambo kmečkih interesov. Slovenska kmečka stranka odklanja z vso odločnostjo vsako tuje vmešavanje v kmečke zadeve. Naš kmet si je v tej grozni vojski svoio neodvisnost krvavo zaslužil. Kmečki vojak je rešil državo. Tedaj opravičeno zahteva kmečki stan svoje nepri-krajšane pravice. Kmečki stan ie prehrani! vse prebivalstvo države v teh težkih časih. Naše kmečke matere, naše kmečke žene in dekle-
ta, naši otroci delaio s trdimi žulii in z neumorno pridnostjo. Le njim se imajo vsi dru-
§i stanovi zahvaliti za svoj obstanek. Če ke-aj, si je v tej vojski kmet pridobil pravico, da je sam gospodar na svoji zemlji in da se sam vlada pod žezlom našega presvitlega cesarja. Slovenska kmečka stranka ni sovražna nobenemu stanu in ne bo nobena ovira slo-
žnemu delovanju vseh stanov, če se varujejo kmečke pravice, zato stranka tudi }ne odklanja sodelovanja poštenih in značainih mož kateregakoli stanu v stranki, mož, ki jim je res pri. srcu kmečki blagor in kmečka pravica in ki se dosledno in dejansko ravnajo po načelu, da ie kmečki stan poglavitni steber, države in naroda, l ake može bo vodstvo *r.ado snrejelo v stranko. Stranka pa odklanja vsako ,erob-stvo nad kmeion. Kmet je s potoki svoje dragocene krvi ohranil državo — zato zahteva v okviru države vs» pravice svobodnega državljanstva br<*z vsakega prikrajšanja. Prva in najvažnejša naloga Slovenske kmečke stranke bo: Delati s vsemi silami na to, da se odpravi glavro zlo, ki tare kmeta —: vojska in da se vrne narodom sveta poglavitni blagor —: mir. Tu treba modrega in odločnega delovanja naše stranke. Brezobzirna se bodo razkrinkali tisti elementi, ki še sedaj delajo za podaljšanje vojske in se ne zmenijo za gorje, poc! katerim ječi jo narodi. Vse svoje moči do zastavila strack.1. da sr vrne kmetu pravica prostega razpolaganja z lastnim pridelkom, da se naredi kon?i rekvizicijam in da se ustavi krivično preganjanje kmečkega stanu. Svoboda kmetijskega gospodarstva bo v največjo korist ■/.a splošno ljudsko prehrano. Triletna izkušnja uči, da vsako omejevanje kmetijstva le otežuje in oškoduje splošno prehrano prebivalstva. Država naj ne otežuje kmečkega deta. ampak raj pomaga, da bo kmet lažje dela!, oa bo več pridelal. Kmečki gospodarji, ki so. doma neobhodno potrebni, naj sc oproste voine službe! Posebno pozornost bo Slovenska kmečka stranka obrnila na državno davčno politiko. Na tisoče milijonov nam bo treba za obrestovanje in odplačilo državnih dolgov. Država bo zahtevala del narodnega premoženja. Tu bo naša stranka poklicana, varovati z vso silo kmeta prevelikih bremen. S kmetom se nikakor ne sme postopati po istem načinu, kakor z drugimi davkoplačevalci, kajti kmet ne more svojega posestva utajiti davčni obiasti, kakor kapitalist svoje skrite zaklade. Trdno -zasiombo kmečkih pravic vidi stranka v samosvojih pravicah občinske uprave. Zato bo z vso odločnostjo nastopala zoper vsako prikrajšanje občinskih pravic in bo odločno zahtevala, da se odstrani pritisk držaavnih uradov na *ur>anstva ter obratno razširijo pravice občinske samovlade. Stranka bo zastavila ves svoj upliv, da se zacelijo rane, vsekane kmečkemu stanu po vojski. Preskrba vojnih žrtev na zdravju in premoženju, skrb za invalide, za vdove in sirote ustvarjajo velikanske naloge, pri katerih bo treba varovali pravice in korist našega kmečkega naroda. ?. vso odločnostjo bo delala stranka na to, da se po vojski kmetijsko gospodarstvo na novo uredi, razširi in pogiobi. Država in dežela, sploh vsi javni faktorji bodo morali sodelovati s kmetom. Bodočnost gre kmetu, od katerega bo odvisna prehrana sveta! V verskem oziru stoji stranka na katoliškem stališču, ne le z besedami ampak tudi v dejanju. V naredno-političnem oziru bo zastavila stranka svoje moči za vse pravice slovenstva in za politično zedinjenje hrvatsko-slovenskega naroda, v smislu deklaracije jugoslovanskih poslancev z dne 30. maja 1917, v iskreni zvestobi do pre-jasne vladarske hiše. Slovenska kmečka stranka bo pazila, da se politična vprašanja ne bodo reševala brez kmeta in prisvaja kmečkemu stanu pravico proste kritike delovanja poslancev. Kmetje! Velikanske so naloge naše kmečke stranke — in vendar niso prevelike za naše moči, če smo edini. Zato jc pa treba, da se vsi — od prvega do zadnjega — združimo v naši lastni kmečki stranki. Znebi-
mo se vseh spletkarjev, jerobov in sleparjev, ki na naš račun iščejo zase koristi in časti in ki kvečjemu potom lažnjivega časopisja in z -osebno širokoustnostjo mečejo ljudstvu pesek i*v oči. Združeni bomo taka sila, da nihče ne bb mogel preko nas. Upoštevati nas bodo morali, če bodo hoteli ali ne. Marsikdo, ki je danes naš sovražnik vsled naše needinosti, postane naš prijatelj,- ko bo videl, da smo močni v svoji edinosti, da smo močnejši kakor vse druge stranke skupaj, od katerih brez kmeta nobena nič ne pomeni. Torej: Skupaj kmetovalci v kmečko stranko. Lastna korist in ponos kmetskega moža zahteva, da se takoj pridruži svoji lastni kmečki stranki! Kmečke zveze in druga kmečka politična društva! Pri javite takoj svoj pristop k Slovenski kmečki stranki! Kmečki občinski zastopi! Pozdravite takoj ustanovitev kmečke stranke in izjavite, da hočete sodelovati v njenem krogu! Kmetovalci! Obračajte se odslej v vseh svojih zadevah, z vsemi svojimi težnjami zaupljivo na našo kmečko stranko, ki je Vaš zastopnik in zagovornik. Ne zaupajte npbenemu poslancu več, ki ga Slovenska kmečka stranka ne sprejme v svojo sredo! Triletna izkušnja nas je zadosti izučila! Vkup kmečki možje in žene, v Slovensko, kmečko stranko! Naše geslo in naš pozdrav je: Z Bogom za kmeta! V Ljubljani, 22. novembra 1917. — Začasno vodstvo Slovenske kmečke stranke: Anton Belec, posestnik, župan, cestni načelnik, predsednik kmečke županske zveze itd. v Št. Vidu nad Ljubljano kot načelnik stranke;' Kare! Denaaatia, posestnik in deželni poslanec v Ljubljani kot tajnik.
Ko bi bil kak političen rovar ob mirnem času nastopil in hujska.1 kmečki stan proti drugim, tedaj bi si to mogli razlagati. Da pa kaj takega store voditelji največje stranke, ki ima. večino in oblast, pa tudi odgovornost zanjo v deželi — to je neču-veno. Razlog, • da. se je S. L. S. razbila vsled spletk in upornosti raznih poslancev, je pač tako aboten, da ga pameten človek ne -more-za resno vzeti. Profesorji niso nobene odločilne vloge igrali v naši stranki in ob upornosti raznih poslancev vemo samo to, da so po svoji pameti in po svoji vesti volili v delegacijo drugače kakor je hotel bivši načelnik stranke in ker so bili razen dveh vsi edini, zato je upornost prav za prav na nasprotni strani.
Nova kmečka stranka odklanja jerob-stvo nacl kmetom. Prav jc tn naš krnet zasluži, da je sam svoj gosopdar na svoji zemlji, to je S. L. S. vedno poudarjala in zaradi tega zasluži, cla ji vsi, posebno kmetje ostanejo zvesti. Vprašamo pa, ali ni snovanje kmečke stranke dokaz najhujšega jerobstva nacl kmetom?
Skoro vsi kmetje so bili sedaj v S. L. S- Ker pa nekaj rj enemu všeč, razbije stranko in seveda ukrati s tem važno politično organizacijo kmetu in kmetskemu stanu.
Nato na takoj zvari čisto novo stranko, ne da bi za to vprašal za svet kmete. Desetorica mož, ki še vedno neomejeno zaupa dr. Šusteršiču, je dovolj, da ustanovi novo stranko, v oklicu pa pravijo, da »so
se sešli kmečki zaupniki iz vseh delov dežele«.
Ali ni to jerobstvo najhujše vrste? Pa še ti niso bili s tem zadovoljni, to pričajo imena uglednih mož, ki so podali izja!ve v našenj listu, da niso o tem nič vedeli in da zato s tem tudi o kmečki stranki nič vedeti nočejo. Ali menite, da so kmetje nevedna in nerazsodna čeda, da jih boste gonili, kamor drugim kaže?
Nova kmečka stranka bo delala -za mir. Čemu pa treba to še poudarjati? Ali je še kje kak pameten človek, ki bi ne bil za mir? Ali ni S. L. S. vedno z veseljem pozdravljala vsako besedo papeža Benedikta za mir? Ali ni kazala hvaležnosti našemu plemenitemu cesarju ža vsak korak, ki ga je napravil za mir? Čemu torej ta skrb kmečke stranke za mir?' — Da, da, minili so časi, ko se je kričalo po ljubljanskih ulicah': Živela vojska! -.-f- toda narod ni pozabil in nc bo onih,' ki so to delali.
Nova stranka bo vse svoje moči' zastavila, da se naredi konec rekvizicijam. Ali se ne "pravi to kar naravnost slepiti ljudi in pa pesek metati v oči? Dokler je vojska, armada potrebuje vsega, zato morajo biti pobiranja živil; zato je zapeljivec ljudstva, kdor vpije: da treba konec narediti pobiranju.
S. L. S. je bila vedno ža to, da naj bo oddajanje živil pravično razdeljeno, da ne bo ena dežela, en okraj moral več dajati, kakor drugod; mi smo za to, cla mora Ogrska ravno toliko dati, kakor dežele v naši državni polovici. Čc bi se 'pravično pobiralo od vsekega 'enako, in-če se z nabranim pametno gospodarila, pa bi vse šlo, kmetu bi za potrebo ostalo in vojak bi bil oskrbljen.
Sploh pa se je naš kmet skazal tako plemenitega ir poštenega-, da ni dal samo to, kar so vojaki zahtevali, ampak je tudi drugim pomagal, kolikor je mogel.
Konec narediti rekvizicijam, tako more le govoriti., kdor kmeta zaneljuje — pobiranje pravično razdeliti in kmetu pustiti, kar mu gre za živež io setev, -tako pa govori poštenjak, ki je vdan svojemu cesarju ir? Id ljubi kmečki stan ter zanj zahteva pravico.
Kar oklic govori, da sc bo trudil za vse pravice slovenstva in z a političeno zedinjenje hrvatsko - slovenskega ljudstva v smislu deklaracije s 30. maja, pribiiemo samo to, da je ta izjava v bistvenem nasprotju z deklaracijo dne 30. maja, ki nič ne govori o hrvatsko - slovenskem ljudstvu, Po našem mnenju je uprav deklaracija 30. maja eden glavnih vzrokov, da se ja morala razdružiti S. L. S., ker ima s tem njeni bivši načelnik prosto roko.
L
(Izvirno poročilo »Slovencu«).
Villa Vicentina, novembra 1917.
Danes sem šele prvič po ene"in tednu prišel do sape. Glava ic polna najrazličnejših utisov. Težko jih jc še popolnoma urediti. Zato samo nekaj slik!
Strahovita katastrofa, ki je zadela Lahe, je naenkrat preobrnila dosedanje dve in polletno stalno življenje na malone enem in istem mestu. Pričela se jc premikalna vojna in z bojnimi četami vred smo tudi mi »špitalarji« nastopili »cigansko« življenje potovanja. Iver me je romanje po svetu že od nekdaj veselilo, nisem imel prav nič proti temu, ko je prišel brzojavni »befehlic »Vojna bolnica št. ... takoj oditi v V. V. in se tam etablirati; etabliranje obenem naznaniti.« Kraj ima svoje ime po vili, ki stoji sredi velikanskega krasnega parka z obširnimi nasadi, lastnina nekdanje francoske vladarske rodbine Napoleonov. Vila mi je bila že znana. Prek kakimi petimi leti smo trije tedanji »podtriglavci« šarili okrog Ogleja in Grndcža ter obiskali tudi to vas.
Pot do novega bivališča uas je vodila preko celega kraškega bojišča, ki sera ga bil že preje ogledal, nekaj dni potem, ko so ga bili Lahi zapustili. Sama imena, ki bodo zapisana
tf t/nuKi {mmiLa,' n vi"«'"!"« Iftn rl AtrJ n rt ' knji);i jununu v uv otiijo>v\/ f ,v	» »««v«
Prve večje spomine kraških ofenziv ima Temnica. 51 težkih granat, kalibra 30 cm, je padlo tudi okrog kolodvora v Dutovljah. ena ic norušiia dober kos kolodvorskega poslopja;
dalje laška artiljerija ni streljala; prcccj so jih dobili kraii Koblja glava, Tupelče, Gabrovica, Tomaževica, Komen in Suta-Sveto, a brez znatne škode. Temnica je s cerkvijo vred vsa porušena, ravno tako sosednje Novelo. Golo zidovje štrli proti neb«. Kakih 500 korakov dalje od Novela se prično naše postojanke in strelski jark-i. Tla so vsa oosuia z izstrelki, drobci granat, večinoma velikega kalibra, leže vsepovsod. B'ižic ko prihajamo Kostanjevici, strašnejši je pogled- Na tleh lijak pri lijaku, izkopani od granat, krasnega kostanjevega gozda zmanjkuje vedno bolj, tako, da naposled ni videti drugega, kot nekaj razčesa-nih in razklanih štorov. Pri Kostanjevici ni o iepih drevesih več sledu, ravno tako ne o vasi. Samo od šolskega poslopja stoji par raz-Icopanih sten. drugače ne veš, da so bila kdaj tu človeška bivališča. Kjer jc stala cerkev, je rjava, ilovnata grcblja. En sam železen križ stoji še na pokopališču. Brez dvoma je bil tu na tej točki najhujši pekel v celi svetovni vojski. In naši junaki sq vzdržali nepremično v tem groznem peklu ter se niso ganili niti za ped zemlje. Ne veš, ali bi strmel ali jokal na tem kraju! Če gledaš proti jugozahodu, imaš ne daleč na desni Fajtov hrib, pravzaprav dva: prvi, ostri vrh, je bil naš, drugi, kupolasti, italijanski. Dobro sc poznajo postojanke, ki vodijo od Kostanjevice tja gor preko obeh vrhov na ono stran _ v Vipavsko dolino. Takoj pod »bivšo«' cerkvijo so naši strelski jarki, nekaj korakov dalje italijanski. Ko sem bil prvič iu, je bilo še skoraj Vse kakor o!) zadnjili napadih. Razmetana municija, na tisoče ročnih granat, kosi monture, orožja, v jarkih in zunaj njih med žičnimi ovirami šc mnogo mrličev. Blizu ccste prav ped cerkvijo leži italijanski vojak, na pol zasut od granate, že na pol koslenjak. V roki drži šc puško z bajonetom — bržkone se jc plazil na patrulji po tleh ali pa ga je zadela granata pri napadu. Da-
leč si je upal, bil je junak! Podobnih prizorov polno. Kar se je mrličev našlo še zunaj, so se zadnje dni vsi pokopali. Kdo so bili iu od kod, se večinoma nc da določiti. Šele po vojski, ko se ne bodo vrnili več nazaj, se bo vedelo, da so padli.
Pred nami leži v daljavi furlanska planjava, bela megla označuje tek reke Tilment, na levi širna morska ravan, lagune, Gradež, Oglej. Za nami na levi Vojščica, tudi nič drugega kot velika razvalina Od cerkve na griču stoji nekaj sten. O Selu ni sledu, ravno tako Hudilog ves razdejan. Temna Grmada počiva tn sanja o groznih dnevih, ki jih je doživela še pred kratkim.
Gremo dalje proti Opatjemu selu. Vsa ccsta mankirana. Burja je že mnogo teh »kozolcev« prevrnila. Na levi Segeli in Lokvica -- nekaj osmojenega zidovja. Koliko in koliko tisoč, morda milijonov granat ie bilo treba, da ic sovražnik porušil vse te vasi! In koliko miljard samo zato!
Doline vse utrjene, v vsako vodi poseben zvezni jarek iz postojank, tako, da je bil Lah vedno skril, .Junaštva to ni ravno posebno podpiralo. Pri nas takih varnostnih naredb večinoma ni bilo. v dolinah kaverne, zavetišča, artiljerijske postojanke, skladišča, obve-zovališča, sanitetne kolone, pokopališča itd. Imeli so kot pri nas vodovod, shrambe za vodo v velikanskih cementnih kadeh. V nekaterih dolinah so bila silno udobno prirejena bivališča raznih poveljstev, barake kakor cele vile. Tehnično so nas pač nadkriljevali, loda tudi to vse skupaj ni Lahom nič pomagalo. Sedaj je vse v našilt rokah, večinoma dobro ohranjeno. »S«c transit gloria mundi!« (Tako mine posvetna sl.ivaH • • .
Bojišče ima sedaj kaj živahne prebivalce. Kar mrgoli povsod miši in podgan. Te bodo napravile mnogo Ukega, česar našim od-
delkom, ki spravljajo plen iji požigajo nesnago, ne bi bilo mogoče. Pa kako drzne so te
živali! Napodiš jo s kamnom, pa se ne gane!
* • •
Opatje selo! Vse skupaj ena velika razvalina! Župnišče, lepa stavba, še nova — ostale so štiri stene. Od cerkve stoji zunanje ziaovje in pročelje (slika sv. Andreja nedotaknjena), stebri stranskih ladij in galerije. Drugo leži vse na tleh. V prezbiteriju o velikem oltarju ni sledu, ravno tako ne o stranskih oltarjih. Kakor v zasmeh vsemu vise na župnišču in na cerkvi še tablice: »Vietata la deipolizione« (razrušili prepovedano), bržkone iz časa, ko še ni bilo toliko porušeno in je veljal napis italijanskim vojakom, da ne bi ropali in razdevaii, kar je še stalo. Sredi vasi jc napis: »Rallentare! E vietato fermarsi bel paese!« (Počasi! V vasi sc ustavljati jc prepovedano!] Sploh je napisov vse polno, zlasti na križišču cest, ki so jih Lahi sezidali vse polno novih. Od Gpaijcga sela dalje gre cesta polagoma nizdol proti Dolu, globoki, ozki dolini, ki loči tostranski Kras od Doberdobskc plauotc. Na desni ob cesli v:, denna« lepo pokopališče. S* zelo lepe, a tudi kaj bahate t enega, Id jc zelo značilen, kal gotovi, da ne bodo šli od i Krasna bela marmorna plošč v katerem leži več vojakov lepo urezan križ na lavotjev1 slede imena, a pod njimi stoji.
Uniti valorosamentc cotubaUeron.i,
uniti croicamente perirono,
^....v.	.jabLJno — JčlOiiuSft piisrrti
miliare sulla via di Trieste italiann.
Gli ufficiali ed i compagni posero.
Opacchiasella, 23. Maggio 1917.
Za vse, kar sc v tem oklicu S. K. S. obeta v korist kmečkega stanu, je S. L. S. delovala že desetletja, zato so klasične pričo ravno dr. Šusteršič in njegovi ožji somišljeniki, zato ni nobenega stvarnega razloga za snovanje nove kmečke stranke.
To stranko snujejo samo iz politično-strankarskih razlogov in hočejo v ta namen izrabljati našega poštenega kmeta. Kdaj se je eden naših kmečkih mož izjavil za potrebo posebne kmečke stranke? Kdor hoče res za kmečki stan delati, komur ni samo za komando, ima dovolj hvaležnega polja v S. L. S., ki rada sprejme vsakega, ki mu je res blagor našega naroda pri srcu.
Izjave naših kmečkih somišljenikov, ki jih naš list dan na dan objavlja, posebno izjave' iz volilnega okraja dr. Čusterši-ča in Jakliča kažejo, da naši kmetje rečejo nič slišati o novi nepotrebni stranki. M ima namen razdor sejati v naše vrste, Gabiti našo moč in s tem ,u,spdno oškodovati ne le kmečki stan, marveč ves slovenski narod.
V črne bukve z vsakim, ki v teh hudih časih razbija edinost yr-Sp'LJ S. in slogo med Slovenci, ki nam je potrebna kakor oko v glavi, ako hočemo biti tudi Slovenci sami svoji gospodarji v lastni hiši.
Inieipelacile naši! mmm.
Za izločitev Kranjske in Sn. štajerske iz vojnega ozemlja.
Poslanci Jarc, dr. BenkciČ in tcvariši šo vložili na celokupno ministrstvo naslednjo interpelacijo:
Uspeh naše ofenzive profi Italiji je pomaknil fronto naših armad daleč v sovražnikovo deželo. Fronta se je sedaj ustalila; kakega presenečenja, hvala Bogu, ni več pričakovati.
Širna slovenska ozemlja so osvoboi*-na sovražnika; druge slovenske pokrajine čutijo olajšanje, ker so odšle vojaške množice ter je pritisk na prehranjevalne razmere manjši.
Vendar pa na naših pokrajinah še vedno leži težki pritisk, ki ga morajo nositi vojna ozemlja, z vsemi posledicami: kakor prometne težave, potovalne ov're, pisemska in brzojavna cenzura itd. itd. Nobenega praktičnega razloga ni za to, da bi se t& stanje še dalje obdržalo. Opozarjamo sarii0 na vzhodno Galicijo, kjer predstavlja ožje vojno ozemlje le ozek pas za fronto ter je tudi širše vojno ozemlje močno omejeno.
Zato vprašamo:
Ali je visoka c. kr. vlada pripravljena, da na c. in kr. vrhovnem armadnem poveljstvu z vsem poudarkom dela na to, da se cela. Štajerska in Kranjska izločita iz vojnega ozemlja?
Preskrba Kranjske s krompirjem.
I Vprašanje poslancev Jarca, dr. L. Pogačnika in tovarišev na ministra za prehrano radi presrbe kranjskega prebivalstva z moko in s krompirjem:
Kranjska spada k deželam, ki so vsled sedapje vojske najhujše trpele, ker je le-ta mejila neposredno na bojišče in so jo izčrpale nastanjene čete.
Zdi se, da vlada tega ni vedela, ker bi bilo sicer nemogoče, da bi bilo s preskrbo prebivalstva z moko in krompirjem tako slabo, kakor je v resnici. Poraba moke in krompirja za tri mesece (od druge polovice meseca septembra do druge polovice novembra) je znašala za Kranjsko 700 vagonov, dobila pa je le 480 vagonov, 68 % potrebe. V mesecu oktobru je znašala potreba 231 vagonov, dovoz pa le 85 vago-
Slovenski:
Združeni so se krepko bojevali, združeni so junaško padli, združeni počivajo tukaj kot slavni miljni kamen na poli do italijanskega Trsta.
Postavili častniki in tovariši.
Opatje selo, 23. maja 1917,
Lahi so ta miljni kamen zgrešili in zgrešili tudi pot do Trsta. Da so bili vsi junaki kakor ti, mogoče bi jih ne bila zadela tako grozna usodai
Na drugem pokopališču stoji okrog ne-dovršenega spomenika še oder. Črke so do
§olovice izgotovljene. Ob cesti pričet kanal, redi dela so vse popustili in zbežali. V vojni kuhinji se je kuhaia menaža: vse je ostalo v kotlih. Beg se je moral goditi podobno, kakor se bere v evangeliju napoved Gospodova o koncu Jeruzalema.
Dalje! Krasno jutro. Planine žare čarobno v »zarji rožnatoprsti«. Naš Triglav, Bogatin, Krn, llombon, Kanin, pred njim Matajur, koroške gore. beneške alpe, za njimi tirolski dolomiti. Vsak trenutek nov prizor; kakor na odru, vedno se odpirajo novi prospekti. In vse te krasne barve, ki žare v njih gore v svoji blesteči snežni odeji! Kdo bi z rad jo in veseljem iopet ne užival prelepe j: narave oo t^ko S-avnih in veselih dnevih: ..o jj oteta niJa domovina zakletega sovra" lika? Hvala in slava Bogu tisočkrat, ki jc ra.r,odel svojo mogočno roko nad nami! O, da bi zažarela nad vsemi iemi našimi gorami in celo našo zemljo skoraj že ona nebeška zarja: Mir, mir, tnir--— Take misli in želje so nam polni.e srce, ka smo trije Slovenci (dva Kranjca) z.idivljeni obstali in gledali tja gor, k'?r kraljuje v daljavi kakor kralj nn prestolu Triglav, »kralj planine, premogočni naš očak, on na-
I nov, med tem ko znaša v drugih deželah dovoz redno 100 % in še več (n. pr. Zgor. Avstrijsko v isti periodi poraba 1100 vagonov, dovoz 1360 vagonov; Solnograško 310 vagonov, dovoz 8S0 vagonov). Posledica tega je, da občine žc več tednov nigo dobile moke in da dobi Ljubljana živež komaj za sproti in da so ji pripeljali moko šele v zadnjem trenutku ko je bila Ljubljana na tem, da bo ostala brez kruha. Položaj se najbolj csvet', da je prehranjevalni urad cenil produkcijo krompirja Kranjske na 22.500 vagonov, dejansko pa je znašala le 11.000 vagonov. Ob priliki ofenzive oroti Italiji je vojno skupinsko poveljstvo Boroevič nujno zahtevalo 400 vagonov krompirja, da odpomore prehrambi armade, Stvar je b'Ia nujna, ker niso dobile Žete nobenega krompirja od decembra 1916, in je mogel dovoz od drugod vršiti šele po končani ofenzivi, se je obrnila deželna vlada na prehranjevalni ur*d zaradi poznejšega nadomestka, toda ni dobila nobenega odgovora. Ko se že dali 300 vagonov, je šele odgovoril prehranjevalni urad, da ne more dati nobenega nadomestila, ker se je vršila pošiljatev brez dispozicije prehranjevalre-ga urada. Pripomniti moramo, da je grozilo vojno skupinsko poveljstvo Boroevič v soglasju z arma^nira višjir- poveljstvom s prisilno rekviz5ctj?, ako pošlje krompirja. Posledica tega pos-bncgi postopania prehranjevalnega urada je. di je vsa industrija na Kranjskem kakor tudi mesto Ljubljana brez krompirja, da so železničarii pred kratkim grozili s štrajken ako ne dobe nobenega krompirja. Vsled tega je bil krompir določen za Ljubljano nakazan železničarjem.
Zato vprašajo podpisani: Ali so Vaši ekscelenci zaane ravedene neprilike in je li pripravljena takoj cdpomoči?
Za hvalidc.
Interpelacija poslancev dr. Lovro Pogačnika, dr. Verstovšeka in tov. glede odškodnine za civilno obleko vračajočim se invalidom in drugim za vojsko nesposobnim vojakom na ekscelenco domobranskega ministra- Invalidi in drugi za vojsko nesposobni vojaki se vračajo domov v vojaških oblekah. Njihove civilne obleke, katere so svoj čas prinesli s seboj k vojakom, večinoma ne dobe. ker so se poizgubTe, pokvarile ali založile v vojaških skladiščili, doma pa tudi. redkokedaj dobe še kaj svojega za obleči. Zgodi se ne malo kedaj, da vojak, ki je služil zvesto domovini nad 6 let, bil večkra t ranjen, odlikovan, pride domov kot invalid, nima kaj obleči. Domači mu tudi ne morejo pri tej ogromni drag'nji r?ri!a in oblek pomagati. Berač je. Zaslužiti s' ne more, edino vojaško cbleko, katero je prinesel s seboj, zahteva erar ra-zai! Dolžnost države je, da te reveže tudi obleče, kakor se junakom soodobi. Podpisani vsled tega vprašamo Nj. ekscelenco, ali je voljan tem revežem pomagati s tem, da vsakomur c. kr. domobranski erar preskrbi zadostno perilo in obleko ali jih primerno oškoduje; v slučaju potrebe pa, da predloži čimpreje tozadevni zakonski predlog državnemu zboru in posreduje tozadevno pri c. in kr. vojnem ministrstvu glede skupne vojske.
Opekarne na Kranjskem.
Poslanec Gostinčar in tov. so vložili na trgovskega ministra interpelacijo radi obrata opekarn na Kranjskem.
Kmalu po začetku vojne so bile opekarne na Kranjskem vsled pomanjkanja delavcev in snovi zaprte. Tako ni mogoče popravljati poškodovrnih hiš in streh. Pogorelo je med vojno veliko poslopij, ki jih ni mogoče obnoviti.
vduša naše sine, nepremagljivi mejak.« Z Bogom, Triglav, z Bogom, slovenska zemlja nekaj časa! Trdno upamo, da ti bodo »lepši dnevi, kakor kdaj sijali«, ko se vidimo zopet.
Nekaj korakov dalje je obširna, globoka dolina, kjer je bila bržkone neka italijanska divizijska bolnišnica. Skoraj ves sanitetni materija! je ostal tu, mnogo za nas zelo dragocenih stvari. Med drugimi rečmi, ki so ležale razmetane okrog barak, jj bila tudi mašaa oprava za volno kapelo. Imel bom zanimiv spom nek. Dalje ko gremo proti Dolu, več ja videti raznih zanimivosti. One male va3ice [Vižintini, Devetaki, Ferleti, PalUtiči, Boneli itd.) so do mdega Italijani pozidali nazaj, v Devetakih tudi cekev. Ves Dol je poln barak. Tu je tudi kolodvor vojne ozkotirne železnice, ki je vodila preko Doberdoba v Fur-lanijo. Zavijemo po krasni novi cesti preko Martinščine na planoto. Vso pot se vozimo mimo težkih možnarjev in topov, ki še stoje na cesti. Sv. Martin se ti zdi kot podrtina iz starodavnih časov, znani vrh Sv. Martina je sivorjava groblia. Cesta vedi skozi mičen borov gozdiček. Pred nami se zalesketa v solti-cu furlanska ravan z rodovitnim poljem, zelenimi travniki in običajnimi vinogradi, vsepovsod čedne vasi z visokimi zvoniki. Pod naini leži Zagraj, za cjim Sv. Gabrijel, Sv.
Gora----Nam nasproti Krrnin, v ozadju
sredi ravnine S3 beli v solncu Videm s svojim gradom. Vse obroblja snežni venec naših alp. Na levi se lesketa merska ravnina, nekaj ladjic plava pred Gradežem. Od morja Bern i piha topel vetrič, solncc nas prijaznejše ogreva kot na Krasu. Pod nami teče Soča, nafia ljubljenka. Zelo je narasla in počasen je tu njen tek. Tudi ona rniva o zmagoslavju, ni j katerem irna svoj velik zgodovinski dslež. Čuj!
Kaj jo to?	mi fitopij1^ v oči. Glas 2Y3-
! nov plava nru.Uo ravnine. Koliko časa jih že ' nisrno sliSali. Vsi smo bili ginjeni. Tu doli so
Idrija in Koroška Bela je od italijanskih letalcev skoro da uničena. Prebivalci ne dobe v bližini stavbenega materijala in morajo drago plačevati ga drugod.
Imamo mnogo ujetnikov, ki bi lahko to delo opravljali. Pomanjkanje goriva bi se lahko odpravilo z nakazilom premoga. Do pomladi je za to še časa dovolj. Inter-pelantje vprašajo, aH hoče trgovski minister poskrbeti, da dobe opekarne na Kranj* skem za pomlad 1918 potrebno kurivo In delavce (ujetnike).
Proti rekvizleljam na Štajerskem.
Poslanci dr. Verstovšek, Brenčič, Pišek, RoŠkar in tovariši so vložili na ministra za prehrano naslednjo interpelacijo:
Politične oblasti na Štajerskem so povodom rekvizicij v večini slučajev izdale na občine razpise, v katerih je zrzoamek o množinah, V katerih se morajo oddati razne vrste žita.
Predpisi zahtevanega ^ita večkrat ne soglašajo u navodili c. kr. prehranjevalnega urada. Tako se mora zlasti grajati postopanje, da c s ne omenja izrečno, da se med domače Hudi prištevajo tudi vsi kmetijski delavci. Komisije, ki izvršujejo rekvizicije, se v večini slučajev ne ozirajo na n> vedbe kmetovalcev o kmetijskih delavn'h močeh, ki jih morajo prehranjevati. Tudi st nikoli ne vpošteva, d?, ječmen, ki se pridela na površini, ki no ob-ega najmanj pol hektara, ne spada v račin, ir:ir"eč v celoti ostane gospodinjstvu.
Ker igrajo spričo pičlo odmerjenih mlevskih izdelkov te dovol tve za proizvajalca veliko vlogo in kmetje poljskih del brez pomožnih moči, ki jih morajo prehranjevati, ne morejo izvršiti, vprašajo podpisani :
Ali ie Vaša ekscelenca pripravljena, dati političnim oblastem strog nalog, da puste kmetom za delavce predpisane množine žita?
Proti preziranju slovenskega prebivalstva v Gorici.
Vprašanja poslanca dr. R i b a f a in tovarišev na Njega Eksce'enco gospoda ministrskega predsednika glede žaljivega in resnično nasprotujočega preziranja slovenskega prebivalstva v Gorici.
Že revizija ijudsliega štetja v Gorici je peka zala, da sta si slovenski in italijanski živelj v Gorici po številu skoro enaka, dasi obe reviziji vsled znanih razmer ni bilo več mogoče dognati vseh mahinacij popi-sovalnih komisarjev na mestnem magistratu.
Zdaj pa, ko se ljudstvo vrača v Gorico, je poznavalcem razmer znano, da je tam velika večina, da skoro vseskozi slovensko ljudstvo, ki je pohitelo v ljubljeno domačijo, katero si hoče vsaj za silo urediti s svojimi pridnimi rokami ter si vstva-riti nove življenske pogoje.
Toda tamošnji vladni komisar, ki vodi magistratne posle, se obnaša tako, kakor da ima voditi čisto italijansko mesto. Kakor je poprej vedno in dosledno magistrat preziral slovesko prebivalstvo, tako dela tudi on, kar Slovence neizmerno draži, razburja in žali.
Pred nekaj dnevi pa je tudi c. in kr. armadno poveljstvo izdalo razglas, da se morajo vsi moški od 16. leta naprej zgla-siti pri etapnem štacijskem poveljstvu, kjer dobe svoje legitimacije, Dasi je tam brez dvoma takih oseb, ki se jih ta razglas tiče, nad tri četrtine slovenske narodnosti, vendar je sestavljen v furlanskem, nemškem in italijanskem jeziku, v slovenskem pa ne.
Nemščina na Goriškem ni in ne nikdar deželni jezik, in danes ni v Gorici morda j
niti enega Nemca, ki bi se ga ta razglas dotikal, vendar je armadno poveljstvo čutilo potrebo, izdati ga tudi v nemškem jeziku. A za peščico Italijanov jc izdalo raz-
![las poleg v italijanskem jeziku še v lur-anskem narečju.
Ker doslej furlanščina ni imela nikjer zavetja, ker so bile doslej povsod le italijanske šole, je praktična vrednost furlanskih razglasov zelo problematične vrednosti — in vendar je armadno vodstvo čutilo potrebo, postreči celo Furalnom v njihovem starodavnem narečju; slovensko večino je pa žaljivo prezrlo.
V Trstu izhajajoči slovenski dnevnik »Edinost« je dodal tej vesti naslednje pri-pomnje;
»Samo za slovenski jezik, za Jezik večine prebivalstva v deželi ni prostora. Ta se ne pripozna! Gorica veljaj tudi nadalje kot italijansko mesio s privilegiji za nemški živelj; Slovencev pa ne vidijo, jih ne pripozna jo; za njihov jezik ni mesta v uradnih razglasih! Potem pa se čudijo in morda tudi zgražajo nad drznostjo Italijanov, ki se oglašajo s svojimi aspiracijami na to deželo, sklicsv&ie se na narodni princip, na narodnost prebivalstva, človek mora strmeti, ker ne more razumeti lake državniške modrosti v časih, ko se taliko govori o pravičnosti do vseh narodov in o pravici samoodločbe.«
Z ozirom na vse to vprašamo:
1.	Ali hoče Njegova Ekscelenca kot šef celokupne vlade poskrbeti za to. da vsa resortna ministrstva ukrenejo vse potrebno v svrho izvrševanja popolne narodne enakopravnosti pri vseh državnih uradih in na goriškem magistratu?
2.	ali hoče storiti pri c. in kr. rojnem ministrstvu in armadnem poveljstvu primerne korake v ta namen, da bodo (udi vojaške oblasti upoštevale jezik večine deželnega prebivalstva?
namreč zvonovi še povsod. Splošno imajo tod precej velike zvonove in lepo, melodično zvo-nlenje. Kakor smo izvedeli, so imeli ia dan večinoma povsod božjo službo v zahvalo, da ie bil naš presviili vladar srečno rešen nesreče v vedi. Oni dogodek se je vršil tu prav v bližini. V Zagraju, na ravnem, ob Soči. Velikanski železni most preko nje so Lahi razstrelili, a tako pametno, da se je most lepo vlekel v vodo. Naši ponirji so zgradili hitro preko njega zasilen most. Ves promet čez spodnjo Sočo se vrši na tem kraju, zato je £nječa vedno velika. Treba torej potrpljenja! ICer je pot ozka, se voz ne more ogniti vozu, treba čakali. Posebna straža skrbi, da gre vse v redu. Tako so tudi naši avtomobili prišli lepo na vrsto in zdrčali smo kakor blisk v ravnino. Zagraj je močno poškodovan od granat, cela ni skoraj nobena hiša. Skladišča so Lahi razstrelili, oziroma požgali. Tako je zraven zgorelo tudi mnogo vasi. To svoje delo je opravil sovražnik v pilni naglici le na pol in je mnogo zalog živeža, obleke, obuvala, municije itd. še nadotaknjenih.
V dobre pol ure smo na določenem mestu. Za našo bolnišnico je določeno nekdanje poletno bivališče, vila ali pristava francoskih vladarjev Napoleonov. Sedaj je last cesarice Evgeniie, vdove po francoskem cesariu Napoleonu III. Cesarica je stara že nad 90 let in biva v Londonu. Posestvo ie zelo obširno. Nad vse zanimivi so velikanski vrtovi in parki, kjer sc nahajajo malone vse vrste dreves in rastlinstva italijanskih dežela, cipreso, palme, razne vrste iglastega drevja (pinije in neka vrsta cedre), razno oljčnato drevje, 6vetloliste mpcjolije, koSate robinijc, ki nua'jo za počitek goslo senco s Svojimi kakor okrogla streha razraslimi vejami in listjem. Ob vhodu
t r f» 1 rV pIaI! nemn n«>no	« 1 • tr aU
»	uiu|. wuwiu	i viinnnh{ uu viuiui
na cesči dva stara rimslca nijjrabn^ lomna, bržkone iz Ogleja, nad vrati že italijanski na-
Ali si že storil svojo dolžnost? Hiti in takoj podpiši vojno posojilo.
pis: »Ospedale da campo O 53« (volna bolnišnica št. 0 53). »O« pomeni bolnišnico z manj kot 100 posteljami. Taka je bila namreč v začetku vojne. Na levi gradič, na desni gospodarska poslopja, zadnji čas vojaška skladišča, ki so jih ob begu požgali. V omenjenem gradu je bivala bivša francoska cesarska rodbina na letovišču. Tudi rajnka naša cesarica Elizabeta je rada zahajala semkaj.
Sredi parka stoli zopet majhen gradič z gospodarskimi poslopji, na drugi strani pa bivša italijanska bolnišnica v obširnih lesenih barakah. Vse podobno urejeno kakor pri nas, na zunaj je videti vse celo lepše in ličnejie. V resnici pa je vse zelo nepraktično. Tako so dvorane za bolnike prevelike ter se pozimi ne dajo zadosti ogreti. Imajo majhne, zidane peči, ki se kurijo zunaj barak. Tlak je iz cementa, sicer trpežen, a mrzel. Vse navskriž so napeljane Široke ceste, ob njih lepi nasadi. Poleg barak je precej prostorna kapela Lur-ške Matere božje za božjo službo ob nedeliah in praznikih. Ob delavnikih se opravlja sveta maša v posameznih barakah pri ranjencih, na prenosljivem oltarju. Žal, da Italijan ne pozna one stvari, ki je posebno pri higijeni in sani-teti poglavitna, namreč snage. Nesnage je bilo ob našem dohodu za cel Avgijev hlev.
Kako se je Lahu mudilo ob zadnjem begu, priča to, da niso mogli vzeti nikjer seboj ranjencev, celo lahkih ne. Malone vse bolnišnice so ostale, kjer in kakor so bile. V naši smo prevzeli kakih 100 ranjencev in bolnikov. Ostalo je tu šest italijanskih zdravnikov, kurat in šlrsžniško osobje. Nekoliko prea našim prihodom so odšle uazaj v svoi samostan sestre reda božje Previdnosti iz Krmina, ki so preje tu f.trerfle ran|ence-i. Oskrbovanje ie bilo dobro, le niši ranjsnei-ujetniki, moštvo
tvaKui lUui cuauuni,
so bili od domačih vedno
ločeni in so imeli slabčo hrano. Tobak"., smodk ali cigaret niso dobivali nikdar. Mi
mm Mar za oMtke.
Poslanoc Gosti n čar je v seji dne 20. nov. govoril za obrtnike in začel slo-■ vensko:
Visoka zbornica! Skrajni čas jc, da se enkrat tudi v tej visoki zbornici razpravlja o obrnih zadevah. O yseh stanovih se je tukaj že razpravljalo in govorilo, le obrtni stan jc ostal pozabljen. Zaradi tega v je prav in nujno potrebno, da se tudi o tem stanu enkrat izpregovori v tej visoki zbor-! niči resna beseda. Jasno je, da je baš obrtni stan vsled vojnih dogodkov med vsemi stanovi skoro največ trpel, in sicer iz razlogov; ki so jih tukaj povdarili že razni govorniki. Zaradi tega je tudinujrta potreba, "da .se vlada, da se država, za katero so trpeli vsi stanovi, osobito obrtni stan, spomni na svojo dolžnost, ki "jo ima do obrtni-kov, in jim oskrbi dejansko pot;oč. Slišali smo danes od ministrskega predsednika, ' da ima naša država demokratično ljudsko zastopstvo, na katero se zdaj naslanja v tem resnem čacu naša vlada. Mi pričakujemo, da bo naša vlada to poudarjala ne samo tedaj, ko je treba nastopiti nasproti svetu za neki demokratizem, Id ga pa v naši državi v resnici ni, dokler vladajo v zakonodaji take razmere, da odločajo o vsem pravzaprav samo tisti, ki zastopajo 1 sami sebe. (Tako je!)
Nadaljeval je nemč':o: V sedanji vojni vihri so vsi. .stanovi strahovito trpeli, a pri nas izmed vseh skoraj najbolj obrtniški stan. Z njim so pa udarjeni tudi vsi drugi stanovi, ki so odvisni od obrtniškega dela, posebno pa kmečki stan. Vsled vojne so bili vpoklicani skoraj vsi obrtniki, tako da si ljudje na deželi ne morejo dati popraviti niti svojega orodja. Poljedelski stroji stoje, ker ni mehanika, ki bi popravil pokvare, konji so nepodkovani, ker ni kovačev, vozovi so potrti, ker ni kolarjev. Tu bi bilo pričakovati vladne od-pomoči. Gospod domobranski minister nam je danes zopet vzbudil nade z zagotovilom, da bodo najpotrebnejši ljudje za obrt in kmetijstvo vojaške službe oproščeni. A žalibog, da nižje vojaške oblasti teh odredb ne upoštevajo. Letos sem imel pet takih slučajev. Tako je služil neki kmet, ki mu je pogorela hiša in vsa gospodarska poslopja, pol ure od svojega doma. Bil je oproščen vojaške službe, a odredba se ni izvršila, ker dotični poveljnik ni hotel, (Čujte, čujte!)
Te razmere so nevzdržne. Po pravici 6e je danes naglašalo, da je obrtnik sedaj navezan le sam nase. Nima pomočnikov, vse delo mora izvršiti sam. A najhujše je, da nima potrebenih surovin in drugih snovi. Trgovinski minister je rekel, da se 70 odstotkov usnja za podplate deli med obrtnike. (Poslanec Einspinner: 70 odstotkov prostega usnja — a kako malo je to!) A kolikor so meni razmere znane, ne dobi pri nas noben čevljarski mojster niti koščka usnja. Tako trpi obrtnik, ker je brez zaslužka in občinstvo, ki nc more dobiti potrebnih poprav.
Nič boljše ni s ključavničarji. Imeli bi veliko dela, a železa ne morejo dobiti.
Nekje na Gorenjskem imamo socla.r-sko zadrugo ki izdeluje skoraj za vse dežele v monarhiji razne sode,, posebno za kislo zelje. Ljudje so bili oproščeni vojaške službe, v resnici so bili pa vsi vpoklicani in vse tozadevne prošnje ne pomagajo nič.
Gospod trgovinski minister nam je danes veliko lepega povedal o obrtnikih in nam obljubit, da bo vlada želje obrtnikov vpoštevala. Rad tudi verjamem, da ima gospod minister dobro voljo, samo
dvomim, da bi jo izvršil. Je pa nujno potrebno, da se obrtnikom pomaga in z veseljem borilo glasovali za predloge, ki stremijo za izboljšanjem obrtniškega, položaja. Vlada naj pa gleda, da bo te predloge uvaževala. Zlasti nujna je stvar o dopustih obrtnim pomožnim močem. Ako se v tem oziru ne odpomore, potem kmet spomladi ne bo mogel obdelati polja. Kaj bi to pomenilo, vemo vsi. Zato naj domobranski minister nižjim vojaškim oblastem strogo ukaže, da izpolnjujejo njegove odredbe in da ne bo tega, kar odredi ministrstvo, prekrižal kak korporal ali narednik, kakor sc sedaj godi. Te razmere so že prava anarhija.
Prva in najboljša pomoč za vse stanove bi bil pač — mir in Bog daj, da bi ga kmalu dobili. Dokler se pa to ne zgodi, je pa je treba za vse stanove in vse narode enako pravično skrbeti. Kar se uce obrtnega stanu, smo bili mi na jugu vedno zapostavljeni, Še-Ie v zadnjem času pred vojno se je bilo nekaj malega storilo tudi za naš. V bodoče naj vlada vse dele monarhije enako upošteva. Predvsem moramo zahtevati, da priznajo oblasti obrtniškim organizacijam tisto veljavo, ki jim gre in organizacijam gre v obrti prva Ln odločilna beseda. Obrtniki nrj pa gledajo, da svojo organizacijO čim bolj izpopolnijo.
Za predložene resolucije bomo vsi glasovali, sam pa stavim še naslednjo splošno resolucijo:
»C. kr. vlado se pozivlje, da malo obrt v celi državi z vso močjo in vsemi primernimi sredstvi podpira ki pospešuje.«
Sila obrtnikov je prikipela do vrvica. Mnogo obratov je vsled vpoklicu 9 sevalca moralo sploh prenehati; njinove družine pa ravno iz ozirov na obrt v mnogih slučajih ne dobe podpore, tako da žive v največji bedi. To že ni več življenje in te razmere kriče do neba. Vlada naj pomaga, dokler je še čas!« (Odobravanje.)
Dunaj, 6, decembra.
Baron Burian je danes govoril v de-legacijskem odseku za Bosno in Hercegovino,
Ekspoze vidi maslo, vse dobro, vse lepo, hib«, ki so bile seveda neizogibne, so odpravljene, Te hibe m »ostre odredbe« omenja baron Burian tako mimogrede, kakor da bi se bile te »ostre odredbe« zgodile res le v posamnih slučajih. Šlo pa se je za sistem. Veleizdajniška propaganda je zanrla, bosanske čete so se v »junaških bojih pokrile z lovori ter pisale sla-vepolnc liste z lastno krvjo v zgodovino te velike vojske,« Glede bosanskega sabora je Burian v zadregi. Pravi, da je precej glasen klic v Bosni po oživljenju sabora. Prizna, da nekaj bo moral ukreniti. Kaj pa? Nove volitve zavrača. Da bi oživel stari deželni zbor, o tem tudi noče nič slišati. Kaj tedaj preostaja, ko dosedanji absolutizem.
Burian govori o nalogah »novega deželnega zbora«. Viada študira gospodarske reforme, ki naj jih sklepa ta deželni zbor, te so: ustanovitev kmečkih občin, ureditev desetine, zakon o prostovoljnem odkupu kmetov ter ureditev občanskih gozdov in pašnikov, — Sedaj računa Burian tudi sam na to, da brez sabora ne pojde. Jasno pa je, da ima v sedanjem saboru vlada proti sebi vse Srbe, vse Hrvate in večino muslimanov. Vsi izvoljeni poslanci bosanskega sabora so proti vladi m vsi iz istih razlogov, radi gospodarstva uprave, vsled katere je bosansko hercegovski kmet v teku te vojske tako silno trpel.
K sklepu svojega ekspozeja pa Burian namiguje, da monarhija na podlagi junaštev Bosancev in Hercegovcev mora deželo preurediti v tem smislu, da dobe Bosanci priliko izvrševati tudi take državljanske pravice, ki segajo izven okvira ožjih interesov njihove domovine. Obljublja zato v tem zmislu revizijo obstoječih razmer. Pri tem — pravi Burian — pač ne bo mogoče upoštevati vseh nasprotujočih si političnih stremljenj, pač pa bomo mogli usodo Bosne in Hercegovine postaviti na trdna in jasna tla, kjer naj bo zadoščeno narodnemu čustvovanju, domoljubju in napredku bosansko-hercegovskega prebivalstva, ob skrbnem varovancu skupnih interesov avstro-ogreke monarhije.
Kakor bi človek mogel, razbrati iz tega stavka, ki rci ne pove preveč, hoče vlada »revidirati« Bosno in Hercegovino, ki naj se priklopi Hrvatski pod ogrsko nadvlado. Ta združena Hrvatska, brez Dalmacije in Istre ter Slovenijo bi povečala Ogrsko ter naj bi bila protiutež napram Avstriji, povečani po Poljski. Za tak načrt pa bosanskega sabora vlada ne dobi nikdar.
Baronu Burianu pa smo hvaležni za to, kar je izbrbljal o svojih načrtih. To je edina pohvala, ki je zasluži njegov ekspoze, katerega se poleg ogromne porcije samohvale drži strašna površnost in diletansko umevanje dejanskih razmer.
Dunaj, 6, decembra. Zunanji minister grof Czernin je podal v zunanjem odseku ogrske delegacije naslednje izjave:
Alzacija-Lorsna in kolonij s. Grof Tisza je stavil name interpelacijo ali in v koliko smo v vojnih ciljih edini z Nemčijo. Nato odgovarjam, da smo z Nemčijo edini in to na temelju obrambne vojne. Ta temelj, ki je našel na tem mestu nedeljeno pritrditev, je bi! ustanovljen v pravcih nemškega državnega zbora ter ga je tudi državni tajnik pl. Kiihlmann v enem svojih zadnjih govorov jasno označil z besedami: Edina ovira miru je Alzacija-Lorena, Vsekakor je naš zaveznik danes v slabšem položaju nego mi. Kajti dočim imamo mi domalega vse svoje ozemlje v svoji posesti, imajo pa nemške kolonije v rokah sovražniki. Ume sc pa ob sebi, da Nemčija ne bo hotela ne mogla skleniti mirti, dokler ni gotovo, da dobi svoje kolonije nazaj.
Zveza z Nemčijo nerazrušna. Očitek, da smo samo privesek Nemčije in da se vsled svoje slabosti podrejamo in bojujemo za njene osvojevalne vojne cilje, odločno zavračam. — Borimo se za obrambo Nemčije prav tako, kakor se ona bori za našo. V tem oziru ne poznamo nobenih teritorialnih meja. In če kdo vpraša, da-li se borimo za Alzacijo-Loreno, potem odgovarjam: Da! Za Alzacijo-Loreno se borimo, kakor se je Nemčija borila za Lvov in Trst. Med Strassburgom in Trstom ne poznamo nobenega razločka.
Ako bi se splošna vojna slika izpre-menila kar je mogočo in bi na drugih frontah nastopili veliki dogodki, potem bi živahno pozdravil trenotek, ko ss bomo tudi na drugih bojiščih z našim zaveznikom borili. Če so v ententi še zmerom ljudje, ki menijo, da bi nas mogli ločiti od naših zavezn;kov, potem ne morem d.ru-i gega reči, nego da so to slabi psihologi in I otroške narave.
Italija doseže kvečjemu status quo ant® bellum.
N.a Andrassyjevo vprašanje, o Va'rni in Italiji odgovarja mnister, da je Italija z vstopom v vojsko vre zaigrala. Brez vojske bi bila mogla doseči uspehe, na katere danes niti v sanjah v. more več upati. B^a je pos^i dvaraist b'tk, žrtvovala stotiseče svojih lju''i in miliarcc svojega nremoženja in izrfubi'a vrhu tega velik del svo;e zem'je, ki je danes v raših rokah. Ita'i;a more sedaj v najboljšem s'u-čaju upati, da doseže status quo ante bellum.
Če bo Italija vojsko oblestno še m-'a-llevala — to povem zato, da me slišijo v R;mu — potem bo dobila kasneje sVabši mir.'
Za čas'"n m'r.
Karo!yiju oo^ern: Imam le en ci - j in to je skorfvšcn časten mir. Zn.to raš'm sovražnikom nočem razpisovati premij za nadaljevanje vo'ske-
O podmorski vo'ski
pravi m'nister, da so podmorski čo1ni ovirali dovoz municiie na vzhodno iri zahodno fror*o in s tem bistveno vplivali ra ootek vojske ua~škodo našim sovražni-
kom- i sil
Am<jrik»V N cmči ja ia m:.
Na interpelacijo g!edc ameriške vojne nnr>ove <i iz>'avi rp.in;ster: Nepotrjena poročila donuščajo možnot, da Amerika napove vojsko t»di r.am ter obema osta':ma zaveznikoma Bolgariji in Turčiji. Če tudi se to zgodi, ne bomo obžalovali, kar smo storili v preteklosti. Zaradi rašega zavezništva z Nemčijo smo morali računati z nasprotstvom Amerike. Seveda bo za nas bolestno, ako bo Amerika izvajala korse-kvcnce, ker bo-'o avstrijski in ogrski državljani v Ameriki prišli v mučen položaj. Na uspehu sedanje vojske pa to ne bo orav nič izpremenilo. Sicer je na današnji \Vilsonov govor dokaj ugodnejši, ker izjavila, da Avstro-Ogrsko nočejo v nobenem oziru oškodovati. In dalje pravi: Ni naša stvar, da se nečamo z ustanovami narodov. Želimo, da velike in male države svoje zadeve same urede. Nasproti naboru, ki i?a jc bila vrgla erienta v monarhij} v obliki ges'a o samoodločbi narodo^ je današnje umevanje velik napredek, ka.te-? rega priznavamo in o katerem živo žel^" da se ohrani,
inevi premirje.
smo jim to povrnili tako, da ne delamo med italijanskimi in našimi nobene razlike. Tudi zdravniki in kurata (eden je bil preje v Čer-■vinjanu) so s nami pri častniški mizi. Dokler ne gredo prdč, nam pomagajo pri našem delu. Med strežniki so tudi trije duhovniki. Kar je duhovnikov v Italiji sposobnih za vojno službo, ne služi nobeden kot vojak z orožjem.
Kolikor jih ie treba za pastirstvo, so klicani kot vojni kurati (kakor pri nas) s stopinjo nadporočnika, drugi so vsi pri, sanileti. Dušno pastirstvo med vojaštvom in po bolnišnicah je popolnoma tako urejeno kakor pri . nas, V tem oziru so razmere naravnost vzorne. Oba kurata sta ostala prostovoljno, dasi bi bila še lahko pobegnila, enako zdravniki, zaradi težkih ranjencev, ki jih ie bilo zelo veliko. Naša bolnišnica je prevzela vseh skupaj okrog 800, med njimi kakih 250 težkih. Bila je ena največjih laških bolnišnic (imela je 17 zdravnikov in okrog 300 oseb strežnega osobja). Mnogo ranjencev ie bilo prepeljanih sem iz bolnišnice v forre di Zuino, pri Červi-njanu onstran meje, Ob naši zmagi so od tam pobegnili iz bolnišnice vsi zdravniki in strežniki. Ranjenci so bili skoraj tri dni popolnoma sami sebi prepuščeni. Najstrašnejše so bile noči okrog 27. in 28. oktobra. Vse okrog in okrog bolnišnice je bilo v ognju, vse dni se je tresla zemlja vsled groznih eksplozij, za Lahi je streljala naša artiljerija. Niso mislili, da se bo kdo spomnil nanje. Bolnišnica sama ie k sreči ostala nedotaknjena in po najhujših dnevih so potem ranjence preselili semkaj.
Laški kurati in zdravniki so naravnost presenečeni, da tako uljudno ravnamo ž njimi. Sami so se izrazili, da tega niso pričakovali. V Italiji namreč velja, kar ie sem gori proti severu zunaj< Italije, vse za barbare.
Ves park, kakor tudi OKOiica, ie po.na majhnih utrdb. Preko ravnine vodijo na več krajih strelni jarki. Vse je lično, kakor iz škatliee vzeto, zgrajeno iz železobetona. Zno-
traj so cela prijetna stanovanja. Vse je ostalo nedotaknjeno. Niti najmanjšega pomena niso bile te varnostne naprave, ki so jih bili Lahi pripravili za slučaj, da bi se bili umaknili.
Danes sem govoril z županom. Mož je Slovenec iz Devina. Prejšnji je pobegnil z Italijani. Odnesel je več tisoč občniskega denarja. Naša vlada je postavila nato za župana — Slovenca, ki je bil preje že več let tu v službi. To je mož pogledal, ko sem ga nagovoril slovenski) Prebivalstvo je v veliki večini strogo patriotično in dasi so jim Lahi šli na roko, kar so jim mogli, da bi jih iažje pridobili, so se gledali vedno kot pes in mačka. Ob majnikovi ofenzivi so naši obstreljevali tukajšnji kolodvor in Červinjan. Kakor mi je pravil župan, so francoski artiljeristi našo artiljerijo zelo hvalili, češ, da kaj tako preciznega še niso videli. Trdili.so, da strelja mnogo boljše kot nemška. Vsak strel je bil na svojem mestu. Neki francoski narednik je pravil županu, da je bil z italijanskim regimentom na Doberdobu. Zraven je bil drugi regiment. Kar se oglasi avstrijska artiljerija. V par minutah sta bila oba regimenta do kraja uničena. Zadnji poraz je bil Lahom tu na Krasu uganjka. Kar niso mogli verjeti, da bo res treba nazaj. Ogromne množine raznega plena so ostale tu, tako da jih je za enkrat nemogoče spraviti v zaledje.
Ko smo se s kurati in italijanskimi duhovniki pogovarjali o tem strahovitem porazu, so vsi soglasno govorili: »Bil je poraz, katastrofa (un disastro), da ga ni mogoče popisati! Mi smo mislili, da ste vi že čisto pri koncu, pa pride to! Mi vsega dovolj, pri vas pomanjkanje, a kljub temu lak poraz! Brez dvoma kazen božja za našo framazonske vlado!«
Od Piave in doli z benečanskih in tirolskih gora bobne topovi. Danes se že slišijo I slabše kot prejšnje dni. Nebo žari v večerni
zarji, barve, prehodi barv in razne nuance, kakršne sc vidijo le na južnem nebu, žari venec gora, ki obroblja na severu in zahodu vse naokrog, žari tudi naš Triglav in Krn in drugi vrhovi. Lahi so mu rekli: »il naso di Napoleone« (iSapoleonov nos) — od tu ima res čisto tako obliko. Okrog in okrog pa se razprostira krasna, rodovitna planjava, kakor čudež božji na tem svetu. Doli proti jugu se dviga že v mraku zavit, visoki stolp oglejske bazilike. Zgodovinska so tla, kjer 6ioiimo. Tu so se nahajale vile rimskih bogatašev, blizu Oglej eno največjih in najlepših rimskih mest, ob morju Aquae Gradatae (Gradež), rimsko kopališče. Na tisoče mučencev je prelilo tod svojo kri. V oglejski baziliki se je vršil ped predsedstvom sv. Ambroža veliki oglejski cerkveni zbor za severne rimske pokrajine. Odtod je zasijala našim krajem prvič luč sv. vere. Sv. Mohor in Fortunat sta hodila odtod oznanjat našim deželam sveto vero. Počivata v kripti pod velikim oltarjem. Ob preseljevanju narodov so se valile množice najrazličnejših ljudstev preko teh pokrajin in proti jugu. Okrog leta 450. je razdeial Atila vse kraje led okrog, tudi Oglej je bil tedaj uničen. Majhna vas stoji na njegovem mestu. Le veličastna bazilika, neizmerna množina starin, ki se nahajajo vsepovsod. Nad vse zanimiv je muzej, kjer je tudi po odhodu Lahov še vse ostalo, posebno rimski izdelki iz stekla so občudovanja vredni in se jih drugod nikjer ne vidi tako lepih. In sedaj je zopet grozilo tem krajem strašno opustošenje. Sreča, da se je sovražnik umikal tako hitro. Škoda v primeri z drugimi kraii je tu neznatna. Ljudstvo jc tod ostalo z malimi izjemami vse doma. Z nepopisnim veseljem je zopet pozdravilo po več kot dveletnem tujem gospodstvu našo vojsko, posebno pa presvitlega cesarja, ki je že dvakrat obiskal te kraje. Dal Bog, da napoči kmalu celi naši ljubi domovini za vselej zarja miru in sreče!
"it.
Dttnaj, 6. dec. Uradno: Rusra in za; vezniki so sklenili desetdnevno prrmlrje; Frfčetek za vse ruske fronte dne 7, dec|ih| bra ob 12. opoldne. O premirju se pdga-jajo dalje.	f
Bsrfin, 6. dec. Veliki glavni stan7: Po*. oVasčeni zastopniki nenrškega vrlovite*'* vo"n<?f*a vodstva Avstrije, Bolfarijtfk ifl Turcfe so fk?e"£fi s poraščenimi zastop mki Rusrs za fronte od Vzhodnega niojja do Črnega mora in na HrSkih-rusM^bo-jiŠčih v Asi'i premirje za čas od 7. decembra 1917 ob 12. uri opoIJn3 do 17. bra 1917 ob 12. uri popoldne. Pbgafamja za premirje se bodo v nekaterih dneh nadaljevala.
Pred mirovnimi pogajanji.
Stockholm, 6. dec. »Pravda« je poro-i čala: Trockij je v ponedeljsk vojaškemu in delavskemu svetu naznanil, da bodo premirju takoj sledila pogajanja o splošnem miru in sicer še ta mesec.
Rumunija vabi sporazum na pogajanja o premirju.
Rotterdam, 6. dec. »Daily News« so poročale: Rumunska vlada je zaveznike oficielno povabila, naj se udeleže pogajanj o premirju.
Odpust vojnih ujetnikov. — Samouprava Litve in Kurska.
Rotterdam, 6. dec. Vedno bolj verjetno je, da pripravljajo boljševiki odpust vojnih ujetnikov. Nemčiji so naznanili, da ne sme poslati čet na zahodno fronto, če se sklene premirje in dokler se bodo pogajali o miru. Izjavili bomo, je rekel Troc-ky, naj Litva in Kurska sama določita svojo usodo in da naj Nemčija čuje želje narodov. Če sovražnik na dobro miš^ene želje Rusije ne bi hotel miru skleniti, bomo mi močnejši, ker je še večja moč kakor fizična.
Veselje v Petronradu radi mtru.
Bern, 6. dec. (K. u ) Ruski sotrud.iik »Bunda« jc poročal: Petrograjski listi so poročali o velikih manifestacijah, ki so jih priredili, ko se je izvedelo, da se pogajajo o premirju. Petrograjski »Djen« je poročal, da nameravajo Nevskij Prospekt prekrstiti v Prospekt miru.
Izpopolnitev rnske vlade. — Korntfov ušel.
Pariz, 4. dec. (K. u.) Gregor Petrovsk j je postai noirailji minister. Koruilovu še je posrečilo, da jc ušel s 4. stotnijami kozakov iz Bušova, kjer je bil ujet.
Načelnik ruskega mornariškega Štaba /	zaprt.
Bern, 6. dec. Ruski sotrudnik »Bunda« je poročal: Na povelje sveta pooblaščencev naroda so zaprli načelnika ruskega mornariškega generalnega štaba grofa Kapni-sta, ker je hujskal uradnike svojega re-sorta na upor proti novi vladi.
Ukor ameriSki vojaški misiji v Rusiji.
Wnshington, 5. dec. (K. u.) Reuter: Državni oddelek je uradno izjavil: Polkovnik Judson, voditelj ameriške vojaške misije v Rusiji in major Kerth, začasni vojaški ataše, sta nastopala proti navodilom vlade, ker sta obvestila vlado boljševikov o stališču Združenih držav glede na napore boljševikov v dosego posebnega miru z Nemčijo.
Hindenburg ln Ludendorff v Berlinu.
Berlin, 6. dec, (K. u.) Wolff: Načelnik generalnega, štaba pl. Hindenburg iu prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendoff sta se pripeljala v Berlin na posvet h kanclerju, grofu Hertlingu.
Pod spretnim vodstvom maršala barona pl. Conrada so naše čete vzele gorovje Meletta, ki leži severnovzhodno od Asiago. Italijani so gore mogočno utrdili. Borbe na teh do 1800 in čez visokih gorah so bile strašne še posebno, ker je tam vse močno zasneženo. Z zgledno odločnostjo je zmagovalec pri Gorlican preganjal sovražnika in ga vrgel čez sotesko Franzel-la, ki se razteza ocl Gallio proti- Valstagni. Doseženi uspeh bo gotovo učinkoval tudi na italijansko fronto vzhodno Brente od Marino čez Monte C.appa in Monte Tomba proti Piave. Coumdova vojna skupina grozi zdaj še ostrejše levemu krilu italijanske armade, kakor dozdaj.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6. dec. Uradno. Sovražniku smo zadal) na visoki planoti Sedmih občin težak poraz. Fo mogočni pripravi s topovi, sodelovale so tudi ssemške baterije, so napadle čete maršala Conrada pL Hotzen-doria gorske postojanke v gorovju Meletta. Obrambo, ki so jo z največjo ži!avosiro izvajali, so podpirale silovite višje bogato opremljene obrambne naprave. Visok sneg In oster mraz sta otežkočila napredovanje, a skrbno pripravljeni napad in hrabrost naših napadalcev iz vseh delov Avstrije je vse nastope sovražnika nadvlada?..
Predvčerajšnjim zjutrai sta padla Monte Badelecche in Monte Tondarecar; popoldne je stal polk ccs, strelcev štev. III. na Monte Miela; proti večeru se je vsled našega obkoljevalnega navala zrušil italijanski odpor na Meletta.
Sovražne ojačbe, ki so hitele od Val-stagne, so zagrabile baterne, ki so sta!e vzhodno od Brente, na krilu.
Včeraj v ranih jutramih urah je izgubil sovražnik po ljuti borbi Mon?e Zonno in oporno postolanko pri Foza. Ob 2. popoldne je položila že 24 ur popolnoma obkoljena hrabra italijanska posadka na Monte Castel^omberto orožje. Vze ozemlje severno od soteske Frenzeta je v naših rokah. Poleg velikih krvavih žrtev so izgubili Italijani v teh dveh dneh nad 11 tisoč ujetnikov in nad 60 topov. Vsled spretnega bojnega vodstva so naše izgube malenkostne.
Pri Zensonu, k er stojmo že več tednov na zahodnem bregu Piave, je 4. t. m. vzdržal večurne navale premočnih sil zmagovito hebski pešnolk št. 73. ki se je bil odlično ohmesel na vseh bojiščih.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 6. dec. Veliki glavni stan: Dne 4. decembra v Sedmih občinah uvedeni napad vojne skupine maršala Conrada pl. Hotzendorfa je dosegel velike uspehe. Avstrijske čete so vzele z naskokom in držale močne italijanske postojanke v gorovju Meletta proti večkratnim protinapadom. Nemško topništvo je v bojih sodelovalo. Do zdaj so ujeli 11.000 Italijanov in zaplenili 60 topov.
Borbe na gorovju Meletta.
Dunaj, 6. dec. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Zadnje čase je v protislovju s kratkimi poročili avstrijskega vojnega vodstva italijansko oficijozno poročanje porabilo živahne boje v ozemlju Sedmih občin za to, da je širilo med svet poročila o zmagah. Šlo je v teh borbah za izpeljavo besnih protinapadov proti žilavi pripravi avstrijske fronte; s krvavimi izgubami za Italijane so se večinoma izjalovili, a 4. decembra je izvedel maršal baron pl. Conrad silovit udarec.
Po močni pripravi s topovi je pred j Vsem napredovala 18. pehotna divizija na j obeh straneh Suganske doline in iztrgala iz Primolana s silnim sunkom z vsemi sredstvi utrjene postojanke na Monte Ba-delecchi onstran globoke doline Gatena. Zahodno od tam so vzeli z naskokom tirolski cesarski strelci 1786 metrov visoki Monte Miela. Zvečer 5. decembra ie oa-
dla tudi po Italijanih najživahnejše hranjena 1827 metrov visoka gora Monte Meletta; zasedle so jo napadajoče čete 11. armade.
Sovražnik je zaman poizkušal, da bi bil poslal iz doline Brenta ojačbe na ogrožene višine; kar je poslal, je sprejel naš najučinkovitejši ogenj topov na višinah vzhodno od doline Brenta.
Napad avstrijskih čet 6. decembra ziutraj je napredoval dalje. Padla je. gora Monte Zorno, ki leži neposredno severno od ceste Gallio-Foza. Čete 18, pehotne divizije so premagale naitrdovratnejši odpor sovražnika in vdrle v Fozo; v južni smeri so trajno preganjale sovražnika; zvečer so prišle vedno sovražniku za petami v sotesko Frenzela, ki vodi v Valstagno v dolini Brede.
Avstrijska krdela so nanredovala Iri odrer.ftla C*stel Gombcrlo, ki leži severno, od Monte Meletta; popoldne se je posadka vdala; lam smo zaplenili 12 tonov; štiri tooove je zaplenil batalion 84. po'ka, ki 'e hitro nastopil in preprečil, da niso mogli razstreliti ceste, ki se vije v serpentinah severno cd Fo^a; vseh topov smo zaklenili nad 50. V dveh clneh smo torej iztrgali Ita-lijanom celo gorovje Meletta; čete Conra-dove bojne skupine so v tem prostoru od mesca novembra t. 1. ujele nad 20.000 sovražnikov.
Italijansko uradno poročilo.
6, decembra. Na Asiaški visoki planoti je včeraj iznova izbruhnila z vso besnostjo bitka. Sovražnik je izrabil ugodnosti, ki jih je bil pridobil prejšnji dan med Monte Tondarecar iti Monte Bedelecche; z največjim naporom .ie z obkolitvijo silovite bastije Monte Castolgomberto in Meletta di Gallio izkušal strmoglaviti, ko je opusti! frontalni napad. Cel dan so se ljuto borili od južnih slemen gore Monte Ca-stellgomberto do opira!išča pri Fozi. Močnemu sovražnemu pritisku iz nam najneugodnejše smeri, ki so ga izvedli s pretežno premočjo, so čete, ki so hranile vrh Meletta, trdovratno s številnimi protinapadi kljubovale; korak zn korakom so popuščale ozemlje. Ko so našo čete zasedle zadaj ležeče obrambne črto, se je zapovedal umik. Na Monte Fiori in na Monte. Ca-stelgomberto so se nekateri osamljeni al-pinski oddelki rajši junaško do skrajnosti borili, kakor da bt se bili v - negotovosti umaknili. Močan sovražni poizkus, da bi bili obšli našo zapadno postojanko v dolini Brente, smo krvavo odbili.
Nemci so včeraj dosegli znatne uspehe na zahodnem bojišču. Zelo so napredovali na tistem prostoru, ki so ga morali v prvi bitki pri Cambrai zapustiti. Angleži ne morejo več upati, da osvoje mesto Cambrai.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 6, Veliki glavni stan:
Vojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega,
Na ilandrskem bojišču so proti večeru s topovi zopet močnejše streljali.
Južno in jugovzhodno od Moevresa so naše čete 7. naskokom vzele angleške jarke in prodrle čez cesto, ki vodi iz Bapaume proti Cambrai,
Pod vtisom naših zadnjih napadalnih uspehov in pod trajnim pritiskom s severa in juga je izpraznil sovražnik med Moevres in Marcang svoje najprednejše postojanke in se umaknil na gozdne višine severno in vzhodno od Flescjuičresa. Ostro smo pritiskali za njim in vzeli vasi Graincourt, Anneux, Cantaing in Noyelles, kakor tudi gozdne višine severno od Marcoinga. Na 10 kilometrov široki bojni črti smo napredovali z našimi črtami do 4 kilometre globoko.
Med svojim umikom je sovražnik, v kolikor mu je dopuščal čas, požgal in razstrelil kraje. Razvaline teb vasi in brez pomena pričeta razrušitev mesta Cambrai, ki sc je zdaj zopet zelo oddaljilo sovražniku, so sledi, ki jih je zapustil za dolgo časa Anglež od svoje preoijalne bitke na francoskih tleh, od bitke, ki jo ie bii pričel z velikimi nadami, a se je končala s težkim porazom.
Sovražne Izgube v zadnjih dneh so bile posebno v gozdu Bourlon izredno visoke, število plena iz borb pri Cambrai se je zvišalo na nad 9000 mož, plen topov na 148, strojnih pušk na 716.
Bojna skupina nemškega cesarjevič a.
Pri Aillette, v posameznih odsekih Cham-pagne in na vzhodnem bregu Moze so od časa do časa močnejše streljali. Severno od Ju- , vincourta so se vrnile naskakovalne čete od ; hrabro izvedenega napada na francoske jarke z večjim številom ujetnikov.
V zračni borbi in z zemlje amo sestrelili včeraj 18 sovražnih letal. Naši letalci so napadli z bombami pristaniške naprave v Ca-lais kakor tudi London, Shccrness, Gravesend, Chatnam, Dover in Margate. Veliki in ftevilni požari no kazali učinek.
WilsoDov govor.
Washingfon, 6. dcc. Ob otvoritvi i .oi r gresa dne 4, t. m. je imel predsednik Wil-son govor, v katerem je med drugim rekel: Naš cilj ie zmaga, to vojsko hnčemo in moramo dobiti. Ameriuki riarud je narod miru, zato hoče končnoveljavno ukloniti in premagati tiste temne, zle sile. ki mir
kale in onemogočujejo. To 6o vladajoči krogi Nemčije, ki po svoji zločinski in brezčastni naravi niso sposobni, da bi resno držali mir. Zato jih je treba docela uničiti ali pa vsaj izključiti iz prijateljske zveze narodov, še le potem, kadar si bo nemški narod izbral zaupanja vredne posredovalce, ki se bodo v njegovem imenu pridružili delu za osnutje bodočih zakonov in pogodb človeške družbe, bomo radi in brez hinavščine plačali ceno za mir. Sedaj pa moramo avtokratom pokazati, kako ničeve so njihove zahteve po nadvladju v duševnem svetu. Vse naše moči iu naše rezerve na ljudeh, denarju in materialu moramo zastaviti, da dobimo zmago. Nemci so razširili svojo oblast na druge dežele in narode: na veliko avstro-ogrsko monarhijo, na balkanske dežele, na Turčijo in Azijo. Te dežele moramo osvoboditi, mir mora vsem prinesti odrešitev. Narode Av-stro-Ogrske, na Balkanu ter v evropski Turčiji moramo osvoboditi gospostva pruske vojaške avtokracije« Poudarjati pa moram, da Avstro-Ogrske nočemo v nobenem oziru oškodovati. Ruski narod je zastrupljen po istih lažeh, ki so zaslepile nemški narod; strup je podala ista roka. Ne nameravamo in ne želimo Avstro-Ogrski dajati predpise. Želimo pa, da se osamosvoji. Upamo, da bomo narodom na Balkanu in v turški državi preskrbeli priložnost, da si svoje življenje sami varno urede. Nič drugega ne nameravamo tudi nasproti nemški državi in dejansko se borimo tudi za osvoboditev nemškega naroda izpod jarma mož, ki Mepe po svetovnem gospodstvti. Najhuje, kar more zadeti nemški narod, bi bilo to, ako bi moral tudi po vojski še služiti tem spletkarskim gospodom, ki jim je le za to, da motijo svetovni mir; tedaj bi morali nemški narod izključiti iz zveze narodnih vlad. Morda bi morali Nemčijo potem izključiti tudi iz svobodnega gospodarskega prometa.
To bi pa ne.bila gospodarska ofenziva in bi sc položaj ob ugodnem razvoju sam ob sebi popravil. {Naslednji del govora je dospel pokvarlcn in ga ie ko. urad izpustil.) Nato je reke! Wilson; Ako hočemo to vojsko za svobodo in pravico srečno končati, moramo odstraniti vse ovire, ki branlio svoboden razmah vseh naših moči. Taka ovira je okolnost. da z Avstro-Ogrsko nismo v vojnem stanju. Zato kongresu nrno priporočam, naj Avstro-Ogrski nemudoma napove vojsko. Avstro-Ogrska danes ni sam svoj gospod, marveč vazal Nemčije in njena vlada ne ravna po svoji volji in po željah svojih narodov, marveč le kot orodje Nemčije. Zato moramo udariti tudi po njej. Isto velja o Bolgariji in Turčiji. — Wilson je nato predlagal dalekosežne postavne odredbe proti sovražnim podanikom in poudaril, da bo tudi v Ameriki treba koncentracijskih taborov in ječ za zločinske sovražne državljane. Wilson ie končal: Kongres mora to pot vse svoje delo osredotočiti na to, da dobimo vojsko. To more storiti s tem večjim navdušenjem, ker vodimo to vojsko za najčistejša in najvišja načela brez vsakih poniževalnih sebičnih namenov. Govoril je odkrito, ker čas tako zahteva.
Bern, 6. decem. (K. u-) »Dally Mews« so objavile oklic članov zbornice lordov, ki se zavzema za oficijelna pogajanja o sporazumnem miru.
Landsf!owne naslednik Lloyda Georgela. — Angleška liberalna stranka za mir, — Lordi napovedujejo mir.
Amsterdam, 6. dec. V Londonu trde, •da bo sledil Lloydu Georgeju lord Lands-downe.
Rotterdam, 5. dec. (K. u.) »Daily News« so poročale, da so voditelji liberalne stranke pritrdile pismu lorda Landsdowneja in izjavili, naj se vojni smotri zaveznikov in pogoji za konec vojske revidirajo. Podrobnosti še niso znane. Konservativci so izdali geslo, naj se o Landsdovvnejevi zadevi molči.
* * •
Javno mnenje na Angleškem se torej izpreobrača — k miru. Izključeno ni, da se prično tudi Angleži pogajati o miru.
ffu poroči.
Gvol SyIvB—Tarouca na obzorja?
Dunaj, 6. dec. 1917.
V parlamentarnih krogih kroži vest, da odstopi ministrski predsednik dr. pl. Seidler in da postane mesto grofa Polzerja ravnatelj kabinetne pisarne. Nagodba je bila zadnje njegovo delo. Njegov naslednik bo grof Sllon Tarouca, ki je imel v zbornici po glasovanju o nagodbenih predlogah programatičen govor o našem kmetijstvu. Ta njegov govor smatrajo v poslaniških krogih kot nekako posetnico za •ministrsko predsednlštvo.
Finančni odsek državnega zbora
je imel danes svojo sejo. Zahteval je, naj vlada predloži finančni načrt. Od Jugoslovanskega kluba sta sc razprave udeležila
dr. Dulibič in dr. Benkovič, ki sta posebno nastopila proti vinskemu davku.
Vojni odsek avstrijske delegacije.
Duqaj, 6. dec. Vojni odsek avstrijske delegacije ss )e danes sešel pod predsedstvom dr. Germana. Po izvajanjih vojnega ministra so izvolili pododseke za vOjne dobave.
Delegat Habcrmann je prosil vojnega ministra, naj se izjavi o stanju pogajanj za premirje. Vojni minister Stoger-Stelner je odvrnil, da tega sedaj še ne mOre storiti. Ko bodo enkrat dogovori gotovi, bo odseku o tem takoj poročal.
Delegat Zahradnik je prosil vojnega ministra, naj ukrene, da se pri rekviziciji cerkvenih zvonov prizanese vsaj- najdražjim in najdragocenejšim, posebno pa žvo-novom, ki imajo zgodovinsko vrednost, in naj še v vsaki župniji pusti po en zvon. Minister je izjavil, da je že izdal,^tozadevne odredbe,
Kvotnn deputacija.
Državnozborska kvotna deputacija si jo izvolila za predsednika bar. dr. Fuchsa,
za namestnika pa dr. Korytowskega in člana gosposke zbornice dr. Siegharta.
Stapinsksga skupina zo5?si vstopila v Poljsko kolo.
Dnnaj, 3. dcc. Staf: -skega skupina poljske ljudske stranke — štirje poslanci — je zopet vstopila v Poljsko kolo. S tem so zopet vsi poljski poslanci združeni v Poljskem kolu.
Izjava bosanskih Hrvatov proti politiki nadškofa Statlierja.
Zagrebške »Novine« objavljajo sledečo izjavo:
V	»Hrvatskem Dnevniku« je 20. novembra izšla izjava, naperjena proti maj-niški deklaraciji Jugoslovanskega kluba, ki na, temelju hrvatskega državnega prava in samoodločbe narodov zahteva ujedi-njenje vseh dežel naše monarhije, kjer prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi v neodvisno tujega gospodstva svobodno državo pod žezlom habsburške dinastije.
Da odbijemo od sebe vsako sumnjo, izjavljamo, da. stojimo neomajno na stališču jugoslovanske deklaracije, ki je jasen izraz narodne volje, in naglašamo ponovno, kot zavedni Hrvati, da smo pristaši majniške deklaracije in da obsojamo vsako cepljenje narodne sile.
V	Sarajevu, 26. novembra 1917.
Slede podpisi odličnih, bosanskih. Hrvatov, med drugimi: saborski podpredsednik dr. Sunarič, predsednik frančiškanskega bogoslovja fra. Ljubomir Galič, nadškofijski tajnik Kari Cankar, urednika Benkovič in GavriČ, odvetnik dr. Jelino-vič, veletržec Radoševič ter cela vrsta drugih. Izjavo je nadalje podpisalo 13 rodoljubov, ki ne želijo, da bi bila njihova imena objavljena.
Preosnova ogrske vlade .
Dunaj, 6. dec. Nek tukajšnji list poroča: Po zasedanju delegacij bo lionvednl minister Szurmay imenovan za ogrskega vojnega ministra in bo kot tak tucli še nadalje ostal v kabinetu. Finančni minister bo bančni guverner dr. Popovics, trgovinski minister državni tajnik Stereny, sedanji trgovinski minister prevzame poljedelsko ministrstvo. Grof Hadilc bo najbrže ostal minister za prehrano. Če bosta grof Karolyi in njegova stranka še nadalje delala težkoče, bo grof Batthyany izstopil iz kabineta.
Vojna napoved Ameriko Avstriji.
Rotterdam, 6. dec. (K. u.) Odsek za zunanje zadeve- amei-iškega senata je izpre-menll vojno napoved, ki se je prvotno glasila proti vsem zaveznikom Nemčije v toliko, da se vojska napove samo Avstriji. Predlog bo gotovo sprejet Wilson je izjavil, da se mora Avstriji vojska napovedati zato, ker morajo poslati ameriške čete na italijansko bojišče.
iellMe mea moliilizac jo. .■>
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo cesar ja najniiioslueiše pritrdilo, da smejo bivše častnike (častniške aspiraiite), ki 80_ izgubili svojo šaržo, da se izognejo postopanju častnega soda ali če so jo vsled sklepa častnega soda izgubili, če se 1. radi razširjene črnovoi-tiiške dolžnosti ali čez to nahajajo v Vojaškem službovanju ali če so 2. postali vsled Super-arbitracijskega fpregledovalnega) izida ža službo nesposobni, ali če 3. niso vsled državnih ali vojaških koristi v frontni službi, v . ozira vrednih slučajih brez frontnega službovanja v smislu Najvišjega odloka rajnega Njegovega C. in kr. apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa z dne 13. aprila 1915 (vojnega ministrstva odlok Pras. št. 6999 z dne 19. aprila 1915), i-o^.abilitirati s skrajšanim postOpanjenl.
.A-osilci rehabilitiranja, ki služijo aktivno, naj svoje prošnje vlože pri četah (povelistvo, zavod i. t. d.), vsi ostali pa pismeno pri tistem vojaškem poveljstvu, v katerega .okrožju redno stanujejo. V prošnji naj se ižrecno navede, na katero točko odloka temelji prošnja za re-habilitiranje. Prošnjam naj se priloži uradno dokazilo v navedenih 3 točkah navedenih pogojev, reVerz po točki 44 službovnika I. del in nravstveno izpričevalo politične oblasti, iz katerega se mora tudi razvideti življcnsk" stališče prosilca. Ta odlok velja tudi za c. kr. deželno hrambo (c. kr. črno vojsko), za kr. ogrski honved fkr. ogrska črna vojska) pri armadi na bojišču.
h jugoslovansko deKlorocijo.
Občinski odbor v Smarlnem pri Litiji,
zbran pri seji dne 1, nov, t. 1. še pridružuje v polnem obsegu deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja t. 1. in skupni izjavi slovenskih strank. Pozdravlja tudi s hvaležnim srcem mirovno delovanje sv. očeta Benedikta XV. in našega cesarja Karla I. ter daruje za spomenik jugoslovanskemu prvoborlteiju dr, Kreku znesek 50 K. Županstvo Šmartno pri Lit!ji,
dne 4. decembra 1917.
• • #
Občinski odbor v Materiji (Istra) v polnem obsegu soglaša z jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917 ter poživlja Jugoslovanski klub, naj v smislu deklaracije vztraja do končne zmage. — OdlččnO zahteVa —r ne glede na deželne meje —■ združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno jugoslovansko državo pod žezlom habsburškim. — Pozdravlja in sogla;va z izjavo zastopnikov vseh političnih slovenskih strank v Ljubljani dne 15. septembra 1917 pod Vodstvena presvitlega knezoškofa dr. A. B. Jegliča. — Obsoja z ogorčenjem politiko l:iv£cga načelnika S. L. S. dr. Šusteršiča in njegovih zaveznikov v Bosni in na Hrvatskem. Za pro-lito kri Slovencev, Hrvatov in Srbov zahtevamo svobodo v okvirju monarhije pod žezlom habsburškim.
Položnice prejme v današnji številki približno polovica p. n. poštnih naročnikov (gorenjska, dolenjska, kamn;ška ter tržaška proga) razun vojnih pošt. Ostali p. n. naročniki jih prejmo čez dva tedna, da si na ta način porazdelimo delo. Vnovič pa povdarjamo, da nc moremo uvaževati prav nobene prolnje za znižano ceno. Ker vsled obilnega dela ne moremo izbirati posameznih izvodov, prejmejo položnice vsi naročniki v avstrijskih deže'ah (izvzemši one na vojnih poštah). Kdor ima tedaj naročnino že plačano, naj shrani položnico za drugo priliko.
Priložene položnice se smejo porabiti le sa naročnino »Slovenca«, torej re tudi za kak drug list ali darove; vse pošiljatve po teh nakaznicah bodemo zapisali na račun »Slovenčeve« naročnine. DarOvi in podobno naj se pcšllja izključno na oni naslov, kamor spadajo, ali pa po nakaznici z natančno označbo namena.
j Dnevne novice.
4- Proti razrednemu boju. Iz idrijske okolice nam pišejo; Veseli nas, da prinaša »Slovenec« dobre informacije o naši stran-karsko-politični krizi. Zlasti je bilo zelo poučno poročilo našega presvetlega knezoškofa o razdoru S. L, S. Le še več bi si želeli o tem oziru! Z besedo na dan! Prav je, da smo tudi ob mejah podrobnejše poučeni o vsem in se nam nI treba opirati na redka zasebna poročila. Lahko pa rečemo takoj, da bi bilo zelo nespametno slediti dr. Šustersiču na pota razrednega boja. Kdor pozna te kraje: Spodnja Idrija, Ledine, Gore in dr., ve, kaj se to pravi; tu prebiva poleg kmečkega ljudstva tudi mnegp rudarjev, ki bi bili tam naravnost izročsni socijalni demokraciji. — Tako politično »modrost« bomo že vnaprej prezirali. Naš prostor je v pomlajeni S. L. S., kar je tudi volja našega preljubega cerkvenega vla-dike.
+ Volilci državnemu in deželnemu poslancu g. Fr. Jakliču! Stodeset volilcev ribniške doline je poslalo poslancu g. Jakliču sledeče plsmb: Podpisani Vaši volilci smo z velikim začudenjem sprejeli vest o Vašem izstopu iz Jugoslovanskega kluba. Osupnili smol Razlogov ne navajamo, saj ste že uvideli, da jc misel o Jugoslovanski državi, ki se da udejstviti edinole po Jugoslovanskem klubu, njegovem najvztrajnejšem delu in najjačjem nastopu, prešla v meso in kri našega naroda. Kaj naj državni poslanec našega okraja ne bo udeležen pri tem velikem delu?! Kaj naj samo kočevski okraj, narodno-mešan okraj, ki vsebuje najmočnejšo naselbino Nem-cev-Kočevcev le oddaleč gleda zastopnike drugih okrajev vršiti največje naše narodno delo, ki ga je sploh kdaj videl naš narod. Kaj naj baš naš zastopnik dalje in množi veselje našim nemškim sosedom cb pogledu na — pO njih mislih — oslabljeno delo, za naš najvišji narodni cilj?! Kaj naj baš mi najbolj poslušamo pikre zbadljivke narodnih nasprotnikov o jugoslovanski državi! Hvaležni smo, če nam gospodarsko pomagate, a vse gospodarske dobrine radi žrtvujemo za udejstvitev cilja, ki je postal last našega skupnega slovenskega naroda! Če poslanec ne vrši najvišje svoje dolžnosti — narodnega dela — ali ne pade senca tudi na njegove volilce?! Narodno delo izven Jugoslovanskega kluba je pa po našem prepričanju Če ne nemogoče, pa vsaj silno otežkočeno! Poživljamo Vas, da nemudoma vstopite nazaj v Jugoslovanski klub, drugače ste pri nas ob vse zauDanie-
+ Stari letniki črnovojnikov naj bi se odpustili. Poslanec Gostinčar in
tovariši so vložili 5. decembra interpelaci: jo na domobranskega ministra radi odpusta najstarejših letnikov črnovojnikov.
Za poljedelska dela in za obrtniška dela skOro ni več mož doma; vse količkaj zmožne ljudi so pobrali v vojaško službo. Nevarnost je, da bo prihodnjo pomlad ostalo mnogo njiv neobdelanih. Da se to pre preči, je potrebno odpustiti vsaj tri naj starejšo letnike črnovojnikov.
Domobranskega ministra vprašajo, aH hoče delati na to, da bi bili trije najstarejši letnik? odpuščeni iz vojaške službe.
# " — Slov. kat. akademično društvo »Danica« na Dunaju ima v soboto dne 8. decembra ob dveh popoldne izreden občni zbor V društvenih prestorib.
—	Uredništvo »Vrtca« in »Angelčke« prevzame po preč. g. kanoniku Kržiču z novim letom g. Jožef Vole, župnik na Rovih. Spisi naj se pošiljajo na: Uredništvo ».Vrte 0.«, Rdva, p. Radomlje, Kranjsko, t— Upravn'štvo listov prevzame g. c r. J. Demšar, c. kr. profesor na učiteljišču v Ljub-l'anl. Naročnina in reklamacije naj se pošiljajo ra mravništvo »Vrtca« v Ljubljani.
Bogoljuba S J. 12 smo odcMi danes na pošto samo zave je s spremnico vso drugo pošlljatev bomo radi pomanjkanja osobja v tiskarni in knjigoveznici mogli odpremjti šele prihodnji teden.
—	Poročil se je g. Jožef Plahuta, narednik pp. 87 z gdč. Mimiko Rezar iz Te-harij pri Celju,
—	Velikodušen dar. Mestna občina Metlika je priredila o priliki rojstnega dne j. Veličanstva cesarja Karla I. v dneh 16., 17. in 19. avgusta t. 1. cesarsko slavnost, katere čisti donesek v znesku C1 kron je vpcsJala Kranjski deželni komisiji za oskrbo iz vojske se vračajočih vojakov kot dar'lo za oslepele vojake slovenske narodnosti,
—	Nevarno bolan je g. Ivan Pirrat, nadučitelj v Mokronogu. Zdravi se že delj časa v deželni boln'šnici v Ljubljani.
—	Smrt na fcojičiiu. Iz Dolenje vasi pri Ribnici nam poročajo: Padol je 25. nov. na italijanskem bojišču poddesehrk sa-per Ivan Kaplan iz Prigorice. Bil je zelo idealen navdušen in izredno požrtvovalen delaveo na organizatoričnem in druStve nem polju, Ustanovil je abstinenčni cd-sek, ki mu je predsedoval vedno. V najhujših naporih v vročini ni pokusil opojne pijače, četudi je imel vina na razpolago. Bil je soustanovitelj »Društvenega doma« in Mariijne družbe. Za tukajšnje organizacije je negova smrt zelo občutna izguba. Žalujoči družini Iskreno so^aljo. Navdušen rodoljub, bodi Ti lahka tuja gruda.
—	Umrl je v Ljutomeru Jožef Milavc, vpokojeni policiiski agent, star EO let.
—	Na deželni odbor prihajajo dan za dnem prošnje za preskrbo č.evljev z u s -njenimi podplati. Ker deželni odbor m razpolaga s takimi čevlji, so vsa tozadevne vloge nanj brezuspašne.
—- »Slovenski Straži« je poslala Terezija Štojan, posestnica v Dobjem 12 K, ki Jih je nabrala ob priliki blagoslovljenja kapele. Posnemajte!
—	Izplačevanje obresti vojnega paso-Jlla. Obresti zadolžnic sedmega vojnega posojila, ki se glase na imena, se bodo Izplačevale potom poštne hranilnice.
—	O naznanilih delavsklls nezgod so izšla nova navodila .
—	Plinarno v Gradcu so 5. t. m. ustavili.
—- Saksnec za čipk-ricc. Zavod za pospeševanje obrti je razdelil sukaticc, ki jc bil nakazan za čip^arice na Kranjskem in obenem razglasil, da c. kr. min'strstvo radi nujnih vojnih potreb ne bo nakazalo robenega srkanca več za čipkanje. Prcšnje za sukance, ki jih pošiljajo kljub tema še čipkarice na Zavod za pospeševanje obrti so zato brez pomena in imenovani zavod na take vloge ne more več odgovarjati.
—	Cena špiritu zvipano, Cene rafinira-nemu tpiritu so se zvišale na 310 K, ceno špiritu za kuho so se zvišalo na 178 K 50 vin.
Liiijiske rov ce.
lj V Ijullanski stolnici bo jutri, na praznik Brezmadežnega spočetja Marijinega, ko je v stclnici hkrati celodnevno češčenje sv. Rešnjcga Telesa, in v nedeljo, ko se bo slovesno obhajal patrocinij sv. Nikolaja, slovesna škofova pontifikalna maša. V nedeljo bo presvetli gospod knezo-tkof po sv. maši podelil slovesni papežev blagoslov, s katerim je združeni pod navadnimi pogoji popolni odpustek.
lj L uflsko dramo »Pod varstvom M.i-tero Božje« bode uprizorilo Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Rokodelskem domu jutri in v nedeljo. Pričetek obakrat točno ob 6. uri zvečer.
lj šenlpcterskn Vinccncijcva In Ellza-fcetna konforonca imata skupno sejo v pon deljek dne 10. t. m. ob (3. uri zvečer v cerkveni hiši pri Sv. Petru (I. nadstr.) Vsled važnosti posvetovanja pričakujemo polno-številne udeležbe.
lj V »šentjakobskem prosvetnem društvu« predava v nedeljo, dne 9. t. m., tečno ob 6. uri zvečer gosp. prof. dr. Vinko Šarabon. Predavanje bo zelo zanimivo I
lj Ellzabetna bonferenoa za mestna župniro Sv. Potra v Ljubljani je priredila ,|V sredo, dne 5. t. m. Miklavžev večer, na , katerem je Miklavž obdaroval 45 revnih otrok naše župnije z obleko razne vrste in z mnogimi di-ugimi darovi. Malo časa Jo .ustanovljena Elizabetna konferonca, a pridobila si je toliko dobrotnikov, da je mogla nastopiti že z Miklavževim večerom. Vsem dobrotnikom Bog stotero povrni! Na sporedu so bile tudi pevske in glasbene točke, ki so jih proizvajale veleč, gospodične iz konference s sodelovanjem njihovih prijateljic in so tako povzdignile s popeva-njem otroških pesmic slavje Miklavževega večera. Bog jim povrni njih trud, nam pa vzbudi še novih dobrotnikov, ki bodo pomagali reševati zanemarjeno in ubogo ljudi naše župnije!
Jj Duhovno opravilo za srečno vrnitev goriških beguncev v domovino bo v cerkvi Marijinega Oznanjenja (pri oltarju Matere Milosti s Sv. Gore) v nedeljo, dne 16. decembra ob 9. uri dopoldne. K temu opravilu se vljudno vabijo vsi v Ljubljani in okolici bivajoči slovenski begunci.
lj Bar. Za sklad S .L. S. pod načel-stvom prelata Andreja Kalana je daroval gosp. Kregar v Ljubljani 10 K, za Krekov spomenik tudi 10 K.
lj Umrii so v Ljubljani: Marija Terdi-na, žena-vdova, 73 let. — Salvio Amadio, civilni laški vojni ujetnik. — Domeniko Vi-tale, laški desetnik, — Lorenzo Picinelli, laški pešec. — Neža Pristav, hiralka, 71 let. — Alojzija Koprivnikar, posestnica, 68 let. — Janez Mehle, delavec, 82 let. — Marila Jemc, žena sedlarskega pomočnika, 37 let. — Ignacij Jamnik, posestnik, 66 let. — Marija Koželj, žena tovarn, delavca, 55 let, — Lovro Sternen, Žagar, 53 let. — Lucija Mus na, železn. delavka, 47 let. — Marija Šibic, delavka, 43 let. — Jakob Zrimšek, užitkar, 76 let. — Marija Hribar, dekla, 71 let. — Sfdorija Haas pl, Kaiten-burg, vdova feldrr-aršallajtnanta, 67 let.
lj Za znauosl rmetnost in prosveto je izplačala ljubljanska mestna uprava 9400 kron in sicer Simon Gregorčičevi ljudski knjižnici 3000 K, Glasbeni matici 3000 K, Glasbenem društvu Ljubljana 500 K, Fil-harmoničnemu društvu 500 K, za meteorologija poročila 150 K, botaničnemu vrtu 210 K, za slike 2010 K. 9153 K mar.j, kakor se je bilo proračunalo. Ubogi pastorki: prosveta in veda!
lj Krušne kamlsije so stale lcla 1915/16 6228 K 50 vin.
lj Ošsto premoženje mestnega ubcžnsga zaklada je znašalo 30. junija 1916 SOD 9/9 K 29 vin; povišalo se je za 46.273 K 87 vin. — ij KeSčnnska imovina je imela 30. junija 1916 čistega premoženja 539.879 K 9 h; zvišalo se je za 32 946 K 6 h.
lj V38 ustanovo, ki jih je upravljala ljubljanska občiira, so imele 30. junija 1916 skupnega imetja 529 088 K 30 vin.
IjPrekaJcr.o meso na rumene izkaznice B. Mestna aprovizacija Ljubljanska bo oddajala v ponedeljek, dne 10. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa prekajeno meso na rumene izkaznice B, Določen je ta-le red: cd 1. do pol 2. ure št. 1 do 200, od pol 2. do 2. ure št. 201 do 403 ,od 2. do pol 3. ure štev. <101 do 600, od pol 3. do 3. ure št. 601 do 800, od 3. do pol 4. ure št. 801 do 1000, od pol 4. do 4. ure Št. 1001 do 1200, cd 4. do pol 5. ure št. 120! do 1400, od pol
5.	do 5. ure št. 1401 do 1600, od 5. do pol
6.	ure št. 1601 do konca. 1 oseba dobi en četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 eseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt lig, več oseb 1 in pol kg. Kg stane 4 K.
IjPivovarna dsl. družbe »Union«, Ljubljana. Na VIII. rednem cbčnem zborovanju, ki se je vršilo dne 4. t .m., jc bila odobrena bilanca za poslovno leto 1916/17 s čistim dobičkom 162.238 K 32 vin. ter se je sklenilo, na div. kupon za 1. 1916,17 izplačati 5r/0, t. j. 10 K na delnico (proti 4c/0 t. j. v preteklem letu). Izplačevanje kuponov se vrši pri podružnici c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani, ali pa pri blagajni družbe v Ljubljani 7. Izstoplvši član upravnega sveta Thenvstokles vitez pl. Metaxa je bil zopet izvoljen; gg. Jean Po^ak, tovarnar usnja v Ljubljani in Kari Newe-kIowsky, ravnatelj pivovarne akc, družbe Goss sta bila izvoljena na novo v upravni svet.
Frmorske sisv:ce.
Odlikovanj?. Cesar jc podelil zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje z meči č. g. Frančišku Š v a r a , vikarju v šempolaju.
Dijakova smrt na bojišču. Ob Tilmentu je padel Albert Slokar, sedmošolec c. kr. slovenske državne gimnazije goriške. Slokar, lep in krepak dečko, je bil v gimnaziji skozinskoz odličnjak. Boril se je na vseh frontah.
Išče sc delavec, ki se razume na parno žago. Natančnejša pojasnila diie Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Ista sc begunska družina Fipp iz Corice v važni zadevi. Zglasi nai ss pri Posredovalnici ža goriške begunce v Ljubljani.
FoMna vest. Dne 8. decembra t. I. se zopet odpre poštni urad Kobarid samo za
pisemsko pošto izvzemši zasebno relco-mandacijo. Istega dne se razširi pri poštnem uradu Nabrežina 2 na denarni promet in na promet z vrednostnimi pismi in zavitki. Pri zavitkih je omejena teža na 10 kg in označbo vrednosti na 100 kron.
Pritožba begunccv. Begunci županstva Osek-Vitovlje se javno pritožujemo, kako je vendar to, da nam nočejo politične oziroma vojaške oblasti dati dovoljenja za vrnitev v domovino. In to posebno na Gorenjskem in Dolenjskem. Le 4 hiše v Ose-ku so zadete od sovražne granate, reš pogrešamo veliko oken in vrat, toda to še ni nobena ovira, še je čas, dokler ne bo vcc uničeno. Treba bi bilo, da obsejemo ozimino in izvršimo delo v vinogradih. Pri nas ni snega, ne velikega mraza. Pustite nas domov, da bomo delali!
p Dar za bcgunce. Dr. Anton Švigclj, odvetnik v Ljubljani, je daroval Posredovalnici za goriške begunce 50 K v neki kazenski zadevi. Posredovalnica se mu za ta dar prav iskreno zahvaljuje.
p Odškodnina za begunsko podpco. Državni zbor je sprejel v odseku zakon za begunsko podporo. Ker pa so begunci vendar veliko pretrpeli ter se močno zadolžili v 2 in pel letih, ko niso prejemali begun-se podpore, jc državni zbor sedaj sklenil dogovorno z vlado, da prejmejo za ta čas enkratno odškodnino v gotovem znesku 500 K .Natančneje bomo še poročali.
Prijave za begunsko obleko se sprejemajo pri mestnem magistratu samo vsako sredo od 9.—12. ure. Ztrlačajo se naj le oni begunci, ki tlosedaj še sploh niaa prosili za obleko. Vsak družinski glavar mora priti osebno ter prinesti s seboj isto-vetnostne razkaznice vseh družinskih članov in ker so te obleke namenjene le najpotrebnejšim begunccm, tudi še potrdilo hišnega gospodarja naslednjo vsebine: »Potrjujem, da ima vsak član begunske družine.....(ime stranke) lo po eno zgornjo in po eno spodnjo obleko. Datum, Podpis hišnega gospodarja.
Županstvo Renče sporoča, da ge začasno še vedno nahaja v Ajdovščini, int sicer v hiši št. 51, upa pa, da se v kratkem' preseli v domačo občino »k mlinu« pod Gradiščem. Za preselitev pričakuje županstvo rešitve od voj. oblasti radi prostorov, koje poseduje vojaštvo. O preselitvi sa bode občinarje pravočasno obvestilo. Ponovno se občane opozarja, da jim ni treba pismenim potom vedno povpraševati, ke-daj da so bodo domov vrnili. Županstvo so na vse možne .načine trudi za povratek in za pričetek obdelovanja posestev, pozidave in poprave porušenih hiš, toda dokler ne dobi na razpolago v to potrebnih sredstev: stavb, lesa, desk, raznega mate-rijala, oral, priprege in drugega orodja je povratek nemogoč. Oni občinarji, kateri dosedaj še niso dobili peviška vojaško podpore oziroma oni, kateri že niso dobili begunske podpore, naj se prijavijo županstvu.
Županstvo Bate naznanja vsem beguncem občine, da uraduje sedaj doma. Kdor dosedaj ni še naznanil naslova svojega sedanjega bivališča, naj to stori takoj t Popise (inventarje) o begu doma puščenih premičnin ima obč. tajnik po več«Ini že urejene, zato naj nihče ne odlaia, da so stvar preveč ne zamudi. Pošiljati jc popise županstvu, pošta Čepovan.
Prosimo za naslova. »Čevljarska zadruga« v Mirnu pri Gorici, sedaj v Vrbov-cu, p. Mozirje, prosi po naročilu sorodnikov, naj ji sledeče osebe sporoče svoje sedanjo naslove: Srebrnič Fani iz Jurdane pri Medani, Edvard Maurič, vojak, ki je imel decembra 1916 vojno pošt. št. 220 in Ivan Toroš, sin Emc, ki se nahaja sedaj menda v neki bolnišnici. Ker ni gotovo, da bodo ta poziv brali zgoraj imenovani, naj blagovoli sporočiti zaželjenc naslove vsakdo, ki so mu znani.
Več raznega
pripravnega za kolarje na deže'i. se odda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod st. 3192.
Vojna čevljarna.
v Liub'jani, Sodna ulica š'ev, 1 (aa vogalu Dunajske ceste) kot vzorna delavnica za popravila z nadomestili je pričela delovati in sprejema v delo vsakovrstna popravila. Podnlati iz kombiniranega usnja ali pregibljivcga lesa. Pele usr.jate ali z nadomestki. Izvršujejo se popravila tudi iz blaga, ki ga stranke prinesejo same. Preostanki se vzamejo v račun ali pa vrnejo, nap- Stare rabljene in obncilcic obutvo sprejema vorna čevljarna v račun pri popravilih ali pa jih tudi odkupuje.	Cene ro zmerne in razvidne iz razglasa v spre:emalnici. Točno in strogo urejen promet. — Obutve se sprejsmajo v popravilo ob delavnih d^ch od 8. do 9. i;ra zjutrol, vračajo se samo cd 9. da 10. ure zjutraj. — Nekaj ja?- čevljarskih pomočnikov sprejme vojna čevljarna v delo, zglasiio naj se pismeno ali ustmeno v pisarni Zavoda za pospeševanje obrti, Dunajska cesta štev. 22. Prednost im"io taki, ki so vsled pomanjkanja blaga izgubili delo. Sprejmejo se tudi čevljarstva izučeni invalidi.
Opomba. Vojno čcvljamo je ustanovil Zavod za pospeševanje obrti vsled poziva osrednjih oblastj in ima namen brez dobičkarije skrbeti za ohranjevanje in vzdrževanje obutev, da ee tako po možnosti odpoinort pomanjkanju us-nja. 3191
Moško kolo
dobro ohranjeno, se J*' proda. "•C Naslov prodajalca se izve pri upravi »Slovenca« pod štev. 3150.
Pridna in poltena
prodajalka
izurjena v špecerijski in manufakhirni stroki, želi nastopiti službo, najraje kje na deželi. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 3172.	3172
J*"	se proda. '•C '•C
Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev, 3190.
Spre'me se zanesljiva
za trgovino
in
HLAPEC za JST GORICO.
F. BATJEL, LJUBLJANA, Stari trg štev. 28.
3202
□flfjap- Proda se
večja množina
Poizve se v pisarni hotela »Union« v Ljubljani.	3199
Za
bodisi suhe ali sveže, zamenjuje
3201
KOLINSKA TOVARNA KAVNIH PRIMESI V LJUBLJANI.
IZGUBILA SEJE ^c
v sredo, dne 5. t. m. med 5. in 7. uro zvečer lepa dolga
BROŽA Z B RIL J A N TI ^m:
na poti: Beethovnqva ulica, hotel »Union«, Prešernova ulica, Mestni trg, Zvezda, Dunajska cesta na Južni kolodvor. — Proti visoki nagradi se prosi vrnili v Beethovnovi ul. štev. 15, I. nadstropje, vrata št. 6. 3194
OžeDjen
inri
dobi proti dobri plači trajno delo na deželi. Stanovanie: 1 soba ^n kuhinja brezplačno v hiši. Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 3181, ako znamka za odgovor.
Sprejme se takoj
pri
Janezu Aumanu, kovač, Vir pri Domžalah.
IigMMla
se je včeraj dopoldne večja svata denarja, od trafike v Kopitarjevi ulici skozi Šolski drevored do semenišča. Pošteni najditelj naj isto odda proti visoki nagradi na ravnateljstvo državne policije.	3179
J^ SLUŽBE išče samostojna
losplja-llm
srednje starosti, bodisi v mestu aH na deželi; gre tudi v župnišče ali k orožnikom.	31.85
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo pod Itev. 3185, ako se priloži znamka za odgovor.
srnini
PREKLIC.
Podpisana sem Fr. Lamberšku iz Podgorja hiš. št. 81 očitala, da mi je v noči od U. na 12. novembra v družbi drugih zlikovcev vzel leseno klop izpred moje hiše ter jo neznano kam odnesel.
Ker pa se je izkazalo, da je imenovani pri celi stvari povsem nedolžen, preklicujem te moje žaljive besede, katere sem v razburjenosti in vsled napačnih obvestil izgovorila, ter se mu zahvaljujem, ker je od tožbe odstopil.
V Podgorji. dne 2. grudna 1917.
Marjeta Plevel, 3175	posest, in gostil. ▼ Podgorji it. 8«.
Izurjen	3182
mesarski pomočnik
ki se je pravkar izučil, se takoj sprejme proti dobri plači in prosti hrani, v hotelu »Balkan« v Trstu. Taki, ki so že služili v kakem gostiln, podjetju, imajo prednost.
na Kranjskem, v bližini kake žel. postaje, pripravno za čebelorejo. Prevzamem tudi že obstoječe čebelarstvo z vsem inventarjem. Posestvu z lastno vodno silo dajem prednost. Ponudbe prosim s popisom in ceno pod »Slovenski čebelar« na upravo lista.	3180
I. LiubllansKo oran sesnodarsno društvo
reg. zadr. z o. z. v likvidaciji.
Vabilo
na
ob čut zbor
ki se bo vršil
v soboto, 15. decembra t, L ob 7V2 zvečer v Mrakovi restavraciji na Rimski cesti.
D N E V NI R E D.
1.	Poročilo o rač. zaključku 1. 1916.
2.	Poročilo o reviziji.
3.	Event. volitev v nadzorništvo.
4.	Slučajnosti.
V	slučaju nesklepčnosti se vrši uro kasneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa pri vsakem številu ude-ležnikov. f§ 25 zadr. pravil).	,
V	Ljubljani, dre 7. decembra 1917,
Likvidacijski odbor. KAPLO ŠIŠKOVIČ, ČRNIKAL pri TRSTU
išče
(tudi invalida) sa sasženje in nadziranj® konj. LHF* Stanovanje in hrana pri družini.
Plač?, no dogovoru. "-^C 3196
IZGUBILA SE JE -»L
k
i* u
h!!
žil!
j od Miklošičeve ceste po Wolfovi ulici. 3178 j Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi Miklošičeva cesta štev. 9. - 3195
Išče se
-m:
za rezanje slame, gepeljni, bencin-motorji, mlini za moko, ročni ali na gepelj, 130—180 kron in viSje, repo-reznice in drugi novi ali rabljeni, kot novi nrejeni, se najboljše dobijo pri
Fran Zemanu
Selo- Moste štev. 29.
Tu se tudi najccneje preskrbijo: tClinje za slamoreznire, srednje 20 K, veliko 25 K,
Decimalne tehtnice za 100 kg 135 kron, 150 kg
180 kron, 2Z0 kilcgiamov 220 kron. šivalni stroj'.: »Singer« od 150 do 275 K; »Ringšif* ' od 3C0 do 400 K; >Salon Bobbin« od 350 do j JC0 K. Rabljeni šivalni stroji po izjemno nizkih ;
----U A**..4:	l.nl nnui
Ctuan, vc.uu. wv.u|u »u, ..v*,..
STARI STROJI, tudi polomljeni, se za primerne cene kupijo in popravila poljedelskih strojev
po nizki ceni preskrbe.	3186

za vojaško bolnico, 13*®^ Plača 90 kron mesečno, pror»to stanovanje in hrana, Nastop takoj. — Naslov pove iz prijaznosti uredništvo tega lista pod štev. 3193 (ako znamka za odgovor.)
* ■ .uv*••« Li<'i'wiv v hiumu.«i*iamnw
suho sadje vseh vrst,	3197
J8P* suhe gobe,	'
sode od vina, sadjevca in žganja, steklenice in zamaške
kupi vsako množino in prosi ponudbe A. OSET, pošta GUŠTANJ, KOROŠKO.
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K l-60, veliki K 3 — porcija za rodbino K 9'—. Zaloga za Ljubljano in okoiico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana Marijin trg. 1520
Zamenjam
libre
Jtf z& MAST, JAJCA ali MOKO.
Vpraianja na:
3171	Staritrg št. lla, I. nadstropje.
Večjo množino	3146
kostanjevih kolov
od 2.80 do 3.20 m dolgih v primerni debelosti za vinsko trto kupi A. SUŠNIK, LJUBLJANA, Zaloška cesta štev. 21.
Rada bi dala svojega petnajstletnega sina, ki ima veselje do trgovine
BI
Izvršil je s prav dobrim uspehom 5 razredov ljudske šole. Kdor ga sprejme z vso preskrbo, naj sporoči Frančiški Cegnar, Skofja'oka št. 27,
3'5 PS, 300 volt, 965 obratov, jako malo rabljen, se proda ali zamenja za živila.
Poizve se v upravništvu pod it. 3174.	3174
PRODA SE skupno m posamezno:. s s
precizijski ležeči
Vimlov motor
na visok pritisk s surovim oljem, model MKD 139, it 5939, z normalnim trajnim učinkom 20 konjskih moči, z omahom, ki ima stopnjo neenakomernosti 1:70 do 1:80
in popolna	3173
V«| •	J«
ii mliii
Naslov pove upravništvo tega lista pod št. 3173.
				
				HMSMMP
t
Naša iskreno ljubljena in predobra mati oziroma stara mati, gospa
Marjeta Javor nik
zasebnica
je danes ob pol 9, uri dopoldne v 84. letu svoje starosti po dolgi in zelo mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno zatisnila svoje trudne oči.
Pogreb bo v soboto, dne 8, grudna t. 1. ob pol 2. uri popoldne iz hiše žalosti na viško pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi sv. Antona na Viču.
Glince, dne 6. grudna 1917.
ŽALUJOČI OSTALI.


Brez posebnega obvestila.
Globoko užaloščeni naznanjava vsem, da nama je naše najljubše, najdražje, naše vse, edino, česar nama nihče na svetu ni mogel vzeti, vzela neizprosna kruta smrt, našega skrbnega, dobrega soproga in atka, brata, strica itd,
vodjo boletnega urada.
Umrl je dne 4, t. m. na dunajski kliniki po težki mučni operaciji, v 53. letu svoje dobe.
Pogreb se vrši 7. t. m. na Dunaju. Sv. maše se bedo brale na Dunaju in v lami cerkvi v Št. Rupertu.
Ločil si se od naju, ne da bi še enkrat videl oni, kateri si tako srčno ljubil; toda spavaj, spavaj dragi atka, saj prideva tudi midve za Teboj. Ti si prestal vse bolečine, a za teboj žaluje dvoje neutolažljivih src.
Št, Rupert-Dunaj, dne 6. decembra 1917.
Antonija, njegova ženka.
Dora, njegova edina hčerka.

Semenska trgovina
•mmKR. w iu
Bleiweisova cesta ali Vrtača 3.
kupuje vsa doma pridelana SEMENA, vsako množino, plačuje pa po najvišjih cenah, kakor: KORENJE, REPO, SOLATO, BUČE, KUMARE, KONOPLJO itd. PRODAJA tudi mnogovrstna, večinoma doma pridelana semena.
Nov cenik izide v mesecu januarju 1918; dobil se bode brezplačno.
A. VIII. 775/16—3,
»a ar
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, oddelek VIII., je po prošnji dedičev po Mariji Ramovš iz Gornjih Gameljev štev. 18 na prodaj na javni dražbi sledeča nepremičnina:
Zemljišče vi. št. 304 katastralne občine Gameljne, obstoječe iz parcele št. 19, hiša št. 19 v Gornjih Gameljnih s hlevom in šupo in št. 21/1 ter 21/2 vrt pri hiši, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 10.000 kron.
Dražba se bo vršila
v ponedeljek, dne 17. decembra 1917, ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Gornjih
Gameljnih pri hiši štev. 19.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je plačati pri sodišču.
Dražbene«pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču, soba št. 33, med uradnimi
urami,
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII.,	3
In
Zelo zanimivi dokumenti leže danes pred nami. Mirovna ponudba, o kateri so nam že precej dolgo namigavali, da bo vsak čas prišla, je danes resnica. Žalibog da ne moremo reči z mirno vestjo, da bi bila ta mirovna ponudba, kakor jo vidimo pred seboj, naš skepticizem posebno iz-premenila; skoraj nasprotno, še povečala ga jc.
28. novembra je brezžični brzojav prinesel vest, da jc. Ljeninova vlada voljna započeti akcijo za splošen mir. Naš minister vnanjih del je odgovoril 29. novembra, da smatra od Ljenina predlagano podlago mirovnih pogajanj kot pripravno za nadaljevanje razgovorov. 30. novembra je Seidler v poslanski zbornici Černinovi izjavi dodal precej obširen komentar iri v sobotnih listih 1. decembra že čitamo, da sta oba naša odgovora že došla v Petrograd. In sedaj imamo premirje na vzhodnem bojišču in pogajanje med našimi in ruskimi delegati. Ko je papež izdal mirovno noto, je šla stvar bolj polagoma in takrat so potrebovali na Dunaju skoro dva tedna, predno so odgovorili. Sedaj gre pa kar »Schlag auf Schlag« — noben dan brez brzojavke. Videti je, kakor da se strašno mudi, in to ni posebno upapolno znamenje po naših mislih.
Pokojni Krek je nekoč rekel izpraševalcu o razvoju položaja v našem parlamentu tik pred vojsko: »Vrag naj pozna! Ko ne vidim nikjer nobene logike, nobene doslednosti! Logika naših parlamentarnih strank je za krave!« Kdor motri sedanje razmerje med nami in med Ljeninom-Zedermannom, mora biti Krekovih misli. Logike in doslednosti ni videti prav nikjer in tudi to ni dobro znamenje, ker tudi najbolj zamotana visoka politika ne sme skakati brez logike preko ojnic re- • alnih političnih dejstev, če hoče doseči trajne uspehe in ne samo trentonih efektov.
Logike pogrešamo v priznanju Ljeni-nove vlade. Na eni strani pravijo, da ima vse rusko ljudstvo za seboj, na drugi pa groze, da bodo vojaki ustavodajno skupščin« razgnali, če ne bo boljšejjjške večine! Če stoji ljudstvo res na njegovi strani, čemu grožnja z bajoneti? Potem bo večina vendar njegova! Tudi ravnanje s časopisjem, zapiranje neljubih oseb, dogodki na Finskem, vse to kaže nekoliko odgovora na vprašanje, zakaj se mu tako mudi z mirom. Njegova vlada ne stoji na posebno trdnih nogah in zato imajo v Nemčiji čisto prav, če časnikarji svetujejo, da je treba razvoj dogodkov v Rusiji presojati bolj hladno. Zakaj sfo na Dunaju in pa nemška vlada v Berlinu bolj optimistični, tega ne (po-) vemo.
Logike in doslednosti pogrešamo v Ljenin - Zedermannovi mirovni ponudbi, — On se obrača takoj spočetka »na vlade, na vse sloje in vse stranke zveznih dežel«, da povedo, ali so voljni začeti pogajanja o splošnem miru ali ne. V dragem odstavku pa pravi, da vlade (katere 10 vrstic prej vabi!) ne priznavajo njegove struje kot merodajne in zato se obrača na delavsko ljudstvo, da take vlade, ki ne priznajo gospoda Zedcrmanna kot vladarja Rusije, nekoliko potiplje ter jih vpraša, če so te vlade res izraz prave ljudske volje! Tako govori tisti Ljenin, ki grozi, da bo ljudsko voljo ustvarjal z bajoneti! V navadnem življenju imenujemo tako vabilo, da se milo izrazimo, frazo... O njegovem pozivu r,a delavsko ljudstvo bodo pa mnenja različna; čc smatra Černin, da je tak direkten poziv na revolucijo po ruskem vzoru »prikladna podlaga za pogajanja«, je to njegova stvar. Svetovali bi mu pa, naj prebere »Grazer TagbIatt«-ov nedeljski uvodnik o socialističnem shodu v Trstu in potem bo videl, kam to pride in kam to gre!
Politične logike in doslednosti pa pogrešamo najbolj v Seidlerjevem komentarju. V prvi vrsti se gre tu za definicijo poj-
narodi, ki tvorijo državo — kdo jc več? Zanj je nemška pravna teorija o državi noji me tangere — za doma. Drugod da. To je pa vse nekaj drugega kakor doslednost. Na različni podlagi se ne da dolgo manipulirati z enim in istim pojmom.
ma a n e k s i j e. Ljenin pravi v svoji poslanici na n e v t r a 1 c e, da hoče »demokratičen mir brez aneksij in odškodnin n a podlagi prostega razvoja narodov«. V drugi poslanici pa pravi, da bo od njega predlagani mir »časten mir na podlagi sporazuma, ki zagotavlja vsakemu narodu svoboden gospodarski in kulturni razvoj.« To se da tolmačiti precej drugače kakor to uči ona teorija o aneksijah, katero so postavili na dnevni red boljševiki sami, iu kakor je videti, se je te rešilne bilke oprijel tudi Černin in ž njim vred Seidler, v čegar izjavi prav malo slišimo o samodoločbi narodov. Pač, skoro bi se bili prenaglili: Naša vlada je za samodoločbo narodov — drugod! Pri nas doma pa stoji prej kot slej na stališču, katero je označila že enkrat v »Pester Lloydu«, da je samodoločba narodov, kakor jo umevajo boljševiki, za nas nesprejemljiva, Od svojega teritorijalnega stališča ne odneha černin niti za las, in ravno tako ne da do sebe, če sc začne govoriti v njegovi navzočnosti o dilemi: država ali
ZfloMno — oncca ialsm Slovanov.
»Straža« piše:
Nek dr. Merbach v Wiesbaclnu je izdal leta 1914 knjigo »Die Slavenkriege des deutschen Volkes« — Vojske nemškega naroda s Slovani. Knjigo nazivlje kot »na-tionalcs Hausbuch«, t. j. »narodno družinsko knjigo«, kakor bi hotel reči, da naj bo ta knjiga stalno berilo v nemških družinah. Pisatelj pravi v uvodu, da je knjiga nastala vsled cele vrste predavani, katere je imel v »Ostmarkenvereinu« v Wiesbadnu. Knjiga je pisana v vsenemškem duhu in s strupenim sovraštvom zoper vse, kar je slovansko. Ni čudno, da nas Nemci tako strastno sovražijo, ker se te knjige priporočajo kot družinsko berilo.
Knjiga nas seznanja pred vsem z žalostno usodo polabskih Slovanov. Ob Labi in Odri so stanovali trije mogočni slovanski naredi: Sorbi, Ljutici in Obodriti. Sor-bi so bili naseljeni zlasti na sedanjem Saksonskem in dalje proti severu do soodnie Havole, Ljutici so stanovali ob snodnu Odri in na Pomoranskem. na zahodu od njih do izliva Labe, zlasti na sedanjem Me-klenburškem pa Obodriti. Pisatelj nrav obširno in ce'o prostodušno pripoveduje, kako neusmiljeno so Nemci pobijali in uničevali polabske Slovane, začenši od Karla Velikega do konca 12. stoletja. Ko je cesar Henrik T,t imenovan »ptičar«, leta 928. premagal Dalemince, »liess er alles, vas j mannbar war, fiber die Klinge sprin<?en«, I to je, vse moške je dal pomoriti, ženske in otroke pa prodati v sužnost (stran 261. Leto pozneje je v bitki pri Lencencu bilo po-klanih baie okrog 100.000 Slovanov, 800 je bilo ujetih. Vse te je dal cesar Henrik I. obglaviti in prizanesel je le hevelskemu knezu Tugomiru (stran 29), poznejšemu izdajalcu lastnega naroda (str. 40). V vojski zoper Liutice oktobra leta 955. so Nemci vse pomorili, kar so dosegli. Poveljniku Ljuticev Stojnevu so glavo odsekali, jo obesili na visok drog iti tu pred rflavo poveljnika je bilo neusmiljeno umorjenih 700 ujetnikov. Nekaterim so celo jezike odrezali in oči iztaknili (stran 47).
Tn tako so pobijali Nemci polahske Slovane leto za letom, dokler jih niso iztrebili koncem 12. stoletja. Na izpraznjene in zapuščene planjave so se pa naselili Ho-landci in Nemci. Preostali slovanski prebivalci so se polagoma ponemčili in ob Lu-trovem času je bilo med Labo in Odro že vse nemško, razen Sorbov, katerih se jc še do danes ohranilo nekaj clesettisočev. Pač žalostna usoda teh velikih slovanskih narodov!
Zak aj pa so Nemci tako neusmiljeno uničevali polabske Slovane? Polabski Slovani so bili mirni ljudje in so se trdo držali svoje stare poganske vere. Nemci so jih polagoma podvrgli ter jih tudi izpre-obračali h krščanstvu, toda le z ognjem in mečem. Da to ni imelo uspeha, je samo ob stili umevno. Ko so jih podvrgli, so jih silno zatirali ter jim nakladali tako visoke davke, da jih niso mogli prenašati. Stari Pribislav, vojvoda 0'denburški, je rekel leta 1156. v Ljubeku (Liibeck) škofu Ge-roldu: »Naši gospodarji divjajo zoper nas s tako strogostjo, da se nam smrt zdi bolj- j ša kot življenje. Davke dajali in trdo su- ! ženjstvo je naš delež« (stran 151). Vsled 1 tega so sc ponovno vzdignili zoper svoje J tlači tel je. Ob vsaki taki priliki so planili nanje Nemci ter jih pobijali, dokler jih niso uničili.
Pisatelj dr. Merbach seveda odobrava to klanje ter poje slavo nemškim vladarjem m grofom, ki so se v tem klanju posebno od,,kovali ter na ta način širili nemško kulturo proti vzhcdu. Pisatelj obžaluje, da se m še več storilo, ker takrat bi se bili lahko ponemčili tudi poljski Kašubi, ki pre-
i^Qi,0r,Še dandaDes v zahodni Prusiji fstr. 168). Po njegovem mnenju sta važno idejo, fcnti nemško misel proti vzhodu, po mnogih presledkih zopet spoznala pruski kralj Friderik Veliki in Bismark, kateri jc ustanov.,1 leta 1886. komisijo za naseljevanje Nemcev na Poznanjskem in v zahodni Prusiji (stran 182).
Pisatelj skoraj dosledno imenuje Slovane z imenom »Wenden« in slovanske vladarje imenuje pa »Sarmaten«, na primer poljskemu kralju Mešku pravi: »der schlaue Sarmate* (zviti Sarmat), Bolesla-vu Hrabremu pravi »der geriebene Sarmate« (prekanjeni Sarmat). Pripoveduje tudi, kako silno je Friderik Veliki sovražil avstrijske Slovane (stran 233). Ob neki priliki v Šleziji, ko je videl pred seboj hrvatske vojake, je rekel; »S tako sodrgo se mora človek pretepati« (stran 228). Čudno, da se knjiga, ki seje tako sovraštvo, priporoča Nemcem kot družinsko berilo.
Iz te knjige se moremo dosti učiti tudi mi južni Slovani. Naši možje in fantje se bijejo za Avstrijo kot levi. To jim mora vsak priznati. In kaj so nam Nemci hoteli dati za to? Nemški državni jezik in sploh uresničenje znanih nemških »belangov«. In niti en nemški odličnjak se ni našel, ki bil obljubil, da bo naša usoda po vojski boljša kot je bila prej. Seveda za Albance, ki niso za Avstrijo še nič krvi prelili, se Nemci brigajo. Ustanovili so jim samostojno državo, nemški učenjaki jim delajo pismeni jezik. A nas so za našo zvestobo obsodili na politično smrt kot polabske Slovane, in sicer zato, ker jim zaviramo pot do Jadranskega morja.
Sliši se, da je naša zemlja nemško posestno stanje, da mora spet postati nemško naselbinsko ozemlje kot v 13. stoletju. Trst^ mora dobiti srednjo in visoko mornariško šolo, da se bo širila nemška misel po_ Jadranskem morju. In mi južni Slovani naj bi se dali narodno zadaviti samo za to, ker to zahtevajo mogočni Vsenemci? Nikdar in nikoli!
Preti nam velika nevarnost. Da jo odvrnemo, mora naš narod napeti vse svoje moči. Ti, draga slovenska inteligenca, vi krenki mladeniči in vzorne slovenske mladenke, vsi moramo zapostaviti svoje strankarske zadeve in svoje osebne koristi! Vsem nam, brez razlike strank, mora biti pred očmi edini naš veliki cilj, svobodni v svobodni domovini!
da bomo
jsi
mm
narod brez do-
lin še loči
Narod brez zemlje movine!
Vsi boji, vse vojske, ki jih našteva zgodovina, so bile povzročene, ker so narodi poželeli po tujem blagu, tuji zemlji,
_ Narodnostni boj, ki je bil v prvi polovici 19. stoletja le boj za jezik in preporod domače književnosti, je postal danes gospodarski boj. pri kterem se gre za temelj narodnega obstanka, za zemljo.
Tudi Slovenci se nahajamo v najhujšem boju za zemljo, ki ni vsakdanjega ampak svetovnopolitičnega pomena. Visoko letečim nemškim načrtom ne zadošča prost trgovinski pristop do Adrije, imeti hočejo narodno- političen pristop, ki ni mogoč brez narodne asimilacije Slovencev. Na prvi pogled je iasno, kako dalokosežne važnosti bi bilo za svetovni položaj nem-štva, če bi v resnici segalo od severnega do južnega morja, kar je danes le še »pium desklerium«. Ozek trak jil od cilja in to je — slovenska zemlja,
V teb mislih je iskati povod Siidmnrki-rc kolonizatorične akcije. Že od leta 1906. deluje Sudmarka na tem polju in je izdala doslej v naselievalne namene nad 1,200.000 kron. Pri podružnicah v slovensk.1i krajih so osnovali naseljevalne odseke, ki poročajo glavnemu vodstvu v Gradcu o vsakem posestvu, ki je v njihovem okolišu na prodaj. Da se pripravlja sedaj ustanovitev velike parcelaciiske banke, smo v »Slovencu« že poročali. Iz letakov, ki fih izdaja Sudmarka v pouk svojim podružnicam, se lahko prepričamo, da vidijo nemški mero-dajni krogi v naseljevanju najzanesljivejše sredstvo v penemčenje naših dežel.
Nedavno je izdala Sudmarka zopet nov letak, o katerem sc v slovensk;h časopisih še ni poročalo. Naslov mu jc: »Die landwirtschaftlieh, Verhaltnisse in den ge-mischtsprachigen Landesfcilen in Karaten« in ima namen poučiti tiste, ki bi se radi naselili na Koroškem, v ondotnih kmetijskih in snlošnih razmerah. Pisatelj končuje s s sklepom: Az tega kratkega pooisa sc lahko spozna, da najde tuj naselnik na Koroškem jjrijefne splošne razmere in da se bo
golovo v kratkem času v novem bivališču dobro počutil.« Kako tudi nc, saj pravi letak, da »jc večji del (?) Slovencev Neinccm
jev in zastopa program narodne osainosvo-
je. V vseh krajih, ki pridejo za kolonizacijo v poštev, prebivajo Nemci skupaj s Slovenci, zlasti obrtniki so nemške narodnosti. Tudi naseljeyalni odseki »Sudmarke« nočejo priporočati v naselitev takih krajev, kjer bi kolonist ne našel nobenih stikov z Nemci.«
Ta publikacija je nov dokaz, da Nemci na enkrat začeti poti naseljevalnega dela vztrajajo in se ne dajo preplašiti od vsake neprilike — kakor mi. Tudi Čehi so imeli s »I ozemkovd Oddeleni Narodni Jednoty Pošumavske« mnogo nepovoljnih izkušenj, predno so je dovedli na današnjo stopinio popolnosti. Toda niso odnehali, iz izkušenj so se učili in podjetje izpopolnjevali. Tudi »Slovenska Straža« je imela »zemljiški odsek«, ki pa je bil še jako onmanjkljiv in radi tega ni mogel usepvab' Žal ni bilo pri nas toliko žilavosti, da bi sc bilo navzlic težkočam pri enkrat vsorejeti ideji vstra-jalo. Nedostatki bi se bili polagoma odstranili, danes bi imeli začetni, najtežji stadij za seboj in tako bi mogla naša obrambna organizacija tudi na tem polju odbijati nemške napade.
Toda dejanske razmere ne puste, da bi misel obrambe naše zemlje zaspala. Iz obmejnih krajev, kjer vsak dan vidijo uspehe nemškega sistematičnega dela, prihajajo neprenehoma pozivi, naj se kaj ukrene. Dokazujejo nam ti pozivi, da se vedno bolj čuti, da gre tu za našo življensko potrebo. Zato taki in enaki glasovi ne bodo utihnili, dokler se ta najhujši nedostatek naše narodne obrambe ne odstrani.
Zemlja je neobhoden phgoj našega narodnega obstanki, naše kulture in gospodarstva.
rslvo m ijoilsKe zlrovie.
Dne 24. novembra 1917 je izšlo cesarjevo lastnoročno pismo o ustanovitvi in delokrogu. novega ministrstva za ljudsko zdravje in državnemu zboru je vlacla že
predložila dotični zakonski načrt.
Delokrog novega ministrstva bo zelo obširen ter bo obsegal:
1.	Boj proti nalezljivim človeškim boleznim, posebno proti jetiki, spolnim boleznim, pijanstvu in drugim kužnim ter ljudskim boleznim;
2.	higieno v mestih, kakor asanacijo, stavbno zdravstvo, zdraviliške in kopališke stvari;
3.	prometno in pomorsko zdravstvo ter de lična Vprašanja izselništva;
4.	higieno v prehrani, nadzorstvo prometa z živili in vsa tozadevna aprovizacij-
ska vprašanja;
5.	zdravstveno mladinsko oskrbstvo, posebno skrb za matere, dojenčke in male otroke, dcf.ične zavode, rcjence, sirotišnice, otroške vrtce, zavetišča, šolsko zdravstvo, zdravstveno skrb za šoli odraslo mla-d'no, skrb za telesno in duševno zaostalo mladino;
6.	strokovno, obrtno iti nezgodno zdravstvo, preprečevanje in pobifaaje poklicnih bole.-.ni, tako posebno izdajanje dovoljenj za otvoritev obratov in izvrševanje predpisov v varstvo življenj?, in zdravja delavcev v obratih- vseh vrst: domače obrti, ženskega, otroškega in mladinskega dela, ureditev obrtno-zdravniške službe, rudniškega zdravstva, zdravstva v državnih obratih in vzajemnega delovanja .socialnega in zasebnega zavarovanja v zdravstvenem oziru;
7.	vprašanja o negi in strežbi bolnikov, zdravilišča tn oskrbe vališča (bolnišnice, porodišnice, najclenišnice in norišnice), vrhovno vodstvo dunajskega in praškega bolniškega zaklada, blazništvo in reševalno službo;
8.	zdravstvo v kaznilnicah;
9.	lekarništvo in promet z zdravilnimi sredstvi, promet z die učnimi in lepoti Ltiimi sredstvi ter strupi;
10.	mrliške stvari;
11.	zdravstveno skrb za vojne poškodovance, njihovo zdravljenje, dopolnilno zdravljenje in preskrba protez, svetovanje za izbiro poklica in strokovno izšolanje;
12.	izvrševanje zdravniške prakse, strežniške .službe in tozadevno strokovno organizacijo;
13.	kazenske stvari v zadevah ljudskega zdravstva izvzemši sodno kaznjive slučaje;
14.	Statistiko o zdravstvu;
15.	organiziranje in pospeševanje proste samodelavnosti na vseh pepriščih ljudskega zdravstva, posebno dotična društva itd.
Razentega bo novo ministrstvo sodelovalo v vseh zdravstvenih vprašanjih tudi v stvareh, ki spadajo pod druga ministrstva, tako na pr. v veterinarnih zadevah, šolstvu, rudništvu, ustanavljanju vojniških domov, izobrazbi in strokovnem izpopolnjevanju zdravnikov, lekarnarjev in babic.
prijazen in gre v politiki z nemško stranko. Lc majhen del (?) stoji pod vodstvom od drugod priseljenih slovanskih (!) agitator-
A1S si že stori! svojo dolžnost? Hiti k takoj podpiši ifojao posojilo.
Gorice razvaline.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Komaj prideš na Goriško skozi Bohinjski predor, zapaziš znamenja vojske: nekaj po-žganih hiš na Trtniku, nakopičene vojaške priprave. Čim bližje bojni črti in Sv. Luciji, tembolj občuduješ »napredek« 20. stoletja in grenki sad svetovne vojske, ki je Goričane tako hudo prizadela. Vlak vozi civiliste le do Sv. Lucije: do Gorica najbrže ne bo še tako hitro clrdral ob Soči, tej svetovnoznani reki, ki jc bila priča najstrastnejših in najbolj krvavih bojev svetovne vojske, svetovne žalo-igre. Gorico želi vsakdo videti in še posebno tisti, ki jc poznal lepo in mirno mesto, kakršna ie bila Gorica pred vojsko in bo po vojski, ko se prerojena dvigne iz razvalin. Kar vidi popotnik na poti čez Čepovan v Gorico in od tu na Kras, ne da se popisati; vsaj vidi Sv. Goro, Škabrijel, Solkan, Fajtov hrib. Kostanjevico itd. Pot od Sv. Lucije proti Čepo-vanu je močno z dračjetn markirana, da ne bi Italijan tako lahko molil velikanski promet na tej cesti; v avgustu je sovražnik s topovi zaprl lo cesto. Neprijetni duh po crknjenih konjih te večkrat prisili pospešiti korake. Na Vratih so hiše dobro ohranjene. Hujše je v Čepovanu, kjer je več hiš prizadetih od granat in močno poškodovanih po voiakih; posestnik mi ie rekel, da je tretjina hiš nerabna, druga tretjina bo za rabo, če se popravi, in tretjina hiš ie še dobra, da je mogoče v njih stanovati. Cerkev ni poškodovana, čeravno so v njej vojaki kurili ogenj z vrati od zakristije in župnikovimi knjigami. Pač pa so zmanjkali kipi svetnikov iz Grgarja in druge reči. V župnišču in okoli njega je zapustila vojska dobro vidljivo sled; granata je prebila okoli župnišča na debelo nagromadeno_ kamenje, zid hiše in obok kleti, kjer so njeni drobci »mrt trosili. Zadete so bile od laških izstrelkov še te-le hiše: h. št. 47, 32. 40. 52 (kleli, 56, 20, 22, 24, 75, 74. 42 in žaga ter v Pod-čepovini h. št. 41; nekatere s slamo krite hiše so popolnoma brez strehe, druge deloma. V nekaterih hišah manjkajo podovi in vrata in druge lesene priprave. Na splošno vrnitev v Čepovan ni mogoče misliti, ker ni orodja, ne živeža. V Puštalah ni posebnih novih poškodovanj; le št. 9 ie brez strehe; druge hiše zraven te imajo luknje v strehi.
Od Puštal proti Grgarju je moral hudo razsajati topovski ogenj, kar pričajo nešte-vilni lici, razmetano kamenje, od granat prevaljene skale, do 2 metrov globoke in 3 metre široke jame, skopane v hipu od granat-ve-likank. Grgar nudi žalostno sliko: le par hiš stoji še po koncu z večkrat preluknjano streho; druge hiše so več ali manj razvaline, zlasti okoli cerkve. Cerkev jo močno poškodovana, zlasti strop; na pročelju na desni strani zija velika luknja; orgiie so razbite; oltarji še stojijo; tabernakelina ni, v zakristiii ni omare. Zdaj je v cerkvi kuhinja in en konj privezan pri krstnem kamnu. Žuonišče so pokrili vojaki po begu Laha s papirjem. Iz kuhinje, hodnika in uradne sobe so napravili en prostor.. Na župnijskem vrtu sta dva križa na vojaških grobovih. Vhod na dvorišče in spomenik iz granat sta na tleh. Šola je tudi hudo prizadeta. Znamenje pred krčmo Miljavec ni poškodovano. Od tu pelje pot med omenjenima hriboma, kjer so se vršili krvavi boji za nji-hovo posest. Na desni imaš Sv. Goro, ki kaže gola rebra in okleščene borovce. Posejana je z drobci granat in ročnimi granatami in neraz-počenimi granatami in prepletena z jarki. V skalovju so velike kaverne narejene v podobi podkve in z vrečami polnimi grušča zavarovane. Pred kavernami je polno steklenic z laškimi napisi in granatnih drobcev. Naši so dobro vedeli za skrivališča laških poveljnikov in jim pošiljali pozdrave; Italijani pa so se menda krepčali z raznimi vini za glavni beg iz Goriškega. Kaj pa Sv. Gabrijel? Pozna se mu, da je veliko prestal. Preluknjan in prevrtan je na vseh koncih in krajih. Iz več vrst kritij in jarkov lahko sklepaš, kako se je sovražnik počasi pomikal naprej proti severu in okoli hriba. O grmih in dreviu. ki je rastio po sv. Gabrijelu in spodaj v dolini, ni duha ne sluha. Le tu pa tim ie še kako deblo okleščeno in razcefrano. Dolina je polna vodnjakov skopanih od granat. Na Prevalu je še bolj vse razrito; o hišah ni znamenja. Od tu vidiš Gorico in okolico. Žalosten in grozen pogled! Lepi solkanski most porušen, Solkan zlastj okoli cerkve in župnišča strašno razdejan; ni videti po vaseh — zdaj razvaline — ne cerkve in ne zvonika, na levi strani proti sv. Katarini sama puščoba in rujava zemlja in sledovi hudih bojev ,v katerih je marsikateri Slovenec podlegel. V teh krajih je pred mesecem mrgolelo ljudi in hreščalo in treskalo; zdaj vlada tu smrtna tihota, kakor na pokopališču po pogrebu; le votlo bobnenje od Piave moti tihoto in mir.	°
Hitro pridem po lepi cesti v Solkan. V mirnih časih so brskali po cesti vrabci in ščin-kovci; zdaj opravljajo njihovo delo podgane. V Grgarju ie žalostno, a veliko bolj me je pre-sunil in prevzel pogled na solkanske razvaline od župnišča do cerkve, kamor prideš — ne po cesti — ampak čez grobljo porušenih hiš. V kapucinski cerkvi so razni izstrelki no-dirali in razbijali: dobro ohranjen je oltar Matere božje in tudi nekateri drugi oltarji se bodo dali popraviti. Drugi oltarji so razbiti in kipi leže po tleh. Skoda za novo in lepo cer-kev.	....
Na cesti proti Mirnu ie več lepo izoelja-nih jarkov, ki se vlečejo od Soče preti Vrtojbi. Na vhodu je laški napis, ki pove, kam prideš in h kateremu regimentu ali bateriji. Po teh jarkih umetno narejenih in izpeljanih so hodili Italijani v in iz ironte, vozili ali nosili živež in municijo; ves velikanski promet se je vršil pod zemljo, kar pričajo polia in travniki cd Gorice do Mirna, katera, niso nič poteptana in s travo zaraščena. Kakšen ie Miren, smo ie brali v »Slovencu«. Zanimivo ie, kako je menda 42 cm "granata v polno zadela veliko hišo pred cerkvijo; od hiše ni znamenja; le na sredi je velika kotlina. Grad pri Mirnu je porušen; od cerkve in nvrijonske hiše se vidijo lc zidovi; enega zvonika ni več; drugega je še en del.
Veliko truda, žrtev in znoia so stale take lepe stavbe; še več žrtev ie zahtevalo podi-rnje; koliko krvi, strahu in trpljenja!
Iz Mirne pridem v kotlino Dol. Tu so napravili Italijani na stotine barak. Pri begu so pustili v tej dolini polno vozov, orodja vsakovrstnega in veliki elektromotor, pa tudi ve-i:l<n mrtvil tovarišev m treh pokopališčih. Vsak vojak ima lesen križ z napisanim ime-
_.--.	MnnnUn! l<,l,A,r!nj 1/ i i n n n r1 Jinn 01 i -
uviil im	"Ji'" * ...., ... i* r-— — — * . ~
cirji imajo spomeri!'-e iz cementa z raznimi napisi, kaisor: »A.more di patria ed Ideali di vittoria condussero a morire sul camino glo-
rio«o di Tricste« (Ljubezen domovinska in vzori zmage so jih pripeljali, da umrjejo na slavnem pohodu v Trst«]i, ali: »Caduto per una piu grande Italia« (»radel za povečanje Italije«) ali: »Colpito da grande nemica per la grandezza della patria« (»zadet od sovražne granate za veliko domovino'). Laški slavni pohod v Trst se je končal s Se bolj slavnim begom daleč proč od Trsta. Iz te doline pelje lepa nova cesta na Kras; ti pove kara: »Veliki hribac, Faiti.« Pri nas bi znali taka imena bolje prekrstiti, kjer slovensko ne sme biti. Tudi iz Opatjesela je narejena lepa cesta k Devetakom in Segetom,
Opatjeselo nima nobene strehe, V cerkvi so še po koncu zidovi in stebri; drugo je vse razdejano. Nova kuratova hiša ie tudi uniče-čena. Vodnjak je cel. Šola in lepo znamenje pred njo sta razbita. Žalostno so gledali trije domačini razvaline, kjer ni strehe za prenočišče enemu človeku. T ireveži so se vrnili na Kranjsko s bridkostjo v srcu in s težkimi mislimi: »Kaj bo z nami?«
Napotim se proti Kostanjevici. Drugekra-ti se je lepo videlo cd daleč lepe in pobeljene hiše ter cerkev in zvonik nad vasjo. Gledam in opazujem; toda od Kostanjevice ne vidim ničesar. Ali je morda pot tako markirana? Bolj ko se bližam vasi, bolj se prikazujejo strahote vojske. Povsod jarki vsekani v trdo kraško skalo, vse prepleteno s žico vseh vrst in oblik, vedno več železa od granat, vedno bolj goste jame skopane od granat in min. V zmešnjavi bi skoraj pozabil pogledat na »Fajtov hrib«, ki je stal pred menoj kakor kamnita piramida v egiplovkpi puščavi. Prej je bil obraščen s borovci; sedaj je le skala s riazstreljenira kamenjem posuta in s jarki prepletena.. Na tem hribu so bili večkrat slovenski fantje v najhujšem ognju. Veliko krvi je močilo okoli tega hriba suha kraška tla. Upajmo, da ta kri bo seme nevega življenja na Krasu.
Še vedno se oziram po Kostanjevici, da bi jo zagledal. Vsaj sem moral biti oddaljen od pje k večjemu 1000 metrov. Nikakega znamenja od vasi, kakor da bi se v zemljo pogrezni-la. Okoli in okoli mene le izruvano kamenje, jarki, globoke jame; drevesa in trte so zginile; k večjemu tu pa tam kak štor. njive glo-ko razorane od min in največjih granat; nikier /.namenja o življenju; vse kaže smrt in grozo. Kaj pa Kostanjevica? Te ni več? V prvem pomenu besede cela vas le ena velika grob-Fja kamenja, pomešanega z lesom, razmetana na vse kraje, posejana z lijaki. Žena posestni-kova od tam doma, ni mogla dobiti kraja, kjer je stala njena hiša. Opustošenje in razvaline drugih vasi se niti od daleč ne dajo primerjati s tem neverjetnim razdejanjem Kostanjevice. Na tem mestu se vas težko še kdaj dvigne iz razvalini Tu je hotela menda vojna vihra pokazati vso svojo uničujočo moč.
Pojdimo še na Vojščico, zadnjo po vojski močno prizadeto vas z nekdaj lepo cerkvico na griču s trdnim srednjeveškim zidom obda-nim. Od cerkve je le še nekaj zidu, drugega nič; zvonik je zginil, kakor da bi ga odnesla kraška burja; starodavni zid nekdanjega gradu je porušen; ravnotako duhovnikovo stanovanje. Mogočna lipa bo težko okrevala od hudih ran na deblu in v vejah. Veliki oreh ie izginil .Po dvorišču ie razmetano kamenie. Več vhodov pelje v podzemeljske prostore. Razgled z griča na morje in gore je še ostal od prejšnje lepote! Dolenja vas je do konca porušena; le par skednjev stoji s prevrtano streho; n. pr. Martina Milanič. To lepo hišo so granate močno zdelale. Šola stoji še cela. V Gorenji vasi je še pet hiš za rabo in sicer: Ju-renava, Zučeva, Valkava, Krštanova in Pipa-nova; druge so več ali manj vse po tleh. Lepe »kolone« stojijo večinoma š.e po koncu; seveda, ker kamen ne gori! Njive in travniki se bodo dali brez posebnih težav obdelati.
Dobiček vojske pa ie vodovod m veliko cest po Krasu.	Popotnik.
Na angelsko nedeljo 1. 1914 so se zbrale na Gradu vse Marijine družbe iz goriške okolice. Milostljivi prošt in deželni glavar msgr. dr. Fajdutti ie daroval pontifikalno sv. mašo.
Zunaj romarske cerkve so bili postavljeni slavoloki in na enem se je lesketal zlati napis:
»Marija nam pomaga, Avstrija da zmaga —«.
In res, ravno v Marijinih mescih, majnika in oktobra ie zmagovala od vseh strani ogrožena Avstrija. — Majnika 1. 1915 le bila pri Gorlicah poražena Rusija, oktobra brblja in Črna;'ora; majnika 1915 Italija pri Asiago, oktobra Rumunija, majnika 1917 zopet Rusija, in oktobra Italija. Ljudje, ki nič ne mislijo, so med triletno vojsko blebetali, da molitev nič ne pomaga.	,
Očividno pa ie, da smo se radovali nagih zmarf, ko smo največ molili in častili prebla-ženo' Devico Marijo. Dasi nisem prerok, sem vendar zase prepričan, da nam bo mogočna Devica prihodnji majnik izprosila blaženi mir.
Kako pa je sedaj na mirenskem Gradu ali pri »svetih šlengah*?	. . „ . , ,
Ker so se italijanske čete že 26. oktobra umaknile iz Grada, me je močno mikalo videti, kako so 13 mesecev tam gospodarile.
Dne 20. nov. sva s preč. e. mirenskim župnikom hitela iz Prvačine v Miren čez Vipavo po jezu, ker so bežeči Italijani vse 3 mostove
razstrelili.	...	.
Ob vznožju gradenskega liriba sva si ogledala tri italijanske grobove, ki imajo spomenike in ograje iz belega marmorja. V kam-nolomu je polno barak, na vrhu kamnoloma pa klavir. Namesto stopnic so začetkoma strelski jarki. Na vrhu ni več cerkovnikove hiše, tudi romarske hiše s hlevom ni več. Prelepa in velika cerkev žalostne Matere božie je popolnoma porušena. Samo ena stena desnega zvonika še stoji po konci. V razrušeni levi zvonik vodilo tračnice, na katerih sem zagledal velikansk svetilnik, ki je električno razsvetljeval vojno polie. Med zvonikoma je visok kup kamenja. Od sv. šteng ali stopnjic je ostal samo en kamen, marmornatih stopnjic z vdolbenimi svetinjami ni nikier. Treh oltarjev iz marmorja ni več, tudi stebri so izginili. Kip Žalostne Matere božje nad glavnim oltarjem, ki je stal 25.000 K. je ves okru-šen in brez glave —. Ko sem se glasno razjokal nad cerkvenimi razvalinami, grem s strahom gledat novo misijonsko hišo, ki je bila pred izbruhom vojske izgotovljena za 200.000 K. Tu štrli v zrak le podrtija brez strehe. Drugo in prvo nadstropje porušeno, izmed 35 sob so ostale samo 4. Vrtni nad 100 metrov dolgi zid ves razstreljen. Izmed 5 vodnjakov sta ostala dva. V kleti so same kaverne. Kjer se je nahajalo nekoliko zazidanih
stvari, tam je imel svoj stan pobožni telefonist, ker je obesil na «tene 3 postaje sv, kri-ževega pota iz cerkve. Knjižnica in hišna oprava je bila baje odpeljana v Videm. Ves potrt zapustim razvaline na Gradu in hočem po vozni cesti dospeti v dolino. Od 14 kapelic sv. križevega pota ob cesti, stoji samo 6. postaja. Mesto ceste najdem 2 m globok strelski jarek in kaverno pri kaverni polno granat. Oh vznožju Grada vodi nova cesta okoli Go-ričice do Vipave. Tam ie italijansko pokopališče. Stopil sem tudi v krasno barako italijanskega polkovnika z napisom »Villa Regina«, našel sem na mizi njegovo zadnje povelje z dne 21. oktobra, pred oknom pa je imel 4. postajo sv. križevega pota iz cerkve. Lepa borova riosta na Gradu in proti Lokvici je docela uničena. Ves hrib je gol kakor Sv. Gora, Sv. Gabrijel in Sabotin,
Kako mi je bilo pri srcu ob slovesu iz Grada, se ne da popisati. O preljubi Grad, kdaj te bom zopet videl? Upanje, da bo božja pot Žalostne Matere božje sčasoma zopet oživela, še ni ugasnil v mojem srcu, ker dobro poznam ljubezen Slovencev do svoie kraljice Marije, in vem, da bodo Primorci, Istrani in Furlani izpremenili razvaline v slavno božjo pot pri »sv. štengah« na Gradu.
V. Krivcc, misijonar.
razrušene Gorice in različne raz-<j!edn co podrte Gorice. Velika zaloga iimeiisjšktti kart za 15—18 in 20 K za 100 komadov. Naročila se prosijo na naslov: ANTON PFtVIO'S, Gradec, Bosegserhans
C»*>mv7*?in0 I« »redstvo iu uomiaie-rr«ilSsy&Et.J!5 icme ,as, ki rdeče, svetle in sive lase Iti brafic ja trajno temno nobar-ua. 1 stekicnica t, poštnino vred K 2*70. O«?*!«,«! i« roinala toda, ki živo po-Wyuyui rded bleda lica. Učinek ie čudovit. 1 stekicnica s poštnino ved K	Povzeti« S5 vinar ev več. Najlov za naročila"
JAN GBUL5CH, drožerlja pri angelu, Srno 643, Moreva.	ISJ-
Sprejme se takoj poštena
katera bi znala priprosto kuhati in bi bila pripravljena malo število živine in druga hišna dela opravljati, pri 3167 A. ČUFER, JESENICE, GORENJSKO.
ZA FOTOGRAFE - AMATERJE!
Lehnerjeva povečevalna, pomanjševalna in reprodukcijska kamera iz orehovine, ena kaseta, en statif, en stroj za gorko sališčira-nje, en laboratorijski kovčeg ter več drugih fotografskih priprav, vse skoro novo in razstavno, JUSf se proda po jako nizki ceni. Pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo tega lista pod štev. 3166.
Slav. občinstvu In gosp trgovcem priporočam
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati, tako da ustreženi lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro dosla. Naj vsak poskusi 1 FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale p« Ljubljani. 1G22
Prazne vreče
vsake vrste, suhe gotoe, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plafiuje po najvišjih dnevnih conah firma:
2089
J. IiUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko.
jaramente
cevlivetto orodie, celotne cerkvene
---------j oprave itd. —— »
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
II
sprejmem	3165
ELZA SEVER, Woliova ulica štev. 12/IL
Proda se šest let star "38C
Ssa-iHES^Jj^
pri MARIJI ZDEŠAR, Brdo štev. 18 pri Viča. 3169
obstoječe iz dveh sob s pritiklinami, se želi trajno najeti s februarskim rokom.
Ponudbe pod »100—3162« na upravo »Slovenca«.	3162
mini »j£ffa
za drobljenje kakor tudi fino in debelo mletev vseh vrst pridelkov dobavlja
tovarna strojev »Jetta« družba z omej. jam. Oddajna pisarna Dunaj, XX, Klosterneubnrgerstr. 28.
Zahtevajte prospekte »S. 53«. Priložite znamko za odgovor.
8 vinarjev
(za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošlje — na zahtevo brezplačno. —
Frtfa tovarna ur JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. založnik Bitait. 1552 (Češko.)
Nikel ali jeklene are na »idro E ■>•—, 7 —. 8—. Voiuo-«pomin*ku nikeln ali leklene ore K 11'—, K : armadne radii ur* u mkijaali .eklaK IS —. ilsi vne »eurne Uoakopt remont, ore * aidrom K It — K20 -. Budilke, stenske m ure na etoialo v veliki uberi po nukib eenati 3 letnu pismeno iam»tvo Po-uiljapo povzet ju Zamena aovol (ena ali denar naaaj
xoz
I
Ustanovljeno 1842. — Telefon št 154.
ca
C>
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti,' pri točni in vestni postrežbi.	m*
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
stara stojala šivalnih strojev oziroma kompletne stroje. - Ponudbe prosimo poslati na
Kupim dobro posuSene, tnalne In zdrave
■m "TO && j|aB»©£Si fin hrušek
olupi
po 2 K,
(katere se morejo tudi v slabem vremenu na podih i, t, d. sušiti) pa po 80 v kg. Cenjene ponudbe, z navedbo množine in vzorci, se prosi ua tvrdko FR ;,N Kos, BJu-bljana, Sodna uika 7.
Po

kupuje po najviših cenah
veletrgovina s kožami m kožuhovino.
Briihl 47.
PoSilj^tve v zavojih po 5 kg so prosijo po poŠti, za kar se takoj odpošlje odpadli aneSek.
Nad 1,800.000 mojih 8590
m£uBEa SSoalnifi ili
m rabi! Praktično orodje za vsakogar za šivanje usnjenih predmetov, oprem, jermenov, čevljev, mehov, jader, vrefc, plaht. — Vasno za vojake. — Razprodaja!ceni popust. Cena kompt. Šilu pri predplačilu K 450 in pri povzetju K 4 80, na bojišče le proti predplafiilu. P. L Lae!iiti::nn, Dunaj IX., JMosergasse 3, odd. 116.
v»
M
s dobrimi travniki in gozdovi na južnem Štajerskem (najraje v Savinski dolini) in prosim ponudbe a podrobnim opisom. — Naslov pcve „Uprava Slovenca-' pod St. 2822.
93
•si © ■
11 J k.
ti O jt
vseh vrši za urade, d rušiva, trgovce iid.
graver iu izdelovatelj kavčuk - stambilljev
9 Dvorsii trg št, 1.
sufencnc odrezke stare in nove, kakor vse vrsle botnbažastih in volnenih cunj, žrkljevino, odele, vrvi ild. v vsaki množini in po na;višji ceni
kupuje: E. Kotzbek, Kranj.
planina harmonijo In
Kolodvorska u8!<a 26.
124
Proda sc takoj "^C več lepih, debelih in zdravih
ir
stoječih na ravnsm ob cesU t ljubljanski obCSnL
Poiz\e ^ pri g. Josipu Pollaka, trgovcu v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 7 3163 od pol 12. do pol 2. ure popoldne.
Iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vs'ed starosti iu iežiiofah v želodcu te več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 et slarega »i polliterske s eUle-nice fran o po poiti za 60 kron, mladega triletnega, čudovito udniiujotegn kot bol lajša-loCe vribulno sredstvo pri trganju v udih. Francovo žganje, '< polliterske steklenice za 48 kron. Vino cd £6 litrov naprej. Beli rizling in rdeči burrjundec po K 4'60 liter.
Benedikt II2rti,
i7rnS?akt grad Goliče, Konjice, Stajer.
kakor tudi lipo, jelšo itd., od 4 cm debelosti naprej (dolžina vsaka zadostuje) kupi v vsaki množini i'r. Škafar, mizar, Rins3ka četa št. 10,
Jjjubljaua. Kavno tam se sprejme več
©
mmm
a
samec ali oženjen, ki je vajen poljedelstva in konj, se sprejme na graščino na Gorenjskem. Kje, se izve pri upravi »Slov.« pod štev. 3115.
novo in stare
vsako množino
tvrdka JELAČIPsI & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
111

SKUii -95SH
za mizarja, kolarja aH sedlarja, kakor tudi
w w


Vinski kamen,
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne ln gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznili vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina
Anton Kolenc, Ccljo.
1854 (1)
z 10 do 30 orali polja in gozda, če mogoče z živino in zalogo krme
se želi kupiti
v okolici Ljubljane.
Ponudbe pod »Posestvo« na upravo »Slovenca«.	3148
sc sprejmejo proti, dobri plači v trajno delo. lirana je preskrbljena. Stanovanje prosto. — Pismene ponudbe je nasloviti na stavbenika
i. mM, Liip, mmi m i
Istotam se lahko tudi osebno priglasi.
bonbone, čokolado, marmelado in razns
darila za Miklavža priporoča
GIZELA DARBO, LJUBLANA, -^C Mestni trg Stev. 13.
RIJ? S »
s> m S m m *M
kLkLL
^ Up m tšm
I/
m m m> m, m m. m « m M F4
km smsa &m kS8 Ma k«J !•.• > '. s?« ferwS sms
RIS fl
illflUBISII

lili 111 II
B M
kupi vsako množino frauko vacron



J^P* se odda takoj. Poizve se na Poljanski cesti štev. 69 (bivša tovarna žve-
plenk) v Ljubljani
5134
plačam onemu, ki mi preskrbi IKP- mirno in prijetno STANOVANJE obstoječe iz dveh do štirih sob in pritikiin.
Ponudbe pod »J. T. 100« na upravo »Slovenca«.	3147
Nadomesiilno
L
Zaloge v Ljubljani: A, Šafabon in Julius Elbapt.
mm
parfumirano v elegantnih kartonih, fino opremljeno ducent K 14 40. Trgovci večji popust! Dobiva se pri tvrdki
Ljubljana, Sv, Petra cesta 28
iKurr.-j s eMvntn .-rama*.
Vpoštevajo se lc pismene ponudbe z navedbo cen.
136

> # # # # # # $ $
#
trnki
sls si:
5 ialfElIlhl SI
Mam liiniii i. ml Iilili i
H e * :•«
| fffi! llRIIil f Si]SS!jl, m Tsrozile m 12J1
nudi javnemu občinstvu najugodnejšo priliko za 1/

#
4>
O #
združeno z življenjskim zavarovanjem.
Vsaka zdrava oseba v starosti od 15.—55. leta lahko podpise VIL vojno posojilo do 4000 K brez zdravniške preiskave z najmanjšimi stroški, ki znašajo za 1000 K vojnega posojila četrtletno po 12 K in pri sprejemu enkrat za vselej 20 Iv.
Po 15. letih se izda zavarovancu samemu vojno posojilo, oziroma, ako preje umrje, takoj po smrti njegovim svojcem brez daljnega plačevanja.
Zavarovanje velja od dne plačila 1. roka tudi za slučaj smrti v vojni.
Prospekti zastonj in poStnine prosto,
#
4> 4">
W
#
t> #
4p

..................... ,,, ||IW||
VBmmM
S3SH31 BBMSCffiBa
mmsMMisa
ffi S H
&
seHacflBBM
I. 5 7-% ^m^rilzacSIsho dr2ai»iio postilo pa K 02-—,
odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo torej po S
81. 5Vo dne l. aojpsla «92S pssr^Sfjiisl držasaisjialslfgfSil ilsfl pss il m*
Prijave sprejema po originalnih pogojih oficljeino subskribcijsko mesto
KOTsnusi -Mei. „„.,
mswranewB« <mimsi mm«ara imm«
»aMBBM»a .1«
ir
i. /-.»ir.niira
BKKissEana .-»TJv-iSiTiitMiKtjsBKin
_ _ ___ _ __BM ; X!aw. 'j&rrivvv&.vri. .iH/.-Ai-.iv .estuiMMnMi««!®^««
SHHMMiBBl^ MS^IMMggMHJiMKlMfefti^i^ ffl H1 Mi 11— i —^ H W	BaaKflCrrSMSg itvVBT Fmff?ffr)'i	rs©«:'®?.-- 'CSKS"- ■ —:V
BBMWMB5Miet8^g«MeaW!«iMMIBmiiS^^	llHia'111'UI IIBlifi
RSKA BANKA V LJUB
SELENBURGOVfl ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO, s ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE POSPEŠUJE TRGOVINO. INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PG r VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.

»m
(=3 m

pr
žtepna :;ra
Jeklena 3l! ponikljana
t. vrsta. . . . K 14--
1L „......—
srebro, iinit......3T-—
t dvojn. piaS^em „ 40-— z varnost, steklom K If—, radii K10'— več. Precizijsko ure K U)--, K 0U-- in K »>—.
Ura z zapestnico
z varnostnim sts-Mom
velika oblika . . K
II. vrst«.....24 —
mala oblika . . . » 3C* -U. vrsta	. . „
i varnost steklom K 2'~,
radii 1. 10 — veC. Precuii. ure z zapestnico K jO'—. It 60-- in K 80-—
Po-ilja se z Dunaja proti vposlatvi zneska
pcie! K 1'50 za poštnino tudi na boilSCe.
I&BHKEL
Drnsal, SV. Margafcthenstrasse 27/32.
TovarulSki cenik proti vposlatvi K !•—. Binarno -cona svetilka K 24-- iu 30»—.
F.
! U) l!Wm, stati ![| il. 21
Moška ln ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko, šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilke - Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775 Mehanična delavnica na Siarem trgu 11
SBDf
\
i
a977
Vw jlefisiH. aVo Va-1 ših Iknrjto oče?-, bra-'••aviz j-' trd* kože, i |:ekom 3 rini t korenino, I brez bolečin ti« odpravi S Cena lončku z| jamstvenim pis- [ ! mom K 2-75,3 tončkiE 5 50, C lončkov ii8'50 j Stotine zahvoinic in priznalnic. - KEM£NY, ! .. fisehau (Kassaj I., postni predal 12 540. Ogrsko, f
w
m mM m• mmm
5%. im m% i i
mjm- M m sm «*
fM %•)
čas vA'W3BSt
f^KTOSIIjai Š5TS sadja l
'mmn** m
2S1 VOjRva
r:	^aSikostih prlporeSa kartonai.tovarna
L	srn« Lfubllana.
■uunsEmBisi scmmDoaM
l!it!l-tllilIiitnU!imiIi:lUIHIiiii!l!lilll
krznar 2961
sv.pemeestasts
kupuje vseh vrst
lis e, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah.

mh
-MmsmmmmmM

JJsžaKOvSJest© L 1893.
H9A1FMIIII
m lil
Ustanovljeno I. 1393.
v
Sfr
S _ n

w jSsS i a sti
PUiii lili
■
ES
LTmSUZ
Bižffl j
tasaEajBKciaiat^^atgfciitHHB

Jim
©mejnim lamstvom
DovolSule cSanom poselila pr@ii poroštvu, sssiavi živlienjskih poisc, posestev, vrednosSrssSi papirjev ali las^ambi rsa službene preleml^,
Vraiajo se posojila v 7l/2f ali 22'/a letih v odsekih aii p:: v po5i«fetnih dogo-aerjestih obrokih.
Kdor želi posojila, naj s® okrne ?sa pasarato v Ljubljtini, Konaresaii trg žt. 19, ki c3a;e vsa potrebna pojasnita.
ZadruQa sprejema (udi hranilne
vEs^c in jih obrestuje po 4> 40/o.
DruStveno iasino prcmo2cn;e znaša koncem Pe?a 1015 S13.a43-<0 kron. dc>eS..ikov je bilo koncem 1S15 1924 s 13.61i	hi rcpi-ezentujejo jar..s«»e»e
glavsti«e za	kron.



z&jb flgb a B| a	Ponudite na metercent: [lorSenJev les — hmelj«
»i	droge (staro). — hr-3a.'»u les — smrekovo Navedbe skrajno seno, naloženem sStofjo (lubje). — Na kubično metre: C-krogel les
želeniški postaji in rok oddaje!	smrekov, borov, hojev. — i.es lj lame (Grubenholz). Takojšnje izplačilo proti duplikatom
tovornih listov!	VSsikO ^a&EC, vetržec. Salee, Južnoštajerska.
hišnega in gospodarskega poslopja, ter vrta v Dobravljah hišna štev, 3, pri Tomaju, ce bo vršila dne 16. decembra 1917 v Tomaju v prostorih Hranilnice in posojilnice ob 2. uri popoldne, kjer se poizve tudi pogoje.
Hi
♦ ♦
I Ljudska posojilnica m uimp i »a mi i LjOiisi sprejema prijave na
sedmo 51 /20/o avstrijo«.*
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100-—:
I i.Mi prosto VMirnmm &mm posojilo K 91 "54. onDa n.m prosle m te 1 avoasta m vračljive Sržafi zakladnice i
MT Vrcduostnl papirji avstrijskega vo;nega po3o;iia s« sprejmejo v brezplasra© shrambo ia upravo.
t
sm%m"mfmmBmieBamBmwMm Katoliška tiskarna v LjuhlianL