Leto ti., štev. i Si PotalM pavMInu« V Ljubljani, torek dne 28. f unija 1921 Posamezna štev. 30 PV • 1*20 K tahaja BJS 4 zjutraj. Stana celoletno ,. 240 K mesečno. ...... 20» za. zased, ozemlje. 860 9 sa inozemstvo .. 600 m Oglasi m vsak mm višine stolpca (53 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1, Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredattftvos tCMončov* «63» Upravnlštvo« Sodna tfteCbC Telefon Sttt Siten kr. poitiek. oni* Uet.tkML Ustavna debata končana Končno glasovanje danes VSI ČLENI USTAVE SPREJETI. — NADPOLOVlCNA VEČINA ZA KONČNO GLASOVANJE;ZAGOTOVLJENA. - REGENT PRISEŽE V SREDO, POSLANCI V ČETRTEK. — SLOVESNA PROSLAVA. Beograd. 27. junija. (Izv.) Na nocojšnji šefi ustavotvorne skupščine, ki je trajala do polnoči, sta bila sprejeta še zadnja dva člena ustave. '^o^T^M^I Koncmo generalno glasovanje o ustavi bo jutri ^o^ldne ob ^l^setih. Je ncrazdružno zvezalo s spominom! Pojutršnjem položi regent prisego na ustavo, v četrtek pa vsi poslanci usodnega Vidovega dne: zatoc more-! kupšcine. ^^J^t^ll Beograd, 27. junija. (Izv.) Zaustavo pripravlja z okrašenjem hiš in raz-obešanjem zastav. Beograd, 27. junija. (Izv.) Jutri bo Ljubljana, 27. junija. Največji in najpomembnejši praznik praznuje naš ujedinjenl narod jutri. Vidov dan. Praznik preooroda in osvobojen ja, praznik narodne zaobljube. Vidov dan Srbom ni bil le dan obletnice kosovske, bitke. To je bil dan, ko so se vse misli širokih narodnih plasti bodrile za spomin na slavno preteklost, na usoden padec in — se krepile v volji do borbe, da se obno- Odsfop ifalij. vlade RIM, 27. junija, ob 20. uri. (Izv.) licijo lahko stopijo tudi socialisti T« _j_ ______i-i.iiiii. -i__Vnliri rla Ki 40 tft PTTT1 nrpip jprt- Vlada Glovannia Giolittia je danes po poldne podala svojo demisijo. Rim, 27. junija. (Izv.) Giolitti je y svojem včerajšnjem govoru v italijanski zbornici poudarjal, da sedanja vlada ni zastopnica ene ali druge stranke, ampak zastopnica koalicije izrazil željo, da bi se to čim preje zgodilo. Vršila so se potem pogajanja s socialisti za vstop v vlado, očividno so se ta pogajanja razbila, nakar je Giolitti in ž njim cela vlada odst«*-pil. Brez socilistov vlada namreč nima potrebne zarfombe,, da bi mogla SL ^If.Zf .S, glasovalo 88 demokratov. 86 radi- srbskega dela našega> naroda. !ka]cev 1Q SKS> 23 musiimanov. 12 Ta ideja je delala čudeže, je opaja- muslimanov iz južne Srbi]e jn 3 iz- T&ljuch, da so žrtvovali življenje, h'- Venstrankarji, skupaj 222. Ker se pri- „ . ___________ _______ - teli v smrt, ki je prinašala narodu svo- čakuje. da bodo glasovali za ustavo!med sejo skupščine in po sprejetju* bodo, tako kakor so nekdaj živeči verniki i navdušenjem šli v trpljenje in smrt. Vidov dan je postal skupni simbol Jugoslovanske narodne svobode. Zato Je postal oni dan, ko se spominjamo še neosvobojenih rojakov in naj bi postal vsakoletni praznik narodne obrambe/ ko bi pregledali svoje delo za ©hrambo in pridobitev narodne svobode in -spravili v red svoje načrte za bodoče. Neosvobojeni so se naši souarodni-ki v Korotanu, kjer jih imamo do sto-tiaoč, v Primorju, kjer jih je ostalo pod italijansko vlado nad petstotisoc, da ne računamo onih razstresenih sto-tisočev v sosednih državah in onstran oceana. Dalje smo sedaj, ko je ostala srednja, Makedonija trdno v naših rokah,- prevzeli moralno nalogo, skrbeti tudi za one makedonske Slovane, ki so ostali pred Solonom v grški obla-bti, a si žele izpod nje v narodno svobodo. Njih število znaša do 300.000 duš, šteti jih moramo med neodrešene brate. Vi narodni idep bo tedaj za nas toliko časa živIjenSka upravičenost, dokler bomo imeli kaj nesvobodnega ozemlja. Narodna ideja pa zahteva od nas smotrenega dela tudi na znotraj. Narodna država, ki nam jo je naklonila usoda, mora postati na znotraj prerojena v narodnem edinstvu. Vidov dan nam mora pomeniti stremljenja k unitarizmu in boj zoper separatizem v kakršnikoli obliki. Ml nismo, narodni šovinisti. Nam je narodna ideja — ne plašč, s katerim bi prikrivali imperialistične težnje, marveč Ie načelo narodne obrambe, zagotovitev narodnega obstoja. Prav dobro se zavedamo, da bodo po razrešitvi glavnih narodnih spornih problemov "zavladale na svetu druge vodilne ideje. Gospodarsko-socialne_ borbe bodo absorbirale vse zanimanje ljudskih plasti, na narodno misel bodo gledali kot na zastarelo načelo. Mi nimamo nič proti temu, toda — naša osnovna skrb mora biti, da. se na to dobo dobro pripravimo, in sicer s tem, da konsolidiramo po eni strani notranje narodovo stanje, po drugi naše razdrapane narodne meje, v katere s-i je na vseh straneh zaril sovražnik. Vidov dan pomeni tedaj za bodočnost tudi nalogo, ustvariti iz dosedanjega na znotraj razkosanega narodnem. telesa resnično popolno enoto, ustvariti duševno enotno silo, ki se bo udejstvovala v krogu narodov kot enakovreden člen, sredstvo in nositelj občečloveškega dela na potu k ved- tudi nekateri zemljoradniki, ■ bo šte-i ustave ob 10. uri dopoldne oddan iz vilo najbrž še nekoliko -vedfejfK i beograjskih utrdb 101 strel iz topov. Razprava: in glasovanje o VIII., XIII. in XIV. oddelku NOČNA SEJA KONSTITUANTE. — NAPETOST MED VEČINO IN OPOZICIJO. — BURNE RAZPRAVE. — PRETEP MED ZEMLJO-RADNIČKIMI POSLANCI. Beograd. 27. junija. (Izv.) V skupščini je živahno vrvenje. Kuloirji so polni in vse kalkulira. koliko večine bo za ustavo. Dopoldanski komunike je zagotavljal 215 glasov; manjka še pet poslancev, ki so bolni, ali sicer zadržani. Muslimani iz južne Srbije bodo glasovali za ustavo, istotako vsaj 23 članov muslimanskega kluba. Proti ustavi pa so se ostro bojevali zemljoradniki; ti so zelo razburjeni. ker se vladna večina ni razbila. Dopoldne so bili zemljoradniki nad vse bojeviti; v brezglavi bojevitosti so šli tako daleč, da so glasovali proti osem členom VIIT oddelka, tako celo proti uvedbi Upravnega sodišča in proti politični agitaciji uradnikov v uradu. Edini posLDivljžtn je izmed zcmljoradnikov ohranil mirno kri in glasoval za velik del VIH. oddelka ustave. Socijalisti ponavljajo, da-ne bodo glasovali za ustavo, razven v slučaju skrajne potrebe. Čim se ie dosegel sporazum o vseh posameznostih 13. oddelka, ie začel ustavni odbor ob 12. uri z delom in izvršil ob 2. uri popoldne. Prepisovanje in nočasnost državne tiskarne je zavleklo popoldansko sejo do šeste ure. Med tem se je raz vedelo v konstituanti o žalostnem incidentu v kavarni ^Makedonija*. kjer so nekateri zemlioradnički poslanci brahijalno napadli svojega kolego posl. Divlia-na. ker je glasoval za nekatere člene narod potom novih volitev". Konc*«;-je, ki jih ima tukaj ustava v mislih, so "Sirske, dalje koncesije za sekanje šum in vodne koncesije, ki so bile dane z zakonom zlasti v Srbiji posameznim tvrdkam in bankam; tam ob-stoifo firme, ki na podlagi predvojnih pogodb imajo pravico sekanja v državnih gozdovih po en do dva dinarja za kubični meter. Revizijo izvede parlament in bodo cene veljale za nazaj od 1. decembra 1918- Razume se, da obrtniške koncesije ne spadajo pod revizijo. Beograd, 27. junija, (Izv.) Na popoldanski seji skupščine je bila na dnevnem redu specijalna debata o prehodnih naredbah (XIII. oddelek). Prvi je govoril poslanec Mehmed Spa-ho (musliman), čigar ves govor je imel namen, prepričati parlamentarne kroge in javnost, da so vse vesti, ki so krožile o muslimanih, da so delali pritisk na vlado, neosnovane. Med vlado in muslimanskim klubom je že od prej obstojala pogodba, sa-iro da vlada ni vseh točk pravočasno izvršila. Zatrjeval je skupščini, koliko je muslimanom za državo; akoravno pa vlada pogodbenih točk še tli izpolnila, so vseeno skleniii muslimani. da bo ves klub glasoval za ustavo. Povdarjal je še, da končno več strank. Poudarjal je. da v to koa- i izvesti ves svoj začrtan program Končna določila o likvidaciji pokrajin BEOGRAD, 27. junija. (Izv.) Po zadnji stilizaciji se glasi člen 1S4 tako: «Potem, ko stopi v veljavo ustava, ostanejo začasno sedanje pokrajinske uprave. Vsaki je na čelu pokrajinski namestnik, ki ga imenuje kralj na predlog ministra notranjih del. Pokrajinski namestnik vrši opravo preko šefov oddelkov pod neposrednim nadzorstvom ministra notranjih del kot strstva in poedinib oblasti po dtreff* bab, k se donesejo po načinu, kakor je predvideno v člena 135, bo odločal ministrski svet po zaslišanju dotične-ga pokrajinskega namestnika. Dokler bodo trajale pokrajieske «-prave, morajo oddelki poediinib ministrstev v pokrajinah pred ministrskim rešenjem vprašati glede svojih predlogov občega značaja ali če se tičejo _t..x«______Mnti;, micliMitft nAtra. organ pristojnih ministrov na temelju službenega osobja za mišljenje pokra-dosedanjih zakonov in naredb. ijinskega namestnika. ... Zakoni, donešeui po uveljavljeni«! Zadnji odstavek člena je o»taI neu* te ustave ne moreio dodeliti pokra-j premenjen in predvideva možnost pn-jinskim upravam novih dolžnosti. j tožbe na državni svet proti odločbam O sukcesivnem prenašanju poslov j pc krajinskega namestnika, pokrajinskih uprav na poedina mini- u»knuilBH9 I ferenca je sporočene raeloge odobrila m FP0IS5I VrtlOvneM j ^ ^ maja t , izročila avstrijskemu po- sveta preta motenju, I elaniku v Parizu posebno noto, v kateri taZM6lifV6 OO Avstriji j F zahtevala od avstrijske vlade, da nkre-■ e w . J ne vse potrebno v zmislu predpisov, pred- Beograd, 27. junija. Ker so organizirane ' tolpe oboroženih avstrijskih seljakov ponovno izzvale incidcnte na obmejnih sektorjih reke Mure, moteč pri tem telmična razmejitvena dela, se je razmejitvena komisij;! med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo obrnila, na poslani-ško konferenco s prošnjo, da podvznme avstrijska vlada potrebne korake v olajšanje razmejitvenih del. Poslaniška kon- videnih v členu 33 esiint-germainske mirovne pogodbe glede pomirjenja obmejna-' ga prebivalstva. Beograd, 27. junija. (Izv.) V javnosti vlada veliko ogorčenje proti s^jond-nikom, ki z vso trdovratnostjo istočasno s komunisti na škodo države delajo opo-ziciijo. CeSko»!usosSov. liga Po srečnem izidu svetovne vojne, ki je naša dolžnost, ki jo narekujejo ni časi. Prepričani smo. da je le v tem! delu s pas. Vse druge točke se nataoč' veliki spomini preteklosti in bratstvo, tklonvno v najtežjih časih p d geslom »Zvestoba za zvestobo*, utrjujeta se-usicivu. ruvuai>«ii jc ac, ua ivuiu-iiu , . . ___ ,i glasovanje za ustavo ne bo rezultat ,sv0-'° zvezo * drzavn,nu kakih koncesij, ampak samo prosta j nam je po težkih bojih in žrtvah pri- neje določijo, na ustanovnem občnem nesla končno osvobojen je, stojita da-Izboru, ki se vrši čimpreje. nes dva bratska naroda, Čehoslovaki j Danes praznujemo v svobodi tretjji in Jugoslovani na svoji lastni zemlji j Vidov dan, majnik v naši povestnici, kot svobodna gospodarja v svojih lasi-1 Položimo na ta dan temelj novi zgrad* nih državah. Obe državi, ki ju vežejo i bi jugoslovansko-češkoslovafike vzajemnosti, ki bodi predb^ttica zdrtt« žitve vseh slovanskih naro®v v, en* nerazrušno falango! Prijave naj se pošiljajo na prof. ft volja muslimanov7. Za njim je govoril poslanec Divac (socijalist), ki obžaluje, da ic ustavni odbor šele v zadnjem trenutku po- VIII. oddelka. Pri te mso skočili vsi navzoči gostie po koncu, neusmiljeno - da! poročilo in se vsled tega ni mo-pretepli zeinlioradničke poslance in ' ge! pravočasno pripraviti za ta odde-jih vrgli iz kavarne. Ko Je prišel po- ! lek. Pravi, da Je 13. oddelek druga poldne posl.Divlian v zbornico. Je bil;stran medalje ustave. Covori proti pozdravlien z velikim aplavzdfa. Vse- j prehodnim naredbam in pravi, da bo del se ie k demokratom. i sve v državi dcialo proii njim. ker ni Vavpotiča, Ljubljana, Stari trg SO.. V Ljubljani, na Vidovdan 1921. Fr. Govokar. svetnik in pisatelj, dr. Jur® ~ra?ovoc. župaii v Celju, Matej Hnbad, no višjemu kulturnemu napredku. _ ________________.. Mi smo bodočim generacijam dolz- Joti je VIII. poglavja, _ _ . . ni izvršiti ves oni del posla v državi, jprešli s terena državnega edinstvu ki ga je setietja. fio, prepu: lažja, toda------- in zato oflgovornost tem veoja. Ijoradniki w l f;r. v. Kukovec, minister socialne politike, obe strani, smo so odločili ustanoviti^],, j Lah. profesor, dr.Lipold. odvetnik, v Ljubljani društvo istega imena, ki I Maribor, dr. Drag. Lončar, profesor, general E. Maister, dr. V. Muroik, starosta Sokola. dr. K. Osvaid. vseučiliški profesor, dr. P. Pestotnik; profesor, dr. L.Pivko, profesor v Mariboru, dr. I. Prijatelj, nniv. profesor. P. Pustoslemšek, šef-redaktor Slov. Naroda, dr. V. Ravnihar, poverjenih za pravosodje, dr. F. Skaberne, vodja po-verjeništva ia uk in bogočastje, dr. E. Slajmer. sanitetni svetnik, Franja Tavčarjeva. dr. Tvan Tavčar. Ivan Vavpotič, profesor. dr. Vindia^r. dr. Bog. Vošnjak. poslanec- V. M. Zalav, tajnik fiL fakultete, nate' dr. Žerjav, poslane«, Oton Zupančič, dra-pri- i matonr. dr. Otokar Beneš. gener. konzul To IČSR. On občem smehu ie govori! oosla- RAČUNSKI PROVIZORIJ _ . glasovanje. Pri členu 95. so glasovali. _....,__ -----1 proti tudi trije radikalci in trije de-i«ec Deržič. ki Je prišel v konflikt z j , , - _spremem- j mokrati. Zeinlioradniki so glasovali I ministrom PucIJem. ko je trdi!, da so; Je govoril samo poslanec lvamc. Uo __A . PT A p—ti v...... '"'--om demonstrativno, i vladne stran'- za ustavo k-jnljeiie. • en četrt na dvanaisto uro /e bil spre- ba proračunskega leta. | Sooijalls« in republikanci so^ glaso- j Poslanci SKS^ Vbiha so^prašali^ Dcr- j jet 1 i. oddelek. Skupščina j.e vstala Beograd, 27. junija. (Izv.) Vlada Iso z na- j fedbo uzakonila 5 dvanajstink starega proračuna, tako da se bo prvi proračun sprejet šele s 1. .januarjem 1922. Odslej bc proračunsko leto v sklado s koledarskim letom. Ker sedanji p oračun ne odgovarja novim potrebam, bo predviden za teh 5 mesecev izredni kredit. »r. kukovec pri regentu. Beograd, 27. junija. (Izv.) Danes .jc bil jninister dr. Kukovec sprejet od regenta. TRGOVSKA KOMORA V SKOPLJU. Beograd, 27. junija (Izv-) v ministrstvu trgovine je podpisan ukaz za osnovanje ko: treovske komore r Skoplja, -da Seja Je bila zaključena ob 12 in polije izrekel ostro proti vladi. '.prehodnih naredbah. Izzval ie v yr in sklicana pribodnia za 16. uro. ! Pri glasovanju o členu 1.35. je biljstah opozicije burno odobravanje; Beograd, 27. junija. (Izv.) Popol- zabaven incident. Proti takozvanim j sploh Je bilo videti, daje bil govor danska seja skupščine se ie pričela historičnim mejam Bosne so z veii- j namenjen samo opoziciji. Med po- ob " " ................ Spaho mansko ministri pokazali na desnico, kjer Je l n.ia z ene in druge strani. Veliko šte ustalo proti členu 135. celo levo krilo j vilo poslancev se približa Trumbiču muslimanskega kluba, ki misli, da jc in mu glasno ugovarja. Končno izja-člen 135. začetek končne razdelitve [ vi Trumbič. da bo glasoval proti usta-Bosne in Hercegovine. j vi v celoti. Ob 11. vri zvečer ie bil sprejet 13.) Ob Četrt na 11. uro je predlagal Ri- .. ...... koncesij in "donešenV volilnega reda.! oddelek. I bar, da se debata o 13. oddelku za-j skupščine, je bil oorovno oozvan' k se n-ore iz\TŠiii vsak hip apel-na i K oddelku 14.. ki ima samo en člen . kliuči in preide ua ciasovanie. kar je kedu. list) je napadal vlado brez efekta, ker se ie videlo, da govori le za ulico. V demokratskem klubu se z največjim zadovoljstvom pozdravlja dvoje novih določb v prehodnih naredbah. ki predpisujeta revizijo vseh izzvalo pri opoziciji glasen protest. Posebno glasno je izražal svoje nezadovoljstvo nad tem poslanec Iva-nič. Predsednik Ribar citira člen 34. poslovnika, po katerem ima pravico, da konča debato. Ivanič vkljub temu in na večkratni opomin predsediiika ugovarja, na kar ga predsednik pismeno ukori. Oddelek 13. je bil sprejet z veliko večino. Proti posameznim členom so glasovali zemljoradniki. republikanci, socijalisti, muslimanska levica ter Ivanič. Edini govornik k 14. oddelku ustave je bi! posl. Ivanič. Povedal ni nič novega, samo ponavljal je svoje ugovore proti ustavi, ki jih je povedal že poprej brezštevilnokrat Ker s$ je zopet spodtikal nad predsedstvom Emfl Vodeb f I s prilogami za leto 191S*fn priloge! ca." za flfuge nMuralne' „ j., tt^i,™- Ml s,, i Hrana in stanovanje. Dogovorjena hrana posla mora biti zdrava, zadostna in primerna. Poselska spalnica mora biti tako prirejena, da ustreza zdravstvenim in nravstvenim zahtevam. Posel ima pravico do varne shrambe za obleko in druge osebne potrebščine. „ Prosti čas. Gospodar mora dovoliti poslu za oil- nnsln. če ni zakrivil le-ta obolenja namenoma ali vsled nemarnosti. Gospodar sm<» obdržati obolelega posla v lastni o skrili, smo ga pa tudi izročiti v tujo zasebna oskrbo, če je to brez nevarnosti za bolnika, mora pa oddati obolelega posla v bolnico. če to odredi zdravnik, ker bi zasebna oskrba ne ustrezala zahtevam zdrav, ljenja. Če zboli posel v službi ali če je zaradi nezgode, zadržan, da ne more opravljati svojega dela, ne da bi to provzročil na--namenoma, ima pravico do plačila za do* bo dveh tednov, če ja trajalo službeno razmerje vsaj 14 dni. in za dobo štirih tednov. čc je trajalo službeno razmerje nad n mesipepT- Gradba šole v Sostrem. , Jd g turaim poatkoni med ted- -le P"C1 Prc I nora na delovni dan ^poldne, ki ga do- 1880. na zofskemu ta 1909. je stopil v uredništvo .Slo-' Priea: <;Ker ,tli ,-c biIo ZIiano. da -y venskega Naroaa», kjer je ostal donajcla obf.ina pri Kranjski hranilnici n os, t za skupne stanovske interese. ! za zidavo šole v Sostrem posojilo, sem Vse njegovo stremljenje ic šlo za boten. težavni m naporni časnikarski i 3e iaformiral pri ^milnici, kdaj in tem. da L dvigne s skupnim delom, f ™ ; 'kako bUo * V™®0 ^ K dvi" z močno, solidarno stanovsko organi- Jf. scda' pntS,Tf„ Ugotovil sem. da so bili dvig- zacijo novinarski stan tudi med nami ^^m^^^S^c^^ ^em razni obroki v letih 1913 do - - —— " SrDo°bHn0ltmtftiUS^i!V^ f,4" ^ «5 Izpustil med nami veliko vrzel in težko sklh ? i je bil dvig-ga bomo pogrešali. nlen, °nf fhrok dne 1,. septembra v ^ . , - i - znesku 11.333 K 32 vin, ki j ebil Se tezje ga bo pogrešala njegova na ono visoko socijalno stopnjo, ki inu gre po njegovem pomenu in njegovem dela in ki jo žc zavzema v življenju vseh razvitih narodov. Kakor vsi uredniki političnih listov-, je bil tudi pokojnik preobložen z delom. A vendar je žrtvoval šc od svojega, tako pičlega prostega časa. neštete ure podnevi in ponoči, delu za stanovske interese. Bil je med ustanovitelji '(Društva slovenskih književnikov in časnikarjev*. Po našem ujedinjenju je neumorno propagiral idejo enotne organizacije vseh jugoslovanskih novi- nesrečna rodbina, žena in dve mali hčerki. Britko sočustvujemo ž njimi in jim želimo skorajšne utehe v težki preizkušnji. Najlepši spomin bomo ohranili našemu neumornemu soborilcu. ki bo našel počitka šele sedaj v hladnem grobtt. Da bi počival mirno v tako ljubljeni domači zemlji. Pismo s Koroškega | Škandalozno obiinsko gopodarsftvo župana Korbaria vpisan med dohodke tega leta; istega dne pa je bil dvignjen tudi obrok v znesku 4666 K 41 vin., ni bil pa vpisan med dohodke, šel sem zato h Korbarju in sem mu predočil. da ta obrok ni stavljen med dohodke. Odgovoril mi je kratko: «Jc že mogoče!* In je ta znesek takoj plačal*. posel sporazumno. Vr-praznikov s peturuim počitkom so sme predrn-gačiti le s privolitvijo posla. Za čas popoldanskega počitka se sme posel svobodno odstraniti z doma. Poleg tega prostega časa mora imeti posel zadostno priliko, da opravi svoje verske dolžnosti ob nedeljah in praznikih; te dneve mora nastopiti službo redoma ob 7. uri. Poslu gre dnevno nerazdeljen dcvetnrni nočni počitek, in sicer praviloma v času med 21. in fi. uro. - .. . . Odpoved. Na določen čas sklenjeno službeno razmerje preneha, ko {»oteče dogovorjena doba. Službeno razmerje, sklenjeno ah nadaljevano na nedoločen čas, se razveže i odpovedjo. Odpovedni rok ie za obe stranki enat. Če ni dogovora, velja 14 dnevni odpovedni rok. Službeno razmerje, sklenjeno za poskušnjo, smo v teku prvega ledna vsaka stranka poljubno razvezati. Po odpovedi ima posel brez odbitk* plače pravico, da išče novo službo ob dveh delavnikih po 3 ure. Iz tehtnih razlogov (ki jih navaja iisj Dopusti. Po dveletnem službovanju brez presled-!rcdba) !ma pravico, da odpusti ka ima posel pravico vsako nadaljnje le. < I108'4 brez odpovedi iz .službe. Jednaki to do nerazdeljeneea dopusta enega ted- i razlogi pa. opravičujejo tudi posla, da na. Nastop dopusta naj se določi spora- i Predčasno brez odpovedi zapusti službo, zumno z ozirom na potrebe gospodinjstva t Odpravnina, in na osebne razmere posla, in sicer pra- j ,, . „ . , viloma v času velikih šolskih počitnic. . uredk Sre Pf!u',LC se raf* Poleg redne mesečne plačo gre poslu za;?e ^bfD01 razmerje, ki je brez presled Priči je dalje Korbar plačal istega) čas dopusta doklada za hrano 'y ^ tajalo deset let, odpravnina v znesku dne tudi znesek 100 K. ki ga ni vpi-1 polmesečne plače v gotovini, ki se mora I ce,l1inc ,etno Place, J Sot°™u/ sal med dohodke na občinskih dokla-iv polnem znesku odšteti ob nastopit do- j »!"* } nada.jmm riužbe- ' pusta naprej. Pravica do dopusta pa nun letom za 5% vsakokratne letne pla- Ljubljana, 27. Junija Pred ljubljanskim okrajnim sodiš- i ^ntkein sicer za krajni šolski svet čem je bila danes dopoldne veleZani-lv SP- Hrusic^ a našel je me dr ac um miva razprava, ki nJ je do podrob-! ««>^^'Sd^if &S2 Pliberk. 26. junija. ; Dne 19. f. m. so se vršile na Ko- i Toskem volitve v deželni zbor in v du-' najsko narodno skupščino. Navzlic terorju Heimatsdiensta. navzlic silni nemški in nemškutarski protiagitaciji od osebe do osebe ter vkljub temu, da je na Koroškem ostalo izza- plebiscita le pičlo število slovenskih inteligentnih voditeljev, moremo zabeležiti Slovenci dober uspeh'. ' ,V spodnjekoroškeiu volilnem okraju smo' dobili dva poslanca v deželni zbor, v gornjekoroškem volilnem okraju pa je manjkalo za izvolitev našega kandidate le 375 glasov. Ko bi se nahajal celi slovenski del Koroške v spodnjekoroškem volilnem okraju, bi bflj dosegli tudi tretjega- poslanca. Poslanca v dunajsko narodno skupščino je pri volitvah potegoval za- odborniš-! ^ , . , pri teh razmerah ni bilo mogoče do- ko mesto. V NovakSvi gostilni v .Ste- i »a^ navedenega zneska seči. Sicer pa je pri avstrijski avtono- panji vasi je AnžiČ napram priči Fran-j (PrIlc» Jc.t,ala l"d' P0^5"?^ mistični upravi važnejše, da imamo za- cetu Galeti kritiziral Korba-rjev na-1 ozl™ma - ^ " " stop v ostrih besedah, češ, da je Kor-1 ko -Martine. 1ln m je Korbar oal pri bar kot župan občino «ociganjl> in I W z^?jega obroka tva-dki leto «ogoljufal* in da ga kljub temu šei1!)l' pobotnico za 878 K 41 dah. sprejetih od davkarije. n™.'>» uoj.ioj. na.n« u« m.i i .. , ,, .. , fr, r. Korbarjev zastopnik dr. Pegan: Da ugasne, ako posel odpove službo, ali »ko!«*'. dolfur * m ,?cna" z "j0; L*™**' «» s- — ' je iz tehtnih razlogov iz službe odpuščen. vek. odfaJ?e' .ie, ft ^Povedal gospodar če je iz okolnosti razvidno, da je odpo- j Poslu sluzb" u ,ebtn,h' v- uredb' naTede- je bil velik nered, je res». I Priča je daljo v svoji izvovedbi ob- -------—. ^ ^ , ., ra7ioc.ov šimo pojasnil, kako je ugotovil, da j vedal gospodar poslu službo le zato, da bi i 6 'je bila vsota 1827 K Ji vin. v raču-! preprečil pravico do poselskega dopusta-! Kadaljna določila nove •uredbe- se tu i nih za leto 1918 dvakrat vpisana med j je posel opravičen zahtevati odškodnino i odškodnine vsled iztopa ali odpusU v znesku, ki bi jo bil dolžan plačati go- • h službe, poselskega izkazila (brez posel-•spodar za dol>o preprečenega dopusta." j izkazUa ne sme sprejeti gospodar . posla v službo\ pristojnosti za razsojanj« Preskrba v bolezni. poselskih zadev in končno prisilnih do- ča nova ured-1 ločb. dolžnost bolni-' Nova- uredba se predloži centralni t1*-ta- ta vsota samo enkrat vpisana. škega zavarovanja poslov mora skrbeti! di y odobrenje in dobi moč trideset dni Priča je nadalje slikala, sledeče Kor- gospodar največ 14 dni za zdravniško po-; po razglasitvi v »Uradnem listu*, barje ve manipulacije: «V občinskem na bivšega nah. 1 znali klerikalci nadalje voditi naše gospodarstvo, če bi prodrli s svojo av- t0 Profili i in zvesti nriotas S,merM-i raC'mu za lRt0 1916 se nahaja med iz- sestaik inkraljevi poštar France ?o nfbilo! bai- iz Spodnje Hntsice, je se pred oh-! " , ' f- c-«« i .i ,u ; činskimi volitvami vlož i tožbo proti nobenega dokaza ver sem del da posestniku Antonu Anžiču iz Ste^-nje!^ -!e za ? avbm odbo; vodd pn Kor- vasi zaradi žaljenja časti. Korbar sej^" P?eben J'T.JKSSfS™ ie nri volitvah ,otV«wal za odborniš- dl toda med dohodki nisem Po svetu ftopnike y deželnem zboru. Na ta prvi uspeli mlade koroške slovenske stranke, ki smo ga dosegli iz laetne moči brez dovolj organizirane agitacije, smo labko ponosni. Vsled terorja nismo upali niti na tolik uspeh. Nemci so računali s sigurnostjo samo na, en naš mandat. Nemški teror in mahinacije so imele ta uspeh, da muogo naših še izza plebiscita oplašenih in zbeganih ni šlo volit v strahu celo z nemškimi strankami. V gornjekoroškem volilnem okraju, kjer je na« narod že desetletja-v narodnostnem ozirn zanemarjen, je bilo žalibog število slovenskih glasov za nemške stranke mnogo večje, nego v. Spodnji Koroški. Silno mnogo glasov nam je vzela socijalnodemokrat-ska stranka. Z njo je volilo skoroda ve delavstvo slovenskega pokolenja. Da osvetlimo nekoliko nemške mahinacije pri volitvah, navajamo sledeče: Med našimi kandidati sta se nahajala tudi gg. j>rof. dr. Mišic in učitelj Aichholzer. Ta dva je okrožna volilna komisija pri deželni vladi črtala z liste, češ da sta izgubila avstrijsko državijanstvo s tem, ker sta bila nastavljena v bivšem plebiscitnimi ozemlju od jugoslovanske uprave. S takimi in podobnimi sredstvi je hotela deželna vlada še bolj zbegati že itak zbegane Slovence. Naših na jzvestejših pa ni zbegalo ne nasilje od strani Heimatsdiensta, ne vedno rinejo v odbor. Anton AnžiČ jej™;: dejansko pa je tedaj tvrdki iz- 'plačal samo 278 K 41 vin., za Ostalih nastopil dokaz resnice. V nh^Irnnm ii nI ■ ■) vrl f. m V svrho pomoči Sokolu i. so se sešl{ prijatelji Sokolstva iz vse Ljubljane irt ustanovili široko zasnovani odbor za pri-— Briand in Foch prideta na Ceš- reditev dneva gradbe in cvetja Sokolu 1. ko. »Prage r Tagblatt > poroča iz Br-jdnc 2. julija popoldne in dne 3. julija dona: pariški i>oročevalec lista «Lidove j poldne. Vidovdanski teden bodi Sokolski Novinv-j- doznava iz francoskega diplomatskega vira. da nameravata ministrski predsednik Briand in maršal Foch priti začetkom avgusta v Pnigo. Temu potovanju obeh francoskih do- teden v Ljubljani, Vidordanska nedelja bodi dan gradbe in cvetja Sokola /..' Obračamo se do vseh Sokolov, do vscii prijateljev naše odlične ljudske in narodne organizacije s prošnjo, da gmotno stoja nstvenikov na (Ješ ko se pripisu je i podprejo plemenito prizadevanje Sokola velik politični pomen, tembolj, ker je j h Pričakujemo, da naša javnost simpa. to prvič, da francoski predsednik pojtično pozdravi ta poziv, vojni obišče Srednjo Evropo. | Vidovdanska praznovanja iinaio svoj — Potopljeni vlačilec. Kakor doz- f 8'obokejši državni in nacijonalno-moral- pisu je An-l^K^Mjih^je^že^preje^ izplačaj pa j ^ 5p^?Tagblatt> iz Bratislave, j "i zmisel za preteklost in bodočnost Ju P . I in Klim njltAT potopila- vlačilka s Utonilo je šest mož. jča, da jo je našla kot prilogo k stavb-j zidarskih' del tvrdk i K dva] bila j Dr. Pegan je skušal opravičiti po jem. Po «pomoti» je v Korbarjevem žepu ostalo okoli 16.756 K 03 vin., (lel 0VruKei sicer tako, da cela vrsta zneskov ni „ ' ' B . T- .i,.„,„.„,; bila pravilno vpisana v občinske ra-i^c-Hom jo vsota 29o0 K dvakiat; čune in to vedno v škodo občine in!vP^ana med izdftkf' ,,0CU11 na dobro Korbarjevo. Korbar je znal i P^na samo ^ enkrat- - , . . , , .1 T^r ie su-llsu tudi dobro gospodarit! z občinskovoj- goslovenov. Misli in spomini na Kosovo so glasen «mcmento-> sedanjim in bodočim generacijam, ki mora vedno najti topel odmev v naših dušah. Kosovo na? živi y nas kot žgoča narodna vest, ki se i pri vsakem delanju vprašuje, kaj koristi in kai škoduje domovini, ljudski blaginji SofeolsM mtm i je bilajp^fl GRADBE IN CVETJA ZAi'D splošni kulturi. V tem jc obsežena oz-4 i n\iF i H1! IIA ka vez med Vidovim dnevom in sokolski-ičiti SOKOLA J. d. JULIJA. !m( težn,am?- PrazilnSerno ;„ s[avinio ve- Nevcnljivc so zasluge sokolskega dela j liko splošno državno in narodno slavje in ria in moral-j dajmo mu v soboto in nedeljo konkretno današnji razpravi dopustil dokaz res-jgledu županovega poslovanja nisem niče in pričel z zasliševanjem prič.} zasledil nobenega sluča ja, v - katerem Razprava je pričela ob 11. uri dopol- j hi se bil Korbar zmotil na korist, ob-dno in je trajala do 2. ure popoldne, i čine in v *vcjo škodo.< mladine za J delo, disciplino za narodno in domovin-' sko zavest. Sokolstvo goji čut za svobodo iu demokratizem. Sokolstvo deluje v zmislu večnih idej razvoja in napredka v - - i ., . , . -1 . „„ i narodu; seje seme. da vzklijejo v mladem Ves ta cas je bda^zaslisana-samo^ena | Ugotovilo sc jc tudi iz dopisa po-1poko]enju VJe onc „ravne lastnosti, ki so ■n - -1'- — napredek v pravi spaja preko različnih nazorov v okviru Korbarja. jfingirane račune. Kazprava, ki je jio- Uvojcga programa vse onc brate in se- Priča jc uvodoma omenila, da je bil Korbar 19 let župan občine Dobrunje. Proti Korbarju so bile že pred vojno vedne pritožbe zaradi nerodnosti pri gospodarstvu, a znal je vse storiti, da niso prišle na površje. Leta 1911 ni bil Korbar izvoljen za župana, toda deželni odbor je z gotovimi manipulaci Sokolsko telo- j obliko v gmotnih prispevkih Sokolu I. V Ljubljani, dne 27. junija 1921. sradbe Odbor za prireditev dneva cvetja Sokolu 1. Odbor Sokola 1. in odbor društva zgradbo Sokola l. '1 za Šport in t&iristilia zaslišanja prič preložena, Novi poselski red : samnih skupin y narodu. Odtod izhaja , |a ic v splošno presenečenje s porazom j naša neomajena ljubezen do naše edin- j Francozov v razmerju 2:1 v prid Za-{stvenc. močne in nedeljive domovine. , srebcanom. Podrobnejše poročilo še pri. Sokol I. vrši že dolgo vrsto let sokol- J Občimo. Jutri, na Vidov dan, igraio Fran- ne. - , , • v,.-r j vlada za Slovenijo je na svoji "'jSdi^1^!^^^^ J007''' Z dr"2° reprczentanco Zagreba- .livjinja in nasilja pristašev nemških ^'ffl bKSlfe^ll zadj'jl ?Cji Sprcje'a T r^r ^ i Si^e z lomnimi žrtvami svojih PrM^ne nogometne tekmedne 2% ---•-" je bll° d0llc!jemh 11 'Jenem ^zmer^ hišmh aH gospod^ski^ [skromnih prihrankov in z ono ljubeznijo j ^JlZ^ ^.T^L^ČJ Pritožbe proti Korbarju so se med strank, ne nemško kričanje, da je koroška slovenska stranka izdajalska. ne mahinacije deželne vlade, ki ustre-i . „., _ , . , že vsaki želji Heimatsdiensta. ki igra ™jno pomnožile Po polomu je občin- na hAmL ski odbor decembra leta 191& izrekel nekako fašisrovsko vlogo na Korol kem. 10.000 naših je oddalo glasove za koroško slovensko stranko. lO.bJO Korbarju nezaupnico in je zahteval, da se ga odstavi od županstva. Kor- imamo med našimi Korošci pogumnih bar -1° te(k,l zahteval jevizijo obern-harodnjakov. ki so brez strahu oddali ^ga poslovanja, predno se ga od--lasove za slovensko stvar. !stavi- BrcJe Je razpustil _ občinski ilasove za i ,, . . . , - : odbor in njesa — pričo —. imenoval Koroški Slovenci smo napravili ko-iza občinskega gerenta. Dne 28. de- ra-k naprej. V spodbudo nam je^ bila j cemhra 1918' je prevzel posle, a Kor- in nam ostane nada. da naša snžnost i5ar ml, je izročil vse knjige in občin- ne more dolgo trajati. Od Jugoslavije, zlasti slovenskega dela. pričakujemo, da nas ne pozabL ske posle šele po 8 dneli , Uspehi revizije. '?enem razmerju poslov v Slovoaijii, ki naj sfopi na mesto | -"^no vdjoTkTjo 'jč zmožiia le'ob po,' i7-urj "a Prostoru Ilirije, v marsUcaterem ozira zastarelih določbi vdanost ;„ zvcstoba do sokol- s°d",k S;J«ala. -- Jadran : Akademiki sedanjega poselskega reda. P - Um ,,r, na c^. ske misli. Delo krepke napreduje/Dru-1 ^ Glasom nove uredbe se načiu in obseg |štvo bo moglo žc dne 10. julija prirediti I^V " ucz"' : 'leru es gospodinjskih opravil kakor tudi plačilo j „a začasno urejenem telovadiSču svojo "rPr,?sto.ro fpar^.sod' ravnft m l-mlevnem ohiča in. ako ni dru- i nW,-Qitin lernn telovadbo. Dovršeno telo- I . .. .5'.UUS ~ V !2rata ravna po krajevnem običaju, ako ni dru- j običajno letno telovadbo. Dovršeno tclo-gače pogojeno. Posel jc dolžan varovati -vadišče pa otvori fn izroči svojemu na-gospodarjeve koristi in izvrševati njego-jnienu sredi avgusta va naročila, utemeljena v službenem razmerju. Gospodar pa ne sme nalagati poslu takih opravil, ki bi ogrožale poslovo zdravje ali življenje, če zahteva gospodar. se mora dati posel vsak čas zdravniško preiskati; stroške za zdravniško pre-i iskavo plača gospodar. . , .- -• Priča Fran Selan je potem točko' za točko pojasnil glede revizije Kor-' barjevega občinskega Izpovedal je: Sokol I. se do sedaj ni nikdar obračal s prošnjami do široke javnosti. Letos pa so nastale za veliko delo velike potrebe. Njegovo mnogoletno delo ie bilo nesebično, za druge, za vse sloje, za notranil preporod in boljšo bodočnost nas vseh. široka javnost stoji spričo teh dejstev i v; razmerju moralnih dolžnosti k društve-inemu delovanju. Sokol I. pa jo moralno Plača. Plača v gotovini kakor tudi redne me- j upravičen, da sme v izredni priliki ape-srospodarstva. j sečne naturalne dajatve se morajo izpla- j liratl na pomoč tn podporo vseh slojev v r čcvaU mesečno nazaj in sicer najkasneje ; Ljubljani in Izven nje, ki so dozoreli za VEČJA OD NASILJA SOVRAŽ NIKA, BODI NAŠA POŽRTVO VALNOST ZA TRPEČE BRATE! I «Korbar je meni izročil letni račun!v teku ivrili oetii Um aaejedufcaa mese-:umevanle in spoštovanje s^kolsteaK**1«.!napredku n«. polju športne omnizaciie. Atletiki, sodnik g.Krainaršic. Ilirija (rez.) i Primorjc. Na prostortl Ilirije se vrši na praznik dne 29. t. m. ob 18. uri prijateljska tekma med rezervo Ilirije in Primorjem. Rezultati tekem dne 26. i. m. Sparta t Primorje 4:4, Jadran .* Hermes 2:0, Primorjc (rez.) ; Svoboda (rez.) 3: L Kolesarski podsavez za Slovenijo se ustanovi v petek dne L julija ob 8. nri zvečer v pisarni Športne zveze. Z ozirom na ogromen pomen te ustanovitve za ves nadaljni razvoj kolesarskega športa pozdravljamo z veseljem ta korak ♦ Osebne veetf s poŠte. Imenovani so: ti poštarje ofieij&ota Albin Leitgeb pri uradu Toplice poleg Norega mesta, Ga- LJubljana, 27, junija Demokratski župan pri Mariboru. V soboto je bil v Zrkov- cih izvoljen za župana demokrat Aloj- | • Trgovska šola v ttaMjanl. Minfetr- : no za trgovino in industrij« v Ljubljani ' objavlja, da ge z ozirom na te/.koee glede J prostorov dvora/redne trgovsko iJole v ZrkovcTh j^j^mjani pripravljalni rSrred na tej šoli brijel Marošič pri uradu 2iri in aspirant zij Sel; tudi vsi svetovalci so demo-' Pavel Zak pri uradu Brezno. Podeljena je I krati. odpravnika, služba: v Nemški Loki od- i * Lep poklon. Izvrševalnl odbor NSS pravniku Ivami Meditzn, v Gomilskem od-, se je obrnil na klerikalno, socialno-pravnici Gabrijeli Hočevar in v Lučah pri ! demokratsko in komunistično stranko, Ljubnem poštni pomočnici Marici Pusto- j da bi jim poslali govornike, na union-slemšek. Premeščeni so: oficijal Julij Ku- j ski protestni shod proti Pesck-Juva-Strin od urada Maribor 1 k uradu Ljublja- novi blamaži v Kazinski zadevi. Soci- na 1, Poštar Vjncen« Ločičnik od urada Fflštajij k uradu Marnberk, adjnnkt Viktor Zagorskv od urada Jesenic na Go- za šolsko leto 1921/22 začasno ukine. * Kongres čehoslovakov v Osjeku. Na Vidovdan, ol. priliki sokolskega rletaj ■ h d , , Osj^ se vm konferenca delegatov ce$- j de{) , d sk|c„na, kosktvaških društev v Jngoslavtft^ la- da jc ^bhodno potrebno, da izdela pro- metno ministrstvo načrt za občno zelej> teri m bo razpravljalo o centralni organizaciji »Čehoslovaške prosvetno zveze*, o šolskem vprašanjn, n državljanstva in o nekih drngih pravnih vprašanjih, zla«ti o vprašanju vpokojenih uradnikov, čeho-slovaškega državljanstva, ki žive x Jugoslaviji. alni-demokrati in komunisti sploh odgovorili niso, klerikalci so iskali govornike, a nihče ni hotel v narodno-renjskem k uradu Maribor 2, oficijsnta {socialno dražbo. Nazadnje so vendarle p^j smo-- Povodom zadnjih narod-feks Ha> od urada Prevalje k uradu Ma- j našli Orehka, ki se je rad odzval na-j ^ pm0 opazili, da nekaj nboj 2 m Prečko sta.it od urada Ljnblja-1 rodno-aocialnemn poztvn in nastopil na j ljubljanskih meščanov dosledno ne na 1 k uradu Manbor 1, adjunktin,ia Ma-|nnionskem shodu. razobeša na narodne praznike zastav, (ilda Knsper od nrad a Celj« k uradu j * Pomorske akademije v Jttgosla 1 REZOLUCIJA GLEDE ŽELEZ-! mnoe° K«J® J r*: NIŠKIH ZVEZ NAŠE KOPNE 7PUI „ unD|FM moke zelo male. — Ravnotako s« fee po- /.C/flL.IC t* mUKlCm. , dražji; n„ii otrobi, ki prodajajo 50 4 K Glavna skupščina lidružeiiia jugoslo- j en kc brez vreče« franko postaja- flTrore- nja. — Pšenica je prišla zelo malo na tv« žišca. Cene 3075—1080 K za 100 &g franko Subotica ali paritetne postaje. ?li>wpete so tudi male količine kosovske ;pše&wt, katero so kupovali zlasti mlini, Rijfeovost te plenice jo dobra. — Kornza t cent narastla, za 20 »io 30 vinarjev pri 'kg. Pov- -praševanje po koruzi ja postalo divahnej-še. Temu je vzrok pomanjkanje ovsa in njegova visoka eetre, vsled česat so začeli konje hraniti s koruzo. Ona, 430—450 kron franko postaja. Tudi zalog koruze ni več mnogo. — Oves ponehava, bili predmet, trgovanja. Popolnoma neznatna zaloge. Cene visoke: 550—560 K. Izgledi niško mrežo v naši državi, k! naj odgovarja novonaslalcmu položaju po pjedj-njenln. Ta načrt naj ministrstvo poda nato parlamentu v pretres. Skupščina misli, da je treba tipoš pri načrtu pred vsem sledeča načela: * Poziv ljubljanskemu prebivalstvu. z ozirom na občne državne interese jc neobhodno potrebno, da so zvežejo ,vse naše pokrajine, oziroma vsi naši važnejši trgovinski in tranzitni ccnfri po najkrajši poti z železnico 7. jadranskimi pri- Smarje pri Jelšah, oficijantka A.Bergant}viji. Kakor se nam poroča, se, s pri:!zadnjie da ne sme i,;t| danes v Ljub-!ji od urada -.—j-. k-« ii—1——— — i . . _ * Mokronog k uradu Konjice, Suzana Kogoj od urada Konjice k uradu Olje, Marija Lončar od računskega oddelka ravnateljstva v Ljubljani k poštnemu uradu Ljubljana 1 in Rafaela Baljio od urada Zidani moet k uradu Sarajevo 7, pisarniška oficijantka Silvija Hrdlička od ravnateljstva v Ljubljani k ravnateljstvu Split. Postori službi so se odpovedali: praktikanta Miroslav Kvas in Rikarrl Ba-tistič, oficijantka Julči Bergane in pisar- majo se v akademijo popolnoma "zora-niškl oficijant Albert Kolman. Začasno j vi mladeniči, ki so a dobrim uspehom sta vpokojena: brzojavni adjnnkt Ivan Bo- 'dovršili 4 razrede srednje šole, oziro-irataj in oficijantka Ana Zupančič, Trajno ima S razredov ljudske (meščanske) vpokojen je Bogomir Gmajnar. Opozarjamo danes hišne posestnike „ - - ...zadnjič, da ne sme biti dane.-} t Ljub-,,,,, ^»a^.ma m« , zola „ (k,toii. » ene soii-hodnuni __ solskim 'etom .los^anji j ] jani h}5e brc5! zafltave. Opozarjamo tu-i mogle zadovoljiti vsem prometnim potre- i po,evkov j« v splošnem r navtnčnt soli y Dubrovmku m Koto-|di stanovanjske najemnike, tla naj;bani. Kasneje bo polrebno zvezatf vse i traino e.ab p0trr>bno bi ra spremenita v državni pomorski a-' ...... . .. , . . ........ij^ stanišči; v kolikor te zveze žc obstojiio, ,l0v„ ov?a zelo iiepovol5ni. — Fi- jih je ireba polagoma zboljšati, da bodo i io|a jc .i^voij. Cene 350—150 Tt. — Stanje povofjno. ie oves je trajno slab. fotreono ni bil toplo vreme, da jo potrebno teoretično in praktično j m Obranei " " icijonalne: zato ni potrebno ozkotirnih znanjo zs. ta poklic. Obe novi j»omor-j' * Dan g^dbe in cvetja Sokola L v (železnic brez posebno važnih razlogov ( aa/,rav l ai T n„ ski akademiji sta stirirazredm s ero-1 ^tbljani. Odbor za prireditev ee priporo- ! spreminjati v normalnotiruc. Žc obstoje-; |:|,k(, -0| T .-Samo^uiskj -uUci skohrvatsKm učnim jezikom, opre.jc-^ cvetje. To zbirajo vodstvene damfl 1 cc srbske in bosanske ozkotirne železni-^ - julija ob Ifl1/^- dopoldne otvorila razstava .vajeniškflt izdelkov. Ra/stava se priredi v prodorih mestne Grof Begooeo na Bledu. Predsednik deželne vlade dr. Baltič 5n soproga sta v soboto povabila grofa Begouena in njegovega, sina na izlet na Bled in k Savici. Izleta so se udeležili tudi češkoslovaški gen. konzul dr. Beneš, rektor dr. Zupančič, vseučiliška profesorja dr. Žolger in dr, Pitamlc. -vodja poverjeništva za uk in bogočastje dr. Skaberne in okrajni glavar dr. Setioko vič. * Povišane eene za tobačne izdelke. Prejeli smo: Na podstavi odloka n-pravnega odbora sam os talne mono-polske uprave z dne 16. maja 1021 M. br. S895 In odobritve gospoda financ na rajonskih sedežih, okrožni nadzorniki; ee pa sc morajo zvezan z morjem, mi urejajo po potrebi izravnavo cvetja. Vsi' roma z Donavo, ti šole ter prestali tudi sprejemni izpit Iz realnih' predmetov. Kot profesorji o a imenovanih akademijah se namestijo učitelji, usposobljeni za srednjo šolo ali pa navtiono akademijo. * Smrtna kosa. V deželni bolnici je umrl inž. Ivan Bes ter. drž. stavbni oficijal. •— V starosti 82 let jo umrla v Ljubljani ga. Marija Mathian, tašča g. majorja Colariča. * Ureditev plač srednješolskim učiteljem. Po najnovejših vesteh bo od dne J. maja 1921 dalje znašala osnov- plača srednješolskega jirofesorja j sodelujoči dobijo nai sedežu Tajona čiru-štveno izkaznico za pobiranje. Narodne noše in sokolski kroji dobrodošli. Vsi sodelujoči so vljudno vabljen! na zaključni sestanek v petek, dne 1. julija ob 8. uri zvečer v Malo dvorano Narodnega doma, da dobijo zadnja navodila. Literarni večer, na katerem bo nastopilo več ml »lih pesnikov, se vrši danes 28. t. ti». ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. .Vstopnine ni. Literaren večer, na katerem bo nastopi-drobiža. Mestni mariborski drobiž, čegar veljavnost preneha s 30. junijem, se bo od Pdružnica bruseljske betgijskosrbske "f- banke v Subotici. V Bruslju se je osnovala j* .^f dop.°'n,e-; nedavno helgijsko-srbska Ibaoka z glav- . . v < ..t v » in 'iiw belcijsko-srbska Jijaflka z gla\ vale normamotirno železniško mrezo. . ...5 . . ..... .___. 0 , .,. , . - - r- . me« ot) milijonov belsij»kw frankov. Te Glavna skupščina smatra uvazaioc iT- , . . ,. „ . .__.,. . , . , - _ , d ni so dospeli v bubotioo sastopmki te{ra uančno siame nase države — Za potreb-1. .. 1 . ' .„ ... . „ konzorcija, ter jrameravajn otvori ti tam Da sc v najkrajšem času W dobi i ^snovali bo«o r 3-4 let) dovršijo vse železniške zveze,, ,™rmc "cd%rten,vde! !iČkC pr0KC v ZVCZ' Iklobucevine, ki jo uvaža iz inozemsva. V t unsko tBinat-Knin;. : kratkem pa bo začela, iT^lelovafi sama iz Kraguievac-Kralicvo-kaška-Mitro-; , ' ... J domače volne n> zajčje dlake. J Gospodarsko propadanje Trsta. Po: Severno Ameriko 35 (601 v Brazilijo' in Argrntinijo 13 (42). v Antile in Srolnjo Ameriko 0 (9}, v druge prekomorske kraje 0 ( skupaj 68 (157) [potovanj. Tovarni protnet. je znašal lefa 4.) Rogatev-Kraphja-Oohibovac, "^njka .stota proti 5.) predgradnja robčne proge na lva„ j 10.944.876 stotom v J. 1913. Izgledi za moth-p poskusi, ki so uspeli nad vsa-1 Planini, fini turški, zavojček po 25 g bo i tal 1 metiiim učiteljem; za vadniške učite-! ji0 pričakovanje. Božič ie prodal svoj i 7Veza * 1 SA ... I... v; s«. .. cj.v,si} „„ .tr,. • ...i • • t-_______ ' • ^»V« zboljšanje tega stanja so slabi, ker bo Železnico V 'doTlni! del trgovine preko Reke in Baroša. a 'del preko Hauibnrga, Jfci je za Geškoslo- 1 din. 50 ]iara; najfinejši ogrski, za-jlje, ki jih v Srbiji ne poznajo, so do-,;zum nemški tvrdki Kunze & Knorr za, reke Neretve, - fvaSko .eneišT vojček po 25 g, b» stal 87 in pol pa-"ločila, za prevedbo v dinarske plačo, jen milijon kron iu gotov« procente ' 7 » kosovska proga prekfl_ Mefohijejia j ^ vojček po 25 g, bet stal 87 in pol pa-' ločila, za prevedbo v dinarske plače, j en milijon krou iu ra; domači tobak za pipo 75 para; ci- izpadla. Vsekako jih bo treba uvTstifijprf proizvajanju« r dinarske plače od t. decembra 1919 kakor je bilo prevede stvo osnovnih šol. Za naduro je flo!o" j ro?ilih~~ameriški"h čen honorar a 9 dinarjev profesorjem kay - v Co1onulo ___I.. !A, noin.ne nrOfL 1 . garete bodo stale in sicer egiptovske 22 para, dame T2 para, športke 10 i-a-ra. ogrske 5 para; sinodke '.-odo siale in sicer: trabuke in britnnike 1 din. 50 para, operas 1 din, 20 para. vir-žinke 1 din. 10 para, pOTtorike 75 pa- —^ i * Strašna povoden} v Ameriki unl- „ ? - * * bilo prevedeno vse ,učitelj- ^ V£Č gto ^v^nskih življenj. Po po-: w - slovensMh dnevni- »• Po^eje bo potrebno y sfnčaju, če ne povzroči konsolidacija razmer v crV "F i U j .. I 11' 'Podgorico-Virpazar z odcepitvijo na Bari PoP,ava bankovcev V Avttrijt. tW 31. maja do 7. t. m. se je povišala >:vota tu- s polno kvalifikacijo za naučne i»red-mete ter 6 dinarjev za veščine; na- ra, brazilke .75 para, viržinjoze »30 pa- jstavnikom t nepopolno kvalifikacijo ra, namešane inozemke 60 para, krat-1 pa a 6 dinarjev za naučne predmete Ue domače 50 para. klobase bodo i kg I in a '4 dinarje za veščine. 10 dinarjev. j s- Rezervnim častnikom, ki reflektirajo * Uredba proti draginji, Y minfetr-! na šaržo v naši armadi. KomandaIjubljan-sLvti za socialno politiko je dovršena j skega vojnega okrožja v Ljubljani sporo-narerlba- za pobijanje draginje, ki se i (-.3, ,ia večje število rezervnih častni-bo še tekom tega tedna predložila mi-, j;0V ge ni priglasilo svojim pristojnim ko-nistrskemu svetu v odobrenje; jmandam. V, njih lastnem interesu se do- * Narodno nezanesljivo učifeijstvo. ticni opozarjajo, da to čimpreje store Kljub čiščenju po prevratu je ostalo, kakor meti cbnigimi javnimi nameščen-t-i" tucli med učiteljskim osobjem še dosti zagrizencev. ki ljubijo Jugoslavijo samo prvi dan v mesecu, ko pre.jme-jo plače. Sicer vidijo ii ljudje v naši državi samo vse najslabše ter pridno hujskajo proti dinastiji, oblastim in celemu tozadevno zares predobremu našemu troimenemu narodu. Schidve-reinski zaupnik .WankmiilJer na primer sedi še vedno v toplem gnezdu, slovenski njegov tovariš pa lepo mirno trpi na kaki hribovski šoli! — Učiteljica I., ki je med vojno kaznovala učenke, ako so na cesti govorili slo- Ameriki silna povodenj močno poško-K1"! !n p['nas hrzeffa. oada"ia - ' iditi še sledečo normamotirne zveze z Ja- mor.iem: avstrijskih bankovcev; za. 8 milijard milijonov na 46.4 milijjarde avstrijskih K'. ... =L- i SBH dovala mesto Pueblo, kjer jo stala vo-!"'" ,. da 4 18 čevljev vi^ko in podrla \ ^ mostove in lezove. I.eseno hišo so se . * ... Borza 27. junija Dunaj, < C c. v j z nt mostove In jezove. Lesene hišo so se, • .. . vse porušile. Utonilo .j« okoli HOOfi i ^" ^cmun-Ti rezervni častnik, M se še ni prijavil, naznani svoje ime z drugimi potrebnimi podatki in stanovanje, komandi vojnega okrožja v Ljubljani. V to svrho radevolje posreduje rudi mestni voja-ški urad v Mestnem domu za one, ki stanujejo v. Ljubljani. Važno za rezervne oficirje. Vsi rezervni oficirji, ki se nahajajo v civilu. se poživljajo, da se udeleže slovesne službe božje v uniformi v stolni cerkvi Sv. Niko-j laja na državni praznik Vidov dan dne vensko, je še vedno na vodilnem me- • 28. t. m. ob 10. uri. Pravoslavna slovesna s tu v Ljubljani. Po Maribora in dru-j služba božja sc vrši ta dan ob 9. uri v ka-jfjh nemškomešanih krajih so učitelji-j peli belgijske vojašnice, kateri imajo priče. ki pravijo, da znajo cWmdiscb» | sostvovati vsi rezervni oficirji pravoslav-pa nočejo govoriti. Na najbolj o gro- ■ vere. Obleka službena v. vsemi dekora-zenih obmejnih krajih službujejo mo- j cijami (usnjate rokavice in ešerpe.) či, ki slovenščine ne znajo. Ti po.jav51 * Kosovski boj. Danes v torek točno ob ker se bo drugače smatralo, da ne reflek-; vodfN s0 bila reševalna dela, ki .jih je tirajo na svojo častniško šaržo v naši ar- j v0(ji|0 vojaštvo, silno otežkočena. Po madi in se jih 'o v bodoče uvrstilo kot ; v~eh slovenskih kolonijah zbirajo ]>ri-vojne obveznike brez čina. Naj torej vsak spevke za ponesrečene rojak oo So ni nrlnril in. ! _________. Zagreb 463 -i , Beograd 1870 —■ 1890. Berlin i 957. —* 963, Budimpešta 273.50 --—....... . tizla-Zavldovlc, ; 276.50, Bukarešta 1082.-50 1092.50. 3.) Zemun-Višegrad-dolina r.Kna-Vod- \ London 2675 — 2095, Milan 3515 —: sorica. j 3535, Newyork 715 — 719, Pariz 573« 4.) Baiiialuka-Jaiee-Prozor-Raroa, _ 5770? pr3gn 966.50 —.'972.50 S0 _ 271.80. New-nem Jadranu pa Oruz, Boko Kotorsko m vork 74 40 74.58. Vnrir. 600.87 — Ba,r- . . „ . 603.15, .Švica 1258.70 — 1261.30, Du- /veza z Zaurom pa se mora na vsak I ^ ,3 53 _ pra^a «w.65 __ 94.85. Budimpešta, 28.47, — 28.53. Zurich, devine: Berlin 7.87S\ Ne.wyork 602, London 22.18, Pari -Tedenski pregled hrvatsko-vojvodm- 47.55, Milan 29.55, Praga 8.20. BucSni- Minuli j pešta 2.30, Zagreb 3.90, Buka.treš(a Reko in ista Z.idroiii pa se mora na' vsak j . način prepre jiii, dokler bo Zadar samo ; ' ' italijansko pristanišče. , j no roko-!-. Starka je ponudbo sprejela. V j teden so ceno zopet poskočile. Cena moki 9.20, Varšava 0.3io. Dunaj 1 .K), av štirnajstih dneh sta bila. mož. in žena. Tri .' se je dvignila povprečno za eno krono, j sln.i-ko žigosane krone <>.88. ^ ure po poroki je umrla, A vdovec je pode-, Moka št.O stane sedaj en kg 15.80 K. 1 . . . „ ^ doval_nično stanovanje. ! brez vreče, franko postaja tr,-zorenja, mo- 4-aStniK ln lZdajatei} naša U. nri predava teni dvo anjo ponovno opozarjamo. * Politični klub JDS. Gg. člani opozarjamo na predavanje g. prof. Radojčiča na univerzi. * Dijaštvo tehniške srednje sole v Ljub- i so nekaj nečuvanega! Ali naj kraljevina zares redi še dalje take ga-' dT. Radojčič v veliki dv< č postane Slovenec. Brezdvomno se pa moja zahtevati od vsakega državnega uslužbenca in učitelja, da. se nauči na-! šega. jezika, da ga spoštuje ter da brez- J ljani priredi v proslavo Vidovega dne 28. pogojno deluje v pozitivnem držav-j t. m. ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu Ttem smislu. Da se bo to v bodoče go-jna Viču akademijo z nekoliko pomnože-dilo, je višji šolski svet. na predlog j nim. predpoldanskim šolskim programom ravnatelja Jelenea sklenil odločne u-i v prid šolskemu podpornemu društvu, krepe. Vsakogar, ki iz moralnih ali 4 Razstava ženskih ročnih del na zavo-rodbinskih razlogov ne sp:ida na mesto, k! ga zavzema in ne deluje v i.a medmetu "''nrot ' * Nesreča pri del«. Pri kotlarju Omanu i ^anje 11.80 boljša krošnja moka j K0d SunSera Z ™ Glavnem trgu v Maribon. uslužbeni 113.50, slabejša 11.50 K. Konznrn je na-} OdgOVOTni Konzorcij ^Jutra". urednik Vit E. {Jelene du za žensko domačo obrt v Ljubljani (Turjaški trg 3/ID traja, od 29. junija do rodnem ln državnem zmislu, naj se na 2. julija 1921.. vsaki dan od 8. do 12. uro podlagi uradno ugotovljenega doka žilnega materijala disciplinarnim potom "brezobzirno odstrani: * Kako se godi Slovencem v Radgoni. V radgonski okolici je pet slovenskih' vasi In tudi v mestu samem je vec Slovencev, Trgovec Ivan Kovačič, ld so je moral preseliti v Maribor, ima v Radgoni svojo hišo in tudi trgovino. Pred par dnevi je neki razrizen Nemec brez povoda ustrelil .*■ "izložbeno okno njegove trgovine in mu napravil za 30.000 K škode, r in od 14. do 18. ure. « Nov list. Dne 1. julija 1921 prične Izhajati mesečenik »Vpokojeneo. glasilo I. Splošnega društva jugoslovanskih .vpo-kojeneev s sedežem v Ljubljani. * Orožne vaje rezervnih oficirjev. Beograjske »Službene Novinec objavljajo ?klep ministrskega sveta, s katerim so ministra vojne in mornarice dovoljuje, da more v dobi od 1. junija do konca leta po potrebi poklicati na šesttedensko orožno vajo rezervno oficirje vseh' vrst orožja iu v*se>> st-rok. Ivan Kerkoč je vlival kolofonijo na ko-vinaste cevi. Pri tem je brizgnila kolofo. nija iz razgretih cevi in nui prizadejala na rokah in na prsih težke opekline. Rešilna postaja ga. je prepeljala v bolnico. * Samomor v policijskem uradu. V so-lx>to popoldne je bil cloveden precl zagrebško policijo neki Mak s o Weiss iz Osjeka zaradi tatvine. Ko je bil v uradni sobi prvega nadstropja, zaletel se je nenadoma proti odprtemu oknu ter se vrgel na tlak Petrinjske ulice. Pobil sc je smrtnonevar-no. * Tihotapec avstrijskih bankovcev. Na progi od Mar ibora proti Ljubl jani so je vozi mlad tihotapec avstrijskih kron. Na Zidanem mostu je izginil in pustil y vlaku 25.000 avstrijskih kron. 41 Vel i i"! tatvina zlatnine. V soboto proti večeru so neznani tatovi vlomili v stanovanje Karla Godca v Zajovšah pri Ihanu in mu odnesli 84.600 K razne zlatnine in drugih dragocenosti * Iz zaporov v Begunjah pobegnila. Ciganka Marija Rosenfeld je pobegnila iz zaporov jetnišnicg s Begunjah in odšla proti Ljubljani. JUGOSLOVENSKO NOVINARSKO URUŽENJE, SEKCIJA ■ . • LJUBLJANA • V ' ;-i/ :VV/: naznanja tužno vest, 'da je danes ponoči otf tri četrt na 10. aro po dolgi in težki bolezni preminul v starosti 41 let njegov soustanovnik, bivši predsednik in blagajnik, gospod Emil Vodeb urednik »Slovenskega Naroda«. f Pogreb' našega dragega člana se vrši v sre'do dne 29. t. m. oli 4. uri popoldne iz h'še žalosti, Rimska cesta št". 2 na pokopališče k Sv. Križu. -'■> .; -Pokojnega, blagega tovariša ohranimo v- fivaležnem spo- inindl! V.r. v/.V.' /'' ^ -. • ; ' ^ ^T;.; C1 irbt ? a B a, 2?. junija St. 11 je izšla v soboto ln ima zopet Priporočajo je vsakemu slovenskemu inteligentu. St. U stane 12 K. Celoletna naročnina na „Njivo" znaša 120 K, za naročnike ,Jutra" le 60 K. frank, Heller: 23 Blagajna celega vojvode Roman. Poslovenil F. J-o. n. DEL. KRALJI V IZGNANSTVU. L POGLAVJE. fci uvede čitatelja v kabinet velikega finančnika, kjer se sreča z dvema ,starima znancema. «Kaj je novega gospod Crofton ?» «Star g»spod bi rad govoril z vami, sir.» "Kakšen gospod? Ali vam ni dal svoje posc:cnice? Saj vendar veste,j Crofton, kroliko dela imam.» «Ne poznam ga! Star, sivolas gospod je, reV :el mi je, naj ga prijavim takole: Suffiierland Avenue 26, sir.» «Kaj je rekel ?» «Sutherla,.nd Avenue 26, sir. Rekel Je: povejte gospodu samo to, zadostuje. Ako pia bi slučajno to ne zadostovalo, dostavite še: 15.000 pre-ferenčnih akcij Digama družbe.» Gospod Crofton se je že sam čudil, ko je na tako čuden način prijavil neznanega obiskovalca, toda veliko bolj se je čudil utisu, ki so ga naredile njegove besede na njegovega gospodarja Mr. Ernest Isaacs, bankir, 27 Lombard Street, City of London, je bit splošno znan kot človek z neposebno veselim temperamentom, posebno, ako se so pojavile na borzi slabe tendence; ko pa je j slišal besede, ki jih je spregovoril | —■ ■uiiii« m—— 1 Ali ste k poslali na- ravnokar Crofton, (katerih pa tudi sam Crofton ni razumel) se je naslonil v svoj naslonjač in se začel iz vsega srca in na vsa usta smejati. Gospod Croiton, je bil star 56 lel; resen, in uglajen presbiterijanec je gledal začudeno svojega gospodarja in nejevoljno odmajeval z glavo; čudno se mu je zdelo, kako je mogoče, da se gospod Isaacs smeje nje-govim besedam. Moral ic sicer priznati, da so besede, ki jih je prijavil gospodu, precej čudne, vendar si ni mogel razlagati, da jih je gospod Isaacs sprejel na tako čuden način. «Ta profesor, ta prekleti profesor!» se je še vedno smejal gospod Isaacs. «Vedno enak, nesramen kot belcebub.» «Ali naj ga pustim vreči ven?» je vprašal Crofton popolnoma mirno, ker je pričakoval, da se bo mogel maščevati nad neznancem, ki ga je tako osmešil pred gospodarjem. « Napoditi? Ne, za vraga ne, pustite ga takoj k meni, Crofton. Važne kupčije imava. Dovolil si je z mano samo malo šalo.»- Izraz gospoda Croftona je postal še nevoljnejši, ko '"e videl, da je Isaacs pokvaril njegov načrt o maščevanju. Poklonil se je, ter odšel, a čez par trenotkov je odprl dvojno obložena vrata pred starim, belobradim gospodom z zlatimi naočniki, oblečenim v žaket, ki ni bil ravno najnovejši, in v križaste hlače. Njegov korak je bil počasen, njegova postava uklonjena, kot da nosi težave in bolesti vsega sveta na svojih plečih; izza naočnikov so gledale njegove oči tako trudno in žalostno, kot da so videle grehe vseh peterih kontinentov. Komaj je Crofton zaprl vrata, sesedel se je starec z globokim vzdihom v naslonjač, Isaacs pa, ki je pozdravil njegov prihod z bučnim smehom, je vstal in mu krepko stresel roko. ■»Nedosegljivi ste, gospod profesor. Noben vrag bi vas ne spoznal v ti maski. Častivrednejši ste nego i sam oče Abraham.* «Preveč ste ljubeznivi, gospod ; Isaacs. No pa med nama rečeno, jaz i imam precej prakse s takimi stvarmi, i Toda moja današnja obieka in mas-; ka je ena najpriprostejših. Tako sem | bil maskiran takrat, ko sem aretiral detektiva Kenvona s zapornim po-; veljem, ki se je glasilo na moje ime. I Saj se vendar še spominjate, kaj ne?» «Kako se ne bi tega spomnijal! Saj je bilo to šele pred dvemi leti, ravnotakrat ko ste oddali v najem vso njegovo ulico letoviščarjem. Vražja ideja! Toda, gospod profesor, vi imate na vesti še marsiiako hujšo stvar.» «Dragi gospod Icaacs, ali še vedno niste pozabili one male nrgo-de?» «Veste kaj gospod profesor, take stvari se ne dajo pozabiti kar tako lepo. Uropati sredi ulice in sredi belega dne s pomočjo kinematografskega operaterja, ki ima zato še celo i policijsko do\ 'ienie, človeka, ki niče-j sar ne sluti, je pač precej nenavad- \ na in čudna stvar. Sedaj pa naen-1 krat pridete k meni in se prijavite s imenom in številko ulice, kjer se je vsa ta stvar odigrala. ♦Dragi gspod Isaacs, nikar ne bodite tako občutljivi, prepričan sem, da se radi te stvari ne jezite name, saj se tudi jaz ne jezim na vas radi onih akcij Digama družbe, ki ste mi jih obesili na vrat; saj vas je nato spomnil gotovo tudi gospod Crofton. «Vi gotovo nimate razloga, da bi se radi tega jezili name. Prisilili ste me vendar, da sem vam odkupil te akcije po nesramno visokem kurzu in pri tej kupčiji ste zaslužili prav gotovo precej lepo vsotico.» < nec in predstavnik svojega okrožja v parlamentu — to sem vam pa dobro prorokoval, kaj ne!» «To je sicer res, toda kaj imam na koncu konca od tega? Imel sem ogromne izdatke, ko sem mazal in podkupoval volilce — toda to naj ostane samo med nama gospod pro- fesor — a na vse zadnje me je koo< zervativno novinstvo vsak dan raztrgalo kot staro cunjo.v> «To ni nič hudega! Vi veste sami dobro, da ste jim trn v očeh, ali pa žulj na pefi. Ako se spominjam prav, ste začeli svojo politično karijero ravno pri konzervativcih, gospod Isaacs, kaj ne? «Prosim, prosim, samo izvolite me spominjati, prav neženirano na stvari, ki so mi še mnogo bolj neprijetnem «Dragi profesor, pustiva te stvari. Sedaj živim še precej dobro in pustim živeti tudi druge ljudi, seveda, ako ne gre to na moje stroške. Privoščim vam prav od srca vaš vspeh iz leta 1907., akoravno mi je takrat šlo precej za nohte. Odpustil sem vam vašo neizmerno nesramnost že radi šale, ki ste jo potem uprizorili. Po voiji cigara?* (Dalje.) Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih »JUTRO" rožnino za „Mro" Raznovrstne stole, politirane, vrtne zaklopce stole, vrtne mize, hrastove in bukova de-iščice ima vedno v zalogi TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! — ALI STE ŽE ČLAN »JUGOSLOVENSKE MATICE*? flober, kilogram po 2 K se v petek popoldne razprodaja v Sodni nllol št. 6, i, nadstropje. 1040 131 Trnovski prisSan 4. 1034 b—s Dvojno iišfeno laško posteljno perje in puh . J. HAMANN • Mestni trg 8. 900 24 se dobi pri tvrdki Klihaol Omaaan, Vtšnjagora, v vsaki množini po najnižji konkurenčni ceni. Takojšnja dobava, sveže blago, dobavno na razne postaje franko. 1013 5—4 Kupim dobro šrmrn planine Ponudbe pod „&. B.1' na upravništvo j «Jutra». 1031 3—2 očiščene in rezane sušite ter ponudite z vzorcem MHER8AHt sedmia za eskoriiianje lelšlš o. I. Paimstlla^s tal. tO, Zagreb, katera kupuje vsake količine in plača najvišje cene. 993 3 samostojen bilančnik, korespondent, osem' tet prakse, z boljšo izobrazbo, lš6e službe, ( najraje k lesni industriji kjersibodi, nastop 1 taioj. Cenj. ponudbe pod „Vesino 4000" j «- na upravništvo