•^^ST" Loto »X. 190 Lfublfana, sreda 19. avgusta 1928 Cena 2 Din lit 4, ijatraj. mm mesečno Dtn «5 Din Oglasi po Uredništvo 1 Lh»bi)ana, Knsilcrra ulica »ter. $/L it. «07* in >804, ponoči tudi «034. ■•koplsl •• n« *niai«. Ilpcavaifttvvi Uubljana, *t. 54. — Telefon ftt «096. (S Ljubljana, nova oHca k. 4. - Telefon It. ->i - ' Podružnici: Maribor, Aleksandrova ftt is — Celje, Aleksandrov« Dnevnik za gospodarsivo. prosveto in politiko f Radn pri postnem ček. zavoda: Lfufe-lana ftt 11.S+* - Praha čisto 78.1*0. Wien, Nr. (05.141. / Ljubljana, 14. avgusta. Sinoči je dr. Koroščeva vlada odigrala zadnje dejanje več let trajajoče tragikom edije z nettunskimi konvencijami. Spustila je zaveso pod okolnostmi, ki bodo trajen spomenik hegemoniško-klerikalnega gaženja vitalnih interesov naše države na Jadranu. Nettunske konvencije so bile ratificirane s 158 glasovi srbijanskih poslancev in njihovega klerikalnega priveska. To je činjenica, ki je ni mogoče prezreti. Nettunske konvencije se tičejo prvenstveno krajev ob Jadranu. Prebivalstvo teh krajev brez razlike političnih strank se je z vso svojo inteligenco, z vsem svojim časopisjem in z vsemi svojimi strokovnjaki tri dolga leta borilo proti ratifikaciji teh konvencij. Vse javno mnenje teh pokrajin je bilo proti temu, da naša država plačuje problematično prijateljstvo današnje Italije s kosi svojega živega telesa, z odstopanjem od svojih fundamentalnih pravic, z odpovedovanjem svoje suverenosti. To mnenje o nettunskih konvencijah pa ni ostalo omejeno na zapadne kraje naše države. Cim je postajala ratifikacija teh konvencij aktualna, se je dvignil ves narod od Jadrana pa do najjužnejših mest Makedonije. Po mestih je tekla kri; krvavim manifestacijam v Splitu, Zagrebu, Dubrovniku, Sarajevu se je pridružil Beograd, Niš, Bitolj. Ce je v kakem vprašanju vladalo soglasje vsega jugoslovenskega naroda, potem je to bilo vprašanje nettunskih konvencij. Šele Koroščevi vladi je bilo pridržano, da dovrši to. kar so se vse njene predhodnice bale storiti, in da ratificira mednarodno pogodbo, ki jo na tako enodu-šen način obsoja vse javno mnenje naše države, ves naš narod in prvenstveno prizadeto prebivalstvo samo, naš narod ob Jadranu in v njegovem neposrednem zaledju. Dr. Koroščeva vlada je briski-rala svoj lasten narod v njegovih naj-vitalnejših in najbolj državotvornih čustvih. Braniti suverenost in integriteto svoje lastne države in zemlje, to bo menda vendar izraz pozitivne nacionalnosti, pa čeprav bi tega sedanja vlada ne hotela priznati. Naj bi bila vsebina nettunskih konvencij taka ali taka — eno stoji, ne da bi se spuščali v podrobno naštevanje vseh hib in neizpodbitne škodljivosti sinoči sprejetih konvencij: Konvencije so bile sprejete kljub enodušnemu odporu našega celotnega naroda. Modri in trezni državniki kaj takega ne bi smeli storiti. Isti činitelji, ki so tako brezobzirno in kruto zatrli vsak izraiz nejevolje in protesta proti konvencijam, so te dni še odločneje pokazali, da lahko s suverenim zasmehovanjem narodovih teženj preidejo naravnost na ratifikacijo teh odijoznih konvencij. Ta brezobzirna naglica vlade bi se dala razumeti, ako bi bilo mogoče navesti kot razlog pospešenega sprejetja vsaj zunanje-poli-tično nujnost, o kateri se je pred meseci toliko govorilo. Zadnja vladna kriza pa je pokazala, da take zunanje-politične nujnosti ni in sta celo naš londonski in rimski poslanik, ko je šlo za sestavo nevtralne vlade, morala to priznati. Vprašanje je bilo odprto tri leta in ni danes nobenega tehtnega razloga za to vladno naglico, nobenega opravičila za to, da so bile konvencije ratificirane ob najbolj neprimernem času. Vrh tega so poznavalci evropskega mednarodnega položaja uverjeni — in to mnenje je zlasti opetovano izrazil Joca Jovanovič, ki je do temelja proučil ves kompleks konvencij, — da bi bi) sedaj najugodnejši čas, da se doseže revizija tega dogovora v našo korist. Pri tej priliki bi se dali naši odnošaji z Italijo postaviti na povsem novo bazo ter bi se uredili enotneje in z večjim upoštevanjem naših zahtev. Ves svet in z njim tudi Italija kot kompaciscent se je uveril, da koncem koncev le ni mogoče prisiliti ves narod na pogodbo, ki se je brani z vsemi silami. Vlada pa je šla preko te možnosti revizije, dasi je bila o njej poučena z raznih avtoritativnih in dobro informativnih strani in se ni hotela poslužiti prilike, da vsaj nekoliko omili nekatere določbe konvencij, ki bodo težko prizadele naše gospodarstvo baš v tistih naših krajih, ki predvsem potrebujejo in zaslužijo pomoči in zaščite. Poleg gospodarskih neugodnosti vsebujejo konvencije tudi cel venec določb, ki občutno žalijo prestiž naše države in narodno zavednost našega pa-trijotičnega primorskega ljudstva. Prestiž države in Jugoslovenstva na stalno ogroženih bregovih Jadrana za postopek Koroščeve vlade ni bil mero-dajen. Več nego za naše narodno gospodarstvo in za ugled države je bilo vladi za njen lastni prestiž; z ratifikacijo nettunskih konvencij je dokazala, da fi ne gre za stvar, marveč da se tudi ta zahteva KDK ne sme izpolniti, pa naj se pr! tem oškodujejo narodni in državni interesi, rnakar še občutneje, kakor so bili oškodovani z odklon'tviio vseh važnih in perečih predlogov KDK. To je pdini razlog — nasprotovanje za vsako ro ti ur; Svetozar Pribičevič o aktualnih problemih Nade na razdor v KDK so prazne. - KDK bo o pravem času izdala direktive za borbo. - Nettunske konvencije so za prečanski narod neobvezne stvo njene politike. Ti organi niso odvisni od tega ali drugega posameznika, temveč predstavljajo skupno voljo organizirane celote, ki je čvrsto odloče- Zagrefo, 14. avgusta n. Danes popoldne je sprejel Svetozar Pribičevič novinarje in jim v smislu sklepov dopoldanske seje vodstva KDK podal na-slednio izjavo: »Namesto v četrtek je imelo vodstvo KDK že danes svojo konferenco. Prejšnji poslovni odbor z dvema predsednikoma se ie pretvoril v vrhovno ekse-kutivo KDK ozir. v njeno vodstvo. Seja v četrtek se ne bo vršila, ker so člani, ki so se dolgo mudili v Zagrebu, bodisi odpotovali domov, ali pa bodo odpotovali jutri, drugič pa tudi zato. ker zaradi smrti predsednika Stjepana Radiča in njegovega pogreba ni bilo mogoče pripraviti gradiva za to sejo. Prihodnja seja vodstva se ho vršila v četrtek 23. t. m. v Ljubljani. Mnenje posameznika ni mnenje celine Na današnji seji smo izmenjali samo kratke misli o novi situaciji, podrobno pa bomo o tem razpravljali na seji v Ljubljani. V svetovnem tisku in v naših listih se obiavliajo razne izjave in intervjuvi raznih politikov KDK. Te izjave so deloma točne, deloma pa povsem netočno zabeležene in gotovi politični krogi jih eksnloatirajo v tem ali drugem smislu. Tudi o tem smo se na svoji konferenci razgovariali in sporazumeli. da moramo izjaviti, da so vse te razne izjave in intervjuvi samo individualna mnenja njihovih avtorjev. Za KDK kot celoto je merodajno samo to. kar na svojem kompetentnem forumu sklene in kot svoje sklepe proglasi ali na kak drug način kot svoje izjave pu-blicira. KDK bo zavzela stališče napram aktualnim problemom naše narodne in državne politike ter obvestila o tem celokupno javnost tako. da nihče ne bo v dvomih nad njenim zadržanjem 'n stališčem. Proti separatnim akcijam Danes smo se nekoliko razgovarjall tudi o posameznih ločenih akcijah, ki se tu pa tam opažajo v iavnosti in ki se morejo napačno razumeti in izkoriščati. Tako se je n. pr. opazila akcija bojkota proti beograjskemu tisku, ki so io gotovi krogi na svoio roko započeli. Ob tej priliki smatram za svoio dolžnost izjaviti, da se ie ta akcija zanočela brez sporazuma z vodstvom KDK in da vodstvo ne odobrava nobene ločene fragmentarne akcije ter poziva vse kroge, naj brez sporazuma z vodstvom ničesar ne podvzemajo. Ako bo kaka akcija potrebna in kadar bo potrebna, io bo vodstvo sklenilo, organiziralo ter izvedlo sistematsko na vsem področju ali pa bo dalo migl.iai. naj se to ali ono stori. V nobenem slučaju pa ni treba postopati na svoio roko, ker se s tem otežui0 naša akcija. Tendencijozne izmišljotine o diferencah y KDK Ob tej priliki moram tudi odločno nastopiti proti vsem vestem, ki so lan-sirane zlasti v tuiem tisku o nesporazumu. o nesoglasjih in o razdvojenosti v KDK. Vse to je izmišljeno In bržkone razširjeno od nasprotnikov KDK, ki se takih vesti poslužujejo v svoje namene. Čeprav bi med posameznimi člani obstojala različna mnenja, kar bi bilo končno tudi naravno, vendar bi to prav nič ne tangiralo celotne koalicije, ki ima svoje organe, kompetentne za vod- na, da v svoji politiki vzdrži svoio ak cijo do popolne zmage. Gotovi faktorji naravno žele. da bi jim točno precizirali v podrobnostih svoje zahteve in želje. Mi bomo to storili tedaj, kadar bo U nam potrebno in ne kadar je potrebno tem faktorjem. KDK se bori za vso državo Naglasiti moram tudi, da mi nismo samo reprezentanti ene pokrajine ali enega samega dela naroda, temveč da so v KDK zastopani vsi prečanski kraji in da se ona bori za enakost in ravnopravnost vseh v naši državi v popolnem zaupanju in pričakovanju, da bodo vsi de" našega naroda v vseh krajih sodelovali v tej borbi in pomagali, da se izvojuje zmaga takega sistema, ki bo zajamčil enakost in ravnopra/nost na vsem področju države. Posebno nagla-šam, da nikdar ne bodo uspeli sedanji službeni faktorji, da bi našo borbo predstavili kot nekakšno borbo Hrvatst%a proti Srbstvu. Mi se borimo tudi zato, da bi tudi Srbi v raznih krajih države samostojno in avtonomno reševali vse posle in vsa vprašanja, ki za državno celoto niso neobhodno potrebna. Ni torej naša borba samo za Hrvate in za Hrvatstvo, temveč je to borba tudi za Srbe in Srbstvo, za Slovence in za Slovenstvo, torej za izgradnjo takega državnega sistema, ki bo zagotovil trajnost pravnega reda in zadovoljstvo vseh v državi. To nalogo smo predpisali KDK tedaj, ko ie bila osnovana z aktom, ki sva ga podpisala Stjepan Radič in jaz in s katerim je bila kot cilj KDK označena borba za izpremembo sistema v državi. Ratifikacija nettunskih konvencij Kar si tiče dela v sedanji Narodni skupščini, pada v oči dejstvo, da se za to skupščino nihče ne interesira, niti ne vodi računa o njenem delu. Mnogo več računa se vodi o delu in posvetovanjih KDK. Narodna skupščina se smatra za mrliča, ki bo kmalu pokopan. Seveda se je opazilo, da so se v tej okrnjeni skupščini na vrat in na nos izglasovale nettunske konvencije, ki imajo svojo krvavo zgodovino in ki bodo ostale v žalostnem spominu našega naroda, dokler bo živel. Najprej so bili izgnani ž revolverjem iz Narodne skupščine predstavniki onih krajev, ki se jih te konvencije največ tičejo, in potem so nad trupli Pavla Radiča, dr. Jura Basarič-ka ter končno Stjepana Radiča izglasovali te konvencije. In to se potem imenuje prijateljstvo z Italijo. Značilna sta pri tem dva momenta: 1.) da zunanji minister dr. Voja Marin-kovič ni imel poguma, da bi sam zastopal v Narodni skupščini te zanj tako važne konvencije, in 2.) da nista imela poguma, da bi za te konvencije glasovala, ona dva Hrvata, ki sta iz bogzna kakih interesov ostala v sedanji vladi. Z ozirom na to bo v hrvatskem narodu ostal grozen vtis, da so bile te konvencije izglasovane s srbijanskimi glasovi proti vsem Hrvatom v državi. Odločno moram odkloniti trditev namestnika dr. Marinkoviča, ministra g. Ilije Šumenko-viča, kakor da predstavljajo obveznosti katerekoli vlade, obveznosti drža- ceno —, ki je bil vladi merodajen pri ratifikaciji konvencij. Drugo vprašanje pa je, da-li se da rehabilitirati tem potom prestiž Koroščeve vlade po dogodkih zadnjih mesecev, na katerih imajo isti faktorji levji del sokrivde. Okoliščina, da je vlada predložila ratifikacijo dan po pogrebu Stjepana Radiča, še bolj podčrtava voljo vlade, da se v pomanjkanju vsake pijetete do umrlega z nekam oholim zmagoslavjem osveti padlemu borcu še preko groba. Polmilijonska manifestacija na pogrebu oplakanega voditelja KDK in hrvatskega naroda je veljala v prvi vrsti njegovemu duhu, njegovim idejam in borbam, njegovi neprestani borbi za nedotakljivost hrvatske zemlje in posebej še Jadranskega morja. Že iz pijetete bi se bila vlada morala ogniti ratifikaciji nettunskih konvencij in jih odložiti na poznejši čas. Postopala je obratno, izzivalno in nepijetetno ter šla preko najintimnejše manifestacije svojega lastnega naroda. Tak odgovor na triumfalen pohod hvaležnega naroda pred svojim mrtvim voditeljem, je dekadenca, ki mora roditi zlo. Kar pa beograjski vlastodržci ne vidijo ali nočejo videti, to vidi — in še kako dobro! — inozemski svet. Ne bo si mogel prikriti dejstva, da so bile nettunske konvencije sprejete v Narodni skupščini šele potem, ko so bili hrvatski poslanci z revolverji izgnani iz nje. Inozemstvo tudi ne bo prezrlo, da je za ratifikacijo glasovala komaj polovica vseh izvoljenih zastopnikov naroda in da med onimi, ki so glasovali za ratifikacijo, ni bilo niti enega Hrvata, ker sta celo oba hrvatska ministra pobegnila. Ali more svet tako pogodbo smatrati za polnoveljavno, resno dvomimo. Nam Slovencem vstaja pri tem še posebno trpek občutek in bridko spoznanje, da je moral priti ravno Slovenec na predsedniško mesto, da je s pomočjo svoje stranke opravil rabeljski posel nad našim Primorjem ter na sveže nasuto gomilo vodje KDK vrgel svoj zadnji izzivalni insult. Sramota tega koraka in škoda, ki jo bo imelo naše ljudstvo, bo na večne čase zvezana s klerikalno stranko in z režimom prvega slovenskega premijerja dr. Antona Korošca. ve. Takega stališča ni nikdar zavzemal noben avstro-ogrski potentat, in sicer niti v času. ko je Avstro-Ogrska stala na vrhuncu moči. Obveznosti kake vlade ne morejo biti nikdar obveznosti države, dokler jih ne sprejme parlament in ne sankcijonira poglavar države. Stališče, ki smo ga zavzeli na seii 1. avgusta do sklepov Narodne skupščine, velja tudi za nettunske konvencije. Zato ni prav nobene potrebe, da se o tem še posebej izjavljamo. Ves svetovni tisk je sprejel naše sklepe od 1. avgusta kot zmerne in državniške, Beograd pa je odgovoril na te sklepe s sprejetjem nettunskih konvencij, čeprav je dobro vedel, kako strašno ogorčenje ln razpoloženje bodo izzvale v vseh naših krajih, ki so s temi konvencijami prizadeti, zlasti pa v hrvatskem delu našega naroda. G. Pribičevič je dodal svoji izjavi še to, da ostane jutri v Zagrebu, ker ima mnogo posla s pripravami za ljubljansko sejo vodstva KDK. Velesile zahtevalo razpust makedonske organizacije Verbalna in pismena demarsa Francije in Anglije v Sofiji. - Italija hoče še nadalje rovariti Sofija, 14. avgusta (lo-g). Angleški in francoski poslanik sta izročila vladi verbalno demaršo, v kateri zahtevata obe državi varnostne odredbe proti delovanju makedonske revolucijonarne organizacije. Verbalni demarši ie sledila pismena nota, ki zahteva razpust makedonske revolucijonarne organizacije. V političnih krogih je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da Italija ni sodelovala pri tej demarši. čeprav sta francoski in angleški poslanik v Sofiji pozvala italijanskega poslanika, naj se pridruži demarši. Sofija, 14. avgusta č. Veliko senzacijo je v tukajšnjih političnih krogih vzbudila demarša angleške in francoske vlade, ki ie bila izročena potom sofijskih poslanikov vladi z namenom, da bi se preprečila vsaka akcija bolgarskih komitašev ozir. makedonskega revolucionarnega odbora v Makedoniji, dokler se ne reši spor med Zagrebom in Beogradom. Na ta način se namreč ho- če zagotoviti Zagrebu in Beogradu, da b' lahko rešila svoj spor neovirano od druge strani. Tu naglašajo, da je demarša popolnoma prijateljskega značaja, ker angleška in francoska vlada priznavata, da nima bolgarska vlada ničesar skupnega z makedonskim revolucionarnim odborom. Poslanika obeh vlad sta izjavila, da se bodo razmere v Jugoslaviji izpremenile v toliko, da bo prišlo do decentralizacije uprava« vsled česar se bodo zboljšale tudi rat-mere v Makedoniji. Nekateri listi ugotavljajo, da je nota angleške in francoske vlade velikega pomena za Bolgarijo. Znano je namreč, da se vodi hud boj med Cankovem in Ljapčevim. Ako bi vlada ugodila v noti izraženim željam, bi to izkoristil Can-kov in vrgel vlado, da bi sam postal ministrski predsednik, ako pa bi vlada ne ugodila noti. bi na ta način onemogočila inozemsko posojilo, ki je obljubljeno Bolgariji. Italijanska zahvala Koroščevi vladi Tržaški fašistični listi o ratifikaciji nettunskih konvencij. - Listi dvomijo v faktiaio veljavnost ratifikacije Trst, 14. avgusta o. V kratki beležki, dodani k poročilu o ratifikaciji nettunskih konvencij piše »Popolo di Trieste«, da so Italijani na te konvencije že pozabili in da ne pripisujejo ratifikaciji nobenega pomena, ker da sploh ni še gotovo, ali more Jugoslavija izpolnjevati mednarodne obveznosti. »Piccolo della Sera« posveča ratifikaciji uvodnik, v katerem pravi, da Italija še vedno želi živeti z Jugoslavijo v dobrih odnošajih In sprejme zato z zadoščenjem na znanje sklep jugoslovenske Narodne skupščine, predvsem pa Šmnenkovičeve izjave. List napada Svetozarja Pribičeviča, ker »ne spoštuje rimske civilizacije in rimske vere« ter izraža končno nekatere po- misleke glede vrednosti ratifikacije. Te pomisleke narekuje listu dejstvo, da se imajo dogovori izvesti predvsem v Dalmaciji *v fevdu hrvatskega opozicijonalnega bloka«, ki je pred nedavnim v saboru izjavil, da sklepi sprejeti v Beogradu, nikakor ne vežejo Hrvatov. Milan, 14. avgusta o. Vest o ratifikaciji nettunskih konvencij je razširila »Agenzia Štefani« šele danes v jutranjih urah in je večina listov ni mogla več objaviti v današnjih jutranjih izdajah. Podrobno poročilo o poteku skupščinske seje je priobčil samo »Corriere della Sera<, ki ima v Beogradu svojega poročevalca. Komentarjev dosedaj seveda še ni. Nettunske konvencije sankcijonirane Kralj je včeraj podpisal zakon o ratifikaciji nettunskih konvencij. — Protest splitskih organizacij Beograd, 14. avgusta p. Kralj je popoldne podpisal nettunske konvencije, pravne in konzularne konvencije s poljsko republiko ter trgovinko pogodbo z Grčijo, ki so bile ratificirane na snoč-nji in današnji seji Narodne skupščine. Split, 14. avgusta r. Vest o briskantni ratifikaciji nettunskih konvencii je izzvala v tukajšnjih krogih brez razlike političnega prepričanja največje ogorčenje. Takoj so se sestali zastopniki vseh nacijonalnvh. kulturnih in gospodarskih društev in korporacij ter poslali vladi sledečo protestno brzojavko: »Vsa nacijonalna javnost Dalmacije, vsi Srbi in Hrvati, zbrani v kulturnih, naciio-nalnih, gospodarskih in političnih društvih in korporacijah, so z največjo žalostjo sprejeli vest, da je šla vlada in njena večina preko obupnih svaril in ratificirala nettunske konvencije ter s tem žrtvovala življen-ske interese Dalmacije. Dalmacija je dobila s tem neizbrisno prepričanje, da sta vlada in Narodna skupščina gluhi in slepi za njene najobčutljivejše nacijonalne, gospodarske in življenske interese. Dalmacija bo do zadnjega ostanka nacijonalne zavesti in ponosa nadaljevala borbo proti nettunskim konvencijam in se ne bo ustrašila ne sredstev, ne načina, da ta boj izvede do končne zmage.« Joca Jovanovič o reviziji ustave Revizija je neizbežna, izvršiti pa se mora v medsebojnem sporazumu. — S pogajanji je treba začeti čim prej. — Jovanovič ne veruje v možnost nasilnih odredb proti KDK Beograd, 14 avgusta r. Predsednik zem-ljoradniškega kluba Joca Jovanovič ie izjavil danes novinarjem med drugim: »Mi v Beogradu v glavnem čakamo na to. kaj bo storila v Zagrebu KDK. Govori, ki so bili izrečeni v Zagrebu Dovodom pogreba Stjepana Radiča in v katerih se naglasa potreba preureditve notranjih razmer, so bili v naših vrstah sprejeti simpatično. Razumemo bol hrvatskega naroda, vendar pa mora ki država naprej. Treba je čim prej urediti nadaljnje raizmere in preiti na revizijo ustave. Revizija ustave mora biti izvedena na taki osnovi, da bo zajamčena državna celina, na znotraj pa izvedena taka ureditev države, da bodo zares vsi enakopravni in svobodni in da se bo moglo gospodarsko in kulturno življenje razvijati tako. da bo za vsakogar najbolje. Naravno ie danes še težko govoriti o vsem tem. Vsi smo še pod pritiskom razburjenja vsled smrti Stjepana Radiča. Treba pa bc čim orej začeti razgovore o notranji ureditvi države. Vsako abstimranje od teh pogajani lahko vpliv3 na n^š notranji in mednarodni položaj Nadaljnja napetost med Beogradom in Zagrebom lahko postane skraino škodljiva Razen razgovorov med politiki bi ne škodovalo, če bi se vršili razgovori tudi med nepolitiki, ki objektivno opazujejo borbo med Hrvati in Srbi.« Na vprašanje, kakšne ukrepe namerava podvzeti vlada proti KDK, ie g. Jovanovič odvrnil: »Mislim, da do tega sploh ne bo prišlo. Tudi če bi se pripetil kje kakšen incident. mora postopati oblast, ki ie poklicana, da vzdržuje mir in red, z največjo pazljivostjo in diskretnostjo Če pa bodo oblasti postopale tako. kakor so o priliki znanih izgredov v Bec^radu, obstoja ne--varnost, da bodo nemiri zavzeli nedogle-den razmah Oblast mora vzdrževati red. toda predvsem mora biti uvidevna in objektivna in ne sme vršiti nikjer pritiska, še manj pa biti agresivna.« Ustavljen tovorni promet na splitski progi Sušak, 14. avgusta č. Danes je direkcija državnih železnic v Zagrebu ustavila ves tovorni promet na progi Sušak-Zagreb gl. kolodvor, in Zagreb-Sava. Sprejema se samo brzovozno blago, ki se hitro pokvari. Ta odredba je bila izdana zaradi prenatr-panosti proge. Toma Popovič in Jovanovič-Lune izročena Na včerajšnji seji je okrnjeni parlament na hitro ratificiral še nekatere mednarodne konvencije in se nato razšel na počitnice Beograd. 14. avgusta. Seja Narodne jkupSčine, ki je bila napovedana za 10. dopoldne, se je pričela z veliko zamudo. Vladni poslanci so se namreč močno za« kaanlli, ker ie včerajšnja seja trajala pozno v noč. Se dlje pa proslava sprejetja nettunskih konvencij. Današnja seja se je pričela šele ob 11. doj>. Po prečitanju zapisnika je posl. V. La-aič protestiral, da izjave zenitjoradiiLLov proti nettunskim konvencijam niso dobesedno zabeležene v zapisniku. Razen tega J® posl. Lazič napadel tudi vlado, ker pošilja parlament na počitnice, ne da bi sprejel prej zakon o razdolžitvi seljakov, čeprav je vlada sama priznala njegovo nujnost Povdarjal je, da vlada noče delati za rešitev narodnih potreb, in da ni mogoče ničesar pričakovati od vlade, ki sprejema ▼ odsotnosti vseh hrvatskih poslancev r.et-tnnske konvencije, ki se tičejo v prvi vrsti hrvatskih krajev. Zatem je prišel na razpravo nujni predlog zemljoradnika dr. Tupanjanina o likvidaciji begluških odnošajev v Bo6ni in Hercegovini. Pred tenr je bil predložen Narodni skupščini predlog zakona o odvetnikih, ki ie bil včeraj sprejet v zakonodajnem odboru. Sledila je razprava o nujnem predlogu poslanca Tupanjanina glede likvidacije agrarnih odnošajev v Bosn« in Hercegovini. Poslanec Tupanjanin poziva v svojem predlogu vlado, nai v roku dveh dni predloži Narodni skupščin? načrt zakona, k' ea naj Narodna sktmščina reši takoj, na vsak način pa pred odhodom na počitnice. V svoiem govoru ie Tupanjanin napadal vlado radi njene politike favoriziranja begov ter zatrjeval, da obstoja v tem pogledu tajen pakt med muslimani in radikali. Kadi te«a očitka ie prišlo med zemljoradniki in muslimani do ostrega prerekanj a. V imenu vlade ie minister socijalne politike Barič. ki ie imel danes »dežurno« službo v Narodni skupščini, pristal na nujnost, nakar ie bil Tupanjaninov predlog soglasno sprejet. Tudi naslednji nnini predlog zemliorad-nikov glede podpore bihaškemu oblastnemu odboru v znesku 2 milijona dinarjev ie bil sprejet Ravnotako ie vladna večina na hitro roko sprejela predlog demokratov glede rešitve invalidskega vprašanja, v kolikor se tiče člena 108 invalidskega zakona. Šele okrog pol 1. ie prešla Narodna skupščina končno na dnevni red in razpravljala n2iprej o ratifikaciji pravne konvencije s Poljsko. Konvencije so bile ratificirane brez debate s 152 glasovi. Sledila Je ratifikacija konzularne konvencije med našo kraljevino in poljsko republiko. Minister dr. Šumenkovič je podal kratek ekspoze, v katerem je naglašal, da de vzpostava konzularnih odnošajev prva stopnja v intenzivnem razvoju medsebojnih trgovinskih odnošajev Konvencija ie bila ratificirana s 151 glasovi. Nato ie skupščina ratificirala trgovinsko pogodbo med našo državo in Grčijo. Trgovinska pogodlba je sestavljena na podlagi največjih ugodnosti in ureja razna gospodarska vprašanja ter uvaja med obema državama v trgovskem oziru normalne razmere. Zemljoradnik Jooa Jovanovič je podal kratko izjavo, da bo njegova stranka glasovala za trgovinsko pogodbo in želi. da bi pogodba omogočila vsaj s tem sosedom prijateljske odnošaje. Usodo Grčije ima danes v rokah mož, ki je bil od nekdaj prijatelj Jugoslavije. Trgovinska pogodba z Grčijo ie bila nato sprejeta s 153 glasovi. Kornano Je prišlo v debato poročilo imunitetnega odbora glede izročitve poslancev Tome Popoviča in Lune Jovanoviča sodišču. Oba sta pred glasovanjem podala kratki izjavi, da nista kriva in da radevolje stopita pred sodišče, da dokažeta svojo nedolžnost. Proti izročitvi ie glasovalo 6 radikalov in 2 demokrata, vsi osebni prijatelji obeh obtožencev. Skupščina ie nato sprejela še rzpremem-bo čl. 15 fin. zak. za leto 1938/29, s katero se ukinja ministru prosvete in finančnemu odboru pooblastilo glede redukcije srednjih šol. KDK ie to zahtevala že o priliki proračunske debate, vendar pa je vladna večina takrat to zahtevo odklonila. Po izvolitvi odbora za proučavanje zakonskega načrta o likvidaciji begluških vprašanj v Bosni in Hercegovini je podpredsednik Kujundžič ob 15- zaključil sejo z izjavo, da je Narodni skupščini potreben daljši odmor. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom. Zemljoradniki so protestirali proti odgo-ditvi Narodne skupščine, toda vladna večina se za njihove proteste ni zmenila in se naglo razšla. Večina poslancev je že nocoj odpotovala na svoie domove. Nezadovoljni zemljoradniki Beograd, 14. avgusta. Med zemfloradni-škimi poslanci vlada veliko ogorčenje proti vladi, kateri očitajo, da se ni držala sklenjenega kompromisa. Vladna večina je sicer res priznala nujnost vsem od zemJjo-radnikov vloženim predlogom, a ker odide Narodna skupščina na počitnice že danes, postanejo vsi tj predlogi iluzorni in so od-godeni najmanj do jeseni Zemljoradniki se zato ogorčeno pritožujejo, da so bili grdo izigrani. Skupščinski odbori Beograd, 14. avgusta, č. Danes popol« dne je bila seja skupščinskega odbora za pretres zakona proti korupciji. Odbor se je danes samo konstituiral in so bili iz« voljeni za predsednika Dragotin Pečič, za podpredsednika Vasa Jovanovič, za tajni* ka pa dr. Hod? .r Odbor zaenkrat ne bo posloval, ker je pre potrebno, da se vlad' ni poslanci odpočijejo od napornega de> la in da prej šele prouče zajsonski pred» log. Istotako je imel popoldne sejo skup« ščinski odbor za določitev katastralnega čistega dohodka. Odbor se je samo kon= stituiral ter so bili izvoljeni za predsedni« ka Čeda Radovič, za podpredsednika dr. Šečerov, za tajnika Smodej. Rivaiiteta med radikali in demokrati Odmevi senzacijonalne demisije dr. Šečerova in njegove uničujoče sodbe o katastrofalni gospodarski politiki Vukičevič- Koroščeve£a režima Beograd, 14. avgusta r. Pospešeno delo T Narodni skupščini, zlasti pa priprave in razprava o ratifikaciji nettunskih konvencij so potisnile nekoliko v ozadje spore, ki so se pojavili zadnje dni v vladnih vrstah. V ožjih vladnih krogih pa kljub temu z ner-vozo in razburjenjem razpravljajo o teh stvareh, zlasti pa o zaianem nastopu demokrata šečerova v finančnem odboru, kjer Je kot vladni eksponent izrekel strahovito sodbo o vladni finančni politiki in napovedal neizbežen finančni polom, če ne bo vsaj v zadnjem trenutku prišlo iztreznje-nje. Radikali ta nastop drr Šečerova ne zamerijo samo njemu osebno, marveč celokupnemu demokratskemu klubu. Prepričani so. da bi dr šečerov ne nastopal tako, če bi ne vede' da se demokratski klub z njim solidarizir* Oni celo domnevajo, da gre za dogovorjeno igro, ki zasleduje le en cilj: oslabitev radikalskega vpliva v vladi in državni upravi na ta način, da bi radikali izgubili poleg ministrskega predsed- ništva. zunanjega in notraniega ministrstva sedaj še finančno ministrstvo Ze o priliki zadnje vladne krize so demokrati zahtevali to minististvo zase a so se temu radikali odločno uprli. Po mnenju radikalov hočejo demokrati sedai na ta način izzvati vsaj delno krizo ki naj bi omogočila uresničenje njihovih računov. Najbolj pa zamerijo radikali demokratom, da demokratski klub kot vladna skupina ni nastopil proti dr Šečerovu. marveč k vsemu molčal kar smatrajo za dokaz, da klub nastop dr Šečerova odobrava in se z njegovo sodbo strinja. Nastop poslanca Šečerova v finančnem odboru in incident v imunitetnem odboru povodom razprave o izročitvi Tome Popoviča in Jovanoviča-Lune smatrajo v beograjskih političnih krogih za dokaj značilen za razmere ki vladajo v četvorni koaliciji Radikali odkrito obtožujejo demokrate, da namenoma otežkočajo položaj in rušijo vrste koalicije, zasledujoč pri tem svoje strankarske koristi. Jiadikalske obtožbe proti dr. Korošcu Razmere v notranjem ministrstvu se pod dr. Korošcem niso prav nič zboljšale. — Pritožbe proti nekorektnostim prihajajo celo iz vrst vladnih strank Beograd, 14. avgusta, n. Komaj je par dni minulo, odkar je vladna večina v deklaracijski debati izrazila zaupnico Koroščevi vladi, pa se že iz vladnih vrst zopet pojavljajo strahovite obtožbe proti poedinim vodilnim organom notranjega ministra dr. Korošca in razmeram, ki vladajo v njegovem resornem področju. Dasiravno je dr. Korošec že sedem mesecev notranji minister in je torej imel prilike dovolj, da pokaže svojo sposobnost in svojo voljo, je ostalo vse pri starem. O tem pričata najbolj sledeča dva slučaja, ki jih opisujejo beograjski listi: List «Radikalski borac« objavlja odprto pismo na notranjega ministra in ministrskega predsednika dir. Korošca, v katerem popisuje delovanje velikega župana beograjske oblasti Svetislava Radiča in poziva dr. Korošca, naj napravi red. Proti temu velikemu županu je bilo vloženih že nebroj pritožb, toda dr. Korošec doslej ni ukrenil še ničesar, ker ščitijo velikega župana vukičevi-čevci, ki so ga postavili na to mesto kot svojega priganjača. V odprtem pismu na dr. Korošca zatrjujejo, da je ve-Hki župan zlorabljal svoj službeni položaj. Podpisniki zahtevajo od dr. Ko- rošca, naj tega velikega župana takoj odstavi, sicer se ne sme čuditi, če bodo tudi radikali beograjske oblasti prešli v — prečansko fronto! Skupina radikalskih poslancev iz južne Srbije, torej one skupine, ki drži dr. Korošca in ki ga je dvignila na položaj ministrskega predsednika, je posiala ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru predstavko, v kateri ga vprašuje, kako zagovarja on dejstvo, da mora prebivalstvo Južne Srbije delati brezplačno kuluk in stražiti ceste in železnice po južni Srbiji. 2e nad leto dni mora brez vsake odškodnine noč in dan opravljati to službo in zanemarjati svoje delo. Poslanci ugotavljajo, da je bil za pojačamje straže v Južni Srbiji dovoljen že pred letom dni poseben kre»-dit v znesku 1 milijona Din, a do danes tega denarja ni še nihče videl. Kam je prišel? MinisteT je znal dobiti za svoje visoke uradnike v ministrstvu posebne doklade, ne najde pa sredstev, da da revnemu prebivalstvu vsaj borno odškodnino za to, da mora zastonj opravljati stražo in zanemarjati drugi zaslužek. Interpelantje zahtevajo, naj minister takoj ukrene, da se nadaljnji kuluk ustavi in dodeli prebivalstvu primerna I odškodnina. S takim početjem daje minister prav onim, ki zatrjujejo, da obstojajo v tej državi dvoje vrst državljani. Privilegirani, ki se sprehajajo po Beogradu, in zatirani, ki morajo nositi vsa davčna bremena in povrh še delati kuluk. _ Zdravje dr. Žerjava Včeraj smo prejeli iz Berlina o zdravst* venem stanju dr. Žerjava razveseljivo po* ročilo. Po operaciji povzročena rana se ce« li brez vsakih komplikacij tako, da bo dr. Žerjav predvidoma koncem tega tedna že mogel sedeti ▼ fotelju, koncem meseca pa bo že lahko zapustil sanatorij kot rekon« valescent. Snoči smo prejeli tudi od samega dr. Žerjava v nedeljo dopoldne pisano pismo, v katerem sporoča, da je po operaciji mi« nulo 48 ur in pravi, da je s tem po «člo» veški previdnosti glavna opasnost pri ka« ju». Dr. Žerjav tudi sam potrjuje, da mu srce po operaciji svobodneje giblje. Na« pravil je celo šalo, da bi sedaj že lahko igral nogomet. Upa, da ga bodo 25. t. m. že izpustili iz sanatorija. Značilno za dr. Žerjava je tudi to, da v času, ko bi si vsak drug človek privoščil po težki operaciji mir, sporoča v svojem pismu celo vrsto misli in pobud za obča narodna vprašanja. Lepo počaščen je Otona Župančiča v Kamniku Prijazni Kamnik je najpriljubljenejše letovišče našega pesnika — prvaka g. Otona Zupančiča. Mnogi biseri njegove poezije imajo svojo domovino v tem idiličnem mestecu in njegovi romantični pokrajini, v kateri naš poet vsako poletje išče oddiha, a njegova pesniška tvornost novega poleta. Povodom 50 letnice g. Otona Župančiča hoče kamniška občina počastiti poeta s častno diplomo, katere poklonitev se bo vršila danes in to na izrecno željo g. Otona Zupančiča v najožjem krogu na kamniškem občinskem uradu. Diploma predstavlja zelo lepo umetnino akad slikarja, kamniškega rojaka Mihe Ma-leša, dočim ie okvir istotako delo kamniškega podobarja Klemena. Vodstvo KDK % Prihodnji četrtek bo seja vodstva v Ljubljani Zagreb, 14. avgusta. Na današnji seji poslovnega odbora KDK, ki je trajala od 11. do 13. je bilo sklenjeno, da se poslovni odbor odslej naziva «Vodstvo KDK». Nadalje je bila sprejeta na znanje izvolitev dr. Mačka za predsednika kluba HSS, s čemer je dr. Maček stopil obenem na mesto Stjepana Radiča kot predsednik KDK poleg Svetozarja Pribičeviča. : .>,. Končno je bilo sklenjeno, da -e vrše v sredo, dne 27. avgusta po vsej državi zadušnice za Stjepano mRadičem, dne 23. avgusta pa se bo vršila seja vodstva KDK v Ljubljani. Dne 26. t. m. se bodo vršna komemorativna zborovanja organizacij KDK po vsej držav!. Slovenska inteligenca nevarna fašističnemu režimu Trst, 14. avgusta o. Včeraj ob pozni uri so bili izpuščeni iz tukajšnjih zaporov pri Jezuitih nadaljnji 4 slovenski mladeniči, ki jih je aretirala tukaišnia policija, ki jih je hotela spraviti v zvezo z umorom miličnika Cerkvenlka. V Trstu ie bilo dosedai izpuščenih na svobodo 7 aretirancev. Včeraj so bili izpuščeni visokošolec Sturm, uradnik Vatovec in čevljar Benčič iz Trsta ter kmet Cač iz Lonjeria v jezuitski ietnišnici pa so še dr Sardoč, dr Dekleva. visokošolec Pahor in Šega, krčmar Grgič iz Bazovice in en kmet. Gorica, 14. avgusta o. Izpuščen je bil iz ječe Mirko Cargo, brat enega izmed viso-košofcev, ki so bili pred kratkim obsojeni v Trstu. Tudi aretacija Mirka Čarga je bila v zvezi s preiskavo zaradi umora miličnika Cerkvenika. Hlinka poklican v Rim Praga, 14. avgusta g. Vodja slovaške ljudske stranke pater Hlinka ie bil poklican v Rim. Njegovo potovanie ie očividno v zvezi z »modusom vivendi« med čSR in Vatikanom. Najbrže se bo razpravljalo tudi o vprašanju ustanovitve slovaške nadškofi je. Varšavski proces šele v decembru Varšava. 14. avgusta g. Preiskava proti ruskemu dijaku Vojciehovskemu. ki je, kakor znano, meseca maja izvršil atentat na ruskega trgovinskega svetnika v Varšavi Lizarova, je zaključena. Obtožmca ie že sestavljena. Razprava se bo vršila meseca decembra. Ostali ruski emigranti, ki so bili aretirani zaradi suma sokrivde, so bili pred kratkim izpuščeni proti kavciji. Sedaj pa je bilo postopanje proti niim zaradi pomanjkanja dokazov ustavljeno, pač pa ie bilo predlagano, naj se izženejo kot nadležni tujci. Venizelos za protivojni pakt Atene, 14. avgusta g. Venizelos je podal naslednjo izjavo o Kellogovem paktu: Vsak politik, ki je spoznal nujno potrebo ohranitve miru, mora z iskrenim veseljem pozdraviti podpis tega pakta. Pakt nosi ime ameriškega ministra, ki je njegov idejni oče in ki je neumorno delovai za njegovo udej-stitev Kellogov pakt sicer najbrže ne bo že sedaj dosegel definitivne samostojne organizacije svetovnega miru. Zelia vseh narodov. ki so bili zapleteni v svetovno voino. je. da se na vsak način ohrani mir. Kellogov pakt ie bistven korak k idealu večnega miru. Tunney pride v Evropo Newyork, 14 avgusta, g. Svetovni prvak v boksanju Tunnev bo jutri odpotoval v Evropo na študijsko potovanj Anglija pripravljena za sporazum s Kitajsko Likvidacija nankingškega incidenta. — Anglija je pripravljena pričeti pogajanja za priznanje nacionalistične kitajske vlade po vzgledu Zedinjenih držav. — Japonska namerava blokirati Mandžurijo. — Ameriško stabilizacijsko posojilo Kitajski London, 14. avgusta, (lo.) Objavljena je bila vsebina piseim, izmenjanih med Barto-nom, generalnim konzulom v šanghaju in kitajskim nacionalističnim zunaniim ministrom Vangom v Nankingu, ki vsebuje določbe dogovora, s katerim se rešuje nan-kingški incident z dne 24. marca 1927. V pismu od 9. avgusta obžaluje nacionalistični zunanji minister Vang v imenu kitajske nacionalistične vlade vse napade in poškodbe. Dr. Vang izjavlja, da sprejema nankingška vlada odgovornost za incidente, katere so povzročili, kakor je dokazala preiskava, komunistični elementi. Z uničenjem komunističnega vpliva upa kitajska nacionalistična vlada, da se v bodoče taki incidenti ne bodo ponovili. Nadalje izjavlja Vang, da ie bila divizija, ki je sodelovala pri zadnjem incidentu v Nankingu, razpu-ščena in da je bilo ukrenjeno vse, da se krivci teh dogodkov kaznujejo. Vlada je pripravljena povrniti vso materijalno škodo, katero so pretrpeli jingleški konzulat in angleški državljani. Vlada predlaga, naj se sestavi mešana kitajsko - angleška komisija, ki naj oceni škodo in določi odškodnino. V odgovoru izjavlja Barton. da sprejema predloge nacionalistične vlade in izraža upanje, da bo nacionalistična vlada svoje namere v najkrajšem času izvedla. V dodatni noti z dne 9. avgusta izraža dr. Vang upanje, da bo angleška vlada izrazila svoje obžalovanje zaradi obstreljevanja an- Ob ratifikaciji nettunskih konvencij Italijanska stremljenja in predvidevanja V Trstu, 13. avgusta. V Jakinu (Anconi) izhaja dnevnik «11 Corriere Adriatico», v katerem je ob priliki Radičevi smrti napisal glavni urednik Castelli uvodnik, katerega v večjih ali manjših izvlečkih ponatiskuje ves fašistični tisk. Uvodnik na kar najjasnejši način izraža italijanska stremljenja in pričakovanja z ozirom na bodoče odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Clankar razpravlja predvsem o položaju, ki je nastal v Jugoslaviji po dogodkih 20. junija, zlasti pa po smrti Stjepana Radiča, in meni, da bodo velike težave pri nadomestitvi Radiča kot vodje hrvatskega pokreta. Poleg tega pa, da je tudi velika nevarnost, da zaradi razburjenosti, ki vlada v kmečko-demokratskih masah, pride do usodnih dogodkov. Potem pa pravi dobesedno: «Vprašanje širše ali ožje avtonomije Hrvatske v okviru trialistične kraljevine je na dnevnem redu in vse kaže, da se bodo Hrvatje, če se niso doslej, še manj odrekli tej zahtevi sedaj po Radičevi smrti, ki je posledica zločina, kateri je zahteval tri žrtve in se smatra za pristen izraz želje po nadvladi, ki jo goji Srbija napram Hrvatski! Vlada, ki se je nazvala «poslovna» in jo je, kakor je pač vedel in znal, zmašil mons. Korošec, je po ironiji usode postavljena pred eno najogromnejših vprašanj, kar se jih spominja moderna zgodovina, pred vprašanje življenja ali smrti države. In nima časa, da bi ga izgubljala. Odločiti se mora nemudoma za pot, po kateri naj hodi, da prepreči popolno razsulo, ki ga Radičeva smrt na tragičen način pospešuje. Ali bo prisiljena dati važne koncesije Hrvatom, ali pa bo imela moč, da bo nastopila z odločno državno akcijo, da zmanjša nevarnost hrvatskega avtonomizma, ki je vsaj sedaj odločen za skrajne korake?* Ciankar meni nato, da ni sredstva, ki bi omogočilo vladi dr. Korošca, da bi obvladala sedanji položaj, češ da so vzroki nereda v državi in jugoslovenskega osamljenja zvezani z jugosloven-skim italijanožrstvom, katero netijo tuji interesi. Potem pa zaključuje: «Mi Italijani smo direktno interesir?ni na razvoju jugoslovenske krize i zaradi zapletov, ki bi mogli nastati z vojaškega gledišča, namreč z ozirom na obrambo Jadrana, pa tudi zato, ker ne moremo pozabiti bolestnega krika, ki prihaja k nam z onostranske obale. Moramo stati na straži in biti pripravljeni, da v slučaju potrebe branimo in si priborimo svoje pravo. Ali v borbi, ki mrcvari kraljevino SHS, zmagajo Srbi ali Hrvati, je za nas brez pomena. Ne dajemo prednosti nobenemu onih treh narodov, ki so nam tudi v prošlosti zadali toliko bridkosti. Enemu smo tekom vojne naklanjali svojo pokroviteljstvo kakor bratu, v zahvalo pa smo dobili naj-gršo nehvaležnost, ostala dva pa sta nam bila najsrditejša sovražnika onstran naših zakopov. Nemeza sedaj narekuje svojo sodbo. Optimistično verujemo v zakon pravičnosti, ki prej ali slej zadene vse narode.« •Dalmatinci so Italijani.* •Mussolini vodi Italijo.« •Italija je velika, sijajna, mogočen skup discipliniranih in složnih sil, ki se bodo dvignile na prvo povelje, kakor se dvigne orel na polet v nebesne širine.* •Nismo nepotrpežljivi. Čakamo!« Tako piše italijanski fašistični list ob odobravanju vse fašistične Italije v času, ko pričakuje po Radičevi smrti razsulo naše države in ko Narodna skupščina v Beogradu sprejema nettunske konvencije, ki odpirajo na stežaj vrata naše države italijanski poplavi! Francija in Sirija Jeruzalem. 14. avgusta, (be.) Francoski visoki komisar je odgodil sirski parlament ker Francija ne soglaša 8 predlagano sirsko ustavo. gleške vojne ladje z griča Soccny v Nankin-gu. Barton je odgovoril, da je bila ta akcija absolutno potrebna za obrambo angleških državljanov. V nadaljnji noti izraža dr. Vang upanje, da se bo pričela nova doba v diplomatskih odnošajih med Anglijo in Kitajsko in da se bodo storili nadaljnji koraki za revizijo obstoječih pogodb in uM-ditev še nerešenih vprašanj na podlagi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja teritorijalne suverenosti. Barton je na noto odgovoril, da angleška vlada priznava pravico Kitajske za revizijo pogodb. Končno izjavlja nota, da je Anglija pripravljena v pravem trenotku pričeti pogajanja s kitajsko nacijonalistično vlado glede revizije pogodb. Peking, 14. avgusta, (la) Ker vojaSki guverner Mandžurije še vedno vztraja na kompromisu z južnokitajsko vlado, bo Japonska blokirala Mandžurijo. Tokio. 14. avgusta, (be.) Cesar je podpisal odlok, s katerim je odpoklicanih ia Tientsina pet japonskih stotnij. Pričakuje se, da bo tudi iz Šantunga odpoklicana 5e-sia japonska divizija. Washington. 14. avgusta, (lo.) Včeraj ge ja zglasil v državnem uradu minister nacionalistične kitajske vlade Sunfo, ki je imel s funkcijcnarji državnega urada daljši razgovor, ki naj bi pospešil pogajanja aa ameriško gospodarsko pomoč Kitajski ta obno vitveni program kitajske država Angleška nota v Atenah Atene, 14. avgusta, (lo.) Angleški poslanik je izročil vladi ostro protestno noto, v kateri protestira Anglija proti poskusu Ve-nizelosa, da ignorira odločitve Društva narodov glede uporabe mednarodnega posojila Grški. Preprečena velika katastrofa v Indiji London, 14. avgusta, (lo.) Pri Yapchan« na reki Shyck v kašmirsKem pogorju se jo razpocil nasip kar je imelo za posledico, da je udrla v nižino velikanska množina vode, katero cenijo na 700 milijonov ton. Ker obstoja velika nevarnost, da bodo raz« divjane vode porušile mostove in uničile vasi in letino v nižje stoječih delih doline, so oblasti takoj opozorile prebivalstvo na pretečo nevarnost, ki je izpraznilo več va* si. Bati se je, da bodo vode odnesle most pri Gilgitu in da bo mesto odrezano od sveta. Glavna nevarnost bo nastala, ko bodo vode dosegle Indus, v katero se zli* va Shyok. Strokovnjaki so menili, da so bo razpocil ledeni nasip šele meseca sep» tembra. Ko se je v nedeljo ponoči razpo* čil nasip, so oblasti takoj opozorile prebi* valstvo ograženih pokrajin. Kašmirski ma« haradža, ki je na potovanju po Evropi pri* čakuje z veliko skrbjo nadaljnih poročil o katastrofi. Njegov; inženjerji so pripra* vili vse, da se prebivalstvo pravočasno opozori na nevarnost in so dali znamenja s streljanjem topov in z ognjem. Newyork, 14. avgusta, (be.) Iz Havane poročajo, da je divjala na Kubi velika ne* vihta, ki je napravila mnogo škode. Pariz, 14. avgusta, (be.) V Sorbollami na Korziki se je zvrnil avto v 40 m globo« prepad. V avtu se je vozilo 6 dijakov, od katerih sta bila dva ubita in trije težkd ranjeni. železniška nesreča Budimpešta, 14. avgusta g. Na železnlšto progi Szalgotarvan-Kisterceny se ie pri postaji Hatvany dogodila velika nesreča, Osebni vlak je zavozil mimo tovornega vlaka. ki ie bil natovorjen s stroji. Deli stroij so štrleli iz vagonov ter so težko ranil 10 oseb, ki so gledali iz osebnega vlaka Dve osebi so umirajoči prepeljali v bolnico Šahovski turnir v Kissingemi Kissingen, 14. avgusta. V drugem koh mednarodnega turnirja je vzbudila senzact jo zmaga olimpijskega prvaka Holandca di Euweja nad mojstrom Rčtijem. Mieses j< rsmiziral z Bogoljubovim, Niemoovič z Ya tesom, Marschall s Capablanco (!) in Rubin-j stein s Tarraschem. Partija Tartakover4 Spielmann je bila prekinjena, a tudi on* obeta neodločen izid. — Stanje po drugem kolu: Capablanca, Rubinstein, Bogolj;ubovj Eu\ve 1 Tarrasch, Marschall, Niemcovi^ 1, Spielmann y2 (1), Mises, Yates, Reti Tartakover 0 (1). Konflikti v nogometnem savezn Zagreb, 14. avgusta č. JNS je na svoji seji odločil, da ima Sašk 19. t m. nadaljevati prvenstvene tekme z Igro proti Hajduk« v Splitu. S tem je JNS razveljavil svoj prejšnji sklep, da se radi incidentov na tek^ mah s Saškom sistirajo vse tekme s ten^ klubom. Ni še gotovo, ali bo v nedeljo! prišlo do omenjene tekme, ker je mogočaj da splitski podsavez zaradi na-rodnega ia-l lovanja ne bo pristal na to tekmo. Smrt nemškega pesnika Berlin, 14. avgusta, (be.) V Davosn J» umrl znani pesnik Klabun. i 3 Ostanki prekooceanskega letala Berlin, 14 avgusta, (be.) Parnik Berlin, 14. avgusta, (be.) Uradno poro® jjo, da gradnja nove nemške križarfo ne menja nadaljnjega oboroževanja. as r±SK Bre3aT5. 37ITI. T9SŠ x veličastnega pogreba Stjepana Radiča Zagreb po pogrebu Zagreb je še vedno v globoki žalosti za velikim voditeljem seljaštva Stjepa-nom Radičem. Veličastni pogreb je napravil tudi na Zagreb silen vtis in povsod se govori samo o kraljevski zadnji poti nepozabnega voditelja hrvatskega naroda. Kako globoko žaluje Zagreti za njim, dokazuje dejstvo, da meščani niti v svojih privatnih stanovanjih ne prirejajo nikakih zabav ali veselic. V javnih k)ka'ih pa so še vedno ustavljene godbe in druge zabave. Sicer veseli in razpo^ sajenl Zagreb je postal tih, nem m oto žen. Glasovi violin in klavirjev so popolnoma utihnili. Tudi meščani so se ne kako umaknili iti po nekoč živahnih gostilnah in kavarnah je zavladala nenavadna tišina. Velikanske narodne mase, ki so se zbrale pri pogrebu, so se tekom včerajšnjega dne tiho in mirno razšle. Kljub temu pa ie bilo včeraj v Zagreb še vedno kakih 15 do 20.000 ljudi. Na ulicah so se videle še vedno številne narodne noše iz vseh delov države. Po uKcah in lokalih se ne govori o ničemer drugem, kakor o Stjepanu Radiču. Raz hiš še vedno plapolajo črne zastave. V izložbah pa vidiš povsod obrobljene Radičeve slike, pred katerimi gore še vedno sveče. Vse to daje mestu nekako posebno obeležje in vsak tujec na prvi mah opazi, da žaluje prestolnica Hrvatske za enim svojih največjih sinov. Ni ga v Zagrebu društva, ki bi včeraj e!l danes ne imelo žalne seje za pokojnim Srjepanom Radičem. Pokojnikova rodbina, poslanski klub HSS in poslanski klub KDK še vedno dobivajo na stotine in stotine novih sožalnih izrazov iz vseh delov sveta. Tekom včerajšnjega dne je posetilo vodstvo KDK nebroj des-pntacij, da mu izrazijo svoje sožalje nad težko nenadomestljivo izgubo. Med preprostim narodom so že sedaj Začele krožiti o Stjepanu Radiču najrazličnejše legende. Preprosti narod se soomtnja raznih doživljajev Stjepana Radiča hi jfn opisuje z legendarnimi pripetljaji in olepšavami. Med preprostim narodom bo Stjepan Radič živel večno fen od roda do roda se bodo prenašala poročila o tem velikem voditeffu in učitelju seljaštv-a^_ 12. avgust v Zagrebu »Sedaj vem, kaj je hotel Radi<5, kafj hoSe hrvatski narod in kal hočete vi vsi.. .< je izjavil po pogrebu francoski žuraalist, realen mislec brez najmanjšega sentimentaliani a. In V besede povedo več nego vea potovala, naiTisrna s skrupolorsio točnostjo nelvest- neišega reporterja. Besede, ki jih j« v svoji duši moral izreči vsak, ki je prisostvoval zadnji poti velikega pokojnika Nekaj sličnesra je moralo biti v Moskvi, ko so polagali v grob Ljenina, voditelja preleta reev, toda z ogromno in bistveno razliko, d« so se Ljeninu klanjali samo prole-tarski sloji? dočim so se poklonili Radiču v najlepši slogi stotisoči kmetov, proletarcev in meščanov. V Moskvi vojaško organizirana strankarska manifestacija, v Zagrebu spontana manifestacija organiziranega naroda. L i en in — idol proletarijata, enostranski osvaja č in diktator, brez povdarka slovenstva, napovedovalec skrajnega boja p zmago razrednih nagel, Radič — magični citeij nacionalnih kmečkih množic, delavcev in inteligence, Slovan in človek, miro» tvoren borec za pravico in enakost bratov med brati. Duša duše svojega naroda, čega* volje ne more uničiti nobena sila, najmanj pa kaka krogla vase in v svojo kratkovidnost zaljubljenega fanatika. Kdor e bil v nedeljo v Zagrešiva, fe in občutil, kaj je narod i o kaj je njegova d -u š a . . . Kljub črnini, mrtvaškim ceremonijam, Sa* lostinkam in kljub zavesti, da se premika nepregleden sprevod na pokopališke arkade, je imel človek vtia, da ne prisostvuje pogrebni svečanosti, ampak svečani procesiji stoiisoeev v molitev zatopljenih verni-..; kov. In pogreb ro je v duši sfotisočev g^reč" dalcev spreminjal v — vnebohod ... PrišH so kmetje ki kmetice — jedro a*~ roda — od blizu in od daleč, cd Prigorja iti Zagorja, iz Like, Slavonije, iz Bosne in 11 ep-cego^iae, od morin vse doli do Boke KotCa> %Ve — tisoči, desettisoči, stotisoči —; priŠH Eo peš po več kilometrov, po dolgi ntmdlj^ ; vi vožnji v natrpanih tovornih vagonih, vlak ta vlakom, množica za množico. Vsi v kra$-inih naxo»iiih ncšin, z zastavami, hrvatskimi in črnimi, e slikami svojega voditelja, * venci in cvetjem, s svečami — in e velite) ž&Iostjo v duši . .. Z žalostjo, Js4 Jim je tujke vala lz 0$ in kf ne more biti ne ndttdefe-ba in ne potvorjena. Častna straža ob mrtvaškem odru v Seljaškem domu .Sirko je posnel naš fotograf v zadnjem hipu, predno so krsto zaprli, Ta fotografija je zadnja, na kateri se še vidi Radičev obraz. Ogromne množice se pred Seijačkim domom uvrščajo ? pogrebni sprevod S da vSdijo Se enkrat, zadnjikrat id » hodil med njimi kot svoj med svojimi, ka iim ni zapisal samo na zastave velikega gesla: Vjera u Boga i seljaeka slo-ampak jih tudi potrdil v tem geslu, ki y.: in bo združevalo hrvatski narod v slož-bcujn za svoje tisočletne pravice, za enakost in svobodo s svojimi srbskimi in slovenskimi bratL Iti mnogi ga niso videli več. čeprav so bili fe pred vrati svojega doma... Tihi in žalostni so 8e pridružili drugim in ne da bi «Ei poznali med seboj, so v nemi boli združili svoje misli z njihovimi: nema ga više... Hrvatske kmetice, ki so kar na ulici, čakajo v nede- Trudni, lačni ln žeini so vztrajali dolge ure na pekočem solncu, dokler se niso uvrstili za križem, ki je otvoril zadnjo pot njega, ki so mu stregli po življenju, ker je bil njihov in oni njegovi. In njim so se pridružili tisoči in tisoči delavcev, meščanstva, inteligence, najrazličnejše korporacije s starodavnimi uniformami do najmodernejšega kroja. Zastopani so bili vsi sloji in vse hrvatske pokrajine. Čutil si, kaj je bil Radič in zakaj je bila osredotočena proti njemu vsa borba onih, Id imajo slučajno moč večine. To si čutil tem bolj, ko si videl v veličastni procesiji stotine in stotine Slovencev in Srbov, ki so spoznali, da je njihovo mesto na strani pravice, ki jo j,e zahteval veliki pokojnik za vse v imenu človečanstva, slovenstva in predvsem v imenu velike bodočnosti Južnih Slovanov. In ni slučaj, da se je pridružil Radičevi ideji Srb Svetozar Pribičevič, ki hoče svoje delo končati tam, kjer ga je pričel. Ista ideja, ki ju je združevala, ko sta bila podpisana kot urednika »Hrvatske, misli«, ju je združila sedaj, ko gre za končno zmago pravice, svobode in enakosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kdor Je videl te ctočutfl vse to — tn teh je toliko, da so povesiti glave celt> najboje-vitejši nasprotniki onkraj Save — ta ve, da je bil Radič osebnost, ffije duh je izSel iz naroda, ki ima moč uveljaviti pred svetom svojo voljo po svobodnem življenju v svobodni državi. Radie molze kravo Beograjski novinar je opazil na Radičevem pogrebu v Zagrebu sivolasega seljaka, ki si je brisal solze. Sopil je k njemu in ga vprašal, zakaj mu je za Radičem tako težko. Starček je novinarja pogledal in mu odvrnil: «Lepi moj gospod, rajnki je prišel v ..mojo hišico m nji te molzel kravico, ■U.V ra A i na ffrV^ 'il.''*''7'*—■'* - V_ « , -v. Smejal se Je ln lepo mol zel. Reče mi: Kakopak, saj jaz molzem od mladih nog. Kako ga ne bi ljubil? Spominjam se tega prizora, spominjali se ga bodo moji vnuki, da ga prenesejo na svoje vnuke. Bil nam je i oče i majka.» Reroissiscenca Prvi? sem ga videl proti koncu svetovne verne. Prvič govoril ž njim in — zadnjič. »zpostoval sem, da so me poslali z Reke v zagrebško garnizijsko bolnioO. Sicer sem bil zrel za bomico — kakoT tisoč in tisoč drugih — vendar ne bi šel, ako bi ne bil vsaj slutil, da gre moja pot v »svobodo« edinole skozi bolnico. In tako se Je zgodilo, d« sem neki dan proti večeru stal pred Radičevo knjigarno. Imel sem mrzlico posebne vrste... ko sem stopil v' knjigarno. Ko sem ogledoval knjige, se Je približal iz ozadja mož, v katerem sem takoj spoznal Stjepana Radiča. Baš sem imel v roki njegovo »Savremeno Evropo c, ki je še nisem čital. Vprašal sem prodajalko po ceni in če se more dobiti tudi vezana. Govoril sem slovenski. V tem trenutku je pristopil Radič ln nekaj vprašal prodajalko. Tiho, Šepetajoče. Slišal sem njen odgovor. Rekla je, da govorim slovenski in da sem navaden vojak. — Vi ste Slovenec? je nenadno vprašal Radič. Skoraj previdno je takoj pristavil vprašanje kakšno delo opravljam pri vojakih Povedal sem, da moram cenzurirati pisma, da pa sem sedai v zagrebški bolnici. — Znate tudi madžarski? — Ne. gospod Radič. Brez zveze v pogovoru me je nato vprašal, če želim kupiti broširan izvod, ki je cenejši. Povedal je ceno, ki je nisem zmogel. — Dobro, dobrot In ukazal je prodajalki, naj zavtje knjige. š ?? j?/ ftsbemfeoet Tudi ne vem, kako ml Je ptIn taki boste tudi po vojni.« Nisem mu hotel ugovarjati. Sicer pa je sam popravil svojo splošno trditev. Vprašal sem ga, kaj misli sa bodočnost Molčal je, potem pa je govoril — jasno in vendar precej neodločno. Besed se ne spominjam : Vsebinsko: Država pride, taka aM taka. Mi bomo skupaj. Samo kako? S Srbi bo težava Ne z narodom, ampak s srbskimi politiki. Hrvatska kultura, politika i. dr. je historijako samozavestna ln individualistična. Slovenci bodo Slovenci. Pobožni gospodarji, vdani duhovniški oblasti. Potem je govoril o Rusiji, o boljševiškl revoluciji, ki ni slovanski pojav, o zapednih državah in skoraj največ o angleški Ameriki. Dobfl sem vtis, da se Izogiba Jasnosti glede bodočnosti Južnih Slovanov. In ie en vtis sem dobil: Dvomil je v zmago antante v smislu Wilsonovih načel. In ni se motiL —in. Radičevi seljaki Okrog četrt milijona se jih ]e zbralo v nedeljo v Zagrebu. Iz vseh hrvatskih krajev so prišli, doli iz Boke Kotorske in tam iz zlate Vojvodine. Ljudje, ki še niso nikdar bili sto kilometrov od doma, so zbrali vse svoje prihranke in se podali na božjo pot, da se zahvalijo njemu, svojem« učitelju in voditelju. Ob kruhu in vodi so živeli tri, štiri dni, spali v vagonih in na zagrebškem tlaku. In ko so prihajali v Zagreb, je bilo njihovo prvo vprašanje: »Ali ga bomo še videli?« Po trideset, štirideset, da po sto k5* kmretrov daleč so prišli peš iz krajev, kjer nimajo železnic, ali pa siromaki, ki niso imeli denarja za vlak. A ko so prišli v Zagreb, so bili utešeni, spočiti, kakor da jih poživlja nevidna sila. In tudi njihova želja je bila le: »Da bi ga še enkrat videli!« In ti ljudje, ki cele noči niso spaH fn so živeli le od tega, kar so prinesli seboj, so vztrajali po osem ur in še več na žgočem zagrebškem tlaku, da v sprevodu počaste svojega »predsednika« aH se v špalirju zadnjič poslove od njega. Mrtco ln tiho, kafcor so prIšH, so se zopet razšli v svoja borna sela. Tata je Radičeva armada. Množica vencev Kdfko vetnoev so nanosih Stjepanu Radiču na njegovo kraljevsko zadnjo pot iz vseh kirajev države, ne ve nihče točno povedati, ker jih je bilo nemogoče preceniti. Samo v prostorih Seljačke-ga doma je bilo položenih 1450 vencev, na sto in sto pa so jih nosile razne deputacije kar s seboj, tako da je bilo vseh mnogo nad 2000. Nekateri listi, tudi inozemski, jih cenijo na 2500 do 2700. Oni del sprevoda, v katerem so nosili vence, je bil dolg nad dva kilometra. Zagrebški listi navajajo napise z nekaterih vencev v začetku povorke: «Svom dragom tatici — mamica sa djecom.» «Svom Stlptcf v- škofskl dnigovL» »Zadnji pozdrav od tvog patrijarha.i •Vodji hrvatskog naroda I Slaven« —« Bugari iz Hrvatske.« »Prijatelja I drogu Stfpl — Svetozar.« «Svom vodil — zagrebačk! muslimani.« Lep venec je položila na krsto tudi ljubljanska mestna občina, iz inozemstva pa so poslali vence med drugimi: mesto Praga, čsl. prosvetni minister dr. Hodža, Radičev osebni prijatelj, Zveza čsl. agrarne mladine itd. Venec je poslal tudi »Hrvatski klub» v Beogradu, ki je naprosil Slovenca posl. dr. Shveg-la, da ga zastopa na pogrebu, kar je pač značilno za solidarnost v vrstah Dva šumadijska seljaka V veličastnem pogrebnem sprevodu je bil zastopan ves narod iz prečanskih pokrajin, vseh plemen in vseh ver; zastopane so bile vse večje korporacije, ustanove, društva; ni pa bilo v sprevodu in ne pri pogrebnih svečanosti ne zastopnikov vlade, ne zastopnikov okrnjene Narodne skupščine in ne zastopnikov strank, ki v tem nesrečnem parlamentu š« sodelujejo. V sporazumu s pokojnikovo rodbino in z vodstvom HSS je poslovni odbor KDK njihovo udeležbo odklonil. Pač pa sta se udeležila pogreba dva preprosta, a inteligentna seljaka iz So-pota v šumadiji. Dva izmed onih poštenih srbijanskih seljakov ki so začeli v svoji ož-ji domovini sami organizirati odpor proti škodljivemu hegemonizmu beograjskih klik in ki so organizirali v zadnjih mesecih že več velikih izven-strankarskih protestnih shodov proti sedanji vladi. Ta dva seljaka se nista dala pregovoriti, da ne bi šla v Zagreb se [ovit od propovednika ravnopravno-S.ilL W svobode, ki so si ££i poMavtti st geslo tudi on« dva m njuni prijatelji. Na lastno inlcijativo in na lastne »trojke sta prihitela v oddaljeni Zagreb. Prišla sta v karakteristični obleki šu-madijskih seljakcv. In bila sta sprejeta ljubeznivo od vodstva ki simpatično od množic, med katerhni se je prav kmalu razvedelo, kdo sta in po kaj sta prišla. Tudi večje število srbijanskih učiteljev se ie udeležilo pogreba. Bili so na učiteljskem kongresu v Mariboru, od koder so v nedeljo pohiteli v Zagreb, da počaste Stjepana Radič« in njejovo delo. _ Cigani v pogrebnem sprevodu Eno najbolj zanimivih skupin v kilometre :m kilometre dolgem sprevodu, ki je spremljal Stjepana Radiča na zadnji poti, je bila skupina ciganov ali prav za prav ciganska godba. Kakih 50 ciganov je tvorilo v sprevodu posebno skupino. Vsi so imeli seboj svoje instrumente ter so tako v »prevodu kakor na Mirogoju skoro neprestano sviraH žalostinke. Turobno so odmevali visoki glasovi violin, zabretičali basi in vibrirala čela, ko se je pred glavnim vhodom Mirogoia ustavil mrtvaški voz in so dvignili krsto na ramena visokorasli kmečki fantje. V srce segajoč je bH ta zadnji pozdrav ciganov hrvatskemu velikanu, v katerem so tudi oni imeli vedno prijatelja in zagovornika. Žalne svečanosti Dubrovnik. 14. avgusta. Povodom pogreba Stjepana K.vliča ee je vriila tudi v Dubrovniku žalna manifestacija. Na trgu pred cerkvijo se je zbrala v?5tiso?glava množica, ki je nato v pnvorki odkorakala po mestn in se zopet vrnila pred cerkev na trg, ca katerem je Stjepan Radič ze dvakrat govoril na svojih shodih. MnoZico je nnirovoril eednlk oblastne organizacij« KDK Fr. ki j« v tepih in toplih besedah spominjal pokojnika kot največjega voditelja Svojega nnrorlA V znak žalovanja je nato množica, obrnjena proti Zngrebu, s trimintttnim molkom izkazala velikemu pokojniku zadnjo čast. Nato so vsi zaklicali: Slava Stjepa-nu Radiču. nakar so se množice mirno raz Jle. Tujci, ki so opazovali nenavadno manifestacijo, »o občudovali globoko zvestobo iu ljubezen množice do avojega poKojnega voditelja. Tudi v vseh ostalih dalmatinskih m«*Uh ia občinah so se vršile v nedeljo Kalne manifestacije. ki so povsod potfklc v miru in najlepšem Povsod se je ob uri pogre- ba v Zagrebu zbral naraii, da tako izkaže zadnjo čast onemu, ki ga je tako visoko cenil. 8u?ak, 14. avgusta. V nedeljo ob 10. dop., ko se je v Zagrebu pričel pogreb Stjepaua Radiča. »e je s«*tal suSolkl občinski svet k ialni seji. Val občinski odborniki so priSli v črnih oblekah, t mestne hiie p« je pi«po-laia velika hrvatska zastava, odeta v črnino. Zupan Smokovina je imel govor, v katerem je poveličeval pokojnika kol narodnega voditelja ? borbi iu enakost, pravico in člove-?nn«tvo. Obeuem je občinski svet sklenil, da se korao »a StiSaku imenuje Korzo Stje-pp.na Radiča. Sarajevo. 14. avgusta. Ob 10. dopohtne se Je vršila v kinu Iiuoerial falna sknnščina, ki se je je udeležilo nad 2000 ljudi. Mnogo ljudi iz okolice ni dobilo prostora v dvorani, tako da so ostali kar na ulici. Govorila sta predsednik HSS dr. Sutej iu predsednik KDK Milan čukovte. Zelo ganljiv govor je imel župnik Kanibar. ki je slavil pokojnega ^tjppana Radiča kot apoalola Iju-bev.ni in miru. Jubilej senatorja Hybsa Danes 15. avgusta pražnuje eden najbolj tipičnih predstavnikov češkoslovaške agrarne stranke senator FrantiŠek Hybš svoj CO. rojstni dan. Roda se je L 1868. v Turžicih pri Novih Benetkah (ne daleč od Prage), dovršil gimnazijo v Roudnici nad Labo, pravne Študije pa na Karlovi univerzi v Pragi. Mladi mož se je kmalu posvetil organizaciji agrarnega pokreta na političnem in gospodarskem polju. L. 1902. je bi! že tajnik češke agrarne stranke, ki se je komaj ustanovila. L. 1908. ie bil Izvoljen prvič za poslanca v češki deželni zbor. Po prevratu je prišel I1ybš kot prvak agrarne stranke v ustavotvomo skupščino. Pri volitvah v senat pa je bi' izvoljen za senatorja za mladoboleslav-ski okraj. L. IV25. je bil ponovno izvoljen ter je ostai vse do l. 1926, ko mu je vlada poverila vodstvo najmočnejšega češkoslovaškega denarnega zavoda — Hipotekarne banke. Poleg političnega In organiitatoricnega dela se je posvetil v veliki meri tudi gospodarskemu delu, predvsem zadružništvu. Jubilant je zvest ln vdan sotrudnlk strankinega voditelja A. Svehle t«r se je mnogo udejstvoval tudi v mednarodnem političnem delu. N.iejrovo delo je dobro snai>o agrarnim krogom v Inozemstvu, predvsem v državah Male antante. Desetletnica Narodnega Sveta v Ljubljani ^ Zgodovinski avgustovi dnevi 1.1918. - Ljubljanski sestanek voditeljev avstrijskih slovanskih narodov Po krfski deklaraciji z dne 20. julija 1. 1917, ki se je v soglasju z Jugoslo-venskim emigrantskim odborom in srbsko vlado prva jasno izrekla za »Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev« na enotnem narodnem ozemlju, je dobila majr.iška deklaracija svoje potrebno dopolnilo. Ker so bili zavezniki obljubili Srbiji le priključitev onega ozemlja Avstro-Ogrske, kjer biva srbski narodni element, Hm je bilo treba dokazati, da tudi Slovenci in Hrvatje zahtevajo združitev s Srbijo v enotno državo. Ta potreba ie bila po majniški deklaraciji tembolj pereča, ker je deklara-clia vsebovala še nekak habsburški okvir, ki bi mu Jugoslovenom nenaklo-nieni činitelji taliko podtaknili razlago, da avstrijski Jugosloveni žele ostati ood Avstriio in iim je misel spojitve s Srbiio popolnoma tuja. Da se obrez-usneši tako tolmačenje deklaracije, je bilo treba, da naša dunajska parlamentarna delegacija Dostooa enotno in solidarno z iugoslovenskim odborom v emigraciji ln da se iz domovine same čuie odločna želia po združitvi. t)r. Žerjav, ki je bil kot talnik enotnega Tugoslovenskega poslanskega kluba eden izmed glavnih vodltellev in bojevnikov za tiiedlnienje. le naSel pot in način, da sta obe Mrooraciji bili v stalnih medseboinih stikih in da sta obe zastopstvi nostonnli taktično in politično enotno. Bližaioči se nropad Avstriie je bolj in bolj napravlial Ihizornim oni habsburški okvir v mainiški deklaraciji. ki ie tako postala ^časo^a v teku bliskovitega razvoia dogodkov le minimalni Program naših zahtev. Sicer je kranjski deželni odbor še strelial V hrbet naš'm naciionalnim bojevnikom ln ie 19. funija 1. 1918 zahteval od kraniskih občin, da se iziavijo proti krfski deklaraciji, toda večini v klerikalni stranki se je že omalala vera v zmago orožia centralnih sil in SLS se ie morala vdat! pritisku iavnega mnenfa ter pristati na program jugo-slovenskega tijedinjenja. čignr ideja se je ravno po zaslug! naprednih Slovencev zanesla v naiširše nlnst! lludstva. Poleti 1. 1918 se le že akutno občutil bližnji razpad habsburške monarhije in s poiemaniem niene sile ie narodnostno gibanle v AvstriH dobivalo vse bolj in bolj revolucionaren značaj. Na Slovenskem se je tudi porodila misel, da nas mora trenutek razpada in delitve Avstrije najti nrinravliene tn organizirane v celoto, zato so se zedinile vse politične sile !tj ustanovit se je. po dogovoru Jugoslovenske demokratske stranke. Vseslovenske ljudske stranke !n Jugoslovenske nociialno-demokratske stranke Narodn! Svet v T.iubliani. v katerem so bile zastonane vse slovenske dežele. svojo solidarnost pa sta izjavil! tnd! Dalmacii« {n Bo«na s Hercegovino, ki pa se radi vel'ke oddaljenosti nista mogli aktivno udeleževati zborovanj. Ljubljanska slovanska konferenca Priprave za prvi sestanek narodnih zastopnikov z dne 16. avgusta, kjer se ie konstituiral Narodn! Svet. so se vršile že nekoliko tednov pret Razen zastopnikov vseh iugoslovensklh dežel Avstro-Ogrske so bili oovablieni na slavnost tudi Poliaki In Cehi. od katerih so se zlasti slednji odzvali pozivu v impozantnem številu. Na prvi se;i v mestu! posvetovalnici ljuMianski z dne 16. avgusta so zboro-valci sprejeli program Narodnega Sveta. k! je bil objavljen in sporočen Javnost! v zelo konrfzn! In lapidnrn! obliki in k^ie.sra glavna tn?'ca ,-e bila: Delo za ii'ed;nien'"e jugoslovenskera naroda v samostojno dr?avn Poročevalec o programu Narodnega Sveta in niego-vem d"1n ie bi! dr. Krn mer. ki ie ves črs sodeloval v tem važnem političnem ookrotu. Zbo>ro'"ilci so odobril! sporočilo !n nato nr«»šM na c^sfavo nVcliske-ga odbora Narodnega Sveta, Pred«p.1-n'kom ie V 'zvolien kot načelnik Jugoslovanskega parlamenlarneiTa kluba dr. Korošec, za nodpre^sednike na: dr. Kramer. Ivan Hribar. TCeižar 'n T^tran dr. Č»-var. noleg nri«tašev ^T.s dr. Je-r*xn fn jr. Pogačnika. Pred glasovanjem !e nrcdscdnlk izrecno Poiidarial. da ie liubljanski Narodn! Svet !e boc!^xe btgoslovenske narodne organizacije. V} naj dobi svoj vrhovni organ v zagrebškem Tugo«'o-ven^kem prodnem odboru. Naloga Narodnega Sv^ta ie bi!a n^ed vsem. da-i "T>odbudo drugim iu^^ovensVirp r»o-kraiinarn (Hrvatski in Vojvodini), da se intenzivneje lotilo odooro -proH nasilju in dela za uiedinjenie. Obenem b! se s tem inozemstvi. Dokazala konsolidka-nost in enodušnost zahteve no u'edinie-niu. Ver $ta zlasti Anelih in Amerika iziavlia,; da ie uiedinienie mogoče !e. akn se Slovenc? !n Hrvat! svobodno iz-ia^"o zani !n nrot! Avstriji. Komimike. ki je bil izdan o ustanovnem zboru Narodnega Sveta, je rad! tedanje sfroge cenzure v skopih besedah iavllal samo. da so delegati obravnaval? rama važna oolltična in gospodarska vnrašania 'n da so v vseh dosegi! pop"Tnr» eno^"?nosf. Slovanski gostje Trodnevne slavnost! združene t ustanovitvijo Narodnega Sveta, so silno po-iačale samozavest Slovencev in vseh avstrijskih S'ovanov snloh. tembolj, ker je udeležba Čehov ln Pollakov dvignila prireditev k jugoslovenskega okvira in jI dala značaj protiavstrljske manifestacije vseh Slovanov monarhije. Med Češkimi gosti je bila cela vrsta odličnih mož, ki so deloma Še danes na vidnih in važnih političnih mestih ČSR: Klofač. Stančk, dr. Simek. dr. Veverka, Kalina, Franta, Tusar, Soukup, VanSk, Okleštčk ftd., Poljake pa Je zastopala četvorica: grof Skarbek. dr. Czernecki, dr. Glombinski in dr. Moraczevski. Vse prireditve teh trodnevnih slav-nosti so se izvršile v najlepšem redu in tako gostje z juga. kakor oni s severa so bili nenavadno vzhlčeni nad organizatorno sposobnostjo Slovencev. Tehnično vodstvo le bilo v rokah dr. Brezigaria. Ribnikaria in dr. Jeriča, treh članov Narodnega Sveta, ki so vzorno izvršili svoio nalogo, da ni bilo nikier niti naiman.išega zastoja. Prva dva dneva sta bila posvečena političnim posvetovaniem, tretji dan, v nedelio 1« avgusta, pa so se gosfe odpeljali v št. Janž k slavnost! odkritja spominske plošče dr. Kreku, kier se je prireditev zaključila ob mogočnem navdušenju vseh udeležencev in tisočev slovenskega ljudstva. Viharen odmev med Nemci Ljubljanska prireditev je bila velikega pomena ne samo za Jugoslovene. ki so v Narodnem Svetu dobili središče. okol! katerega, se je zbiralo vse. kar ie Imelo količkai odporne želje ln sile, marveč le vzbudilo v avstrijskih Nemcih burio ogorčenja, k! ie slabo skrivala niih strah pred pohodom Ju-goslovenstva Niih g!as!!a so Ijuto na-nadala zl»*f! Čehe in Poliake. ker je poslanec Klofač v TJubliani odklonil vsak komnromis z Dunajem in ker se ?e dr. Glombinski tako energično zavzel za poostritev noliske politike v slovanskem pravcti. S tem le Nemcem rvok"rai. da ne bodo mogli več računati na Poliake pri svojih kombinac'?ah. Čehom !n Jugoslovenom so oč;tali, da so si veleizdahlsko usvouli nazore predsednika Wilsona. Poljakom pa so takisto orinisovali veleizdaialsko tendenco. češ da pospešuieio raznad Avstrile s prooagando jugoslovenske in češko-sl^^^aške države. Se večji pomen je hnelo dejstvo, da ie bilo Inozemstvo na predvečer poraza centralnih sil poučeno o trdni volj! itiedinjenja avstrijskih Jugoslovenov s 5 J" hi Jo in Črno goro, kar je ljubljanski Narodni Svet Izpovedal jasno in glasno kot predhodnik zagrebškega Narodnega Veča. ki ie kasneje končnoveljavno Izvedlo uiedinienje r znano državno-pr^vno adreso regentu Aleksandru. Ob desetletnici nrve javne izjave uie-dinienia brer vseli omejitev nas upravičeno navdaia s ponosom delstvo, da se ie v glavnem mestu Slovenije po tmeiiafiv' Slovencev vršilo zborovanie, k! !e imelo pomen nrve e4ape za končno n'?d;n!enie. V t*m ie tudi dokaz, da so Slovenci v veMkj meri prispevali k zgradbi držaje in :?m fe zasluge ne more skrafiti nihče. Zafn smejo upravičeno zahtevat! svoi de!*«? na n!e unravi !n uredb; ic0f s,r050 dobro oravlco in ne kot miloščino kake hegemonistične kli- ŠAH Šahovski turnir v Kissingenu V nedeljo se fe v konališčit Kisshmenu (v severnozanadnem kotu Bavarske) začel Internacijonaln' Suhovskl turnir, ki bo po iakostf udeležencev brez dvoma ena največjih Šahovskih orireditev letošnjega leta Turnir Drireh b.ivnrsk« šahovska zveza skuonn s konališko upravo v Kissine;enu. i-rrnJi samn zn-;na imena, razen AUehlna. Laskerja ln Vidmarja vsi naiboli-5ahovsk? moistrl Iz Evrope in Amerike med nšimi biv§i svetovni prvak CaaMblan-ca in lefnšnii olimpiiski prvak dr. Emve. Vseh udele?encev ic 12. in sicer: Ca-o iblanca Niemcovič. Bostoljubov. Marshall. Pubinstein Soi^lmarin dr. Tartaknver. Feri, dr. Tarasch. dr E'nve. Vates ln Mieses Turnir bo traial do 25 avcusta. V prvem kolu ki ie bilo odigrano v nedeljo. ie Capabhnca zmagal nad Tarntko veriem Rubinstein nad Miesesom in Boiso-Ijiibov nad Vatesom. Parliie Tarasch-MHr-sliall. Solelinann-Reti in Niemcovič-Finve so se končale renvs. Po orvem kolu imaio torei Capa Rubinstein in Bogo Da eno toč ko, Tarasch. Marshall, Spicltnann. Reti. Niemcovič in Fu\ve po pol točke, brez točke pa so Tarta, Mieses in Yates. O turneiu bomo sproti poročali. Potiska demantira: »Poljska je miroljubna. Manevrov ob Ktvanski meji ni.« Šport Izbirne tekme za sestavo rex>re-zentance LNP proti Subotici Na Igrišču PrimorJa Izvede LNP danes popoldne izbirne tekme za sestavo podsa-veznega teama proti Subotici, ki bo 26. t. m. nasprotnik LNPa v I. kolu tekem za zlati prehodni pokal JNSa V nedelio 19. t. m. sledi še medmestna tekma Ljubljana:Ma-ribor, nakar bo definitivno določena sestava naše reprezentance. V današnji Izbirni turnir Je pozval LNP klube, ki zavzemajo prva štiri mesta v prvenstveni tabeli Ljubljane. Igralo se bo po načinu, kakor se vrše tekme za »Gospo-svetskl pokal«. Vsaka tekma traja 45 min., torej polovico normalnega časa; v primeru neodločnega Izida odloči v predtekmah žreb Klubi bodo nastopili v izžrebanem vrstnem redu: ob lb.30 Primorje .'Hermes (sodnik t. Pe-valek). ob 17.20 Ilirija :Sk>van (sodnik Isti), ob 18.10 zmagovalca v obeh prednav*-denih tekmah (sodnik f. Deržaj). Današnji turnir ie revija najboljših igralcev štirih vodečih ljubljanskih klubov in pri lika za kontrolo točasne form« igralcev, ki prihajajo v poštev za uvrstitev v podsa-vezni team. Pestri In nevsakdanji razpored s hitrim menjavanjem nasprotnikov obeta učinkovati zelo privlačno ln bo nudil športnemu občinstvu mnogo uiilka. ŽSK Htrmt$. Pozivam naslednja mo> štvo, da se brezpogojno udeleži sestanka danes ob 9.30 na igrišču v svrho razdelit« ve opreme za kvalifikacijsko tekmo proti Primorju: Burja, Pleš, Sernec, Kos, Kopač, Novak F„ Vlah. Kremžar, Svetic, Zaiokar, Škrajnar, Trobevšek. Tekma se vrši ob lo.30 na igrišču Primorja. — Načelnik. Juniorske pokalne tekmr (Služben« objava medklubskega odbora). Semifinalc za prehodni pukal SK Ilirije med SK Sla« vijo in SK. Ilirijo se preloži radi današnjih izbirnih tekem LNPa na soboto, 18. t. m. ob 17.45. — Tekme za utešno darilo med klubi Svoboda, Jadran, Mars in Savica, ki so izpadli v L kolu, se bodo izvedle 19. ali 23. in 26. t. m., na kar se opozarjajo navedeni klubi. Točna objav« termina sle« di pravočasno, najkasneje pa do 18. t. m. Predsednik. ASK primorje (nogom. sekcija). Da« nes ob 15.43 naj bodo na našem igrišču naslednji igrači: Anžlovar, Svetic, Vidic, Zemljak, Slamič, Pišek, Jug L, Vrhovuik, Senica, Terček, Uršič, Jug IL, Čamernik. Načelnik. ASK Primorje (nogom. sekcija). Jutri, ▼ četrtek, ob 20. seja sekcijskeg« odbora Načelnik. SK Ilirija (nogom. sekcija). Sestava moštva za današnj' izbirni turnir nu igri« šču Primorja je razvidna v članski knjigi v «Evropi». Poleg postavljenega moštva s>e pozivajo v garderobo na našem igrišču ob 16. uri v svrho fotografiranja 1. skupine igralci Zupančič Ivan, Gabrijel ln Neli, Jenko, Miklavčič Matko in Strehovec. Za« nesljivo in točnol — Moštvu je kopanje danes prepovedano. — Načelnik. Služben9 objave LNP. Povodom da« našnjih izbirnih te' tm opozarja LNP so« delujoče klube še enkrat, da so odgovorni za to. da nastopijo v najmočnejši sestavi. Nastop blagajniške in rediteljske službe točno ob 16. uri pri blagajniškem vhodu. Vsak klub postavi po 3 reditelje in enega stranskega »odnika. Dalje ima vsak klub prinesti s seboj propisno žogo. — Igr. A. Erman (.ASK Primorje) se poziva, da se javi pripravljen fa nastop podsaveznemu kapetanu g. Dolinarju ob 16.10 na igrišču. Tozadevno je prejel ASK Primorje pose« ben dopia. — Podsavezni kapetan se na« proša, da predloži jutri na »eji poslovnega odbora mestni team Ljubljane za nedelj« sko tekmo Ljubljan.. : Maribor. Tajnik I. Jeseniški aport. V nedeljo popoldne se je odigrala na 'grišču jeseniške »Edino« sti» nogometna tekma med moštvom SO Bratstva in moštvom ŠO Edinosti iz Jese* nic, katera je končala z zmago Bratstva v razmerju 3 : 1. Moštvo Bratstva je igra« lo zelo pDŽrtvovalno, zlasti se je odliko« val centerhalf Markelj. Od strani občin« stva je bila prireditev srednje dobro ubi* skana. Amsterdam Ko to piSemo, dobiva o.Mmoijsko mesto I* zopet vsakdanje lic«. Atletri so se razpršili na razne vetrove; vsa večja sportska središča (Pariz. London. Berlin itd.) so porabila priliko, da povabilo najboljše predstavnike v tej ali lep in pomeni povprečno hitrost 17 km na aro. 100 m za ndirn j« prišel oa dil Cilenec Plaza, 70 m za njim Sel« prvi F««c Mortellan. 16. in 33. mesto »o dosegli Čehoslovaki prvi Lah J« na 34. mestu. Najbolj razočarani so biS pri tej disciplini Fiooi, Američani ia Itailjara. V finaJih štafet 4X100 za dame ia 4X100 ter 4X400 m ra gospodje j« zmagal n• vTSili zaključni boji, ki so prinesti r bantam-teži zmago Nemcu Leuchtn, v peresni Estonca Waliju, v lahki Madžaru Kereszteau, v sredoii-težki Egipčanu Mustafi, v težki pa Švedu Sven-ssonu. , V nedeljo ia poaedeHek s« MM dnevi kolesarjev ia plavačev. Hitrostno dirko na 1000 a na dirkališču je dobi! Francoz Beaufrand, dirko moštev z zasledovanjem na 4000 m Italijani, hitrostno na 2000 m pa Ho>iandci. V prostem plavanju na 1500 m je zmagal Šved Aroe Bor g v času 19:51*/»; nato »lede Charkoo (Avstralije), Crobbe in Ruddy (Am.), Zorilla (Argent.) in Hault (Kan.). Borg je bil od počet ka siguren zmage. Na 400 m prosto za dame Je postavila Američanka Marta Noreliua nov olimpijski rekord v času 5:42-5; za njo so prišle v cilj Nizozemka Braun, Američanka Mac Kim, dv« Angležinji, kot peta pa Juž»noafričanka. V cestnem prvenstvu na 165 km Je kot po-edšnec zmagal Danec Henrik Hansen v času 4:47.18, kot moštvo pa tudi Danci v času 15:09.14. Drugo mest« pripada Angliji, 3. Švedski, 4. Italiji, 5. Belgiji 6. Švici. 7. Franciji, 8. Argentini in S>. Nizozemski. Vloženih Je bilo mnogo priovor, o kaiteriii bo definitivno sklepala mednarodna kolesarska zveza ter nmo končno določila vrstni red posameznih dirkačev in držav. O na& reprezentanci dosedaj nismo zasledili nikakih poročil Dan Je bil sčcer inpopolrejen s številnimi predtekmovanji v plavalnih, veslaških in bok saških disciplinah. Naslednji finale v plavanju se le vršil v sredo na 200 m hrbtno za gospode, kjer ie zmagal Japonec Tsurtita i novim olimpijskim rekordom 2:48.4 nad Nemcem Rademacheriem. OstR-k mest« so ostala Cilu, Nemčiji, Kanadi in Švedski. V vaterpolo tinahi Je sigurno zmagala Nemčija nad Madžarsko s 5 : 2 (2 : 0). O telovadnih rezultatih smo poročali oMirrvo med brzojavkami. V četrtek » pedie ItAri ražne cdkičUve, h sicer v hrbtnem plavaniu na 100 m ta prostem plavanju na 400 m sa gospode, prsnem ptava-nju ni 200 m u dame !a umetnih skokih. Največja senzacija je bila zmaga Argentine« Zori!!« nad Švedom Ame Bor so m na 400 m, ki j« »rečno pristal na tretjem mestu. Zorilla Je dosegel v času 5:01.6 nov oSimpiJski rekord! Nor »vetov«! rekord Je dosfgel Američan Kojac na 100 m hrbtno v času 1:08.2. Na 200 m prsno je zmagaia — zopet Nemka — Schrader r lepem 5asn 3:12.6. Drugo mesto )e Iztrgala domačinka Baron, dočim Je tratile zopet ze«edta rojakinja zmagovalke v časv 3:17.6. V umetnih skokih se le poka«a-!a dominantna pozicija Amerike, ki Je zasedla prvo, drugo ta četrto mesto. Drugo mesto Je pobral Egipčan Simafflta, d^črm hra»o od 5. mesta dali« tri sedeže Nem-tf (Riebschlaeger). Olimipijsld zmagoa^iec J« Desjardlns. Tudii dame »o v tej disciplini priborile zrna bo Ameriki, ki Jo Je zastopala Mea-ny. na 2. mesta Poyton, na 3. pa Coleman. Naslednja tri mesta so zasedle Nemke. V jeta varnih plavalnih disclpKnah so se vršili finali r soboto, o katerih pa tr enot no še nimamo po-dro^ih poročil. V veslaških disciplinah so si v flnal:h. ki so s« vršili v petek, razdelile zmago Italija. Nemčija, Avstralija, Švica, Anglija in Amerika (dve!). Za domžalsko postajo nudi najcenejSe- ln najboljSe DETEKTORJE. KRISTALE, SLU* ŠALA ter vse radio*potrebščine RADIOVAL LJVBUANA Kongresni trg 3. Vremensko ooročilo M*»»ArftlAft« Mv«d . Muh«**"« 14. avgust« 1928. VUHn« harotnefra 308« m Kral Cas Opa^manja t « 30 S i Ut l l* TJ • Smer »etre in bnrina f metrib Še ■o S ul 1 U U mtrno 6 61-7 23 NNE 2 'A 61 2 24 76 SE 9 4 /t 10 25 ."3 mimo 0 765« 2S 54 Ttirno 0 W 9 23 56 SE 6 4 Ljubljana , . Maribo* • » . Zagreb ■ • ■ . Beograd » • . Skopi)« i. • . Split ..ii. Sarajevo . . . Dubrovnik , . Solne« vihaj« ob 4.59, zahaja ob 19.10, luna ▼rhaja ob 2.53. »ahaj« ob 19.14. Nrtivisia ten nerafur« dane« » Ltubiianl 32.0 C, n«jnlžj« 18.0 C. Dunajska tremeaska napoved s« srede; Nobena bistvena itprememba sedanjega vremena. Dunajska »ramenska napoved m srede: Lahni vetrovi t raznih strani; nebo večinoma jasno, pozneje spremenljivo ia oblačno; temperatura od 24 do 30 stopinj. Morje neko« H ko razburkano. Padavine * mat de 1 ar« Sretfa T5. $111. 1923 Ne ubijajte gospodarstva s strankarsko politiko! Apel Zveze obrtnih zadrug. Načelstvo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je na svoii seji z dne 10. avgusta 1928. razpravljalo o bojkotnem gibanju, ki se pojavlja v zadnjem času nad obrtništvom zaradi politične pripadnosti. Politične stranke v svoji nestrpnosti prenašajo politične boje v gospodarstvo bi propagirajo načelo: Svoji k svojim. — Sadovi te strankarske gonje rodijo borbo brata proti bratu in razcepljajo narod, ki je v današnjih težkih gospodarskih in političnih razmerah, bolj kako kdajkoli, potreben miru, edinstva in sloge. Načelstvo je sprejelo sledeče sklepe: Zveza obrtnih zadrug najodločneje obsoja gonjo proti obrtnikom, ki niso pripadniki strank, ki propagirajo bojkot ln zahteva, da stranke spoštujejo kot osnovno državljansko pravico popolno svobodo političnega prepričanja. Najostreje obsoja, da gredo politične stranke v svoji nestrpnosti tako daleč, da z javnimi apeli huiskajo proti obrtnikom drugega političnega mišljenja z namenom, da jih gospodarsko uničijo. Zveza obrtnih zadrug poživlja politične stranke, da ne prenašajo strankarskih borb v gospodarstvo, zlasti pa ne z namenom, da gospodarsko uničijo posameznika, ki je druge politične orijen-tadje. Apelira na Zbornico TO!, da kot prva zastopnica interesov naše trgovine, obrti in industrije s svojim vplivom nepristransko prepreči tako gonjo, ki jo fwopagirajo nekatere politične stranke. Akademiki ob ratifikaciji nettnnskih konvencij Povodom sprejema nettunskih konvencij egotavljamo: Z nettunskšml konvencijami .te za nami novo dejstvo hlapčevske politike naše vlade. Zapet so izigrani interesi našega naroda, naš svobodoljubni rod mora kloniti glave pred zastopniki, ki briskirajo njegovo voljo. Po padcu dolgoletnega nosilca te politike smo ponovno varani v svoji nadi. Ni bilo zadosti, da se }e še pred kratkim tresla cela zemlja od severa do iuga in tekla kri, ki je namenjena obračunu z Italijo. Mi, ki poznamo čustvovanje in zahteve našega naroda, izjavljamo, da kakor nismo in nikoli ne bom priznali rapallske pogodbe tako ne priznavamo ln ne bomo nikoli pripoznali nettunskih konvencij, tega novega poklona naše diplomacije. Borili se bomo i vsemi razpoložljivimi sredstvi za gvobocto naše zemlje hi našega naroda. Zora puca — biče dana! Akademska podružnica Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Izprehodi po Slovenskih goricah Tam na malem bregu, ki le kakor otok med otoki goric, stoji breza čisto sama, sam Bog vedi odkdad. Nje žailostsie veje so nagnjene do tal. kakor da sipljejo blagoslov Esa trte. Njena sestra na sosednjem bregu je mala hišica, s slamo je krita in nje mala okenca zro po goricah kakor zastrte oči. Po bregu vežeta trte stara Tereza in njena hči. Drobna je Katika, zelo, zelo majhna Je. Deset let bi ji prisodil človek, pa jih hna že šestnajst. Njene oči so tako čudne, da je človeka strah, če se ozro vanje. Tako žeto. zelo mirne so, kakor da ni zanje več skrivnosti, ko da ne iščejo ničesar; tako stare ln izmučene so, ko da ni mlaodsd v njih. čudovit je njen ahraiz: obraz gotske ma-done, zastremljene v eno samo večno-stno misftl — na telescu otroka. Oče je pijanec. Z gospodarji se krega ln ae seli vsako leto drugam; in oni preklinjalo nad njim. Mati je stara. Pet otrok ji je umrlo; zarastlo nogo ima. Vedno je v goricah. Kosi, reže, veže, škropi. In Katika z njo. Stokrat beži z brega v dolino, da prinaša vodo. Očeta ni navadno doma. delat hoda. samo pri večerji se vidijo. Se takrat kriči k je zabetjene žgance, za Ka-tiko in mater so suhi dobri. Trije mladi mački so Kailkina tovarišija. pes Čuvaj, rjava zadirčna izverina, nekaj piščancev in mlladih pur, zelenje goric, neskončno lepa muzika čiričev in klopotcev, ki orglajo po goricah. Zaklad hrani Katika: šolske knjige. Lepo štetje je v njih. A še lepšo knjigo ima in kadar ima čas, v nedeljo popoldne, jo prebira: »Naš cesar« — Apihova knjiga, stara in raztrgana, ki se ne zmeni zanio nihče več. Strašno lepo štetje. Drugega nima. Nje tovarišija in ljubezen. Nihče ne ve zanjo, kakor ne ve nihče za tisoče viničarskih otrok, z drobnimi, revnimi telesci. Še sama ne čuti več, da je voda težka, kadar jo nosi na glavi in ji tišči v drobna ramena, ne čuti, da je težko vse, kar prenaša. To ie njeno delo. kar se spominja, in tako je bilo delo viničarskih otrok od davnih dni. Kakor so delali in živeli v starih časih je bilo dobro, in dobro mora biti danes. In že v starih časih so stegovali otroci po goricah ročice za vinom, ki se je zlatilo v kozarcih. In stari časi so v naših dneh okamenell. Nekoliko dalje po bregu hodijo ljudje tiho iz hiše ves dan. Nihče ne govori. Samo stara Kikčeva mati sedi na pragu sobe, kjer leži njen mrtvi sin, Ln odgovarja sosedam mirno in sigurno: »Še to tolažbo imamo vsi, da ima vse svoj konec na svetu. Tudi moje predolgo življenje bo enkrat končano. Da bi skoro bilo.« « J ' • N Četrtega otroka pokopov*. V<1 so dorasli, pa so šli. Lepa šivilja Nežika je bila v Trst«. Prišla je bolna domov, hirala dve leti in umrla. Jetika. Eno leto za njo druga sestra, par mesecev za njo tretja. In ubogi osemnajstletni Japec za njima. Stara mati mu gleda v lice. Nobene solze in v njenih očeh. Njeni srebrni, sredi glave predeljeni lasje jo obdarjajo kakor svetniška glorija. »Dotrpel si, sin moj. Morda bi ti bilo težko življenje.« Na klopi pred hišo pa sedi njen drugi, sitarejši sin. Bled in suh je. Kašlja. Tudi njega je prijelo. Brata gleda in ve, da bo šel kmalu za njim. Mati se ozira nanj. Kakor veliki biseri se ji bliščijo oči: »Vsega bo konec enkrat Naj se zgodi tvoja volja, moj Bog.« * V dolini, tik ob bregu Je dom stare Mi-ce. Skoro ji bo osemdeset let. V dero hodi.*) Vse žive dni je delala. Pa mora še v svoji visoki starosti služiti za kruh. Njene roke so male, kakor roke otroka. Vse očraele so od solnca. Vsaka ura življenja je zarisala vanje globoko brazdo. Lepe so, čudovito lepe. Saj je v njih zapisana povest težaškega življenja. Tako je . . . Človek prihaja v Prlekijo. Dobrodošlico mu poje veter, solnce mu pošilja topel žarek, topoli, živi spomeniki vrh goric se sklanjajo in se pridružujejo veselemu pozdravu. Tako mu je. kakor bi se sprostil vsega ostalega sveta. Samo njen obraz je v njegovem srcu. vesela, šumeča vinska pesem in obenem tiha molinev zasanjana v hrezbrežnost Ko pa jo sprejme enkrat v svoie srce. vzraste v njem bolečina. Zakaj z lepoto je okamenelo tisočero gorje, zelenje in cvetje so zalivale solze, vsa polja in gorice so poškropljene s krstom trpljenja, saj so vzrastle iz blagoslova srčne krvi. In še davki. — In politika. Ranjena je Prlekija. Milena Mohoričeva •) V »dero« hodijo prleški delavci za 10 Din dnevno, brez hrane, od četrte ure zjutraj do mraka. Zmagoslaven povratek sokolske olimpijske vrste v LJubljano Navzlic pozno najavljenemu prihodu se je k sprejemu zbralo številno narodno občinstvo, ki je z gromovitim navdušenjem pozdravilo Sokole Jugoslovenska sokokka olimpijska vrsta, M s! Je med !1 tekmovalnimi vrstami priborila ▼ Amsterdamu tretje mesto, se Je snočj vrnila v Ljubljano. Od leve na desno (številke v oklepajih značljo vrstni red ocenitve v Amsterdamu): Gregorka (S), Orel (rez.), Primožič (2), MaleJ (3), Porenta (6), dr. Murnik (vodnik vrste), Der-ganc (8), Ciottl (7), Antoslevvlcz (4), Štukelj (1). LJubljana, 14. avgusta. LJubljana je nocoj na svečan in manife-stariven način sprejela našo olimpijsko sokolsko vrsto. Prihod zmagovitih junakov je bil najavljen zelo skromno potom lepakov in z notico v »Slov. Narodu«. A vendar so se že ob 19. jele zbirati na peronu glavnega kolodvora in na trgu pred postajo množice sokolskega občinstva. Na kolodvor je prikorakala kmalu po 19. uri četa Sokolov s tremi prapori Ljubljane I. Ljubljanskega Sokola ter Šišenskega sokol- Naš telovadni prvak Leon Štukelj Je aa oHmplJadl priboril šampljontt na krogih, drugo in tretje mesto pa so dosegli Čehi. Ko Je bil na stadionu razglašen rezultat, )e med dvema češkima zastavama zaplapolala jugoslovenska tro-bojka in godba Je odigrala našo himno. sikega društva. Med valovečo množico, M je naraščala od trenutka do trenutka in nestrpno pričakovala prihoda gorenjskega br-zovlaka, je bilo zelo mnogo ljubljanskih dam, ki so prinesle vračajočim se junakom v prvi pozdrav lepe šopke iz svežega cvetja. S polurno zamudo je pri vozil vlak in za-orili so v bratski sokolski pozdrav navdušeni klici: »Zdravo! Zdravo!«. Godba Sokola I. je zaigrala sokolsko koračnico, a jo je kmalu preglasilo navdušeno klicanje množice. Pozdravljanja ni hotelo biti kraja in le s težavo je izstopila vrsta naših fantov, ki jih je vse po vrsti obsulo cvetje. Navdušenje se kar ni hotelo poleči. Šele polagoma se je množica v toliko pomirila, da je starosta JSS lahko izpregovoril naslednjo toplo in prisrčno dobrodošlico: »Bratje tekmovalci, brat načelnik! Pozdravljamo Vas na tleh, kjer je pred 65. leti vznikla Jugoslovenska sokolska misel. Prinašamo vam svoja bratska srca s ponosom in vam kličemo navdušeno bratsko dobrodošlico. Spletli ste novo vejo v lovo-rovem vencu našega Sokolstva. V tem trenutku ste naši najzaslužnejši bratje. Na velikem stadionu v daljnem Amsterdamu pred mednarodnim forumom se te prva dvignila na najvišji drog naša zastava v družbi češkoslovaške zastave. To je dokaz moči in energije sokolske. Šli ste preko zaprek v tujino in dokazali, da je sokolska misel vekomaj zmagovita! Zdravo, bratje!« Po teh besedah, ki jih je kakor val zagrnilo novo navdušenje, je povzel besedo občinski svetnik g. Ivan Tavčar, ki je pozdravil našo zmagovito vrsto v imenu atesta LjftfbJiane: »Bra-tje Sokoli! V imenu ljub- ljanske občine Vas najiskreneje pozdravljam na tleh sokolske Ljubljane. Naše ime ste ponesli v veliki svet in vaša zasluga je tem večja, ker ste z lastnimi močmi in silami z brezprimerno energijo in požrtvovalnostjo proslavili ime naše Ljubljane in naše Jugoslavije, katero naj Sokolstvo privede v lepšo bodočnost. Zdravo!« »Zdravo! Zdravo! Zdravo!... Burno vzklikanje se je poleglo šele ko je množico prešinil zvonki glas sokolskega načelnika dr. Viktorja Murnika. Globoko ganjen, a s krepkimi povdarki je vodnik naše olimpijske vrste izpregovoril naslednjo zahvalo: »Cenjeni g. zastopnik občine, dragi bratje in sestre! Prosimo vas, da sprejmete najlepšo zahvalo za ta navdušeni in iskreni sprejem. Vračamo se Po težkem boju, v katerem smo častno zmagali. Prinesli smo s seboj 13 medalj, med njimi zlato. Petkrat se je dvignila na ogromnem stadionu naša zastava, pred nami sta samo dve starejši in močnejši organizaciji. Za nami pa sta naši sosedi Italija in Madžarska! Mal narod smo, ampak naša sokolska organizacija je pokazala moč, s katero smo dosegli med vsemi tekmujočimi narodi 3 mesto. Veseli nas, da se raduje Ljubljana in vsa naša domovina, od katere ni lepše na vsem svetu, našega uspeha. Zato kličemo vsem vam, naši sokolski Ljubljani in lepi domovini: Zdravo!« Besede br. načelnika le množica sprejela s ponovnim burnim pozdravom. Sokolska godba je zaigrala zopet koračnico in vrsta se je uredila k odhodu, obsipana od ljudi v špalirju z dežjem cvetja. Zmagovita vrsta je bila deležna novega burnega pozdrava Leon Štukelj na bradlji zunaj na cesti, kjer se }e zbrala Se ogrom- nejša množica. Med pisanim špalirjem so odkorakali naši olimpijci s sokolsko vrsto in prapoTi po Miklošičevi cesti, nenehoma pozdravljeni, v mesto; krenili so t godbo na čelu po Tavčarjevi, Dunajski in Aleksandrovi cesti pred Narodni dom. Tu Je končno sledilo prisrčno slovo, nakar se je množica razšla, živahno komentirajoč trpko dejstvo, da v Imenu državnih oblasti ni bilo oficijelnega pozdrava in sprejema onih naših fantov — Sokolov, ki so v svetu visoko dvignili prapor naše domovine in v zmedi dovolj žalostnih vesti, ki se rav>o letos širijo o naši državi po Evropi, proslavili njeno ime pred vsem svetom. NOGAVICE kupi v Tovarniški zalogi nogavic in ptetenin Ljubljana, Miklošičeva eesta Si 14 nasproti bolela 1'nion. 176-a "ftff1""1!""! """Mil F*' Po sobotnem neurju Neurje, ki se je v soboto zvečer vleklo preko naših krajev, je z neprestanim tre-skaniem povzročilo celo vrsto katastrof. Poročali smo že o celi vrsti požarov. V naslednjem nam pišejo iz Sodražice: V soboto smo imeli prav buren večer. Gosti temni oblaki so zatemnili okolico in vlil se je dež, ki je bil sicer ob tej suši zelo dobrodošel, ali vznemirjali so nas strašni bliski in treski. Malo pred osmo uro zvečer se ie hudo zabliskalo in razsvetlilo temno noč. Strela ie treščila v stanovanjsko hišo g. Franceta Šege v Zamostecu. Razpršila se ie na vse podstrešje ln razdrobila tramovje. da je popadala strešna opeka na tla. Oplazila je tudi stanovanje g. Cvara. Po izredno srečnem naključju ni bilo žrtev. Strela ie samo omamila stanovalce. go. Marijo Cvarovo pa na nogah te'žje obžgala tako da je bila potrebna zdravniška pomoč, ki io je nudil dr. Ora-žem iz Ribnice. Na podstrešju je začelo tudi goreti, toda ogenj so domači hitro udušili. Na pomoč je prihitelo gasilno društvo iz Zamosteca. ki pa ni stopilo v akcijo. V splošnem trpi g. Šega za kakih 10 tisoč dinarjev škode, ker mu je strela razbila vse šipe. poškodovala ostrešje in zi-dovje ter v hlevu ubila konja. Nadalje nam poročajo iz Goričan pri Medvodah: V soboto smo imeli hudo nevihto. Treščilo ie v gospodarsko poslopje grada Go-ričane. last knezoškoiijstva. Pogumni gasilci iz Preske in okolice so ogenj z velikimi napori pogasili in preprečili razširjenje ognja na poleg stoječo stanovanjsko hišo in veliko skladišče drv. Pretila je nevarnost za vso vas Goričane. a tako je pogorela samo streha in krma na gospodarskem poslopju. Posebno mnogo strahu so pretrpeli stanovalci grada in letoviščarji, ki jih je letos mnogo tod in v vsej okolici. Jeseniške komunalne zadeve Jesen'ce, 14. avgusta Seja občinskega zastopa na Jesenicah se j_e vršila preteklo nedeljo popoldne. Navzoči so bili vsi občinski odborniki in tudi galerija je bila precej zasedena. Prva je prišla v razpravo zadeva meščanske šole na Jesenicah. Najemnina in vzdržavamje te šole stane jeseniško občino letno težke vsote. Nujno potrebna so sedaj tudi temeljita popravila in povečanje objekta, ker dosedanji prostori ne zadoščajo spričo velikega števila učencev in učenk, ki od leta do leta narašča. Občina se pogaja že več let s pristojnimi faktorji za nakup tega poslopja, toda iz raznih razlogov do nakupa še ni prišlo. Obširno se je razpravljalo tudi o tem, ali naj se poslopje za meščansko šolo kupi od strani oblastnega odbora, ali pa naj se poslopje sedanje osnovne šole še za eno nadstropje dvigne, kjer bi se namestila meščanska šola. ali pa naj se zgradi popolnoma nova moderna stavba, ki naj bi odgovarjala vsem zahtevam sedanjega časa. Na predlog g. dr. Kogoja (SDS) se je sklenilo soglasno, da se občina obrne na gradbeno direkcijo, ki naj pošlje na lice mesta strokovnjaka, da bo temeljito proučil gornje projekte in izdelal načrte in proračune. Občinski odbornik g. Andrej Globočnik (SDS) ie predlagal, da naij občina na vidnih mestih namesti svarilna znamenja z označbo dopustne brzine za avto-mobiliste, ki dirjajo skozi Jesenice, kakor za stavo. Občina bo stopila v stik z vodstvom Avto-kluba za Slovenijo v Ljubljani. Odbornika gg. Pavel Smolej in Davorin Tanca-r sta predlagala, nai ukrene občina potrebne korake pri pristojnih oblastvih. da se trg Jesenice poviša v mesto. Po dolgotrajni vsestranski debati je bil ta predlog z vsemi glasovi razen enega sprejet. Odbornik g. Jože Javorski (SDS) je pred lagal, da je nujno potrebna da si občina čim prej nabavi škropilnico za škropljenje cest ter je tudi podal tozadevne konkretne predloge. Sklenilo se je soglasno, da se ta zadeva odstop; cestnemu odseku, ki naj vso stvar prouči ter zadevo uredi do prihodnje pomladi. Odbornik g. Joško Divjak (SDS) predlaga, da se na Hrušici vpostavita dve para-lelki prvega in drugega razreda osnovne šole na Jesenicah ter utemeljuje svoj predlog, da se mladina, ki prihaja prva leta v šolo. moralno skvari, ko se vozi po železnici v šolo na Jesenice ter da obstoja nevarnost za otroška življenja, ker se mladina vozi dnevno večinoma brez varstva v šolo. Sklene se, da se občina obrne po krajnem šolskem svetu na šefa prosvetnega oddelka v Ljubljani s prošnjo, da zadevi zaradi izrednih razmer po možnosti ugodi. Odbornik g. Ivan Gogala (SDS) Je v Imenu svojega kluba interpeliral g. župana o nastavitvah občinskega osobja, naglaša-joč, da bi se moralo sprejemati osobje le v sporazumu z vsemi klubi. G. župan je pojasnil zadevo ter naglašal, da naj se vsi eventualni očitki proti občinskim nameščencem predlože v konkretnih primerih njemu, da bo ukrenil vse potrebno. Dalje je poročal g. župan, da bi gradnja mostu preko potoka Ukova v Novi vasi stala približno 50.000 Din. Ta znesek pa zaenkrat ni predviden v proračunu, zato predlaga, da se zadeva preloži na poznejši čas. Po rešitvi nekaterih manjših zadev je župan zaključil sejo. Filmski beg tihotapca v Dravo Maribor, 14. avgusta V poslednjem času se je tihotapstvo zopet zelo razvilo. Nič čudnega. Ta posel je prav dobičkanosen in večkrat tudi brez večjih opasnosti. ker finančni organi zaradi prezaposlenosti ne morejo vsega videti in preprečiti. To daje tihotapcem večjo vzpodbudo, vendar se pa vzlic temu marsikateri vlovi v past. Tako de bilo tudi danes okrog 11. nre. Po mariborskih ulicah ie na kolesu divjal tihotapec in za njim se ie z vsemi močmi poRanjal finančni organ. Dirka se je začela na Grajskem trgu in se ie razvila po prometno zelo živahni Vetrinjski ulici do avtobusne postaje pred Veliko kavarno. Tu je tihotapec opazil, da je finančni organ tik za njim. Imel je toliko prisotnosti duha, da je nenadoma kolo obrnil in, kakor hi trenil, zavil proti Koroški cesti. Pa tudi finančni organ ni pomišljal. Z_ veliko naglico in spretnostjo ie pred gručo opazovalcev obrnil kolo in že ie bil tihotapcu za petami. Privozila sta do Vodnikovega trga brez v^.ke nesreče. Tu se je pa tihotapec pre-vrgel, ker se mu je suknja nekako zapletla Velenapetoi Nedosegljiva Igra! Najvnčji mojster filma slavni EMIL JANNINGS v grandijoznem Ufa-filmu varietE Predstave ob 3, pol S, i, pol 8., 9. Ljudski kino (Matica) Telefon 2124 med kolo. Pustil je kolo, kakor je obležalo, sam pa jo je z nahrbtnikom ubral na vso moč proti Dravi. Neki pasanti in tudi policijski stražnik so ga skušali prijeti, a se jim je izmuznil, ie ie mislil, da je rešen, ko ie naenkrait za njim zakričal finančni stražnik. V tem težkem položaju je tihotapec odvrgel nahrbtnik ter skočil proti Dravi. Ker ni mogel niti v kako stransko pot, se je vrgel v vodo. Sprva ie še dobro plaval. A ves vroč in oblečen, kakor je bil. je kmalu začel pe-šaiti in se potapljati. Na srečo je bilo v bližini več kopalcev, ki so začeli klicati: »Čolne, čolne!« V najboli kritičnem trenot-ku je priveslal po Dravi športnik g. Schein ter skušal s svoio sandolino doseči notap-ljajočega se tihotapca. Istočasno se je pognala v valove mladenka Klara Rokavčeva. da pomaga pri reševanju. G. Schein je po-tapljaiočega se še srečno zgrabil za lase ter ga izvlekel na kopno. Mladenič je bil napol nezavesten in dolgo ni dal od sebe nikakega g-lasu, ko ga je velika gruča radovednežev izpraševala, zakaj se je bil vrgel v vodo. Medtem sta bila kraj njeaa tudi že finančni preglednik in policijski stražnik. Ko se je begunec zavedel, ie pač moral uvideti, da se mu je beg ponesrečil in da je le za las ušel smrti. Na policiji je izpovedal, da se piše Konrad Zorčič, doma iz Frama. da ie viničarski sin in star 24 iet. Glede saharina, ki ga je bilo v nahrbtniku okrog 3 kg. ie dejal, da ie dobil to zalogo v Pesnici in da bi jo moral oddati v neki mariborski gostilni nekemu prekupčevalcu, ki mu ne ve imena. Ponocne avanture tatinskega mehanika Ljubljana, 14. avgusta Nekako pred petimi meseci je vstopil v slulžibo tvrdke Viktorja Bohinca na Dunajski cesti mehanik Martin Rotar, doma s Posavja. Fant se je nekaj časa v službi vzorno obnašal. Počasi pa je s svojim nekoliko čudaškim obnašanjem začel vzbujati posebno pozornost svojih tovarišev, kakor tudi gospodarja. Imel ie prav svojevrstne manire. Nihče mu ni več prav zaupal. Pripetilo se je, da je včasi za kak dan, zlasti ob nedeljah, zmanjkal iz garaže moto-cikelj, ki ga je imel pravico uporabljati samo poslovodja, a nikdo ni vedel, kdo ga je rabil. Ob neki priliki, ko ie poslovodja Bogomir Okrupa opazil, da je moiocikelj močno defekten, oa ga že dalje časa sam ni uporabljal, je zahteval, da se končno dožene. kdo si lasti vozilo za svojo zabavo. Uvedena ie bila preiskava in slednjič so dognali, da je motorno kolo uporabljal za svoje »špase« mehanik Martin Rotar. Ker je postal fant predrzen, se je njegov delovodja končno odločil ter mu odpovedal službo po treh mesecih zaposlenja. Odtlej so ostali uslužbenci menili, da bodo imeli pred navihancem mir. Toda so se. neznansko motili. Minevali so zopet dnevi in mo-tocikelj, ki so ga imeli v dvoriščni garaži, je dirjal sleherno noč na izlete, dasiravno ni nikdo slutil o tem. Zaprta so bila ponoči sicer vsa vrata, a vse to ni zaleglo. V nedeljo zvečer je hotel drugi mehanik, uslužben pri omenjeni tvrdki, France Kalčič. ki se je kopal na Savi, zapeljati svoje kolo na dvorišče tvrdke. Pri tem pa je opazil, da so dvoriščna vraita samo priprta. Pri-šedši na dvorišče, ie obenem tudi ugotovil, da je zmanjkalo motorno kolo. »Danes ali nikoli!« si ie mislil mehanik. Pustil je svoje kolo poleg delavnice in potrpežljivo čakal vso noč. Ure so minevale počasi. Nekako ob 3.15 zjutraj je mehanik nenadoma začul po Dunajski cesti ropotati motorno kolo. ki se ie ustavilo pred vrati Bohinčeve trgovine. Kalčič je v mraku spoznal v vozaču svojega bivšega tovariša Rotania. Skočil je predenj. Toda Rotar je bil urnejši. Bliskovito je zapustil motorno kolo in se pognal v beg proti železniškemu prelazu. Pričel se je divji lov. Kalčič je klical na pomoč stražnika, toda pre-ganjanec je že izginil, kakor bi se bil vdrl v zemiljo. V ponedeljek zjutraj je Kalčič vso zadevo prijavil šefu, ki je o dogodku obvestil policijo. Pričeli so sumiti, da je navihanec odnašal tudi razno blago iz trgovine. Da se stvar pojasni čim prej in da pride krivcc v roke pravice, se je tvrdka odločila pripomoči preiskavi na ta način, da je stavila detektivu na razpolago motorno kolo. Detektiv in poslovodja tvrdke Bogomir Okrupa sta se nemudoma odpeljala na Po-savje, do Rotarjevega stanovanja. Z orožnikom, ki jima je bil prideljen. sta Rotaria izsledila v podstrešju hleva, zaritega globoko v seno. Uvedena je bila takoj tudi hišna preiskava, ki je prinesla presenetljive rezultate. Rotar, ki se sprva ni hotel vdati in je klecnil šele pred naperjenim revolverjem, je priznal, da je ukradel iz trgovine za velike vsote raznega orodja, me-haniških potrebščin ter kolesnih delov. Detektiv je res izsledil za celo vrečo takega blaga, skritega v mali »kamri«, v senu. v, hlevu in povsod okrog hiše. kjer je stanoval Rotar. Aretiranec je naposled izpovedal, da si je skoro sleherno noč izposojal z Bohinče-vetga dvorišča motorno kolo in se vozil z njim okrog po defželi cele noči. Toda ne sam. Imel ie zveze z raznimi lahkoživimi deklicami, ki so z njim vred v toplih poletnih nočeh uživale romantiko gorenjskih pokrajin, Bleda. Bohinja. Kranjske gore. »Ta je pa ptič!« so se čudili celo na policiji Rotarjevim talentom, ki res niso malenkostni. Vrata Botiinčevega dvorišča kakor tudi vrata lokalov je Rotar odklepal z vitrihi, kri jih je policija našla skrite v omari nted obleko. Policija upravičeno domneva, da le Rotar navihan in izredno nevaren kolesarski tat saj ie razkrila na njegovem stanovanju pravcato mehaniško delavnico, v kateri je fant predelava! ukradena kolesa po mili volji ter Jih (prodajal po dežeM Domače vesti Kvalificiran veroučitelj •Politika* objavlja v rubriki «Med nami«, kamor spravLa najbolj absurdne pojave iz našega javnega življenja, naslednji dopis: •Nedavno sem v «Polltiki» prebral deklaracijo nove vlade. G. Korošec je posebno povdarjal to, da bo postavljal ie kvalificirano uradništvo. Istega dne pa je k nam došel akt s katerim se biv-li občinski pandur (občinski stražnik) postavlja za veroučitelja v naši občini. Ta veroučiteij je bil preje kolar, nekaj časa ie tirdi vžigal občinske svetiljke. Evo ga, sedaj je dospel kar v prosveto. Tako je, kadar se zahtevajo posebne kvalifikacije.* Pa naj kdo še reče, da dr. Korošec ne dela čast slovenskemu imenu... * OGLASNI ODDELEK »JUTRA* v Prešernovi ulici št. 4 bo danes za stranke edprt od 9. do 11. ure dopoldne. Telefon št. 2492 in 3492. * Usposobljenostne preizkušnje za učitelje in učiteljice osnovnih šol se prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 5. novembra ob 8. uri zjutraj. Prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože pristojnemu STeskemu šolskemu nadzorniku tako, da bodo najkasneje do dne 20. oktobra v rokah izpraševaine komisije Kdor bi ne bil pripuščen, bo pravočasno obveščen. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. * h učiteljskih krogov smo prejeli naslednji dopis: Povodom smrti velikega narodnega borca Stjepana Radiča so priobčile novine med drugim tudi notico, da je minister prosvete odredil, naj se na vseh šolah v državi, na osnovnih, srednjih in na univerzah, izobesijo črne zastave v znak žalosti nad smrtjo Stjepana Radiča, ki je bil dolgo časa tudi minister prosvete. Ket časopisnih vesti ni mogoče smatrati za uradna obvestila in obstoji za izobešanje zastav na šolskih poslopjih star pravilnik, smo bili trdno prepričani, da bo prosvetni oddelek izdal poseben tozadevni odlok. Toda čakali smo — vsaj v našem srezu — zaman. Nastane vprašanje, ni li prosvetni oddelek namenoma opustil izdanja tozadevnega odloka, da bi zamogel proti upraviteljem, ki bi na lastno pest izobesili zastave, disciplinsko postopati. Nekam čudno izgleda vsa zadeval Prepričani smo, da bi prosvetna uprava v slučaju smrti kakega klerikalnega ali radikalskega bivšega ministra prosvete prav gotovo odredila — morda celo brzojavno — naj se v počaščenje njegovega spomina izobesijo žalne zastave. Pokojni Radič kot protivnik kleroradikalije tega seveda ni bil vreden. * Izpiti na srednjih šolah. Koncem prihodnjega tedna se v vseh srednjih šolah prično izpiti privatnih dijakov, pa tudi rednih dijakov, ki morajo naknadno polagati izpit iz posameznih predmetov, v katerih niso dosegli povoljnega uspeha. Izpraševaine komisije po šolah so že določene in določen je tudi razpored izpitov._ * Spomenik blagopokojnemu kralju Petru I. fn hecegovskim vstašem v Nesesinju Je dogotovljen in bo na svečan nač'n odkrit 28. t. m. * K otvoritvi spominske plošče Francetu Barletu. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Cerkljah na Gorenjskem bo odkrilo v nedeljo dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne svojemu rojaku, pokojnemu tovarišu Francetu Barletu, ustanovitelju in I. starosti Jugoslovenske gasilske zveze, na njegovem domu spominsko ploščo. Kaj je bil tovariš Barle za slovensko, jugosloven-sko in vseslovansko gasilstvo, bi bilo odveč razkladati, saj to ve slehern gasilec naše prostovoljne, po njem tako odlično organizirane velike armade. Odkritje spominske plošče je zato samo mala oddolžitev za njegove velikanske zasluge na polju gasilstva. Dolžnost gasilskih društev, osobito onih kranjske in bližnjih žup, je, da se tega odkritja udeleže korporativno. Društva iz bližnje okolice dospejo lahko na vozeh ali peš, društva pa, ki prispejo do Kranja z vlakom, naj pa to javijo prost. gas. in reševalnemu društvu v Cerklje, katero jim bo po najnižji ceni preskrbelo vozila k vlaku, s katerim svoj prihod javijo. Vožnje je do Cerkelj tri četrt ure. Tovariši, pohitite k slavnosti v čim največjem številu in javite svoj prihod takoj v začetku tedna. * Izplačilo razlike v prejemkih državnih uradnikov. »Uradni list« objavlja v 76 številki naredbo osrednje vlade o izplačilu razlike v prejemkih državnih uradnikov in ostalih uslužbencev za čas od dne l. oktobra 1923 do dne 1. maja 1924. ter obrazec prijave za prejem te razlike, na kar opozarjamo interesente. * Penzije bivših avstro - ogrskih oficirjev. Po vesteh iz Beograda je na predvčerajšnji seji Demokratskega kluba minister Grol poročal o prevedbi oficirskih penzij po novem zakonu, zlasti glede na bivše avstro - ogrske oficirje, ki so bili sprejeti v jugoslo-vensko armado ter brez lastne krivde upokojeni. Minister Grol je predlagal, naj bi se tem oficirjem izplačevala penzija po novem zakonu. Oficirjem, ki so bili upoko-!eni po staTem zakonu, je bila storjena velika krivica. V to svrho Je treba izdelati poseben zakonski načrt. Minister za vojsko in mornarico se je izjavil za sprejem takega predloga. Tozadevni zakonski načrt bo izdelal poslanec dr. Ribar. * Smrtna kosa. Umrla Je v Rožni dolini c. VI. št. 10 gospa Marija Pogačnikova rojena Rebec, uradnica na tukajšnjem glavnem kolodvoru. Pokopali jo bodo v četrtek ob 16. na pokopališču na Viču. — V Ljubljani je umrl magistratni sluga v pokolu g. Anton Mohar. Pogreb bo 15. t. m. ob pol 18. izpred splošne bolnice k Sv. Križu. — V hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani je umrl nad-sprevodnik v p. g. Jernej Vilhar. Pogreb 15. t. m. ob 16. iz hiralnice k Sv. Križu. — Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje 1 * Himen. Poročil se je včeraj v Laškem g Mirko P e r n e, načelnik železniške postaje na Teznem, z gdč. Ljubico P i r k -m a j e r j e v o, strokovno učiteljico, sestro bivšega mariborskega velikega župana. — V Mariboru se je poročil g. Gustav Šilih, strokovni učitelj na trgovski šoli v Celju, z gdč. Olgo Jančičevo, hčerko občeznanega mariborskega trgovca. Čestitamo. * Danes bo v Dolenjem Logatcu delni župnl zlet v zvezi s proslavo društvene 20 letnice. Pozivamo vse članstvo sodelovanja obveznih društev kakor tudi ostalih da se udeleže te velike sokolske prireditve v čim večjem številu. Članstvo bodi po možnosti kar največ v kroju! Pohitimo danes v prijazni Logatec in pokažimo s svojo mnogobrojno udeležbo, da znamo ceniti veliko delo naših obmejnih sokolskih društev! Zveza z vlaki je ugodna Odhod z ljubljanskega glavnega kolodvora ob 14.12. — So-kolska župa Ljubljana. * Angleški turisti v Sarajevu Te dni je potovala skozi Sarajevo skupina Angležev in Angležinj pod vodstvom ge dr. Phillipso-ve, ki je v letih 1914. in 1915. zdravila srb ske vojake, dokler ni sama obolela na le-garju. Ga. PhiMipsova je izjavila, da ji jugoslovenski kraji izredno ugajajo in da si bo na našem teritoriju zgradila vilo, morda na Bledu ali pa na Hidži. * Za ureditev avtorskih pravic. Včeraj zjutraj je prispel v Beograd g. Herm. Ould, tajnik Pen - kluba iz Londona. V Beograd je prišel v svrho, da se sporazume z našim Pen - klubom glede ureditve avtorskih pravic. Na beograjski železniški postaji ga }e sprejela deputaciia našega Pen - kluba. * Tečaji ročnega dela za učitelje, ki so iih priredili posamezni oblastni odbori »Rdečega križa«, so sedaj dovršili svoie delovanje. Učitelji, ki so si v teh tečajih pridobili primerno teoretično znanje in potrebno prakso, bodo po odobrenju ministr stva prosvete tekom prihodnjega šolskega leta pričeli z ureditvijo šolskih delavnic na svojih šolah. * Iz občinskega sveta v Varaždlnu. Po poldrugoletnem komisarijatu se je predvčerajšnjim zopet vršila v mestni posvetovalnici prva seia mestnega zastopa v Varaž-dinn. Na dnevnem redu je bila volitev podžupana ter članov posameznih odborov. Za podžupana Je bil izvoljen dr. Ferdo Kala-bar. Ulica, Id se le doslej zvala »Milička«. je prekrščena v »Ulico dr. Basarička in Pavla Radiča« Za odgoj in izobrazbo otrgk obeh narodnih mučenikov Je občinski svet votiral prispevek 10 000 dinarjev Sparklet, Sparklet, Sparklet, originalna angleška Sparklet sifonska steklenica * Javno gospodarstvo v Savinjski dolini. Citateli nam piše: Naj vam opišem en sam primer zanikrnega gospodarstva, ki ga objektivno presodite sami. Lanska povodetj je v septembru odnesla eno joho, to je približno 20 metTOV lesenega mostu čez Savinjo, na razdrapani cesti Žalec - Zabukov-ca. To je bilo skoro že pred letom to seds; je ta nesrečni most naenkrat izgubil pravega lastnika in nihče ga noče popraviti Do nesreče je bil last državnega premogovnika v Zabukovci, ki pa ga sedaj ne potrebuje, ker ima svojega za železnico Po naročilu občine in oblastnega odbora mariborskega se je vršila komisija na licii mesta in so ugotovili potrebo obnovitve io določili termin. Toda obnovitve ni in ni Glavno je, da je bila komisija, ljudje na; pa še dalje živijo od praznih obljub Možje, na katerih leži krivda, naj se zavedajo svoje odgovornosti! Bliža se jesen in kako naj spravijo ljudje svoje pridelke, ki so na drugi strani vode? Ali naj še vedno romajo dolgo božjo pot preko mostu v Pet-rovčah? Ali se za nas res nihče ne smeni. kadar kaj potrebujemo? Ali ni to skrajna zanikrnost od tistih, ki bi temu lahko pripomogli, pa se za stvar tako malo brigajo? Pravijo, da je potrpljenje božja mast. A reveži so vsi oni, ki se z njo mažejo. * Narodna banka sprejme 10 uradniških pripravnikov. Direkcija Narodne banke je razpisala natečaj za sprejem desetih uradniških pripravnikov v službo Narodne banke. Kandidati, naši državljani, morajo biti absolventi univerze ali višje trgovske akademije, ki je fukultetne veljave, ali državne trgovinske akademije, v starosti od 20 do 31 let. Pred sprejemom v bančno službo morajo kandidati opraviti sprejemni izpit in sicer: pismeni izpit iz dvojnega knjigovodstva, iz trgovinskega in bančnega računanja in iz korespondence ter ustni izpit iz trgovinskega in meničnega prava. Izmed prijavljenih kandidatov izbere direkcija trideset kandidatov, ki jih pripusti k izpitu. Izmed onih kandidatov, ki opravijo izpit, izbere bančna uprava deset kandidatov, ki jih sprehne za začasne bančne uradniške pripravnike. Ko dovrše pripravniki Niti najman še motnje v prebavi! N« sme se zanemariti! Ker malo nerazpoloženje od danes postane lahko že (utrl težka bolest. To le razlog, radi katerega morate vzeti malo žlioo Magna praška v poIčaSi vode, kakor hitro čutite tudi najmanjše ne razpoloženje v želodcu Prašek Magna odstranjuje odvBek kisline, Id J« vizrok tolikim bolečinam. Prašek Masna ublaži nežne membrane želodca, odstranjuje vzpehava-nie in naipenjaraje, to povzroS, da funkcionirajo želodec in 5reva popolnoma v redu. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. I ovofl-ček s točnim navodilom 4 Din. Kjer ga ni, se obrnite na naslov: Laboratorij ALGA, Sušak, Tvornlčka 87. _ Za 2 ovojčka priložite pismu 10 Din. leto dni začasne službe, morajo opraviti Izpit, predpisan v uredbi o bančnih uradnikih, da se definitivno sprejmejo v bančno službo. Sprejeti kandidati bodo službovali do definitivnega sprejema pri bančni centrali v Beogradu, potem pa se po potrebi poraz-meste v poslovanje pri eni ali drugi bančni podružnici Prošnje z dokumenti sprejema bančna direkcija do 1. oktobra 1928. * Davčni urad v Velikih LaŠčab ukinjen. Po razpisu generalne direkcije davkov v Beogradu je davčni urad v V^ikili Laščah ukinjen in posli tega urada dodejeni davčnemu uradu v Ribnici S tem so prideljene vse davčne občine velikolašksga davčnega okraja davčnemu uradu v Ribnici Davčoi urad v Velikih Laščah prestane uradovati dne 31 avgusta 1928 Ganljivo! Napeto! BRATJE SCHELLENBERG Velefilm po slovitem svetovnem romanu Bernharda Kellermanna. V glavnih vlogah Liane Haid, Conrad Veidt, Lil Dagover, Bruno Kastner. Predstave ob 3. pol 5, 6, pol 8, 10. Zn ižane ljudske cene I Kino Ideal * Odložen etlškl kongres Vodstvo Vido-vičevega Prosvetno - etiš!kega gibanja je v sporazumu z drugimi kulturnimi društvi sklenilo, da se za nedoločen čas odloži eti-ški kongres, ki je bil napovedan v Beogradu za 19., 20. in 21. t m. Med razlogi za odložitev kongresa se navaja tudi današnja psihološko nepovoljna atmosfera, ki ie nudi zadosti Jamstva za objektivno presojanje moralnih, kulturnih in socijalnih razmer v državi. * Prazgodovinska najdba. Pri Loki na Dravskem polju so prišli na sled zelo staremu prazgodovinskemu grobišču. Našli so ga po naključju, ko so fantje postavljali običajni vaške kres in se jim je pod kresom vdrlo. Z zadevo se že bavijo naši zgodovinarji. * Strela udarila v čuvajnico bi usmrtila 5 orožnikov. V Pologu pri Gostivaru je pred inevi besnela strašna nevihta. Okrog 17. popoldne je strela udarila v orožniško čuvajnico, v kateri se je nahajalo pet orožnikov. Strela jih je na mestu ubila. Čuvajnica ie pogorela do tal. * Bomba ubila Slovenca v Zemunu. V Vinogradski ulici v Zemunu se je predvčerajšnjim pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Delavca Jovan Brusač in Aleksa Turčin sta ob fcreh popoldne slišala silno detonacijo s podstrešja hiše št. 30. Pohitela sta v podstrešje in našla vsega v krvi Slavka Zupančiča, slugo hišnega gospodarja Jeremije Goliča. Slavku sta bili odtrgani obe roki in iz več ran mu je lila kri. Par minut nato je Župančič izdihnil. Ugotovilo se je da je Slavko skušal odpreti bombo francoskega tipa, ki jo je bil nekje našel. Bomba mu je v rokah eksplodirala. Pokojnik je bil rodom iz Novega mesta na Dolenjskem. * Vlomi In tatvine v Nišu se v zadnjem času zelo množe. Neznani zlikovci vrše svoie operacije ne samo na periferiji, temveč v zadnjem času tudi po najživahnejših ulicah mesta. Tekom meseca dni je bilo Izvršenih preko 20 vlomov v trgovine in tatvin po stanovanjih. Eno zadnjih noči so neznani tatovi vlomili v kleparsko delavnico Milana Todoroviča v Obrenovičevi ulici, kjer je izredno živahen promet, ter ukradli razne predmete. Isto noč so vlomili tudi v obrat VVtloja Giorgjeviča na Trgu kraljice Marije n ukradli večjo množino masti in drugih žlvljenskih potrebščin. Iste noči je bil izro-aan angleško-srbski Dečji dom. Potem so :l;kovci nadaljevali svoje operacije in izvršili še tri večje tatvine. Na Trgu kneza Mi-hajla so vdrli v kiosk Stanislave Stankovi-čeve in ji odnesli cigarete, znamke in druge predmete. Iz konfekcijske trgovine Mladena Oojčinoviča so odnesli razne obleke v vrednosti 5000 Din. Nazadnje so izropali obrat Vlajka Todoroviča. Tako Je bilo tekom ene noči izvršenih 6 vlomov. Policija zlikovcev še ni Izsledila. * Napad na prodajalca beograjskih časopisov v Zagrebu. V ponedeljek okrog 11. dopoldne je bil na Jelačičevem trgu v Žagi ebu napaden znani koliporter časopisov Rus Ivan Ivančikov. Baje so ga nekateri mladiči napadli zato, ker je prodajal beograjske liste. Vse zagrebške novine porabljajo ta dogodek za povod, da pozivajo k umerjenosti in dostojnosti. Pravilno! »Boj-kotiranie« posameznih aovin naj ostane v vsej Evropi privilegij slovenskih klerikalcev ki so se z njim nesmrtno osramotili. * Samomor Nemke na Rabu. Kakor poročajo z Raba, le v ponedeljek zgodaj v jutro zapustila hotel neka gostinja iz Nemčije, ki je bolehala na težji živčni bolezni. Ker je bil njen zgodnji odhod sumljiv hotelskemu osobju, je hotelski sluga šel za njo, a bilo je že prepozno. Nesrečna Nemka je skočila v morje ter utonila preden Je prišla pomoč. * Zaradi dvojnega roparskega umora obsojen na dosmrtno Ječa Zaradi težkih živ-ltenskih prilik se Je v prvih povodih ietin mnogo naših ljudi odpravljalo v Ameriko z\ kruhom in zaslužkom. Ker je bilo Število izseljencev omejeno, je bilo seljakom zelo otežkočeno izposlovati si potni list za Ameriko. To omejitev izseljevanja Je izkori-st;! Matija Maljkovič v Petrin.1 ter po svojih zaupnikih razglasil po raznih krajih. da more odpraviti seljake brez potnih listov v Ameriko. Leta 1923. se le odpravljal v Ameriko seljak Janko Stoji č, ki se je obnil na Maljkoviča ra posredovanje Spremljajoč Janka Stojiča na ootu v Amerik*, ga je Maljkovič vodi! skozi neko gosto šumo, ga s sekiro ubij in ga OTOpal Leta 1926. Je na podoben način umoril in oropaj seljaka Adama Borjjovič^ Yz:l mu je 12X00 dinarjev. Pri obeh razbojnStvih Je sooe'cvala tudi Maljkovčeva žera, ki ,e izviJiia samomor ko je izvedela, da :e Plen m-. 2 aretiran. Zanimivo Je, da ie Mai;kovif in»fci v Ameriki zaupnika. H je :z Vmerike pisal rodbinama obeh »izseljencev« da sta srečno prispela v Ameriko liotcč s tem zabrisati sled svojemu zločinu. Sodni stol v Petrinji je Mai.;koviča obsodil na dosmrtno ,cčo. * Sto župana v Rabo ustreljen. V nedeljo zvečer se je pripetila v mestu Rabu nesreča, ki Je globoko pretresla tamkajšnje meščanstvo. V času, ko so se kopališki gosti in domačini še sprehajali na obali, se je nekoliko dečkov igralo z nabasanim revolverjem. Starejši sin rabskega župana, 16Ietni Marin Kandija, ki se je nahajal v bližini, Je poskušal dečku oteti nevarno orožje. Pri tem pa se je revolver sprožil in krogla je mladega Kandijo zadela v srce. Nesrečni mladenič je še poletel do kavarne »Excelsior«, kjeT Je upal najti zdravniško pomoč, a že pred kavarno se je mrtev zgrudil na tla. * »Ljudska samopomoč« v Mariboru šteje danes že nad 8000 članov in Je izplačala v smrtnih slučajih že nad 100.000 Din na podporah Zahtevajte brezplačno pristopne izjave. 1437 * Pri želodčnih to črevesnih boleznih pripomore uporaba prirodne »Franc - Josef« | gienčice k dobri prebavi, prebavni organi j postanejo zopet sveži ter na ta način lahko dovajajo hranilne snovi v kri. Zdravniki priporočajo grenčico »Franc - Josef« posebno onim ljudem, ki nimajo prilike se gibati. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Udeležite se polnoštevilno delnega župnega izleta na praznik 15. avgusta, ki je v zvezi s proslavo 20-letnice obstoja Sokola v Dolenjem Logatcn! Polovična vožnja za osebne in brzovlake. Vlakovne zveze zelo ugodne. Iz Ljubljane n— Stanovanjski urad mestnega magistrata sporoča: Ker se hišni posestniki niso odzvali prošnji stanovanjsega urada in niso sporočili, katera stanovanja še niso oddana ali stoje prazna, prosimo sedaj najemnike stanovanj, da nam naznanijo naslove stanovanj, za katere veda, da so še prazna ali neoddana, da bo potem stanovanjski urad posredoval, da dobe najemniki stanovanja po primernih cenah, oziroma da zvedo naslove praznih ali še ne oddanih stanovanj. Ljudski kino (Matica) bo predvajal danes grandijozno veletragedijo cirkuškega artista »Variete«. V glavnih vlogah Emil Jannings in Lya de Putti. Kdor hoče razumeti, zakaj ima Jannings v Ameriki mesečno plačo pol milijona dinarjev, naj si ogleda danes velikega mojstra v njegovem največjem filmu. Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. u— Pri Javni borzi dela v LJubljani Je v času od 5. do 11. trn. 1928 iskalo dela 512 moških in 214 žensk, skupaj 726 orezpcsel-nih. Prostih mest je bilo 104 moških in 6 ženskih, skupaj 110. Posredovani s<; je izvršilo 63 moških in 6 ženskih skupaj 69 Odpotovalo 92 moških in 6 žensk, skupaj 98; odpadlo pa Je 6 moškh brezposelnih. u— Rapallo! Jutri, v četrtek, ob 20.30 red ni članski sestanek na običajnem mestu. Strogo obvezen! — Tajnik. u— Drobna policijska kronika. Od ponedeljka na torek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki; 1 tatvina zastave, 1 poškodba tuje lastnine, 2 telesni poškodbi, 1 poškodba javne naprave, 1 prestopek kalje-nja nočnega miru, 1 izgred, 3 prestopki prekoračenja policijske ure, 1 poskušen samomor, 1 smrtna nesreča, 1 poškodba avtomobila, 4 prestopki sladoledarskih predpisov, 14 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin, 4 prestopki avtomobilskih predpisov in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. — Aretacij Je bilo izvršenih 12 in sicer: 2 zaradi tatvine, 6 zaradi vlačugarstva, 1 zaradi razgrajanja, 1 zaradi goljufije in 2 zaradi izvrševanja tajne prostitucije. u_ Hud ponočnjak. Ponoči so duhovi navadno vse bolj razburjeni in k temu seveda rad pripomore »dalmatinec«, če ni cvička. Ruski emigrant Aleksander A. predsinoč-njem nikakor ni mogel domov in ga je nosilo od gostilne do dostilne in od kavarne do kavarne Pozno ponoči se je nenadoma znašel na Poljanski cesti pred barom »Ode-on«, kjer je v polmegli zapazil, da so okna še vedno razsvetljena Toda Aleksander se Je pač tudi bridko zavedal, da nima pri sebi nobenih novcev. In to ga je tako razjezilo, da je svojo žalost manifestiral na ta način, da je udaril po veliki šipi ter jo razbil NJega Je samo malo zaskelelo na roki. A posledice bo še trpel: globa na policiji, poravnava škode v iznosu okrog 100 dinarjev !n če ne bo drugače, še sitnost na sodišču. Mar bi bil šel po drugi cesti domov. u— Po stopnicah Jo Je vrgel. Na stopnicah hiše na Glincah, Tržaška cesta 12, sta se predsnočniem pisano pogledala 521etna Marija M. ter v isti hiši stanujoči 191etnl Jože T. Menda sta si bila še v starem sovraštvu. zato sta se kar na lepem pričela zopet obkladati z neprimernimi besedami. Ostalo pa ni samo pri tem, marveč se ie srditi Jože dejansko lotil priletne ženske ter Jo vrgel po stopnicah s prvega nadstropja. Na tako brutalnost nepripravliena ženska se le zakotalila nizdol in se pri tem občutno poškodovala. n— V avto Je streljal. Ko Je predsnočnflim okrog 18-30 vozil šofer Peter ŠteblaJ v avtomobilu proti Posaviu nekega gosta, je, dospevši čez železniški prelaz na Dunajski cesti, nenadoma udarila v levi blatnik kroglla iz puške. Šofer je avto seveda takoj ustavil ter nemalo razburjen prijavil zadevo stražniku. Uvedena je bila takoj stroga preiskava, vendar je ostalo izsledo-vanje storilca še do danes brezuspešno, šofer trpi na poškodbah avtomobila nad 500 dinarjev škode. u— Dva »samarltana«. Krojaški pomočnik Ciril K. ter Jože B. sta prišla v ponedeljek na obisk k svojemu bolnemu, v postelji ležečemu prijatelju Antonu Pogačarju na Viču št. 81. Sedela sta ob bolnikovi postelji in pomenkovali so se o raznih zadevah. Med pogovorom sta obiskovalca opazila pod blazino natrpano listnico bolnikovega očeta. Kakor bi trenil, sta se v ugodnem trenutku polastila dveh stotakov. čez čas sta se lepo poslovila in hitela v prvo slaščičarno. ObTala sta medpotoma v mestu še par slaščičar en, nato sta si privoščila v neki gostilni v Kolodvorski ulici primerno večerjo, nakar sta jo mahnila še v Latter-mannov drevored, kjer sta se »guncala« do 8 ure zvečer Z ostankom denarja sta odšla nato še v cirkus in vse bi se bilo končalo v redu, da ju ni po končani predstavi pričakoval zunaj oškodovanec s stražnikom. Tu se vesela »storila« neha, kajti sledila Je žalost. Stražnik je oba pokvarjenca spravil v luknjo. !z Maribora a— Zadušnlca za pokoj duše Stjepana Radiča v Mariboru. Poslovni odbor KDK za mesto Maribor javlja, da se bo brala maša zadušnica za pokoj duše predsednika Stjepana Radiča v soboto 18. t m. ob 7. zjutraj pri glavnem oltarju stolne cerkve v Mariboru, ter prosi someščane, da se je udeleže. a— Nove zgradbe. Mestni svet je na svoji zadnji seji izdal naslednja gradbena dovoljenja: stavbeniku Nekrepu za zgradbo treh enonadstropnih stanovanjskih hiš, g. Petku za zgradbo stanovanjske hiše v Marmon-tovi ulici, g. Hohnjecu pa za preureditev dvoriščnega poslopja v Klavniški ulici v avtomobilsko garažo. Angleško-jugosloven-ska petrolejska d. d. je dobila dovoljenje za postavitev bencinske črpalke ca Aleksandrovi cesti ob oglu Meljske ceste. a— Mestni avtobusni promet. Dane« bo zaradi žegnanja pri Devici Mariji v Brezju vozil mestni avtobus z Glavnega trga od 8. zjutraj ves dan proti Pobrežju. a— Ubegel kaznenec. Iz državne kaznilnice je pred dnevi utekel kaznenec Azis Islamovič Beg je izvedel, ko se le nahajal na delu izven kaznilnice. V kaznilniški obleki in ker ni znan v naših krajih pa ni mogel priti daleč. Včeraj so že preklicali tiralico za njim, ker so ga prijeli orožniki pri Sv. Lovrencu na Pohorju. a_ Rekordno število policijskih prijav je bilo v zadnjih treh dneh. Prijav zaTad: raznih prestopkov je bilo 71, aretirancev pa 13. Aretirani so bili večinoma postopači. Med policijskimi prijavami pa zavzema prvo mesto kršitev cestno-policijskega reda. Iz Celja e— Letalski dan v Celju. Vse se že pripravlja, da pohiti v nedeljo 19. t. m. na letalski dan v Celju na aerodrom. Vozili bodo trije avtobusi. Polovična vožnja za letalske svečanosti je že dovoljena. Vsak posetnik kupi pri odhodni postaji vozni listek do Celja, katerega pa v Celju ne sme oddati, ker velja za povratek s poverenjem, izdanim na letališču. Ta poverenia se bodo izdajala na letališču v posebnem šotoru. Vsi redni vlaki na progi Celje-Velenje in nazaj se bodo ustavljali na progi pri Levcu pri km znaku 3.5. Občinstvo se opozarja, da pri vstopu in izstopu iz vlaka na odprti progi brezpogojno posluša reditelje. e— Velika suša v celjskem okraju. Vročine še vedno ni konec. Vse kaže, da bo prihodnje dni teklo še mnogo znoja in da bo kopališka sezona še vedno na višku. Zal, da se kaže na poljih in na travnikih vedno več zlih posledic izredno hude suše. Otave ni, sadja je v celjskem okraju zelo mnogo odpadlo in nekatere njive so se skoro popolnoma posušile. Vinska trta bi tudi že potrebovala blagodejnega dežja. Iz Trbovelj t— Že zopet nesreča. Šofer Ivan P. is Hrastnika se namerava v kratkem poroči* ti. V ponedeljek se je pripeljal z avtomo« bilom v Trbovlje, da povabi nekatere znan ce na ženitovanje. Popoldne je napravil s svojo nevesto, njeno sestro in neko go« spo z avtomobilom sprehod po trgu. Vozil je z veliko brzino, kakor je to pri nas v Trbovljah že običajno. Kdo bi se držal predpisov! Kjer ni tožnika, ni sodnika. Pri Brežniku je zavozil avtomobil v klanec, potem pa kar čez 1 meter visoko škarpo na cesto, kjer se je avtomobil prevrnil Po čudnem in STečnem naključju se razen go* spe ni nihče občutneje poškodoval. Ona je dobila težje poškodbe na nogi, pri av« tomobilu pa se je razbila samo šipa in po« škodovali blatniki. Kakor je šofer Ivan si* cer kavalir, jo je v tem primeru z avtomo« bilom hitro odkuril ter pustil gospo P. na mestu nesreče, tako da so jo morali pre* peljati na ročnem vozičku v njeno stano* vanje. t— NaS novi tržni prostor Je v higljen« skem, kakor tudi v drugih pogledih izvrst« no urejen. Čisto naravno je, da bi se mo» ral sedaj ves promet z živili koncentrirati ca tem prostoru, s čimer bi bilo ustreženo zakonitim predpisom, olajšano kupovanje konsumentom in zdravniško ter veterinar* sko nadzorstvo. Vendar stoji na raznih vo« galih ob glavni cesti še mnogo lop, v kate* rih se prodajajo rama živila, ki so izpo* stavljena cestnemu prahu. Županstvo bi storilo prav, ako bi tudi v tem pogledu napravilo red. t— Stavka steklarjev v Hrastniku Se vedno traja in delavci so odločeni, vztra* jati do končne zmage 2e leta 1924. je zni* žalo podjetje delavske mezde za 10 do 30 odst. Tudi takrat je stopilo delavstvo v obrambno stavko. Letos je podjetje zni« žalo mezde v svoji tovarni v Paračmu ter poskusilo s tem tudi pri nas, kljub temu, da so mezde naših steklarjev že sedaj za 30 odst. nižje, kakor jih imajo steklarji v drugih državah. Proti tem nakanam je pro* testiralo delavstvo s tem, da je stopilo v stavko. Vsa dosedanja pogajanja so bila brezuspešna, ker hoče podjetje spraviti delavstvo na kolena, če drugače ne, % iz* gladovanjem, pri čemer bi najv«5 trpeli otroci. Javno mnenje je na shrani delav« «JUTRO* St. 190 Sre3a 15. &m. 192» »tm Ko so ▼ letu 1923. stavkali naši ru» darji, ata prihiteli na pomoč gladujočim otrokom ljubljanska ie mariborska občina. Ako bo pri dalje trajajoči stavki ogrože* no zdravje delavskih otrok, se bo morala zganiti tudi naša občina. Iz Novega mesta d— Ukradena drva prodal. Te dni je pripeljal posestnik iz Vinje vasi Jože na trg drva, ki jih je prodal kapiteljskemu mežnarju. Slučajno je Jožetova drva epa* ril manipulant pri tukajšnjem lesnem tr» govcu Antonu Petri ču Gustav Jereb ter ugotovil, da so opremljena z žigom tvTd« ke Petrifi. Jože je torej prodal ukradena drva, katera je ugrabil, kakor se je dogna« lo, v tako zvanib Škripcih pod Gorjanci, kjer se nahaja Petričeva zaloga. Jože bo imel opravka s sodiščem. n— Ob priliki smrti velikega voditelja hrvatskega naroda Stjepana Radiča je bi« k) naše mesto odeto v črnino. Le nekaj izrazitih vladinovbev ni izobesilo zastav. n— Za občinske volitve v ŠmihelmStos pičah, ki se bodo vršile 23. septembra, je že sedaj veliko zanimanje. Doslej je bilo vloženih že sedem kandidatnih list, in si* cer po naslednjem vrstnem redu: 1. Slo* venska kmetska (napredna) lista, 2. SLS, 3. Kmečka zveza v Stopičah, 4. Zveza kme tov in delavcev, 5. Podgrajski farani, 6. De* lavska zveza, 7. Lista Vavta vas. Osma lis ata, ki je tudi napredna, bo vložena te dni. Liste druga do vključno šesta so klerikal« ne. Torej bo pet klerikalnih in tri napred« ne liste. Iz Zagorja s— Dijaška predstava. Zagorski dijaki ln dijakinje bodo vprizorili v soboto IS. t. m. ob 20. v Sokolskem domu igro «Slaba vest». Med odmori bo igral dijaški sekstet. Ker je čisti dobiček namenjen siromašnim dijakom, pričakujemo veliko udeležbo. ;b— Nezgoda. Ko je v ponedeljek dela« Vec na separaciji J. Klemenčič pripravljal vozičke s premogom za odpeljavo z vla« kom, ga je zgrabila železna vrv in ga vr« gla več metrov proč od mesta, kjer je stal, tako da je dobil poškodbe na nogah in životu. •£— Pogajanja s stavkajočimi steklarji. V soboto 17. t. m. se bodo vršila na pred« log ministra za socijalno politiko v Beo* gradu pogajanja med podjetjem Zedinje* nih tvornic stekla in stavkajočimi steklar« Ji. Sodi se, da bo prišlo do povoljne rešit« ve spornih vprašanj. z— Zgodba o prodani tn neprodani kras Vi. Na zadnjem litijskem sejmu je posest« niča Marija B. iz Kotredeža mimogrede ponudila zagorskemu mesarju g. I. na pro« daj kravo, katero naj bi prišel čez kak mesec iskat na njen dom. Pri tej priliki je prejela 1500 Din kot kupno ceno, kajti posestnica je potrebovala denar za davke in drugo. Predzadnjo nedeljo je mesar nujno potreboval živino za zakol, zato je naročil pomočniku, naj hitro kaj kupi ali pa naj gre po kravo k posestnici Mariji B. v Kotredež. Pomočniku se v tej vročini najbrže ni ljubilo laziti po hribih za živi« no, zato se je podal naravnost k omenjeni posestnici. Žene pa nikakor ni bila volja oddati kravo, češ, da ji je mesar tisti de« nar le posodil. Pomočnik pa ugovora po« sestnice ni poslušal :n je šel v hlev po kravo. Ker sta pri hlevskih vratih domača sinčka branila vhod v hlev, ju je s silo od« rinil V tem trenutku je prihitela še žena in bi se slabo godilo pomočniku, ako ne bi imel s seboj spremljevalca Sultana. Pri« speli so še sosedje in zadevo rešili tako, da je žena mesarju vrnila denar S tem pi še zadeva ni spravljena s sveta in se bo alikof» pil najbrže še le pri sodišču. Iz Tržiča č— Gradbeno gibanje. Občinska stano« vanjska hiša na stari pilarni je že pod streho. Obsegala bo osem stanovanj z eno sobo in kuhinjo ter pritiklinami. Namenje* na je za omiljenje stanovanjske bede za one najpotrebnejše, ki stanujejo sedaj po kleteh in luknjah, in onim, katerim hišni gospodarji odpovedujejo stanovanja. Do jeseni se bodo vsi ti najbednejši preselili lahko v solnčna in zračna stanovanja. — Zdravstveni dom: Pritličje je že dozidano, te dni se je začelo s postavljanjem gornjih dveh nadstropij. Delo gre hitro od rok in je upati, da bo lesena hiša še ta mesec po« stavljena. — Vodovod: S polaganjem no* ve cevi se bo začelo v kratkem, tako, da bo vodovod še pred zimo v redu. Zvonik cerkve sv. Andreja ima dobiti popolnoma drugo obliko, menda nameravajo nekaj «modernega» in posebnega. Soditi pa je, da se bo z novo obliko popolnoma pokva« rila celotna slika našega glavnega trga in vsega Tržiča. č— Srednji vek hočejo oživeti in prikli« cati nazaj naši klerikalci. Sedaj oživljajo stare cunfte in nosijo njihova znamenja z godbo po Tržiču. Najbolje bi se jim pač zdelo, če bi mogli priklicati druge stare institucije zopet v življenje. Kako lepo bi se cvrli naprednjaki tam pod lipo!... č— Vincencijeva družba se je pod novim vodstvom popolnoma udinjala klerikalni fronti, katere cilj je: gospodarska in poli« tična osvojitev Tržiča. Da vzdržuje dvora« ne in prostore za klerikalna društva, smo pač že dolgo vedeli. Sedaj zida glavno trdnjavo klerikalizma: rokodelski dom in pa stadion. Torej mesto del krščanskega usmiljenja podpore klerikalnim društvom, mesto krščanske ljubezni pa politika! Sv. Vincenciju se kot ustanovitelju pač ni sa« njalo, za kaj vse bedo služile njegOA-e ide« alne zasnove. IfOSpdt Davčna neenakost V zadnjem času so beograjski gospodarski listi objavili ostre odgovore na izna-Sanje statistik o neenakosti davčne obremenitve. cTrgovinski glasnik« se je postavil celo na stališče, da do uveljavljenja novega davčnega zakona ene dopušča». da se vrši kakršnokoli primerjanje na podlagi povprečne obremenitve posameznega prebivalca, kar smatra za tendencijozno. Primerjanje bi se smelo vršiti le na podlagi narodnega dohodka. Iz stališča, ki ga zavzema beograjski tisk, je razvidno, da bi gotovi krogi hoteli onemogočiti tozadevno debato, ki jim je neugodna. Zahteva, da se vsako primerjanje opusti, dokler se ne bodo videli rezultati po novem davčnem zakonu, je neupravičena, kajti davčni dohodki niso odvisni od zakonodajstva, temveč še v večji meri od davčne prakse. Na drugi strani pa je nemogoče zadovoljiti zahtevi, da se primerjanje vrši na podlagi narodnega dohodka, ker take statistike nimamo. Zato nam ne preostaja nič drugega, da primerjamo davčne odoliodke na podlagi povprečne obremenitve posameznega prebivalca. Da pa ustrežemo beograjskemu tisku, hočemo danes primerjati le davčne dajatve posameznih pokrajin v zadnjih štirih letih (1924.—1927.), priznavajoč, da v prvih petih letih po ujedinjenju Srbija ni bila gospodarsko tako močna, da bi mogla vzdržati enako obremenitev kakor ostale pokrajine. V letih 1924. do 1927. so plačale posamezne pokrajine (v milijonih Din): skupaj na osebo v Din Vojvodina 1427.4 1034 2.79 Slovenija 940.1 795 2.15 Hrvatska in Slavon. 1444.0 552 1.49 Bosna in Heroeg. 907.1 480 1.30 Srbija in Črna gora 1609.6 370 1.00 Dalmacija 207.4 332 0.80 V zadnji koloni so navedeni multiplika-torji, ki povedo, kolikokrat večja je bila obremenitev povprečnega prebivalca v posamezni pokrajini v primeri z obremenitvijo v Srbiji in Črni gori. Povprečna obremenitev Vojvodine jo bila torej t zadnjih štirih letih 2.79 krat ali skoro trikrat večja, kakor v Srbiji; obremenitev Slovenije pa je bila 2.15 krat ali preko dvakrat večja. Tudi ta statistika nam torej pokaže vso težo davčne neenakosti. iarstvo m Stanje hmeljskih nasadov ▼ Sloveniji. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča 11. t. m.: Padavine dne 2. in 6. t."m. so hmelj-ske nasade nekoliko osvežile in pospešujejo prehod cvetja v kobule. Posamezno se bo pričelo z obiranjem najhitreje 16., vobče pa 20. t. m. Nadejamo se, da bo pridelek prvovrstne kakovosti. Vreme je zorenju kobul ugodno. Posamezni nakupovalci hmelja so že napovedali svoj prihod v Žalec. == Perutninarska razstava. Naše perutnl-narstvo donaša Sloveniji izredno visoke dohodke, zato je umestno, da pride tudi ta panoga enkrat do razstave. Ni sicer naj-prikladnejši čas za to, navzlic temu se bo dalo obiskovalcem Jubilejne kmetijske razstave vpogled v današnje stanje našega perutninarstva. Perutninarska razstava bo od 1. septembra v prostoru Ljubljanskega veflesejma, kjer bodo razstavljene kletke za razno perutnino. Razstaviti je po enega petelina in dve kokoši. Na razstavo bodo pripuščene tudi gosi, race, purani ln golobi Priglasila za to razstavo sprejema Kmetijska družba najkasneje do 20. t. m. Živali, določene za razstavo, se bodo morale poslati na naslov Ljubljanskega velesejma tajkasneje do 31. t. m. Pošiljke pe- rutnine za razstavo je na voznem listu označiti kot »razstavno blago«, s katerim je združena polovična vožnja po železnici. = Zanimivi uspehi v našem semenogoj-»tvu. Na jesenski razstavi Ljubljanskega velesejma bo oddelek za semenogojslvo nudil posebne zanimivosti Semenogojstvo je posebna panoga umnega kmetijstva, ki obstoji v odbiranju in pripravljanju posebnih pasem (ras) kmetijskih rastlin, katerim so že privzgojene tiste lastnosti, kakršne želi poljedelec pri svojih rastlinah Pravilno obdelovanje tal omogoči potem popoln razvoj vseh teh ugodnih lastnosti. Na razstavi bo cela vrsta teh prvovrstnih pasem, vzgojenih na ^ poizkusnih postajah. Semeno^ojska postaja v Beltincih bo razstavila pšenico, ki daje na pravilno obdelani zemlji po 38 centov najlepšega zrna na hektar, nadalje žitarice. ki so odporne proti ni in polesranjn. ki zgodno dozorevaio in dajejo odlične pridelke. Način, kako se vzgoje nove pasme (rase) s pomočjo križanja (bastardiranja) in uspehe, ki so jih dosegli z umetnim križanjem pri naših žitaricah, bo demonstrira! Botanični institut univerze v Ljubljani. Z bastardacijo se ie med drugim celo oosrečilo križanje med pšenico (mati) in ržio (oče). Potomstvo tega bastarda je pa tako različno, da imajo med brati eni o i leta do leta do 5—10 zrnov v slabem klasu, drugi pa v lepo razvitem klasu po 70—90 zdravih zrnov. Semenogojstvo se proizvaia danes le na poizkusnih semenogojskih postajah, vendar je vsak umen gospodar tudi sam v stanu vzgojiti potom sistematičnega odbiranja (selekcije) na svojem polju pasme (rase) s privzgojenimi lastnostmi, ki so baš na njegovi zemlji najbolj potrebne = Vprašanje ustanovitve transoceansko paroplovne linije s sodelovanjem Cnnard-Line. Že ponovno smo iz Beograda prejeli vestj o sporazumu med vlado in angleško družbo Cunard - Line o ustanovitvi trans-oceanske paroplovne družbe, ki naj bi organizirala izseljeniški in tovorni promet z Južno Ameriko. Pozneje pa se je izkazalo, da so te vesti preuranjene. Zato je treba najnovejšo tozadevno + vest sprejeti z rezervo. Iz Beograda namreč poročajo, da bo finančni minister dr. Subotič v prihodnjih dneh predložil ministrskemu svetu načrt za ustanovitev jugoslovenske transoceanske paroplovne družbe, Gre za stari načrt, o katerem smo pred meseci že ponovno poročali, ki pa baje zaradi tehničnih zaprek (morda tudi zaradi odpora nekih drugih interesentov) še ni mogel biti predložen ministrskemu svetu. Omenjeno paroplomo družbo bi ustanovile: Cunard - Line, Du-brovačka plovidba, Jadranska plovidba in Bokeljska plovidba. Prva bi prinesla novi družbi kot aport dva velika transoceanska brzoparnika. Parniki nove družbe bi vsak mesec vozili od Sušaka, Splita in Gruža ter bi na poti v Južno Ameriko pristali v Pire-ju in v eni izmed francoskih, španskih in severnoafriških luk. V Južni Ameriki pa bi pristajali v Buenos Airesu ter v argentinskih in braziljanskih lukah. Država bi po pogodbi z družbo Cunard - Line dala novi družbi v primeru deficita subvencijo od 10 milijonov Din letno. Čim bi se izvršile potrebne priprave, bi družba provzela tudi neposredni uvoz kave h Brazilije v Jugoslavijo in ostale balkanske države. Družba Cunard - Line, ki prevaža sedaj izseljence iz Trsta in Reke, bi novi družbi prepustila ves izseljeniški promet iz Jugoslavije in nekaterih sosednih držav v Južno Ameriko. = 8ušafe kot izvozna Inka sa leg. 2e ponovno smo poročali o velikem prometu lrsa preko sušaške luke, ki je navzlic svojim obsežnim skladiščem postala že pretesna. Ker je računati, da se bo izvoz lesa preko Sušaka še znatno dvignil, čim dobimo trgovinsko pogodbo s Španijo (kamor moramo da- nes Izvažati preko italijanskih Ink), Je razumljiva skrb gospodarskih krogov za bodočnost. Zagrebški Trgovska in obrtniška zbornica je v pravilni presoji situacije zahtevala od prometnega ministrstva, da se zgradita luki Martiniščica in Bakar in da se zgradi železniški spoj med Martiniščico in Sušakom. Vse tri luke naj bi tvorile enoten luški sistem. Zlasti zgraditev Martiniščice bi bila za povečanje kapacitete za izvoz lesa velike važnosti. Neglede na znano prenatr-panost sušaške luke nam že statistika pove, da je pri sedanjem obsegu izvoza kapaciteta sušaške luke, ki se zaradi terenskih razmer ne more povečati, popolnoma izrabljena. V prvem četrtletju tek. leta se je napram prvemu četrtletju preteklega leta izvoz lesa preko Sušaka povečal za 30%. Ker pa odpade glavna izvozna sezija za les na ostala tri četrtletja, lahko z gotovostjo računamo, da bo v tekočem letu dosegel izvoz lesa preko Sušaka 2.230.000 kvintalov napram 1,593 tisoč v 1. 1927-. 1.770.000 v 1. 1926., 892.000 v 1. 1925. in 504.100 kvintalov v 1. 1924. Izenačenje pristaniščnih tarifov za Sušak in Split, ki se je izvršilo lani, ie le začasno razbremenilo sušaško luko, kar je najbolj razvidno iz gornje statistike. == Tudi Španija in Portugalska nameravata stabilizirati valuto. Španija se v zadnjem času resno pripravlja, da stabilizira svojo valuto in da v to svrho najame inozemsko posojilo. Glede na visoko stanje zia-tega zaklada španske novčsnične banke izvedba valutne reforme ne bo težka. Vprašanje je le, ali se bo stabilizacija peseta izvršila na dosedanji višini ali pa bodo peseto poprej dvignili za okrog 13% na zlato pariteto, ki odgovarja zlatemu franku. — Po španskem vzgledu se tudi Portugalska v zadnjem času pripravlja na revalorizacijo in stabilizacijo valute. Vendar bo izvedba stabilizacije tam težja, ker je finančno stanje države zaradi ponovnih notranjih nemirov zelo oslabljeno. Portugalski eshudo, ki ima napram angl. funtu pariteto 4.50 eshuda za 1 funt, je zaradi inflacije v zadnjih letih padel na eno triindvajsetino predvojne vrednosti ter notira danes 105 do 1C6 eshudov za 1. angl. funt. = Kolektivna demarša proti povišanju bolgarskih carin. Iz Sofije poročajo, da so poslaništva Anglije, Francije, Belgije, Češkoslovaške, Madžarske in Avstrije izročila v bolgarskem zunanjem ministrstvu enake note proti povišanju vseh bolgarskih carin. V teh Dotah se povdarja, da je sklep bolgarske vlade v nasprotju z ženevskimi sklepi. katere je podpisala tudi bolgarska vlada. Na tozadevnih konferencah je bolgarski delegat izjavil, da gre bolgarska carinska politika za tem, da se znižajo carine, nikakor pa, da bi se zvišale. V teh nrlah se dalje protestira proti načinu uveljavljenja novega koeficijenta za plačilo carin ter se zahteva, da se od povišanja izvzamejo one pošiljat-ve, ki so bile v času povišanja že na poti v Bolgarijo. — Demarša se nanaša na povišanje koeficijenta za plačilo carine, ki je v tarifi označena v zlatu, in sicer od 15 na 20, kar predstavlja 25% povišanje carin. Novi koeficient je stopil v veljavo 26. julija ter so izvzeti le nekateri najvažnejši uvozni predmeti. Bolgarska vlada se je odločila za to povišanje, da doseže večje carinske dohodke, ki naj služijo kot podlaga za bodoče stabilizacijsko posojilo in za plačilo reparacij. Nemčija se demarši ni priključila, ker je Diskonto-Gesellschaft v sporu zaradi terjatev napram Bolgariji stavila povišanje carinskih dohodkov kot predpogoj, da opusti dosedanjo opozicijo proti najetju stabilizacijskega posojila. = Razpisana mesta bančnih uradnikov pri Narodni banki. Narodna banka kraljevine SHS razpisuje natečaj za 10 uradniških pripravnikov. Prošnje se imajo predložiti do 1. oktobra. = Knnknrz je razglašen o imovini Josipa Pertscheta, trgovca v Kočevju (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Novem mestu 23. t. m., oglasitveni rok do 8. sept., ugotovitveni narok 22. seot.). — Likvidacija. V likvidacijo je prešla Ju-goslovenska hranilnica in posojilnica, r. z. z o. z. v Ptuju. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave raznih gorilcev. nklopnih cevi za dovod kisika, azbetskih rokavic za vari tel je. stekel za očala, raznih vijakov, valjarjev itd. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 60.000 kg portlandskega cementa, 1 emajlirane kadi, do 29. t. m. pa glede dobave 1 elektromotorja. Direkc'Ja državnega rudnika v Brezi sprejema uo 23. t. m. ponndbe glede dobave 1 elektromotorja. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave usnjatih jermenov. Generalna direkcija državnih železnic, delavnica v Mariboru, sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 150 ton kovaškega koksa, do 25. t. m. pa glede dobave 1650 komadov žarnic Dne 23. t m se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija giede oddaje generalnega popravila vojašnice Kralja Petra I. v Mariboru. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije; 21. t. m. pri komandi mesta v Čakovcu glede dobave 200.000 kg slame; 22. t. m. pri komandi vojnega okruga v Karlovcu glede dobave 106.000 kg ovsa in pri komandi vojnega okruga v Varaždinu glede dobave 200 tisoč kg slame: 23. t. m. pri komandi vojnega okruga v Karlovcu glede dobave 84 tisoč kg slame, pri komandi vojnega okruga v Varaždinu glede dobave 435.000 sena in pri komandi mesta v Čakovcu glede dobave 188.000 kg ovsa: 24. t. m. pri komandi vojnega okruga v Karlovcu glede dobave 127.000 kg sena, pri komandi mesta v Čakovcu pa glede dobaive 483.000 kg sena, pri komandi vojnega okruga v Varaždinu glede dobave 155.000 kg ovsa. Pogoii so na vpogled pri omenjenih komandah. Borze 14. avgusta. Na ljubljanski borzi te bil danes devizni promet slab. Večji je bii le v devizah na Dunaj, Curih in Berlin. Potrebo v devizi na Newyork je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili, edino deviza na Dunaj je za malenkost nooustila. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes okrepila za 2—4 točke. Promptna je notirala 424 — 424.5 (včeraj 421 — 423), zaključena pa je bila za avgust po 426 in za december po 440 in 441. Promet je bil slab. Investicijsko je bilo zaključeno po 85.5, ob zaključku borznega sestanka pa se je tudi okrepilo ter je notiralo 86 — 86.25. Med bančnimi papirji je Pra- ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le štediona, ki se je dolgo časa trgovala nespremenjeno po 950 — 952.5, danes popustila. Zaključena je bila po 945 in 940, ob zaključku borznega sestanka pa je notirala 925 — 932.5. Dalje so bili zaključki v Jugo-banki po 88.5 in v Srpski po 145. Med industrijskimi papirji je bil zaključen samo Gut-mann po 200. Slavonija je notirala nižje pri 9 — 10, Trboveljska pa se je okrepila na 455 — 470 brez zaključka (včeraj 440 denar). Devize ln valute. Ljubljana. Amsterdam 22.798-22.858 (22.828) Berlin 13 5425—13.5725 (13.5575), Bruselj 0— 7.918, Budimpešta 0—9.9245. Curih 1094.1— 1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0155—8.(M55 (8.0305), London 275.97—276.77 (276.37), Newyork 56.83 57.03 (56.93), Pariz 0—222.45, Praga 168.32— 169.12 (168.72), Trst 0—297.76. Zagreb. Amsterdam 22.798 — 22.858, Barcelona 9.38 — 9.42, Dunaj 8.3155 — 8.0455, Berlin 13.5425—135725, Budimpešta 9.9095 do 9.9395. Milan 296.58 — 298.58, London 275.97 — 276.77, Newyork 56.822 — 57.022. Pariz 221.4 — 223.4. Praga 168.32 — 169.12. Dnnaj. Beograd 12.44375 — 12.48375, Berlin 168.68 — 169.18, London 34.3S25 do 34.4825, Milan 37.05—37.15, Newyork 708.05 710.55, Praga 20.9750 — 21.0550, Curih 136.30 — 136.80. Cnrih. Beograd 9.13, Berlin 123.71, New-vork 519.55, London 25.2175, Pariz 20.295, Milan 27.17, Praga 15.395. Budimpešta 90.59 Bukarešta 2.16, Sofija 3.75, Varšava 58.225, Dunaj 73.275. Deviza Beograd na ostalih borzah; v Pragi 59.04, v Berlinu 7-371. Efekti. Ljubljana. Celjska 158—0. Ljublj. kreditna 128—0, Kreditni zavod 170—175, Vevče 105—0, Ruše 265—285, Stavbna 56—0, SeSir 105—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 424 — 424.75, kasa 424 — 425. za september 429 — 0, za december 441 — 441.5, investicijsko 86 — 86.25; bančne vrednote: Poljo, stara emisija 17.25 — 0, Kreditna 85 — 0, Hipo 58.5 — 59, Jugo 88 — 88.5, Ljubljanska kreditna 126 — 130, Narodna 6550 — 6750, Praštediona 925 — 932.5, Srpska 145 — 146; industrijske vrednote: Narodna šumska 27 — 30, Gutmann 200—215, Slaveks 102 — 105, Slavonija 9 — 10, Danica 138 — 145, Drava 390 — 400, Šečerana Osijek 480 — 485, Tvornica vagonov 92 do 95, Vevče 105 — 110, Dubrovačka 465—470, Trbovlje 455 — 470. Beograd. Vojna škoda 424 — 425.5, investicijsko 85.5 — 86.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (14. * m.) Les: Tendenca čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona hrastovih frizov, 70 % L, 30 % I L, 6, 7, 8 m dolž., od 30—60 cm, fco vagon naklad. postaja po 950. Deželni pride 1-k i; Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona. Cena septemberski pšenici se je nekoliko dvignila. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna, 79/80 kg po 290 do 295, za avgust po 297.5 — 300, za september po 302.5 — 307.5; turščica: baška, navadna tarifa, plač. 30 dni po 350 do 352.5; oves: baški, za avgusta po 265 do 270; je Črne n: baški, 70/71 kg nov, re-šetan, foo Ljubljana, plač. po prejemu po 325 — 327.5; moka: <0g». fco Ljubljana, plač. po prejemu, stara po 50 — 525, nova 455 — 465. Živinski sejem r Ljubljani (14 t m.) Ker je jutri praznik, se je redni živinski sejem vršil že danes. Prignanih je bilo 153 konj, 53 volov, 50 krav, 13 telet in 59 prašičkov; prodanih pa je bilo 6 konj, 16 volov, 20 krav, 10 telet in 40 prašičkov za rejo. Sejem je bil zelo slabo obiskan, predvsem ni bilo kupcev, kar je pripisati dejstvu, da mnogi interesenti niso vedeli, da se vrši sejem že danes, namesto jutri. Cene volom so popustile za 50 par pri kilogramu. Izgleda, da nižje cene niso samo rezultat trenotnega razpoloženja na trgu, temveč, da so v zvezi s slabimi izgledi za otavo. Za kg žive teže notirajo: voli T. 8.50, II. 7-50, III. 6.50, krave debele 5—6, krave kloba-sarice 3—4, teleta 10—12 Din. Ce^» konjem so ostale v glavnem nespremenjene. Novosadska blagovna borza (14. t m.)' Tendenca nespremenjena. Cena turščici se je za malenkost okrepila. Promet; 4 vag. pšenice, 11 vagonov ovsa, 23 vagonov turščice in 14 vagonov moke. Pšenica: baška, 79/80 kg 240 — 245; baška potijska 245 do 250; banaška. 79/80 kg 232.5 — 235; sremska, nova 237.5 — 240. Oves: baški in sremski, novi 215 — 220. Turščica: baška in sremska 302.5 — 305; banaška 300 do 305. Moka: baška <0g> in <0gg> 370 do 380; <2» 350 — 360; <5» 330 — 340; «6» 295 — 305; <7» 255 — 265; «8» 190 — 200. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 175 — 185. Dunajski goveji sejem (13. t m.) Docon 3512 komadov, od tega 659 iz Jugoslavije, 1345 iz Romunije in 873 iz Madžarske. Pri mirnem prometu so se srednje in slabe kakovosti pocenile za 5 do 10 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.55 — 1.75 (izjemno 1.80 — 1.95), II. 1.20—1.50, III. 0.90 do 1.15, biki 1 — 1.35. krave 0.80 — 1.35, slaba živina 0.60 — 0.85. Dunajska borza za kmetijske prodnkte (13. t. m.) Navzlic prijaznejšim inozemskim notacijam je bila tendenca na dunajski borzi mirnejša. Konsum je zelo rezerviran, dočim so ponudbe producentov postale večje. Jugoslovenska pšenica potijska se taksira po 1.76 Kč ex šlep Dunaj. Tudi v rži ie razpoloženje mirno. Turščica se je v bu-dimpeštanskem terminskem prometu sicer nekoliko okrepila, vendar so cene na dunajski borzi ostale nespremenjene. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina: pšenica: domača 38.75 — 39.75, madžarska potijska 41.5 — 42.5, jugoslovenska 39 — 40; rž: marchfeldska 38.75—39, madžarska 37.5 — 37.75; ječmen: izbran 42 — 44, I. 40 — 42, za živino 35 — 35.5; "urSčica: podonavska 37.25 — 37.75. ** gentinska 37 — 37.5; oves: domači 37.21 do 37.75, madžarski 35.5 — 36.5. «JUTRO» If. m " 8 ============= Sreča 15. Vin. 192« Mark Twain: v Iz mojega pariškega dnevnika Pasrižan ne potuje mnogo, govori le svojo materinščino, bere le domačo literaturo in je zato zelo omejen in samozadovoljen. Vendar bodimo pravični: so Francozi- ki poznajo tuje jezike — namreč natakarji. Med drugim znajo tudi angleščino: to je: znajo jo na evropski način — hočem reči: govorijo jo že, a razu-meti je ne morejo. Razumeš jih brez posebne težave, a skoraj nemogoče je izustiti kakšen angleški stavek tako, da bi ga bili v stanu razumeti. Menijo, da ga razumejo, tako tudi trdijo-a ni res. Z enim izmed teh bitij sem imel naslednji pogovor — zapisal sem si ga takoj, da ga ne pozabim: Jaz: To so lepe marelice. Od kod so? On: Jih želite še kaj? Da, takoj vam jih prinesem. Jaz: Ne, ni treba; hotel sem samo zvedeti, od kod so — kje so jih pride-U: ' »n (z neomajnim izrazom in zvišanim •pfLsom): Tako? *97: Ta. Ali mi morete povedati de-•v** *k! koder, so?. On (mehko, s povdarkom): Tako? Jaz (vdano): So zelo dobre. On: Lahko noč! (Se prikloni in odide sam s seboj zadovoljen.) Ta mladenič bi se angleščine lahko prav dobro naučil, če bi se potrudil, a je bil Francoz in ni hotel. Kako drugačno je naše ljudstvo; izkoristi vsako priliko, ki se mu ponudi. V Parizu je nekoliko francoskih protestantov — zgradili so si lično cerkvico v eni izmed velikih avenij, ki potekajo od zmagoslavnega loka; tam so hoteli poslušati pridigovanje pravega nauka na pravi način v svoji plemeniti francoščini in si rešiti duše. Toda zadevo so jim osolili. Naši rojaki prihajajo vsako nedeljo pred njimi in jim zasedejo ves prostor. In ko stopi duhovnik na prižnico, mu je cerkvica polna pobožnih tujcev, ki sedijo polni pričakovanja in držijo v roki majhno knjigo — dozdevno nekakšno v sa-fijan vezano Sveto pismo. A le dozdevno; to je izborni in izčrpni mali francosko-angleški slovar Bellowa, ki nalikuje po obliki in vezavi popolnoma kakšni bibliii — ti ljudje pa so tam, da bi se naučili francoščine. Poslopje nosi norčavi priimek «Cerkev za brezplačni pouk francoščine«. Ti marljivi ljudje si prilastijo menda več jezikovnega znanja nego splošne izobrazbe, kajti, pravijo, da je s francoskimi pridigami ista kakor s francoskimi govori — nikoli ne imenujejo zgodovinskega dogodka, temveč le njegov datum; če nisi domač z datumi, ne prideš daleč. Francoski govor je nekako takšen: «Tovariši, sodržavljani, bratje, plemeniti člani edino vzvišenega in popolnega naroda, ne pozabimo, da je 21. januar zlomil naše verige; da nas je 6, avgust odrešil sramotne navzočnosti tujestranskih špijonov; da se je 5. september sam opravičil pred nebom in zemljo; da je nosil 18. brumaire kal svoje lastne kazni v sebi; da je bil 14. julij mogočni glas svobode, ki je oznanil vstajenje, novi dan in pozval tlačene narode sveta, naj se zagledajo v božansko obličje Francije in zaživijo; in tu hočemo ponoviti svoje večno pro-kletstvo nad možem 2. decembra in razložiti z gromkim glasom, s prala-stnim glasom Francije, da ne bi svetovna zgodovina brez njega poznala nobenega 17. marca, nobenega 12. oktobra, nobenega 19. januarja, nobenega 22. aprila, nobenega 16. novembra, nobenega 30. septembra, nobenega 2. julija, nobenega 14. februarja, nobenega Francoza, brata Marcelle, » Pto-IT* pfsjrj98a a fpeRdnino en sfbasim. sedite. Kmalu bodo vzlete M fa- "i. To so vam prekleti ptiči: kolivo inika uničite, preden jih pogodi- Princl. — Wefls če se pri Chaplinu prijavi za obisk kakšen britanski princ, ni vedno spre* jet. Časih mora čakati in zgodi se tu« di, da mora priti drugič. Čisto drugače dela Charlie z velikim socialističnim utopistom WeIlsom Ko je Wells po« zval Charlieja, naj pride k njemu za teden dni na oddih, se Charlie tega ni prav nič branil. Teden dm sta z VVellsom kramljala in čvrljala o socializmu, o Rusiji in ko so ljudje vprašali Chaplina. ali je boljševik, je skomizgnil z rameni in rekel: «Nisem politik, ampak umetnik! Boljševizem me zanima samo kot ideja!« Chaplin in smola človek bi mislil, da je Chaplin, ki se tako spretno kreta po platnu, tudi v življenju zelo okreten človek, ki mu gre vse gladko izpod rok. Ampak stvar je drugačna. Nekoč ga je po* zval Douglas Fairbanks na premijero velikega filma. Chaplin se je oblekel v salonsko obleko. Toda na poti k predstavi se mu je pripetila nesreča. Zašel je v gnečo in je prišel v ložo oblaten, raztrgan in razcapan. Nekoč se je vozil na ladji. Dve lepi mladi dekleti sta ga spoznali in sta ga prosili za avtogram. Zopet smolal Chaplinu je pozlilu — pojavila se je morska bolezen in moral je oditi v ka» bino ne da bi izpolnil dano besedo in podpisal svoje ime v aibum. Drugič je bil povabljen v Parizu na svatbo. Prišel je in je začel govoriti — in je imel zopet smolo. Mesto da bi nazdravil nevesti, je napil neki dru* gl ženski. Tako postaja poklicni komik v resnici nekaj drugega kakor to, kar je v očeh ljudi, ki ga gledajo samo na platnu. Za njegovo komiko se skri« vajo grenke solze realnosti, solze, ki se smejo... te! . . . Resnično, gospod baron, kar mi na vas tako silno ugaia, je vaš dra-žestni nastop, ki očara vsako damo..« »Oprostite, to je pretirano.« »Niti najmanj ne pretiravam, verjemite! Nikar se ne delajte tako skromnega! Sami veste, kako vpliva vaša navzočnost na krasni spol.« »Bodite prepričani, gospod . . .« »Ampak ne branite se vendar! Saj ste prijatelj dam! Vi spadate v posebno kategorijo moških. Vedite, da sem vas samo pogledal, pa sem že vedel, s kom imam opravila . . . Želite ognja? Prosim — tu je moj prlžigalnik! Prosim! Ej baron, takoj sem vas spoznal. In sem si rekel: srečal si somišljenika! Bog mi Je priča, da sem tako mislil! Saj tudi jaz nisem okoren, aH vendar.. Saj me razumete: vi ste čisto drugačni .. .« »Hvala vam, grof!« »V dvorcu ste od predvčeraj, kaj ne?« »Od predvčeraj zvečer, Se dovolite.« »Hm, to ste mojster. Res mojster! še pomnite tisto plavolasko, ki ste jo spremljali skozi grmovje?« »Dovolile df -opomnim: čisto pošteno . . ■ 'aju videli? Ostro oko ima' . Kulturni pregled X Komponist Leos Janaček Pri na* In zadnja leta širom Evrope dobro znani skladatelj Le oš Janaček je. kakor smo včerai poročali, nmrl v Brnu. 74-letn' komponist, ki je bil kliub visoki starosti čil in mladeniško zdrav, se ie pre-liladil, dobil vnetje bronhij in pljučnico. Zaradi visoke starosti so ga oddali v sa-natorij. kjer se ie Iz bronhialnega katara razvila pljučnica, naposled pa mu je v ne- r.lhžf-^A delio zjutraj ob 10. uri otrpnilo srce. Zadnja dva dneva si jc bil skladatelj svest rednosti svoje bolezni. Odklanjal je zdravila, ki so mu jih ponujali, češ, da itak ne morejo pomagati Ob 2. ponoči od sobote na nedeljo le napravi! oporoko, ob devetih zjutraj ie zaspal in eno uro nato je bil mrtev. • JanoČkovo ime pomeni v novejši češki glasbi cel program. Iz ljudstva je izšel (rodil se ie v Hukvddih pri P.ibofu nu Mo-ravskem dne 3 iuliia 1854.) in na Morav-skem. v Brnu. ie ostal ves čas svojega življenja. Svojo bogato duševnost ie oplodil z motivi narodne pesmi, ki šn mu bile svete do zadnjega diha. Privlačevalo ga je vse, kar ie bilo prisrčno in neumetelno Na tem principu ie zgradil tudi svojo važno teorijo o glasbi, teorijo napeva. Motivi njegovih kompozicij izhajajo vselej samo iz napevov. ti pa se vedno naslanjajo na narodno pesem. Kompozitorična tehnika mu ie samorasla in brez tradicije. Janaček se je že zgodaj posvetil glasbi, L. 1S73. ga najdemo kot pevovodjo društva »Svatopiuk« v Brnu. Leto pozneje pride v Prago na glasbeno šolo, kjsr ab-solvira v enem letu učno snov za tri tečaje. šolal se ie pri prof. Blašku, Prudii ia Skuharskem Tako' nato (1874) se je vrgel na skladateljevanje. Prevzel je tudi vodstvo bmske filharmonije, kjer le imel priliko študirani orkestralna djla. L. 1879. odrine v Lipsko. od tam pa še na dunajski konservatorij in se vrne v Brno zopet i. 1881 V Brnu ie osnoval orglarsko šolo, napisal ie zanjo potrebne učne knjige in je po prevratu, ko je bila šela proglašena za državni konservatorij. vodil mojstrski tečaj. Od mladih let se je Janaček udejstvo-val kot skladatelj in čim stareiši je postajal po letih, tem neizčrpnejši ie b!l vir njegovih melodij. Začel je s skladbami za orgle, zložil ie nekaj moravskih plesov. 26 balad in ugLasbil šieske pesmi. Vse to ie prekosila opera »Jenuft« (Njena pastorka) na besedilo Gabrijele Preissove Nastala ie v letih 1896—1903 Premijera je bila v Brnu 1. 1904. v Pragi Šele 1916. in na Dunaju 1918 To de'" ie neslo Janačko-vo slavo čez vse velike evropske in iz-venevropske odre. »Jenuta« se ooie tudi na newvoršk' Metropol i ta ni. Sledila so nova dela Katja Kabano-v a (na Ostrovskega »Vihar«) komponira-na v letih 1919—1921 prvič izvajana v Bmu 192! v Pragi 1 1922: Lisica Zvitorepka komponirana 1921—23. premijera v Brnu 1924: Zadeva Makropu-los. nastala 1923-24. premijera v Bmu 1926. Zndnie ianačkovo delo le opera »Mrtvi dom« na besedilo Dostojevskega. Skladatelj ie opero nedavne dovršil in njena premijera bo še letos na jesen v broskem gledališču Poleg oper, ki so vsekakor jedro Ja-načkovega dela. irna Janaček niz drugih skladb za netje in orkester. Med orkestralna dela soadaio predvsem: Suita. Idila, Rurnunski plesi, balada »BJanik« simfonična pesem »Gozdarjev^ dern«. rapsodija »Taras Bo-ulba«, suita »Mladi«, dalje pesmi na BezruČev tekst: Maryčka Magd ono va. 70 tisoč. Kantor Haltar in druge. Po prevratu so nastale mnoge nove kompozicije, med »Hoteli ste reči: ostre oči . . . Oči somišljenika, prosim!« »Iiaha! Izvrstno!« »Smešno, kaj nc? Sicer moram pa reči, da mi je plavoiaska znana . . .« »Tako? Ali jo dobro poznate?« »Nu da . . . Saj nisem indiskreten, če vam povem, da se že diskretno raz-govarjava . . .« »Dama tedaj rada flirta?« »Mislim da. A časih je strašno rezervirana. Jaz sem ji na primer moral dvoriti tri mesece, preden —« »Vraga, to ste bili potrpežljivi! Jaz nisem tak. Priznati pa že moram, kar je res: plavoiaska je dražestna . . . Očarljiva . . . Sentimentalna ... Ah — in niti ne vem, kako se kliče . . .« »Le pogum, boste že zvedeli. Uver-jen sem, da vam ostane začetek tega flirta nepozaben . . . Stavil bi, da ste skrivaj že pripravljali naskok!« »Saj ne taiim, ne tajim! A na tiho-ma... Sentimentalke imajo rade skrivnosti . . . Takoj sem opazil, da me rada vidi. Niene oči — vede — govore za cele knjige . . . Govoril sem ji o modi, o gledališč u, o konjskih dirkah, vobče o stvareh, ki mi prej niso nikdar prišle na misel ... In mahoma sem začutil, da je prišel pravi čas in da mo- nitmi Češke legije. Dnevnik tzjrinolera, Blodeči blaznik. Moravske pesmi itd. Najznamenitejše Janačkove komorne kompozicije so: Trio za klavir. Sonata za klavir ki gosli. Godalni kvartet, Concertino za klavir in sedem instrumentov, ter zadnji godalni kvartet »Intimne ure«. Mani znani in izvajani sta kantati: Amarus in Večni evangelij. Velik pomen Janačka kot skladatetla se Je pokazal stoprav po 1. 1918. Janačkove skladbe so bile pravo razodetje za glasbene kritike, ki so orisostvovali zlasti produkcijam Mednarodnega udruženja za moderno glasbo. Vsi so se čudili in niso mogli prehvaliti skladateljeve mladostnosti in svežosti Zdelo se ie, kakor da se je Janaček haŠ v abrahamski starosti povzpel na najvišje vrhunce umetnosti. Zdai ga ni več. A nepozabna bo ostala vedno njegova glasba, zborovska, orke-srra'na in operna, tako narodna in vendar tako samorasla, da je nesla ime svojega tvorca daleč po svetu. Slovenci poznamo Janačka najbolj po njegovi mogočni. dramatično akcentuirani »Jenufi«. ki se le pela v ljubljanski operi in ie našla v ge ThierrvJevi dovršeno iiuerpretinjo. Bodf pa tudi Hrvatom v čast povedano, da ie kreirala prva to uiogo varaždinska rojakinja. ga. Gabrijela Horvatov a. ki je baš v tei partiji slavila letos spomladi svoj gledališki iubilci na odru Nar. divadla v Pragi. _ Nova Muzika št. 4. Pravkar Je Izšla 4. številka »Nove Mnzi-ke«. ki jo izdaja Glasbena Matica v Ljubljani. Posvečena je — v zahvalo za vse muzikalne pebude. ki Jih ie sprejela od češke naša glasba — češki sodobni glasbi, o kateri prinaša nekai pnučnih člankov in dokai mtizika1nih prilog Uvodoma utemeljuje urednik koristnost medsebojne vzajemnost« med našo in češko glasbo, nakar sledi Neiedlvjev članek o vplivu Smetane na nadallnli razvoj češke nnirike Otakar Šomrak prispeva estetsko-krptično razpravo o Dvofaku. Hubert Doležil pa o Fibichu. O moderni češki stvaritelski skupini nam poroča R Veselv v daljšem biografskem sestavku. Iša Krejči pa piše o najmlajši češki glasbi H koncu kratek oris češke glasbene vede izpod peresa J. Hutterja — in ored nami leži ozek snopič ki obsega vpr-vič same originalne, prvič natisnjene članke v dobrih prevodih, drugič pa i ako popoln pregled novejšega češkega ustvarjanja !n bo torej vsakemu interesentu dobrodošel. Inicijator in organizator tunreje pevskega zbora Glasbene Matice na češkoslovaškem. K. Mahkota. poroča na kratko o pripravah za to turnejo, v nadalinem pa navaja izbor zanimivih kritik in glasbenih poročil o priliki koncertov v raznih čeških mestih in na Dunaju ir katerih ie lahko posneti, kako veiik in popoln ie bil uspeh Glasbene Matice na tej turneji. Glasbena priloga Je seveda tudi v celoti posvečena Čehom in navaja kot taka same izvirne skladbe sodobnih češkoslovaških skladateljev Zastopani so z manjšimi stvarmi E Ajtman. J. B. Foerster, A. Hiba (s skladbo za četrttonski klavir, ki pa je seveda pri nas namenjena le čitanju, zato postavljena le fragmenrarično). dalie K. B. Jirak: Epitaf in Sin; Svoji Ženi), deloma ment). 0 Šin, B Vomačka in O. Zich (fragment). V Novik in J. Suk sta prispevala z rokopisnimi odlomki, pri čemer je zanimivo da nosi Sukov manuskript datum l. 5. 1929 Skiadbe so zložene deloma za klavir (Axman: S^ cikla »Na potovanju«. Jirjak: Epitaf in Šin: Svoji ženi), deloma za en glas s klavirjem (J. B. Foerster: Lahko noč — ori tej priliki: činino. da je pri teg pesmi dodano nemško besedilo, B. Vomačka: Popotnikova nočna pesem — sicer tudi Goethejevo besediio, ampak v prevodu ter J. Krička: Poilažba (Tolažba?), medtem ko sta Ositrčii in Zich prispevala z orkestralnimi odlomki. Vse so karakteri stične ter kažeio značilne poteze svojih stvariteljev, in na ta n?čin govore bolje kot najdaljši sestavki. Kdor želi kratek vpogled v sodobno češko glasbo, mu bo ta zbirka lahko dobro služila Notni stav te številke ie izdelala tiskarna »Zlalibor« v Beogradu — pač na škodo edicije, kajti niti v Jasnosti, niti v točnosti se ta rez ne more primerjati z dosedanjim, ki ga ie oskrbovala tiskarna Waldheim & Fberle na Dunaju. Tisk je dokaj medel in tudi ne brez napak. Čudno naključje je naneslo, da je malo preje tudi beograjska »Muzika« tzdaila svoio češko številko, kateri so prispevali svo je skladbe tdi nekateri isti skladatelji (J-rak: Epigram. Axman: Iz cikla »Na potovanju«) in estetičarji. Morda bi kazalo, da se uredništva naših obeh muzikalnih publikacij. ki edini prihajata v poštev vsled svoje splošnosti. sporazumeta v bodoče glede razvrstiive vsebine, da ne bosta druga drugi odmev. L. M. Š. ram govoriti. Prizna? sem ji, da jo ljubim ...« »Sai to je bilo kakor v evangeliju! Nu, in kaj vam je rekla na vse?« »Zardela je in rekla: Prijatelj moj! Šla sva dalje in nisva več govorila... Ali najtežji korak je bil storjen. Ne dvomim, da jo pridobim zase, kadar pride ugoden trenutek.« »Imenitno! Ne veste, kakšno breme mi boste odvzeli!« »Breme?« »Strašno breme! Leil ml na srcu kakor kamen . . . Zdaj se vsaj lahko oddahnem.« »Oddahnili se boste? Zakaj? Jaz vas ne razumem, grof!« »Razložim vam vse . . . Lepa dama, hudiček, s katerim ste se včeraj sprehajali —« »Ta dama —* »Ta dama z oranžastlm ŠaTo . . .« ■»Prosim, prosim, to je robec moie žene!« »Torej se nisem varal ta dama je vaša žena!« »Tako ie. vidite!« »Res. divna dama! Oprostite, baron, da sem tnko odkrit: prizna-m vam čisto resnico: To damo sem baš prejle poljubil na tilnik!« Sokol Po velikem sokolskem zleta na Sušaku Pomen sokoiske manifesu^je na dri. moj, Naše Sokolstvo je bilo vedno v službi domovine. Trdno je stalo na braniku in vzbujalo samozavest naroda. Tako je tudi letos pohitelo tja na skrajno mejo proti Reki, da sporoči zasužnjenim bratom preko uasilno postavljene meje, da Sokolstvo živi in deluje za osvoboditev. Sokolska župa Rijeka je slavila prejšnjo soboto in nedeljo pomembno slavje.Vršilo 6e je slavnostno razvitje župnega članskega in naraičajskega prapora, združeno z župnim zletom in javno telovadbo. Sušak ie u dva dneva pozdravljal v svoji sredi Sokolstvo iz celokupne uaše domovine, saj so prihiteli v goste k reški župi zastopniki vseh jugoslovenskih sokolskih žup, da tako manife-srfrajo na državni meji za pravice naroda onstran meje. 'Vse mesto ie biio že dan poprej okrašeno z zastavami in zelenjem in mnogoštevilne množice so sprejemale prihajajoče sokoiske transporte Sokolov in So-kolic iz vseh krajev države. V soboto se je zvečer vršila na Regento-vem trgu »Scena na Marsu«, ki je odlično izpadla. Pred tem pa je bila bakljada in podoknica cbema kumoma župnih zastav. V nedeljo so se vršile že od zgodnjega jutra velike priprave za popoldanski nastop, tekme v nižjem oddeiku itd. Točno ob 10. uri pa se ie zbralo Sokolstvo pred Sokolskim domom in odkorakalo na Regentov trg. kjer se je izvršila slovesnost razvitja praporov. Zupe so bile zastopane prav vse od Banja-luke do Zagreba. Pri sprevodu je sodelovalo tudi zelo veliko članstva v narodnih nošah in naša vojska. Občinstva se je na trgu zbralo toliko, da je biio premalo prostora za vse, kj so se hoteli udeležiti slavja. Regentov trg leži ob mostu, ki veže Sušak z Reko. Tisočglava množica ie vzklikala kralju, domovini, Sokolstvu. neodTešenim bratom, da se je razlegalo daleč po iztrgani Reki. Na koncu trga je bil postavljen oder, okoli katerega Je zavzelo mesta 16 članskih in 9 naraščajskih praporov. Na odru pa smo opazili poleg zveznega staroste br. Engel-berta Gangla zastopnika Nj. Vel. kralja g. Vučerja. komandanta obalne komande na Sušaku. majorja Andjelkoviča kot zastopnika vojnega ministra, ministra br. dr. Angje-linoviča, kot zastopnika vlade, velikega župana br. Jurja Kučiča, našega reškega generalnega konzula dr. Protiča, župana mesta Sušak g Smokvino in zastopnike mnogih drugih nacijonalnih organizacij. Godba je zasvirala češkoslovaško himno, nakar je povzel besedo zastopnik kuma članske zastave, župana dr. Baxe iz Prage, g. dr. Pavel Zenkel, ki je v srbohrvaščini pozdravil navzoče, povdarjal pomembnost slovanske vzajemnosti za razvoj slovanskih narodov in pozival k največji slogi Slovanov, ker samo gloga Složne spa?ava! Nato je izročil župnemu starosti tri krasne trakove k zastavi. Občinstvo ie govor zastopnika zlate Prage burno pozdravljalo in ga večkrat prekinilo z navdušenim odobravanjem Trakovi nosijo napise: »BiChkeniu narodu-Ternost sa vernost-Praha Po izročitvi trakov je pozdravil ta čestital župi zastopnik Nj. Vel. kralja ter pozival Sokole k vztrajnosti in nadaljnemu delu v službi domovine. Za njim je povzel besedo starosta Jugoslovenskega Sokolskega saveza br. Gangl. ki je povdarjal v svojem krasnem govoru, polnem globoke vere v sokolsko misel, da nam ie Jugoslovenom bolj kot kdaj poprej potrebna sloga, vera v našo bolj šo bodočnost. Opozarjal je na tužno Istro, na žalujočo Učko. na črne prapore v STclh tam preko meje in poživljal članstvo in naraščaj na delo, k novim Junaštvom k novim zmagam, Ha se izbriše iz zgodovine madež, storjen nad našim narodom tam preko. Zu-Po Reko pa je pozval, naj strne vse sile v razmahu vzgojnega dela, da se čim prej približa čas, ko bo sedišče župe tamkaj, kamor prav za prav spada, t. i. na Reki. Tudi br. starosta je izročil lep trak v državnih barvah, nakar ie pozval žuoni starosta br. Ive Polič praporščake, brata Vladimirja M a r g e t i č a in nara&Sajnika š u s t e r J a, naj prevzameta prapore. BTat Margetič je prevzel prapor tn prisegel, da ga bo čuvaJ, kakor ie to dokazal že v dejanjih kot dobrovoljec na dobmški in solunski fronti. Takisto je prisegel naraščajnik zvestobo praporu. V tem svečanem tre-notku je zasvirala godba sokolsko himno, za stave pa so v svoji sredi pozdravile novi dve sestrici. Sledil je govor velikega župana brata K u č i č a, ki Je kot predsednik finančnega odbora za rgradbo Sokolskega doma obljubil, da bo lastna stavba letos pod streho. V imenu Poljske sokoiske zveze ie pozdravil zbrano množico brat M i h a r -d ž i n s k i. Po slovesnosti se je razvila velika po-vorka po Sušaku, opoldne pa Je bil slavnostni obed v prostorih Hrvatske Čitalnice, ki sc ga je udeležilo nad 150 oseb. »Ali ste zblazneli?« »Zblaznel od veselja! Moram vam napraviti poklon — zakaj ona je v resnici dražestna! In prav nič ni v zadregi. Sama lahko je zardela in zaše-petala: Prijatelj moj! Niti za hip ne dvomim, da bo moja, samo da pride prilika in si je zaželim!« »Oprostite, gospod — vi se šalite?« »Šalim se? Prvič to ni šala in drugič mi je vse eno, kaj mislite o tej šali: povem vam, da ste mi bili simpatični samo zato, ker sem poljubil vašo ženo na tilnik! Poprej na žalost nisem imel sreče, da vam bi bil predstavljen. To me ie strašno jezilo. Rekel sem si: Saj ne moreš ljubiti žene, dokler ne poznaš njenega moža!« «Grof . . . grof . . .« »Nikar se ne jezite, baron ... Za to nimate niti najmanjšega vzroka. Zdaj je vse v redu. Lahko mi sežete v roko .. . Tista mala plavoiaska, kateri sem tri mesece dvoril, je moja žena, moja zakonska žena ... Kaj pravite k tem«u? Poravnal sem svoj dolg ... čutim se srečnega, prav za nič nisem prikrajšan. Zdai sem kakor prerojen . . . Smejem se lahko . .. Pozor! Fazani so vzleteli! Mimo naju letijo — sprožite petelina!« r JUTRO® It. 190 10 SreHa 15. 1928 Novosti iz iicealne knjižnice v Ljubljani (Priobčuje dr. Joža G I o n a r.) XXI. Ascher A.: Geschichte der Militar - Tap-lerkeits - Medaille, Illustr. v Fr. Bayros Wien 1898. 111 44.543.) Bartscfa R. H.: Die Schillschen Offiziere. Wien 1909. (41.393—7.) Bertoni G.: II laudario dei Battuti di Medena. Halle 1909. (43.462—Bh. 20.) Block M.: nuyiH0 pa^roBi pa H3 aapoiiHe *koho"Hie Hobh O;ji 188'-». 41.605—20/1.1 Broscb M.; Die Philosophie der Gegen-wart. Leipzig 1888. (44.683.) Busse A : Das Studivnm des Deu-tschen in den Vereinigten Staaten. Heidelsberg 1909. (II 45.141—1.) Caprin G., Alpi Giulie. Trieste 1895. (41.741.) Chervlu A.: De Prague i 1' Adriatique. Pariš 1919. (41 656.) Denis E.: La grande Serbie. Pariš 1915. (41.653.) Eliinger E.: Die Forschung aui dem Ge-biet der neuenglischen Syntax. Heidelberg 1909. (II 45.141—1.) Eschenburg J. J.: Entwtrrf einer Theorie und Literatur der schonen Kunste. Berlin 1805. (41.698.) Falkenberg R.: Geschichte der neueren Philosophie. Leipzig 1908 (41.743.) Freytag - Loringhoven, H. Fr„ v.: Die Fiihrung in den neuesten Kriegen. Berlin 1912— (14.398.) Gardthausen V.: Die r5mischen Zafolzei-chen. Heidelberg 1909. (II 45.141—1.) Goethe. K. E.: Briefwechsel. Leipzig 1871. (41.331.) Hassler L.: Geschichte des osterreichi-schen Kaiserstaates Wien 1842. (41.508.) Hirn F.: Vorarlbergs Erhebung im Jatore 1809. Bregenz a. B. 1909. (44.629.) Hupp O.: Die Wappen Gutenb&rgs. Mainz 1925. (II 42.208.) Jadikovania, Gorfška. Jadikoval naroden goriški postopač. V Gorici 1889. (41.649.) Jovanovič - Batut M.: HeatJba a npa3H -ni. H bh aa 18S7 41 6 5 — 14) Kehr K.: Die Praxis der Volksschule. Gotha 1873. (41.490.) Koster H. L.: Geschichte der deutschen Jugendliteratur. Braunschweig 1927. (44.700.) Kiichler W.: Das franzosisehe Theater der Gegenwart. Heidelberg 1909. (II 45.141 -1.) Kyffhauser, Der. Deutsche Monatshefte fiir Kunst und Leben. Linz 1899— (II 41.415.) Langbehn J.: Rembrandt als Erzieher. Leipzig 1893. (41.749.) Lotič Lj.: Ojmop n iiokojhaa. Hobh Čaji 1988 41 »95—23 Marot Cl.: Oeuvres complčtes. PaTis 1873. (41.635.) Mažuranič Fr.: Lišče. Zagreb 1887. (41.318.) Mertz G.: Ober Steliung und Betrieb der Rhetorik in den Schulen der Jesuiten. Heidelberg 1898. (41.740.) Močnik Fr.: Der Rechenunterricht in der Volksschule Wien 1874. (41.569.) Moigno, Fr. N. M.: Vorlesungen iiber die Integral - Recbnung. Braunschweig. 1846. (41.747.) Nakičenovič J.: JI Ka ByKajioBnh. MocKea 187 >. 4i 71* Neškovič M.: poanreah h mKo;ia. Hjbh Cai 1887 41 6^5—11.1 Oberkneževič F.: HmiepoH h JpjBje Ue3ap Hobh Ca i i8-7 ;41 f95—66 ) Petryčkyj M.: 11-jicko p>c&i bijipocbhb b T am hhi. y Jim Bi 1907. !4< 6 6) Preetorius E.; Von der Ze:chmmg als Illu-stration. Mainz 1925. (II 42.208.) Promemoria iiber die in der Grafschaft Gorz - Gradišča projektierten Bahnen. Gorz 1894. (41.359.) Radonič J.: rpocf> "Eoplje bpihkobbh. Hobb Cai 1911. 41 6 5— H-1.) Richter J.: Bildende Kunst und Vergeisti-gung der Erziehungsarbeit. Leipzig 1916. (41.712.) Savkovič Sv.: Cpncice H3DOiiae noc^OBHue H 'BH Can 1S97. |41 6«5— 6'.) Seuffert B.: Beobachtungen iiber dichte-risehe Komposition. Heidelberg 1909. (II (45.141—1.) Slekovec M.: VVurmberg. Topographisch-historisehe Skizze. Marburg 1895. (41.646.) Spomenica CToja:a HoBaKOBnha tveorpaii lt.2) 14! 328-157 > Stern A.: Geschichte der Revolution in England. Berlin 1881. (44.625— III/4.) Strohal R.: Hrvatski dijalekti. Zagreb 1922. (44.749.) Tacitus C. C.; Opera, quae exstant. Pari-siis 1599 (41.657.) Toschi P.: La poesia religiosa del popolo italiano. Firenze 1921. (41.661.) Vakaj V.: Jugoslovani v zlati Pragi in slavnem Velegradu. V Mariboru 1886. (41.662.) VVulif O.: Osterreich - Ungarns Donau-Flotille in den Kriegsjahren 1914—16. Wien 1918. (44.662.) Živojnovič J.: Cp"CKa h xoB=>TCKa Hap aa ktbn*?bhoct Hobh 1^10. (41.695—137 Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 0! PRANKF'-R1 {US * 4*w) LANGENBP.RO (468 m ii ltw>, STUTTGaR"! (379 m 4 kw), PRAQA (34« cd S k«), LONDOl^ (DAVENTkV 1604 m 25 t«) ZAfJRF.B (310 m 0.) kw), BRNO (441 to 3 kw), RIM (450 ® 12 kw) DUNAJ (517 m 7 ltw). DAVENTRV (492 m. 12 kw5 VARŠAVA (1111 m 10 kw). STOCKHOLM IMO TALA 1320 m 30 k w). Četrtek. 16. VIII. BERLIN 20.10: Fallova opereta »Stambul-ska roža«. — FRANKFURT 19: Prenos opere »Trubadur« iz irankfurtske opere. — LANGENBERG 18: Večerni koncert orkestra. — 20.15: »Od flavte do saksofona«. (Komorni orkester.) — STUTTGART 20.15: Koncertni in recitacijski večer. (Ženske kot poeti.) — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20: Koncert vojaške godbe. — Koncertni večer. — BRNO 19: Večerni koncert orkestra in solistov. — 20.10: Nabožne pesmi. Nato prenos koncerta z razstave. — BUDIMPEŠTA 17.45: Koncert ciganske godbe. — 19: Koncert orkestra in solistov. — Mešan večer. — LONDON 19.15: Koncert Griegovih skladb. — 20.20: Koncert vojaškega orkestra. — Zabaven večer. — PRAGA 19.15: Koncert godbe na pihala. — 2i> 10: Orkestralen in violinski koncert. — 21.20: Koncerl tamburaškega zbora. — RIM 21: Jonesova opereta »Geisha«. — DUNAJ 16.15: Popodanski koncert kvarteta. — 19.50: Pevski koncert (Balade.) — 20.30: Poljuden koncert dunajskega koncertnega orkestra. — VARŠAVA 20.30: Večerni koncert solistov. (Bariton in violina.) — STOCKHOLM 19.30: Koncert švedskih romanc. Petek, 17. VIIL BERLIN 20.30: Simfoničen koncert. — 1. Delibes Izvirek. — 2 Massenet: Madžarske scene. — 3. Beethoven: Šesta simfonija. — FRANKFURT 21.30: Prenos programa iz Stuttgarta. — STUTTGART 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 21.30: Poletna zabava. (Groteske, zgodbice, recitacije itd.) — 22.30: Operete in valčki. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20.35: Lahka večerna godba — BRNO 19: Večerni koncert orkestra. — 20.10: Komorna glasba; Dvorak: Lirični trio. — Prenos z razstave. — BUDIMPEŠTA 17.45: Operetna glasba. — 22. Koncert ciganskega orkestra. — LONDON 19 15: Koncert Griegovih skladb. — 21.50: Koncert orkestra in solistov. — PRAGA: 19.30: Koncert lahke glasbe. — 20.10: Koncert solistov in orkestra Nato prenos z brnske razstave. — RIM 21: Vokalen in instrumentalen koncert. — DUNAJ 16.15: Popoldanski koncert orkestra. -20.05: Lortzingova komična opera »Der VVaffenschmied«. — VARŠAVA 18: Koncert na mandoline. — 20.15: Wagnerjev večer. (Odlomki iz njegovih oper.) — STOCKHOLM 20: Koncert pevskega zbora in vojaške godbe. Sobota, 18. avgusta. BERLIN 20.30: K. Gotzova komedija »In-geborg«. — FRANKFURT 20.15: Ameriška narodna glasba. (Sopran, bariton, klavir.) — 21.15: Mešan večer. (Orkester.) — LANGENBERG 18: Večerni koncert orkestra. — 20.15: Zabaven večer. — STUTTGART 20.15; Koncert komorne glasbe. Nato mešan večer. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20: Koncert voiaške godbe. Nato hrvatske narodne pesmi. — BRNO 18.10: Arije iz Wagnerievih oper. — 19.30: Mar-tinujeva opera »Voinik in plesalka«. Nato prenos z razstave. — BUDIMPEŠTA 18: Koncert vojaške godbe. — 20: Koncert ciganskega orkestra. — Nato operetna glasba. — LONDON 19.15: Koncert Griegovih skladb. — 20.15: Mešan večer. (Orkester in solisti.) PRAGA 18: Pevski koncert. (Balade.) — 19.15: Prenos programa iz Brna. — RIM 21: Giordanova opera »Feodora« — DUNAJ 16.15: Popoldanski koncert orkestra. — 18- Glasbena akademija. — 19.50: Sidney Jonesova opera »Geisha«. Nato koncert lahke glasbe. — VARŠAVA 20.15: Večerni koncert orkestra. — STOCKHOLM 19.15: Koncert narodnih pesmi. Nato zabaven večer. Pred sodniki Premetena sieparica. V Vinarski zadrugi v Ljubljani se Je zgla-sila že lani nekoč branjevka Franca, doma s Sela, in si je tedaj prislužila kar mesec dni ječe. Bilo je nekako takole: Francka je prijazno pristpicala v zadrugo, pozdravila kakor se spodobi, ter vprašala: »Kje so pa tisti gospod, ki vino ven dajejo?« »Jaz dajem vino,« je odvrnil ravnatelj ln ženico prijazno pobaral, koliko vina želi. »Vejo, gospod, jaz sem trgovka Alena iz Spodnje Slivnice. Kupila sem lepo novo hišo in otvorila tudi gostilno, da ne bodo ljudje tam pri nas preveč žejni. Hišica je bila pa draga in ves .kopita!' mi je požrla. Ker pa vem, da imate vi dosti vina, sem sklenila prositi vas. da bi mi kreditirali kakih 200 litrov, sai vam bom vince pošteno plačala.« Ravnatelj ie verjel zgovorni ženici in izročil ji je sodček vina za 1536 dinarjev. Cas je potekal. Alenke pa ni bilo od nikoder. čeprav je vino gotovo že davno iztočila Ravnatelj se je začel za ženico za-rrati in zvedel je. da krčmarica Alenka sploh ne eksistira. Zaskrbelo ga je in izročil je zadevo policiji M-jd tem ie Francka doma veselo živela, oila ir. pela. Ko le vse izpila, se Je milo soiii'a in razmišljala, kje bi še dobila kak sodček take kapljice. Njene misli ie pa uganil stražnik, ki jo ie obiskal in ji priiazno dejal: »Kar z meno:, se potrugi. Francka, ga o iste pa pod svetlo pipico iz medi pokusili. Tak je še najbol-ši. pa zastonj se dobi in ni treba zavo'jo njega slepariti!« Francka si je obrisala solze in se počasi odgugala za možem postave, ki jo ie od-ve-cel pod ključ. »Alston, gospod sodnik, mene pa že ni bilo treba zapirati, branjevka Francka s Sela sem in vsakdo me pozna in ve, da sem poštena.« je dejala žena pred senatom. Pa se je slučajno ozrla in zagledala ravnatelja Kocmurja tistega, ki ji je tako postregel z dobro kapljico. Prestrašila se Je in ie kaT umolknila Pristopi! je raznatelj in povedal, kako premeteno ga je zgovorna ženica ocipanila. »Bolna sem, bolna in tako mi dobro stori en glažek ali pa dva, še raje pa izpijem kar tri, da se mi želodec ohladi«, se je zagovarjala Francka in proseče gledala stroge obraze sodnikov. Pa so šli gospodje v talariih na posvetovanje in se šele čez četrt ure vrnili. »Dolgo jih ni. mnogo mi bodo naložili,« se je bala Francka. Pa so bili sodniki še precej usmiljeni, saj Francka še ni bila kaznovana. Zdaj bo samo mesec dni trpela žeio v ječi. # Kitajski vojak, mandžursko jabolko in japonski ptič. Darujte za pogorelce v Gornjem Jezeru! Vecia tovarna pletenin sprejme debro, samostojno = Šiviljo = Prednost imajo v pletilni stroki izurjene In energične osebe, ki bi obenem vodile tudi nadzorstvo. Ponudbe pod .Energična' na oglasni odd. »Jutra* 9730 OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prija tel jem in znancem žalostno vest, da je na'-; srčnoljubljeni soprog, oče, brat, stric in tast, gospod Anton Mohar magistratni sluga v pokoju dne 1 \ t m. po d lgem In mučnem trpljenja, previden s tolažili sv. vere, miino v Gospoda zaspal Pogreb blagega pokojnika se ršl v sredo, 15. avgusta 1928 ob pol 6 uri popoldne izpred irrtvaške veže splošne bo nice na pokopa'išče k Sv. Križu. V L'ub jani, dne 14. avgus* 1928. m\ Mariia Mohar. soproga m Pf? Rudolf Mohar, sin in vse ostalo sorodstvo. Mastni oogr^hni utoa oBOBoaoaoaoBOBOiOBOioaoaoaoio ° RODITELJI! ° o ■ 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o BJiža se začetek šolskega leta! Z ozirom na izvanredni uspeh naše lanske akcije za prodajo 9773 šolskih oblek na obroke smo se odločili, to leto razpečavati velik kvan-tum raznega volnenega blaga za deške in dekliške obleke, primerne za šolo po izredno znižanih cenah na šestmesečne obroke Na zahtevo pošljetro potnika na dom. Obiacilnica »ILIRIJA" Telef. 2825 Mestni trg 17/1. Telef. 2825 0 ■ 0 ■ 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Pozor! Ročno vezenje, strojno vezenje, ažuriranje, predtisk, volna prejca D M C. se dohl priznano najceneie Je pri M. Sedcvnik, trgovina UubHana, Fiorjanska unča 6 Entlanje samo Din !•— do 1*5h — meter 9759 t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pisateljem in znancem žalostno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, mati in hčerka, gospa Morila Pogačnik roj. Rebe 14. t. m. po dolgem in mučnem trpljenju, večkrat previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 16. avgusta 19.;8 ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Rožna dolina cesta VI, štev. 10 na pokopališče na Viču. Priporočamo jo v molitev in blag spomin! Rožna dolina, 14 avgusta 1928. Žalujoči ostal!. Lipslii jesenski uelesejem (Lelpziger Herbstmesse) od 26. avgusta do i, septembra 1928, NaivečS in naJstareJSd svetovni vrcrčni velesejem, na katerem so zastoj>ane vse stroke trgovin« in industrije. Najugodnejša prilika za oaknp vsakršnega blaga, strojev itd. Posebni tehnični, sitavbarski. tekstilni, čevljarski in usnjarski velesejem, združen z znanstvenimi predavanji, razkazovanjem ta praktičnimi predvajanji del 'n vseh navedenih panog, .f Pojasnila daje: * častno zastopstvo STEGU, Ljubljana, GLEDALIŠKA ULICA ŠTEV. 8. senasasB Z naSo umetno moštovo esenco •M os t i o« si laliko vsakdo 2 sialimi stroški pri Dravi Izvrstno ir zdravo domačo pi-iačo Cena 1 «tek!e niči za i5<1 h»rr\ Din 20 po Doštl 35.— Din. — Dobi se samo v drogeriji A. Kane 'nMjana. in droceriji VVoliram naslerl M Kane, Marib.ir, 'iosposka jiks 33. /31 » ŠOSOBOB Trlciklje 1 tkrtajloo lo a«pf«om trrd ke, u prerstsnj« blag* pripravne u trgOTM. pekarne is mesarija, ladelnj* • Tribana« F. B L.. Ljub-ijana, Karlorgka eeeta 4. Belega vina (1927) priznano najboljših vrst, po ugodni ceni prodam okrog 33 bi Naslov v oglasnem oddelka «Jutra>. 25793 JlselUl OVKrcUUJ utuu Frančiška Vllhar roj. Cestnik naznanja v svojem in v imenu otrok ter ostalih sorodnikov tužno vest, da je n]en dobri soprog in oče, brat, stric, SOspod Jernej Vllhar liadsnrcrodnik bivše Juž. žel. t p. dne 14. t. m. po daljšem in mučnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo dne 15. t. m. ob 4. uri pop. h hiralnice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križ-u. V LJubljani, 14. avgusta 1928. 9785 ŽALUJOČI OSTALI d7/9 a Zahvala« Za izraze iskrenega sočuti-a povr>-dom smrti naše ljubljene mam« itd., vdov« Alojzije Kavšek, Halešek, roj. Urbajs za vence ta cvetje ter ra spremstvo na njeni poslednji poti se vsem prisrčno zahvaljuje žalujoča rodbina KAVŠEK. Celje, dne 12. avgusta 1928. Kolika zadovoljnost 2 In pr' etna domačnost vlada v domovanjih s prijetno slikarijo. To Vam nudi v polni meri slikai ska in ple skarska tvidka Ivan KoSak, Bleweisova c 15 oULLA« ie kot do* kazano že desetlet. ja vodilna kot naj> stare iša m dokazljivo tudi najza< nesIiivejSa. 130 Volneno, t?elo in pisano platno hlačevino, delene, kambrike, druk, srajce, kravate, žepne rute, svilene rute, nogavice, dežnike itd. kup.te najceneje pri tvrdki ALOJZIJ DROFENIK. CELJE samo Glavni trg St, 9. Vsakovrstni OSTANKI za polovično ceno. Naznanilo preselitve. Dovoljujem si sporočiti, da sem preselil knjigoveznico in trgovino z gasilnimi ter galanterijskimi predmeti iz G a je ve ulice v Gradišče štev. 10 (poslopje Kranjske hranilnice) Zagotavljam najtočnejšo in najsolidnejšo izvršitev vsakega dela ter prosim cenj. naročnike, da mi ohranijo tudi nadalje svojo blago naklonjenost. H. ZUPAN Ljubljana, Gradišče 10 S spoštovanjem Kamnoseška industrija ustanovljena 1860. • •• Ljubljana, poleg gl. kolodvora Cerkvena častna dela: altarji, priin ce. obhajilne mize itd Marmornate ploščt za pohištvo, elektromonterje, strojane trgo/ske pulte, mesnice, kopalnice, stop niSČa in veže » vseh barvah Nagrobn spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnict: kapele. Marmornati kamni za salone ir elegantna stanovanja. Kameniti lijaki za kuhinje. 131a rJUTRO. it 190 11 Sreda 15. £111.1928 Jfor&lUla, ta. ur» doptse, U&o&e, S4. mah k. ogUtsoo. /e, poslat*, na, Oglasiu, odddrt. J^RA.LjuUfanch Prešernova, tdr.4 Čekovno mtuijo Jbeinlko JUTRA raklju/i dan prosi, izidom, listav ob ijuri. Kozsuje, fprejeh, ^ptas*, oodojpru-občem, v m cul ednjtštevilki, lucla,. TdafoiisslMjUJia, 2492 Zastopnik« na aabiranj« oglasov, ev i ■Iste 1 p r e j m e Novinski Bšre, Gosposvetska cesta 6. 85780 2000 Din fiksne plače plačam osebam nabira-nj« naročil u Talen živ-ljeaflU predmet. Ponudbe aa podružnico »Jutra* t Maribora • prilogo 2 Din pod Miro »Zasigursiio*. 25787 Nakttpovalce •aaesljivs fa> spoeobne «s nakup vsakovrstnega sadj.. Me eksportna tvrdka. Po nudbe na podružnico Jutr: ▼ Mariboru pod iiiro »Sadje 1231(1». 25764 pvtntei Trgovski potnik prtrvsamo sastopst-ro prvo-rvstne Ume. — Naslov in drugo poslati na oglaeni •ddelek pod šifro »Trgorvia potnik*. 2587J Korespondentlnjo -ajji&stojno, ta »ioveru-ki in nemški jezik, t večletno prakso, sprejme veliko industrijsko podjekje * takojšnjim nastopom. — Obširne lastnoročno pisane ponudbe v igo raj omenjenih jezikih, * prepisi spričeval, fotografijo in navedbo plače na oglaeni oddelek »Jutra* pod »Perfektn* 880». 25830 Dekle ki m kuhati in opravljati vsa druga dela, dobi dobro službo. Dopise na tovarno bučnega olja, Maribor. 25839 Potnika M potuje s avtom, ilčeei aa ikipu) potovanje. Pc- •adbe na oglasni oddelek •Jutra* pod iifro »Potnik* 25861» Potnika Slaščičar ■dad hi agilan, »če /užbo pote tka — najraje ▼ tovarni bonbono-r, kekeov ali »čokolad«. Naslov v ogla 'H ©ni Modistovsko učenko • primarno predizobrazbo sprejmem takoj. Prednost tmajo hčerke železničarjev. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25868 Pletiljo ta učenko eprejmem takoj. Pia&a po dogovoru. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra*. 25862 Dečka 12—18 let starega tal resnega, ki bi »e hotel Izučiti c« lekarniškega laboranta, Sirejmem. Lekarna Mirko očevar, Radeče pri Zida-sam m-oetu. 25877 Brlv,, pomočnika iobrega, takoj sprejme v •talno službo Mekinc, frizer — Bled I. 25878 Vajenca •prejme takoj za avtoličar-•ko in tapetniško obrt Leo iusteršič, Ljubljana, Dunajska cesta 41. 25893 Postrežnico Klado in pošteno, sprejmem takoj u če* dan. Poljanska cest* štev. 13/H desno. 25891 Intellgent. fanta sprejmem ▼ učenje proti primerni plač*, brei oskrbe. V poštev pride samo tisti, U ima veselje do kroja-ktva. Naslov pove oglasni •ddelek .Jutra*. 25S96 3 vajence ftaepke fante eprejmem za mehaniko. — Poizve se v eglaanem oddelku »Jutra*. 25796 Trg. pomočnico Banufakturne stroke, pridno in veščo, ki zna tudi voditi sama trgovino — ■prejmeni samo za 10 dni. Pismene ponudbe t navedbo dosedanje službe na 3lasni oddelek »Jutra* pod :ed počitnicami*. 25926 Pridno, zdravo dekle ■ dežel«, od 15—18 let sta. to. sprejme sa n hišna dela manjša družina. Ponudbe na oglasni oddelefc •Jutra* pod »Poštena 777*. 25777 §teparico ■a boljša dela, pridno ln dobro irvežbano, ki bi v prostem času pomagala tudi gospodinji pri hišnih delih, sprejmem ta/k o j proti dobri plači, t vso oskrbo v hiši. Ponudbe na naslov: Leopoldina Tadl, Jevijar-•tvo, Tržič 8. 23875 Krojaškega vajenca U Ljubljane ali bližnje oko. Jjce sprejme takoj Jos. Eojlna, LJubljana, Aleksandrova cei»ta S. 25536 Biagalničarko ■ dobrimi spričevali, staro od 86—4B let, sprejmem takoj ▼ prrtrrrstoo hotelsko restavracijo Hrana in stanovanje v biiL plača po dogovoru. Ponndbe na ogl. oridelak »Jutra* pod Iifro »Biagajničarka*. 25794 Dobrega kamnoseka in 2 delavca aa betoniranje stopnic •prejoem. Naslonr t oelas. Oddelku .[Jutra*. 25383 Inštruktorja ali profesorja iščem sa matematiko. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Rentni računi*. 25924 Francoščino uspešno poučuje francoski akademik ter daje konver-zacijo po 10 Din od are. Pismene ponudbe na ogla«, odelek »Jutra* pod šifro »Parfait*. 25553 Kmečko dekle pridno in pošteno, vajeno vseh hišnih in poljskih del, želi službo na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kmečko dekle*. 25900 Kmečki fant priden ln pošten, vajen vseh kmečkih del, želi kjerttoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kmečki fant*. 25901 1000 Din doM tisti, ki preskrbi inteligentnemu gospodu službo skladiščnika., nadzoro-valca ali »lično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nagrada*. 25880 Stenograflnja in strojepiska samostojna odvetniška uradnica, s prvovrstnimi referencami — želi premeniti službo s 1. septembrom. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Pridna*. 25897 Učenec žel! nveeta v kaki večji trgovini, x vso oskrbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Priden učenec*. 25920 Mlada gospodična išče mesto gospodinje k boljšemu gospodu. Ponudbe na oglaisni oddelek »Jutra* pod značko »Marljiva 10». . 25850 Pek. pomočnik mlad. išče delo pri dobrem pekovskem mojstru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25851 Mesto trg. učenca iščem ta 15 let starega sina z eno meščansko šolo. zdravega in zanesljivega Reflektiram samo na večje trgovine, kjer »e bo dobro izučil. Ponudbe na naslov: Miloš Rozin, Trbovlje 25639 Pomočnik manufakturce in meš. stroke izučen, vojaščine prost, zmožen tudi pi«arniških del, z lastnim motornim kole-sonij pripravn!m za potovanje, išče službe za takoj. Cenjene ponudbe na og'a.s. oddelek »Jutra* pod šifro »Vesten*. 25713 Čevljarski modeljer verziran tudi ▼ vseh oddelkih tovarne čevljev, z večletnimi spričevali, išče službo. Ponudbe z navedbo službenih pogojev pod šifro cModelir* na oglasnj oddelek »Jutra*. 25711 Knjigovodinja in korespondentka z dolgoletno prakso, želi premeniti službo s 1 oktobrom t. 1. ali pozneje. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro .Samostojna moč 30*. 25686 Kontoristinja (korespondentka) s večletno prakso, išče primernega mesta. Nastopi lahko takoj ali kesneje. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kontoristinja* 25663 Špedfcijska uradnica s večletno prakso, bi rada spremenila dosedanje službeno mesto r kaiko večjo tovarno -ali drugo podjetje. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod »Perfektna in vestna moč*. 25927-a 4 Kuhinjsko kredenco rabljeno, a dobro ohranjeno poceni proda Jager, Poljanska cesta 9. 25919 Pohištvo želim prevzeti v komisijo, proti stalnim procentom — v kraju, kjer ni nobenega skladišča pohištva. Interesenti naj so obrnejo na naslov: Pavao Santruček, ta-petar i dekorater — Sisak. Vinske sode v vseh velikostih poceni proda Sulzer, Maribor — Vojašniška ulica 7. 25841 Ia trbovelj. premog in lepa, suha bukova drva kupite najugodneje pri tvrdki Franc Slovša, Raz-lagova ulica 20. 175 2 lončeni peči dvoje vrat (Doppelfiflgel) ln dvoje manjših vrat ugodno naprodaj na Starem trgu št. 20/11. 25823 Rabljeni avtomobili ln motocikli Največja Izbira. Osebni avtomobili 2, 3, 4 in 6-sedeini ter tovorni vseh jakosti, znanih znamk, nadalje več motociklov Harley Davidson, Ariel, BSA, Rudge Whit-worth, vseh modelov, t in brez prikolic, Humber, Puch in Premier, po zelo ugodni ceni. Po zelo ugodni ceni na razpolago tudi B. S A. motocikel, 1000 cem, z dvosed ežno prikolico. Na ogled prj O Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Prevzame tudi v komisijsko prodajo rabljene avtomobile in mo-tocikle — samo v brezhibnem stanju. 9731 Srebrne krone zlatnike ln različno (lato kupuje F Čuden, Prešs-r.o-va uiies L 809 Odličen fotoaparat in nov browning po zelo nizki cen) prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25849 Nogavice kupi ▼ Tovarniški zalogi nogavic in pletenin: Ljubljana, Miklošičeva e 14 — nasproti hotela »Union*. 177 Avto dvo- aH štiri? ež en. dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke na oglasni oddelek »Jutra« pod »Promptno*. 25905 Motorno kolo F. N. 350 cms noro, poceni prodam. Pojasnila daje Gustinčič, Maribor, Tattenbachova št 14 25842 Avto dobro ohranjen, katerega bi rabil za potovanje, kupim. Ponudbe na naslov: Stanislav Cuček, Ljubljana — SUri trg 17. 25921 Športni voz eleganten, 6-cylindrski — 4—Ssedežni, znane boljše znamke, malo rabljen, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jjtra». 25872 Pšenico in druge vrste žito U kupovali za mlin ali veletr- Sovino. — Slano i drug, sijek. 25759 »Alfo« Kupim. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod šifro »Cez teden*. 25887 Lijak za vodovodno pipo ln le-lezno stojalo za srednje-težak delavni stroj kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Rabljeno*. 25446 Hiše, posestva vilo, gostilne in stavbišča proda Realitetna pisarna v Ljubljani, Miklošičeva 14. 25902 Posestvo obstoječe is dobro cA ranjene hiše, hleva (vse z opeko krito), 2 gozdov, z vsemi letošnjimi pridelki naprodaj zs 60.000 Din. Na posestvu se lahko redi 6 glav živine. Pojasnila daje Dominik Lazar, Dolga gora — pošta Ponikve. 25195 V Prevaljah le naprodaj ob glavni cesti ležeča solidno zidana ter za visako obrt uporabljiva pritlična hiša s 4 stanovanji. Za kupca stanovanje takoj prosto. Poleg hiše se nahaja precej obširen vrt. Natančnejša pojasnila daje notarska pisarna v Prevaljah. 25879 Kompl. kolesa s transmlsijo za t para kamnov in za 2 valjarja S50—400 mm ter nekaj jermenov kupi Mihael Ivanuša, Brebrovnik, pošta Sv. Miklavž prj Ormožu 25855 »Chevrolet« vožen par tisoč km, radi nakupa zaprtega ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25871 Avto «Buick» krasna, Skoro nova pet-sedežna limozina, šestcilin-derski motor 32 k s., radi vrnitve v inozemstvo takoj po zelo ugodni ceni prodam Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra*. 25770 Otroški voziček skoraj nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25867 Otroški voziček poceni naprodaj v Ein-spielerjevi ulici 20 — za Bežigradom. 25876 Slatlnske steklenice prazne, pollitrske kupi Ferd. Ussar, Maribor, Glavni trg "*" 1. 25927-a 10.000 Din posojila za dobo 1 leta išče obrtnik v svrho prevzema vpeljanega obrata živil, stroke — Zaprošene ponudbe pod »Dobre obresti* na oglasna oddelek »Jutra*. 25852 Družabnika ki ima veselje in sposobnost za sadno eksportuo trgovino, 50—100.000 Din kapitala. išče vpeljana eksportna tvrdka Ponudbe na poiiružnico »Jutra* v Mariboru pod značko »Eksport sadja 10794*. 25765 Stavbna parcela 2500 m2, v Kamnici pri Mariboru naprodaj. — Ivan Dime, Kamnica štev. 21. 25926-a Posestvo okoli 50 oralov, hiša, hlev, v Gor Pokštanju pri Kočevju proda za 26.000 Din Karol Breznik, Celje — Dolgo polje 1. 25882 Ugoden nakup V Novem mestu prodam enodružinsko hišo s lepim zelenjadnim vrtom in gozdom. — Primerno sa vpokojenca aH obrtnika — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Krasna lega*. 25612 llpraviteljstvo hiš po*e»tev) v mestu ali okolici prevsame y Ljubljani -tanujoči vpokojen uradnik - ki opravlja tudi »odn* prisilne uprave Ponudb* na odasni oddelek »Jutra* pon šivalne slroje, radio, fotografske aparate itd. If3 kar fe glasno brez osahega pooiška pri cenah plačate pa pri zadrugi s položnicami v mesečnih obrokih, ki ste jih sami z zadrugo dogovorili. Izrecno povdarjamo. da ZADRUGA NE PRODAJA NIČESAR, ona Vam le hitro in diskretno dovoli po rebni kredit, na podlagi katerega lahko kupujete pri trgovcih, ki so člani zadruge. Ako se hočete posludti tega novega sistema, zahtevajte od zadruge potrebna pojasnila in prospekte KREDITNA ZADRUGA DETAJLNIH TRG VCEV V LJUBLJANI Selenburgova ulica štev. 7, 1. nadstropje. Kn-J takoj! 9730 Plačal pozneje! Hišo s pekarijo novo, enonadstropno, z ne-kaj zemlje, radi odhoda ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25592 Stanovanje in gostilno dobi tako] tisti, ki kupi pol hiše. — Pojasnila daje Anton Maver, Ahacljeva e št 6. 25367 Hišo (vilo) v ceni do 200.000 Din ku- gim v centru. Polovico pla-am takoj, ostalo po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Zdravnik*. 25782 Realitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva cesta 4 proda: HISO, visotopritlično, 4 sobe, pritikline, 800 m1 vrta Šiški, 78.000 Din; HIŠO, visokopritiično, trg. lokal, skladišče, štirisob-no stanovanje, lep vrt, dvorišče, prometen prostor, blizu šišenskega kolodvora, 165 000 Din; HIŠO, novozidano, 2 ?ob4, pritikline, velik vrt, D t-v. Mar v Polju, 65.000 Din; HIŠO, enonadstropno, štiri-sobno stanovanje, vrt center Ljubljane, 220.000 Din; TRGOVINO mešanega blaga; enonadstropaa hiša — lokal, skladišče, štirifob-no stanovanje, elektrika, vodovod, vrt, prj Bledu, 90 000 Din; Poleg tega stavbišča v Ljubljani, vseh predmestjih, večje število hiš, vil v Ljubljani, na deželi, gostilne, trgovine, kmečka posestva, industrije itd. 25917 Brlvnico dobro ldočo, prodam radi bolezni. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 25899 Trgovski lokal v centru mesta takoj od- dam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Trgovski lokal 100*. 85590 Lokal za trgovino ali mlekarno oddam takoj na Mirju, Marmontova ulica štev. 19. 25664 Stanovanje 2 sob, kabineta, kuhinje in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25892 Stanovanje sobe in kuhinje opremljeno oddam takoj. Ogleda se v četrtek med 16. ia 20. uro na Krekovem trgu 10, H. nad str. 25779 Stanovanje 4 sob. i pritiklinami išče mirna stranka brez otrok. — Ponudbe na ekspozituro «Jutra» Ljubljana VII pod »Do 2000 Din». 25874 Zastonj stanovanje zračno in mirno dam pohištvenega mizarstva zmožnemu, ki ima mizar, opremo (orodje). Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 26800 V Kranju prodam koncesijo za voščka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25803 Izvirna pravljica s slikam) za deco. SnUala tetka Metka — sluga hudobne Krivoglede se Je izpremenil v prekrasnega mladeniča. Bil ie princ Dobromil, sin kralja gozdnih pal ikov v deveti šumi, ki je pred nekaj leti izginil brez sledu. Na Potovanju je bil zašel v kočo zlobne vešče, a ta ga je začarala v gnusnega Krastača, češ: »Služil mi boš, dokler ne pride deklica, tako plemenita, da bo čutila več usmiljenja s teboj nego studa do tebe.« — Maloprldnica Je seveda mislila, da ne bo tega nikoli Velik vrt cvetličnjak, tople grede, najlepši legi, v neposredni bližini trga dam v najem koncesijoniraremu strokovnjaku. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutri*. 25866 Vinsko klet ki bi bila primerna za obratovanje kot točilnica za stoječe goste in kot založ-na klet za trgovino na debelo, vzamem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šitro »K D.» 25909 Nov špecerij. lokal 15 minut oddaljen od glavne pošte proti Gorenjski, na najprometnejši točki, z vsem blagom takoj oddam v najem. Potrebno ca 50 do 60.000 Din kapitala — Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra* pod »Mešana trgovina*. 25908 Boljšo gostilno ali restavracijo, na prometnem krajiu v Celju, Mariboru ali bližnji okolici vzamem v najem. — Imam osebno pravico in »em zmožen kavcije. Prevzamem takoj ali z januarjem Ponudbe na upravo »Jutra» v Mariboru pod šifro »Restavracija*. 25838 Mizar, delavnico vsem potrebnim orodjem, pripravno za mojrtra začetnika, zelo ugodno oddam ▼ najem. Ivan Lisec, Dol. Bo&tanj pri Sevnici. 25853 V Kranju na glavnem trgu (najpro-metnejša točka, industrijsko mesto) oddam ▼ najem 6 večjih in manjših skladišč pripravnih za vBako obrt. Intereeentje naj se javijo pri lastniku Francu Majdiču 25656 Gostilno dobro ldočo, oa prometnem prostoru, blizu urne cerkve oddam takoj v najem. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 25768 II ..Posest - - e* Realitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva cesta 4 odda sledeča stanovanja: TRISOBNO, pritikline. vila tik Tivolija, 1600 Din; TRISOBNO, kuhinja, priti, kline, mestni del Rožne doline, 1050 Din; DVOSOBNO, souporaba kuhinje, pri tobačni tovarni, 500 Din; 5TIRISOBNO, komfortno, za september ali november, center Ljubljane — 1800 Din; SESTSOBNO, komfortno — pri tobačni- tovarni, Din 3000; TRISOBNO, komfortno — center Ljubljane, 1700 D; TRISOBNO, nova stavba, pri sv Jožefu, 1400 Din; DVOSOBNO, Podrožnik — 500 Din VEC PRAZNIH SOB, ▼ katere te lahko postavi štedilnik, več drugih stanovanj, mesečne sobe itd. Prijava ln posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno, za prevzemnike zmeren honorar. 25916 Dijake sprejme boljša rodbina ▼ vestno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25865 Dva dijaka sprejmem t popolno oskrbo Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 25886 1 do 2 dijaka ali dijakinji • preji uradniška m o ▼ vso oskrbo družina Dobra hrana, zdravo stanovanje, nadzorstvo in instnikcije v hiši. Naslov pove podružnica »Jutra* v Celju. 25637 Opremljeno sobo parketirano, s elektriko ter posebnim vbodom oddam eni ali dvema osebama Kolodvorski ulici št. 34/11. deeno. 25863 Vrthrana Več abonentov gospodov in gospodični sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25860 Sobico x tso oskrbo oddam. Naslov pore oglasni cddelek »Jutra*. 25861 Opremljeno sobo v sredini mesta oddam solidnemu gospodu. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 25888 Opremljeno sobo takoj oddam 1 ali 2 gospodičnama ali zakoncema. — Naslov r oglasnem oddeBra »Jutra*. 25859 Sobo prsno aH opremljeno oddam t Maistrovi ulici 14. 25894 Prazno sobo s kabinetom ▼ sredini mesta oddam takoj. Poizve se od 11. do 1. ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25913 Gospodično sprejmem kot sostanovalko Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25907 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Gospodična 11 č e s 1. septembrom opremljeno ali prazno sobo s separatnim vhodom in souporabo kopalnice — v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Center 212*. 25903 3 dijakinje sprejmem v popolno oskrbo Na razpolago klavir Mesečno 600 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25755 Dijak (-fnja) dober slikar (ica), reven — dobi postranski zaslužek Oferte na poštnj predal 216 — Ljubljana. 25864 Profesor, rodbina stanujoča ▼ bližini šol — sprejme 8 dijaka ali dijakinji (nižješolce) v popolno oskrbo. Pomoč pri učenju. Nemška, francoska in angleška konverzacija. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Dobra vzgoja«. 25915 Trgovino dobr0 idočo in na prometni kraju vzamem v najem — pozneje event tudi kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Iifro »Dober promet — mesečno £0—80.000 Din*, 25761 2 dijakinji sprejmem na stanovanje ln dobro domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25857 Dijaka v Celju sprejme na stanovanje učiteljska rodbina. — Vestna oskrba in strokovno nadzorstvo. Ponudbe na Posr«. dovalnico HOttig, Celje — Glavni trg. Fina prehrana za študente pri fini nemški rodbini r Gradcu. Spusta, Graz, 8teyrergaeee 87/T 25889 Profesorska rodbina sprejme 1 ali 2 nižješolea v popolno oeflerbo. Pomoč Sri učenju, vrt in klavir, 'asi o v pod »Vrt, klavir* pore oglasni oddelek Jutra 85776 Mirno, zračno sobo »epariranim vhodom išče conpod v predmestju, od Viča do tobačne tovarne. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Takoj 500». 25906 Sobo oddam takoj ali i 1. septembrom. Prodam pa pločevinasto kad. — Dr. Zarni-kova ulica 9/11. 25856 2 lepi sobi ln kabinet 1 soba as lahko spremeni v kuhinjo — v najlepšem kraju pod Rotnikom takoj oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25757 Opremljeno sobico prijazno, separirano. oddam gospodični na Rimski cesti št. 23. 25918 Prazno sobo sotočno in kuhinjo, event. s souporabo kuhinje išče s 15. serptembrom starejša dama s hčerko uradnico, ki je ves dan odsotna. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zelo mirne» 25922 Prazno sobo čedno, želim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod 72*. 25923 Kot sostanovalec le!ho pri« k zakoncema ali nedvlsn) vdovi brez otrok. Sem 36 let star. resen, miren in harmoničen. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zavetje 833*. 25815 Gospodično sprejmem na stanovanje za 100 Din mesečno, v Flori-janeki ulici 28/L. 25878 Trgovec star 80 let, ločen — ne po lastni krivdi, želi znanja z dobrosrčno in pridno damo. Nudi ji lep dom. Imeti mora najmanj 50.000 Din. — Samo resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Dom na Štajerskem*. 25825 Gospa srednjih let, z lastnim stanovanjem, žel! znanja gospodom, v svrho »kupnega gospodinjstva. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Slovensko ali nemško*. 25911 Trgovec - posestnik žel{ znanja s boljšo damo, vdovo ali ločenko, v starosti od 25—40 let, mirno, dobrosrčno, ki bi posedovala do 200.000 Din goto vine Jamstvo zadovoljivo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Dobrosrčna 227* 25847 'titmdttuMliSilhi Ločen trgovec in posestnik želi v svrho razširjenja dobro idoče trgovine in gostilne sebi primerno družico, v starosti do 40 let. Predpogoj dobra gospodinja, mirnega in resnega značaja, po možnosti muzikalično naobražena — kar ne smatram za predpogoj. Dam najboljšo ga-rancfjo za lepo in udobno bodočnost pod pogojem, da poseduje interesentka do 250.000 Din gotovine, ki je voljna posvetiti vse svoje življenje samo v dobrobit najbolj mirne bodočnosti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Mirno rodbinsko življenje*. 25848 Naobražen gospod postaven, s dobro eksistenco, čiste preteklosti, želi v svrho takojšnje ž e n i t ▼ e znanja t gospodično mirnega značaja in z nekaj premoženja, ne nad 28 let staro. Vdove niso izključene. Neanonimne dopise s sliko in polnim naslovom na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Odanoeti je sreEa*. 25826 i.ff?'«' Kratek klavir aH pianino takoj kupi Semen, Maribor, Vojašniška ulica 7. 25840 Vijoline eitre, strune ta potrebščine kupite najbolje pri M. Mušič-u, paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte se. 171 lzquM}sru> Izgubil sem dne 12. t. m. od St. Vida do Dobrove listnico 1500 Din, orožni list, 8 legitimacije is važne listino. — Pošten najditelj naj proti nagradi odda v oglas, oddellku »Jutra* pod šifro Legitimacije*. 25895 Trboveljski cement traven«, streiaa okovje aa stavbe ništvo, ©6 vi, pum palne beaja, kloeetf, vedno najceneje pri Fr. Stupiel t Ljubljani. Gosposvetska 1 84897 K Foksterjerje mesec ta pol stare, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25910 Pletilni stroj osemključni, št. 8/90, malo rablj'en, proda Groeger, strojno pletilstvo, Ormož. 25927 Mlatnnlce tlamoreznice, čistilniki ai žito. kotli sa žganjakuho in krmo vedno najceneje pn Vr Stupioi t Ljublja Gosposvetska 1. Parno lokomobilo za parno žago, 60—70 HP, v dobrem stanju kupi Brat da Manestar, Crikvenica. 257« Instalater, orodje rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe i navedbo cene pod šifro »Orodje 200» na oglasni oddelek »Jutra* 25881 Jta&iur Čevljar, zadruga v Ljubljani naznanja interesentom, da se vrši pomočniška preizkušnja dne 26. avgusta t. L Tozadevne prijave se sprejemajo naj-kesneje do 22. t. m. v zadružni pisarni v Hrenovi ulici štev. 4. — Načelstvo. 25912 Preklic Podpisani javlja, da a< plačnik dolgov, ki bi jih napravil« njegova hči Fani — Matevž Valentdnčič. 25890 (i oglejte salogo krasnih brzošivalnih strojev, najnovejše iznajdbe moderno tehnike Na ta stroj Krste popolnoma enostavno vsakovrstno blago, našitke ta čipke s cikcak šivom, režete vezenine, gumb« in gumbnice Pouk r vezenju brezplačen. — Prodaja tudi na obroke. Ceniki (rsnko. »Tribuna* P B L., Ljub. liana, Karlovak« seets 4. a Rujav lovski pes se je našel. Dobi se v Zg. Šiški št. 42. 25914 L m\w stole Steklena veranda še dobro ohranjena, 6 komadov popolnih dvokrUnib oken in 5 kom. izložbenih oken, radi prezidave poceni naprodaj na Kette-Murnovi cesti 10. Istotam tudi naprodaj še dobro ohranjen štedilnik. 25817 Hrastove parkete dobavlja Vam najugodneje tovarna Alojzij Kane — Mengeš. h Din 150. v po povzetju 160 Di4 Žimnice _ posteljne mreiai e oosteje filoCjtreV ne, divane In tapet« tsdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnlk Krekov trg štev. 7! (poleg Mestnega domaj matraee), železne o to mani uiike ' «JUTRO* It. 19(5 ■ 12 Srečfa 15. Vin. 192S $tanley Weyman: 93 Rdeča kokarda Roman. ENAINDVAJSETO POGLAVJE. Sopernika. »Saj ni mogoče! c sem rekel polglasno. »S Fromentom! Saj ni mogoče !c A naj sem se še tolikanj branil tega, izprevideti sem moral, da je še preveč mogoče; stopil sem k lini, da bi skril abbčju svoj obraz... Froment! S tem imenom je bilo vse pojasnjeno. Tovariš na poti, udeleženec zarote, najprej varovanec, nato zaščitnik... Spomnil sem se njegovega obraza, kakor sem ga bil videl v soteski pri Villerauguesu med vrati kočije in kar začudil sem se, da nisem že preje uganil vsega. Ali ni bilo očividno, da bo ta častihlepni meščan, ko so ga že seznanili z Denizo, prej ali slej povzdignil oči do nje? Ali ni bilo verjetno, da bo gospa de Saint-Alais, obubožana, zagrenela in zbegana po revolucijski burji, pristala na to in mu v nagrado za njegovo predrznost obljubila hčerino roko? Bogat je že bil, a ta uspeh ga je moral poplemenititi! Sicer pa je bil to krepak človek sredi slabičev, odločen med omahljivci, v svesti si svojega smotra in fanatičen v delu zanj — same vrline, ki jih drugi niso imeli; kako naj ne bi zamamil ženskih oči! Od gneva sem škripal z zobmi. Med svojim premišljevanjem sem strmel na majhno, umazano dvorišče, onkraj katerega so zbujale mojo pozornost samostansko resnobne arkad s kipcem nad srednjim obokom. Vzlic zamišljenosti sem opazil, kako je stopila na to dvorišče dvojica mož. Ne trkala nista ne klicala; a eden rzemd njiju je s svojo gorjačo dvakrat udaril ob kameni tlak. še isti mah so se odprla vrata kakor sama od sebe in prišleca sta izginila. Nehote sem opazoval njiju početje; škripanje zapirajočih se vrat je bilo najbrže tisto, kar me je zdramilo iz sanjarije. »Froment !• sem izpregovoril. »Froment!« Nato sem se odvrnil od okna. »Kje je Deniza?« sem vprašal s hripavim glasom. Abbč Benoit je zmajal z glavo. »Vi morate vedeti!« sem vzkliknil, trdno uverjen, da ve. »Morate!« »Vem,« je odgovoril počasi, z očmi uprtimi v moje oči. »Toda povedati vam ne morem. Niti tedaj ne bi mogel, če bi šlo za vaše življenje, gospod vikont. Zvedel sem namreč pri izpovedi.« Srepo sem buljil vanj. Njegov odgovor me je potrl do kraja. Vedel sem, da si na teh železnih vratih lahko do konca dni razbijam pesti, pa se ne bodo odprla. Naposled sem vendarle vzkliknil: »Če je tako, zakaj ste mi vobče kaj povedali? Ali ne bi bilo bolj usmiljeno, da ste molčali?« Grenek smeh me je posilil. »Zato, ker sem vas hotel pregovoriti, da bi ostavili Nimes,« je sočutno odgovoril abbč Benoit ter mi s pomembnim pogledom položil roko na komolec. »Gospodična Deniza je zaročena in izven vašega dosega. Cez nekaj ur ali vsaj takoj po volitvah bo tukaj vstaja. Poznam vas in vem, da ne boste s srcem ne na tej ne na oni strani. Cemu bi tedaj ostali, gospod vikont?« »Zato,« sem dejal tako strastno, da mu je roka od preseneče- nja kar odletela z mojega komolca, »zato, ker bom zasledoval gospodično Denizo, dokler se ne poroči čeprav do Turina. Zato, ker ravna gospod Froment napak, ko meša ljubavne posle z voj-niškimi; zato, ker so moje simpatije zdaj končoveljavno na tisti strani, ki ni njegova! O, prav gotovo! . . . Verjamem vam, da ne morete govoriti; a so ljudje, ki morejo, in te hočem poiskati!« Ne da bi poslušal njegov odgovor in ne meneč se za vzklike in zakletve, s katerimi me je izkušal zadržati, sem pograbil svoj klobuk in planil po stopnicah. Z vso naglico sem odhitel v tisti konec mesta, iz katerega sem bil prišel. Ulice, ki sem dirjal po njih, so bile še vedno polne ljudstva, toda nered je ponehaval. Večkrat sem srečal vojniške patrulje, ki so opominjale ljudi, naj bodo mirni, in sumljive skupine grajanov, ki so šepetali med seboj in me ošvrkavali z nezaupnimi pogledi. Izmed desetorice moških je bil gotovo eden menih, dominikanec ali kapucin. Vzlic svoji glavni skrbi, da bi našel gospoda de Geola in Butona ter ju vprašal, kaj vesta kot njegova sovražnika o namenih in bojnih silah tega človeka, sem opazil, da je vladala v mestu neobičajna napetost. Če sem hotel pred izbruhom nevihte, ki se je kopičila, še kaj storiti, tedaj nisem smel odlašati niti minute. Sreča je nanesla, da sem našel gospoda de Geola in Butona v njuni gostilni. Baron me je sprejel z nagrbančenimi obrvmi in posmehljivim obrazom; ko pa sem mu zadal prvih nekaj vprašanj, je spoznal, da govorim resno, in njegovo vedenje se je izpreme-nilo. »Nu, dajte, povejte mu, kako in kaj,« je pokimal Butonu. Šele tedaj sem opazil neobičajno razburjenost, ki sta jo zaman izkušala utajiti. »Kaj se godi?« sem vprašal. Strokovnjaki so si edini v tem, da so WE©K" čaše in aparvf! za vkuhavanle najzanesljivejši. 13' TovarniSka zaloga .Weck* pri tvTdki »FRUCTUS* Ljubljana, Krekov trg 10-1 Celje: J. JAGODIC. Maribor: K. LOTZ. je najbolje sredstvo proti š Adriatic Tat cream dobiva se v vseh apotekah drogerijah in parfumerijah. Glavni depot: J. Ljubljana. Poziv k nakupu. Iz konkurzne mase »Tvornlce emajllranih peči »Lutz« d, d. v Ljubljani se proda kompletna tovarniška oprema za Izdelavo emajllpanlh Lntzovlh peči. ter različen zraven spadajoč materijal. Stroji in orodje je posebno prikladno za ključavničarske, kleparske in sorodne obrate. Kupci si opremo lahko ogledajo v tvornici v Ljubljani (Spodnja Šiška), Fran-kopanska ulica 21. Vsa tovarniška oprema in materijal se proda le skupaj. Interesenti naj stavijo svoje ponudbe najkasnje do 25. avgusta t. L na upravnika konkurzne mase dr. Josipa Sajovica, odvetnika v LJubljani, Kolodvorska ulica št 8., ki daje glede prodaje tudi ustmena pojasnila. 9754 Agente(inje) iščemo za učinkovit predmet IŠ< emo Velik zaslužek. Potreben kapital za kolekcijo Din 200—. Vpeljani pri privatnih odjemalcih imajo prednost Ponudbe na Rudolf Fuchs. Brod n/s. 2ivo cvetje je prirastlo 81o-veški duši Ni dovolj, da jib zalivate, tudi gojiti jih je treba Ako ljubite cvetlice in te bo&ete veseliti njih napredka, gojite jih t Eanipos, cvetlice hraneCo loljo in vporabite priklju Ceno navodilo. — OvojSek stane 12.50 in 42 Din. — Bre* vsake škode za rejo perutnine se uporablja že 40 let K oko prašek za živino Oe priden ete redni piči le najmanjšo količino, se potna velik vpliv istega Žival postane mesnata ta peko in pogoeto nese jajca Najstgurnejše tdravilo proti živalskim boleznim Univerzalni vtia deluje kot blagoslov perutnini na dvorišču. Ovitek od 10—40 Din ln 115 Din. Prodaja se v lekarnah, drogerijah, trgovinah s cvetlicami ki semeni Proti predplačilo razpošiljamo franko. Po povzetja ne poSlJeipo. — Z. Šumaber, kem. tarmaciisM laboratorij. Cr-venka (SHS) 105 LTElUf ^k ubiia stenice, bolhe, muhe ščurke, mravlje, molje ter v opče vso golazen v hiši, kot v poliedelstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu, pri živini itd. Pojasnila daje brezplačno: Piretrn d. d. Zaoreb, B-cest? 35 Pralno sredstvo, v katerem lahko pustite Vaše perilo brez škode po več tednov ležati. -j 3> Pai sviiiliiti in aiieii! 2 elegantna nova avtomobila STUDEBAKER 6 cilinderska ter 1 eleganten nov 6 sedežen ADLER avto oddam po zelo ugodni ceni ter pod jako ugodnimi dolgotrajnimi plačilnimi pogoji. O. Žužek, Uubljana. Tavčar;eva 11 To je pralno sredstvo, ki ne kvari perila, ki ne vsebuje nobenih jedkih snovi: BENZIT-NADMILO. To pralno sredstvo, ki varuje perilo, ima največjo čistilno moč, razkraja celo ostanke najmastnejših madežev v perilu, proti katerim ostanejo brez učinka druga pralna sredstva, mila in celo belila, ki samo na videz odstranijo nesnago. V bodoče perite perilo samo z Benzit-Nad-milom. Razveselilo Vas bo snežnobelo perilo, oprano z Benzit-Nadmilom! Vporabljajte za namakanje TRI, ker s tem prištedite na milu. 1 ZAVOJ 5 DINARJEV. Nadmilo z dvojnim učinkom •Tvornice Zlatorog, Maribor 16fa le najboljša ln najbolj zdrava pijača ohlajeni Radenski o zdravilni vrelec Dobi se ga v vseb boljših trgovinah, restavracijah in gostilnah. MALINE kupuje l Lovro Sebenik, Ljubljana Knezova ulica (Sp. Šiška) KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! in potrebščine kupite usodno v drogeriji 4 KANC SINOVA, L|ubl|ana. Židovska ulica I lo drogeriji M. WO| FRAM nasled M. KANC. Maribor, Gosposka ul- 33 301 Kmetje pozor! Stroj! Za SaDje Kmetje pozor 1 stroj (kombiniran), ki melje sadje in grozdje, veternjače, mla-tilnice, motorji na petrolej ter razni drugi za kmetijstvo važni stroji najboljših sistemov se razprodajajo pri tvrdki FARIč, d. z o. z., strojno ključavničarsko podjetje Maribor, Levstikova nI. 9 9748 Čudovito nizke cene Izbira velika. — DVOKOLESA nova od Din 1000— naprej. ŠIVALNI STROJI od Din 1400.— naprej. OTROŠKI VOZIČKI od Din 240—. MOTORJI prav po ceni — Pred nakupom s* oglejte zalogo. — Prodaja na obroke. — Ceniki iranko — pri •TRIBUNA«, F. B. L, Ljubljana, Karlov* ska c-sta §t 4. 126& »VIERASS« 1 VOOS D. SOHN, SOLINGEN reilla za britje, Izdelek iz najfinejšega Švedskega jekla tvornice C oc Zahtevaj povsod samo .VIERASS* rezila, da se briješ s trajnim zadovoljstvom. — Kvalitativno na višku. — Cena samo Din 4 — po komadu. — Naročila za Sovenijo izvršuje: Silimo zastopstvo in sklade: EMltL Ljubljana, Krekov trg 10 AKORD s kavcijo za dobavo apnenca iz tovarniškega kamenoloma se takoj sprejme v trajno zaposlitev. Orodje, kiparji, ozkotirni prevoz in raz-streljivo na razpolago. Samo resni reflektanti z večletno prakso in kateri imajo na razpolago svoje samske delavce, naj si ogledajo kamenolon in stavijo svoje ponudbe za m8 postavljen v lopo. 9750 » r » » * * t » t S > i t t t . PORTLAND-CEMENT TOVARNA MOJSTRANA ^Gorenjske) ,3ka' Družba z o. z. Kranj tovarna trikotaže, pletenin in nogavic ima na zalogi razno triko blago za izdelavo zimskega triko-perda Zahtevajte ponudbe! i Urejuje Darom. tU*ijea Izda j« u kotutordj «Juua» AdoU &iba*at. Za Naroda« tiskamo d, CL kot oakamarja tftaoc Jesertek. Ia maorafal dol je^dgovorco Alojzij Novak. Va * LJM>ljani