ISSN 0350-5561
za konectedna
Pretežno oblačno bo, drugod pa večinoma sončno. Topleje bo. V zahodni Sloveniji bo v soboto že občasno rosilo ali rahlo deževalo.
številka 45
četrtek, 12. novembra 2009
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Priznanja bodo delili v najlepšem mestu
Velenje bo v soboto dogodkov polno mesto -Na podelitvi priznanj proj ekta »Moja dežela -lepa in gostoljubna« tudi častni pokrovitelj dr. Danilo Türk - Na Titovem trgu predstavitve turističnih društev in zvez
Velenje, 14 novembra - Konec oktobra je Turistična zveza Slovenije (TZS) znova uspešno in v veliko veselje tekmovalcev samih končala tradicionalno akcijo Moja dežela - lepa in gostoljubna. Zaključna prireditev projekta, že 18. po vrsti, s slavnostno podelitvijo priznanj in prehodnih zastav bo to soboto, 14. novembra, ob 17. uri v domu kulture v Velenju. Prireditve se bo udeležil tudi častni pokro-
vitelj projekta, ki poteka pod pokroviteljstvom ministrstva za gospodarstvo, dr. Danilo Türk.
»Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma in temeljni smisel ter dolgoročno sporočilo projekta. Vendar njegov vpliv in končno poslanstvo ni samo vtem, da znotraj družbe izzove pripravljenost ljudi na aktivnost, kjer kot prostovoljci uredijo okolje in poberejo smeti. Gre tudi za pro-
In kdo je najlepši?
Med večjimi mesti je letos uradno najlepše Velenje, kije premagalo Novo mesto in Ljubljano. Med srednjimi je najlepši Slovenj Gradec, za njim so slovenske Konjice in Kamnik. Med manjši-
mi mesti je najlepša Pivka. Med izrazito turističnimi kraji je zmagala Rogaška Slatina, med turističnimi kraji Ptuj in med izletniškimi kraji Šentjernej. Med izletniškimi kraji slavi Šentjernej, med hribovskimi Josipdol...
mocijo. Promocijo kraja, regije in države Slovenije,« pravi predsednik TZS Dominik S. Černjak.
Projekt Moja deže la - lepa in gostoljubna prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost, ki po svoje odkriva širino in vsebinski smisel slogana Turizem smo ljudje. Zato bo sobotni dan v Velenju res pester. Od 10. do 13. ure se bodo na stojnicah na
Titovem trgu predstavljala turistična društva in zveze iz vse Slovenije. Popoldne, med 16. in 17. uro, se bodo na istih stojnicah predstavljala turistična društva iz MO Velenje. Ob 17. uri pa se bo začela zaključna prireditev v velenjskem domu kulture. V dvorano bo mogoče le z vabilom.
Posodobljena cesta skozi Hudi potok je po julijskem neurju znova prevozna. Občini je pri
odpravljanju posledic pomagala tudi država.
Dovolj razlogov za optimizem
Šmartno ob Paki - Nekaj prireditev, s katerimi so v občini Šmartno ob Paki zaznamovali letošnji občin ski praz nik, je že mimo. Osrednja - slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta - je bila včeraj popoldne v dvorani šmar-škega kulturnega doma. Na njej so nekaterim zaslužnim občanom podelili občinska priznanja in nagrade.
Osrednja kulturno-zabavna prireditev pa bo v soboto, 14. novembra v Martinovi vasi ob železniški postaji v središču kraja. Tako kot minule Vesele Martinove sobote bodo tudi na letošnji sodelovala s svojo ponudbo domača društva -
Domine
BojanaŠ pegel
Teden, ki se počasi izteka, je zaznamoval mraz in dež. Meja med Slovenijo in Hrvaško, pravzaprav njeno natančno določanje, je še vedno polnila medije. V torek smo novinarji tem novicam lahko dodali, da bomo verjetno spet šli na referendum. Ta naj bi bil posvetovalni, spraševali pa nas bodo, kaj mislimo o arbitražnem sporazumu. Čeprav sem za demokracijo, me v času gospodarske krize, ko je življenje za mnoge vsak dan težje, skrbijo tudi stroški. Upam, da bo vsaj udeležba na referedumu opravičila denar, ki bo potreben zanj. Ja, tudi takšne smo v naši državi že imeli, ki so bili zelo slabo obiskani. Pa zato nič cenejši.
Teden si bomo zapomnili tudi po veliki slovesnosti ob 10. obletnici padca Berlinskega zidu. Ta je še vedno simbol za začetek velikih sprememb v Evropi, saj z njim ni padel le dolg, močno zaščiten zid. Simbolično so v torek zvečer padale velike domine. Pisane, živahne, zgovorne. Čeprav je tudi v Berlinu deževalo, je bil obisk odličen. In mnogi zagotovo še pomnijo, kako je bilo, ko je pra vi zid, ki ga sedaj prodajajo turistom po koščkih, še stal. Na sistem domin pa me v teh dneh spominjajo tudi spremembe, ki nas čakajo v centru Velenja. Gre za nov prometni red, ki bo zavladal zaradi novogradnje sredi mesta, pri rdeči dvorani. Ne, ne bo enostavno. To bo namreč zelo veliko gradbišče sredi mesta, ki zagotovo ne bo nemoteče. Pa če se bodo izvajalci še tako trudili. Prihodnji teden, ko ga bodo povsem ogradili, bodo zaprli tudi brezplačno parkirišče ob dvorani. Na njem sedaj avtomobile puščajo večinoma uslužbenci ustanov in družb, ki imajo sedež v centru mesta, popoldne pa obiskovalci Rdeče dvorane. Izkušnje z modrimi conami v Velenju so pokazale, da so redki tisti, ki so pripravljeni plačati parkirišče. Čeprav v strogem centru veljajo le dve jutranji uri, so še vedno pravi čudaki tisti, ki v parkomat mečejo evre. Zakaj bi tudi jih, dokler lahko avto pustijo na brezplačnem parkirišču in se morda pač ne pripeljejo čisto do vrat. Tako razmišlja večina. A zaradi gradnje Mercator centra bo to razmišljanje marsikdo spremenil. Gneča na brezplačnih parkiriščih je že sedaj velika. Poslej bo še veliko večja. Se bo še več ljudi vozilo z Lokalcem? Dvomim. Raje se bodo vozili po mestu in iskali. Tam, kjer bo še brezplačno. Da bi avto zapeljali v garažni hišo nad Avtobusnim postajališčem? Tudi na to se bo treba navaditi. Pa ne le zato, ker bo parkiranje treba plačati in bo, resnici na ljubo, vsaj leto dni res zelo poceni. V osmih urah, kolikor smo v povprečju v službi, 1 evro in 60 centov. Mesečno si lahko prostor v garažni hiši, za uporabo ponoči in podnevi, kupimo za 15 evrov. Jih bodo stanovalci centra, ki se dnevno soočajo s problemom iskanja svoje »luknje« za avto, pripravljeni odšteti? Eni že, drugim je tudi to preveč. Računam pa, da bo garažna hiša kmalu bolj polna kot sedaj, ko je vsaj domačini še niso kaj dobro spoznali. Vemo, kako padajo domine. Vsi smo se že igrali z njimi. Dovolj je, da pade prva, pa se sproži niz. V Velenju bo, kar se parkiranja tiče, domin v naslednjih tednih in mesecih kar nekaj. Predvsem pa bodo vse pešpoti postale daljše. Pa ne le za deset, dvajset korakov. Bomo zmogli? Priznajmo si, da smo velikokrat zelo razvajeni. Sploh, ker se s problemom pomanjkanja parkirišč resno še sploh nismo soočili. Ko gremo v kakšno drugo večje mesto, pa je plačilo parkirnine ali (praviloma drage) garažne hiše tudi nam čisto samoumevno.
turistično, čebelarsko, društvo vinogradnikov, planinsko, ki bo pripravilo tradicionalni pohod po Martinovi poti, društvo prijateljev mladine z mini Martinovanjem za otroke. Vaške skupnosti bodo predstavile stare šege, navade in opravila. Prišel bo tudi 'svet Martin, ki bo iz mošta naredil vin'. Omeniti velja še šaleške likovnike, ki bodo tudi letos sodelovali na Martinovi likovni koloniji. Tokrat bodo spremenili lokacijo likovnega snovanja - slikali bodo namreč v vaški skup nos ti Gorenje. Novost letošnje Vesele Martinove sobote bo kmečka tržnica v Mar tinovi vasi. V njej bo
živahno vse od 8. ure dalje.
Sicer pa v lokalni skupnosti menijo, da imajo dovolj razlogov za veselje in za optimizem. Kljub krizi so uresničili nekatere pridobitve in z njimi izboljšali kakovost življenja občanov. Sploh zadovoljni so, ker jim je uspe lo obnovi ti ces to v Hudem potoku, ki jo je julijsko neurje pošteno »zdelalo«, saj je bila vse do nedavnega cesta neprevozna. Hkrati so sanirali tudi hudournik Hudi potok. Upajo, da bodo ukrepi poslej zagotavljali večjo poplavno varnost gospodinjstev v Reči ci ob Paki.
■ Tp
9770350556014
2

lokalne novice
Razvojnak onferenca10.decem bra
Logarska dolina - Na nedavni seji upravnega odbora Savinjsko--šaleške gospodarske zbornice v Logarski dolini so se njegovi člani med drugim seznanili z dejavnostjo slovenske gospodarske diplomacije, specifično turistično dejavnostjo na Solčavskem, beseda pa je tekla tudi o letošnji razvojni konferenci regije Saša. Ta bo v četrtek, 10. decembra, od 14. do 19. ure. Razvojno konferenco bo omenjena zbornica pripravila v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi Šaleške in Zgornje Savinjske doline, Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo in Območnima obrtno-podjetniškima zbornicama Velenje in Mozirje. Njen namen je prepoznati razvojne priložnosti, kijih prinašajo investicije v energetiki, predstavitev ostalih razvojnih projektov, vključno z gospodarskim središčem Saša regije, prav tako naj bi ob tej priložnosti opozorili na aktualne razvojne dileme v predelovalni industriji, turizmu in malem gospodarstvu ter poiskali odgovore na vprašanja o značilnostih družbenoekonomskega okvira tukajšnjega okolja. Razvojna konferenca bo razdeljena na dva dela. V prvem bodo svoja razmišljanja podali posamezni referenti in gostje, drugi del pa bo okrogla miza z naslovom »Ali bo Slovenija po izhodu iz krize zgolj socialna država?« Ob tej priložnosti bodo javnosti predstavili še turistično karto Saša regije, kije nastala kot prvi konkreten produkt na lanski razvojni konferenci podpisanega sporazuma o usklajenem razvoju turistične infrastrukture v regiji.
■ tp
Priznanje zaA ndreja Majdaka
Bled - Velenje - Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije (ZDVIS) je pred desetletjem ustanovila neodvisno fundacijo Avgusta Kuharja za ocenjevanje dosežkov in izražanje edinega priznanja s področja varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji (po nestorju varstva pri delu Avgustu Kuharju iz Kotelj, kije deloval v Železarni Ravne, v Sloveniji in v tujini). Visoka priznanja in nagrade lahko prejmejo na predlog ustanov, podjetij društev varnostnih inženirjev le izjemno aktivni člani v društvih ter posa-
Varnostnii nženir AndrejM ajdak, prejemnik priznanja fundacijeA vgusta Kuharja.
mezniki za izjemne strokovne zasluge na tem področju.
Doslej, v minulih 12 letih, je 12 članov Društva varnostnih inženirjev DVI Velenje, ki deluje na Koroškem in v Šaleški dolini, prejelo ugledno priznanje fundacije Avgusta Kuharja. Nagrado za izjemno strokovno in življenjsko delo je pred dnevi na Bledu prejel član tega društva, univ. dipl. inž. varn. Mirko Vošner z Mute, priznanje za leto 2009 pa univ. dipl. inž. varn. Andrej Majdak iz Velenja. Velenjsko društvo varnostnih inženirjev, ki mu predseduje Nikola Vlahovic, bo v prihodnjem letu praznovalo 20-letnico delovanja.
■ bš
Mednarodni sejemš irokepo trošnje
Skopje - Na Skopskem sejmu, katerega večinska lastnica je Era Velenje, od torka, 10. novembra, poteka mednarodni sejem široke potrošnje ITF Agrofood. Zaprli ga bodo v soboto, 14. novembra.
Na njem sodeluje tudi vrsta uveljavljenih slovenskih družb s področja kmetijstva, živilsko predelovalne industrije in trgovine, ki se skupaj z ministrstvom za kmetijstvo in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije predstavljajo v tako imenovani Slovenski hiši. Regionalni kom-petenčni center za kmetijstvo in razvoj podeželja je ob tej priložnosti pripravil poslovna srečanja, na tribunah in delavnicah, ki potekajo ob regionalnem ministrskem foruma, je sodeloval tudi slovenski kmetijski minister dr. Milan Pogačnik. Osrednje teme delavnic so: Za večjo varnost hrane, Promocija razvoja podeželja z nacionalnim programom in fondi EU ter Od surovine do blagovne znamke: kako oblikovati uspešno makedonsko blagovno znamko.
■ tp
V delu še en delc este
Šoštanj - Prejšnji teden so v Lokovici začeli urejati 200 metrov dolg odsek ceste Reherman-Veliki Vrh. To je le kos celotne povezovalne lokalne ceste med Šoštanjem, Šmartnim ob Paki, Polzelo in Velenjem, ki je v celoti nujno potrebna prenove, zato bodo le-to še nadaljevali.
■	mkp
Zimin amenjajo2 50.000 evrov
Šoštanj - V občini Šoštanj računajo, da naj bi za letošnje zimsko vzdrževanje cest porabili 250.000 evrov, lani jih je zima stala 346.000 evrov. Če bo treba, če bo zima huda, bodo v proračunu za vzdrževanje cest zagotovili dodatna sredstva, zagotavljajo.
■	mkp
Obvezna delitev dobička med zaposlene
Poslanec Bojan Kontič j e že v prejšnjem mandatu predlagal obvezno delitev dobička med zaposlene, zdaj to zahteva ponovno -Zaposlenim naj bi pripadlo 25 odstotkov za delitev predvidenega dobička
MiraZ akošek
Bojan Kontič je kot prvopodpisa-ni poslanec v preteklem mandatu kar dvakrat vložil Predlog zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe in o lastništvu zaposlenih. Predlog je bil dvakrat zavrnjen, je pa prejšnja vlada predlagala in v parlamentu tudi dobila podporo za svoj predlog zakona, ki pa takšno delitev sicer uzakonja, prav tako predvideva v tem primeru davčne olajšave, a odločitev je prepuščena lastnikom. Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Bojan Kontič je v koalicijsko usklajeva-
nje zato ponovno poslal zakon, ki je bil v preteklem mandatu dvakrat zavrnjen. Predlog je bil posredovan tudi pristojnim ministrstvom z željo, da se do vsebine opredelijo v treh tednih.
„Temeljni cilj predlaganega zakona je vzpostavitev zakonskih okvirjev za spodbujanje tistih oblik nagrajevanja dela zaposlenih, ki izhajajo iz dejansko ustvarjenega pozitivnega rezultata poslovanja ter povečevanja ravni varčevanja in vlaganja v razvoj in investiranje, kar vse bo imelo za posledico dvig konkurenčnosti domačega gospodarstva in večjo stabilnost in rast zaposlenos-
-
V
Bojan Kontič: "Delitev dobička medz aposlene mora bitio bvezna."
ti," pravi Kontič in dodaja, da je s spredlaganim zakonom, ki je v skladu z dosedanjimi sistemskimi rešitvami na tem področju, ob vzpodbudnih davčnih olajšavah delno ohranjeno načelo prostovoljnosti udeležbe pri dobičku in delavskem delničarstvu. Pripravljena je reši-
tev, po kateri naj bi bili za gospodarske družbe z več kot 30 zaposlenimi pod pogoji, določenimi z zakonom, načrti udeležbe zaposlenih pri dobičku iz tega zakona obvezni. Gospodarske družbe bi morale eno četrtino dobička, namenjenga za delitev, razdeliti med zaposlene.
Bojan Kontič pravi, da je nerazumljivo, da vedno znova naletijo na ovire. Ko minister Kiižanič predlaga dodatne dohodninske razrede, ki bi bolj obremenili premožnejše in razbremenili tiste z najnižjimi prihodki, je odgovor, da to pomeni beg možganov v tujino. Ko želijo uzakoniti obvezno delitev dobička, pa je odgovor, da to pome ni beg kapitala v tujino. „To je nesprejemljivo, kajti to lahko razumemo kot sporočilo delavcem:" Delajte in bodite veseli, da imate delo, čeprav ne veste, kako preživeti s to plačo!" Pravijo, da je razvoj tek na dolge proge. Že mogoče, a sprašujem se, kako teči na dolge, če ti sapa ne zadostuje niti za kratke proge." ■
334 zelja za stanovanja
Na stanovanjski razpis MO Velenje j e bil odziv pričakovano velik - V pol leta bodo oblikovali in javno objavili prednostne liste
Vele nje - 30. oktobra se je v MO Velenje iztekel rok za zbiranje vlog za najem ali zamenjavo neprofit-nih stanovanj. Odziv občanov in občank je bil pričakovano velik, saj so množično prihajali po obrazce za oddajo vlog. Od prejšnjega stanovanjskega razpisa v MO Velenje je namreč minilo že dve leti, prednostna lista za dodelitev stanovanj v najem z njega pa je še vedno v veljavi. A v tem času sov velenjski
občini rešili večino stanovanjskih vprašanj občanov, ki so se leta 2007 uvrstili na prednostno listo za dodelitev stanovanj. V zakonskem roku letošnjega razpisa je vloge za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem ali zamenjavo stanovanja oddalo kar 334 občanov. Po stanovanjskem zakonu morajo sedaj v Uradu za stanovanjsko gospodarstvo MO Velenje v pol leta oblikovati in javno objaviti prednostne
liste prosilcev. Prejšnji teden so vse vloge evidentirali in podatke vnesli v računalnik. Vsem, ki so oddali nepopolne vloge, bodo v kratkem poslali dopis. Kdor vloge ne bo dopolnil, bo izpadel iz nadaljnjih postopkov. Prav tako bodo izločili vloge vseh, ki niso državljani republike Slovenije in nimajo stalnega bivališča v MO Velenje, saj sta to dva nujna pogoja za sodelovanje na razpisu.
Istočasno pridobivajo uradne podatke z velenjske upravne enote in davčnega urada o številu družinskih članov in prihodkih družine, saj je to zelo pomembno pri razvrščanju na listi A in B. Na listi A bodo prosilci z nižjim socialnim statusom, po pričakovanjih jih bo veliko več kot na listi B, kjer bodo prosilci z višjimi družinskimi pri-
hodki, ki bodo morali pred pridobitvijo občinskega stanovanja vplačati tudi soudeležbo. Lestvica za uvrstitev na listo A se je pred kratkim spremenila v korist liste B, tako da bodo na prvo res uvrščeni le tisti, ki imajo izjemno težko socialno stanje, praviloma pa so upravičeni tudi do subvencije najemnine.
Ko bo MO Vele nje pri do bi la nova stanovanja - kot kaže, bodo prva zgrajena v novem blokovskem naselju na Selu - bodo najprej opravili zamenjave stanovanj, potem pa dodelitve po prednostnih listah. Pri zamenjavah stanovanj imajo prednost tisti, ki so redni plačniki in ne povzročajo težav v večstanovanjskih zgradbah.
■ bš
Brez dvojnosti bo več prostih »delovnih mest«
Poslanec naj bo poslanec, župan pa župan -Višje plače naj bi 'pridelale' še več brezposelnih - V vseh zdraviliščih za vse ni 'zdravo' - Nad 'državne' plače
V preteklih dneh se je veliko govorilo o Velenju. Vsaj posredno, ko so govorili in pisali o sklepih vodstva Socialnih demokratov Slovenije, ki je na Martinovo soboto zasedalo v velenjskem hotelu Paka. Nekatere je najbolj zanimalo stališče o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, druge tisto, ki bolj zadeva lokalne skupnosti, tudi velenjsko. Kakšno je stališče SD do spremembe zakona, po katerem poslanci ne bi smeli biti več župani. V Sloveniji je takih dvojčkov kar precej, tudi v tej najmočnejši koalicijski stranki. In ta se je zavzela za to, da poslanke ali poslanci naj ne bodo tudi župani ali županje. Ne le to, zavzeli so se za to, da to velja za vse funkcije v organih občin, torej tudi za podžupane in svetnike. Novinarjem je slednje to natančno razložil sam Bojan Kontič, poslanec in podžupan. A tako je načelno stališče stranke, sam prvi mož SD Pahor pa je dejal, da bo tudi v tem primeru veljalo, da poslanci niso primorani slepo poslušati priporočila vodstva. Nekateri v taki delitvi funkcij vidijo tudi možnost zmanjševanja števila brezposelnih. Saj kar precej ljudi ne bo več zasedalo dveh stolčkov. Seveda pa se lahko število županov pri nas spet poveča, saj so se tako v Mirni kot v Ankaranu odločili za osamosvojitev. Uspelo jim je, kar ni uspelo nekaterim krajev na našem območju. Tudi Rimskim Toplicam ne; bodo pa v tem kraju zdaj dobili vsaj nov sedež krajevne skupnosti. Še nekaj novega so dobili. Novo direktorico Rimskih Term. Nadzorniki so namreč odslovili domala legendarnega Maksa Brečka, kije pred tem postavil na noge smučarsko rekreacijski center Rogla. A pri obujanju speče lepotice
- Term v Rimskih Toplicah ni imel take sreče. Toda četudi se bo zaradi ukinitve poslansko-županske dvojnosti po mnenju nekaterih vsaj za kanček zmanjšala brezposelnost, ni to nič v primerjavi s številom brezposelnih, kijih 'obljubljajo' delodajalci v kovinski in elektro industriji, če bodo delavci in sindikati vztrajali pri višjih plačah. Znano je, da po zgledu Gorenja zdaj tudi drugod zahtevajo dvig najnižjih plač. Precej vroče je na našem območju predvsem v žalskem Juteksu. Na državni ravni sindikati napovedujejo vroči petek, delodajalci pa opozarjajo, da pomeni boj za višje plače tudi boj za večjo brezposelnost ali za propad nekaterih podjetij. Očitno je, da s prihodom hladnejše jeseni prihajajo vseeno vroči dnevi. Vsaka taka ali drugačna razprava je namreč tudi politično obarvana. Tudi ko politika ni jasno izpostavljena, jo nekateri vidijo v ozadju. Ali pa v ozadju tudi v resnici je. Različnih barv.
Menda naj bi tudi zaradi različno obarvanih nadzornikov nekaterih državnih družb plače in druge ugodnosti vodilnih teh družb uredili z zakonom. Država je, pravijo, da najbolj po zaslugi našega ministra Lahovnika, plačam vodilnih že močno pristrigla peruti. Glasno temu nihče prav ne nasprotuje, niti menedžerji ne, potihoma pa menda marsikdo, ki sije še naprej želel debelejši kos pogače, preklinja. Ali kije želel ob odhodu imeti bogato popotnico. Podatki, ki prihajaj na plan, pa tudi dokazujejo, da smo se pri nas prepozno spomnili, da je treba paziti tudi na »plače« stečajnih upraviteljev. Marsikateri delavec je v takih »stečenih« družbah ostal praznih rok, tovrstni upravitelji pa so si v mnogih družbah delili velike denarce. A za nazaj se lahko le jezimo, tega, da bo katerega od teh zapekla vest in bo kaj denarja vrnil, verjetno ne bomo dočakali. V pravljičnem svetu pač ne živimo.
Ob vseh teh težavah še na novo gripo ne mislimo kot na najhujše zlo, kije prizadelo tudi nas. Pa je morda tudi zato vsi ne jemljejo dovolj resno, kar se kaže tudi po ne preveč veliki pripravljenosti, da se cepimo. A bo kar treba!
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
DOGODKI
Letošnji nagrajenci občine Šmartno ob Paki
3
Grb občine turističnemu društvu in Ivanu Rakunu, plaketo občine pa turističnemu društvu in Antonij i Peršič
TatjanaP odgoršek
Svetniki Občine Šmartno ob Paki so leta 1995 sklenili, da bo lokalna skupnost praznovala občinski praznik takrat, ko goduje farni zavetnik sv. Martin - 11. novembra. Prva slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta je bila leta 1996, na njej pa so podelili le priznanja župana. Leto dni kasneje so v društvih, klubih, političnih strankah in tudi občani že opazili tiste, ki so s svojim delom dali pečat kakovostnemu življenju v okolju ter vidnejše zaznamujejo njegov razvoj, zato so na takratni slavnostni seji občinskega sveta prvič podelili občinska priznanja in nagrade. Na včerajšnji (v sredo) svečani seji ob letošnjem občinskem prazniku so tako najzaslužnejše občane in občanke nagradili že trinajstič zapored.
Dva dobitnika grba občine
Na seznam dobitnikov grba občine sta bila letos Čebelarsko društvo Šmartno ob Paki, ki praznuje 80-letnico delovanja, ter bivši župan Ivan Rakun iz Rečice ob Paki.
Čebelarsko društvo je za grb občine predlagalo šmarško kulturno društvo. Kot so zapisali v obrazložitvi, čebelarji že 80 let prispevajo k razvoju kraja in lokalne skupnosti ter združujejo starejše in mlajše občane, ki bogatijo svoje življenje s skrbjo za čebele ter njihove pridelke. Društvo je član Čebelarske zveze Saša, njegovi člani pa so pomembni funkcionarji v tej in Čebelarski zvezi Slovenije. Dolgo-
letna tradicija, uspešno delo v preteklosti, stalna skrb za podmladek in sedanji dosežki so temelji, na katerih pogumno načrtujejo tudi dejavnost v prihodnje.
Iva Rakuna sta za dobitnika grba občine predlagala šmarško društvo upokojencev in Občinski odbor stranke SLS. Po njihovem mnenju je najprej kot predsednik krajevne skup nos ti Šmart no ob Paki, nato kot prvi župan novonastale obči-
ne v obdobju svojega županovanja okolju odtisnil neprecenljiv pečat. Dolga leta je bil aktiven v gospodarstvu, politiki, kulturi in športu. Pod njegovim vodstvom se je lokalna skupnost razvila iz infrastruktur-no manj razvitega vaškega okoliša v urejeno in domačinom prijazno bivalno okolje. O njegovem pogumu, življenjskem optimizmu, pripravljenosti za sodelovanje ... na različnih področjih družbenega
delovanja in življenja pričajo priznanja, ki jih je prejel. Še danes ustvarjalno deluje v gasilstvu, hmeljarstvu in vinogradništvu ter pomaga ljudem v stiski.
Dve plaketi občine
Plaketo občine sta na včerajšnji slavnostni seji občinskega sveta prejela tamkajšnje turistično društvo in Antonija Peršič.
Delo članov Turističnega društva Šmartno ob Paki sta opazili in ju za priznanje predlagali dve šmar-ški društvi, in sicer kulturno društvo ter društvo vinogradnikov. Kot sta zapisali v obrazložitvi, društvo že dvajset let z raznovrstnimi priložnostnimi akcijami ter prireditvami skrbi za ohranjanje in predstavitev ljudskih šeg in navad, starih kmečkih opravil, kulinaričnih dobrot in drugih tukajšnjih posebnosti. Tako v izdatni meri prispeva k družabnemu življenju občanov in promociji občine doma ter na tujem. Prav tako si šmarški turistični zanesenjaki po svojih najboljših močeh prizadevajo za urejenost kraja. Na zametkih tega društva sta iz društvenih sekcij nastali društvo vinogradnikov in konjerejcev.
Predlog za Antonijo Peršič je prispevalo šmarško kulturno društvo, saj Zvonka že več kot 40 let daje pomemben prispevek k javnemu življenju lokalne skupnosti. Bila je obrtnica, svoj prosti čas pa je namenjala kulturi, športu (bila je med ustanovnimi člani ženskega rokometnega kluba in skoraj celo desetletje njegova predsednica, pa tabornica), delu z mladimi in za mlade, je članica Rdečega križa. Njena velika ljubezen je danes gledališče, nepogrešljiva je kot delavka v domačem kulturnem društvu in društvenem vodstvu. Vse dejavnosti je vselej opravljala povsem ljubiteljsko.
Posvets irsegav odstva SD
Pahorj evi Socialni demokrati se bodo aktivno, z dobrimi programi in kandidatnimi listami začeli pripravljati na lokalne volitve - Različni pogledi na zakon o nezdružljivosti funkcij
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 7. novembra - V Velenju je v soboto potekal posvet vodstva Socialnih demokratov, predsednikov in tajnikov območnih organizacij in občinskih odborov ter Forum svetnikov in svetnic Socialnih demokratov.
Namenjen je bil tudi izmenjavi izkušenj svetnikov in svetnic SD pri upravljanju občin v Sloveniji, tudi tistih, ki so v posameznih okoljih v opoziciji. Dogovorili so se, da se aktivno, z dobrimi programi in kandidatnimi listami vključijo v priprave na lokalne volitve. »Doslej z rezultati na lokalnih volitvah nismo bili najbolj zadovoljni. Na volitve smo vedno šli kot tretja, četrta ali peta stranka po moči na državni ravni, prihodnje leto pa prevze-
mamo odgovornost kot prva koalicijska stranka. Računamo na izboljšan rezultat,« je povedal vodja Foruma svetnic in svetnikov SD Bojan Kontič.
Glede nezdružljivosti poslanske in županske funkcije (predlog Zakona o spremembi Zakona o poslancih je v zakonodajni postopek vložila skupna poslancev s prvopod-pisano Cveto Zalokar Oražem) pa: »V stranki so različni pogledi na zakon, večin sko mne nje poslan ske skupine pa, da podpremo spremembe zakona, ki bodo pripeljale do nezdružljivosti opravljanja poslanske funkcije z vsemi ostalimi funkcijami v organih lokalnih skupnosti, torej, da to razširimo ne samo na župane in podžupane, ampak tudi svetnice in svetnike. Večinska podpora je. Stranka stališča ni spre-
menila. Ne vem pa, kakšen bo rezultat glasovanja. Kot že rečeno, znotraj naše poslanske skupine so različni pogledi. Nekaj poslank in poslancev predlaganih sprememb ne podpira. Odvisno bo od tega, kako bo ravnala opozicija, kije vsaj do tega trenutka podpirala to nezdružljivost. Nismo pa pristali na ureditev, ki jo je predlagala opozicija, da bi nezdružljivost v zakonu določili samo za mestne občine. Na tako delitev ne pristajamo.«
Spregovorili so tudi o vseh drugih aktualnih zadevah, tudi podpisu arbitražnega sporazuma s Hrvaško. »Ocenjujemo ga kot enega najpomembnejših dosežkov slovenske politike v zadnjih osemnajstih letih v odnosu Slovenija-Hrvaška.«
VVelenju je vs obotop otekal posvetS ocialnihd emokratov.
Stari brigadirji v zbor!
Komanda delovne brigade Karla Destovnika - Kajuha in ORA Šamac-Saraj evo 1978 pripravljata ob tridesetletnici v Velenju srečanje brigadirj ev
MilenaK rstič -P laninc
Ni jih bilo malo, ki so kot brigadirji brigade Karla Destovnika -Kaj uha, Fran ca Leskoška - Luke, Šamac-Sarajevo in drugih prostovoljnih delovnih brigad sodelovali pri gradnji številnih objektov, med
Poznate še kakšnega brigadirja? Seznanite ga s srečanjem
Brigada Karla Destovnika -Kajuha
Brigada je bila ustanovljena leta 1977. Prvič seje udeležila zvezne delovne akcije Posočje 77 v Kobaridu pri Tolminu. Leta 1978 je sodelovala na zvezi mladinski delovni akciji Šamac - Sarajevo 78, živela in delala je v naselju Doboj -Maglaj. Leta 1979 je sodelovala na lokalni delovni akciji Šaleška magistrala v Lokovici. Leta 1980 seje udeležila zvezne delovne akcije Sarajevo 80.
lepem spominu, marsikdo pa bi se Bivši brigadirji si želijo urejene obli-
po toliko letih spet rad srečal s kom, s katerim je v delovnih brigadah navezal prijateljstvo. Kak-
drugim na Kozjanskem, Koban-skem, Posočju, gradili so vodovod Ptuj-Juršinci, progo Šamac-Sara-jevo, šaleško magistralo, vodovod Zavodnje, ceste v Bevče, na Gra-ško goro, v Cirkovce, čistili smučišče na Golteh, reko Pako ...
Marsikomu so ti časi ostali v
ke druženja, ohranjanje tradicij prostovoljnega in udarniškega dela,« pravi Šikman in dodaja, da imajo
Če še hranite svojo »brigadirko«, pridite oblečeni v njej
MiloradŠ ikman v »brigadirki«.
šno je potem kasneje, iz najrazličnejših razlogov v letih, ki so sledila, obledelo. Niso pa obledeli spomini, fotografije ... Oboje se da obnoviti, pravijo komandant brigade Karla Destovnika - Kajuha Anton Žižmond, pomočnik komandanta Nedeljko Prijevič in predsednik brigade Milorad Šikman, ki v imenu komande brigade pripravljajo ob tridesetletnici mladinskih delovnih brigad srečanje. Začelo se bo v petek, 20. novembra, ob 17. uri v gostišču Hartl v Velenju. To srečanje, tako si želijo, pa naj bi bilo tudi ustanovni zbor Društva brigadirjev Šaleške doline.
Na srečanje so vabljeni tudi udeleženci drugih delovnih brigad. »Ideja o srečanju in ustanovitvi društva prihaja pravzaprav z ulice.
trenutno na seznamu preko sto brigadirjev. »Za mnoge pa ne vemo. Ne vemo niti, kje so, kdo so. Zato smo se obrnili na medije, da jim preko njih povemo, da smo tukaj, da si želimo, da so z nami in jih povabimo na srečanje. Tistim, za katere vemo in imamo naslove, smo vabila poslali osebno, žal pa za mnoge ne vemo, si pa želimo, da bi bili z nami.« Organizatorji pričakujejo, da se bo srečanja in ustanovnega zbora društav udeležilo vsaj petdeset nekdanjih brigadirjev.
V mislih pa imajo tudi to, da bi morda - takratni brigadirji so zdaj v prav prijetnih letih, znova speljali kakšno eno- ali dvodnevno akcijo kje v bližini. Zakaj pa ne? Dela bodo seve da manj težavna in manj obsežna ter ne preveč utrujajoča. »Naši brigadirji imajo danes 50, 55 ali nekaj več let,« dodajajo organizatorji.
Informacije, GSM 041 776 452, e-pošta: milorad.sikman@t-2.net
4
Konec novembra protest sindikatov
Za dvig minimalne plače in proti predlagani pokojninski reformi
Milena Krstič - Planino
Velenje, 9. novembra - »Zbiramo podpise podpore,« je po ponedeljkovem posvetu v Območni organizaciji ZSSS Velenje, povedala sekretarka Alenka Selič.
»Sicer pa smo govorili predvsem od dveh pomembnih zahtevah, ki ju bomo izpostavili na demonstracijah. Prva je zahteva po minimalni plači najmanj 600 evrov neto, druga pa umik spornih zadev iz nove pokojninske reforme. Pri tem gre predvsem za starostno mejo 65 let, ki naj bi se izenačila za moške
bodo 28. novembra v Ljubljani, udeležilo, niso govorili. Pričakujejo pa, da se bo gle de na to, da se je v vseh letih doslej, tudi leta 2005 in 2007, iz območja udeležilo ogromno ljudi, da bo taka udeležba tudi tokrat. Alenka Selič je mesto sekretarke Območne organizacije nastopila pred dobrim mesecem, zaposlena je v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina v Šoštanju.
Alenka Selič je mesto sekretarke prevzela pred dobrim mesecem.
in ženske.«
O tem koliko članov sindikata z območja naj bi se protestov, ki
Protestu, ki ga pripravlja ZSSS se bodo pridružile sindikalne centrale Pergam, KNSS Neodvisnost, Alternativa in Solidarnost.
Grilovad omacijad obila končnopo dobo
Grilova domačija je dobila svoje parkirišče, novo dovozno oesto in sprehajalno pot do domačije. Namenu jih je uradno predal podžupan Mihael Letonje.
Končali parkirišča in nove poti - Še veliko idej
Vinska Gora, 5. novembra - Prejšnji četrtek je dobila Grilova domačija končno podobo. V sklopu del, ki jih je financirala MO Velenje, so uredili tudi pot do domačije in v celotni dolžini ceste in parkirišča tudi drenažo zalednih voda. Na parkirišču lahko parkirata dva avtobusa in deset osebnih vozil. Vrednost del, ki jih je v celoti izvedlo podjetje VEKO, je bila 90 tisoč evrov. Dela so pote-
kala dlje, kot je bilo predvideno, saj se je v času gradnje dovozne ceste sprožil manjši plaz, ki so ga uspešno odstranli. Podžupan MO Velenje Mihael Letonje je skupaj s kustosom Muzeja Velenje Blažem Verbičem prerezal otvoritveni trak in tako veliko pridobitev za vse, ki skrbijo za ekomuzej, tudi uradno predal namenu.
Otvoritev je pripravila MO Velenje v sodelovanju z izvajalci del in Turističnim društvom Vinska Gora. V kulturnem programu, ki mu je prisluhnilo veliko obiskovalcev, se je predstavila skupina Jesensko cvetje. Sicer pa je od parkirnega prostora do domačije speljana nova sprehajalna pot. V sadovnjaku so
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Mestni odbor Nsi Velenje vabi na
Z LJUDMILO NOVAK,
predsednico Nove Slovenije in bivšo poslanko v Evropskem parlamentu, ki bo v torek, 17. novembra ob 18. uri v Gasilskem domu šalek.
Spregovorila bo o pogledih Nove Slovenije na aktualne politične dogodke doma in v svetu.
posadili veliko novih dreves, predvsem takš nih sort, ki so v prete -klosti že rasle in uspevale na tem območju. Zorali so njivo in posejali pšenico. Polni razcvet bo Grilova domačija dobila spomladi, ko jo bodo pričeli obiskovati turisti in izletniki. Šole bodo na domačiji organizirale naravoslovne dneve in razne seminarje. Svoj prispevek bodo dodala društva, ki imajo dejavnost na domačiji. Pripravili bodo dan odprtih vrat, razstavo in pokušino starih šaleških jedi, žetev pšenice, vinsko trgatev, pobiranje sadja in prešanje jabolčnika ... Turistično društvo Vinska Gora ima še veliko načrtov in idej, kako še obogatiti dogajanje na domačiji. In zagotovo jih bodo uresničili.
■ bš
£
rtii?
RAD/0
veieNje
Dobrodelni koncert in otroški bazar
Osnovna šola Gorica bo v nedeljo v večnamenski dvorani v Vinski Gori pripravila dobrodelni koncert za šolski sklad -Izkupiček za pomoč socialno ogroženim učencem
Vsi nastopajo zastonj
Vabilu so se odzvali ansambli Modrijani, Golte, Vikend, Meša ni pev ski zbor Svo bo da Šoštanj, Šaleški študentki oktet, Irena Vrčkovnik, Matevž in Gregor, Tanja Žagar, 6pack Čukur, nastopila bosta otroški in učiteljski pevski zbor Osnovne šole Gorica, prireditev pa bo povezoval Andrej Hofer.
MilenaK rstič- P lanino
Velenje - Kako napolniti blagajno šolskega sklada? Vprašanje, ki se mu posvečajo na številnih slovenskih osnovnih šolah, vsaj na tistih, kjer so delovanje tega sklada -ustanovitev je bila zakonska obveza - vzeli resno tudi po vsebini, ne zgolj obliki.
»Namen šolskega sklada je pomoč socialno ogroženim učencem, sofinanciranju nakupa nad-standardne opreme, sofinanciranju programov, kijih država ne plača, to so ekskurzije, šole v naravi, razni tabori, dnevi dejavnosti, vse, kar je pove za no s stroški, ki jih nekateri starši ne zmorejo. Mi pa bi radi čim večjemu številu otrok zagotovili kakovostno šolanje, zato smo se odločili, da pripravimo dobrodelni koncert in otroški bazar,
zbrali, bodo namenjena izključno šolskemu skladu. Ta bo pomoči potreb nim učen cem omo go čil, da bo tudi zanje svet lep ši.«
Želijo si velikega obiska, kajti vsak evro bo prišel prav. V prvi vrsti pa računajo na to, da se bodo dobro-
Izkupiček otroškega bazarja in dobrodelnega koncerta bo šolski sklad namenil socialno ogroženim
Donacija za šolski sklad je možna tudi na TR
01333-6030685711, sklic 292800 OŠ Gorica in pripisom »donacija za šolski sklad«.
nos ti. Prav za prav je tre ba zelo malo, da preže ne mo strah pred negotovostjo, razveselimo otroška srca, jim polepšamo šolske dni in omilimo stiske staršev,« pravijo v Osnovni šoli Gorica.
Dobrodelni koncert bo v nede-
Cena vstopnice je 7 evrov
da pridobimo sredstva, s katerimi bi bilo to mogoče,« pravi Barbara Trebižan, podpredsednica šolskega skla da.
Otrok in staršev, ki bi jim bila tovrst na pomoč nuj no potreb na zlasti v teh časih, ni malo. »Število takih se povečuje, bojimo se, da se bo tudi v prihodnje,« dodaja ravnatelj Ivo Planinc. »Z dobrodelnim koncertom in otroškim bazarjem, kjer boste lahko kupili izdelke, ki so jih izdelali učenci in zaposleni na šoli, bi radi šol ski sklad čim bolj napolnili. Sredstva, ki jih bomo
Šez adnjau sklajevanja predn edeljskimd obrodelnim koncertom inb azarjem:B arbaraTrebižan in IvoP laninc.
delnega koncerta in bazarja udeležili starši otrok, ki obiskujejo njihovo šolo, pa krajani Gorice, kjer ima šola sedež, in tudi drugi.
»Naš sklad je odgovor na finančno krizo v želji, da naredimo za otroke lepši svet, svet enakih mož-
ljo, 15. novembra, ob 16. uri v večnamenskem domu v Vinski Gori. Vstopnice so naprodaj v Osnovni šoli Gorica, Podružnični šoli Vinska Gora ter gostišču Hren.
Končno obnova »občinskih« stopnic
Šoštanj - Tisti, ki pogosto obiskujejo občinsko stavbo v Šoštanju - v njej nima pro sto rov samo uprava ampak tudi druge ustanove -, si bodo oddahnili. Stopnice, ki so vodile vanje, je dodobra načel čas,
sled je na njih pustila vsaka zima in postajale so vse bolj nevarne. Kakšen zdrs na njih je bil povsem mogoč.
V Šoštanju so stopnice zdaj začeli obnavljati. Odločili so se za teme-
ljito obnovo, ne le krpanje. Odstranjujejo celoten star del, ki ga bodo nadomestili z novim, vanj pa vgradili kakovostnejše in tudi varnejše materiale.
■ mkp
Izvajalec je obg radbiščuz agotovil varenp rehod in vhod vs tavbo.( foto: A.M.)
12. novembra 2009 JilH_A\
AKTUALNO
V času gradnje bo potrebna velika strpnost
5
Gradnja velikega poslovno-trgovskega objekta pri Rdeči dvorani teče - 180 brezplačnih parkirišč pri njej zaprejo čez teden dni - Območje z omejenim časom parkiranja tudi pri Hotelu Paka - V garažni hiši je dovolj parkirnih mest -Cena parkiranja močno znižana
BojanaŠ pegel
Velenje, 10. novembra - Gradnja Mer-cator centra pri Rdeči dvorani in garažne hiše, v kateri bo dobrih 600 parkirnih mest, se je že začela. A v teh dneh je veliko parkirišče, na katerem je prostora za 180 avtomobilov, še vedno v uporabi, saj dela zaenkrat potekajo na mestu stare avtobusne postaje. Dolgo pa ne bo več tako. V tednu dni bo gradbišče, eno največjih in najbolj zahtevnih v zadnjih letih, povsem zaprto, parkirišč pa ne bo več mogoče uporabljati. Ker se na Mestni občini Velenje, ki ni investitor gradnje, zavedajo, da bo leto dni življenje v centru mesta močno moteno, so v torek sklicali novinarsko konferenco, na kateri so predstavili režim parkiranja v času gradnje in šem arsikaj,p ovezanega z njo.
Spomladi( še)gr adnja krožišča podbaz enom
Župan Srečko Meh je uvodoma poudaril, da bo gradnja res zahtevna, a nujna. Parkirnih mest je že sedaj premalo, čez leto dni jih bo dovolj za potrebe prebivalcev centra mesta in prireditev v Rdeči dvorani, saj bo v novi garažni hiši 656 parkirnih mest, ki mesta ne bodo nič stale.
Na MO Velenje se že nekaj časa posvečajo ureditvi prometa v času gradnje.
Posebno pozornost posvečajo parkiranju, pa tudi varnosti pešcev, ki bodo tudi, ko bo gradbišče že v polnem teku, obiskovali Rdečo dvorano in prireditve v njej. »V mestu imamo novo garažno hišo nad avtobusnim postajališčem; z lastnikom smo se dogovorili, da je močno znižal cene parkiranja v njej, tako da bo pokril le stroške obratovanja. Poleg tega je 50 brezplačnih parkirišč pod vilo Herberstein še vedno v uporabi. Odločili pa smo se, da novih parkirišč pri velenjskem gasilskem domu zaen krat ne bomo ure di li. Razlogov je več; skrbi nas varnost peš-
parkirišču pri Rdeči dvorani. Z investitorjem se na občini tudi ves čas dogovarjajo o režimu gradnje, da bo ta čim manj moteč za prebivalce. »Zavedamo se, da ne bo lahko. Zato prosim vse Velenjča-ne in Velenjčanke za strpnost. Ko smo gradili veliko krožišče pod skakalnicami, tudi ni bilo lahko. A ljudje so bili strpni. Upam, da bo tudi tukaj tako. Nenazadnje s tem v mesto dobivamo velikega trgovca, ki bo prodajal tudi slovenske izdelke,« je še dodal župan.
Izvedeli smo še, da postopki za izgradnjo krožišča pod zimskim bazenom že teče-
ting Miran Švarc, nam je med drugim povedal, da v svoji 35-letni praksi v gradbeništvu še nikoli ni sodeloval v tako zahtevnem projektu, kot bo gradnja pri Rdeči dvorani. Tudi zaradi omejenega prostora in številnih vodov, ki so skriti pod zemljo. Običajno si gradbinci načrte zastavijo bolj »komot«, a tu prostora zato ni. Zato, pravi Švarc, na tem gradbišču nič ne bo enostavno. Dodal je: »Z gradnjo smo začeli. V prvi fazi bomo očistili gradbišče in odstranili objekte na njem. V nekaj dneh, okoli 20. novembra, bomo gradbišče povsem zaprli in s tem parkira-
Predstavilis op redvsem novp arkirni red vm estu.
cev, ki bi po parkiranju tam prečkali zelo prometno štiripasovnico proti Rdeči dvorani. Če bi tam postavili semafor za pešce, bi lahko povzročili veliko zmedo v prometu. Poleg tega morajo gasilci imeti proste poti za intervencije, kar bi lahko bil dodaten problem.« Dodal je še, da bodo, če se bo izka za lo, da so dodat na parkirišča vendarle potrebna, ta uredili na travniku pred gasilskim domom. Avtobusi z izletniki, ki odhajajo iz mesta ali se vanj pripeljejo, bodo lahko uporabljali velenjsko Avtobusno postajališče, smo še izvedeli. Doslej se je večina zbirala na
jo. Nekaj težav je menda zaradi nove uredbe o velikosti tovrstnih krožišč, vendar naj bi država gradnjo začela spomladi 2010. Promet na Šaleški bo potem povsem druga čen, zavija nje z nje levo na Rudar sko cesto ne bo več mogoče. Štiripasovnica pa bo širša in po sredini razmejena z zelenim pasom.
»Gradnja bo zelo zahtevna«
Predstavnik investitorja projekta, direktor investicij v podjetju Toming Consul-
nje ne bo več mogoče. Izvajalec je deli začel na južni strani gradbišča, na mestu stare avtobusne postaje, kjer nas čaka največ del. Urediti moramo prevezave obstoječe komunalne infrastrukture. Izkop gradbene jame in prekinitev prometa med Šaleško cesto in Rdečo dvorano pride na vrsto čez nekaj dni, da ne bi preveč šokirali prebivalcev. Ne želimo si, da bi gradnja takoj dobila prizvok nasilnega posega v prostor. Čeprav to vsaka gradnja je, in tudi ta bo. Se pa že veselim rezultata čez leto dni, saj bo to lep, zelof unkcionalen objekt.
Nov režim tudi pri Hotelu Paka
Tone Brodnik predstojnik urada za gospodarske javne službe, je predstavil še nekaj podrobnosti pri parkiranju v času gradnje novega objekta. »V garažni hiši parkiranje po novem stane le 20 centov na uro, mesečna karta pa 30 evrov. Upam, da se bodo te rešitve posluževali tako prebivalci centra mesta kot obiskovalci. Pešci, ki bodo od tu obiskovali Rdečo dvorano, bodo lahko prečkali otroško igrišče in do dvorane do stopali iz zgornje severne strani, kjer bomo uredili poseben dostop. Če bodo šli po pločniku ob Šaleški cesti, bo dostop prav tako urejen s severne strani, po dovozni cesti nad dvorano,« je pojasnil.
Območje z omejenim časom parkiranja, ki traja 1 uro, so že uvedli pri Standardu. Stanovalci si želijo, da bi jim dali dovolilnice tudi za drugi avto v gospodinjstvu, kar še proučujejo. Ker imajo marsikje dva, se sedaj dogaja, daje pritisk na parkirišča na Kraigherjevi ulici premočan. Tudi tu iščejo dodatne rešitve. Ker bo pritisk na brezplačna parkirišča v centru velik, pa bodo podobno ureditev kot pred Standardom uvedli tudi na parkirišču pri Hotelu Paka. V dopoldanskem času bo tam dovoljeno parkirati le za 1 uro. Redarji bodo v decembru začeli kršitelje parkirnega reda pri Standardu tudi kaznovali, zaenkrat so jih le opozarjali.
»Pešpoti bodod aljše«
»Ena večjih prednosti Rdeče dvorane je bila ta, daje bila varno in lahko dostopna. Nenazadnje beležimo v njej 200 tisoč obiskov letno, prireditve, tako športne kot zabavne, pa bodo potekale tudi v času gradnje. Z začetkom gradnje se bo dostopnost do dvorane močno spremenila. Za investitorje bo gradbišče zahtevno, zahtevno pa bo tudi za vse, ki v Rdeči dvorani delamo. Dostopi se bodo bistveno spremenili; urejen bo dovoz s Celjske ceste, ki bo namenjen le za intervencijske vožnje in dostavo tehnične opreme za prireditve. Parkirišč v bližini ne bo več, zato se bodo pešpoti do nas in za najemnike prostorov v Rdeči dvorani podaljšale,« je poudaril Marjan Klepec, direktor ŠRZ Rdeča dvorana. Brez potrpežljivosti tudi po njegovem res ne bo šlo. »A bo po končani gradnji parkirna ureditev v času prireditev v dvorani zagotovo boljša,« je še poudaril.
Mestna občina Velenje: EnSvet - energetski nasvet
Izolacija ovoja zahteva spremembo tudi na ogrevalnem sistemu
V starejših stanovanjskih stavbah niso redki primeri, ko je specifična raba energije za ogrevanje 200 kWh/m2 in tudi več. Gre za energijo, ki je potrebna v enem letu za ogrevanje kvadratnega metra ogrevane površine in je vsaj 4 krat večja od današnjih normativov. To so predvsem stavbe zgrajene pred letom 1981, pa tudi stavbe zgrajene do leta 2003. Največjo specifično porabo imajo javne stavbe in več stanovanjske stavbe. Vzroki so znani.
Običajno imajo starejše stavbe nekaj toplotne izolacije v strehi med špirovci, ali na zunanjih stenah. Okna so že nova ali pa tudi ne. Na ovoju so izraziti in številni toplotni mostovi. Površine notranjih sten so hladne. Sneg na strehi ne vzdrži dolgo, na napušču in v žlebovih nastaja led. Poleti je stavba pregreta in brez hladilne naprave, vsaj v mansardi, ne gre. Stroški ogrevanja so seveda veliki a bolj pomembne so slabe bivalne razmere.
Pri taki situaciji se večina zaveda, da so potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela. Z računskim primerom bom predstaviti učinke dodatne toplotne izolacije ovoja stavbe na rabo energije in na bivalne razmere. Izračun je narejen za konstrukcije, ki so običajne pri starejših zgradbah:
1. poševna streha: toplotna izolacija
debeline 10 cm, finalna obloga, ali
2.	strop proti neogrevanemu podstrešju: betonska plošča 15 cm, toplotna izolacija 5 cm, estrih 5 cm
3.	zunanja stena: apneni omet 2 cm, votličava opeka 29 cm, apneno cementni omet 2 cm, ali
4.	apneni omet 2 cm, votličava opeka
29	cm, toplotno izolacijski omet 5 cm, ali
5.	notranji omet 0,8 cm, siporeks 30 cm fasadni omet 1 cm, ali
6.	apneni omet 2 cm, EFE 29 cm, apneno cementni omet 2 cm, ali
7.	apneni omet 2 cm, betonski votlaki
30	cm, apneno cementni omet 2 cm, ali
8.	notranji omet 2 cm, polna opeka 38 cm, zunanji omet, ali
9.	stene iz betona 20 cm, toplotna izolacija 5 cm,
10.	okna, izolacijska (npr. termopan)
V	tabeli so zbrani rezultati izračuna toplotnih izgub zaradi prevoda toplote skozi posamezne dele ovoja. Pri zunanjih stenah je, tudi zaradi primerjave različnih materialov, obdelanih več variant.
V	tabeli pomenijo: d 1 debelina toplotne izolacije v obstoječi konstrukciji, d 2 debelina toplotne izolacije po obnovi, U1 in U 2 sta toplotni prehodnosti pred in po obnovi, Q 1 in Q 2 pa toplotna energija pred in po obnovi, ki se v enem letu
Vrsta konstrukcije	d1 (cm)	U1(W/m2K)	Q1 (kWh/m2)	d2 (cm)	U2 (W/m2K)	Q2 (kWh/m2)	Q3 (kWh/m2)
1	10	0,4	33,6	25	0,16	13,4	20,2 (60,1 %)
2	5	0,67	56,3	20	0,15	12,6	43,7 (77,6 %)
3	-	1,44	121	12	0,27	22,7	98,3 (81,2 %)
4	-	0,95	79,8	10	0,28	23,5	56,3 (70,5 %)
5	-	0,48	40,3	8	0,24	20,2	20,1 (49,9 %)
6	-	1,39	116,7	12	0,27	22,7	94,0 (80,5 %)
7	-	1,6	134,4	12	0,28	23,5	110,9 (82,5 %)
8	-	1,41	118,4	12	0,27	22,7	95,7 (80,8 %)
9	5	0,7	58,8	12	0,22	18,5	40,3 (68,5 %)
10	-	3	252	-	1,2	100,8	151,2 (60 %)
prevede skozi konstrukcijo ovoja, če je temperaturni primanjkljaj 3500 (K, dan), Q 3 pa je prihranek energije, razlika Q 1 - Q 2 v kWh na m2 konstrukcije ovoja v enem letu in v procentih.
Poudariti je potrebno, da to ni vsa energija, ampak je izračunana samo energija, ki se izgubi zaradi prevoda skozi konstrukcijo. Izgube zaradi prezračevanja niso upoštevane, so pa pri starejših stavbah manjše od izgub zaradi prevoda. Vidimo, da so prihranki lahko veliki in, da so že v naprej določljivi. Pri mnogih obnovljenih stavbah tudi meritve dokazujejo prihranke okrog 80 %, ampak skupaj z obnovljenim ogrevalnim sistemom in s spremenjenimi bivalnimi navadami
prezračevanja.
Predvsem je odprto vprašanje koliko investirati, da ne bomo po nepotrebnem razmetavali denarja, a da bomo dosegli izboljšanje bivalnih pogojev, stavbo pa v zadostni meri zaščitili. Normative in smernice za minimalne vrednosti daje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah in doseženo stanje razvoja stroke. V kvalitetnem smislu navzgor ni omejitev, postavlja si jih vsak sam. Nekdo bo npr. zadovoljen z 10 cm toplotne izolacije na zunanjem zidu, drugi pa z 20 cm. Dejansko je obnovo vsake stavbe potrebno obravnavati posebej. Razlike so v zatečenem stanju, v lokaciji, v orientaciji, v gradbenih materialih, v bivalnih
navadah, v prioritetah in vrednotah, ki so za posameznika najbolj pomembne.
Za spremembo bivalnih razmer je poleg kvalitetne opreme in materialov, pomembna tudi njihova pravilna in natančna vgradnja. Če npr. okna niso zrakotesno vgrajena , bo še vedno čutiti prepih. Pri nepravilnem prezračevanju ali, če smo pri prenovi spregledali toplote mostove, se še vedno lahko pojavi tudi vlaga. Pravilne rešitve zagotavljajo višje temperature stenskih površin, odpravo prepiha, zmanjšanje hrupa, večjo toplotno stabilnost v zimskem in poletnem času. Hladilne naprave niso več potrebne.
6
Od srede do torka - svet i n domovina
a
a
Premierja sta podpisala arbitražni sporazum.
Sreda,4 .n ovembra
O fantastičnem dnevu nam je prek medijev pripovedoval Borut Pahor, kije na Švedskem podpisal arbitražni sporazum s hrvaško pre-mierko. Podpis je že pozdravil tudi predsednik države Danilo Türk, ki je bil prepričan, da sta predsednika vlad »opravila pomembno dejanje na poti reševanja mejnega vprašanja med državama«.
Minister Gjerkeš je pojasnil, da se stroka strinja, da je treba v Sloveniji vzpostaviti velike pokrajine, kar pome ni, da bi jih bilo od tri do osem.
Uprava druž be Tovar na vozil Maribor je s sindikatom in predstavniki zaposlenih dosegla dogovor o prekinitvi stavke in takojšnjem začetku dela v proizvodnji.
Glavni palestinski pogajalec ni imel dobrih novic. Dejal je, da bodo morali Palestinci zavreči cilj neodvisne države, če bo Izrael nadaljeval gradnjo judovskih naselbin in ga ZDA ne bodo ustavile.
Je pa presenetljiva odločitev prišla iz Detroita: General Motors se je odločil, da ne bo prodal evropskih avtomobilskih podjetij Opel in Vaux haul l kanadski sku pi ni Magna.
Četrtek, 5.n ovembra
Večina policistov je med 13. in 15. uro stavkala in se odzivala le na nujne klice.
sporazum, odločajo ljudje. Dodal je, da so pripravili dober predlog, in meni, da bodo dobili podporo ljudi.
V gospodarskem sporu o ničnosti t. i. stopniščne skupščine Pivo-
4
Pahor je presenetil z idejo o referendumu.
varne Laško seje zgodil preobrat: Infond Holding je umaknil tožbo zoper Laško, Šrot pa pojasnil preklic majske skupščine.
Med Slovenijo in Rusijo so se končala pogajanja o Južnem toku, premierja obeh držav pa sta napovedala, da bi sporazum lahko podpisala med nogometno tekmo Slovenije in Rusije v Moskvi.
Natovi predstavniki so potrdili, da v Afganistanu pogrešajo trupli dveh vojakov, ki naj bi jih že našli talibani. Ko so jih poskušali poiskati, je bilo v reševalni akciji ranjenih najmanj 25 vojakov.
Policisti so stavkali.
Udeleženci okrogle mize o spremembah ustave Lovro Šturm, Miro Cerar in Gregor Virant so se strinjali, da so določene spremembe temeljnega dokumenta države nujne. Šturm je ob tem poudaril, da se jih je »treba lotiti skrajno premišljeno«.
Ker je komisija, ki preiskuje ravnanja Gregorja Golobiča napovedala, da bo začela zbirati gradiva, je Golobič zahteval, da mu določijo status preiskovanca.
V streljanju v ameriškem vojaškem oporišču v Fort Hoodu v Teksasu je umrlo enajst ljudi, med njimi eden od napa dal cev, naj manj 31 pa je ranjenih. Napadalec, kije izgubil žiyljenje, je bil vojak, prijeli pa so še dva osumljenca, prav tako vojaka.
Petek, 6. novembra
Premier Borut Pahorje dejal, da se strinja s predsednikom Danilom Turkom, da je prav, da o tako pomembni stvari, kot je arbitražni
Stopnja brezposelnosti v ZDA je bila spet izredno visoka, saj se je od septembra letos do konca oktobra povzpela z 9,8 na 10,2 odstotka. Obama je že podpisal nove z ako no daj ne u kre pe.
Sobota, 7.n ovembra
Premier Borut Pahorje napovedal, da se bo glede predhodnega posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu posvetoval s koalicijskimi partnerji in dodal, da SD ta referendum podpira.
V Piranskem zalivu se je dopoldan zbrala hrvaška skupina pro-testnikov, ki nasprotuje arbitražnemu spo ra zu mu. Sicer pa so na Hrvaškem že zbirali podpise za razpis referenduma.
Moskvo je preplavilo več desetti-soč ljudi, ki so z rdečimi zastavami s srpom in kladivom praznovali obletnico oktobrske revolucije.
Britanski časnik Guardian je poročal, daje Mednarodna agenci-
ja za jedrsko energijo od Irana zahtevala pojasnilo o dokazih, ki kažejo, da so iranski znanstveniki izvedli testiranje t. i. implozije v dveh fazah. Po do zdaj še neobjavljenih dokumentih, ki jih je zbrala agencija Združenih narodov, naj bi testirali celo še bolj napredno fazo te tehnologije.
Islamisti so na jugu Somalije do smrti kamenjali 33-letnega moškega, njegovi »partnerki v zločinu« pa prizanesli, dokler ne rodi.
Ponekod po svetu je kamenjanje še vedno običajna praksa.
Nedelja, 8.n ovembra
koliko jih bodo stali arbitri. Ura njihovega časa naj bi namreč veljala najmanj 500 evrov.
Ministrica Pavlinič Krebs je s stro kovno skupino predstavila predlog sprememb volilne zakonodaje, ki naj bi prinesla večji vpliv volivcev na izbor kandidatov. Spremembe zakona o volitvah v državni zbor tako predvidevajo uvedbo obveznega in absolutnega preferenčne-ga glasu, ukinili bi se volilni okraji, stran ke pa bi v vsa ki izmed osmih volilnih enot pripravile liste z do 11 kandidati, za katere bi volivci glasovali z obkrožitvijo številke pred imenom kandidata.
Ustavno sodišče je odločilo, da referenduma o sodniških plačah ne bo.
Pred Brandenburškimi vrati ob padcu Berlinskega zidu seje kljub dežju zbrala nepregledna množica. Med visokimi gosti je bil tudi slovenski premier Borut Pahor.
Noč na martinovo nedeljo so nekateri preživeli burno, saj je policija kljub opozorilom pridržala 45 vinjenih voznikov.
Še vedno je bil v ospredju referendum. Tokrat na drugi strani. V SDS-u so tako ugotavljali: »Očitno o arbitražnem sporazumu dvomi tudi vla da.«
Na Dolenjskem in Primorskem so potekali referendumi. Mirnča-ni so se odločili za svojo občino, prav tako tudi Ankarančani, Koprčani pa so predlog o delitvi občine
Koprčani so odločili, da občine ne bodo delili.
na štiri nove zavrnili.
V	bližini mesta Pešavar v Pakistanu je prišlo do napada, v katerem je umrlo najmanj 12 ljudi, vsaj 36 jih je bilo ranjenih. Napad naj bi bil uperjen proti županu vasi Matni Abdulu Maliku, ki je bil v napa du ubit.
V	Salvadorju so zaradi poplav, ki jih je povzročil orkan Ida, razglasili izredno stanje. Poplave so terjale najmanj 91 življenj, 60 ljudi so razglasili za pogrešane.
Ob 20. obletnici padca berlinskega zidu se je začela tudi slovesnost v nemškem parlamentu, ki je gostil zveneča imena nemške in svetovne politike.
Slovaška se je odločila, da bo zaprla vse mejne prehode z Ukrajino razen enega, potem ko je v tej zaradi nove gripe in težav z dihanjem umrlo 135 ljudi.
Ponedeljek, 9.n ovembra
Hrvaška pre mierka Jad ran ka Kosor je kot dopolnilo arbitražnemu sporazumu o meji med Hrvaško in Slovenijo podpisala hrvaško enostransko izjavo o neprejudici-ranju. V izjavi poudarja, da se nič v sporazumu ne bo razumelo kot hrvaško sprejetje zahteve Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem. Pa tudi sicer so imeli Hrvatje veliko dela s sporazumom. Njihovi mediji so razmišljali o tem,
Praznovali so padec berlinskega zidu.
Iran je po poročanju tamkajšnjih medijev tri julija zajete Američane obtožil vohunjenja, kije v skladu z iranskim pravom kaznovano s smrtjo.
Torek,
10.n ovembra
Pred hišo v Radovljici je odjeknila eksplozija in ranila mladoletno osebo. Policisti so prek dne ugotovili, da je hiša dom ljubljanske okrožne kazenske sodnice, poškodovana pa je bila njena hči. Sodnici in njeni družini so odredili 24-urno varovanje in povedali še, daje bilo eksplozivno telo nameščeno na zunanjo steno otroške sobe. Pravo sodni minister Aleš Zalar je o tem dodal, da gre za resen dogodek, ki zahteva resno obravnavo.
Izvedeli smo, da se bo nekdanji direktor in 55-odstotni lastnik Pivovarne Laško Boško Šrot na dislocirani enoti Pivovarne Laško v Trnov-ljah zaposlil kot pravnik.
Po izbruhu nove gripe na šoli Zgornji Kašelj, je tam doma ostalo 90 učencev in 6 učiteljev. Iz Inštituta za varovanje zdravja pa so
Gripa ne počiva.
sporočili, da preverjajo teste na šolah, za katere so obveščeni, da bi se lahko pojavila okužba.
Ob zahodni obali Korejskega polotoka sta se spopadli ladji Severne in Južne Koreje. Južnokorejska ladja je streljala na severnokorejsko, potem ko je ta prečkala mejo.
žabjor
perspektiva
Trst je naš!
r
Špela Kožar
Prejšnji petek je bila v Kulturnem domu Sežana premiera študentskega filma, kije močno razvnela medsosedske strasti. Tokrat niso "krivi" Hrvati, ampak Italijani. Zmotila jih je namreč fiktivna zgodba, in to še preden so jo videli. Film je celo izzval italijansko zunanje ministrstvo, in to (ponovno poudarjam) še preden so ga videli; zunanji minister Frattinije v izjavi za javnost med drugim podvomil o državotvornosti državne televizije, kije, kot pač pri vsakem drugem študentskem filmu, soproducent. Podvomil pa je tudi zaradi bližajoče se 20. obletnice padca berlinskega zidu, saj se po njegovem ob tej priložnosti nihče ne bi smel šaliti iz bolečine in žrtev, kijih je utrpela Evropa. Presenetljiva primerjava ...
Ce torej povzamem - zgodba o partizanu, ki se leta 2009 odloči osvoboditi Trst (ker je ta pač vedno bil in bo naš), se pravzaprav šali iz polpretekle krvave evropske zgodovine. Študent Žiga Virc, režiser filma, ni imel tega namena. Se torej, ker je še študent, morda ne zaveda njene politične razsežnosti? To gotovo ne drži, saj se je odločil za humorno zgodbo, ker želi "na nov, svež način govoriti o travmah starejše generacije", kot je dejal. Presenetljiva izjava ... Izjava bi pravzaprav morala simbolizirati celotno mlado generacijo Slovencev, ki se zaveda lastne polpretekle zgodovine, kije ne želi pozabiti, a hkrati ne želi z njo obračunavati (razen na humoren oziroma "svež" način). Pa si take generacije sploh želimo? Se nam je bati, da bi lahko "uničila"spore levih in desnih oziroma komunistov in klerikalcev? Po čem bi se potem razlikovali? Ce smo že pol stoletja ločeni na tiste, ki kopljejo, in tiste, ki izkopavajo, ne moremo kar čez noč zanemariti te narodostne karakteristike. To "nas dela"Slovence! Zato smo se borili oziroma zato smo umrli! Hja, prav zanima me, kako bo naš politični vrh reagiral, če se bodo sosedski pritiski še stopnjevali. Spravljivega Pahorja ni težko pregovoriti, zmuzljivega Janšo pa ni lahko preglasiti. Sploh, če se bo odločil postaviti v bran italijanskim bratom - tistim skrajnim desničarjem. Za enega izmed njih je film "apologija komunističnih pokolov" in "titovska nostalgija". Še ena presenetljiva primerjava ... Na kateri strani so se že borili Italijani? In ne glede na to, so dobili Trst. Trst je naš!
Ceprav sem verjetno še vedno mlada generacija, sem že "okužena" s povojnimi bitkami, ki se v zadnjih letih bijejo v medijskem prostoru. Ko sem videla "zgodovinski"poklon treh predsednikov pred Barbarinim rovom na dan vseh svetih, nisem ostala ravnodušna; seveda ne zaradi žrtev, temveč zaradi sprenevedanja tistih Slovencev v zadnjih letih, ki se klanjajo kostem ljudi, ki so se klanjali največjemu zločincu prejšnjega stoletja, kot smo v enciklopedijah označili Hitlerja. Tako malokrat namreč poudarimo, kdo je tam pokopan, in tako velikokrat, da gre za zločin. Kakšen zločin? Bila je vojna in bili so vojni ujetniki. Sem pacifistka, vendar tovrstno miselnost kljub temu razumem. Navsezadnje je bila prav (izkrivljena) miselnost povod za vojno. In navsezadnje zdaj "podobna" miselnost neko fiktivno zgodbo primerja z zločinom. Zločin je dejstvo, da je sploh prišlo do krvave polpretekle zgodovine. In to ni presenetljivo dejstvo...
Ja, "okužena" sem, in prav zato potrebujemo več takih študentov, kot je Žiga, ki se zavedajo pomena "distance". Pa četudi se ne zavedajo, da je to, kar počnejo, tudi državotvorno. Ker jih namreč ne zanima sprenevedanje glede zgodovine, kot večino naših politikov, zanima pa jih drugačen pogled na zgodovino, ki ga naša država krvavo potrebuje. Medsebojni politični spori so že zdavnaj prešli meje zdravega razuma in le še vprašanje časa je, kdaj bodo spet "prešli" na nas, navadne državljane. Končno me občutek razdvojenosti, ki ga je tako močno spodbujala prejšnja vlada, ne prežema več vsak dan.
In končno si želim tisto državo, zaradi katere je potekal plebiscit.
n i ko L i sami
107,8:
GOSPODARSTVO
7
Izhodišča plana za leto 2010 že znana
Do konca letošnjega leta naj bi se v Premogovniku približali štirim milijonom ton nakopanega premoga - Dobre reference iz Mramorja pustile sled v celotni Bosni in Hercegovini
Milena Krstič - Planine
Velenje, 10. novembra - V Premogovniku Velenje so si konec oktobra zaradi manjšega odjema premoga, kot so sprva načrtovali, vzeli nekaj dodatnih prostih dni in si privoščili »krompirjeve« počitnice. Tako so dosegli tudi nižjo raven na deponiji odloženega premoga, kjer ga je trenutno okoli 390.000 ton. Po besedah direktorja Skupine Premogovnik Velenje, dr. Milana Medveda, je to količina, ki je usklajena tako s Termoelektrarno Šoštanj kot Holdingom Slovenske elektrarne in zadošča dinamiki načrtovane proizvodnje v TEŠ.
»Do konca leta je samo še 32 delovnih dni. Do danes smo nakopa li nekaj več kot 3.300.000 ton premoga, glede na zmanjšane potrebe pa pričakujemo, da bo letošnja proizvodnja blizu 4 milijonom ton, torej nekaj manj kot lani. Iz tega premoga bodo v TEŠ proizvedli približno 3.500 gigavatnih ur električne energije.«
Po kolektivnem dopustu se proizvodnja spet normalno odvija. »Z delovanjem je po dokončanju del v jami Pesje začel drugi odkop na koti - 50 A, uspešno smo izvedli premontažo in pognali odkop na koti - 50 B, hkrati s tem pa deluje v južnem krilu jame Preloge odkop kota - 20 B. Zdaj smo nekako v situ-
aciji, v kateri se vidimo tudi v prihodnjih letih.«
V Premogovniku so se v začetku letošnjega leta odločili, da bodo odkopno fronto, kot rečejo, vodili tako, da bosta skupaj v obratovanju največ dva odkopa, kar je z vidika optimiranja proizvodnega procesa zahtevna odločitev. »Menim pa, da smo jo spodobni realizirati. Tudi naši rudarji so zelo dobro izurjeni, imajo veliko znanja, znajo rokovati z najsodobnejšo opremo in res ne vidim večjih težav.«
Pričakujejo, da bo letošnje poslovanje pozitivno, veseli pa jih tudi to, da bodo hčerinska podjetja kljub
dingu Slovenske elektrarne. »V kratkem pričakujemo nadaljnja usklajevanja in računamo, da bodo vsi poslovni načr ti za naslednje leto dokončani še pred koncem decembra.«

recesijskim dogajanjem izpolnila poslovne načrte in da bo tudi njihovo poslovanje pozitivno. »To se mi zdi dober obet tudi za aktivnosti v letu 2010,« pravi dr. Medved in dodaja, da so izhodišča za plan za prihodnje leto že znana. »Načrtovanje naslednjega leta se pri nas začne konec septembra. V Skupini k planskim aktivnostim pristopamo zelo resno. Poslovni načrt je dokument, okoli katerega se pri nas vse leto vse vrti.« Prvi osnutek poslovnega načrta so že oddali Hol-
direktoija Elektroprivrede BiH, in njegovih sodelavcev Nihada Kadi-ca, izvršnega direktorja za proizvodnjo, ter dr. Rešada Husagica, direktorja Rudnika uglja Kreka v Tuzli, v katerem sta Premogovnik
Dr. Milan Medved: »V BiH so se odločili, da bodo v modernizacijo premogovnikov vložili znatna sredstva.«
Številne možnosti pa se jim zdaj odpirajo v jugovzhodni regiji. S projektom Mramor Rudnikov Kreka v Bosni in Hercegovini so si pridobili izjemne reference. O tem so v Premogovniku govo rili tudi prejšnji teden med delovnim obiskom Amerja Jerlagica, generalnega
Velenje in njegova hčerinska družba HTZ Velenje lani uspešno izpeljala prvi projekt modernizacije podzemnega odkopavanja premoga. »Ta čas smo aktivni na kar nekaj projektih, kjer moram izpostaviti izjemno angažiranje naših sodelavcev iz HTZ Velenje, družbe, preko
katere tržimo naše znanje in programe. Običajno je nosilec posla HTZ, v projektih pa sodelujejo tudi zaposleni iz ostalih družb Skupine, tudi iz Premogovnika. Vedno bolj je čutiti tudi angažiranje druž-
»Na deponijo je naloženih 390.000 ton premoga«
be RGP, kije bila doslej prepoznavna le v rudarsko -gradbenih projektih v Sloveniji, sedaj pa odpira nove možnosti sodelovanja v BiH in tudi Makedoniji, kjer je Pre mogovnik skupaj s povezanimi družbami zelo aktiven in kjer delamo na več projektih,« pravi direktor Skupine.
Prav Bosna in Hercegovina, tako Federacija BiH kot Republika Srbska, sta za Premogovnik zelo zanimiv trg.
»Vesel sem, da so se odločili in premogovnike vključili v Elektropri-vredo. Z oblikovanjem konzorcija so rudniki dobili mesto, kot jim gre, opravili pa so tudi pomemben statusni korak. Noben rudnik ne more delovati sam zase, tako kot tudi termoelektrarne brez energen-ta ni. S tem bodo bistveno vplivali na zanesljivost proizvodnje električne energije in zanesljivost delovanja njihovih rudnikov. Mi se že
dogovarjamo o nekaterih nadaljnjih aktivnostih. Odločili so se namreč, da bodo v modernizacijo rudnikov vložili kar nekaj sredstev in to je pomembna odločitev.«
Bosna in Hercegovina ima veliko zalog premoga; ocenjujejo, da jih je preko 4 milijarde. »Prepričan sem, da bo ta premog pomembna konkurenčna prednost države. Slej ko prej bo to Evropska unija. Slovenski rudarji smo jim lahko dober zgled in pomočnik pri izvajanju njihovih razvojnih projektov.« Dodal
»Poleg dobrih poslovnih rezultatov me je najbolj veselilo to, da v Mramorju ni bilo nezgod«
je še, da si Premogovnik Velenje ne prizadeva samo za prodajo opreme in znanja, ampak tudi za to, da ta oprema uspešno deluje. »To smo dokazali v Mramorju, kjer me je poleg podatkov o dobrih proizvodnih rezultatih, ki so preseženi v vseh pogledih, najbolj veselilo to, da v Mramorju ni bilo nezgod. To pa za tamkajšnje rudnike pomeni en velik korak naprej tako v humanizaciji dela kot z vidika varstva pri delu.«
S pomočjo jamstvene sheme lažje do kreditov
S sprej emom Zakona o jamstveni shemi država pomaga najbolj prizadetim v gospodarski krizi, zaposlenim za določen čas in mladim, ki prvič rešuj ej o stanovanjsko vprašanje - Takšne kredite odobravaj o tudi na NLB, podružnici Savinjsko-šaleška
MiraZ akošek
Jamstvo države omogoča določeni skupini fizičnih oseb lažje najemanje kreditov, saj prevzame država v tem primeru del tveganja, kar pomeni seveda dodatno zavarovanje kredita in manj tveganja za banke. Po besedah direktorice NLB, d. d., Podružnice Savinj-sko-Šaleška, mag. Lidije Dovšak lahko po novem odobrijo kredite tudi tistim skupinam občanov, ki ga po dosedanjih pogojih nikakor niso mogle pridobiti. Višina tveganja, ki ga prevzame banka, je odvisna od skupine upravičencev. Brezposelnim, ki so delo izgubili po 1. oktobru lanskega leta, zagotavljajo 100-odstotno jamstvo, zaposlenim za določen čas, tistim, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, in mladim družinam pa 50-odstotno jamstvo. Seveda to jamstvo ne pomeni, da se bodo najemniki kreditov lahko odplačilu izognili. Država bo namreč v primeru vnov-čitve državnega jamstva banki dolg poravnala, a te obveznosti prenesla na Davčno upravo, ki bo vodila nadaljnje postopke za odplačilo dolga.
Občani lahko vlogo za kredit oddajo v banki, in če izpolnjujejo pogoje, jim bodo tam tudi uredili vse potrebno za pridobitev kredita z jamstvom države. Najbolje bo, če boste potem najeti kredit odplačevali skladno s kreditno pogodbo. Če tega zaradi trenutne finančne krize ne boste mogli storiti, bo to names-
to vas v dogovorjeni višini storila država, vi pa ji boste dolg poravnali, ko vam bo to dopuščalo finančno stanje. Poleg prej omenjenih kriterijev lahko za te kredite zaprosijo osebe, ki ne presegajo 1,5-kratnika povprečne mesečne plače v Sloveniji. Seveda je mogoče najeti le en kredit z jamstvom Republike Slovenije, za novega pa je mogoče zaprositi, ko je stari odplačan. Znaša lahko najmanj 5.000 in največ 100.000 evrov, doba odplačila pa je največ 25 let. Stanovanjski kredit je potrebno zavarovati z zemljiškoknjižnim dolgom ali s hipoteko na nepremičnino, le-to pa je možno prodati, ko je kredit v celoti odplačan. Omenjenih kreditov ni mogoče najeti za financiranje poslovne dejavnosti, nakupe poslovnih deležev, vrednostnih papirjev oziroma za poplačilo kreditov, najetih za te namene.
Nekoliko drugače je pri brezposelnih, ki so izgubili zaposlitev po 1. oktobru 2008, saj je jamstvo države v tem primeru v celoti. Kredit se lahko najame za dobo do deset let, glavnica kredita pa lahko znaša največ 2.000 evrov za vsako polno leto, ki vam na dan vložitve vloge za kredit manjka do polne upokojitve starosti, vendar ne več kot 10.000 evrov.
Več informacij bodo kreditojemalci pridobili v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke, d. d., kije bila uspešna na natečaju za tovrstne kredite.
Gorenje vtr etjem četrtletju zd običkom
Po velikem padcu naročil so se ta v tretj em četrtletj u začela dvigovati, takšen trend pa naj bi se do konca leta ohranil - V tretj em četrtletj u za 3,4 milij ona evrov dobička
MiraZ akošek
Velenje, 5. novembra - Skupina Gorenje je v prvih devetih mesecih letos dosegla skoraj 866 milijonov evrov prihodkov od prodaje, od tega v zadnjem četrtletju skoraj 298 milijonov evrov ali skoraj šest odstotkov več kot v drugem četrtletju in skoraj štiri odstotke več kot v prvem četrtletju letos.
Nadzorni svet Gorenja je bil zadovoljen, da se je začel obseg poslovnih aktivnosti po dveh četrtletjih padanja povečevati. Prav tako so ocenili, da so v Gorenju v času velike gospodarske krize uspešno sledili zastavljenim smernicam, tako daje družba ustvarila prosti denarni tok, ohranjala tržne deleže in beleži pozitivne učinke ukrepov za zmanjševanje stroškov in optimiranja procesov. Razvoj rezultata potrjuje, da lahko Gorenje do konca leta preseže prosti denarni tok v višini 25 milijonov evrov. Nadzorni svet Gorenja je poteze uprave, kije po septembrskem dogodku uspela uravnotežiti interese različnih udeležencev, ocenil kot hitre in ustrezne ter upravo podprl pri aktivnostih, s katerimi v izjemno zahtevnih razmerah za poslovanje ustvarja pogoje za pozitivni razvoj rezultata.
Predsednik uprave Franjo Bobinac je z rezultati poslovanja v tretjem četrtlet-
ju glede na neugodne gospodarske razmere zadovoljen, saj so učinki izvajanih ukrepov pozitivno vplivali na rezultat: »Rezultati potrjujejo, da smo v Gorenju z aktivnostmi pri prodaji in optimiranju stroškov kljub še vedno izredno težkim razmeram že prišli na pozitivno raven poslovnega izida iz poslovanja in bomo ta trend nadaljevali tudi v prihodnje.« Ocenjuje in upa, da bodo razmere vsaj tako ugodne tudi zadnja dva meseca, ki bosta pomembno vplivala na letošnji rezultat.
Tudi v času krize so v Gorenju ponudbo izdelkov, ki jih kar 85 odstotkov prodajajo pod lastno blagovno znamko, skrbno dopolnjevali v vseh cenovnih razredih in se prilagajali spremembam ravnanj potrošnikov v recesiji. V septembru so po uspešni in odmevni predstavitvi na največjem mednarodnem sejmu sodobne elektronike v Berlinu na trge posredovali novo kolekcijo gospodinjskih aparatov Gorenje Simplicity, ki odgovarja na želje potrošnikov po enostavnem upravljanju tehnološko in oblikovno dovršenih aparatov in v času krize hkrati izpolnjuje potrebo po izdelkih z ugodnejšo ceno.
Najbolj seje prodaja v tretjem četrtletju povečala v vzhodni in jugovzhodni Evropi, kar je ugodno vplivalo tudi na izboljšanje dobičkonosnosti prodaje.
Na zahodnem delu starega kontinenta, kjer so v polletju kljub okoliščinam dosegli rast prodaje, pa seje trend rasti ohranil tudi v tretjem četrtletju. Razmere na trgih ostajajo zelo zaostrene, na panogo traj nih potroš nih dob rin pa naj bolj negativno vpliva še vedno naraščajoča brezposelnost.
Skupina Gorenje je v tretjem četrtletju ustvarila pozitiven denarni tok v višini 21,2 milijona evrov predvsem zaradi pozitivnih učinkov optimiranja zalog ter prilagoditve obsega nabave obsegu prodaje; kljub rasti prodaje seje namreč stanje zalog glede na polletno raven še znižalo.
Čisti dobiček v tretjem četrtletju je znašal 3,4 milijona evrov. Dobičkonosnost na ravni poslovnega izida iz poslovanja se je v tretjem četrtletju izboljšala za dob rih 8 milijo nov evrov.
Poleg skrbi za prodajo in zmanjševanje stroškov so se v Gorenju letos še posebej posvečali obvladovanju zalog in terjatev, pa tudi plačilnim in valutnim tveganjem, ki so lahko zelo problematična. Prav zato so oblikovali svet za obvladovanje tveganj Skupine Gorenje, ki vsa ta vprašanja obravnava s posebno pozornostjo. Plačilna tveganja so najbolj prisotna na trgih centralne in vzhodne Evrope ter Zahodnega Balkana, saj so kupci pogosto nelikvidni.
Strošek dela se bo v zadnjem četrtletju pove čal zara di vrni tve na 40-urni delovni čas, ki je posledica novo pridobljenih poslov, in zaradi dviga plač, še posebej socialno najbolj ogroženim. Učinek dviga plač bo v zadnjem četrtletju znašal 2,4 milijona evrov.
Ker želi Gorenje konec krize pričakati kar najbolj pripravljeno, kljub težavam spodbujajo vlaganja v razvoj novih inovativnih izdelkov, ki so še bolj enostavni za uporabo, funkcionalni, porabijo manj energije, so pa tudi lepo oblikovani in polepšajo prostor.
8
Cene sekundarnih surovin padle za trikrat
Družba Karbon j e s tehničnimi zmogljivostmi in znanjem sposobna prevzeti vse odpadke, ki nastaj aj o v industrij i gospodarskih družb v dolini
MilenaK rstič- P laninc
Velenje - Družba Karbon je po kazalcih gospodarnosti eno boljših podjetij v tem okolju. Glede na število zaposlenih, ta trenutek jih je osem, ustvarijo dovolj prihodka in tudi dovolj dobička, da so lastniki zadovoljni, pravi direktor družbe Franci Lenart.
Lastniki Karbona so zelo prepoznavne družbe v slovenskem prostoru: Dinos Ljubljana, Saubermacher Slovenija, PUP Velenje, Premogovnik Velenje in nekaj zaposlenih. Družba, kije nastala skladno z lastninskim prestrukturiranjem Premogovnika, je že pred leti vzpostavila poslovno sodelovanje s podjetjem HTZ. Načrtujejo, da bo v naslednjem letu dejavnost Karbona izvajalo 20 njihovih delavcev, tako jih bo skupaj 28. Po številu zaposlenih sicer sodijo med mala podjetja, na okoljskem področju pa se uvrščajo med zelop omembna.
Se je tudi družbe Karbon kaj dotaknila
recesija?
»Seveda se je je. Pri cenah sekundarnih surovin že v lanskem letu, ko so te padle za trikrat. Zato smo morali poslovanje temu prilagoditi. Veliko truda je bilo potrebnega, da smo uspeli vse te mese-cek ončatip ozitivno.«
Kaj p ričakujete do ko nca leta?
»Računam, da bomo uspeli nadaljevati trend, ki smo ga zastavili v začetku
leta, in nadomestiti prihodke, ki so izpadli na račun velikega znižanja cen sekundarnih surovin. Tako bi poslovno leto 2009 končali uspešno, žal sicer z nižjim poslovnim rezultatom, kot je bil predviden v letnem delovnem načrtu. A je to povsem razumljivo glede na dogajanja, ki so se odvila in na katera nismo imeli vpliva. V lanskem letu, pri načrtovanju, pa jih seveda tudi nismo mogli predvideti.«
Še vedno pa je vaša osrednja dejavnost izvajanje javne gospodarske službe ravnanja z izrabljenimi motorni-
miv ozili.
»Trenutno smo v tretjem letu izvajanja te službe. Še vedno opažamo, da dose ga mo samo deset odstot kov prevzema vseh vozil, ki kot izrabljena nastanejo na našem koncesijskem območju. Tudi na celotnem območju Slovenije stanje ni nič boljše. Ocenjujemo, da bi s spremembo uredbe država lah ko pove ča la ta delež, in upamo, da bo do tega prišlo še v letošnjem letu. To bi pomenilo, da bo lastnik, ki vozila ne bo želel več uporabljati, moral plačati takso za začasno skladiščenje doma. Vrnjeno bi jo dobil, ko bi predal vozilo v razgradnjo. S tem bi precej omejili tudi črni trg, na katerem je veliko manipuliranja z izrabljenimi vozili.«
Franci Lenart:» Zmožni smoo bdelati vso embalažo, ki jez brana ve kološkiho tokih vŠ aleškid olini.«
Drugo področje je gospodarjenje z industrijskimi odpadki in odpadki gospodarskih družb.
»Letos smo prevzeli in predelali odpadke dva naj stih gospo darskih družb v Šaleški dolini. Skozi naše dvorišče gre dnevno preko 100 ton odpadkov. Naš inte res, zna nje in teh nič ne zmož nos ti
pa omogočajo, da še večji del sekundar nih surovin izloči mo in odložimo na deponijo. V Velenju samo tisti del, ki sem sodi. Zavedamo se, da so možnosti odlaganja odpadkov tukaj praktično zaključene konec decembra. Zato smo se že pred poletjem pripravili na odlaganje odpadkov v Celju. Pripravili smo vse potrebne analize in preverili tehnične možnosti. Ugotavljamo, da so zmogljivosti našega Centra za obdelavo industrijskih odpadkov tako velike, da lah ko prevza me mo pred hod no obdelavo odpadkov (pred odlaganjem) za praktično vse gospodar-sked ružbe vŠ aleškid olini.« Kakšen pa jei nteres?
»Tu sta dva interesa. Eno so komunalni odpadki, ki nastanejo v lokalnih skupnostih. To področje ne sodi v našo dejavnost.
Treba pa se je zavedati, da trenutne zmogljivosti zbirno-prekladalne postaje omogočajo samo in zgolj predelavo in odlaganje odpadkov v Velenju za komunalni del. Vse odpadke, ki nastajajo v industriji, je obvezno obdelati pred odlaganjem. Te možnosti pa ta center ne omogoča. Tu v naslednjem letu vidimo veliko poslovno priložnost za družbo Karbon, da s svojimi tehničnimi zmogljivostmi in znanjem omogoči
lokalnim gospodarskim družbam možnost prevzema teh odpadkov in predelavo na način, ki bo eko nom sko zanje najboljs prejemljiv.« Pa ste sposobni prevzeti vse odpadke, ki jihp roizvajag ospodarstvo? »Pojem odpadkov je zelo širok. Mi smo zmožni prevzeti in predhodno obdelati tiste odpadke, ki so doslej gravitirali na deponijo nenevarnih odpadkov v Velenju. Karbon se ne ukvarja z zbiranjem in predelavo nevarnih odpadkov, v vsakem primeru pa smo zmožni 'pred-obde-lati' vse nenevarne odpadke, ki v SAŠA regiji, kot ji radir ečemo,n astajajo.« To bo ena tistih zadev, ki bo Karbon okupirala v naslednjem letu. Kaj pa še načrtujete?
»Karbon je majhna poslovna družba. Vsak korak, ki ga naredimo, je za nas velik. Ko smo se pred leti postavljali na noge in postavljali Center za obdelavo odpadkov, smo začeli razgradnjo izrabljenih motornih vozil. Lani smo postavili Center za obdelavo odpadne embalaže, v katerem dnevno predelamo 20 ton kartona in 7 ton odpadne folije. Zmožni smo obdelati vso embalažo, kije zbrana v ekoloških otokih v Šaleški dolini in za kate ro ne vem, kje kon ča danes. To pomeni, da smo sposobni sortiranja in baliranja embalaže. Letos smo zmogljivosti zapolnili tako, da smo uvedli drugo izmeno na sortirno-balirni liniji, pripravljamo pa se na to, da bi v naslednjem letu popolnoma zapolnili center z zbiranjem in predelavo odpadkov iz gospodarstva. Torej še en precejšen korak zad ružboK arbon.«
»Ne vemo, kaj bolj boli?«
Približno 60 zaposlenih Elkroj a Nazarj e, d. d., v stečaj u išče delo s pomočj o svetovalnice za uspešen nastop na trgu dela - Nova znanja, novi izzivi
TatjanaP odgoršek
Od začetka stečajnega postopka nazarskega podjetja Elkroj je minilo že sedem mese cev. Kljub tru du, iskanju odgovorov na vprašanja kako daleč je stečajni postopek, ali bo lahko nekaj zaposlenih nadalje-va lo delo v zdravem jedru in podob no, nam ni uspe lo izve deti nič, kajti stečajni upravitelj Stevo Radovanovič se na naša pisna sporočila ne odziva. Očitno pa tudi nimamo sreče, kadar pokličemo stečajno pisarno, ker nam ga doslej tudi tako še ni »uspelo ujeti«. Vemo pa, daje od uvedbe stečajnega postopka blizu 150 zaposlenih delniške družbe na Zavodu RS za zaposlovanje. Območna služba slednjega v Velenju je v začetku prejšnjega meseca v sodelovanju z Uradom za delo Mozirje in velenjskim podjetjem Invel pripravil delavnico -svetovalnico za uspešen nastop na trgu dela. Vanjo seje vključilo blizu 60 presežnih delavcev Elkroja. Svetovalnica bo trajala do 15. decembra letos.
107,1 MHZ
Lidija Praprotnik, vodja delavnice, je povedala, da je svetovalnica del programa aktivne politike zaposlovanja, njegov glavni namen pa »aktivirati udeležence in jim pomagati pri reševanju nastalega polo-
Sergeja Vevc:" Upam, da bom z vključitvijo v svetovalnico prej našla službo, kot če bi joi skala sama."
žaj predvsem z vzpodbudo, nekaterimi novimi znanji in ustreznimi informacijami, ki jim bodo pri iskanju nove zaposlitve v pomoč.« Sve-
LidijaP raprotnik:» Glavni namenp rograma je pomagatid elavcemE lkroja pri reševanju iz nezavidljivegap oložaja.«
tovalnico tvori pet modulov, v katerih obravnavajo različne vsebine, povezane z iskanjem zaposlitvenih možnosti, poznavanje trga dela in njegovih značilnosti, prepoznavanje lastnega položaja na trgu dela, zelo pomembno je oblikovanje zaposlitvenih ciljev, iskanje različnih informacij ... »Seveda pa iščemo tudi druge alternativne možnosti, kot so samozaposlitev, dopolnilna dejavnost, možnost prekva-
lifikacije.« Na vprašanje, ali imajo v teh časih udeleženci svetovalnice kakšne možnosti za zaposlitev in kakšen je uspeh delavnic, je Pra-protnikova odgovorila: "Možnosti so težke, čaka nas kar zahtevno delo. Potrebnega bo veliko truda, pozitivne energije. Podjetje Invel izvaja tovrstne svetovalnice štiri leta in v prejšnjih, bolj »rožnatih« časih je 50 odstotkov udeležencev svetovalnice pridobilo novo zaposlitev v treh mesecih. V teh kriznih
TanjaS molnikar:" Delavnica nas dobrom otivira pri iskanju novez aposlitve."
časih je kaj takšnega pričakovati preoptimistično, vendar upamo, da se bodo po novem letu začeli pozitivni premiki.«
Dosti motivacije za novo zaposlitev
Sergeja Vevc je bila zaposlena v Elkroju dobrih sedem mesecev. Nadomeščala je delavko na porodniškem dopustu in notranjih dogajanj ni toliko poznala. »Postala sem presežna delavka in pri teh letih si ne želim živeti od podpore drža-
ve.« V svetovalnico se je vključila predvsem zaradi tega, ker meni, da si bo z njeno pomočjo in s pridobljenimi nekaterimi novimi znanji ter informacijami lahko prej našla novo službo, kot pa če bi se učila pisanja prošenj, komuniciranja z delodajalci, pravilnega govora na pogovorih za novo službo sama. »V svetovalnici zvemo vsak dan kaj novega in si širimo obzor-
IdaP erger:" Izgubile smo delo, smo pred novim izzivom in zanj jep otrebno dodatnoz nanje."
je. Če hočeš stvari dobro razumeti, imaš do naslednje delavnice kar nekaj dela,« je povedala.
Tanja Smolnikar je »pristala« na zavodu za zaposlovanje po 27 letih dela v Elkroju. Nazadnje je delala kot organizator dela - standardizer. "Že po dobrem mesecu dni sem v svetovalnici dobila kar nekaj dodatnega znanja, predvsem pa spoznala, kaj je prošnja, kako jo napisati, kaj je prijava, vloga, kako komunicirati, tudi dodatno računalniško znanje. Seznanjena sem z možnostjo prekvalifikacije, nacionalne poklicne prekvalifikacije, pogoji samo-zaposlitve in s podobnim. Po stre-
su, ki sem ga doživela ob izgubi dela, se počasi pobiram. Saj si najdem doma delo, ampak to ni tisto, česar sem bila vajena več kot 27 let. Saj ne vem, kaj bolj boli: nižji prihodek k družinskemu proračunu, čeprav tudi prejšnja plača niso bila »bog ve kaj«, ali to, da si pri najboljših letih postal odveč,« je razmišljala.
Njenemu mnenju se je ob obisku pridružila tudi Ida Perger, ki jo je stečaj Elkroja »doletel« kot skupi-novodjo po 28 delovnih letih zvestobe podjetju. »Nikoli si nisem mislila, da bom pri teh letih morala pisati prošnje za zaposlitev, se pred tem učiti, kako se sploh napiše. Ker želim delati naprej, biti koristna, se svetovalnice udeležujem. Smo pred novim izzivom, za katerega je potrebno dodatno znanje. Po šoku ob izgubi službe vendarle kanček optimizma,« je razmišljala.
Sparky Interšpar, Toper Celje ...?
Ko smo vprašali naše sogovor-ni ce, če morda vedo, kaj se dogaja z Elkrojem, d. d., so povedala, da tudi same nimajo nikakršnih informacij, da so jih »zapustili« sindikalisti, odvetnik, »da razočaranja nad odnosom lokalnih skupnosti v Zgornji Savinjski dolini že pred stečajem in danes ne omenjamo posebej.« Tanja je zadnjo informacijo o Elkroju zasledila v TV oddaji Tarča, kjer je izvedela,da nimajo plačanih prispevkov. Ida pa je dodala: »Vse mogoče se govori. Slišala sem, da naj bi v Elkroju šivali za Interšparovo blagovno zanko Sparky, nato, da naj bi kupil firmo nizozemski par, zadnja čenča pa je povezana s celjskim Toprom. Zanj naj bi šivali smučarsko opremo.«	■
Radio Velenje
GOSPODARSTVO
9
Vse napore predvsem v prodajo
V podj etj u R.S.L. Levec poslovali v letošnjih 10 mesecih za 7 do 8 odstotkov slabše kot v enakem lanskem obdobj u - Obeti za prihodnje leto spodbudni
TatjanaP odgoršek
V podjetju R.S.L. Levec, ki zaposluje v tem trenutku 38 delavcev in se ponaša s 40-letno tradicijo prodaje in servisiranja Renaulto-vih, Nissanovih vozil in vozil Volvo, ocenjujejo, da so rezultati poslovanja v letošnjih 10 mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem slabši za blizu 8 odstotkov. To je - po besedah direktorja družbe Domna Turnška - v okvirih pričakovanega. Glede na gospodarsko krizo, zmanjšanje kupne moči prebivalstva, so nad rezultati vsemu navkljub pozitivno presenečeni.
Na vprašanje, kako kot največji dobavitelj in serviser Renaultovih vozil na Celjskem premagujejo gospodarsko krizo, kije najprej prizadela avtomobilsko industrijo, je Turnšek odgovoril: »Na krizo smo se pripravili z iskanjem notranjih rezerv, kar pomeni, da smo zmanjšali stroške na najnižjo možno raven tam, kjer se je to dalo. Ustavili smo vse naložbe, vsa dodatna zadolževanja pri bankah, vse napo-
r.
Mag. DomenT urnšek, direktord ružbe R.S.L. Levec: »Prodaja Renaultovih vozil zaostaja zal anskimi rezultati,v endarp recej manj odp ovprečja na avtomobilskem trgu v Sloveniji.«
re pa smo usmerili predvsem v prodajo avtomobilov. Poskušamo tudi z gospodarsko krizo narediti pod-
jetje vitko in tako preživeti s čim manjšimi težavami.« Poleg ukrepov so k manjšim posledicam krize pripomogli tudi kakovostni kadri in kakovost storitev. Zaradi gospo dar ske kri ze niso niko gar odpustili.
Po Turnškovih besedah so rezultati poslovanja letošnjo jesen kar spodbudni, takšni so tudi načrti podjetja. Avtomobilska industrija namreč kaže znake prebujanja, bojazni, da bi ukrepi, s katerimi so nekatere evropske države pospešile prodajo avtomobilov, pustili posledice, ni. »Razvite države so res sprejele dodatne ukrepe za pospešitev prodaje in s tem pomagale avtomobilski industriji, v Sloveniji pa se za takšne ukrepe vlada ni odločila, čeprav je kar precejšen delež zaposlenih odvisen od avtomobilske industrije,« je pojasnil Turn šek. Doslej so se znaš li, kot so najbolje vedeli in znali. Z znanjem in dolgoletnimi izkušnjami bodo poskušali »izkoristiti« krizo za več zagona po njej.
Otrokom podarili pitnik
Velenje, Ljubljana, 5. novembra -
Zaradi težav, ki so jih imeli v preteklosti zaradi prisotnosti legione-le v vodi, so se v Premogovniku odločili, da Pediatrični kliniki podarijo pitnik iz programa AquaVal-lis, ki so ga razvili v povezani družbi HTZ.
Za lepo ges to se jim je v ime nu otrok zahvalila poslovna direktorica Diana Cesar, v imenu dona-
torja pa je pomočnik direktorja HTZ Janko Lukner uporabnikom zaželel, da jim pitnik dobro služi.
Pitnik je Pediatrični kliniki izročil Ligi, maskota Premogovnika Velenje, v dobrodelni akciji pa je sodelovalo tudi Društvo šaleških likovnikov, kije kliniki podarilo sliko Pike Nogavičke, podarila pa jo je kar Pika sama.
Akcijo je s prisotnostjo podprla
Vlasta Nussdorfer, letošnja amba-sadorka Pikinega festivala in predsednica društva Beli obroč. Ob tem je dejala: »Ko se srečata darovalec in obdarjenec, ni potrebno veliko besed. Vsi namreč vemo, da obdar-jencu ni potrebno izkazati velike hvaležnosti, ker je vesel že tisti, ki da.«
■ Foto:
ArhivP remogovnikaV elenje
Tudi z evropskim denarjem do še višje
kakovosti življenja
Proj ekt za odvaj anje in čiščenje komunalnih odpadnih voda odobren, proj ektu vodooskrbe dobro kaže - Za blizu 56 milij onov vredna pričakuj ej o proj ekta levj i delež nepovratnih evropskih sredstev
Tatjana Podgoršek
Po nekaterih informacijah naj bi bila že znana usoda vloge za pridobitev nepovratnih sredstev za uresničitev projektov s področja komunalne infrastrukture, ki so jih za obdobje do leta 2020 predvideli v lokalnih skupnostih Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje. Informacije smo preverili pri direktorju podjetja Marijanu Jedovnic-kem.
Ste za projekta s področje vodooskrbe in odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode dobili zeleno luč?
»Projekt odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v vrednosti blizu 16 milijonov evrov so domači, torej pristojni državni organi že potrdili in zanj ne potrebujemo soglasja Bruslja. Vloga za projekt vodooskrbe, vreden približno 40 milijonov evrov, pa je na poti v Bruselj. Od tam pričakujemo pozitiven odgovor, saj so projekt na vseh dosedanjih obravnavah potrdili, prav tako gaje potrdila pristojna evropska svetovalna organizacija, ki opravi pred-pregled dokumentov pred obravnavo na evropskih komisijah.« Kaj predvideva projekt vodooskr-be?
»Je zelo pomemben za dolino, saj predvideva rekonstrukcijo obstoječe čistilne naprave na Grmovem vrhu s sodobnejšo tehnologij o, izgradnjo nekaterih
MarijanJ edovnicki:» Zu resničitvijo obehp rojektov bok akovostž ivljenja občanov nav isokir avni.«
magistralnih cevovodov, čistilnih naprav na vzhodnih virih in izgradnjo povezovalnega centralnega vodooskrbnega sistema Vele-nje-Šoštanj z vodovodnim sistemom Šmartno ob Paki. Tu zaradi plitkih vodonosnikov ni mogoče zagotoviti nemotene oskrbe s kakovostno pitno vodo, v preostalem delu Šaleške doline pa imamo viške kakovostne pitne vode.«
Kako pa je s projektom kanalizacijskih omrežij?
»Dobršen del denarja iz tega projekta je predvidenega za občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, kjer je priključenih na kanalizacijsko omrežje še malo gospodinjstev. Poleg tega pa projekt vključuje še izgradnjo zadrževalnikov in obremenilnikov na glavnem sistemu Šaleške doline. V projektu pa je predvidena še
izgradnjan ekaterihm an-jših sistemov.« Kdaj naj bi pristopili k uresničitvi projektov?
»Potrebno dokumentacijo smo že pripravili, vendar glede na finančno stanje v državi, lokalnih skupnostih in samem komunalnem podjetju je začetek izvajanja projekta odvodnjavanja in čiščenja komunalne odpadne vode predviden za leto 2011, projekt vodooskrbe pa naj bi startal takoj, ko dobimo potrditev iz Bruslja.« Koliko nepovratnega denarja pričakujete iz Bruslja?
» Po izde la ni finanč ni konstrukciji naj bi četrtino denarja za projekte prispevale lokalne skupnosti, slabo četrtino država, levji delež pa EU. Številke se lahko nekoliko spreminjajo, odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev, a po grobih ocenah naj bi bilo tako.« Kaj prinašajo tolikšna vlaganja v komunalno infrastrukturo za občane in Šaleško dolino? »Visoko stopnjo varstva okolja. Ze danes je kakovost voda v primerjavi s stanjem pred 20 leti neprimerljiva. Torej vlaganja pomenijo nadaljnje zmanjševanje onesnaženja voda, višjo kakovost življenja občanov in občank. Z uresničitvijo projekta vodooskrbe večja vlaganja v nadaljnjih 30, 40 let ne bodo potrebna, oskrba s kakovostno pitno vodo pa bo zavidanja vredna in zanesljiva. Gotovo pa bi lahko omenil še kakšno prednost.«
Čar in Geli
Šmartno ob Paki, 7. novembra -
Člani Kulturnega društva Šmartno ob Paki so se pred dvema, tremi leti odločili, da bodo popestrili abonmajske prireditve s pred-
stavitvijo del domačih ustvarjalcev. Za prijeten uvod v sobotno predstavo prejšnji teden sta pripravili razstavo svojih izdelkov Karmen Horvat in Mojca Praprotnik. Avlo
Karmen, Renata in Mojca (z leve proti desni) so pokazale, kako »gredo skupaj« rože, dekorativni in tekstilni izdelki za
posebne priložnosti.
šmarškega kulturnega doma pa tokrat niso krasili likovni, kiparski ali kakšni drugi izdelki, ampak cvetlični aranžmaji, dekoracije in oblačila.
Karmen in Mojca sta namreč samostojni obrtnici pet oziroma šest let. Svoj lokal imata v središču Šmartnega ob Paki. Karmen daje ustvarjalnosti prosto pot v cvetličarni Geli, kjer se je lahko že marsikdo prepričal o njeni inova-tivnosti pri zavijanju daril, oblikovanju cvetnih aranžmajev in podobno. Mojca pa je mojstrica šivanja. Idej, kaj bi lahko naredila iz kosa blaga, ji ne manjka. Kot je povedala, najbolj uživa pri šivanju izdelkov, pri katerem lahko sprosti svojo domišljijo. Prav zato je svoj lokal poimenovala Čar. Pri kreiranju unikatnih tekstilnih izdelkov, opravilih, ki sodijo v šivalnico, ji pomaga tudi Renata Meh.
Razstava Karmen in Mojce, ki so jo zaprli včeraj (v sredo), je bila vredna ogleda. Škoda le, da je tudi tokrat »zašepalo« obveščanje.
■ Tp
10
KULTURA
J'TVilN 12. novembra 2009
Če je prepevanje prijetna sprostitev, obogatitev, tkanje prijateljstva
Pevci in pevke mešanega zbora Svoboda Šoštanj bodo 40-letnico delovanja zaznamovali s slavnostnim koncertom v soboto - Je spet čas za dokazovanje na kakšnem tekmovanju? - Še veliko dela
TatjanaP odgoršek
Med člani in članicami mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj vlada v teh dneh posebno razpoloženje. Še bolj vznemirjena je njihova zborovodkinja Anka Jazbec, ki vodi zbor že 27 let. Razlog za »visoko napetost« je praznovanje 40-letnice delovanja velike pev-
Svoboda je nastala leta 1969 iz cerkve ne ga mla din ske ga zbo ra. Očitno so mladi čutili željo po prepevanju še kje drugje kot le na cerkvenem koru, prepevati še kakšne druge zborovske pesmi kot le tiste za cerkvene priložnosti. Na vprašanje, koliko pevcev in pevk je v letih njegovega delovanja prepevalo v njem, je sogovornica odgovorila:
pa tudi pevci in pevke. Vaje in koncerti za nas niso obremenitev, ampak prijetna sprostitev, obogatitev, priložnost za tkanje prijateljstev. Če me sprašujete, po čem se naš zbor loči od ostalih tovrstnih sestavov v Šaleški dolini, bi težko odgovorila. Trudimo se, da smo '-fajn' družba, ki rada prepeva, se rada druži, zato uspehi ne morejo
brnih do zlatih priznanj, zlato plaketo mesta Maribor, ki jim pomeni največ. Včasih so bili glede tekmovanj bolj pri dni. » Smo se jih pred časom nekoliko naveličali. Želeli smo večkrat nastopiti zunaj slovenskih meja, kjer je konkurenca manjša. Ni rečeno, da se v prihodnje ne bi znova odločili za kakšno tekmovanje. Se bo potrebno znova poskusiti v družbi sebi enakih, se spet dokazati.«
Ljubezen do zborovskega petja uspešno prenašajo na mlajše, zato se za podmladek ni treba bati. Nič kaj pretirano ne vabijo k sodelovanju novih pevcev in pevk. Ti prihajajo sami ali skupaj s prijatelji. Kakšen spodbuden nastop, priznanje in pevci v njem kar ostanejo.
V bogato zakladnico zborovskega petja v Šaleški dolini in v Slove-
AnkaJ azbec:» Zborp raznuje 40-letnicod elovanja, njegovad irigentka pa sem že 27 let.«
ske družine. Jubilejni koncert bodo pripravili v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v dvorani Osnovne šole Šoštanj.
Po besedah Jazbečeve je 40 let veliko, zato so tudi priprave na praznovanje jubileja velike. Nenazadnje se želijo z ubranim prepevanjem in všečnim izborom pesmi zahvaliti vsem, kijih spremljajo na zelo uspešni in ustvarjalni zborovski poti, nazdraviti preteklim in hkra ti pri hod njim vsaj takim letom. »Mis lim, da smo v piimeijavi z ostalimi zbori v Šaleški dolini najstarejši. Smo pridni, vztrajni in mnogi nam priznavajo, da vseskozi prepevamo na zavidljivi ravni.«
"Ko smo zbirali podatke in pisali vabila tudi nekdanjim pevcem, smo poslali blizu 300 vabil."
Danes prepeva v zboru in razveseljuje ljubitelje zborovskega petja doma in v tujini blizu 60 pevcev in pevk. Večina jih prihaja iz okolice Šoštanja, Velenja, Mozirja. So skorajda vseh poklicev in starosti. Po mnenju Jazbečeve je harmonija, skladnost med starimi in mladimi zanimivost njihovega zbora. »V bistvu delujemo kot velika družina. Sama sem navajena, da moramo v družini živeti složno in s tem ciljem se trudim, skupaj z mano
izostati. Tudi po vajah se ne raz-bežimo na vse konce in kraje, ampak smo enostavno prijatelji.«
V svojem programu ima zbor vse zvrsti pesmi. V zadnjem času morda več zabavnih, narodno zabavnih. Te so odziv na želje poslušalcev. Seve da, pravi Anka, nika kor noče zanemariti klasičnih zborovskih skladb, na katerih zbor temelji in se tudi kali. Zavidanja vredna priznanja in število slednjih v vitrini zbora priča o njegovi visoki kakovosti prepevanja. Dosegli so praktično že vse, od bronastih, sre-
niji je Svoboda Šoštanj dodali dve zgoščenki. V jubilejnem letu, torej letos, zgoščenko s pesmimi, s katerimi so nastopili v TV oddaji Spet doma.
Kakšni bodo cilji zbora v prihodnje? Poleg nadaljevanja uspešne poti ... »Pred nami so božično--novoletni koncerti. Če sem povsem odkrita, še ne vem nič o načrtih v prihodnje. Vem pa, da nas bo ne gle de na to, kak šni ti bodo, čaka še veliko dela,« je sklenila pogovor Anka Jazbec.

Andrej Jemec je pesnik barve
«
Tako pravi likovni kritik dr. Milček Komelj, ki j e v razstavišču Gorenje in Galerij i Velenje predstavil slikarstvo izvrstnega Andrej a Jemca - Razstava j e posvečena slikarj evi 75-letnici
Likovnak ritika Dr.M ilček Komelj in mag.M ilena KorenB ožiček teru metnik Andrej Jemec
medo dprtjemr azstave vG alerijiV elenje
Velenje, 5. november - Akademik Andrej Jemec bo dan po tem, ko bodo v razstavišču Gorenje in Galeriji Velenje zaprli njegovo razstavo slik in grafik, dopolnil 75 let. Razstavo so ob veliki pozornosti in obisku odprli v četrtek. Najprej so slikarjevo ustvarjalno pot in predvsem dela iz zadnjih desetih let delovanja predstavili ob odprtju razstave v razstavišču Gorenje,
ob 19. uri pa še v Galeriji Velenje. Ta bo vse do 28. novembra žarela v barvah, saj je Jemčeva razstava izjemno lepa. Slike in grafike so zgovorne; tudi če opazovalec ne pozna naslova dela, lahko »prebere« sporočilo pri nas in v tujini izjemno cenjenega umetnika.
Profesor dr. Milček Komelj nam je tik pred odprtjem razstave v velenjski Galeriji povedal: »Andrej
Jemec je izrazit abstrakten slikar. Je izjemen kolorist. Zaslovel je v 60. letih prejšnjega stoletja na Japonskem, s svojo fantazijsko krajino, v kateri je središče svetloba, ki sije iz tleskov potez. Gre za vizije, ki so nenavadne, sunkovite, zelo lirične. Bistvo njegovega slikarstva je gesta, saj šteje slikarstvo kot jezik. Zanj je značilno, da je preučeval vse možnosti likovnega jezika. Njego-
vo slikarstvo je čista glasba, poezija. Izhaja iz njega, veliko iz njegovega doživljanja narave. Za novejša dela je značilno, daje občutljiv človek tudi za zgodovinska dogajanja, grozote. Zato seje začel odzivati tudi na vse mogoče stiske sveta. Odzval se je na sesutje nebotičnikov v New Yorku, Hudo jamo ... Jemčev diapazon je zelo širok, vedno pa mojstrsko poveže barvo, harmonijo in potezo.«
Bolj obširno je slikarjevo ustvarjanje predstavil na odprtju razstave, ki so se je udeležili tudi številni akademski slikarji in slikaijevi prijatelji iz vse države. V uvodu je razstavo na pot pospremila kusto-dinja velenjske Galerije mag. Milena Koren Božiček, ki je skupaj z dr. Milčkom Komeljem prispevala tudi tekst za lep in bogat katalog, kije izšel ob odprtju razstave. Njeno predstavitev umetnikovega dela je nadgradil še dr. Milček Komelj, ki slikarjevo ustvarjalnost spremlja že dolga leta. Jemčeva razstava, tako v razstavišču Gorenje kot v Galeriji Velenje, bo zagotovo naletela na dober odziv, saj je več kot vredna ogleda.
■ BojanaŠ pegel
KOLONA
Jesenski pravilnik
Vsak izmed štirih letnih časov po svoje prispeva svoj delež v našo zavest o dojemanju narave. Vendar mislim, da jesen po količini projekcij, ki vplivajo na življenje, absolutno izstopa. Kljub temu da spadam v skupino, kije oklicana kot »poletni tip človeka«, me jesen nedvomno zelo fascinira. Prilagajanja na temperaturno precej nižje razmere v nas prebudi različne reakcije. Enim to prija, spet drugi s težkim srcem pospravljajo v omaro poletna oblačila. Dan postane kratek. Zagode nam jo še premik urinega kazalca. Posledica je, da se prijatelja na popoldanskem pivu po službi pozdravita že z »dober večer«. Nič kaj prijetno, ampak Skandinavci so še na slabšem. Ima pa jesen nekaj, kar je še posebej vidno na vsakem koraku. Ima barve. Veliiiko barv. Pa še spreminjajo se. Tiste jesenske. Tiste, ja, ta tople barve, ki pogreje-jo oči vsakomur, ki se zazre v bližnje drevo ali gozd. Barvna paleta je pestra, vendar hkrati tako homogena, da služi kot inspiracija marsikaterim globalnim impulzom. Moda ji sledi in jo skuša čimbolj posnemati. Slikarjem ostaja večni navdih. Pesnikom spodbuja misli za interpretacije besed. Arhitektura v njej išče strukturne, materialne in barvne posebnosti, kijih lahko spremeni v prostorske izdelke. In tukaj postanejo stvari po slovensko zanimive.
Verjetno se je vsakdo izmed vas med pohajkovanjem po naši domovini zagledal v kakšno hiško, ki se mu je zaradi barvne palete fasade tako zapičila v oči, da je v taistem trenutku postala eden od fenomenov kiča in neokusa ter je o najdenem primerku seznanil tudi svoje prijatelje rekoč: »Ej,folk, to mor'te videt'«. Teh primerkov je namreč tako veliko, da se ni potrebno odpeljati daleč od svojega lastnega praga, da jih opazimo. S tem mislim predvsem na individualno stanovanjsko gradnjo. Saj ne, da bi imel kaj proti sinje modri, temno vijolični ali morda limona rumeni barvi. Gre predvsem zato, kaj, kje in na kakšen način jih uporabiti. Ce primerjam naše hiške s hiškami v tujini, primeri dobre prakse temeljijo predvsem na tem, da barvna paleta posameznega objekta deluje homogeno in skladno z okolico. Tukaj pa smo Slovenci fenomen. Že samo skok čez severno mejo in avstrijsko-alpski trendi so nam lahko za vzor, kako se pravilno lotevati konceptualnih barvnih študij posameznega. Tukaj postane jasno, da so hozentregerji za na hlače in ne za na bajto. Pri nas pa še vedno, sicer hvala bogu, že nekoliko v zatonu, kovinski pajki zasedajo precej emi-nentne lokacije na fasadah ali pa nas opazujejo slepe fasade s kva-zi cerkvenimi freskami.
Jesen nam pokaže, kako se takšni stvari streže v bolj organski perspektivi. Katere barve in materiali gredo skupaj in zakaj. Samo malo naše pozornosti zahteva. Je pa res, da ni vse samo v 2D barvah. Tudi
na premišljen izbor fasadnih materialov ne smemo pozabiti. Zakaj nas kraške hiše poleg dobrosrčnosti domačinov, odlične kulinarike in vonja po burji tako pritegnejo? Ker so estetsko usklajene z naravo, ki jih obdaja. Kamnite stene, naraven omet in premišljen naklon strehe so samo ene od mnogih kvalitet. Ali pa z lesom obdelane fasade tradicionalne gorenjske hiške. V Šaleški dolini kar mrgoli na vrat na nos kičaste in popolnoma nepremišljene fasadne štriharije, ki jo bo brez določenih »pravil barvne študije objekta«, vezanih na pridobitev gradbenega dovoljenja, težko ustaviti. Takšen videz je rezultat barvnega egotripa projektantov ali naročnikov, ki se kaže predvsem v tem, da mora vsaka hiša izstopati iz okolice in ne ravno obratno. "Tista vijolična. Tista je. Tista je moja. A ni nora barva? Nobeden drug nima takšne. "Hmmm. Mislim, da bi morala občina skupaj z lokalno arhitekturno stroko sprejeti pravilnik o tem, na kakšen način in katero barvno paleto je dovoljeno uporabljati na določeni lokaciji. Pravilnik bi seveda moral upoštevati vse parametre, ki tako ali drugače vplivajo na nabor barv, pa najsi gre za arhitekturne značilnosti in namembnost objekta, barvno tipografijo naselja ali morda za vizualno sožitje z vegetacijo na mikrolokaciji. Upoštevaje takšna pravila bo priklicalo tudi zadovoljstvo na obraz tetke jeseni. Zadovoljstvu se bodo brez ugovora pridružili še nevtralna zima, pastelna pomlad in živahno poletje. Mislim, da je takšno zadovoljstvo vredno truda.
■ Bojan Pavšek
107,8 MHz
11
IAdOjSkD IDO CASOPDSDUl M® ZA I oz
Glasbene novičke
Brez preventivnih ukrepov pač ne
Naprej sezonska gripa, v zadnjih dneh mediji na široko pišemo o novi pandemski gripi in o ukrepih. Strokovnjaki pravijo, daje najprimernejša zaščita cepljenje, pomagajo pa tudi enostav-niu krepi.
Za nekatere med slednjimi je v naši hiši na pobudo novinarke Bojane Špegel poskrbela raču-novodkinja Suzana Goršek Brglez. Potovalni robčki z antiseptičnim delovanjem, alkoholna raztopina za higiensko in kirurško razkuževanje rok so že našli »uporabnike«. Navodila strokovnjakov glede cepljenja pa so za zdaj upoštevali trije sodelavci. Poleg odgovorne urednice Mire Zako-šek še direktor Boris Zakošek in Bojana Špegel. Če bi nekateri med nami vede^ li, da bo tudi pri njih cepljenje minilo brezk akršnihkoli stranskih učinkov, kot pri omenjenih, bi najbrž že bili na seznamu čakajočih za
nove doze cepiva. Med njimi je odgovorni urednik Našega časa Stane Vovk, kije že bil na listi, a si jez aradi nen ajboljšegap očutjap remislil.
Celjeni in necepljeni upamo, da bodo ukrepi zalegli in da se bodo virusi, ki povzročajo novo gripo,i zognili naše hiše.
tp
... na kratko...
GORAN BREGOVIC
S svojimi trubači bo 12. decembra nastopil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer bo predstavil svoj album Alkohol. Kot gosta bosta nastopila še absolutna zmagovalca Guče 2008 in 2009, orkestar Dejana Petroviča in orkestar Dejana Laza-reviča.
JULIETTE JUSTINE
Včeraj je uradno izšel novi single skupine, ki je nase opozori la s poletnim hitom Hip Hop in z nagrado na Slovenski popevki za najbolj perspektivne izvajalce s skladbo Zate. Tretji single nosi naslov Heroj in nadaljuje začeto pot plesnih, spevnih, zabavnih in drugačnih skladb.
E.V.A.(ELECTRIC VENOM AGENCY)
Tako se imenuje zasedba, zbrana okrog pevke Eve Moškon, znane po nekdanjem sodelovanju z Janom Plestenja-kom. Zasedba predstavlja svoj prvi single z naslovom Pridi, greva-a?, ki je prva od trinajstih skladb z njihovega prvenca, ki naj bi izšel v kratkem.
POP DESIGN
Priljubljena slovenska pop skupina drugo leto praznuje 25-letnico delovanja. Ob tej obletnici v marcu napovedujejo izid novega albuma in veliko slovensko turnejo. V teh dneh jih lahko poslušamo v stari uspešnici Zate, Slo ve ni ja, ki so jo pos ne li povsem na novo.
DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV
Skupina je za jesenske dni na radijske valove poslala singel Sveče, že peti single z njihovega zadnjega albuma Vojna in mir. Prihaja tudi novvide-os pot, sne ma nje kate re ga so si čla -ni novomeške skupine priborili z zmago v nedeljski oddaji NLP.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	PINK-1 Don't Believe You
2.	LADY GAGA - Bad Romance
3.	AGNES - I Need You Now
30-letna ameriška pevka Pink, katere pravo ime je sicer Ale-ci a Beth Moo re, je oktob ra lani izda la svoj peti stu dij ski album z naslovom Funhouse. Doslej je album postre gel s šti ri mi sin gli: So What, Sober, Please Don't Leave Me in Fun-hou se, med kate ri mi je naj -večji uspeh dose gla skladba So What. I Need You Nowje torej že peti single z aktualne ga albu ma pev ke Pink, ki so ga doslej pro da li že v več kot petih milijonih izvodov po vsem svetu.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Lipovšek - Ne zaradi druge
2.	Ans. Minutka - Za dobre stare čase
3.	Ans. Šestica - Mlado Velenje
4.	Ans. Čar - Polna luna
5.	Ans. Jurčki - Zadnja noč
6.	Marjan Zgonc - Prelepa Gorenjska
7.	Skupina Bum - V osrčju Šaleške doline
8.	Zreška Pomlad - Odšli ste
9.	Ans. Harmonija - Lunca je navihanka
10.	Gorenjski kvintet - V veseli družbi
... več na: www.radiovelenje.com
107,8 MHz
Spett echno vR dečid vorani
Po kar nekajletnem premoru in suši, kar zadeva velike zabave ob elektronski glasbi, se v Rdečo dvorano v Velenje ponovno vrača prava tehno zabava. Ekipa Soundrise v petek, 13. novembra, pod naslovom Photonic Fusion pripravlja večer tehna z nastopom pravih mojstrov te zvrsti. Za čvrste in hitre ritme bodo
%
' * ■ i
skrbeli Ben Sims (VB), duet Space Dj z (VB), A. Paul (Portugalska), Veztax (SLO), Gumja (SLO) in Shelvin (SLO). Za tiste, ki se navdušujete nad nekoliko lahkotnejšimi house ritmi, pa bodo na posebnem house flooru v klubu Max skrbeli Ian F, Brlee, Replac-ment, Gt in Fisco. Zabava se bo pričela ob 22. uri, končala pa predvidoma ob šestih zjutraj.
Beyonceo dnesla trik ipce
V Berlinu so v četrtek podelili MTV evropske glasbene nagrade. Velika zmagovalka s kar tremi MTV--jevimi kipci je postala Beyonce, kije bila sicer nomi-nirana v štirih kategorijah. Nagrade je prejela v kategoriji za naj pesem (za skladbo Halo), za naj izvajalko in za naj videopot za pesem Single Ladies (Put a ring on it).
Nagrado za naj rock izvajalca so prejeli Green Day,
"lestvica domače glasbe
nagrado za najboljši nastop v živo U2, Jay--Z pa je prejel nagrado naj urbani izvajalec leta. Nagrado za naj alternativnega izvajalca je prejela skupina Placebo, debitantka leta pa je po pričakovanjih postala Lady Gaga. Naj evropski izvajalec je postala turška skupina maNga, naj izvajalec pa Eminem. Tokyo Hotel so se veselili nagrade za naj skupino leta. Prireditev je že drugič vodila Katy Perry.
Skater inpr ijatelji
M.	J	J
Štajerska skupina Skater je izdala album z naslovom Skater in prijatelji vol. 1. Na zgoščenki je mogoče najti 18 pesmi, kijih poslušalci sicer že poznajo, vendar pa jih bodo zdaj lahko poslušali v novih preoblekah. Produkcijska skupina Skater je namreč sku-
paj z DJ Galileom povabila k sodelovanju številne slovenske glasbenike, ki so si želeli svojo pesem slišati v remiksani verziji. Na albumu bo moč najti izključno njihovo produkcijo, vse, kar so naredili za druge glasbenike, in vse remikse, ki so jim jih v delo zaupali drugi izvajalci. Na ploščku je tudi njihova zadnja uspešnica Tista bela roža.
Shakira va ngleščini inš panščini
Did It Again je nov single s svežega Shakirinega albuma She Wolf, za katerega je priljubljena kolumbijska pevka že predstavila nov videospot. Album je Shakira napovedala že z uspešnim singlom She Wolf in s seksi videospotom zanj. Plesni elektronski ritmi ter zvoki Indije, bližnjega vzhoda in rodne Kolumbije prevladujejo tudi v enajstih novih pesmih, ki so po
prvih ocenah navdušile tudi kritike. Tudi tokrat je snemala v angleškem in španskem jeziku. Njen prvi izdelek v angleščini Laundry Service iz leta 2001 je dosegel izjemen uspeh, saj so ga prodali v kar 12 milijo nih izvo dov.
Andrejevi Lipi can ci
J	X
V sredo, 4. novembra, je izšel nov album Andreja Šif-reija Lipicanci, na katerem je deset novih posnetkov, ki Andreja predstavljajo takega, kakršen je že od nekdaj - razigranega in hudomušnega, po drugi plati pa globoko razmišljujočega. Ob izidu albuma se bo gorenj-
Radio Velenje

ski glasbenik še zadnjič v tem desetletju odpravil na turnejo. V zadnjem novembrskem tednu bo obiskal nekaj slovenskih krajev s svojimi gosti iz Anglije, nato pa s svojo novo skupino Službeno odsotni obarval decembrska dogajanja na Slovenskem. Še vtem mesecu bo nastopil na Ptuju, v Šentilju, na Bledu in v Ljubljani. Njegova gosta bosta ponovno Dave in Jem Cooke, oče in hči iz Lon do na, ki sta tako navdušila Slovence z angleško verzijo Andrejeve pesmi Uspavanka za Evo. Drugi gost večera bo sloviti komponist, aranžer in violinist Graham Pre skett.
Na radijskih postajah po Sloveniji lahko prisluhnite aktualnemu sin-glu To mi delej, še mi delej.
Jože Kandolf , dolgoletni zagnan turistični delavec in predsednik sveta Krajevne skupnosti Gorica, je zadnjič avto parkiral kar na robu Titovega trga. Kjer to seveda ni dovoljeno. »Tudi na Gorici, kjer že dolga leta primanjkuje parkirišč, moji sokrajani pogosto parkirajo, kje ne bi smeli. Kaj pa naj? Na garažno hišo čakamo, čakamo ... Kdaj bomo dočakali, pa ne vemo,« je komentiral, ko ga je zalotil čvek.
J'TVilN 12. novembra 2009
Znana in uspešna vinogradnika, nosilca zlatih medalj za eno od belih vin, Faniko in Danila Pokleka iz Velikega Vrha v občini Šmartno ob Paki pot kdaj zanese tudi na kakšen izlet, še raje pa v hribe. Ne glede na to, da sta zaprisežena vinogradnika, jima kdaj pa kdaj prija tudi kaj drugega kot domača kakovostna žlahtna kapljica. Na primer pivo, sploh, če mislita, da ju kdo ne vidi.
Ivanka Filipančič je dolga leta delala z in za otroke. Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje je skrbela za koristno, pestro preživljanje njihovega prostega časa. Za mlade rokometne upe in sploh razcvet rokometa v dolini pa je dolga leta skrbel kot dolgoletni predsednik Rokometnega kluba Gorenje Velenje tudi Franc Plaskan. Tudi v pokoju sta si znala najti zanimive konjičke. Ivanka je zagrizena gobarka in ljubiteljica kulture. Franc pa ne zamudi prav nobene rokometne tekme. Kako pogosto gre Franc »v gobe« in kako se na športnih prireditvah, ki jih prej ni prav veliko obiskovala, počuti Ivanka, pa čvek še ne ve. Sumi pa, da je obema lepo.
Boji se zelenjave
Študentka Vicki Larrieux ima neverjetno fobijo: boji se zelenjave. Če zagleda solato ali cvetačo, ji prične srce močno biti, na čelu začuti kapljice potu in dobi panični napad. Že sprehod po trgovinskem centru ali večerja s fantom v
na zdravljenje: »Učim se nadzorovati svoj strah, vendar pa to zagotovo ni lahko. Sem pa prepričana, da bom nekoč premagala svojo fobijo in da se bom povsem brez strahu lahko usedla pred krožnik, poln zelenjave.«
Največkrat dežuje
v torek ^■
Čeprav bi se zdelo, da je dež naš redni spremljevalec predvsem ob koncih tedna, raziskava kaže, da so najbolj deževni torki. Meteorolog Andy Russell z univerze v Manchestru je namreč na podlagi analize vremenske prognoze v preteklosti ugotovil, da je torek naj-
jaki tako menijo, da je večja količina padavin med tednom posledica izpušnih in drugih plinov (med tednom je tudi več prometa), ki ogrevajo ozračje.
Zaradi joka lahko umre
Valižanska malčica Tianna ne sme jokati. Ima redko bolezen, pri kateri zaradi ene same solze doživi grozljiv napad. Tianna Lewis McHugh je stara komaj dve leti. Vendar ni kot drugi malčki. Ostali se lahko sporazumevajo z jokom, njena starša Ceri Lewis in Andy McHugh pa se vsak dan bojita, da bo njuna hči zajokala. Če že potoči
restavraciji je lahko za 22-letno Vicki izjemno neprijetna izkušnja. Ob pogledu na zelenjavo se ji namreč, kot pravi sama, kar »strga: »Najprej začutim srčni utrip, postane mi vroče, po hrbtu in čelu me oblije pot, nato pa dobim panični napad.« Ne le, da se zelenjave ne more dotakniti, že pogled nanjo jo spravi ob pamet: »Najhuje je prav to, da je skoraj v vsakem trgovinskem centru oddelek za zelenjavo prav pri vhodu. Zato me že nakupovanje osnovnih živil lahko popolnoma spravi iz tira.« Sprva je sicer mislila, da gre le za to, da pač ne mara zelenjave, nato pa je ugotovila, da gre za duševno motnjo: »Že kot otroku se mi je kar strgalo, če sem na krožniku zagledala korenje ali grah. Ko sem odraščala, pa sem ugotovila, da ne gre le zato, da ne maram zelenjave, ampak da imam fobijo pred njo.« Zato se je Vicki zatekla k psihiatru in sedaj hodi
pogosteje deževen dan v tednu. Iz raziskave je mogoče razbrati še, da se nič kaj prijetnemu slovesu torka vse bolj približuje tudi sobota. »Želel sem preveriti staro teorijo, da največ dežja pade ob koncu tedna, pa ne le zaradi tega, ker je takrat večina ljudi prostih in si želijo lepega vremena, ampak tudi zaradi morebitnega vpliva industrije. Ob koncu tedna so namreč številne tovarne zaprte in zanimalo me je, ali ima to kakšen vpliv na vreme,« je dejal Russell. Strokovn-
kakšno solzo, je namreč videti, kot da bo malčica umrla. Med napadi Tianna preneha dihati. Videti je kot mrtva, saj njeno telo otrdi, hrbet pa se napne. Ko se je to zgodilo prvič, sta starša mislila, da je hči umrla, mati je celo doživela histerični napad. 30-letni oče je poskušal hčer oživiti. »Po petih ali šestih vdihih je močno zajela zrak, prišla k sebi,« je povedal. Tianno so odpeljali v bolnišnico, vendar zdravniki niso mogli ugotoviti, kaj je narobe z njo. Štirinajst dni kasneje se je za življenje borila v dve uri trajajočem napadu. Na srečo se je izvekla in si po nekaj dneh na otroškem oddelku opomogla. Zad-
nji napad je Tianna doživela julija. Obstaja sicer upanje, da bo bolezen sčasoma prebolela. »Ko ima napade, je grozljivo,« prvi oče. »Ko začne jokati, jo morava običajno poškropiti z vodo, da si opomore od šoka.« Deklica sicer lahko počne, kar želi. Kljub temu sta bila starša 18 mesecev zelo previdna, da se ne bi poškodovala ali prestrašila in začela jokati. Pravita, da je Tianna njun mali angelček in sta zaradi vsega, kar je pretrpela, še bolj vesela, da je z njima. »Je hiper-aktivna, zgovorna in zelo živahna. Za svoja leta je zelo dobro razvita,« sta še povedala.
Policijo je klicala zaradi sebe
49-letna Američanka je sredi noči poklicala na številko za klic v sili in povedala, da je na cesti opazila pijanega voznika - sebe. Mary Strey iz Grantona v ameriški zvezni državi Wisconsin je poklicala na številko 911 in policiste obvestila, da je na cesti pijanec. Ko jo je oper-
je le s težavo pomiril in šele po krajšem pogovoru dosegel, da je zapeljala ob rob ceste in prižgala vse štiri smernike. Obenem je od opite voznice izvedel še: »Vso noč sem pila kot nora.« Predstavnik policije Jim Backus je pozneje razložil, da so ugotovili, da je ženska vozila z dvakrat višjo stopnjo alkohola v krvi od dovoljene. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola zdaj žensko čaka sodnik za prekrške.
Pisni del izpita v 950. poskusu
Južna Korejka Ča Sa Son je dokazala, da lahko človeku uspe tudi nemogoče: 68-letnica je pisni del vozniškega izpita opravila v 950. poskusu. Vztrajna Ča Sa Son je od leta 2005 skoraj vsak dan poskušala opraviti pisni del vozniškega izpita, vendar ji to
ater vprašal, ali vozi za njim, ga je popolnoma šokirala z odgovorom: »Jaz sem on.« Nato je operaterja prosila, naj čim prej pošlje policiste: »Prosim vas, vinjena sem. In nikogar nočem raniti.« Telefonist jo
nikakor ni uspelo. Želja pa se ji nazadnje vendarle izpolnila. Teoretični del vozniškega izpita ji je v 950. poizkusu le uspelo opraviti. Seveda pa vztrajnost ni zahtevala le veliko časa, temveč tudi veliko denarja. Južna Korejka je samo za obrazce za prijavo na izpit porabila več kot pet milijonov korejskih vonov. Zdaj jo čaka še praktični del izpita.
Cepiti ali ne cepiti
Pri nas je ta čas zelo aktualno vprašanje, ali naj se cepimo ali naj se ne cepimo proti novi gripi. Ne vem, kdo bo na koncu ostal cepec.
Nora podobnost
Med mladim vinom jn mladostjo na sploh je velika pregovorna podobnost. Mladost j e norost.
Na mode ren pogon
Kljub hladnejšim dnevom je ob naših jezerih še veliko rekreativcev. Veliko tudi takih na motorni pogon.
Izpolnjevanje napove di
Ni res, da se bo v Šoštanju še ta mesec izpolnija napoved, da bodo namesto večjega bazena dobiji le tuš. Saj bo še kegljišče, banka, cvetjičarna, garaža
Črno na belem
Letošnjo zimo naj bi na Golteh vendarle imeji več stvari črno na belem. Če bodo dobro očistiji nove asfaltirane ceste proti vrhu. In če bo sneg.
Šmarški izgovor
Ob pogostih opozorijih, naj bomo za Martina pri pitju strpni, so imeji včeraj vsaj v Šmartnem ob Paki ustrezen izgovor. Niso nazdravjaji Mart^ nu, ampak občinskemu prazniku.
Proti zlatim jamam
Pravij o, da so urej ena odlagajišča odpadkov prava zlata jama. A v mnogih kraj ih vseeno pravij o, da niso tako globoko padji, da bi jih bili pri-pravjeni imeti.
Pre gon iz raja
Tudi na našem območj u se v nekaterih kraj ih še vedno odločaj o, da bodo urediH svoja središča. Lepo urejena naj bi bila raj za domačine jn obiskovalce. Mozirski primer tega ravno ne dokazuje: ne k, da ni toliko obiskovalcev od drugod, kot so pričakovaH, še nekatej ri obrtniki jn podjetniki so zbežaU.
Zidovi in omejenost
V ponedejjek smo se spo-mniji obletnice padca berjinskega zidu. Čeprav zidovi ponekod res padajo, omejenost ostaja.
MED VAMI
Degustacija poezije, glasbe, filma in vina
13
Ivo Stropnik j e na predstavitvo svoj e nove knjige poezij e, ki j o j e poimenoval Knjiga šumov, pripravil večer za kulturne sladokusce
Velenje, 5. november - Preddverje velenjske knjižnice je bilo v soboto zvečer polno kot že dolgo ne. Tokrat obiskovalcev niso posedli »po vrstah«, kar nekaj jih je sede-
lo za velikimi okroglimi mizami, na katerih je bilo ta večer izjemoma tudi vino. Dolenjsko, saj je nova knjiga velenjskega poeta Ivana Stropnika izšla pri novomeški založbi Goga.
ni jih malo, ki se tega umetniškega imena spomnijo še danes, Ivo pa se ob njem le nasmehne. Pesnik, mladinski pisatelj in urednik, član Društva slovenskih pisatelje in SC PEN, je v zadnjih dveh desetletjih objavil petnajst knjig leposlovja, od tega deset pesniških zbirk za odrasle in pet knjižnih del za otroke. Piše senzibilno-modernistične pesmi, izvirno oblikovane z »lir-
pa je knjižni izbor njegovega pesniškega ustvarjanja za otroke (1999-2009). S poezijo za odrasle je predstavljen v revijalnih, festivalnih in antologijskih prevodih v angleščino, češčino, poljščino, bolgarščino, srbščino, hrvaščino, francoščino, nemščino ...
Kako zvenijo Stropnikove pesmi v češčini, smo lahko slišali tudi v četrtek zvečer, ko nam jih je brala
Zbrani sou živali vb esedah,z vokih,s lika h in vinu.
Ivo Stropnik letos praznuje že 25-letnico svojega javnega druženja z ljubico Poezijo. Začel je kot najstnik; prvo knjigo je objavil še pod umetniškim imenom Spiritus. In
sko-slovarskimi gnezdi«, ki s Knjigo šumov zaokrožujejo petero-knjižje Slovaijenje melanholije in radoživosti (1997-2009). Leta 2008 je izšla antologija njegove poezije Nazaj k živali, v pripravi
lepim gla som in občut kom za podajanje besedil. Iz nove zbirke, v kateri je točno 50 pesmi (tako je simbolično posvečena tudi 50-let-nici sodobnega Velenja), je Ivo prebral kar nekaj pesmi, vmes pa nam je kožo ježil mladi violinist Jure Smirnov Oštir. Osnovnošolec, ki
Čonkš in Milan Maric sta na njegove verze, ki jih je sam prebral, posnela, zrežirala in zmontirala dva izjemna kratka filma, ki smo jih prav tako vide li na tem veče ru, ki ga je povezoval Boštjan Oder. Tokrat kot MuzagetovOrfej, eden od likov, ki se redno pojavlja ob podelitvi čaše nesmrtnosti, ki jo v Velenju organizira Velenjska knjižna fundacija s Stropnikom na čelu.
Nekaj besed o novi knjigi je povedal tudi slavist in literarni kritik Peter Kuhar, ki je knjigi prispeval

ti filozofskega sistema, s pomočjo katerega tipa skozi znake in pomene do spoznanj, sporočil, aksiomov, smislov in nesmislov, celo oksimoronov. Pesnik se (morda?) vede kot filozof, kot preučevalec vsega, kar ga priveže nase z nekim impulzom, s skrivno emotivno silo in celo z racionalno ukročeno radovednostjo. Stropniku gre za neutrudno, praviloma uspešno iskanje presežnega pomena. Ta pa je skrit pod debelo, raskavo skorjo izvirno poetičnega,« pravi Kuhar.
Četrtkov večer je bil prvi od treh, ki jih bodo v velenjski Knjižnici namenili 75-letnici knjižničarstva v Šaleški dolini. Pokrovitelj večera
F

Knjigo šumov je IvoS tropnikp redstavil zb ogatimu metniškimp rogramom, vk aterem je prav
vsen avdušil tudim ladiv iolinist JureS mirnov Oštir.
češka pesnica, prevajalka in urednica Lenka Danhelova. Zvenijo mamljivo, drugače, čeprav smo jih takoj za tem slišali tudi v slovenščini v interpretaciji avtoraja, ki ga je narava obdarila tudi z izjemno
igra kot odrasel virtuoz, je ob spremljavi korepetitorke Ines Iva-novič odigral tri tehnično zahtevne, dinamične skladbe, ki so več kot navdušile prav vse prisotne. Fantje izjemen talent, ki se lahko pohva li z več med na rod ni mi in državnimi priznanji. Ivo gaje povabil, ker mu je blizu njegovo muzi-ciranje, kot mu je od nekdaj blizu tudi filmska umetnost. Tomo
spremno besedo. Izvedeli smo, da je Ivove verze zelo težko prevajati, ker uporablja v njih veliko filozofije, nenavadne besede. A Kuhar je nad njimi navdušen, zato je z veseljem sprejel povabilo, da napiše spremno besedo. »Poslušal sem 'zgovorni	molk-
' Stropnikove besede. Čutil sem ga kot poe zijo, ki ima in zdru žuje vse lastnosti estetske refleksije in hkra-
je bil direktor Knjižnice Vlado Vrbič. Ivu je podaril prvo izdajo Kajuhove poezije, drobno knjižico, kije izšla po drugi svetovni vojni. Zato, ker je po njegovem Stropnik »velik domoljub, Velenjčan in Šalečan, ki je kot »abuh«. Vedno na preži.« Gre seve da za kanjo, od nje ni daleč do Kaj uha in od tod tudi ideja za darilo.
■ bš
Rezmanova Beseda te gleda
Peter Rezman je izdal knjigo dramskih tekstov, ki si jo je dolgo želel -Predstavil jo je v velenjski Kultur nici
Velenje, 3. november - V velenjski Kulturnici so v torek zvečer gostili domačina, pesnika in pisatelja Petra Rezmana. V pogovoru z Marjanom Kukovcem je sproščeno, brez dlake na jeziku, po čemer je znan, predstavil novo knjigo, ki je pred kratkim izšla pri mariborski založbi Litera. Da jo je izdal, je pripomogla tudi literarna nagrada fabula, ki jo je Rezman dobil v začetku leta 2009 za lani izdano knjigo kratkih zgodb Skok iz kože. Dnevnikova nagrada mu je, kot je jasno povedal, odprla kar nekaj vrat.
»Če sem iskren, je fabula »dala gasa« kar nekaj stvarem, tudi izdaji knjige dramskih tekstov Beseda te gleda. Za izdajo te knjige sem kar veliko tekstov potegnil iz predalov in jih sedaj dobil
celo plačano, kar so bile prej le sanje. To knjigo sem si zelo želel. Nikoli nisem čisto verjel, da bom izdal knjigo takšnih dramskih tekstov, ki so pravzaprav nastajali ob robu mojega drugega ustvarjanja,« nam je v uvodu povedal Peter Rezman. Rdeča nit dramskih tekstov, objavljenih v knjigi »Beseda te gleda«, je način, kako so nastajali. Večino jih je Rezman ustvaril v dramskih delavnicah v času Tedna slovenske drame v Kranju in skupini »Pre-Glej«, ki jo je obiskoval v ljubljanskem gledališču Glej v zimskem času. S temi delavnicami je to gledališče želelo spodbuditi in razvijati ustvarjanje besedil za sodobne scenske umetnosti.
In tako je nastala knjiga, ki jo je naslovil po asociaciji na nežno kletvi-
Peter Rezman in Marjan Kukovec med pogovorom o knjigi dramskih
tekstov, ki je izšla oktobra letos.
co »klinc te gleda«. »Knjiga je razdeljena na tri dele; v prvem so kratki skeči, bolj kot ne hermetična zafrkancija, ki je zanimiva le tistim, ki v skečih nastopajo. Na koncu sem dodal dramski eksperiment. V srednjem delu pa je objavljena dramatizacija zgodbe Skok iz kože in enode-janka, ki je postavljena v Premogovnik, na mesto nesreče. Nastala je na dramski delavnici v Kranju na temo »izredne razmere«,« dodaja Rezman. Zeli si, da bi kmalu izdal pesniško zbirko, do konca leta 2010 pa končati roman, ki že nastaja. Hkrati piše tudi knjigo kratke proze, pa nove drame se tudi že rojevajo v njegovih mislih.
Monodrama »Skok iz kože«
Rezmanovi dramski teksti so zanimivi tudi za gledališča; po tem, ko so v Gledališču Velenje »naštudirali« njegovo Knapovsko večerjo, bo v decembru v Mestnem gledališču Ljubljana premiera monodrame »Skok iz kože«, ki je objavljena v novi knjigi. Ze februarja bo v okviru Belega abonmaja Festivala Velenje na ogled tudi v Velenju. Zanimivo je tudi to, da je v dramatiki Rezman uspel ustvariti eno najbolj specifičnih dramskih pisav po zatonu velike dramske forme v slovenskem lit-erarno-gledališkem prostoru: to so njegove »harmsovke«. Nekaj jih je prebral tudi v Kulturnici.
■ bš
Berger in Primig v Arsinu
V zasebni galeriji Arsin v petek zvečer odprli razstavo del dveh zanimivih likovnih ustvarjalcev iz sosednje Avstrije
Velenje, 6. november -Slikarja, ki sta zelo aktivna tudi pri organizaciji likovnih delavnic in srečanj, se v Velenju predstavljata z zelo barvitimi, razgibanimi likovnimi deli.
Slikar Franz J. Berger se je rodil leta 1943 v Kitzbuhlu na Tirolskem. Zaključil je pedagoško Akademijo v Gradcu. Doslej je pripravil preko štirideset samostojnih razstav v Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem, Češkem in v Italiji. Udeležil se je preko tridesetih likovnih delavnic v sred-
nji Evropi. Večkrat je bil tudi sam organizator delavnic in likovnih srečanj. Za svoja likovna dela je prejel veliko mednarodnih priznanj in nagrad. Slikar Robert Primig se je rodil leta 1951 v Radentheimu v Avstriji. Študiral je umetnostno zgodovino na dunajski univerzi. Aktivno sodeluje v različnih likovnih manifestacijah v srednji Evropi. Pripravil je niz samostojnih in skupinskih razstav, tako doma kot v tujini.	■
Umetniški vodja galerije Samo Rančigaj in umetnika iz Avstrije, ki v mesecu
novembru razstavljata v Arsinu.
14
»Smrt in ljubezen včasih hodita skupaj«
Predavanje Vlaste Nussdorfer o temi ljubezen in smrt - Predavanje je pripravil velenjski odbor Hospica -n j e navdušilo
Velenje, 3. november - "Vedno smo veseli, ko se na naše vabilo odzovejo tako dragoceni ljudje, kot je Vlasta Nussdorfer," nam je v Galeriji Velenje v torek zvečer, ko je območni odbor Hospica Velenje pripravil predavanje, posvečeno takrat šele dobro minulemu dnevu mrtvih, povedala članica odbora Majda Menih. »Moto našega dela v Hospicu je biti prisoten, v besedi ljubiti pa je tudi biti,« je poudarila Urša Menih Dokl, ki je gostjo predstavila številni publiki v
Nus sdorfer iskre no vese la, čeprav se zadnje čase sem vrača zelo pogosto. O temi predavanja nam je povedala: »Smrt in ljubezen včasih hodita skupaj. Zaradi ljubezni nekateri umirajo. Nekateri imajo, ko umirajo, ob sebi ljudi, kijih imajo radi. Ali pa tudi ne. Zato se mi zdi preplet teh dveh tem včasih močan, vča sih pa tudi odsoten. V Belem obroču, kjer pomagamo žrtvam nasilja, se velikokrat zgodi, da si žrtve želijo, da bi najraje umrle. Ob tem se vpra šam, ali se sploh
V območnem odboru Hospi-ca v Velenju trenutno dela približno 15 prostovoljk. »Ljudje nas že precej poznajo in nas tudi poiščejo. Trenutno spremljamo več umirajočih in tudi žalujočih. Dobro sodelujemo s slovenskim Hospicem, saj imamo prav vsi pro stovolj ci enotno izobraževanje,« nam je povedala članica odbora Majda Menih. Velenjski območni odbor je bil ustanovljen leta 1997, le dve leti po tem, ko je zaživel slovenski Hospic. »To, kar mi počne mo, ni le ideja, je življenjska filozofija. Vedno si želimo, da sem nam pridružijo novi prostovoljci, ne glede na to, kakšen poklic opravljajo,« je še dodala Menihova. Prostore imajo v velenjskem zdravstvenem domu, kjer jih lahko poiščete tudi, če želite njihovo strokovno pomoč.
Članiciv elenjskegao dboraH ospicaM ajda Menih inS lavica Avberšek zV lastoN ussdorfer, ki se je zv eseljemo dzvala njihovemuv abilu inp ripravilai zjemnop redavanje.
galeriji. Dobro uro dolgo predavanje na temo ljubezni in smrti je minilo, kot bi mignil, saj je predavateljica izjemna govornica, ki zna v pripovedovanje vplesti tudi izkušnje iz svojega bogatega življenja in misli velikih mislecev, ki jo navdihujejo in vodijo pri njenem delu tako na tožilstvu kot pri Belem obroču.
Vabila v Velenje je bila Vlasta
zavedajo, kaj je smrt. In vedno se vpra šam, ali je res tako hudo, da si zato želi umreti. To jemljem skrajno resno. Vedno je hudo, če nekdo izreče takšen stavek.«
Prepričana je, da se lažje posloviš od človeka, ki si ga ljubil leta in leta, kot pa, če ob nekom trpiš leta in leta. »Žrtve sploh ne vedo, kaj občutijo, ko umre nekdo, kijih je trpinčil. Ali občutijo žalost, mor-
da celo srečo, ker se je neko trpljenje končalo. V Hospicu spremljajo umirajoče. Mi pa pri svojem delu velikokrat srečamo ljudi, ki so živi, a napol mrtvi. Pri svojem delu srečam dekleta, ki so pri 20 letih prave starke; imajo zguban obraz, so uničene, na psihiatriji... Vedno se vprašam, kakšno življenje je to. Neredko tudi, ali ne bi bilo res bolje umreti. Najhuje pa me prizadene trplje nje otrok. Zdi se mi, da otro -kom, ki so žrtve nasilja, ki močno trpijo, vzamejo življenje. Ne samo otroštvo, pogosto imajo uničeno celo življenje in tudi ne doživijo visoke starosti.«
■ Bš
Namesto turnirja ekip turnih posameznikov
Paška vas, 7. novembra - V počastitev praznika Občine Šmartno ob Paki so člani Športno-rekreaci-jskega društva Gavce - Veliki Vrh pripravili tradicionalni šahovski turnir.
Prejšnja leta so se v igranju te kraljeve igre pomerile ekipe vaških skupnosti občine, letos pa se je zaradi premalo prijavljenih organizator odločil za turnir posameznikov. V prostorih gasilskega društva v Paš-ki vasi je nastopilo 14 rekreativnih šahistov. Igrali so
po »švicarskem sistemu«. V 9 kolih je zbral največ točk Jure Žohar iz Šmartnega ob Paki, enako število točk pa so zbrali Ludvik Golčman, Bojan Voglar, Milan Matko (vsi iz Gavc) in Tomaž Lever (Paška vas).
Organizatorji si želijo, da bi na turnirju v prihodnje nastopilo več igralcev, ki bi zastopali svojo vaško skupnost.
■ Tp
S šahovskega turnirja
Dejavnosti zdrave šole za zdravo prehranjevanje
16. oktober je bil svetovni dan hrane. Ta datum so izbrale članice Svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo v spomin na 16. 10. 1945, ko je bila v okviru OZN ustanovljena Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO). Letošnji svetovni dan hrane je potekal pod geslom Kmetijstvo in medkulturni dialog.
Na Šoli za storitvene dejavnosti smo v okviru projekta Zdrava šola
ti o zdravilnih učinkih, kijih tovrstno prehranjevanje prinaša.
V kotičku smo vsem dijakom ponudili zeliščni kruh z zeliščnim namazom, pripravili izbor recep-tur, ki so sijih dijaki lahko vzeli, saj smo želeli, da preizkusijo drugačno prehranjevanje in se seznanijo z zelišči, ki so pomemben del zdravega načina prehranjevanja. Dijakinje dijaške skupnosti Šole za storitvene dejavnosti so med glavnim
Š01SKI CENTER VEHNJE
mavrica znanja (jŠ58)
pogosto srečujemo z lakoto, ki ubija milijone ljudi, in da po svetu zaradi recesije upada tudi kvaliteta prehranjevanja, saj si ljudje pogostokrat zaradi krize težko privoščijo pravilen način prehranjevanja ... V Sloveniji problema kronične lakote ni, se pa strokovnjaki intenzivno ukvarjajo s tem, kako odpraviti posledice neustreznega prehranjevanja in nezadostne teles-
zaznamovali ta dan 6. novembra 2009. V kotičku Zdrave šole so dijaki predstavili plakate, ki so jih pripravili na temo lakote in zdrave prehrane, prav tako pa so predstavili rezultate anketiranja, ki so ga izvedli predhodno. Analiza je pokazala, da imajo naši dijaki po večini zdrav in pravilen način prehranjevanja, da v svoje prehranjevanje pogosto vključujejo sadje, medtem ko zelenjavo nekoliko manj. Ob tem se je pokazalo, da je potrebno dijake še vedno osvešča-
odmorom nudile male prigrizke in tako pripomogle k razmišljanju o zdravem načinu prehranjevanja. To je eden od pogojev dob re ga počutja vsakega človeka. Vpliva na spo sob nost za učenje, delo, igro in preprečuje bolezni. Pravilno sestavljena in pripravljena hrana naj bo enakomerno razporejena ves dan in naj pokriva naše energijske potrebe in potrebe po hranilnih snoveh.
Iz razstavljenega je bilo razvidno, da se po svetu žal še vedno
ne dejavnosti oz. kako odpraviti posledice nezdravega življenjskega sloga, saj ta vpliva na bolezni srca in ožilja, debelost .
Ugotovili smo, da so dijaki le z zdravim gibanjem v naravi in s pravilno uravnovešeno prehrano kasneje pri pouku uspešni in ustvarjalni ter kreativni na svoji poklicni poti.
■ Simona Pompe
Prejeli priznanja »Kulturna šola 2009
OŠ bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki je 16. oktobra 2009 na zaključni prireditvi »Kulturna šola 2009« na Slivni, v geometričnem središču Slovenije, pod okriljem Zveze kulturnih društev Slovenije in s sodelovanjem domačega prireditelja Društva za razvoj in varovanje GEOSS prejela priznanje »Kulturna šola 2009«. To je priznanje za
nadpovprečno kulturno dejavnost, ki se izkazuje na različnih področjih kulturnega delovanja šole - na glasbenem, likovnem, gledališkem in plesnem področju. Kulturni programi šole so namenjeni tudi širšemu občinstvu v kraju, prav tako pa se učenci vključujejo v prireditve zunaj šole. V šolskih skupinah sodelujejo posamezniki, ki so na svojem
«
področju prejeli pomembna priznanja in so nadpovprečni pri svojih rezultatih. To izjemno priznanje se šoli, ki zavzeto podpira mentorsko delo svojih zaposlenih, podeli za 4 leta in hkrati pomeni odgovornost za prihodnje delo v smislu razvijanja kulture na šoli, ki poleg naziva eko šo la sedaj nosi tudi ime kulturna šola.	■
Vaški godci iz Andraža
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo in Vaški godci Andraža tudi to leto v domu krajanov v Andražu pripravljajo 13. decembra ob 15.00 enajsto tradicionalno prireditev Urica ljudskih melodij in napevov. V več kot dveh urah ljudskih melodij se bo predstavilo
več pevskih sestavov s cele Slovenije, ki gojijo ljudsko glasbo. Vaški Godci, ki delujejo že od leta 1998, se javnosti večkrat predstavijo in jo razveseljujejo s svojo glasbo tako doma kot tudi v tujini. Pri njihovem delovanju se je zamenja lo kar nekaj čla nov. Tre nut ni
sestav sestavljajo Franc Borovnik, Franc Dob nik, Ivan Maver, Pavel Brezovnik, Zdravko Zabukovnik in njihov vodja Milan Zabukovnik. O sebi pravijo takole: »Kljub našim mno gim glas be nim nas to pom in naši starosti smo toliko bolj trmasti ter vztrajni še sedaj; z največjim veseljem pokažemo ljudem, kako zveni glasba v ljudskem tonu.«
VI PIŠETE
APZ Tone Tomšič na turneji po Južnoafriški republiki
15
Dolgo časa smo o tej stvari le sanjali. Na glas si tega nismo upali govoriti. Načrtovanje turneje izven evropskega prostora v oddaljeno Južnoafriško republiko je bil izjemen projekt, ki smo se ga lotili v Akademskem pevskem zboru Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani. Težko je bilo stvar bolje organizirati, kakor pred dvema letoma, ko je APZ TT gostoval v Braziliji, ampak uspelo nam je.
Na osemnajstdnevno turnejo v JAR smo se odpravili zadnji dan v septembru 2009. Pevska zasedba je bila trideset članska. Na letalu smo vstopili v Munchnu in se šest ur vozili do Abu Dabija (Združeni arabski emirati), kjer smo prestopili na drugo letalo in čakalo nas je še osem ur vožnje do največjega mesta v JAR Johannesburga. Glavni nameni APZ TT so bili promocija pevskega zbora, zborovskega petja pri nas, predstavitev naše dežele in navezovanje stikov. Imeli smo šest lastnih celovečernih koncertov in vsak drugi dan pevske delavnice na univerzah. Bili smo presenečeni, koliko ljudi nas je prihajalo poslušat na koncerte. Številka je vedno presegla dvesto poslušalcev. Na delavnicah smo izmenjavali pevska znanja z domačimi zbori. Naučili smo se veliko afriških pesmi in jih še vedno pojemo na vajah. Mi smo jim predstavili nekaj slovenskih ljudskih pesmi, ki so se jih zelo hitro naučili in so jim bile zelo všeč. Na delavnicah in druženjih z domačini smo imeli veliko priložnosti za izmenjavo mnenj, navezovanje prijateljstev in medsebojno spoznavanje v meddržavnem, kulturnem, izobraže-
valnem smislu. Med številnimi obveznostmi, ki smo jih imeli v JAR se je našel tudi čas, da smo se preobrazili zgolj v turiste. Ker smo gos-
športni dogodek, je bilo videti na vsakem koraku. Na mestnih urah odštevajo dneve do začetka prvenstva, veliko časa in denarja posveča-
najjužnejši afriški državi veljajo za zelo lene ljudi in vsaka družina ima doma zaposlenega temnopoltega človeka, da pomaga pri vsakdanjih
način, da nekdo hodi okoli njive in jo drži v roki. Hkrati z njim hodi pomočnik in v cev vliva vodo. Zadnja posebnost, ki jo želim omeniti
Podobno je v mestih. Stolpnice in nebotičniki so redek pojav.
Turneja po Južnoafriški republiki ni bila le nagrada za vložen trud, temveč velika izkušnja za vsakega pevca posebej. Videli smo veliko revščine, izkoriščanja, poniževanja, podcenjevanja temnopoltih po drugi strani smo se od bližje spoznali z afriškimi kulturami in naravnimi lepotami. V domovino smo se vrnili popolnoma druge osebnosti, kot smo bili prej. Spoznali smo ogromno stvari in razširili obzorja naših znanj.
Predstavitev turneje je odlična priložnost, da vas povabimo na naš koncert, ki bo 14. Decembra v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju. Pod vodstvom novega dirigenta Sebastjana Vrhovnik že
tovali na širšem območju JAR smo imeli veliko ogledov največjih mest ter najzanimivejših turističnih točk. Prebivali smo v naslednjih večjih mestih: Polokwane, v Pretoriji, ki velja za upravno središče Južnoafriške republike, v Bloem-fonteinu so vsi najvišji sodni državni organi, Johannesburg je mesto gneče in kriminala. Posebej zanimivo je bilo črnsko mesto Louis Trichardt na severovzhodu JAR, kjer smo najbolj občutili črnsko kulturo in kjer se je zelo poznal vpliv sosednjih držav (Bocvana, Zimbabve, Mozambik). Študentom se nam je v spomin vtisnilo univerzitetno mesto Potchefstroom. Polovica naštetih mest je bila zanimiva s stališča, da bodo prihodnje leto mestni stadioni travnata prizorišča svetovnega nogometnega prvenstva. Da se približuje največji
jo gradnji cest, hotelov, skratka mestni infrastrukturi.
Ker je izkušenj in spoznanj resnično ogromno, bom opisal le še najzanimivejše. Presenečenje prve vrste je bilo to, da nismo mogli kupiti alkohola niti v trgovinah, kot jih poznamo pri nas, niti na postajališčih ob cestah. Povsod so prodajali ogromno vrst čipsov. Ko smo se prvi dan vozili proti mestu Louis Trichardt smo opazili, da imajo na vseh nesemaforiziranih križiščih znak stop vse ceste, ki pripeljejo v križišče. Nepisano pravilo je, da prvi odpelje tisti, ki se prej ustavi. V nočnih urah vozijo kar mimo rdečih luči, da se izognejo nočnim roparjem. Ker v JAR živi približno petnajst odstotkov belcev in imajo večino državnega bogastva, je posledično veliko revščine med črnskim prebivalstvom. Belci v
opravili kot so kuhanje, pospravljanje, urejanje vrta,... Plačilo, ki ga dobijo, le redko preseže 1000 južnoafriških Randov (100 Evrov), ampak belcem to predstavlja minimalni strošek, za temnopolte pomeni izjemno plačilo. Zanimiva stvar, ki je bila za nas nekaj novega je bila, da so gostitelji koncertov poskrbeli za hrano in pijačo za vse poslušalce med prvim in drugim delom koncerta. Odmor je velikokrat trajal celo uro. Ko smo se vozili po cestah in opazovali okolico, smo opazili okrogle njive. Nihče ni vedel, zakaj je temu tako. Ugotovili smo, da jih lažje zalivajo če so okrogle. Sistem je videti zelo zanimiv. V središču njive je pokončno postavljena metrska palica, nanjo je pritrjena cev z luknjicami (do 30 metrov), po kateri teče voda. Ta cev kroži okoli palice na
so nizke enonadstropne hiše. Hiše premožnejših so zgrajene na izredno veliki površini zato niti ni razloga, da bi gradili v več nadstropjih.
pripravljamo božični program, ki ga bomo pripravili le za velenjsko poslušalstvo. Vljudno vabljeni!
■ Ervin Strmčnik
Z NOVO POSLOVALNICO v novem trgovskem centru Tuš na Cesti Lole Ribarja 6 v Šoštanju bomo še bliže vašim željam in potrebam.
Pričakujemo vas od ponedeljka, 23.11. 2009.
X
Raiff eisen BANK
Moja banka
Niso si zaslužili poraza
Rokometaši Gorenja nesrečno izgubili z Veszpremom - Ivan Čupic, najboljši strelec tekme, tragik - Dejan Peric junak
iÉ*ÍÉAS 12- novembra 2009
Nekateri z drugega planeta
Rokometaši velenjskega Gorenja igrajo tekme kot po tekočem traku. Sredi prejšnjega tedna so v tekmi 8. kroga lige MIK doma s 34 : 20 premagali Ribnico Riko hiše, v četrtem krogu lige prvakov pa so v soboto gostili madžarski Veszprem in izgubili s 27 : 28; včeraj so v petem krogu tega elitnega tekmovanja gostovali pri nemškem Rhein-Neckar Löwenu, v nedeljskem šestem krogu pa bodo Nemci gostovali v Rdeči dvorani.
Že trenutki pred začetkom pomembne tekme z Madžari se domačemu trenerju Ivici Obrvanu
ni obetalo nič dobrega. Zaradi visoke temperature ni bil sposoben za igro Jure Natek. Še vedno pa ne smeta igrati Dino Bajram in Klemen Cehte - vsi trije so prišli v Velenje pred novo tekmovalno sezono. Gotovo je to tudi eden od razlogov, da so državni prvaki doživeli že tretji poraz v ligi prvakov, ki jih je še za korak oddaljil od njihove želje, da bi se uvrstili v drugi del tekmovanja. V nadvse zanimivi, napeti in negotovi tekmi, v izrednem razpoloženju, ki ga je ustvarilo približno dva tisoč ljubiteljev rokometa (od tega blizu 400 gostujočih navijačev) je madžarski prvak srečno zmagal. Čeprav je za velenjskega trenerja Ivico Obrvana Veszprem ne le glavni kandidat za osvojitev prvega mesta v njihovi skupini B, ampak celo za končnega zmagovalca tega največjega klubskega tekmovanja na Stari celini, se ga domači niso ustrašili. Nasprotno, bili so mu vseskozi enakovreden nasprotnik. V prvem polčasu so si enkrat priigrali celo tri gole prednost, najvišje gostujoče vodstvo pa
V zadnjem jesenskem krogu Šmarčani gostovali pri novincu, moštvu iz Pesnice (0:0)
V šmarških vrstah je manjkal kapetan in eden glavnih mož Matej Kolenc. Izredno slaba igralna površina je kazala, da bo potrebno v srečanje vložiti veliko moči. Tudi ostali igralni pogoji so bili na zelo nizki ravni in tu se seveda postavlja vprašanje odgovornim organom NZS, ki so silno radi dlakocepski do tistih, ki imajo v glavnem
je bilo nekajkrat za dva gola.
Toda gostje so imeli v svoji vrsti odličnega vratarja, nekdanjega člana celjskih pivovaijev Dejana Perica, ki je bil gotovo junak in mož odločitve v sobotni tekmi v velenjski Rdeči dvorani. Domači vratar Ivan Gajic ga je sicer prekašal po obrambah, vendar je Peric ubranil ključne žoge, na koncu najpomem-bejšo, in 'zakrivil', da trenutno najboljši in najdražji Gorenjev rokometaš, hrvaški reprezentant Ivan Čupic, ni bil igralec tekme. Tekma je vrhunec dramatičnosti dosegla v zadnjih minutah. V 56. minuti so
Madžari znova uspeli uiti Velen-jčanom za dva gola (27 : 25), toda Čupic je po dveh imenitnih akcijah soigralcev in podaji dvakrat zapored zadel, nasprotnik je vmes zapravil napad, in izid je bil še zadnjič, šest-najstič, na tekmi izenačen. Obojim so v teh odločilnih trenutkih tekme drhtele roke. Velenjčani dvakrat niso uspeli doseči zadetka za vodstvo, ki bi ga zagotovil vsaj neodločen izid. Dobre pol minute pred koncem pa niso mogli zadržati najstarejšega igralca na tekmi, zelo visokega 38-letnega Kubanca, ki ima madžarski potni list. S precejšnjo mere sreče je poslal žogo za hrbet domačega vratarja Gajica. Domači so še imeli na voljo nekaj sekund, da bi morda z uspešnim napadom izenačili. Gledalci so bili v velikem pričakovanju. A potrdilo se je reklo 'Upanje je dober zajtrk, toda slaba večerja'. Gostje so s prekrškom za sedem-metrovko zaustavili domačega kapetana Sebastjana Soviča. Čas se je iztekel. Pred izvajalcem najstrožje kazni je bila velika odgovornost. Kdo jo boi+ prevzel? Odločil se je
izpolnjene pogoje, na drugi strani pa puščajo igranje na objektih, ki bi se jih sramovali tudi najnižje ligaši. V prvem delu resne nevarnosti za gostujočega vratarja Pusovni-ka ni bilo. Gostje so sicer z napačnimi podajami zapravili kar precej možnosti za nevarne napade, vseeno pa so se še dolgo držali za glavo po zapravljeni priložnosti Roka Cizeja, ko mu je s treh metrov »uspelo« z glavo spraviti žogo mimo vrat Pesničanov. V drugem polčasu je bila premoč Šmarčanov še bolj očitna. Domači tako rekoč niso prišli v bližino gostujočih vrat, razen po nekaj prekinitvah. Zal pa tudi Šmarčani niso našli recepta,
Čupic, ki je do tedaj dosegel že devet zadetkov, več kot kateri koli igralec tega popoldneva. Toda pred tem je zapravil že dve sedemmetrovki. Bo junak ali tragični junak? Domači navijači in Gorenjeva klop so za trenutek obnemeli. Čupic je hotel Perica zmesti, a neuspešno; nekdanji celjski vratar je žogo zaustavil z desno nogo in se kot junak tekme znašel v objemu soigralcev.
Ivica Obrvan, trener Gorenja: "Zaslužili smo si vsaj točko, bili pa smo blizu zmagi. Zgrešili smo štiri strele s sedmih metrov, zelo 'kritično' smo odigrali z igralcem več, na kon-
cu pa tudi nismo imeli športne sreče. Bili smo blizu vrhunskemu rezultatu. Nisem jezen zaradi zadnje Čupiceve zgrešene sedemmetrovke, ampak zaradi prejšnjega napada Veszpre-ma, ko nas je izigral Perez in dosegel zmagoviti zadetek. Če lahko še rečem nekaj o sojenju na naših dosedanjih štirih tekmah v ligi prvakov: ko je trener Kielc Bogdan Wenta na naši tekmi na Poljskem v polprotinapadu povlekel našega igralca Šimiča za dres z igrišča, tega nihče od sodnikov ni opazil. Če bi imeli mi takšno sojenje na gostovanjih, kot sta ga imela Bosna in Veszprem pri nas v Velenju, bi takoj podpisal. Upam si trditi, da sodniški kriterij v evropski ligi prvakov ni korekten do Gorenja."
Lajos Moscai, trener Veszprema: "Pričakoval sem dramatično in negotovo tekmo, taka je tudi bila. Gorenje je odlično moštvo. Nobeden si danes ni zaslužili poraza. Neodločeno bi bilo najbolj pravično. Toda športna sreča je bila na naši strani in končalo se je, kot se je.«	■ vos
kako zadeti domačo mrežo. Zadeli pa so vratnico, nastreljali igralca na golovi črti, bili oškodovani za očitno 11-metrovko ali pa so domači branilci tako ali drugače bili vedno na pravem mestu.
Skratka, spet izgubljena priložnost za popravo točkovnega seštevka. Tega so se zavedali tudi igralci Šmartnega, ki jim nikakor ne gre v glavo, zakaj na tak način izgubljajo točke in s tem tudi stik z vrhom. Drži, da razen v tekmi ali dveh niso bili nadigrani, kot da se jih drži tudi smola, poleg tega pa nikakor ne ujamejo pravega ritma. Tega bodo gotovo potrebovali v tekmi prvega kroga pomladnega dela proti vodilni ekipi iz Čarde, ki bo že v nedeljo v Prekmurju.
■ LP
Nogometaš Rudarja povedli, a izgubili - Po dvotedenskem odmoru le še trije jesenski krogi - Velenjčani v vseh gostitelji
Rudarjev trener Marijan Pušnik je v Ljubljano odpotoval z zde-setkanim moštvom. Zaradi poškodb in kartonov je manjkalo kar sedem nogometašev in priložnost za igro sta dobila celo mlada in neizkušena igralca - 18-letni Denis Kramar ter 17-letni Elvis Bratkovic. V začetni postavi pa je bil prvič Arnel Mah-mutovic, ki je bil do tega dne že nekajkrat v širšem izboru. Toda tako sestavljeno moštvo ni bilo kos razigranim nogometašem Interblocka, ki so zmagali s 3 : 1.
Začetek je bil za rudarje obetajoč. Ze po dobrih desetih minutah so povedli z golom Alema Mujakoviča. Toda niso nadaljevali tako odločno kot do tedaj in že po petih minutah je bil izid izenačen. Rudarjeva igra je postajala vse bolj nepovezana, brez domiselnih akcij, ki pogosto niso imele ne repa ne glave, domače nogometaše pa gol ni pahnil v brezvoljo. Prav nasprotno, zaigrali so nadvse zavzeto, navduševali z lepimi potezami oziroma, kot je dejal trener Borivoje Lučic: »Moji igralci so dobro stali v igrišču, kar je pripomoglo k večjemu številu priložnos-
Košarkarji Elektre Esotecha so bili v petem krogu prve državne košarkarske lige Telemach na pragu presenečenja na Kodeljevem, a so tokrat v končnici morali priznati premoč gostiteljev. To je bil šele drugi poraz Šoštanjčanov v letošnji sezoni. Tudi dvoboj s favoriziranim Geoplinom Slovanom so mladi šoš-tanjski košarkarji odigrali dobro in bojevito in kar nekajkrat tudi vodili. Na srečanju je bil izid osemkrat izenačen, ekipi pa sta se kar šestnajstkrat izmenjali v vodstvu. Gostitelji so največ vodili za osem, Šoš-tanjčani pa za štiri točke.
Košarkarji Elektre Esotecha so preko razpoloženih Biliča, Pod-vršnika in Feeleyja vodili še z 71 : 73 slabe tri minute pred koncem. V nadaljevanju pa so povsem popustili in so dovolili košarkarjem Geoplina Slovana, da z delnim izidom 9 : 0 ponovno povedejo in si dobro minuto pred koncem priigrajo neulovljivo prednost - 80 : 73. Težave za gos-
ti.« Ze po petih minutah po prejetju zadetka so izenačili, do konca prvega dela igre pa poraz povsem spremenili v zmago.
V drugem polčasu je bilo število gledalcev skromno, le nekaj več kot dvesto jih ni videlo nobenega gola. Domači nogometaši so bili prepričani, da bo razlika dveh golov dovolj za zmago, zato so zaigrali bolj odprto. Rudarjev trener Marijan Pušnik je upal, da bo z menjavami vendarle spodbudil svoje moštvo k boljši predstavi, takšni, ki bi upravičevala visoko drugo mesto. Resda so prevzeli pobudo, poskušali z udarci z razdalje, vendar je domači vratar vedno sijajno posredoval. Dobrih zadnjih dvajset minut so imeli celo igralca več, pa tudi to ni bilo dovolj, da bi vsaj omilili poraz, če si že niso bili sposobni priigrati vsaj točko.
Najbliže drugemu zadetku je bil v sodnikovem dodatku Denis Grbič, a je bil za nekoliko centimetrov premalo natančen, saj je z žogo zadel vratnico. Rudarjeva okrnjena zasedba ne more biti v opravičilo za slabo predstavo. Tudi Interblock ima zelo pomlajeno moštvo, saj se je pred nedavnim odrekel enajsterici najdražjih nogometašev. Kljub šestemu letošnjemu porazu (četrtem v gosteh) so še vedno na odličnem drugem mestu. Pa tudi s tem se ne bodo mogli več dolgo tolažiti. Če bodo igrali tako kot v soboto v Ljubljani in na nekaterih prejšnjih tekmah (Olimpija, Labod Drava ...), bodo kmalu začeli drseti navzdol. Maribor
tujočega trenerja Boruta Ceraija so bile številne osebne napake njegovih igralcev, saj so morali ob koncu tekme s parketa zaradi petih osebnih kar štirje nosilci šoštanjske igre: Fee-ley, Bilič, Podvršnik in Čup.
Za razliko od prejšnjih tekem, ko so mladi Šoštanjčani izvrstno odigrali zaključek tekme, tokrat niso znali izkoristiti niti petih zgrešenih prostih metov košarkarjev Geoplina Slovana, tako da je zmaga z 81 : 76 zasluženo ostala v Ljubljani. Elektra Esotech pa je potrdila, da se lahko enakovredno bori s praktično vsemi nasprotniki v prvenstvu.
Borut Cerar, trener Elektre Esotecha: »Zasluženo je zmagala domača ekipa. Še minuto in pol pred koncem smo imeli pozitiven rezultat, vendar smo po lastni neumnosti in napakah potem izgubili. Kot sem rekel po zmagi z Zlatorogom, sreča spremlja hrabre, a tokrat to nismo bili mi.« V soboto se nadaljuje državno prvenstvo, v Šoštanj pri-
jim je vse bliže. Le še tri točke za njimi. Na njihovo srečo je sedaj pred njimi dvotedenski odmor, potem pa še preostale tri tekme jesenskega dela prvenstva. Rudarji bodo v vseh gostitelji. 21. novembra bodo igrali ob jezeru in poskusili izrabiti priložnost, da popravijo slav vtis z nekaterih predstav jesenskega drugega dela.
Trener Marijan Pušnik: "Naša igra v prvem polčasu je bila katastrofal-na.V obrambi je bilo storjenih preveč napak, podcenjevanje je bilo v napadu. Po našem vodstvu smo imeli še dve lepi priložnosti za povišanje izida. a so jim jih moji igralci s preigravanjem in zadrževanjem žoge uničili. Potem tri napake, trije zadetki. V drugem polčasu so bile priložnosti, toda če ne daš, ne moreš kaj dobrega pričakovati. Pred nami je zelo trdo delo, nekateri igralci so začeli prelahko jemati nogomet. Čestitam štirim, petim igralcem, ki so se borili vzorno, drugi pa so igrali, kot da so z drugega planeta.«
Zaradi dveh tekem najboljše slovenske izbrane vrste z rusko za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Južnoafriški republiki je pred prvoligaškimi moštvi dvotedenski odmor. Velenjčani bodo v vseh treh preostalih tekmah jesenskega dela prvenstva gostitelji (21. novembra HITa Gorice, 28. 11. Nafte, 5. decembra pa Maribora).
■ vos
hajajo novinci v ligi - Parklji Bežigrad, ki so solidno začeli prvenstvo, saj so dosegli že dve zmagi. Srečanje bo ob 20. uri.
Zanimiv pokalni obračun
V torek sta ekipi Hopsov in Elek-tre Esotecha na Polzeli odigrali prvo tekmo petega kroga pokala Spar, povratno srečanje bo prav tako v torek v Šoštanju. Srečanje bo torej 17. novembra ob 20. uri v športni dvorani v Šoštanju. Zmagovalec dvoboja se bo uvrstil na zaključni turnir osmih najboljših ekip v pokalnem tekmovanju, ki bo februarja 2010. Spomnimo, da Elektra Esotech v tem tekmovanju brani drugo mesto iz lanske sezone. Na poti do tega uspeha je Elektra Esotech v petem krogu v izjemno napetem in izenačenem obračunu izločila prav polzelske Hopse.
■ Tjaša Rehar
Spet izgubljena priložnost
Geoplin Slovan v končnici premočen za Elektro Esotech
ŠPORT IN REKREACIJA
11
Z velikimi cilji v novo (olimpijsko) sezono
Zlato, srebro in bron. Žlahtne kovine, ki bodo krojile novo smučarsko sezono nordijskih disciplin. Od Vancouvra do Planice se bodo naše tekmovalke in tekmovalci borili za naslove olimpijskih in svetovnih prvakov in vmes seveda redno nastopali na tekmah svetovnega pokala; to je bila glavna nit novinarske konference v razstavno-prodajnem salonu velenjskega Gorenja.
Z njo je Smučarska zveza Slovenije uradno začela novo tekmovalno sezono, ki bo obarvana olimpijsko.
Komaj se je končala poletna sezona v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji (NK), je pred vrati že nova, ki je tudi olimpijska, saj bodo v kanadskem Vancouvru od 12. do 28. februarja prihodnje leto 21. zimske olimpijske igre.
Smučarsko skakalni klub Velenje si je po uspešno končani poletni sezoni, ko je osvojil četrto mesto v skupnem seštevku pokala Cockta med 32 slovenskimi klubi in drugo mesto v nordijski kombinaciji, zastavil visoke cilje tudi v zimski sezoni. Za uspehe tekmovalcev so najbolj
zaslužni trenerji Igor Jelen, Luka Ograjenšek, Viki Čepelnik ter Darko Kaligaro, ki se je delu v klubu priključil v poletni sezoni. Kljub temu da klub deluje izključno amaterskio, se je njegov upravni odbor s predsednikom Bogdanom Plaznikom pred kratkim odloči! za nakup novejšega kombija za varen prevoz tekmovalcev na treninge in tekmovanja. Ta se bodo na državni ravni začela konec meseca decembra in končala konec marca prihodnje leto. Velenjski klub bo zastopalo trenutno 31 registriranih
tekmovalcev in dve tekmovalki. V najvišjem kakovostnem razredu, svetovnem pokalu, bodo to zimo nastopali kar trije: Robi Hrgota, član A-reprezentance Slovenije, ki tekmuje v solo skokih, bo poizkušal dobro delo iz poletja prenesti na zimska tekmovanja s ciljem, da uspešno nastopi tako v svetovnem pokalu kot v finalu in na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih na velikanki v Planici. Gašper Berlot, ki je prevladoval v poletnem delu, in Marjan Jelenko, člana B-reprezen-tance Slovenije v NK, bosta tek-
movala na več 'frontah', saj ju poleg tekmovanj v alpskem pokalu čaka tekmovanje v celinskem in svetovnem pokalu ter na mladinskem svetovnem prvenstvu. Veliko ciljev je usmerjeno seveda tudi v kanadski Vancouver, saj si močno želijo, da bi na njih nastopil vsaj eden o njih.
V klub vabijo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vsi začetniki pa lahko začnejo vadbo z alpskimi smučmi. Več o klubu si lahko ogledajo na spletni strani www: velenje-skijump.si
Invalidski šport
Minuli teden je bilo v Šoštanju prvo srečanje medobčinkih društev invalidov Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki. Kljub manjši udeležbi je tekmovanje lepo uspelo in po besedah Jolande Belav-ič imajo vse pogoje, da bo srečanje postalo tradicionalno. Prvo mesto in zlati medalji sta osvojila Jolanda Belavič (MDI Šoštanj), srebrni Jože Javornik in Boža Meža (oba MDI Velenje), bronaste kolajne pa so za tretje in četrto mesto prejeli Katarina Jerenec in Milan Hohnjec ter Mira Vok (vsi MDI Velenje) in Tone Leber (MDI Šoštanj).	■ Hinko Jerčič
Dobitniki priznanj prvega srečanja članov medobčinskih društev invalidov Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki, 6. novembra v Šoštanju
Spet na drugem mestu
Tekma 7. kroga 1. B državne lige med Veplasom in Millenniumom se je končala z zmago velenjskih rokometašic s 36 : 30. S tem so se na lestvici ponovno povzpele na 2. mesto. Slabša je bila predstava velenjskih rokometašic, ki so imele velike težave v obrambi, predvsem z gostujočo krožno napadalko. Ta se je dobro gibala po šestmetrski črti in jim povzročala preglavice;
nad to igralko je bilo storjenih tudi kar nekaj prekrškov za sedem-metrovke, ki so jih gostujoče rokometašice zelo dobro realizirale. Tudi odbite žoge so se vedno našle v rokah rokometašic iz Radencev, a so se Velenjčanke na koncu le zbrale in tekmo dobile v svojo korist. Pri domačih sta zaradi poškodbe manjkali Kumrova in Hrnčičeva (odsotnost slednje je velik priman-
jkljaj tako za kadetsko ekipo kot za članice).
Največ zadetkov pri domačih je dosegla Sabina Halilovic (9), pri gostjah iz Radencev pa je bila najbolj strelsko razpoložena Barbara Rajh, ki je zadela kar 11-krat (7-krat iz sedemmetrovk).
Velenjske rokometašice bodo v soboto, 14. novembra, gostovale v Kozini, kjer jih čaka ''derbi'' s trenutno tretjeuvrščeno ekipo na lestvici. V zadnjem jesenskem krogu, 21. novembra, pa bodo v Rdeči dvorani gostile Branik Maribor.	■
Poraz z državnimi prvaki
Namiznoteniški klub Tempo je v petem krogu 1. državne lige gostoval v Mariboru pri aktualnih državnih prvakih. V dvorani Tabor so domačini Finea Maribor slavili s 5:1. V prvem dvoboju je Jure Slatinšek premagal Ptujčana Grega Zafoštnika s 3:1 in Tempu Velenje pridobil prvo in edino točko. V dvobojih, ki so sledili so vse točke pobrali domačini. Grega Komac, ki prihaja iz Kočevja je premagal Miho Kljajiča s 3: 0, prav tak pa je bil tudi rezultat med Žigo Jazbecom in Martinom Yaslovskyim (slednji prihaja iz Slovaške). V drugi polovici je Juretu Slatinšku proti Komacu Gregu uspelo dobiti samo en niz in slednji je zmago slavil s 3:1. Prav z enakim rezultatom pa sta se končala tudi zadnja dva dvoboja med Zafošnikom in Jazbecom ter Yaslovskyim in Kljajičem, kjer sta domača igralca dodala še zadnji dve točki k končnemu rezultatu. V šestem krogu naši namiznoteniški igralci čakajo doma Melamin iz Kočevja. Proti njim si naši obetajo zmago, podpora gledalcev pa bo vsekakor dobrodošla, zato prav vsi vabljeni v soboto ob 17.00 na OŠ Gustava Šiliha v Velenju.
■ Urša Kljajič
NA KRATKO
Zadovoljni s točko
Šoštanjčani kegljači so bili po končani tekmi zelo zadovoljni z osvojitvijo točke. Po igri dveh parov pri rezultatu 2 : 2 so gostje imeli nedosegljivih 120 kegljev prednosti. Domačini so imeli v zadnjem paru najmočnejša igralca, ki sta svoja nasprotnika spravljala v obup. Obema igralcema je uspelo razliko nekoliko zmanjšati, osvojila pa sta pomembni točki, ter ekipo rešiti poraza. Tudi v tem srečanju so imeli domačini igralca, ki je presegel mejo 600 kegljev. Svojo nalogo je tokrat odlično opravil Petrovič , ki je porušil kar 607 kegljev. Ekipa Šoštanja bo v 8. Krogu gostovala na Prevaljah, kjer jih pričakuje domači Gašper Korotan. Nasprotniki Šoštanjčanov so na lestvici na predzadnjem mestu. Trenutno pa je v vodstvu Ljubelj z vsemi osvojenimi točkami pred ekipo iz Škofje Loke, Šoštanjčani so s 5 točkami na 7. mestu.
Rokometno igrišče spet ponos
Šoštanj - V Šoštanju so končali obnovo rokometnega igrišča, ki je potekala v dveh fazah, stala pa približno 330.000 evrov.
Že lani so na rokometnem igrišču porušili star objekt in ga nadomestili z dvema novima. V njih so garderobe, sanitarije, manjši upravni prostor in skladišče. Letos so prenovili tribune, uredili razsvetljavo, obnovili ograjo in poskrbeli za komunalno ureditev. Čaka jih še prenova spodnje kamnite ograje, za katero je za zdaj zmanjkalo denarja. Rokometno igrišče, že od nekdaj priljubljeno zbirališče Šoštanjčanov, so obnovili še pravi čas, da bodo lahko na njem v privlačnejšem in kakovostnejšem okolju postavili letošnje pravljično mesto. Občina Šoštanj bo namreč letos že četrtič zapored s pravim ledom na rokometnem igrišču poskrbela za ljubitelje drsanja.
Plazar in Mihelič na svetovno v Afriko
V Maroku bo od danes do 15. novembra kadetsko in mladinsko svetovno prvenstvo v karateju. Na njem nastopata tudi dva Velenjčana, Klemen Plazar in Domen Mihelič. Za Klemna, sicer dijaka računalniške šole Šolskega centra Velenje, bo to po letošnjem evropskem prvenstvu februarja prvo srečanje z vso svetovno konkurenco. »Mislim, da sem zelo dobro pripravljen. Celo bolje kot v Parizu. Od takrat do danes sem delal predvsem na tehniki, izboljšal pa sem tudi svojo kondicijsko pripravljenost. Glede na to, da evropski del konkurence poznam, sem optimističen. Lahko jih premagam. Za konkurente z drugih celin pa lahko rečem le, da bom naredil vse, kar je v mojih močeh,« je povedal pred odhodom. Devetnajstletni Domen seje že dvakrat udeležil kadetskega in mladinskega evropskega prvenstva v karateju, prvič leta 2007 v Turčiji in drugič v začetku letošnjega leta v Franciji, a je na obeh tekmovanjih izgubil že v prvem krogu. Med pripravami na tokratne svetovno prvenstvo sije Velenjčan poškodoval hrbet, zato je bil precej časa prisiljen počivati. A se prihodnji teden v Maroko odpravlja z veliko motivacije: »Poškodba hrbta vsekakor ni prijetna, poleg tega kar cel teden nisem mogel trenirati. Kljub temu se bom na tem svetovnem prvenstvu potrudil in poskušal prikazati čim boljšo borbo. Pričakovanja niso preveč visoka, a če bo žreb ugoden, lahko tudi presenetim.«
Liga porvakov, 4. k.
RK Gorenje Velenje - MKB Veszprem KCV 27:28 (14:13)
Gorenje Velenje: Gajič (17+1), Skok, Kavaš 3, Bezjak 3, Sovič 2, Mlakar 2, Rnič 1, Žvižej 3, Golčar 1, Harmandič 3, Čupič 9/4, Šimič Trener: Ivica Obrvan
MKB Veszprem KC: Perič (15+2), Fazekaš 1/1,
Vilovsli, Gulyas 1, Ivancik G. 5/1, Šešum 3, Ivancik
T. 2, Perez 5, Koražija 1, Lušnikov, Eklemovič,
Mirkovič, Terzič 6, Sulič 5
Trener: Lajos Mocsai
Izključitve: Gorenje 10, Veszprem 10
7m: Gorenje 9/5, Veszprem 4/3
MIK 1. liga, 8. k.
RK Gorenje Velenje -Ribnica Riko 34:20 (17:12)
Gorenje Velenje: Gajič 15 obramb, Skok 5 obramb, Kavaš, Bezjak 4, Sovič, Cehte 1, Natek 1, Mlakar 3, Rnič 6, Žvižej 1, Golčar, Harmandič 4, Čupič 10/1, Bajram 2, Šimič 2. Trener: Ivica Obrvan. Izključitve: Gorenje 8, Ribnica 4 7 m: Gorenje 3 (1), Ribnica 4 (4) Drugi iozdi: Klima petek Maribor - Trimo Trebnje 33:42 17:20), Merkur - Jeruzalem Ormož 33:36 (16:14), Krško - Prevent 31:29 (15:15), Slovan Cimos Koper 33: 27 (15:13). Vrstni red: 1. Celje PL 14, 2. Slovan 12, 3. Gorenje 11, 4. Cimos 10, 5. Trimo 8 (tekma več), 6. J. Ormož 7 (tekma več), 7. Maribor 6, 8. Krško 4, 9. Ribica 4 (tekma več), 10. Merkur 3, 11. Prevent 1.
1. B DRL, žen.- 7. k
ŽRK Veplas Velenje - ŽRK Millennium 36 : 30 (18 : 14)
ŽRK Veplas Velenje: Sešel (20 obramb), Halilovic 9, Vajdl 7, Fatkic 6 (1), Nakic 2, Herlah, Čater 4, Perše 7, Žontar, Hofinger 1, Oblak, Simic. Trener: Snežana Rodic.
Sedemmetrovke: Veplas Velenje 1 (4), Millennium 9 (10).
Izključitve: Veplas Velenje 12, Millennium 14 minut.
Vrstnired: 1. Naklo 10, 2. Velenje 9, 3. Kozina 8, 4. Ajdovščina 7, 5. Millennium 6, 6. Sežana 6, 7. Kranj 4, 8. Vrtojba 1, 9. Maribor 1.
Prva SNL - 17. k.
Interblock - Rudar Velenje 3 : 1 (3 : 1)
Strelci: 0:1 Mujakovič (12.), 1:1 Fink (17.), 2:1 Tabot (40.), 3:1 Paez (43.). Rudar Velenje: Čelofiga, Jeseničnik (od 66. Kramar), Dedič, Stojnic, Tomažič-Šeruga, Tolmir, Golob (od 68. Bratanovic), Mujakovic, Mahmutovic (od 59. Grbic), Trifkovic, Lo Duca. Rdečkarton: Žitko (69).
Drugiizidi: Luka Koper - Domžale 0:1 (0:1), Hit Gorica - Nafta 3:1 (0:1), CM Celje - Olimpija :1 (0:0), Labod Drava - Maribor 0:2 (0:1). Vrstni red: 1. Luka Koper 35 točk, 2. Rudar Velenje 29, 3. Olimpija (-2) 24, 4. Maribor 23, 5. CM Celje 23, 6. Domžale 23, 7. Interblock 21, 8. Nafta 19, 9. Labod Drava 17, 10. Hit Gorica 17.
3. SNL - 13. (zadnji jesenski k.)
Tehnotim Pesnica -Šmartno 1928 0 : 0
Šmartno 1928: Pusovnik, Veler, Kompan, Avdič, Hajdari, Kraljevič, Jamnikar, Podgoršek, S. Jelen (od 61. Vasič), Cizej (do 78. Rebernik), Mujanovič. Trener: Peter Irman.
Vrtsni red: 1. Čarda Martjanci 26, 2. Simer Šampion 25, 3. Koroška Dravograd 23, 4. Malečnik 23, 5. Stojnci 23, 6. Zreče 23, 7. Šmartno 1928 22, 8. Tehnotim Pesnica 18, 9. Odranci 16, 10. Tehnostroj Veržej 16, 11. Tromejnik G-Kala 15, 12. Kovinar Štore 12, 13. Mons Claudius 7, 14. Paloma Sladki Vrh 3
ŠNL - 13. krog
BOČ Poljčane - Šoštanj 1 : 0 (0 : 0)
1:0 Kralj Matevž 62.
Šoštanj: Mušič, Hukič, Zahirovič, Gegič, Filipovič, Bulajič, Alič (od 64. Mahmutovič), Mežnar, Andrič, Ahmetovič, Smajlovič.
Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 27, 2. Trgovine Jager Šmarje 24, 3. Holermous Ormož 24, 4. LKW Jack Ger. vas 23, 5. Podvinci 23, 6. Koroške gradnje 20, 7. Peca 19, 8. Boč Poljčane 19, 9. GIC Gradnje Rogaška 18, 10. Pohorje 18, 11. Šoštanj 13, 2. Partizan Fram 13,13. Bukovci 8, 14. KIVVransko 7.
Liga Telemach, 5. k.
Geoplin Slovan - Elektra Esotech 81 : 76 (56 : 60, 41 : 38, 20 : 18)
Elektra Esotech: Koštomaj 2, Podvršnik 20 (56), Bilič 17 (0-1), Sjekloča 3 (0-2), Lelič 3, Cup 13 (2-3), Feeley 18 (4-4)
Vrstni red: 1. Krka, 2. Helios Domžale oba 9, 3. Geoplin Slovan, 4. TCG Mercator, 5. PRO-TEK Zasavje, 6. Elektra Esotech vsi 8, 7. Luka Koper, 8. Parklji, 9. Hopsi Polzela, 10. Zlatorog Laško, 11. Šentjur vsi 7, 12. Šenčur CP KR 5
Kegljanje, 1B liga - 7. Krog
Šoštanj - Litija 4 : 4 (3266 : 3321 )
Šoštanj: Fidej- 549 (1), Sečki- 540 (0), Hasičič-562 (1), Križovnik- 240- Jug - 221 -461 (0), Petrovič- 607 (1), Arnuš- 544 (1).
18

Grudnik državni prvak v diviziji II in podprvak v generalni razvrstitvi
Matej Grudnik, član Avto kluba V-Racing Velenje, ki tekmuje z avtomobilom Renault Clio 2.0 RS, se je vrnil iz Logatca, kjer je v soboto in nedeljo potekala zadnja dirka državnega prvenstva Paralelnega Rally Crossa 2009, z odličnimi uvrstitvami.
Nastopilo je 35 voznikov, ki so v dveh dneh prikazali številne zanimive dvoboje in vožnje.
Velenj čan je začel odlič no že na sobotnih kvalifikacijah, postavil najboljši čas med vsemi nastopajočimi in si priboril odlično izhodišče za nadaljevanje dirke. Na koncu je v soboto dosegel 1. mesto v diviziji II, 4. mesto v generalni razvrstitvi in 1. mesto v generalni razvrstitvi za državno prvenstvo. Na kon cu je bil Matejev izkupiček 5. mesto v generalni razvrstitvi in 3. mesto v generalni razvrstitvi za slovensko državno prvenstvo. V diviziji II pa je po napaki, ko se je zavr tel na progi, dosegel 7. mesto skupno in 4. mes-
to v točkovanju slovenskega državnega prvenstva. Na osnovi te uvrstitve in dosežkov na preteklih dirkah je ob koncu sezone Matej osvojil naslov državnega prvaka v Diviziji II (vozila 1600 do 2000 ccm) in naslov državnega podprvaka v generalni razvrstitvi.
Na dirki je prvič nas to pil tudi član V-Racing David Pardiž- Subaru Impreza WRX, ki pa zaradi okvare motorja dirke ni končal.
V soboto je v generalni razvrstit-
vi dirke slavil Aleks Humar s Cit-roenom C2 R2, v nedeljo pa Mitja Klemenčič, Mitsubishi Lancer EVO 9. S tem dejanjem so se tudi končala vsa tekmovanja letošnjega državnega prvenstva.
Sedaj čaka vse le še svečana zaključna prireditev in proglasitev letošnjih prvakov, ki bo 13. decembra v Ljubljani, organizira pa jo nacionalna krovna zveza za avto šport Slovenije AŠ 2005.
Dvodnevna dirka je potekala v hladnem in spremenljivem vremenu. V težkih razmerah je bilo tekmovanje še posebej naporno in zahtevno,
a je bil Matej odličen.
Kraški rob je žarel
Kam drugam kot na Primorsko nas je privabila ta prekrasna jesen. Z druščino krožka Planinarjenje UNI 3 Velenje smo se v zgodnji jutranji uri odpravili na pot.
Po obveznem postanku na Lomu, kjer se vedno prileže toplo okrepčilo, smo pot nadaljevali do Kozine in na izvozu Kastelec zavili z avtoceste v Črnotiče, kjer so se iz kamnitih kraških hiš prebujali prvi redki prebivalci. Še dremave
Preš li smo na maka dam sko cesto, po kateri smo prišli do skalnega, tektonsko večkrat pretrganega roba - od tod ime Kraški rob, iz nje našli markirano pot in se predajali živobarvnim lepotam narave. Pod nami se je razprostirala dolina z naseljema Podpeč in Hras-tovlje, na desni pa seje elegantno bočil viadukt Črni kal. V daljavi za njim se je razprostirala modrina morja. Vsake toliko je po želez-
?o hribih in dolinah
nika, prav tako sosednja hiša iz časov kam no seške šole. Pot smo nadaljevali navzdol v dolino do kraja Zanigrad, zavili do cerkvice sv. Štefana, ki je prav tako zanimiva. Lep sončen dan je pripomogel, da smo jesen na Krasu uživali v kar največji možni meri in kmalu smo se vzpenjali proti taborski - romanski cerkvici Svete Trojice v Hrastovljah. Njena notranjost je višek dragocenosti fresk z značilnim mrtvaškim plesom.
Gmajne sož arele v j utranjems oncu.
smo spra ševa li za pravo smer in nekako smo si vtisnili v spomin njihova priporočila. Mimogrede smo si ogledali zunanjost vaške cerkvice z zanimivim kovanim železnim okrasjem in se zbirali, da čimprej krenemo na pot v prebujajoče se jutro. Sonce nam je obetalo lep dan in že smo pod želez niško progo zavili levo na kolovoz, ki je vedno bolj zavijal med gmaj ne, kjer so žareli grmi ruja pod temno zelenimi krošnjami borov. Kot otroci smo se veselili čudovitih barv in iskanje poti je bilo drugotnega pomena. Kar tekmovali smo, kdo bo uzrl lepšo podobo jesenskega raja.
niški progi pod nami veselo prižviž-gal vlak, se skril v tunel na koncu doline in se že veselo vračal po drugi strani nazaj. Kot bi se igral z nami. Na najlepši točki smo si vzeli čas za počitek in užitek ob še vedno cvetočih modrih grmičkih primorskega šetraja. Z vejicami živobarvnega ruja so krasili marsikateri šopek. Pomahali smo cerkvici Marije Snežne, ki se nam je skrila za sosednji griček.
Po počitku smo pot nadaljevali naprej, se nad Podpečjo spustili mimo obrambnega stolpa do naselja in občudovali starodavne kamnite hiše. Cerkev sv. Helene se ponaša z oznako kulturnega spome-
Odlično razpoloženi in obogateni za kulturne vrednote smo se podali do vaške gostilne, kjer se vedno najde kaj primer nega, da dobro voljo še bolj »ojača«. Sreča, da imamo prijazne šoferje, ki nas z avtobusi varno pripeljejo domov. Tako je zadovoljstvo popolno.
■ MarijaL esjak
Kam na izlet?
- Petek, 13. 11. : PUŠČAVNI-KOVA POT - Klub upo kojen cev Gorenje; - sobota, 14. 11.: NEZNANO - Sekciji Dobrač Konovo in Premogovnik.
VABLJENI!
Dve hišni preiskavi
Podjetniku zasegli del dokumentacije, tatovom gradbeni material
Velenje - V zvezi s sumom več kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in kršitve zakonodaje s področja tujcev so policisti in kriminalisti pri podjetniku iz Velenja opravili hišno preiskavo. V hišni preiskavi so zasegli del poslovne dokumentacije. Zoper podjetnika bo podanih več kazenskih ovadb.
Na območju Policijske postaje Velenje je v preteklosti pogosto prihajalo do kraj gradbenega materiala. Policisti so v zaključni krim-inalistično-tehnični obdelavi prejšnji teden opravili hišno preiskavo in pri tem zasegli večjo količino gradbenega materiala. Zoper tri Velenjčane, ki jih sumijo storitve kaznivih dejanj, bodo podali več kazenskih ovadb.
Napad na policista
Vzel mobilni telefon, zgrabil pa tudi nož in sunkovito zamahnil proti policistu
Mozirje, 5. novembra - V četrtek okoli 23.30 ure je 21-letni občan iz okolice Mozirja napadel dva policista, ki sta opravljala kontrolo cestnega prometa v Nazarjah, in ju poškodoval. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitev uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi so se v preiskavo vključili kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje, ki so osumljenemu odvzeli prostost. Policista sta pri kontroli prometa ustavila vozilo, ki ga je vozil 21-letnik, v vozilu pa je bil tudi sopotnik. Pri kontroli prometa sta ugotovila prometni prekršek in odredila preizkus alkoholiziranosti ter pregled za simptome prepovedanih drog. Na podlagi ugotovitev pregleda sta zanj odredila strokovni pregled, a ga je ta odklonil. Zaradi odklonitve sta mu policista v skladu z zakonom odredila pridržanje.
»Voznik je nato s pretvezo, da potrebuje mobilni telefon, ker naj bi želel o pridržanju obvestiti mamo, stopil do svojega avtomobila. Iz vozila je vzel mobilni telefon, zgrabil pa je tudi nož, ki ga je imel v vozilu. Z nožem je sunkovito zamahnil proti policistu, ki se je odmaknil, vendar ga je osumljeni porezal po oblačilih. Medtem ko je eden od policistov skušal uporabiti strokovni prijem, je osumljeni drugega policista udaril v glavo, nato pa še večkrat udaril oba. Ta sta v nadaljevanju uporabila plinski razpršilec ter kršitelja obvladala in vklenila,« opisuje dogajanje v sporočilu za javnost tiskovna predstavnica PU Celje Milena Trbulin.
Osumljenec, ki je ves čas postopka resno grozil policistoma, se tudi po vklenitvi ni umiril, agresivo se je vedel še naprej in grozil. Umiril se je šele po prihodu druge policijske patrulje.
Osumljeni in policista so bili napoteni v Zdravstveni dom Mozirje, kjer je bilo ugotovljeno, da sta bila policista lažje poškodovana, osumljeni pa ne.
Kronika
Barvne kovine
Velenje, 9. novembra - Na Cesti Simona Blatnika je bilo čez vikend vlomljeno v skladišče podjetja. Pogrešajo 300 kilogramov barvnih kovin.
Poostreni nadzori prometa
Velenje - Velenjski policisti so prejšnji teden obravnavali štiri prometne nesreče, ena se je končala s hudo telesno poškodbo udeleženca, ena z lažjo, dve pa k sreči le z gmotno škodo. Skupno tema dvema nesrečama je bilo, da sta povzročitelja s kraja odpeljala, vendar sta bila kasneje izsledena.
Policisti so izvajali tudi poostrene nadzore prometa, dvakrat so spremljali hitrost vožnje, dvakrat kontrolirali psihofizično stanje voznikov, enkrat pa so spremljali pešce in njihovo ravnanje v prometu ter to, kako se do pešcev vedejo vozniki. Do vključno nedelje, 15. novembra, pa bodo policisti poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov, ob tem pa spremljali tudi pešce. V tem obdobju je namreč slabša vidljivost zaradi megle, kratkih dnevov. Pešcem svetujejo uporabo odsevnih teles in oblačil.
Iz pisarn izginjale denarnice
Velenje - V prejšnjem tednu je bilo vlomljeno v tri pisarne na območju Velenja, pisarno projektivnega biroja, Centra za socialno delo ter Zavoda za zaposlovanje.
Naj ne bo odveč opozorilo zaposlenim, da svojih denarnic ne puščajo na vidnih mestih. Pozorni pa naj bodo tudi na sumljive osebe, ki se brez razloga nahajajo in hodijo po pisarniških prostorih.
Vlom v avto in lokal
Velenje, Šoštanj, 5. novembra -
V četrtek je bilo vlomljeno v osebni avto, parkiran na Stantetovi v Velenju. Vlomilec je na njem razbil steklo in odtujil električno orodje. Podoben vlom se je v isti ulici zgodil že dan prej, ko je iz avtomobila izginil avtoradio.
Na območju Šoštanja pa je bilo vlomljeno v lokal Kavnik v Lajšah. Iz lokala je neznanec odnesel cigarete. V Šaleku je iz trgovine neznanec odnesel dva računalniška monitorja.
Iz policistove beležke
Opozorjena natakarica
V	četrtek, 5. novembra ob 23.40, je iz lokala na Koroški cesti v Velenju odmevala glasna glasba, ki je motila stanovalce. Policisti, ki so zadevo preverili, so natakarici izrekli opozorilo.
Trije v uklonilnem
Prejšnji teden so policisti Policijske postaje Velenje na podlagi odredb sodišča odpeljali za zapahe tri osebe. Do plačila glob bodo ostali v uklonilnem zaporu.
Izzival varnostnika
V	soboto, 7. novembra, je pred lokalom v Rdeči dvorani neznanec izzival varnostnika k pretepu.
Policisti, ki so se srečali z »izzivalcem«, so kršitelja zaradi nedostojnega obnašanja oglobili.
Vzel mu je bloke za malico
V petek, 6. novembra, malo pred 16. uro, je na Prešernovi cesti pred kioskom Kebab neznanec Velen-jčana s pestjo udaril po prsih in mu vzel bloke za malico. Kršitelj se je s kraja odpeljal z osebnim avtomobilom bele barve.
Opozorjena natakarica
V četrtek, 5. novembra ob 23.40, je iz lokala na Koroški cesti v Velenju odmevala glasna glasba, ki je motila stanovalce. Policisti, ki so
zadevo preverili, so natakarici izrekli opozorilo.
Dobro varovali tekmo
V soboto, 7. novembra, je v Rdeči dvorani v Velenju potekala mednarodna rokometa tekma med RK Gorenjem in RK Veszpremom iz Madžarske. Tekmo si je ogledalo blizu 2.000 gledalcev, od tega preko 400 organiziranih navijačev, ki so prišli iz Madžarske. Velenjski policisti so z dobrim sodelovanjem z varnostno službo Gorenja Varovanje ter upravo domačega kluba in skrbno načrtovanim in izpeljanim zavarovanjem poskrbeli za varnost vseh prisotnih. Do kršitev javnega red in miru ni prišlo.
UTRIP
19
m
orosKoo
Oven od 21.3.do21.4.
Počutili se boste, kot da ste padli v gnezdo med dvema ognjema. Tako se boste obnašali tudi do vseh okoli vas, saj bo počutje vplivalo tudi na odnose in vaše obnašanje. S takšnim odnosom se boste zagotovo marsikomu zamerili, česar se trenutno še ne zavedate. Vedeli boste le, da vreme in mrki dnevi ne vplivajo dobro na vas, zato boste v teh dneh spet veliko bolje. Utrujeni in brezvoljni boste le proti večeru, sploh, če boste sami. Samoto pač vse slabše prenašate. Tudi zato, ker preveč razmišljate o njej in se ob tem smilite sami sebi.
Bik od 22.4. do 20.5.
Vreme se bo popravilo, vaše počutje pa tudi. Partner bo postajal nestrpen, ker še nista uspela uresničiti velike želje, pa čeprav sta se oba trudila. Zato bodo kar na dnevnem redu prepiranje in očitki, ki jih ne bo čisto nič prijetno poslušati. Nekaj časa boste še tiho poslušali, tu in tam kaj odgovorili, potem pa vam bo čisto vsega zadosti. Ni dvakrat za reči, da bo vaša partnerska zveza zašla v najhujšo krizo doslej. Sicer pa ste to že nekaj časa pričakovali, zato boste vi pripravljeni prav na vse. Sorodniki pa ne, zato bo kar nekaj težav.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Razganjalo vas bo od energije in volje do dela. Polni boste idej, uspešno izpeljane pa vam bodo tudi vračale energijo, ki jo potrebujete za njihovo uresničitev. Največja težava bo v tem, da vam bodo sodelavci kar težko sledili, saj sami nimajo toliko energije kot vi. Pa tudi čisto drugačne interese imajo, saj ne vidijo pravega smisla v garanju. Vam pa vsak poslovni uspeh pomeni izziv, ki vam da nov elan. Tudi zato, ker vas partner zato ne le obožuje, ampak tudi podpira. Zdravje - pazite se virusov in prehladov. Preganjajte jih z tudi z več vitamini v prehrani.
Rak od 22.6. do 22.7.
Po dolgem času ste bili veliko doma, kar vam je celo zelo odgovarjalo. Sedaj pa vam bo postalo malo dolgčas. Tudi zato, ker družabno življenje ne bo najbolj na višku, saj se nikomur od vaših kolegov ne bo dalo kaj veliko družiti. Zato boste z veseljem sprejeli ponudbo za odhod v tuje kraje. Ugotovili boste, da vam v teh dneh gre od rok predvsem delo, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja, ampak le vaše fizične sposobnosti. A za to ne bo prav veliko priložnosti. Glava bo polna težkih misli tudi zato, ker jo boste ves čas potrebovali.
Lev od 23.7. do 23.8.
Približuje se obdobje, ki zna biti precej naporno tudi za vas. In tega se že vnaprej bojite. Tolažili se boste na različne načine, še največkrat s tem, da se boste kmalu lahko več ukvarjali s sabo in svojim zdravjem. V pozitivnem smislu, saj boste po dolgem času zase naredili veliko za svoje dobro počutje. In to kljub pomanjkanju časa. Dokazali boste, da kjer je volja, je tudi pot. Rezultati vam bodo dali nov polet in željo po še več in še bolje. Kar pa sploh ne bo slabo. Počutje bo za ta letni čas, ko vsi okoli vas tarnajo nad kratkimi dnevi in pomanjkanjem energije, odlično. Tokrat res po vaši krivdi.
Devica od 24.8. do 23.9.
Bolj ko bo zunaj mrzlo, bolj ko bo dišalo po snegu, bolj si boste želeli, da jesen in zima čim prej mineta. V naslednjih dneh pa se vam bo kar nekajkrat poleg mraza v dušo naselila otožnost. Še sami ne boste vedeli, kaj je pravi vzrok zanjo, a tako bo. Sreča je, da imate tako dobre prijatelje, ki vas znajo razvedriti in vam tudi vrniti voljo do življenja. Tudi tokrat bo tako, že kmalu boste pozabili na težave. Tudi zato, ker se boste nagradili z nakupom, ki si ga že dolgo želite. In to brez slabe vesti, saj ste zanj vse zaslužili sami. Pa čeprav boste morali zaradi tega pri drugih stvareh zatiskati pas, boste zadovoljni.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Zdelo se vam bo, da se s partnerjem oddaljujeta, pa še sami ne boste vedeli, zakaj. Morda je vzrok tudi v vas, čeprav tega nočete videti. Lahko, da ste prezahtevni, zato se je začel umikati v svoj svet in bežati od obveznosti, ki mu jih nalagate. Poskusite s prijaznostjo in hudomušnostjo rešiti rahlo načeto zvezo, saj se bo sicer kriza v naslednjih tednih močno poglabljala. Sploh, ker boste zelo malo doma. Dela boste imeli ogromno, še več pa bo slabe volje, ki jo bodo povzročali tisti, ki svojega dela ne bodo opravili do dogovorjenega dne. Zdravje? Bleščeče ne
bo, prav slabo pa tudi ne.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
November se preveša v drugo polovico, kar pomeni, da se bliža čas veselja in veselega pričakovanja. Tega pa letos sploh še ne čutite. Toliko dela boste imeli, da ne boste okoli se sebe opazili nič drugega kot tiste, ki bodo delali z vami. Kar je škoda, saj bi se lahko spoznali z nekom, ki bi vam lahko v življenju še veliko pomagal. Tako pa je veliko vprašanje, če boste v naslednjih tednih, tudi, ko bo najhujše delo in gneča mimo, sploh opazili tiste, ki vam iskreno hočejo dobro. Med njimi so vaši najbližji, ki včasih sploh ne upajo več poseči v vaše življenje. Zakaj že?

■j* i
TT<_
m ¥
Strelec od 23.11. do 21.12.
Vi boste svoje delo korektno opravili, nasprotna stran pa ne bo pokazala nobenega navdušenja. Še manj, sploh ne bo odziva nanj. Čeprav veste, da se ljudje tako zelo pogosto obnašajo, vas bo tokrat to močno jezilo. Bolj kot sicer. Reševalo vas bo to, da si boste znali vzeti čas zase in za svoje telo, s tem pa se bo umirila tudi duša. Nič vam ne bo pretežko, edina težava zna biti manjša zdravstvena težava, ki jo boste končno odpravili v nekaj naslednjih dneh, saj vam na rahlo teži že nekaj tednov. Partner vam pripravlja lepo presenečenje. Prijatelji tudi. Pokažite jim, da ste navdušeni.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Največ skrbi bodo povzročale finance. Denarja, ki ga pričakujete že nekaj časa, ne bo od nikoder. Vsaka napakica na denarnem področju vas bo drago stala, zato bodite pozorni in pazljivi. Zna se zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani in pazljivi, vendar je vedno prepozno, ko je mimo. Naj vam bo to dober nauk za prihodnost - bolj pazljivo in bolj skrbno bo treba ravnati z družinskimi financami. Marsikdo bo molčal, nekateri se boste zaupali partnerju. Ta bo imel popolno razumevanje za vas. In skupaj bosta našla tudi pot iz nastale situacije.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Sploh ne boste vedeli, kaj se zadnje čase dogaja z vami. Spoznali boste, kako dolge so lahko noči. Kje je vzrok vašemu počutju, pa ne veste. Čeprav slutite, kaj delate narobe. Poskusite si pomagati s povsem naravnimi metodami, če ne bo šlo, pa nikar ne oklevajte z obiskom pri zdravniku. Še bolj pa vam bo pomagal popoln odklop v času, ki ga ne boste preživljali v službi, saj vam ta ne pomeni več tako velikega izziva kot vam ga je. Skorajda vam gre že na živce in v tem je lahko tudi vzrok vseh težav. Ali pa v partnerstvu, ki tudi ni takšno, kot si ga želite. In to traja že vse predolgo.
Ribi od 20.2. do 20.3.
V naslednjih dneh boste res lahko zadovoljni, saj bo odziv na vaše delo več kot pozitiven, kar vas bo celo malo presenetilo. Pohvale boste deležni tudi iz tistih smeri, ki vam doslej niso kazale prav nobene naklonjenosti. In tega zagotovo ne boste pričakovali. Ker pa delo ni vse, kar vam lepša dneve, si boste v teh dneh privoščili zanimiv obisk, ki vam bo odprl oči. D nekom, ki vam je blizu, boste dobili povsem drugačno sliko. K sreči še pravi čas, da ne boste naredili velike napake. Družina bo sicer vaš varen pristan, ki vam bo pomenil vse na svetu. Sploh v prihajajočih dnevih.
Mi
m
Pod macesnovo streho
Nova apartmajska ponudba v Solčavi pomladni znanilec intenzivnejšega razvoja turizma - Sožitje narave in podjetniških idej
Tatjana Podgoršek
Solčava, 6. novembra - Za Solče-vane pravijo, da so posebni ljudje in da se na Solčavskem čas ustavi. Da le ni povsem tako, dokazujejo nekatere naložbe, ki se jih je lotila lokalna skupnost, nenazadnje pa
varstveniki.«
Pot do apartmajev je bila dokaj dolga. Gradnjo sta Golobova začela pred šestimi leti, ideje pa sta Zdenka in Jani imela že kakšno leto, dve prej. Hišo sta spravila pod streho, nato sta zaradi prevelikega zalogaja izgradnjo malo pustila ob
strani. Počakala sta na evropski razpis za razvoj mikropodjetništ-va na podeželju, se prijavila in uspela. »Na razpis sva se prijavila, ko je bil objekt že pod streho. Od tod do ureditve je znašala predračunska vrednost projekta blizu 400 tisoč evrov. Seveda smo morali
seči še globlje v žep, ker je med izvajanjem projekta prišlo do manjših odstopanj. Obljubljenega denarja pa za zdaj še nismo dobili.«
Za Janija, diplomiranega inženirja gradbeništva in organizatorja dela, ter Zdenko, inženirko lesarstva, je turistična ponudba nekaj povsem novega, saj se doslej s to dejavnostjo nista ukvarjala. Jani je povedal, da se izziva ne bojita. »Kdorkoli je prišel k nam, ni znal domov. Smo ljudje, ki se težko poslovimo od prijateljev.« Golobo-va in mama Mici verjamejo, da bodo to spoznali tudi gostje. Prvi so jih na spletni strani že našli. Če ne prej, bo objekt - menita Zdenka in Jani - poln za novo leto.
Po mnenju župana Občine Solčava Alojza Lipnika so apartmaji pod macesnovo streho pomladni znanilci intenzivnejšega razvoja turizma na Solčavskem. Investitorja sta imela ves čas gradnje v lokalni skupnosti pravo podporo okolja, saj je to ocenilo, da so apartmaji pomembna pridobitev za občino in tudi širše. »Z apartmaji so postavljeni temeljni pogoji za spodbuditev zasebnega kapitala, občina pa se trudi še za dopolnitev ponudbe in pripadajočo infrastrukturo. Lastnikoma, ki sta se tako korajžno lotila zahtevne naložbe, čestitam,« je še dejal Lipnik.
Družina Golob
tudi otvoritvena »obšest«, kot pravijo prebivalci Solčave dogodkom minuli petek, ko sta Jani in Zdenka Golob povabila obiskovalce k otvoritvi turističnega objekta. Poimenovala sta ga Pod macesnovo streho.
Objekt na samem vhodu v vas Solčava je pravi primer sožitja narave in podjetniških idej, domačnosti. V njem je pet različno velikih apartmajev z 38 ležišči, lastnika pa sta jih poimenovala po Solčavskih znamenitostih: Raduha, Olševa, Turnca, Veža, Savinja. Posebnost objekta je mini wellness Potočka zijalka. Kot je povedal Jani Golob, »pri nas ne boste našli umetnih lakov, topil in podobnih kemičnih zadev, ampak vse naravno. V načrtu smo imeli še izgradnjo male elektrarne, a so nam namere o uporabi obnovljivih virov energije preprečili naravo-
Objekt Pod macesnovo streho - otvoritvena »obšest« je kljub neprijaznemu vremenu
privabila veliko domačinov in drugih gostov.
Zgodilo se j e ...
.. od 13. do 19. novembra
-	14. novembra 1980 je čebelarska družina Mlinšek iz Velenja slavila svojo 50. obletnico;
-	14. novembra 1992 so v Šoštanju praznovali 90. obletnico Turističnega društva, Anica Oblak pa je postala svetovna prvakinja med barmani;
-	15. novembra 1994 je začela svoj program na Kanalu 08, velenjskega kabelsko razdelilnega sistema, oddajati mestna televizija Velenje; program televizije, kije oddajala le slabo leto, so pripravljali novinarji in zunanji sodelavci časopisa Naš čas in Radia Vele nje;
-	v noči na 16. november 1944 je v Šoštanj vdrla Šercerjeva brigada, se tam spopadala z nemškimi enotami ter v tovar-
ni usnja zaplenila nad 6000 kg usnja;
-	16. novembra 1967 so se na referendumu delavci zdravstvenega doma Antona Zupana Mozirje in Zdravstvenega doma Velenje odločili za združitev v Savinjsko-šaleški zdravstveni dom s sedežem v Velenju; zavod je začel delovati 1. januarja leta 1968;
-	16. novembra 1992 je v Domu učencev v Velenju steklo izobraževanje za 355 begunskih otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so začasno živeli v občinah Velenje in Mozirje;
-16. novembra 1996 so ob občinskem prazniku Občine Šmartno ob Paki svečano odprli nov vodovod v Podgori;
-	Velenjčana Amir Karič in
ČlaniA materskegag ledališčeV elenje( arhivM uzeja
Vele nje)
Zoran Pavlovič sta bila člana slovenske nogometne reprezentance, kije 17. novembra leta 1999 v Kijevu z reprezentanco Ukrajine igrala neodločeno 1:1 in s tem rezultatom dosegla uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki je bilo leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem;
■ 18. novembra 1998 so na Paš-kem Kozjaku pričeli z gradnjo novega vodovoda;
- v okviru Kulturnoprosvetnega društva "Svoboda" Velenje je nekaj let uspešno delovala skupina mladih igralcev, ki se je imenovala »Mladinski oder«; skupina se je novembra leta 1969 (torej natanko pred štiridesetimi leti) preimenovala v Amatersko gledališče Vele nje in uspeš no deluje še danes.
PripravljaD amijanK ljajič
20
ju™£aS
ČETRTEK, 12. novembra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Telebajski, 2. del
09.30	Risanka
09.40	Pod klobukom
10.15	Berlin, Berlin, 9/27
10.45	Turbulenca: prva pomoč
11.35	Sveto in svet: v korist otroka?
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Hotel poldruga zvezdica, nan.
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Animalija, 33/40
16.10	Najboljša prijateljica psov, dok. film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Dolgcajt, odd. za mlad. kulturo
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Simfonorije, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
21.00	20 let po padcu železne zavese: Zgubljeni svet komunizma, T/3
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Osmi dan 23.35 Globus 00.05 Strasti, 4. del 00.35 Tv dnevnik 12.11.1991
01.00	Dnevnik
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
TV SLO E
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.10	Tv prodaja
09.40	Mulčki: Horjul, otroška odd.
10.10	Ko igra se in ustvarja mularija:
Brežice, 9/10
10.35	Šport špas
11.00	To bo moj poklic: pečar, 2. del
11.25	Globus
11.55	Tv dnevnik 12.11.1991
12.20	V faraonski kleti, dok. odd.
13.15	Po travnikih ... s Stanetom
Sušnikom: Henk
13.40	Na lepše
14.05	Slovenska jazz scena
14.55	Pozdrav Afriki, nogom. odd.
15.30	Tv prodaja
16.00	Evropski magazin
16.30	Pomagajmo si, tv Koper
17.00	Mostovi
17.30	To bo moj poklic: stavbni
steklar in steklopihalec, 1. del
18.00	Slovenski vodni krog: Soča
18.25	Potepanja: hidroelektrarna, 1. del
18.55	Družinske zgodbe: družina
Jevšek, ponov.
20.00	Berlinski čudež, nem. film
21.45	Tranzistor, 3. oddaja
22.20	Govori z mano, 1/4
23.10	Zmešnjava po Irsko, ang. am. film
00.45 Zabavni infokanal
pop
06.35 Tv prodaja
07.05	Ricki Lake, pogov. oddaja
08.00	Angeli brez kril, nad.
08.55 Jutri je za večno, nad.
09.50	Tv prodaja
10.20	Do zadnjega diha, nad.
11.25	Naključni turist, am. film
13.35	Tv prodaja
14.05	Ricki Lake
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Na kraju zločina, nan.
21.55	Zakon in red, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Dexter, nan.
00.10	24 ur, ponovitev
01.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobra jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 203. oddaje 11.05 Pop corn, glasbena oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Odprta tema, pogovor 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Lahko noč, otroci 19.00 Videospot dneva 19.15 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 204. oddaja 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Drugačen svet 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Iz našega arhiva: Znani obrazi 21.30 Postaja GO, glasbena oddaja,
3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
13. novembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Srebrnogrivi konjič, 26/39 09.35 Risanka
09.45 Najboljša prijateljica psov, dok.
10.00	Enajsta šola
10.35	Dolgcajt, odd. za mlad. kulturo
11.30	To bo moj poklic:
elektroinštalater, 2. del
11.55	To bo moj poklic: stavbni
steklar in steklopihalec, 1. del
12.20	Osmi dan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Moč ideje, 2/6
14.10	Pogled na ... Ivan Grohar:
macesen
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.00	Mihec in Maja: biba, 7. del
16.05	Iz popotne torbe: šport
16.25	Slovenski vodni krog: Dreta
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potrošn. odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	Anica in prva ljubezen, 5/10
18.35	Vipo, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Elektro-orson, igrani film
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Polnočni klub: kdo, če ne mi?
Kdaj, če ne zdaj?
00.15	Duhovni utrip
00.30	Strasti, 5. del
01.00	Tv dnevnik 13.11.1991
01.30	Dnevnik, pon.
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal
TV SLO r?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.15	Tv prodaja
10.45	Mulčki: Ljubljana
11.10	Ko igra se in ustvarja mularija:
Ptuja 10/10
11.35	Glasnik, tv Maribor
12.00	Evropski magazin
12.30	To bo moj poklic: urar, 1. del
13.00	Umetnost igre
13.25	Črno beli časi
13.40	Tv dnevnik 13.11.1991
14.10	Šport špas
14.40	City folk: Carigrad
15.05	Na utrip srca, navdih klasike
15.15	Tv prodaja
15.45	Circom regional, tv Maribor
16.15	Primorski mozaik
16.45	Mostovi
17.20	Brat bratu, nan.
17.55	V dobri družbi z Blažem, tv Mb
18.55	Zlata leta: iskanje korenin
Beata na slovenskem
20.00	Sputnikmanija, dok. odd.
21.25	Primer medenih tednov, 2/12
22.15	Ljubezen in akcija v Čikagu,
am. film
23.50	Kurba, dok. film
01.15	Jasnovidka, 1/22
02.05	Zabavni infokanal
POP
06.45 Tv prodaja 07.15 Ricki Lake, pog. oddaja 08.10 Angeli brez kril, nad. 09.05 Jutri je za večno, nad. 10.00 Tv prodaja
Do zadnjega diha, nad. Bobni zmage, am. film Tv prodaja 14.05 Ricki Lake 15.00 Ukradeno srce, nad. 15.55 Do zadnjega diha, nad. 24ur popoldne Jutri je za večno, nad. 18.00 Angeli brez kril, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kmetija slavnih 21.00 Smrti in življenje Bobbyja Z,
am. film 22.45 24ur zvečer 23.05 Vstajenje, am. film 01.05 24ur 02.05 Nočna panorama
10.30 11.30 13.35
16.55 17.05
©
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva,
Vabimologledu Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 204. oddaje Drugačen svet 12.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice 1 Pikin VTV studio 2009 (4) Mala miška in veliko rdeče jabolko
Hrana in vino, kuharski nasveti, 205. oddaja Vabimo k ogledu 20.00 Energetska samopomoč, izobraževalna oddaja, gostja Suzana Landripet, dr. med. 20.55 Regionalne novice 2
Razgledovanja, 3. TV mreža Podčrtano zeleno, infor. odd. Zelena bratovščina, oddaja o lovcih in lovstvu 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila
10.30 10.35
11.05
17.55 18.00 18.40 18.45 19.10
19.25
19.55
21 21.30 22.00
23.55
SOBOTA, 14. novembra
tv slo rr
06.15 Kultura
06.20 Odmevi
07.00 Zgodbe iz školjke
07.30 Križ kraž: Pravljice iz mavrice
09.05 Sams v težavah, nem. film
10.45 Kdo, če ne mi? Kdaj, če ne zdaj?
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 14.20 Ustvarjena drug za drugega,
am. film 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet
17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.25 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.40 Na vrtu 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Pozabljeni igrači, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport
19.50 Gledamo naprej
19.55 Filmski spodrsljaji
20.05 V 80 dneh okoli sveta, am. film
22.00 ARS 360
22.20 Poročila, vreme, šport
22.50 Hri-bar
23.55 Usodna nesreča, 1/13 00.50 Strasti, 6. del 01.20 Tv dnevnik 14.11.1991 01.45 Dnevnik, pon. 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Infokanal
TV SLO C?
06.35	Tv p
07.05	Tv dnevnik 14.11.1991
07.30	Polemika
08.30	Primorski mozaik
09.00	Circom regional, tv Maribor
09.30	Posebna ponudba, potrošniška
09.55 SP v alp. smuč., SL (Z), prenos
1.	vožnje 11.15	Skozi čas
11.25	Sputnikmanija, dok. odd.
12.55	SP v alp. smuč., SL (Z), prenos
2.	vožnje 13.45	Tv prodaja
14.15	Samo bedaki in konji, 40/45
15.05	ZGNZ - big father/II, 9. odd.
15.30	Slovenski vodni krog: Dreta
16.00	Nogomet, dodatne kval. za SP 2010, Rusija - Slovenija, prenos
19.30	Slovenci po svetu, tv Maribor
20.00	Štos - 30 let z Draganom
Buličem, koncert
22.50	Bleščica, odd. o modi
23.20	Slovenski magazin 23.45 Annie Hall, am. film
01.15	Številke, 20/24
02.00	Tranzistor, 3. odd.
02.40	Zabavni infokanal
POP
07.45	Tv prodaja
08.00	Art Attack, izob. odd.
08.30	Brata Koalček, ris. serija 08.35 Mojster Miha, ris. serija 08.45 Lazytown, otroška serija
09.15	Winx klub, ris. serija
09.40	Bakuganski bojevniki, ris. ser.
10.05	Ed in Eppa, ris. serija
10.20	Stanko, ris. serija
10.45	Medved Paddington, ris. serija
11.15	Dirkalni pujsek Rudi, nan.
11.50	Odkritje Amerike, dok. odd.
12.55	Ljubezen skozi želodec, ponov.
13.30	As ti tud not padu?!, ponov.
15.20	Lepi ljudje, nan.
16.15	Moški v krošnjah, nan.
17.10	Nadomestna mati, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Niti besede, am. film 23.05 Brigada 49, am. film
01.15	24ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Pikin VTV studio 2009 (5) 10.15 Slovenski jezik med Muro in
Rabo, 2. del 11.15 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas: Zenskaza štedilnik, moški pred TV?, mladinska oddaja 18.40 Duhovni vrelec: Martin Dolamič Konrad, župnik v župniji Velenje - bl. A. M. Slomška 18.50 Videospot dneva 18.55 Asova gibanica, infor. oddaja 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1787. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Vabimo k ogledu 20.35 Billysi, posnetek nastopa v
Velenju 21.35 Jutranji pogovori 23.15 Odprta tema, ponovitev 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 15. novembra
tv slo rr
07.00	Ziv žav
sledi	Telebajski, 32/90
sledi	Cofko Cof, 23/26
sledi	Marči Hlaček, 23/39
09.50	Šport špas, 8/9
10.20	Na krilih pustolovščine, 6/25
10.50	Na obisku
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na zdravje!, ponov.
14.30	Prvi in drugi
15.00	NLP s Tjašo Zeleznik
sledi	Glasbeni troboj
15.15	Športne novice
15.20	Glasbeni troboj
15.35	Glasbeni troboj
15.40	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.50	Šport
16.00	Družabna
16.25	Za prste obliznit, 28. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedr. oddl.
17.30	Fokus
18.25	Zrebanje lota
18.40	Prihaja Nodi, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Spet doma
21.45	Družinske zgodbe: družina
22.40 Poročila, vreme, šport 23.05 Samosežig, 1/2 00.35 Strasti, 7. del 01.05 Tv dnevnik 15.11.1991 01.30 Dnevnik, ponovitev 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 07.30 Tv prodaja 08.00 Skozi čas 08.10 Tv dnevnik 15.11.1991 08.30 Globus 09.00 Slovenski magazin 09.25 Zajuckaj in zapoj 2009, 2/2 09.55 SP v alp. smuč., SL (M), 1. vožnja
11.15 Tranzistor, 3. oddaja 11.50 Pomagajmo si, tv Koper 12.20 Rad igram nogomet 12.55 SP v alp. smuč., SL (M), 2.
vožnja 13.45 Tv prodaja 14.25 Rokomet, liga prvakinj, Aalborg - Krim Mercator, prenos
16.15 Turbulenca: prva pomoč, svet. odd.
17.10 SP v športnem plezanju, prenos
20.00 Nefretetina odiseja, dok. odd. 20.50 Klan Pasquier, 3/4 22.15 Na utrip srca, navdih klasike 00.00 Deadwood, 9/12 00.50 Zabavni infokanal
POP
07.45	Tv prodaja
08.00	Art Attack, izob. odd.
08.30	Brata Koalček, ris. serija
08.40	Medved Rupert, ris. serija
08.50	Mojster Miha, ris. serija
09.00	Jaka na Luni, ris. serija
09.10	Lazytown, otroška serija
09.40	Winx klub, ris. serija
10.05	Bakuganski bojevniki, ris. ser.
10.30	Ed in Eppa, ris. serija
10.50	Stanko, ris. serija
11.15	SKL, mlad. odd.
12.15	Preverjeno, ponov.
13.15	Moja Kitajska, dok. oddaja
13.45	Rimska pomlad gospe Stone,
ang. film
15.40	Lepi ljudje, nan.
16.35	Denis pokora, am. film
18.20	Ljubezen skozi želodec
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!, gostja Ceca
21.45	Življenje ni šala, nan.
22.40	Billy Elliot, ang. film
00.45	24 ur, ponovitev
01.45	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN.SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1786. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 1787. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: Martin Dolamič Konrad, župnik v župniji Velenje - bl. A. M. Slomška 11.10 Energetska samopomoč, izobraževalna oddaja, gostja: Suzana Landripet, dr. med. 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Billysi, posnetek nastopa v Velenju
13.15 Zupan z vami, ponovitev, gost: Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi 14.15 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.35 Jutranji pogovori 21.20 Vabimo k ogledu
PONEDELJEK, 16. novembra
tv slo rr
Utrip .40 Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro .00 Poročila .05 Dobro jutro Poročila Smrkci, 18/30 35 Animalija, 33/40 10.00 Šport špas, 8/9
Iz popotne torbe: šport Ideologija proti umetnosti, dr. omelj
07.00 07.05
09.10
10.30 10.50
11.55 13.00 13.15
Ljudje in zemlja Poročil
oročila, šport, vreme Po travnikih ... s Stanetom Sušnikom 13.40 V prostranstvu Pampe, dok. feljton
13.55 Koncert slov. skupine Gal in
galeristi 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Bine, čuvaj parka, 2/4 16.10 Ajkec nri restavratorjih, 5/10 16.30 Ribič Pepe, 8/26 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Hupko, trobilka in pihec,
risanka 18.45 Toni in Boni, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport
19.50 Gledamo naprej
19.55 Pogovor s predsednikom Vlade
Borutom Pahorjem 21.00 Umazani ples, 9/13 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Podoba podobe 23.25 Glasbeni večer, slov.
filharmonija 00.15 Strasti, 8. del 00.45 Tv dnevnik 16.11.1991 01.15 Dnevnik, ponovitev 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.05	Tv prodaja
07.35	Tv dnevnik 16.11.1991
08.05	To bo moj poklic: urar, 2. del
08.30	Zajuckaj in zapoj 2009, 2/2
08.50	Kaj govoriš?-So vakeres?
09.10	Slovenci v Italiji
09.40	Posebna ponudba, potroš. odd.
10.00	Osmi dan
10.30	ARS 360
10.45	Sobotno popoldne
13.00	Prvi in drugi
13.25	Rad igram nogomet
13.55	Slovenski magazin
14.55	Seja državnega zbora, prenos
17.30	To bo moj poklic: stavbni
steklar in steklopihalec, 2. del
18.00	Jesenin, 2/11
18.50	Derren Brown, miselni triki
19.00	Zdravje, usoda, nasvet
20.00	Južni tihi ocean, 1/6
21.00	Studio city
22.00	Pozdrav Afriki, nogometna
22.30	Knjiga mene briga
22.50	Cityfolk: Karlovac
23.15	Kdo vodi igro, am. film
01.25	Južni tihi ocean, 1/6
02.20	Zabavni infokanal
POP
06.35 Tv prodaja 07.05 Ricki Lake 08.00 Angeli brez kril, nad. 08.55 Jutri je za večno, nad. 09.50 Tv prodaja ,non Do zadnjega diha, nad. Frankie in Johnny, am. film Tv prodaja 14.00 Ricki Lake 14.55 Ukradeno srce, nad. 15.55 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Jutri je za večno, nad. 18.00 Angeli brez kril, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Lepo je biti sosed, nad. 20.55 Kmetija slavnih 21.55 Razočarane gospodinje, nan. 22.50 24ur zvečer 23.10 Dexter, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama
10.20 11.25 13.30
00.10 01.10
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1787. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Drugačen svet 12.10 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Pikin VTV studio 2009 (6) 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, kontaktna
a, gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Košarka, posnetek tekme KK Elektra Esotech : Parklji Bežigrad 22.35 Videospot dneva 22.40 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
TOREK, 17. novembra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Na potep po spominu
09.45 Ribič Pepe, 8/26
10.05	Ajkec pri restavratorjih, 5/10
10.25	Zgodbe iz školjke
11.00	Južni tihi ocean, 1/6
11.55	Družinske zgodbe: družina
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Podoba podobe
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček, 26/34
16.05	Notkoti: pobeg, 7. del
16.10	Notkoti, 8. def
16.25	Na krilih pustolovščine, 9/25
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Izgnani Slovenci 1941-1945
18.00	ZGNZ - Big father/2, 10/15
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	Pogovor z opozicijo
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Grenak okus po čaju, dok. odd.
23.55	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.20	Izgnani Slovenci 1941-1945
00.50	Strasti, 3. del
01.25	Tv dnevnik 17.11.1991
01.50	Dnevnik, ponovitev
02.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.50	Infokanal
TV SLO [?
06.00	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Tv dnevnik 17.11.1991
08.00	Studio city
08.55	Seja državnega zbora, prenos
16.00	Koš, magazinska odd.
16.25	Glasnik, tv Maribor
16.50	Mostovi
17.25	Brat bratu, 5. del
18.00	V dobri družbi s Smiljanom
19.00	Večerni gost: Žarko Petan
20.00	Muzikajeto: swing
20.30	Globus
21.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.25	Obrazi drugačnosti: podobe
ljubezni, 7/8
22.00	Dediščina Evrope: Razg zrcalna dvorana, dok. fi
22.50	Naslednji!, franc. film
00.10	Derren Brown, miselni triki
00.30	Zabavni infokanal
POP
06.40	Tv prodaja
07.10	Ricki Lake
08.05	Angeli brez kril, nad.
09.00	Jutri je za večno, nad.
09.55	Tv prodaja
10.25	Do zadnjega diha
11.25	Noro mesto, am. film
13.30	Tv prodaja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Preverjeno
22.00	Zdravnikova vest, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Dexter, nan.
00.10	24 ur, ponovitev
01.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Zupan z vami, pogovor, gost:
Srečko Meh, župan MO Velenje 11.35 Košarka, posnetek tekme, KK Elektra Esotech : Parklji Bežigrad 13.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Video novice za gluhe in
naglušne 19.05 Videospot dneva 19.10 Lahko noč, otroci 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1788. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Evropsko prvenstvo za
mladince (U-17) v badmintonu, reportaža 21.25 Videospot dneva 21.30 Eko magazin, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SREDA, 18. novembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Marči hlaček, 13/34
09.35	Bine, čuvaj parka, 2/4
10.00	Notkoti, 8. del
10.15	Zlatko Zakladko: Pokljuške gobe
10.30	ZGNZ - Big father/2, 10/15
10.55	Knjiga mene briga
11.15	Izgnani Slovenci 1941-1945
11.50	Pogovor s predsednikom vlade
Borutom Pahorjem
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Pogovor z opozicijo
14.25	Slovenski magazin
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Skrivni svet medvedka
Benjamina, 4/13
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbulenca
18.25	Žrebanje lota
18.40	Robotki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Intervju, am. film
21.30	Tolažnik, igrani film
21.25	Sestrična, igrani film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Omizje
00.20	Turbolenca
01.10	Strasti, 10. del
01.40	Tv dnevnik 18.11.1991
02.05	Dnevnik, ponovitev
02.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.10	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Tv dnevnik 18.11.1991
07.55	Hri-bar
08.55	Seja državnega zbora, prenos
15.05	Spet doma
16.50	Mostovi
17.20	Črno beli časi
17.40	Samo bedaki in konji, 43/45
18.30	O živalih in ljudeh, tv Maribor
18.45	Na vrtu, tv Maribor
19.10	Z Damijanom
19.45	Nogomet, dod. kvalif. za SP
2010, Slovenija:Rusija, prenos
23.15	Slovenska jazz scena
00.10	Zabavni infokanal
POP
06.35	Tv prodaja
07.05	Ricki Lake
08.00	Angeli brez kril, nad.
08.55	Jutri je za večno, nad.
09.50	Tv prodaja
10.20	Do zadnjega diha, nad.
11.25	Čaj z Mussolinijem, ang.ital. f.
13.30	Tv prodaja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Obračun, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Obračun, nad. filma
23.35	Dexter, nan.
00.30	24ur, ponovitev
01.30	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gost, koled 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, pon. 202. oddaje 11.05 1788. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Sportni torek, športna informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara,
mladinski kviz, 3. TV mreža 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Lahko noč, otroci 18.50 Evropsko prvenstvo za
mladince (U-17) v badmintonu, reportaža 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža, Drugačnost - razlog za strpnost 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
v
PRIREDITVE
21
Knjižnik otiček
Jarosch, Linda & Grün, Anselm: Kraljica in divja ženska
Koliko žensk se v današnjem svetu počuti kot kraljica in koliko žensk kot divja ženska? Mnoge sanjajo o teh dveh podobah, žal pa le redkokateri uspe ta dva odtenka svoje ženskosti zaživeti tudi v življenju. Avtorja poskušata v štiriindvajsetih podobah svetopisemskih žensk prikazati lastnosti, katere ima sleherna ženska, le da vse ne znajo najti, ceniti in živeti... v pravem, pozitivnem pomenu. Svetopisemske žene so prevzemale odgovornosti, življenje so cenile, sprejemale so odločitve. Vendartudi te niso bile idealne. Pogosto so nove moči našle šele, ko so bile popol no ma na tleh. Začutile so v sebi potrebne moči, da stisko preobrnejo. Ob Evi, Sari, Mariji Magdaleni, Ani, Marti in Mariji ter še drugih svetopisemskih ženah nam avtorja pokažeta, kakšne so modrost, bojevitost, strastnost, zapuščenost, milina in še druge lastnosti lahko videti danes, saj vemo, da se enako dogaja tudi nam danes. Vendar le s svojimi močmi lahko kaj premaknemo, saj so nam dane prav zato, da jih uporabimo in se jih vese li mo.
»Z modro žensko ne povezujemo le modrosti, temveč tudi življenjske izkušnje, dostojanstvo, toplino in velikodušnost. Ko srečamo modre ženske, pogosto čutimo, da temeljijo v sebi. Poznajo vse plati življenja. /.../ Odprte so za to, kar se jim pripeti, a ne zahtevajo več ničesar, temveč se veselijo tega, kar je. Svoje modrosti ne vsiljujejo, vendar so tu, ko jih drugi potrebujejo.«
Grün, Anselm: Boj in ljubezen
Kot govori o iskanju identitete žensk knjiga Kraljica in divja ženska, tako išče smisel moškosti isti avtor v knjigi Boj in ljubezen. To je iskanje moškega sredi sveta, kako naj moški oblikuje samega sebe, da bo lahko bližnjim dal, kar žena, otroci, družba pričakujejo.
V današnji sodobni družbi je veliko očetov in moških, ki sploh nimajo več moške energije. Ne znajo biti trdni in niso več nikakršna opora svojim družinam. Tem moškim očetje niso dali pravega vzora in tudi srečali niso koga, ki bi jim lahko bil duhovni oče. Jasno je, da vzori očetov ne odgovarjajo več spremenjenim razmeram v družbi. Jasno je tudi, da patriarhalni vzorec moškega ne deluje več. Treba je poiskati nove načine, kako biti moški danes ob starih vzorih, ki nam še vedno trosijo modrosti. Tudi če niste domači s svetim pismom in vero, boste ob svetopisemskih likih moš kih dobili ogrodje za razmišljanja ob arhetipskimi in psi ho loš ki mi raz la gah moš kega odno sa do sebe in sveta.
Razmišljanja v knjigi nam dajejo slutiti, da avtor pozna težave moške duše. Z žlahtno jasnostjo je napisal, kaj moški doživljajo, pa ne znajo pokazati, še manj pa izreči. Daje nam vpogled v to, kaj je treba izboljšati in v katero smer zapeljati svoj razvoj, da bo svet boljši.
Kast-Zahn, Annette: Vsak otrok se lahko nauči pravil
Pogosto smo mnenja, da dobro in premišljeno vzgajamo naše malčke, a kmalu ugotovimo, da so še uspešnejši vzgojitelji otroci sami. Imajo nas radi, postavijo nam točno določene meje, ki se jih tudi držijo. Ravno obrnjeno zgodba, kot si jo pa mi kot starši želimo.
Avtorica je psihologinja z dolgoletnimi izkušnjami in mama treh otrok, ki je vzgojo preizkusila tudi na svoji koži. Loteva se težav, s katerimi se slej kot prej srečajo vsi starši. Ljubezen je sicer nujno in prvi pogoj za uspešno vzgojo, ni pa dovolj. Otroku je potrebno postaviti jasne meje in se teh tudi držati - sicer jih bo postavil otrok nam in verjemite, da se jih bo dosledno držal. Prav tako pomembno je, da se poudarimo dobro (NE: Lenoba, zdaj pa imaš slabo oceno. DA: Naslednjič bo potrebno začeti pravočasno vaditi.) in da povemo jasno (NE: Kakšno pa imaš sobo! DA: Pospravi igrače v škatlo), besedam pa naj sledijo dejanja. Izogibati se je priporočljivo grožnjam
in kaznim, razumljivo pa je, da določenim oblikam vedenja sledi logična posledica (če Tilen noče kositi, bo hrano dobil šele pri naslednjem obroku)... Izvedeli boste, kako učinkovito postavite meje in privzgojiti smisel na pravila lepega vedenja, da se bodo starši in otroci medsebojno spoštovali in podpirali, kar je v današnjem svetu še kako pomembno in potrebno.
Mcbratney, Sam: Ali veš, koliko te imam rad
Včasih, ko imamo koga neznansko radi, si na vso moč prizadevamo, da bi mu povedali, kako zelo velika je naša ljubezen. Zajček Rjavče si strašno želi pokazati zajcu Rjavcu, koliko zelo ga ima rad. A to je zelo težko, še zlasti, če je zajec toliko večji in zajčkove tačke toliko manjše, da ga je tako zelo težko prekositi. Ampak idej mu ne
zmanjka tako dolgo, dokler onemogel ne obleži v svoji posteljici, kamor ga položi zajec Rja vec.
Toda, ljubezni ni tako lahko izmeriti. Ali pač? Pa poglejte, česa vsega se je domislil naš mali zajček kljub svojim kratkim tačkam.
Ritheu, Jurij: Sanje v megli
Leta 1910 se ob zaledeneli obali blizu Čuk-otskega polotoka zgodi nesreča. Na ladji sredi ledu ostane vkleščen mornar John. Roke ima hudo poškodovane in hitra pomoč bi mu rešila življenje. Na pomoč mu prihitijo domačini, Čukči iz majhnega zaselka, ki živijo daleč stran od civilizacije, v prav posebnih geografskih razmerah, s svojim jezikom, kulturo in svojo svobodo. Ker je bolnišnica predaleč, mu pomaga domača zdravila - šamanka. Namesto rok mu ostanejo le štrclji, a ostane živ. Ko pa je dovolj krepak za pot domov ugotovi, da je medtem ladja že odplula. Ostane sem sredi tujega sveta, počasi se vživlja v novo življenje, spoznava naravo, ljudi, kulturo in jezik. Spoprime se z novim življenjem, nauči se uporabljati roke takšne, kot so mu ostale in predvsem, nauči se preživeti. Njegovi novi prijatelji Čukči mu nesebično pomagajo, spoznava povsem nov svet požrtvovalnosti, poštenja, moralnosti in plemenitosti. V svoji skromnosti domačini ne potrebujejo bogastva in tudi John je vedno bolj zadovoljen s tem, kar najde med temi preprostimi in nepokvarjenimi ljudmi, ki jih je narava prekalila na prav poseben način. Avtor Jurij Ritheu, pripadnik Čukčev, ki so svoj način življenja obdržali pozno v dvajseto stoletje, je svoj mali narod predstavil na prav poseben način. Ostaja zvest izročilu svojega naroda in prav občudovanja vredno in spoštljivo svoje ljudi tudi predsta-
vi.
Pripravila: DS
VELENJE
Četrtek, 12. novembra
10.00 Knjigarna Kulturnica
Srečanje z mladimi bralci - Boš bral knjigo z mano? 16.00 Knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 18.00 Vila Rožle v Sončnem parku
Odprtje likovne razstave - Kolaž 18.00 KRMC - Regionalni multimedijski center Kunigunda Nacionalni seminar za mlade -Aktivni - rekreativni - kreativni 19.00 Galerija Arsin
Predstavitev knjige - Fahrudin Nikšič: Poezije 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Pogovor iz cikla Velenje - humano mesto - Drago Blagus 19. 30 Dom kulture Velenje
Zeleni abonma in izven - Šef šefica (komedija). Vstopnina za izven: 15 EUR
Petek, 13. novembra
12.00 Galerija Velenje
Javno vodstvo po razstavi Andreja Jemca
13.00
18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Bralno - debatni krožek za najstnike - Cool knjiga 19.30 Dom kulture Velenje
Gledališka predstava - Knapovska večerja (komedija)
Sobota,
14.	novembra
8.00 - 12.00
Cankarjeva ulica Bolšji sejem 8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica 9.00 Šentilj pri Velenju
XI. Vinska cesta v Šentilju pri Velenju 10.30 Galerija Velenje Sobotne lutkarije Festival Velenje - Lutkovno gledališče Velenje - Janko in Metka 16.00 - 17.00
Titov trg Velenje
Moja dežela lepa in gostoljubna
Predstavitev Velenja
Nedelja,
15.	novembra
Kdaj - kje - kaj
10.00 Velenjski grad
Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
Ponedeljek, 16. novembra
9.00 - 12.00
Galerija Velenje - Slikarska delavnica
17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Delavnica - Ptički
Torek, 17. novembra
19.00 Knjigarna Kulturnica Predstavitev knjige Miro Cerar ml.: Kako sem otrokom razložil demokracijo 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Srečanje rodoslovcev
19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Abonma Klasika in izven - Koncert - Pihalni kvintet Ariart. Vstopnina za izven: 13 EUR
Sreda, 18. novembra
17.00 Knjižnica Velenje - pravljična soba
Ura pravljic 18.00 Knjižnica Velenje - študijska čitalnica
Branje je žur, reading is cool
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
Elektra Esotech : Parklji Bežigrad(1. A SKL oz. Liga Telemach)
Torek, 17. novembra
19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Potopisno predavanje: Dejan Tonkli: KUBA (dežela ruma in cigar)
20.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Esotech : Hopsi Polzela(5. krog Pokala SPAR)
ŠMARTNO OB PAKI
ŠOŠTANJ
Četrtek, 12. novembra
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljične ure 19.00 Mestna galerija Šoštanj
Ilustracije Nine sever -Ninovela
Sobota, 14. novembra
17.00 Športna dvorana Šoštanj Šoštanj Topolšica : Fram(2. državna odbojkarska liga - moški) 19.00 Dvorana Osnove šole Šoštanj Praznovanje 40-letnice delovanja MePZ Svoboda Šoštanj: Slavnostni koncert z zanimivimi gosti
20.00 Športna dvorana Šoštanj
Petek, 13. novembra
18.00 Hiša mladih
Legen de na veli kem plat nu
Sobota, 1 4. novembra:
9.00 do 22.00
Mar ti no va vas v Šmart nem ob Paki
Vesela Martinova sobota: ob 8.00 uri
Planinski pohod po martinovi potil ob 8.00 uri
Martinova likovna Kolonija v vaški skupnosti Gorenje 9.00 - 12.00 - Martinova kmečka Tržnica
pri Martinovi vasi 10.00 - 12.00 - Mini martinovanje za otroke z ustvarjalnimi delavnicami pri Martinovi vasi ob 14.00 uri
Martinova Vas (voditelj Jože Krajnc) - Predstavitev starih šeg, običajev in opravil ob 16.30 uri
Prihod Svetega Martina in vinski krst 17.00 - 22.00
Martinova zabava v martinovi vasi z ansamblom Golte Ves čas od 14.00 do 22.00
Pokušina vzorcev vin domačih vinogradnikov in ponudba hrane. 10.00 Otvoritev obnovljenih prostorov Kmetijske zadruge Šaleška dolina, Kmetijske trgovine Šmartno ob Paki
Nede lja, 15.n ovembra:
10.00 Farna cerkev sv. Martina v Šmart nem
Slovesna sveta Maša
Torek, 17. novembra
18.00 Hiša mladih Joga
KINOVELEN JE:: SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:
UGRABITEV METROJA PELHAM
(The Taking of Pelham 123) Kriminalka, triler,106 minut Režija: Tony Scott Igrajo: Denzel Washington, John Travolta, Luis Guzman, John Turturro, James Gandolfini, idr. Sobota, 14. 11., ob 20.00 Nedelja, 15. 11., ob 18.00
Režiser napetih akcij Top Gun in Deja Vu se poda v newyorško podzemlje, kjer skupina okorelih kriminalcev ugrabi
metro, poln nedolžnih potnikov. Od mestnih oblasti zahtevajo bogato odkupnino, med kladivom in nakovalom pa se znajde vlakovni nadzornik Garber, ki se je prisiljen pogajati z zločinci. Toda psihološke miselne igre postajajo vse bolj napete in na dan začnejo uhajati številne umazane podrobnosti o vseh vpletenih, zato je lahko usodna že najmanjša napačna poteza.
KOMIKI
(Funny People)
Komična drama, 146 minut
Režija: Judd Apatow
Igrajo: Seth Rogen, Adam Sandler,
Eric Bana, Jason Schwartzman,
Leslie Mann, Jonah Hill, Ken Jeong
idr.
Petek, 13. 11., ob 20.00 Nedelja, 15. 11., ob 20.00
Avtor turbulentnih komedij 40-letni devičnik in Napumpana predstavlja zgodbo izvrstnega komedijanta Georga, ki se mora soočiti z redko boleznijo. Ker ima pred seboj manj kot leto dni življenja, si pred smrtjo želi iskrenega prijateljstva in pod svoje okrilje vzame mladega komika Iro. Podata se na nenavadno in zabavno življenjsko odisejado, toda usoda se odloči še enkrat pošaliti na Georgov račun in s presenetljivo novico pod vprašaj postavi celoten smisel Georgove metamorfoze.
ODRASLI
(Les grandes personnes) Komedija, 84 minut Režija: Anne Novion Igrajo: Jean-Pierre Darroussin, Anais Demoustier, Judith Henry, Lia Boysen, Jakob Eklund,idr. Petek, 13. 11., ob 20.15 - mala dvorana
Sobota, 14. 11., ob 18.00
Albert vsako poletje hčerko Jeanne odpelje na počitnice vnovo deželo in tokrat sta si izbrala Švedsko. Kljub skrbnemu načrtovanju pride do napake pri rezervaciji in počitniško hišico si morata deliti z dvema neznankama,
kar povzroči številne zadrege. Kljub temu se Albert neumorno trudi najti bajeslovni vikinški zaklad, medtem ko hčerka, na očetovo veliko neodobravanje, doživi prvo ljubezensko romanco. S podporo Ministrstva za kulturo!
V VIŠAVE
(Up) - Podnapisi, Animirana družinska pustolovščina, 96 minut Režija: Pete Docter, Bob Peterson Vloge: Edward Asner, Christopher Plummer, Jordan Nagai, Bob Peterson, Delroy Lindo, idr. Nedelja, 15. 11., ob 16.00 -otroška matineja
Življenje 78-letnega upokojenca Karla je vedno potekalo mirno in neopazno, zato se na stara leta odloči uresničiti svoje sanje ter izpolniti dolgoletno obljubo. S pomočjo tisočih balonov, ki jih naveže na svojo hišo, poleti naproti fantastičnim avanturam, a s seboj nevede odnese tudi radovednega tabornika. Čeprav čemerni možakar v mladeniču sprva vidi le nadlego, se nenavadni par počasi spoprijatelji in skupaj se spopadeta z divjimi viharji, spoznata govorečega psa in se soočita z norim znanstvenikom.
Naslednji vikend od 20. 11. do 22. 11. napovedujemo:
animirano domišljijsko avanturo BOŽIČNA PESEM (slovenski otvoritveni vikend), srhljivko SIROTA, ZF akcijski triler G.I. JOE: VZPON KOBRE, animirani film KUNG FU PANDA (sinhronizirano)
Koledar imen
November/listopad
12	• četrtek - Emil
13	• petek - Stanislav 14. sobota- Nikolaj,
Lovrenc
15	• nedelja - Albert
(Polde)
16	• ponedeljek -
Marjeta (Jerica), Otmar
17. torek - Elizabeta
18 • sreda - Karolina, Roman
Luni ne mene
16 • novembra, Lunin mlaj v škorpijonu, ob 20.14
Ko laži šaleških likov ni kov
Velenje - Danes ob 18. uri bodo v Vili Rožle v velenjskem Sončnem parku, kjer ustvarjajo in se izobražujejo člani Društva šaleških likovnikov, odprli razstavo njihovih del. Tokrat se bodo predstavili s kola-ži. Gre za likovno tehniko, pri kateri namesto običajnih slikarskih sredstev (barv in risbe) uporabljamo papir, blago in druge materiale, ki jih lepimo na slikovno površino. Pri Društvu šaleških likovnikov so se letos spomladi odločili, da izvedejo območno delavnico na temo Kolaž. V pomladnih mesecih je 20 članov društva z vso vnemo trgalo, rezalo, izrezovalo in lepilo papir, tkanine. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v letu 2010 pripravlja državno likovno razstavo na temo Kolaž, zato je v letu 2009 razpisal omenjeno temo tudi za regijske delavnice in razstave. Delavni co v Vele nju je vodil aka dem ski slikar Denis Senegačnik.
■ bš
Razstavo slik na steklu
V avli Mestne občine Velenje do 7. decembra odprta razstavo slik na steklu Alenke Meža - Hrovat profesorice slovenščine in sociologije, zaposlene na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju.
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
Nagradna križanka Čistilni servis Panhygia
I SESTAVIL PEPS

RUSKA I DOLŽINSKA MERA
I GOROVJE V
MJANMA-through
dolga vrsta
IavtomobilovI
|hrvaš. pevec-I
vladimir kočiš
J
%
V,
SLOVENS. SMUČAR. SKAKALEC-URBAN
GROB, GROBNICA (ZAST.)
KDOR VERUJE V
DUHOVE
SAMOSTANSKI BRAT. FRATER
t, O"
SLOVENS. ARHEOLOG-MARIJAN
TONI INNAUER
ANTIČNO MESTO V Kl LI KIJI V MALI AZIJI
KDOR RAČUNA RAVNOTEŽ. SIL PRI GRADNJI
ŠKATLICA
ZA FILMSKI TRAK
STRMO TRAVNATO POBOČJE
MOČAN,
TRD PRIJEM
SPISEK, UREJEN PO DOLOČEN. REDU
(KUROSAWA)
HČERIN MOŽ
NJIVA (NAR.)
NEKD. TEROR. ORGANIZAC. . V ALŽIRU
O
zveza, medsebojna odvisnost
majhen del lesa, trska
afriška jezdna žival
IVAN TAVČAR
PRAZNINA, PRAZEN PROSTOR
okrasni dvoriščni ptic
GRŠKA CRKA
sličica na računalnišk. ekranu
luka v izraelu, aka
GRŠKI BOG LJUBEZNI
domnevni snežni človek
denar za
pot, potovanje
ŠPANSKI LITERAR. KRITI K-ESEJIST-FEDERICO
SANITETNI
MATERIAL
SLOVENSKA IGRALKA NATAŠA Tič
ČLAN NEKDANJE SKOJEV. MLADINE JUGOSLAV.
ruski vladarski naslov
rus. slikar-
ivan , akimov1č
K
M
O
V
RAJKO NAHTIGAL
KRITIKA, PRESOJA
SOL TANINSKE KISLINE
N
KALIJEVA. MAGNEZIJ. RUDNINA, KALIJEV KLORID
KRONIKA, LETOPIS
PLAHA GOZDNA ŽIVAL
STARO-JUDOVSKI KRAU
Panhygia, d.o.o.
Arja vas 101, 3301 Petrovče
Telefon: 03 713 20 70
GSM: 051 357 602
www.panhygia.si, info@panhygia.si
Zanesljiv in zaupanja vreden poslovni partner
Vodilo podjetja Panhygia je kakovostno čiščenje poslovnih prostorov, človeku in okolju prijazna uporaba čistil in vedno zadovoljna stranka. Opravljajo čiščenja poslovnih prostorov, generalna čiščenja po naročilu, kristali-zacijo kamna, impregnacijo vinasa, parketa, čišče nje tek stil nih tal nih oblog, fasad in steklenih površin.
S Panhygio boste zasijali vi in vaši prostori!
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom Panhygia, najkasneje do 23. novembra. Izžrebali bomo tri nagrade,globinsko čiščenje sedežne garniture, globinsko čiščenje preproge in majico.
Pomagali so mi
Pred dobrim mesecem (2. 10.) me je v Šoštanju obšla slabost. V avtomobilu sem bil nemočen. Po dobri uri klicanja mimoidočim na pomoč, je k meni prišel g. Arpad Šalamon. Pomagal mi je poklicati v Zdravstveni dom Šoštanj in me tja tudi odpeljal. Res človek vreden vsega spoštovanja, kakor tudi medicinska sestra Damjana in zdravnik Pirtovšek, dr. med.
Vsem iskrena hvala.
■ Vidmar Silvester
KARBON
KARBON d.o.o.
Čiste tehnologije
Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 129, Fax: 03 8996 412 E-pošta: ¡nfo@karbon.si Internet: http://www.karbon.si
UGODNO!
Odpadni les za kurjavo
do 1.12. - 20% Telefon: 03 8982 129.
TRGOVINA KOŠARICA
PRAŠEK PERSIL10KG JAJCA ŠENTJURSKA 10K0M ČOKOLADA MILKA 1D0G SONČNICE ZA PTICE 5KG KRMNI KROMPIR 1KG VSE ZA KOLINE K0L0F0NIJA1KG RIŽ SPLENDOR1KG SOL KAMENA 1 KG ELEKTRIČNA MESOREZNICA ŠT22 POLNILKA 5LIN0X VAKUMSKI APARAT SMARTVAC
19,99€ 1,00€ 0,59€ 4,95€ 0,12€
1,99€ 1,29€ 0,25€ 260€ „
122€ BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM. 128€
Tel.: 03/ 572 80 80
Pernovo S 572 80 80 | Pesje ® 891 91 40 Gaberke S 891 32 10 | Šoštanj S 588 2410
www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@siol.net
V
V h
toplotne črpalke hladilni sistemi
Razpisuje naslednje prosto delovno mesto:
ELEKTRO TEHNIK ali INŽENIR ELEKTROTEHNIKE smer: ENERGETIK
Pogoji:
•	izobrazba: V., VII stopnja elektrotehnike-energetik (izjemoma tudi IV.stopnja)
•	vsaj nekaj letne delovne izkušnje
•	vozniški izpit B kategorije
•	zaželeno je znanje s področja montaž hladilnih in ogrevalnih naprav
•	komunikativnost, dinamičnost in samostojnost pri delu
Nudimo:
•	delo na perspektivnem področju (obnovljivi viri energije) in v mladem kolektivu,
•	stimulativna plača,
•	enoizmensko delo
•	možnost strokovnega izobraževanja in napredovanja
•	varno zaposlitev (po preskusni dobi zaposlitev za nedoločen čas)
Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov:
TERMO-TEHNIKA, d.o.o., Braslovče
Orla vas 27a, 3314 Braslovče
Dodatne informacije na telefonski številki:
03/703 16 20 ali 041 605 951
ČETRTEK, 12. novembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 13. novembra:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 14. novembra:
.6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 15. novembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 16. novembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 17. novembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 18. novembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 2. nov. 2009 do 8. nov. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 2. nov. 2009 do 8. nov. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
n02.nov □ 03. nov a04.nov □ 05. nov o06.nov []07.nov n08.nov
OBVESCEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)
VINSKA klet Furlan, Kidričeva 54, Velenje vabi v vinotoč v soboto, 14. novembra od 12. do 19. ure na brezplačno pokušino njihovih vin ter prodajno akcijo. Telefon: 5862-411.
mali OGLASI
041/248-647, www.superalan.si SITUIRAN moški, 59-letni, si želi spoznati žensko za prijateljevanje staro do 59 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
UREJENA, 40-letna ženska iz Velenja, želi spoznati moškega do 54 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.super-alan.si
DEZURSTVA
SADIKE vrtnic in cipres prodam. Dolinšek (Bevče). Telefon: 5870-600, gsm: 041/354-575. VINO (sauvignon, pinela in refošk) prodam. Vinska klet Čehovin Bogdan Štanjel - Velenje Konovo. Gsm: 031/749671.
PODARIM
V najem dajemo poslovne prostore - pisarno v velikosti 28 m2. Skupni vhod in sanitarije. Cena po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: ŠALEŠKA POKRAJINSKA ZVEZA DU Velenje, 3320 Velenje ali na elektronski naslov: mzduvelenje@gmail.com
VOZILA
RENAULT twingo, l. 2001, 88.000 km, 2. lastnik, zelo odlično ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/456-772, Barbara.
TRI mlade muce podarim. Gsm: 031/650-524.
VELIKO zamrzovalno skrinjo podarim. Telefon: 03/5868-077.
KUPIM
RAZNO
VISOKO brejo telico simentalko ali sivko kupim. Gsm: 031/852-334.
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.ž
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica za vse osamljene Zaupanje ima vseskozi preko 1700 oglasov, reklam in ogromno ponudb na vseh starostnih obdobjih, ki so za mlajše dame zastonj, ostale plačajo 19 eur, moški pa dobijo številne ponudbe že od 50 eur dalje. Telefon: 03/5726-319, gsm: 031/505-495. OSAMLJEN, skromen privatnik išče punco za skupno delo in življenje. Skupaj nama bo lepše. Gsm: 041/240403.
SIMPATIČNA 25-letna punca, s srednjo šolo, želi spoznati prijatelja do 40 let. Resna veza. Ag. Alan, gsm:
DIATONIČNO harmoniko rutar (fraj-tonerco) otroško, 34 cm, C, F, B, dobro ohranjeno, prodam. Gsm: 070/875267.
ŠTIRI zimske gume s platišči, 155/70x13" in stružnico za les z amerikan glavo, vse ali posamezno, prodam zelo ugodno. Telefon: 05/9131-436, zvečer. PREKUCNE vile za okrogle bale in metrska bukova drva prodam. Gsm: 041/863-141
MEŠALEC, nov, za mešanje mesne mase ali gnetenje testa, prodam. Gsm:041/254417
ŽIVALI
PRIDELKI
KROMPIR, bel in rumen, zelo okusen, prodam. Lahko tudi pripeljem. Telefon: 03/5702-048, gsm. 031/523-748. ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, mede-novec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. DOBRO uležan hlevski gnoj, star dve leti prodam. Pakiran v vrečah okoli 50 kg. Cena: 10 evr. Dostava na dom. Gsm: 031/590-811.
PRAŠIČA težkega 140 in 180 kg prodam. Krmljena z domačo hrano. Gsm: 041/852-529.
MLADIČE, nemške ovčarje, čistokrvni brez rodovnika, stare dva meseca, prodam. Gsm: 041/565-389, po 15. uri. DVA bikca, čb, stara 10 dni, prodam. Gsm: 031/859-532. BIKCA sivca, težkega 130 kg, prodam. Gsm: 031/640-369. TELIČKO, sivorjava, staro 10 dni, prodam. Gsm: 031/650-524. PRAŠIČE težke 50 kg prodam. Telefon: 5893-578.
PUJSKE težke od 25 do 60 kg, brejo telico in suho koruzo v zrnju prodam. Gsm: 041/445-315. TELIČKO limuzin in bikca črnobelega, stara 10 dni, prodam. Gsm: 031/266194.
SEDEM ovc, brejih ali z jagenčki, prodam. Telefon: 03/5895-216. OVCE prodam za nadaljno rejo ali za zakol. Telefon: 03/5893-279.
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročile na Naš čas?
Poklčite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
Umrla je
MARTA MAJER
naša nekdanja sodelavka
Spominjali se je bomo. Kolektiv Okrajnega sodišča v Velenju
Zdravstveni dom Velenje OBVESTI LO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, daje tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO VNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna vVelen ju:
Lekarna Cen ter Vele nje, Vod ni kova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
14. in 15. 11. - VLASTA ŠTERBENK, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar -
gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.
do 14. ure; Ambulanta za male živali
in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in
petek od 8. do 12. ure ter torek in
četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJEP REBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Urška Rant, Velenje, Koroška c. 14 b in Aleš Ojsteršek, Velenje, Prešernova c. 4.
Smrti:
Ana Malgaj, roj. 1937, Celje, Cesta na Ostrožno 111; Bogomir Naraks, roj. 1943, Žalec, Bevkova ul. 1; Terezija Mlakar, roj. 1922, Bezina 8, Sl. Konjice.
«OfeRSST
□	GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30 kN do 80 kN (od 31 do 81)
□	HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
pogon preko elektromotorja ali traktroja od 61 do 301
□	OSTALA GOZDARSKA OPREMA
kardanske gredi, daljinski upravljala, žične vrvi..
□ www.uniforest.com VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 7131410, ¡nfo@uniforest.si
habit
nepremičnine
HaMtd.o.o.,Kmnlkova 11. Velenje
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
AKCIJA NOVOGRADNJE - PO ZELO UGODNI CENI ZA VSAK ŽEP! PRODAMO: 10 stanovanj v Gorenju pri Šmartnem ob Paki, mirna okolica, od 30 do 87 m2, v treh etažah, s pripadajočimi kletmi v kletni etaži v novi, popolnoma adaptirani večstanovanjski stavbi. Možnost nakupa in vselitve do konca leta 2009.3 km do Šmartnega ob Paki, do Velenja, Šoštanja in Mozirja 5 km. Cena od 900 do 1.100€zam2.
AKCUA NOVA LUKSUZNA STANOVANJA - NA VODO LE ŠE NEKAJ STANOVANJ!
na odlični lokaciji v Velenju v VILA BLOKU v 4 etažah, z urejenimi kletnimi garažnimi prostori. Stanovanja so klimatizirana, opremljena s centralnim sesalnim sistemom. Velikosti od 81 do 132 m2. Cena od 86.000 do 228.000 €
večna	....
www.habit.si
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE » PENTLJA« na Koroški cesti v Šoštanju, objavljene v tedniku Naš čas 29. oktobra :
1.	NAGRADO nakup v vrednosti 15 prejme:URBAN SUŠEC , Koroška
8c, Velenje
2.	NAGRADO nakup v vrednosti 15 prejme: OLGA FILIPČIČ, Ravne 42
a, Šoštanj
3.	NAGRADO nakup v vrednosti 15 prejme: MATJAŽ KRAJNC, Partizanska pot 3a, Šoštanj Nagrajenci naj se oglasijo z osebno izkaznico v Pentlji na Koroški cesti v Šoštanju,, vsak dan med 7.30. In 18.uro /odmor od 11.30 do 12.30/, v soboto pa med 8. In 12. uro, kjer bodo prejeli nagrade.
/pl 1HÉ
Hz Fi
POGREBNE STORITVE USAR 1 VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 1	
t POGREBNE STORITVE V CELOTI t PREVOZI t UREDITEV DOKUMENTACIJE t NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA 1 NA VEČ OBROKOV ■ | POSLUJEMO ■ 24 UR DNEVNO ■
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, tašče, stare mame in babice
FANIKE LAH
1922 - 2009
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ji z obiski bogatili jesen njenega življenja in se včeraj od nje poslovili. Hvala zdravnikoma g. Ivanu Zupancu, dr. med., in g. Janezu Polesu, dr. med., za dolgoletno zdravljenje, osebju Bolnišnice Topolšica, g. Dragu Semetu za besede slovesa, glasbeniku za odigrano žalostinko in Pokopališki dejavnosti Komunalnega podjetja Velenje za opravljeno pogrebno slovesnost.
Žalujoča sinova Karli in Toni z družinama
Srečko ali Peter?
Kupon za predlog naj osebnosti oktobra 3
Obrazložitev
•	Glasujem za
	•---
^	Moj naslov
• -

Na oktobrsko lestvico za izbor naj osebnosti smo na osnovi vaših predlogov uvrstili župana Mestne občine Velenje Srečka Meha, ki uspešno vodi Velenje, ki letos praznuje 50-letnico in Petra Rezmana, ki je prejel nagrado fabula in oktobra izdal knjigo Beseda me gleda. Zanju boste lahko glasovali do konca meseca. Potem pa bomo zmagovalce posameznih mesecev uvrstili v veliki finale in v mesecu decembru izbrali naj osebnost letošnjega leta. Glasujete lahko na kuponih Našega časa (upoštevali bomo vse kupone številka 3, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 17. novembra, do 10. ure) ali pa vsak delovni dan malo pred 17. uro v živo
Srečko Meh,
župan Mestne občine Velenje -uspešno vodi Velenje, ki praznuje 50-letnico
PeterR ezman,
publicist - prejel je nagrado dnev-nikova fabula in izdal knjigo Beseda me gleda.
na Radiu Velenje (107,8 in 88,9 MHz) po telefonu, na številkah 897 5003 in 897 5004.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3, bomo izžrebali dva glossa za nego ustnic Revlon, pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World - glosa za nego ustnic Revlon prejmeta Marjana Kuhar, Ložnica 19 a, Velenje in Jožica Kumer, Šmartno ob Paki 124.
107,8 MHZ	i frekvenci?
>	Kadio Velenje
PARflJMGRUe (' B6/1UTY ORLD
Ta vikend 13. in 14.11.2009 smo
HDHJTYIMEIE
VSI IZDELKI
BREZ
OBRAČUNANEGA DAVKA (DDV)
POPUST SE OBRAČUNANA BLAGAJNI. ZA NAKUP BREZ DDV SE ŠTEJE POPUST V VIŠINI 16,67 %. VELJA ZAVSE IZDELKE, RAZEN ZA IZDELKE V POSEBNIH PONUDBAH
VELENJE
STANDARD ŠALEŠKA CESTA 2A tel.: 03/ 898 57 90
VELENJE
Center NOVA ŠALEŠKA CESTA 21 tel.: 03/ 898 57 91
Materiali nabavljeni, ljudje in stroji pripravljeni
Zima izvajalcev že dolgo ne preseneča več, voznike pa še vedno
TatjanaP odgoršek
Minuli torek, v zgodnji jutranjih urah so otroke razveselile prve snežne padavine, z vozniki - vsaj večino - pa je bilo precej drugače. Zima je zapretila prej kot običajno, le redki pa so verjeli napovedim vre me no slovcev, ki so opo zar-jali na možnost zimskih nevšečnosti in so pustili svoje železne konjičke še v »poletnih čevljih«. V dolini snežna odeja ni bila tako debela, da bi bilo potrebno ceste pluži-ti in posipati, na višje ležečih predelih pa so zimske službe že lahko preverile svojo pripravljenost na prihajajoče snežne razmere.
Ničn ovega
V mestni občini Velenje poleg celjskega podjetja VOC, ki pluži državne ceste, izvajata zimsko službo še podjetji PUP Velenje in Andrejc iz Šoštanja.
Vinko Meža, vodja zimske službe na velenjskem PUP-u, je povedal, da jih zimske nevšečnosti že dolgo ne presenečajo več. Podobno kot minula leta so tudi na novo zimsko sezono dobro pripravljeni. »To trdim na osnovi prvih intervencij. Naši delavci, vključeni v zimsko službo, so namreč že bili na terenu, saj je bilo treba ceste na višje ležečih območjih že posipati. Ob normalnih snežnih padavinah težav ne bi smelo biti. Upamo, da so tako dobro kot mi pripravljeni tudi vozniki in da so tokrat njihovi železni konjički že opremljeni za zimske razmere na cestah.« Za zdaj so organizirani tako kot minula leta, so pa v pričakovanju zaključnega razpisa in postopkov za novo koncesijo. Doslej so skrbeli za prevoznost 84 kilometrov cest v coni A (mestne in primestne ceste, parkirišča, pločniki), nekatere lokalke ter javne poti v krajevnih skupnostih Konovo, Šalek, Podkraj in Kavče. Z zimskimi nevšečnostmi se bo spoprijelo 11 plužnih in 8 posipnih enot oziroma od 30 do 40 ljudi.
Na zalogi imajo kar nekaj soli in posipnega materiala, prav tako imajo z dobavitelji podpisan potreben dogovor o sprotni dobavi.
Plužili bodo po ustaljenem redu, torej najprej prednostne ceste in nato vse ostale. Prav tako ne bodo čakali na 10 centimetrov debelo snežno odejo, kot to predvideva pravil nik, ampak bodo ukre pa li
odvisno od razmer. Če bo snežilo čez vikend in bodo vremenoslovci napovedali prenehanje sneženja, bodo poča ka li na to in počis ti li sneg do kopnega, ob napovedanih daljših padavinah pa bodo na terenu seveda temu primerno.
Težav vn ormalni zimi ne bis melo biti
Tako kot Meža je tudi Mirko Andrejc ml., pomočnik tehničnega vodje podjetja Andrejc iz Šoštanja, prepričan, da so dobro pripravljeni na novo zimsko sezono in da težav ob normalni zimi ne bi smelo biti. Za občini Velenje in Šoštanj imajo pripravljenih 20 plužnih in 14 posipnih enot, na zalogi pa 220 ton soli ter 600 ton peska za posipanje.
Names to s uheg a mokri tr e ning
Več kot 150 delavcev zimske službe celjskega podjetja VOC je svojo pripravlje nost v minulih letih »merilo« na suhem treningu, letos pa so preverjali svojo pripravljenost in pripravljenost strojev ter druge opreme na mokrem treningu minuli torek. »Dogovarjamo se še o zadnjih podrobnostih glede plužnih in posipnih poti, kadra in zimske opreme. Večino slednje smo že namestili, servisirali, preizkusili, novi vozniki in strojniki so seznanjeni s svojimi progami, sklenili smo pogodbe z dobavitelji posipnih materialov, kooperanti strojnih in prevoznih storitev,« je povedal vodja VOC-ove zimske službe Matjaž Kapitler in dodal, da so že nabavili več kot 2500 ton soli, čakajo še na polnitev stolpnih silosov suhe soli za mokro solje-nje (te bo približno 1000 ton), za lokalne ceste pa imajo na zalogi dovolj soli še iz pretekle sezone. Med drugim so dopolnili opremo z dvema novima snežnima plugoma, dvema vlečnima in ebim avtomatskim posipalcem za mokro sol-jenje.
Sicer pa bodo plužili več kot 743 kilometrov državnic cest, približno 1050 kilometrov lokalk na celotnem celjskem območju, 1100 kilometrov javnih poti, 121 kilometrov nekategoriziranih cest v krajevnih skupnostih, 69 kilometrov pločnikov in pešpoti 29 tisoč kvadratnih
Bo letos tudi tako debelo? (foto: vos)
metrov javnih parkirišč in trgov. Za odpravljanje zimskih nevšečnosti imajo 102 plužni enoti, od tega naj več (67) kami on skih.
Zima jev sako leto, zatop resenečenj ni
Komunalno podjetje Mozirje vzdržuje ceste v petih od sedmih občin v Zgornji Savinjski dolini, in sicer v občinah Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Luče. »Snežne padavine nas ne morejo presenetiti. Zima je vsako leto, letos je pač snežilo prej kot minula leta, a nas kljub temu to ni presenetilo,« je povedal direktor Komunalnega podjetja Velenje Andrej Ermenc.
V organizaciji zimske službe v primerjavi z lani niso predvideli bistvenih sprememb. Zimsko službo izvajajo v sklopu rednega vzdrževanja cest. Za čim manj zimskih nevšečnosti na kategoriziranih občinskih cestah v skupni dolžini 450 kilometrov bodo poskrbeli sami ali s pomočjo kooperantov. Teh imajo letos približno 90.
Po Ermenčevih besedah imajo od posipnega materiala nekaj soli na zalogi, z dobaviteljem imajo sklenjen dogovor o sprotni nabavi glede na potrebe. Kot je še dejal, naj bi za novo zimsko sezono porabili od 150 do 200 ton soli in od 400 do 500 ton peska. »Skratka, mi smo pripravljeni, upam, da so tudi vozniki. Čeprav ti trdijo, da so, iz izku šenj vemo, da ni čis to tako,« je še dejal Andrej Ermenc.
Ozaveščanja nikoli ni preveč
Velenje - Ob koncu minulega tedna je Društvo diabetikov Velenje, ki šteje okoli 550 članov, na ploščadi pri Centru Nova pripravilo preventivno akcijo ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Tega so obeležili minulo soboto, ob tem pa so želeli ljudi čim bolj ozavestiti in seznaniti z znaki bolezni, pa tudi preventivo.
Šalečani so se na stojnici, kjer so jim delili različne brošure in kupončke za brezplačno merjenje sladkorja v krvi, veliko ustavljali. S člani društva so govorili o poteku bolezni, novostih na tržišču, ki jih lajšajo in še marsičem. Da si mnogi pred boleznijo, ki je res prava epidemija, zatiskajo oči, pa je dejstvo, ki ostaja.
Predsednica društva Romana Praprotnik je povedala, da ji je eden od obiskovalcev povedal, da ima zelo visok krvni sladkor, sladkorne bolezni pa nima. To je seveda nemogoče. Pripravili so tudi dva preventivna predavanja, ki sta bila prav tako dobro obiskana.
■ bš
*
m

U
r M ■
r

i

G .
Velenjski diabetiki so stopili med ljudi in jim, če so le hoteli, povedali veliko o bolezni in čim
bolj kvalitetnim življenjem z njo.