ŠTEV 144	V	LJUBLJANI,	petek,	2.	julija	1926.	LETO	IB
«aasw;<iu!si*
Irfiaia vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'	.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IB.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Polovičarska odredba, j
Uradno poročilo- policije o ljubljanskih ! dogodkih ugotavlja, da so bili v četi Orju-p^V’ ,so povzročili krvavi konflikt v Iz Be1110vi ulici’ skoraj sami Vojvodinci. vlade°gra<la pa se PoroCa> da 3e ^il oci Ijubljan^** razpust 0l'illlie samo v
jailSKl oblasti
Nadalje
od vlade ^ P°r°ea iz Beograda, da je jun. Nr eiena razorožitev vseh Or-bi se 1° Se ne Por°ča iz Beograda, da sličnih ^ lf^ren^° za razorožitev drugih ■četnii-i crgan'zacij, kakor je Srnao ali t° s 0 u<^ruženjje »Petar Mrkonjič«. Žaba nr i1 i Pravimo, da je vladna odred-
slabo va 1*iaia1ka 111 r/-at<> slaba, kakor so slabe vse polovičarske odredbe.
'Ni važno te, da se tej ali oni organi™
nji prepove raba orožja, temveč prepovedali je treba sploh vsako -organizacijo' ki hoče tudi s silo orožja uveljaviti svoje nazore. tJcd nobenim pogojem se ne sme in ne more dovoliti katerikoli organizaciji taka pravica ker to se pravi organizirati in pripravljati državljansko vojno. «a?eia in nazori se ne rešujejo z orožjem, temveč ž uma svetlim mečem in dela nasprotno, ta ruši pravne te-države. Ta pa tudi ovira vsak poli- j cen, razvoj naroda, ker s svojo nasilno metodo preprečuje diskusijo, ki je in stane temelj demokracije.
pravic^^akfavn^kulorrUr V° P° Zaiconu
svoiV n«,, i °^Iel]aV^a ln Propagira
Seja finančnega odbora.
oboroženih nacionalističnih
organizacij
povzročili krvave dogodke. Vsi pa tudi dobro vemo, da smo v večni nevarnosti Mvrh krvavih konfliktov, ce se trpi, da politična nasprotja rešujejo od oboroženih organizacij. Zato pa je tudi edino pravilno, da se prav vse organizacije -opži in ees o njih pravila v nasprotju Zakonom tudi razpusti, pa naj se ime-ujejo te organizacije kakorkoli. Nastopal' Pa samo Proti eni, druge pa še nase trPeii? i® zgrešeno in krivično. Naj Hao 8 Uf0vai'ja’ 'da ni sedaj trenutno '.»Sije ,IllcvzaSr:ešila, toda njena zgodovina ze več ko dokazala, da je treba tudi a)0 razorožiti _m razpustiti. Euak vlCa za vse tudi v tem pogledu Vsi ti ukrepi vlade po ijubl.
dogodkih se nam zde skoraj 'kokone' nje po toči. Danes se obsoja to, kar se ie včasih odobravalo in najjasnejši dokaz
tega je, da so vojaške čelade v rokah nacionalističnih organizacij. Kdo jih je
izrodi ?
e rabim« prav nobenih kohort, ki bi e P°ln°žne čete za kandidate v voliv-n> Kandidat, ki si zakonitim po-1 111 ne more priboriti mandata in ljud-
hupanja, naj kar neslavno propa-k • a ^i pa z oboroženo silo potvarjal Wv S^° lnnei’je i11 pogazil svobodo voli-
le t Proiiu‘stavno in vsak tak poskus ■y rel)a 'L vso energijo v kali — ne pa | Po krvavih dogodkih — zatreti. 1;q*0 pa: ne bilo bi niti ljubljanskih
ved ov ‘n niti vseh druSih> če bi se s^110 spoštovalo načelo demokracije, da In ^ori i zvij ujej o le s silo argumenta.
to ibodi nauk vladi in vsem Oblastvom a 'bodoče.
Beograd, 2. julija. Včeraj popoldne je bila seja finančnega odbora, ki je trajala od 5. pa do 9. zvečer. Na dnevnem redu je bil pravilnik o dokladah za vojaško osobje in za častnike, dalje pa še predlog o kreditih za dograditev luk. Pri seji so bili tudi finančni minister, vojni minister in prometni minister.
Vojni minister Dušan Trifunovič je podal kratek ekspoze, v katerem je po-vdaril, da je bil sedanji pravilnik, po katerem prejemajo častniki dodatke, napravljen že pred šestimi leti. V teku časa pa so se razmere in potrebe zelo spremenile. Omeni naj samo, da so se zvišale v tem času tudi železniške tarife. V tem pravilniku so določene dnevnice za generale z 80 Din, za druge častnike pa a 5o Din. Tc je za sedanje prilike odloč-<io premalo. V novem pravilniku se pred-’1 evaj° po sobne doklade za službo na nevarnih položajih, kakor n. pr. za letalsko m --
za podmorsko službo.
no-
m u s
svoje nazore, potem ne sme imeti bena druga organizacija pravice, da i, silo orožja prepreči njegovo zakonito' dovoljeno propagando. To je naštevanka politične vede in nad vse žalostno je, da niti |a najbolj osnoven pojem ustavnega življenja se ni pri nas uveljavljen.
Modrost državnika ne obstoji v tein, da Nastopi samo po izvršeni nesreči, temveč Modrost državnika je v tem, da že naprej preprečuje nesreče. V naši državi smo opetovano doživeli, da so nastopi
/~) K Tirt-j /m-, il%	'1
Za ministrom ije prvi dobil besedo poslanec Grgič, ki je naglašal potrebo, da se predloženi pravilnik sprejme, čeprav smo prav sedaj v času velikega varčevanja. Na vsak način moramo zadovoljiti potrebe naše vojske, da ji omogočimo pravilno funkcioniranje.
Poslanec Pušenjak pravi, da bi se bil •moral ta pravilnik predložiti že pred tremi leti, ker je to zahteval že zakon
o	ust rojstvu vojske. S tem pravilnikom se bodo uredili dodatki za vojsko. Treba bi pa bilo, da se urede tudi dodatki za civilne uradnike. Danes ima veliki župan, če potuje, dnevnico 100 Din, drugi
PUBI) SEPTEMBROM »SE SKUPŠČINA NE SESTANE.
Beograd, 2. julija. V dobro poučenih viogih so zatrjevali, da se skupščina ponovno snide šele v začetku meseca septembra. Tedaj bi skupščina na nekoliko sejah rešila vse stvari, ki bi jih dotlej pripravili skupščinski odbori. Pred tem rokom pa bi se skupščina utegnila sestati samo v kakem prav izrednem primeru. Sredi septembra bi se imela skupščina zopet odgoditi in sicer s kraljevim ukazom in bi se na novo otvorila šele 20. oktobra.
BODRERO ZOPET IJRGIRA SPREJEM NETTUNSKIH KONVENCIJ.
Beograd, 2. julija. Včeraj je diplomal-ski zbor poselil zunanjega ministra dr. Ninčiča. Italijanski poslanik general Bo-drero se je pri ministru mudil dalje časa in mu izrazil svojo -željo, da bi se nettun-ske konvencije čimpreje ratificirale. Dr. Ninčič je Bodrem obljubil, da se konvencije predlože skupščini, brž ko se ta zopet sestane.
ST. RADIO V DUBROVNIKU, uubrovnik, 2. jul. V sredo zvečer ob
riuhivM vi z Brodom Romanovo« v ubroviuk g. štetan Radič. Na obrežju
".° 'a |%nfn’ in..ga sPrejeli njegovi pri-stasi iz Dubrovnika. Radie se je z njimi nekaj casa pogovarjal, potem pa je' odšel v Šumartin, kjer je izstopil, z Radičem so prišli tudi gg. Trnjar, dr. Per-nar, Cižmekcvič in Matijevič, g. Radič si je tekom dneva ogledal Dubrovnik. Danes cb 3. odpotuje v Metkovič, kjer bo imel v soboto zjutraj shod. Isti dan popoldne bo imel shod v Vrgorču, v nedeljo v Makarski in v nedeljo popoldne pa v Omišu. Še isti dan popoldne ob 6. odpotuje Radič v Split. Tam bo imel sestanek s svojimi pristaši. Iz Splita odide Radič v Zagreb.
uradniki pa po 65 Din. Po pravilniki! za vojaško osebje pa bo imel odslej poročnik enako visoko dnevnico, kakor jo ima veliki župan.
Poslanec Komljenovič se strinja s predlogom. Zahteva hkrati, naj se ves vojni material, kar ga vojska ne potrebuje zase, uporabi za druge namene. Vojaške barake v Krivošijah naj se odstopijo ministrstvu za narodno zdravje, da se tam ustanovi sanatorij za tuberkulozne.
Razprava o pravilniku je bila nato zaključena ter je bil pravilnik sprejet s 26 glasovi proti 2. Proti sta glasovala poslanca Jugoslovenskega kluba.
Pri drugi točki dnevnega reda: odobritev kredita iz 7 odstotnega posojila za dela v lukah, je podal najprej prometni minister kratek ekspoze.
Potem je govoril Komljenovie in se bavil z delavnicami v Dalmaciji. Zahteval je, da ministrstvo za promet vrne 31 milijonov Din, ki jih je porabilo za druge namene, ne pa za delo na lukah. Nadeja se, da bo minister vse storil, da pride Primorje do svojih pristanišč. Omenja, da je Avstrija imela 36 pristaniških inženerjev, mi jih pa imamo sedaj samo 6.
■ Nadaljnji govorniki Vujič, Demetro-vič in Pušenjak se bavijo s potrebami našega Primorja.
Novakovič zahteva pojasnila, zakaj se je zrušila bakarska obala. Minister je odgovoril, da komisija še ni o stvari predložila poročila. Predlagani kredit je bil končno z vsemi glasova odobren.
OBČINSKE VOLITVE V BOSNI IN HERCEGOVINI SE VRŠE KONCEM AVGUSTA.
Beograd, 2. julija. Na predlog notranjega ministra je vlada končnoveljavno • odločila, da se izvrše občinske volitve : v Bosni koncem meseca avgusta. V no- i tranjem ministrstvu so že začeli s pri- j pravami za te volitve. Včeraj popoldne j je dr. Srskič pred svojim odhodom v ! Prago imel daljšo konferenco z Božo *{ Maksimovičem. Govorila sta o agitaciji | radikalov v Bosni. Pri občinskih volit- ! vah bodo glavni nasprotniki radikalov j zemljoradniki in muslimani.	j
mm* »< mmmmmOTm : rsMs-o!- r-r - -m.-
DELOVANJE KLUBA HSK. Beograd, 2. julija. Hrvatski seljaški klub je imel včeraj popoldne sejo in je na tej seji sklenil, da se prihodnja seja kluba skliče za 8. t. m.
Predsednik kluba Pavle Radič je potem poročal o nettunskih konvencijah. Nekateri člani kluba so se pritoževali, zakaj ni bil klub že prej obveščen o vsebini teh konvencij. Pavle Radič je dalje referiral o zakonskem načrtu glede likvidacije agrarnih odnošajev v Dal- \ maciji. O tem projektu so včeraj govorili tudi v vladi, toda projekt je bil nato i
odkazan gospodarsko - finančnemu od- 1
boru ministrov. Seljaški poslanci so bili obveščeni tudi o zborovanjih, ki so sklicana za nedeljo.
ZBOROVANJA RADIKALOV.
Beograd, 2. jul. v radikalnem klubu je imelo včeraj zjutraj več uglednih pr- j vakov stranke konferenco. Razpravljali sc o delovanju med narodom. Sestav-jen je nov razpored zborovanj za mesec avgust Največ shodov bo v Bosni, ker
0	0 konec jlilija radikali dokončali hy°JO agitacijo v Srbiji in Črnigori. Radikali posvečajo sedaj največ skrbi Bosni in Hercegovini in so zato sklenili, da bodo imeli tam največ zborovanj.
Spaho o odgoditvi skupščine.
Beograd, 2. julija. Glede na včerajšnjo zaključitev skupščinskih sej je dal dr. Spaho tole izjavo: Mislim, da je odgodi-tev skupščinskih sej prišla za vse politične kroge popolnoma nepričakovano. Če bi bili imeli vlada in njena večina namen, na ta način skupščinske seje odgoditi, potem predsednik skupščine Marko Trifkovič gotovo ne bi bil dal novinarjem izjave, da bo skupščina še do 10. julija zborovala. Ni mogoče misliti, da bi bil Trifkovič dal tako izjavo, a se ne bi bil pred tem sporazumel s predsednikom vlade. Kaj je dalo pevod za odgodi-tev skupščine, je za zdaj še politična tajnost. Na vsak način izgleda, da odnošaji med vladnimi strankami niso taki, da bi se moglo skupščinsko delo nadaljevati po naprej določenem vzporedu brez potresov v sedanji vladi. Bilo je mnogo nujnih stvari, ki bi jih bila mogla in morala skupščina rešiti, predno je odšla na poletne počitnice. So predmeti, za katere je skupščina na zahtevo vlade izglasovala nujnost. Tako je tu stanovanjski zakon in zakon o potnih 'in selitvenih stroških Vojaških oseb. Dalje je imela narodna skupščina dolžnost, da se pred odhodom na počitnice bavi s še važnejšimi vprašanji, 'ki zanimajo široke sloje naroda. Narod mnogo trpi, ker -e te stvari ne rešijo. Tako čakajo na rešitev naša težka gospodarska kriza, dalje kalastro-falne povodnji zadnjih dni in druge elementarne nesreče. Pri tem trpe tudi interesi državnih financ. Da vse te stvari ne dovoljujejo odgoditve skupščine, je jasno.
SEJA IISS.
Beograd, 2. julija. Hrvatski seljaški klub je sklenil, da se bo 7. t. m. vršila seja kluba, in sicer, v Zagrebu. Na tc sejo pridejo vsi poslanci in, kakor se do-znava, pride k seji tudi predsednik HSS Štefan Radič.
SEJA JOVANOVIČEVEGA KLUBA.
. Beograd, 2. julija. Včeraj popoldne je imel klub Ljube Jovanoviča svojo sejo, na kateri se je razpravljalo o političnem položaju in govorilo o delu med narodom v času skupščinskih počitnic. Stavljeno je bilo več predlogov, med njimi tudi predlog, da se zaprosi predsedstvo skupščine, naj takoj skliče sejo narodne skupščine. Na tej seji naj bi se razpravljalo o ukrepih, ki so potrebni, da se odpcmore prebivalstvu, ki je bilo oškodovano z zadnjo povodnijo.
SOVJETI ODGOVARJAJO CHURCHILLU.
Moskva, 2. julija. Sovjetski poverjenik za trgovino, Frunke, se je v neki izjavi izrazil, da je po njegovem mnenju tendenciozno in lažnivo ter za sovjetsko vlado zelo raežaljivo opozorilo angleškega ministra Churchilla, ki je svaril angleško industrijo, naj bo oprezna napram sovjetski vladi, češ, da je Moskva že večkrat postopala nelojalno. Po vzpostavitvi trgovinskih odnošajev z Anglijo sovjetska vlada nikakor ni kršila svojih obveznosti, temveč si je celo prizadevala, da utrdi gospodarske zveze z Anglijo. Franke omenja dalje pritisk angleške vlade na angleške banke in pa različne manevre angleških kapitalistov proti sovjetski trgovini. S tem je Anglija preprečila, tla bi sovjetska vlada naročala sveje industrijske potrebščine v Angliji-Sovjetska vlada je zato iste predmete naročila drugje in jih dobila že po ugodnejših pogojih.
Pj občnem zboru Trboveljske premogokopne družbe.
Včeraj smo objavili oficijelno poročilo T. P. D. o njenem zadnjem občnem zboru z dne 30. junija. To poročilo pa moramo nn vsak način malo izpopolniti, ker je T. P. I). za Slovenijo pač tako važna, da je treba o njenem občnem zboru spregovoriti nekaj več.
iNa tem občnem zboru je bilo sklejeno, da se izplača dividende 30 dinarjev za delnico.
V	uipravnem svetu je bilo treba izpopolniti štiri mesta. Od lanskega leta je izstopil iz upravnega sveta bivši glavni ravnatelj gosp. Avgust Praprotnik, vsled znanega finančnega poloma Ljinderbanke pri M a sch i n en f a ib r i k ' Brnu pa $o izpadli iz odbora bivši predsednik Landerbaake Rotter. industrijalec AVutte iz Gradca ter dunajski finančnik Desaise.
.Mesto teh gospodov je izvolil zadnji občni zbor v upravni svet T. P. D., Krnila Freunda, direktorja Landerbanke na ‘Dunaju, Ervina Philippa in dr. Ernsta Hoplerja, mesto g. Praprotnika pa ravnatelja T. P. D. g. Riharda Skubca. Vsi trije prvo imenovani gospodje so Nemci, g. Rihard Skubec pa je kočevski Nemec in biv&i avstrijski generalštabni oficir. v cegar rodbini se govori samo nemško.
Ni nam treba naglasati, da smo v narodnostnih vprašanjih nad vse Liberalnega mišljenja, toda naša liberalnost ne more iti tako ■daleč, da bi molčali, -če se v največjem slovenskem podjetju Slovence prezre popolnoma. Zlasti pa ne moremo molčati, ker je delovanje 1. P. J), mestoma naravnost proti slovenskim narodnim iu gospodarskim interesom. Zato je nujno, da ima Slovenija v upravnem svetu T. P. I). tu‘di svoje zastopnike, da ima s tem jamstvo, da se milijoni, pridobljeni na slovenskih tleli in od slovenskih rok ne bodo uporabljali proti slovenskim interesom.
Od te svoje zahteve Slovenija ne more odstopiti iy če mislijo gospodje delničarji T. P. D., da so tako močni, da morejo prezreti slovenske zahteve, potem pač Sloveniji ne preostane nič drugega, kakor da začne naj-odločnejši boj proti T. P. 1). in njenemu postopanju. Naj bo T. P. I). finančno še tako močna in s tem njen vpliv v Beogradu še tako velik, vendar pa ji je politična moč slovenskega iaroda v svobodni Jugoslaviji ne samo dorasla, temveč tudi močnejša. Nič za-, to, če so trenutno konstelacije v državi še
‘takšne, da ljudska volja ne pride do pravega izraza, toda izboljšanje je že na poti in tedaj bo tudi slovenska volja uveljavljena.
In slovenska volja pravi, da ni Slovenija kolonija za tuje kapitaliste, da jugoslovanska vlada ne more trpeti, da se zaradi profitov tujih kapitalistov mečejo slovenski rudarji na cesto in da je <za Slovence mesta pri T. P. D. le na podrejenih mestih. Ravno tako pa tudi jasnost ne bo trpela, da bi morala plačevati drag premog samo zato, ker je Slovenija brez vsakega vpliva na vodstvo T. P. D.
‘Zato pa tudi pozivamo vlado, da stori svojo dolžnost in da pouči T. P. D., da se ne pusti briskirati od tujih delničarjev T. P. D. To tem manj, ker bi milijoni in milijoni obenem z zavrženim' premogom T. P. 1). splavali po Savi, če ne bi bila ravno država tako darežljiv odjemalec trboveljskega premoga.
Svojo dolžnost pa morajo storiti tudi vse slovenske stranke. V upravnem svetu T. P. D. so sedaj 4 Slovenci, od katerih pripadata dva SDS, dva pa SLS. Po zadnjem občnem zboru, oziroma že davno preje, je dolžnost obeh teh strank, da pozoveta oba svoja zastopnika, da položita mandate, če ne moreta doseči, da krene T. P. D. na drugo pot ali pa da javno izjavi tako SDS ko SLS, da ne smatra nobenega upravnega svetnika T. P. D. za svojega pristaša. V tem pogledu mora priti do popolne jasnosti, ker drugače sme javnost z vso pravico sklepati, da se sine T. P. D. na SLS in SDS zanašati. To tem bolj, ker je časopisje obeh teh strank — in to časopisje je dominantno — silno molčeče glede T. P. D.
Ta molk pa se mora nehati, ker je T. P. D. s svojim zadnjim občnim zborom slovensko javnost izzvala in ker bodo razmere vedno težje, če bo Slovenija na ta izziv molčalo.
T. /P. 1). je tako važna za Slovenijo, da se mora glede nje strniti ves slovenski narod v eno falango, ker le tako je mogoče tudi nastopiti proti njenemu postopanju z onim političnim vplivom, ki je potreben, da se premaga protektorje T. P. D.
Vsa slovenska javnost pa je dolžna skrbeti, da bodo slovenske stranke tudi storile svojo dolžnost in že danes mora biti geslo vsakega poštenega in zavednega Slovenca, da niti enega glasu Stranki, ki bi cincala v boju za uveljavljenje slovenskih interesov tudi pri T. P. (D.!
Politične vesti
= Interesantna izjava St. Radiča. Na Petrov dan je priredila HSS v el ih shod v Veli Luki iu v Blakšem. Na obeh shodih je govoril tudi Stjepan Radič. Dejal je, da bo- pri prihodnjih volitvah oddanih za seljačko gibanje en milijon glasov in da pride potem »elja-Ska vlada. Izvir narodne suverenitete je se-ljaški narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri Hrvatih da so od tega gibanja deszer.iirali dr. Trumbi 6 in tovariši, dočim je nasprotno pri Srbih Ljuba Jovanovič izstopil iz radikalne stranke, ker se ni sporazum izvajal. S tem je Ljuba Jovanovič zelo okrepil stališče Hrvatov v vladi. Če bi izšli iz vlade pašičevei, potem bi bila vlada samo močnejša.
= Vse proti nettunskim konvencijam. Da je vsa opozicija proti nettunskim konvencijam, je itak znano. Ravno tako pa je tudi znano, da med vsemi poslanci HSS ni niti enega, ki bi javno zagovarjal te konvencije. Znano je nadalje tudi to, da so vsi dalmatinski radikali odločno proti tem konvencijam. Sedaj pa izjavlja v »Politiki - g. Jelenič, da je pooblaSčen od Nikole Pašiča k izjavi, da je tudi g. Niko^t 'Pašič proti sprejemu nettim-skih konvencij. Vse je torej proti konvencijam, skupščina pa jih je sprejela. Kdo pojasni to uiganko, kdo razreši ta rebus?
= Vlada za poplavljence. Na zadnji seji ministrskega sveta se je predvsem razpravljalo o nujni pomoči poplavijencem in o po-
trebnih korakih, da se ohranijo ogroženi nasipi. Glede pomoči poplavljeneem so imter-pelirali vlado že številni poslanci, tako Jovanovičev klub zaradi poplav v Vojvodini, demokratski poslanca zaradi poplave 'mesta Velesa in okolice ter radikalni poslanci zaradi velike poplave mesta Mostarja. Z ozirom na vse te interpelacije je izjavil minister Pucelj: Jaz sem že vse pripravil, da ‘dobim od vlade izredne kredite, ki bodo dovolj visoki, da se omeji katastrofa od povodnji kolikor mogoče. Na terenu dela že več desetin inže-njerjev in na tisoče delavcev. Popravljajo se nasipi, utrjujejo slaba mesta in grade novi visoki nasipi. Toda na hitro roko se ne more zgraditi novih nasipov. Dela pa se vse, kar je mogoče, da se katastrofa omeji in vlada bo v ta namen dala maksimum svoje energije in svoje finančne sile.
= Novi stanovanjski zakon. Na seji odbora za proučevanje zakonskega predloga o ispremembi stanovanjskega zakona je bilo sprejetih samo prvih pet členov novega zakona z nekaterimi izipremembami. V imenu HSS je zahteval Hadziomam, da se podaljša sedanji stanovanjski zakon brez izprememb do 1. novembra 1927 in da se v času od 1. novembra 1927 pa do 1. maja 1928 nihče ne sme deložirati. Temu se je protivil posl. Kurna-nudi, ki je zahteval, da naj velja novi zakon samo do i. maja 1927. Nato je bil sprejet pred-
log ministra Simonoviča, da se ta člen odloži, dokler se o novih predlogih ne izreče vlada.
V	Členu 2. se dovoljuje posestniku, ki nima več ko 2000 Din mesečnih dohodkov, da prosto razpolaga tudi z drugim stanovanjem. Čl.
4. odreja, da se hišni posestnik, ki stanuje v stari hiši, ne more posluževati sedanjih ugodnosti dalje od treh mesecev in ne samo mesec dni, kakor je v projektu. V iimenu HSS zahteva dr. Basariček, da se iloda odredba <> zidanju novih hiš in dovoli olajšave onim, ki zidajo. Minister Simonovič je izjavil, da bo
o	tem poročal ministrskemu svetu. Pri čl.
5. se je razvnela debata, da se rok za deložacijo skrajša od G mesecev na tri. Posl. De-metrovič se je temu odločno uprl in enako tudi drugi poslanci. Predlog je nato padel in ostane šestmesečni rok. Koncem seje je izjavil minister Simonovič, da ni on predlagal teh izprememb. temveč je hotel, da se sedanji stanovanjskj zakon podaljša brez vseh iz-prememb za eno leto, a so ‘se temu ostali ministri uprli.
„ T- »Doi“5 0 koaliciji Pašič-Radič-Piihičevič.
Radičev >Dom? pise: Vsa javnost ve, da ie predsednik HSb v onem hipu popolnoma pre-trgal vez s Pasieeni, ko se je prepričal da je Pašič nesposoben za boj proti korupciji in da ni voljan hitro delati s parlamentom,' zlasti pa, da je proti temu, da se v vsej državi takoj uvedejo občinske samouprave in da se vendar že enkrat izglasuje zakon o izenačenju davkov. Res je sicer, da jp predsednik HSS izjavil, da nima niti proti Pribičeviču in niti proti iPašiču nobene osebne mržnje, čeprav ima zanjo zela mnogo povoda, toda ravno zato, ker deli njega od Pašiča in Pribičeviča globoko in iskreno razumevanje politike narodnega sporazuma ter veliki, ideal sel jaške države, ne more biti niti govora o lem, da bi dopustil predsednik HSS, da bi mesto sedanje zdrave in edino mogoče vladne kombinacije, prišlo do nestvora, kar bi dejansko bila skupna akcija korupcionistov iz Pasi če ve okolice, Pribičevičevih batinašev in HSS.<
= širši izvrševalni odbor češkoslovaških socialistov o deinisiji dr. Beneša na poslanski mandat. Pod predsedstvom Klofača in pri udeležbi 00 članov (z glasovalno) in 9 (s posvetovalno pravico) je sklepal izvrševalni odbor čšl. socialistične stranke ves dan o političnem položaju. Po referatih poslancev dr. Frankeja, Stfibrnega in 'Klofača se je razvila obsežna debata, ki so se je udeležili skoraj vsi navzoči poslanci in senatorji. Nato je pre-čital senator Klofač pismo dr. Beneša, ‘ki izjavlja, da v celoti usvaja argumente predsednika Masaryka in da zato ne odstopi kot zunanji minister. Ker pa na drugi strani popolnoma uvažuje posebnost notranjepolitičnega položaja stranke, se odpoveduje poslanskega mandata. Izvrševalni odbor je nato sklenil, da zvest stališču stranke, da je blagor republike nad vse, priznava nenavadno tehtne argumente, ki silijo dr. Reneja, da še nadalje vodi zunanje ministrstvo in da bo stranka zato še nadalje podpirala zunanjo politiko dr. Beneša, kateremu popolnoma zaupa. Kar se pa .tiče poslanskega mandata dr. Beneša pa prepušča stranka dr. Benešu v tem pogledu popolnoma proste roke.
—	Varčevanje v Italiji. Ministrski sve.t je odobril zakonski načrt, po katerem se prepoveduje gradnja luksuznih stavb in otvarjanje novih kavarn, Slaščičarn in sličnih lokalov. Obenem se odreja, da dnevniki ne smejo obsegati več ko O strani, da se s tein prihrani uporaba papirja. Končno se dovoljuje po novem zakonu podjetnikom, da podaljšajo delovno dobo za eno uro. Novi zakonski načrt je v zvezi ri dobro žetvijo, vsled česar se misli cene poljedelskih pridelkov maksimirati.
= Mussolini nadzoruje vojašnice. Mussolini že več dni inepieira vojašnice v Rimu. V po-litrčnih krogih se te inšpekcije zelo omenjajo. Po izvršeni inšpekciji vojašnic je abral Mus-solini oficirje vseh pregledanih čet in jim poudarjal, da mora biti vojska pripravljena za vsak slučaj, kot nada domovine in kralja.
Beležke.
*°be preklicuje »Slov. Narod«. Včeraj smo zabeležili, kako je »Slov. Narod« postavil »Jutro na laž. Današnji »Slov. Narod« pa je že zlezel pod klop in preklicuje samega sebe. Piše namreč:
K občnemu zboru Zveze gremijev nam piše udeleženec (naj pove Slov. Narod« ime!): Vaše včerajšnje poročilo je bilo, kar se tiče volitev odbora, netočno. Res je bi! stavljen predlog, naj se sedanji odbor z vzklikom znova izvoli do konec letošnjega leta (torej vendarle! op. ur.), a velik del delegatov (torej ne večina!) je proti temu protestiral. Ker pa je naravno (za pogorele gospode od SDS namreč), da so volitve per acclamationein dopustne le, ako nihče ne zahteva volitev po listkih, smatra večina (oho!) delegatov in odbora (kako pa!) volitve 'i» neveljavne, s čemur je prišla Zveza gremijev v mučen (!) položaj.
Krasen je ta preklic samega sebe! Zanimiv je le esdeesarski, argument, da sme tudi •en sam član zapovedati, kako se imajo vršiti volitve. Gospoda ‘menda misli, da sme z vetom terorizirati trgovce tako dolgo, dokler jim oni slepo ne ubogajo. Pa se silovito motijo. Esdeesarske komande je vse že do gT, sito, zlasti pa odklanjajo trgovci komando onih, ki so ■zakrivili znani protidraginjski kon. Zveza slovenskih gremijev je krepko delujoča organizacija, zato pa 'tudi ne dopušča, da bi kdo z vetom oviral njenega delovanja. Bo preteklo še presneto mnogo vode, predno si bo esdeesarska gospoda priborila v Zvezi gremijev pravico veta.
Divna pa je fraza anonimnega udeleže#68’ da je prišla Zveza gremijev sedaj v jtfticen položaj. V mučen položaj so prišli saimo tisti, ki so potvorili resnico o obenem aboru -Zveze ^remijev in v dvakrat nvučen položaj pa je prišel »Slovenski Narod , ki je moral na komando samega sebe preklicati in javno pokapati svojo odvisnost in svoje nespoštovanje resnice.
Kratke vesti.
Angleški parlament je sprejel zakonski načrt o osemurnem delu v rudnikih.
Novi nemiri so izbruhnili na Poljskem m
je zato preki sod podaljšan do konca julija-
Mohamedanski kongres v Italiji je bil otvorjen pod predsedstvom Ib n Sauda. 'Kongres ima urediti vprašanje romanja v sveta,; mesta, bavil pa se bo najbrže tudi z vpraša* njem kalifata.
Vsled zarote proti Kenialu paši je bilo ■aretiranih še 10 poslancev. Obračun Kemala z opozicijo bo torej prav temeljit.
LJUBLJANSKA BORZA, četrtek, dne 1. julija 1926.
Vrednote:	Merkantilna	banka, Kočevje,
den. 100, bi. 102, zaklj. 102. — Blago: Trami: merkantilni, od 8-8-—18-24, od 4—11 m, fco vag. nakl. post., 8 vag., den. 220, bi. 223, zaklj. 220. Brzojavni drogovi (smreka, jelka, bor), popolnoma zdravi, ravni, obeljeni, stegnjeni, primerno' suhi (teža 1 kub. meter ne sme presegati 700 kg), ravno odžagani, do 12 m, fco vag. meja, 20 vag., den. 300, bi. 300, zaklj. 300.
Zagreb, dne 1. jnlija. Devize: Ne\vyork izr plačilo 50.36—56.60, London izplačilo 275.05 do 276.25, ček 275.087—276.237, Pariz izjpla-ipilo 157.08—159.08, Praga izplačilo 167.3 do
168 3 ček isto, CuriJi ček 1004.55—d098.55, Berlin izplačilo 1346.9-1350.9 Dunaj izplačilo 798.5—802.5, ček isto, Budapebta 0.0792
do 0.079G.	w
Činih, dne 1. aprila. Beograd 9.l3o, New-york 516.50, London 25.14‘V«, Pariz 14.20, t ra-ga 15.30, Berlin 122.975, Bukarešta 2.42, Sofija .8.725, Dunaj 73, Budapešta 0.00733.
Ivan Hribar:
Franju Šukljetu v spominsko knjigo.
Pravili so mi, da izda Fran Šuklje svoje spomine. Ob tej novici me je 'mahoma obšla nagajiva misel, kako lepo bi se šukljetovi knjigi podal ilustrovan naslovni list. In kar zdelo se mi je, da vidim našega neprekoslji-vega mojstra Smrekarja, kako s svojim ne-odoljivim humorjem in genijalno hudomušnostjo riše dvornega svetnika ftukljeta, stoječega pred velikim zrcalom in vihtečega kadilnico prd lastno podobo. Vedel sem vnaprej, da se bodo čitale ogabne samohvalne dili-ra’bme, zavite v kopreno zgodovinskega videza; zato se za literarne izživetke .»starca s Kanina ' nisem zanimal več.
Ko so me pa prijatelji jeli opozarjati, kako bivši profesor zgodovine božanski Klioni neusmiljeno stopa na pete, postala mi je stvar zanimivejša. Toda po knjigi sem posegel šele, ko me je eden prijateljev vprašal, fe bodem molčal na iniamije, katere je pisatelj v knjigi nakopičil o meni.
Ko bi me kdo vprašal kaj čutim sedaj, ko sem si ukradel toliko časa, da sem Šukije-tove takozjvane spomine prečital, odgovoril bi mu, da nekaj podobnega obžalovanju in pomilovanju. Obžalovali je pisatelja, kateremu je strast oči vi dno do neke 'meje omračila razsodnost; pomilovati človeka, ki se še pod konec svojih dni ne more otresti nizkotnih nagibov do svojega bližnjega.
Trde besede so to in nerad sem jih zapisni, ker se ne strinjajo ne z mojo — dasi sicer (borbeno — naravo .in ne z mojo odgojo. Storil sem to le rtb spoznanju, da bi se nam zdel smešen človek,' ki bi se hotel branili z elegantno izprehodno paličico, ako se kdo iz zasede vrže s koloni nadenj. Zato že naprej prosim oproščen ja, ako bodem šukljetove ■trditve izpodbijal s krepkejšimi izrazi.
Predvsem naj bode ugotovljeno, da je profesorju zgodovine — in to je bil Šuklje, dok-
ler se ni preril v parlamentarno življenje in j k boljše plačanim službam — resnica, la hčerka božja, dokaj postranska stvar. Kjer misli, da se lahko izhaja brez nje, vrže jo meni nič tebi nič iz svoje krošnje. Vsled tega nastali prazni prostor v tej krošnji izpolni enostavno z izmišljotino ali pa 7. nečem, kar je resnici ravno nasprotno. Kako se to v slovenščini zave, ve Šuklje prav dobro.
Nadaljnja značilnost vsega njegovega pripovedovanja je brezmejna samohvala. On je Cimboraso učenosti; njegova pamei presega vse druge vsaj za toliko, kolikor je Gavrizan: kar višji od Triglava; po svoji genijalnosti je
—	ako ne več— vsaj enakovreden velikemu Napoleonu; njegove taktične poteae izpolnjujejo najsijajnejše strani v zgodovini avstrijskega parlamentarizma. Kako je bilo mogoče, da je dunajski državni zbor sploh eksi-s to vali zamogel, predno je on vanj prišel, je za čilalelja prava uganka. Iz njegovega pripovedovanja bi namreč zaključeval, da je duili modrosti nad klasično stavbo na dunajskem Franzens-Ringu razpel svoja krila šele tisti dan, ko je Šuklje za poslanca prisegel.
In pa njegova nebotična nesebičnosti Pomislile: zgolj iz idealizma je prevzel urejevanje »Ljubljanskega iLisla<; iz najčistejših nagibov je zagovarjal in podpiral avstrijsko vlado, pa naj je to bilo z obrani ho nemškega učnega jezika n* realki, % odklanjanjem vsenarodne zahteve po slovenskem vseučilišču ali z zagovarjanjem nemoralne postavke ** poučevanje nemščine na slovenskih ljudskih šolah. Kaj pa, ko bi ga resnično nepristranski zgodovinar s pisanimi dokazi v rokah takoj glede prve točke postavil v čisto drugačno luč; kaj ko bi glede ostalih izvršil anali®), ki bi dala rezultate, kateri bi se ne strinjali z njegovimi trditvami?
Meni seveda šuklje pripisuje VBe slabe lastnosti. Zopet seveda z jasnim namenom, da se njegove — dr. Tavčur bi bil dejal: Frauceka Velikanskega — kreposti v tem večjem sijaju zablešče. Sicer Šukljetove pohvale nisem bil nikdar željan in bi je tudi ne 'bil nič kaj vesel. Lahko bi torej čez ta
del njegovih, z jedko domišljijo prekvasenih spominov prešel na dnevni red. Tem bolj, ker mirne vesti lahko prepuščam nepristranski zgodovini, da oceni moje javno delo. Ako se torej vendarle spuščam v odgovor, storim to zgolj zaradi tega, ker sodobnost iz subjektivnih razlogov ni nikdar imela, nima in ne bode nikdar imela objektivne sodbe, neskaljenega pogleda in pravilne ocene in je za bodoče iskalce resnice velikega pomena, da ne zajemajo samo iz enega — često kalnega
—	vira.
Silno všeč je Šukljetu, da se more postaviti s svojo akademsko omiko. Ne govoril bi resnice, ko bi trdil, da nisem že sam večkrat obžaloval, da so mi okolnosti onemogočile pridobiti si jo tudi. Toda Šuklje sam mi je klasičen dokaz, da akademska omika ne daje človeku vselej tudi srčne omike. O oliki niti ne govorim. Sicer je pa dvorni svetnik Šuklje, ki je to okolnost pograbil z očividuim namenom, da me poniža, pravzaprav dosegel ravno nasprotno. Saj sem kljub svoji inferiorni šolski izobrazbi dosegel mnogo višje časti in mnogo važnejše položaje nego <m. Kaj iz tega sledi, si logično sodbo lahko napravi sam.
Priznati moram, ne da bi se s lem bahal, da sem si marsikdaj, ko sem se oziral na svoje delo preteklih dni, z nekim notranjim zadovoljstvom sam pri sebi dejal: diem no perdidi. Pa vam pride sedaj strupena J politični — in kakor vidim tudi oseb sprotnik ter kratkomalo zanika v? J uspehe. Še več; drzne se celo	*
slovenskemu narodu več	37
ristil. In vendar sem že celih 37 tet čas n
meafcan ljubljanski; sem b '	,
žnoan slovenske prvostolnice, mi je Narodni SkupSčina priznala 50 let narodnega dela- mi je predsednik Francoske Republike podelil ikomanderstvo častne legije — prvemu in doslej Se edinemu Slovencu, ki je deležen postal tako visokega francoskega odlikovanja. AH se je vse to mar zgodilo zaradi škode, ki sem jo delal slovenskemu narodu?
Toda Franjo šuklje mi očita nečimemost
in poreče gotovo, da je nečimerno navajati ta dejstva. Jaz pa pravim, da se kaj malo poda, če očita komu neeiineruost on, ki ie ljubljanske mestne redarje ošabno klicaj ?* odgovor, zakaj ga ne pozdravljajo in ki ko se je s cesarskega Dunaja vrnil na svoj, v dobi načelnikovanja državni zalogi šolski« knjig po velikomestno urejeni gradič Kamen
—	kakor pravijo — ob teloroki procesiji ' Novem mestu zahteval, da koraka prvi za Rogom. Le mimogrede bodi .omenjeno, da se prav nič ne čudim, če Šuklje, ki je v taki časti iunel razne avstrijske uniforme, posla-niško uniformo naše države proglaša za fantastično. Zanj je gotovo fantastična; saj niti v .fantaziji ne bode nikdar dosegel opravičenja nosili jo.
Za doktrinarca me proglaša šuklje. Zato, ker Kem si ostal v politiki doeleden in,in!r menjaval svojega iprepričanja politični (1'
miki priT“£
rr	ni	padla	v	smislu
šukljetove, ienvveč v smislu moje taktike! Sni smo v novi, v svoja državi m Avstrija, okohi katere mogotcev se je profesor, poslanec in dvorni svetnik Šuklje vedno v patri-jotični udanosti motal, je tako temeljito ginila s površja, da ima celo on, ki i. 1883. deželnoztoorsfci poročevalec 0 .g nostni adresi in se je udanosti do <es„J,. F ran ja ,Josipa skoro topit, sedaj toliko P* * ma, tla na grob istega cesarja Franja JOS»P korajžno meče kamenje.
Šuklje seveda ne more razumeti, da se kdo predranil [»obijati rvanično avstrijsko p ^ litiko. Njemu je bilo, kakor sam pravi, g no vodilo političnega udejstvovanja, do» > kar se je v danib razmerah doseči o*11?' n: izpremembo teh razmer se seveda upal; ne: to bi bilo prekucuSko. In preK^ oustvo vendar ni stvar dvornin -	r?
Oni so lahko borbeni navadol, toda navzgor Ne — in nikdar!
(Ko,nec prih.)
Dnevne vesti
DOLŽNOST DRŽAVLJANA.
>Z ozirom na očitke, objavljene v časopisih o neupravičeni rabi orožja (pendrekov, op. ured.) od strani varnostnih organov, se ugotavlja, da policijska direkcija do sedaj ni prejela nobene tozadevne konkretne ovadbe.
'(Konec uradnega poročila o ljubljan-skih dogodkih.)
■da	Pravica	ni tako sveta in tako trdna,
icv !!e	VS3,811^3'	če je ne brani tisti, komur
ž.avTuiinen^ena' ^a*° Je dolžnost vsakega dr-'bošfim?’ *da tUi(^ lSa,rn 'brani državljanske svo-kršijo ’ vidi’ da se te s katerekoli strani
drž^vljan^idj?1 $*®vljan. ki si je sve-st svojih skl oman m jPravic’ da se »pozablja polici J-
potem
"in ia -*-» ■	—orožje, &*■* — —	.
javi m 1 nje^0Va dolžnost, da ta slučaj pri-
-* 33 SP T»rtlr!:y i _______   nvIrrnirnrnfMt
filna..
,°raZafl_ flad surovostjo, je bi-ez vsakega po-
:, ko ga ne bi smel, -	-	da ta slučaj pri-
Po	®e	Pokliče krivec na odgovornost.
. nafl samo govoriti o pretepanju in se
mena T I auiovosiju, je	h-
JiarnH -t a dejansko nastopiti v obrambo oamh pravic, ker samo tako je mogoče Pravice obraniti. Prijava v tolčem slučaju
^ nobena denuncijacija, kakor ni denuucija-8am0 ? se 'Prim'e zločinca pri zločinu. To'je «bho<in amlba državljanskih pravic, to je ne-najmotn,Jotl;ebna kontrola javnosti, !ki je ^vcboščine?6 iams*vo da se bodo državljanske Konsfat- Skovale, kljub mno«£, Policiiskega ravnatelja, da konkretne n Sovorjenju ni bilo niti ene da je <lržavliVa^e’ uničujoče izpričevalo, zeren.	lanski ponos v naši javnosti mi-
-	In to se m
čuditi, Je Sp?ra nehati, ati pa se ne smemo služimo.	z nami postopalo, kakor za-
}a	I,.*ovn**‘	®yez med črnim
^Ucijo četrte tileh«!-?^11' ? ozirom na reso-navske komisij© v n ratUda v 6dna r°d n e do-neralna direkcija voda^ P l>ri®ela Ke-
...	}	Poljedelskem ministrstvu je .podpi-
» ukaz o imenovanju, premestitvi, napre-\anju in vpokojitvi večjega števila držav-rento\reZ	ekonomov in poljedelskih refe-
.snjTv Uspehi na. sredinih šolah so letos v dasi g6111 nekoliko 'boljši kot prejšnja leta, bp Iedno ne odgovarjajo prevojnim, no n,;. < Pl>ira telovadnim društvom. Prosvet-Za 'Dodnrvrft y°ije odobrilo kredit 100.000 Din
^PodporeOVldninJ Zlasti S(>kolskim dru-Viiti.	začno	v	kratkem izplače-
svet se bo ba^te^hfil^V °lavni prosvetni sanja novih šolskih učbenikov™ k^1 Vp™~
uvedejo z začetkom prihodr^ s T? se leta. Glavni prosvetni svet ie dobil ~ novih učbenikov na ogled	e	vec
cihT	gimnazijcev	v	Dalma-
3». Dijaki višjih razredov sarajevske »im
tiini T<r"w ki še ho,d*in “a letovišče v Opa-
^ . lv.Aoi pripovedujejo inozemski posetni-velesejma, ki so došli iz Opatije, se je zgodil tam za italijanski fašizem značilen incident, ki naj služi obenem tudi kot svarilo S M §e hodijo zapravljat denar v
«a veC^of dovo?	,č?Prav ima na*a
Sih nadcSelm zanjeJ Te^dn in Cel° b^ Opatiji neka oficSa f šSovsk J" ^ v
pri- kateri ie mJi,, ■ ,lstovska prireditev himno. Fašisti % ■/ihtav']	fašisfovsko
mei>U-ajocili tujcev H i u ° stevlInih pro-se gre h„ V L- ’ sPloh n,so vedeli, zakai
!«alo simnaHčn f ,P°zdrav- - Tujci so to •Jlh Pozneip	Z!>htevo odklonili, nakar so
upadle ia1 P°.?a™ezne fašistične gruče na-Vsi gQstje J‘h do dobrega preteple. — 'Protesta, deUn atl^' 80 na,° deloma v znak Ypa'tije. Akn -	'?	Prev'idnosti odpotovali iz
, ugoslovari n ™ me^ .tepenimi ^osti kak „°r da je d,vK-,ne '!loren10 reči drugega, ka-f°vf(>1Jiibnost? ; P®5tfeno lekcijo o fašistični tal£S2Ju še nauk, naj v bo-, Oožki	letoviSfa. '
?daj maloštevilni. VZPOk "1 *“wiu so do-'Piclega obiska Čeških Bosi(>v l^8" nenavadno izmed prvih razkrili lepoto ’nagel8S,0v° eni le vsesokolski zlet v praei p„ Pr,*noria
sas^-v"
govor n-1 •	Vellk0- 10 je vsekakor od-
Mussolinija lmpera,orske nasfoPe »duce-ja«
.je	listi. Prosvetno ministrstvo
^'adinskin’ da P°sveti letos posebno pažnjo |.rajih n;ia' listom, ki izhajajo v poedinih 'sfi se n,,.- države. Lej »o urejeni mladinski Iliada «i,k °^e š°lani, razven tega se jim redit 20	v	to svrho je razviden
^kii.	delavnica	v Velikem Bečke-
c! *6kom TjiT- min|9trstvo je odločilo, da
d i v Velik(>n,Snnefxi' železniška delavni-
£lavnici se Llr,0- 1?ku1znatn(> razširi. V
d!3£ KVrše,vfle vse P°Prave že-i, Hjp i„i 1 u.k‘i banatske proge. Za rtz-
er«ku ;n!žke delavnice v Velikem Beč-
2* V4Srtn kredit «00% ?mUr,^ važna'' stanovska"vprakanj^a dKoVIlem
^ v eb0J Prosi vse -stanoKTrga^Se
d“ se kongresa
^CsSrP^h' ^formadj^f^aje^Sž
UK ^w3£BSgii^
—	Nov poslanik pri Vatikanu. Naš novi vatikanski poslanik g. Simič je dospel v Beo-
grad.
— Demonstracije na zagrebški univerzi. Te dni je prišlo na zagrebški univerzi do velikih demonstracij radi škodljivih konvencij med našo državo in Italijo. Akademična mladina je vzklikala proti Italiji, Mussoliniju in dr. Ninčiču. Do večjih izgredov ni prišlo. K ponovnim demonstracijam zoper Italijo bi bilo omeniti, da so deplasirane, prava adresa je dr. Ninčič.
— Maturantom drž. gimnazije v Celju iz 1. 1921. Na splošno željo tovarišev, naj se snidemo o!b priliki petletnice naše mature v Celju, sporočam, da se vrši naš sestanek dne o. julija t. 1. ob 15. uri v gostilni »Pri mostu« lla Bregu pri Celju. Polnoštevilna udeležba zazeljena. Event. pojasnila daje Iš Belle, Kostanjevica pri Krškem.
Akademski klub za Društvo Narodov bo] priredil v poletnih mesecih j)o Sloveniji nekaj javnih predavanj o nastanku, pomenu, organizaciji in delu Društva Narodov ter
o	raznih mednarodnih vprašanjih. Točno po-znanje organizacije in delovanja najvažnejše svetovne inslitucije je ne samo koristno, temveč za popolno razumevanje današnje mednarodne politike neobhodno potrebno. Prva predavanja se vrše v nedeljo 4. julija, in sicer: v .Boh. Bistrici predava ob 11. uri v občinskem domu Stanko Mencinger; na Jesenicah predava ob 15. uri v občinskem domu Vladimir Grossmann; v Št. Vidu pri Ljubljani predava ob 7. uri v Ljudskem domu Marijan Zajec; v Litiji predava ob 11. uri v sokolskem domu dr. Stojan Bajič; na Vrhniki predava ob 15. uri v rokodelskem I domu Boris Kermavner; pri Sv. Tomažu pri I Ptuju predava ob 11 .uri v šoli Joža Voršič.
I Društva, ki bi želela kako predavanje, naj i svojo željo javijo z navedbo časa klubu (A. K. z. D. N., Ljubljana, Univerza).
— Velika nesreča se je zgodila včeraj v vasi Dračevo v Hercegovini. Kmet Simo Matkovič je opravljal s svojo ženo poljska dela. *)onia sta pus-tila svoja dva otroka. Medtem
hiša nenadoma zrušila in pokopala pod Hti-J otroka. Izpod ruševin so izvlekli
— M..-azmesarieni trupli obeh otrok, malre iavf	,,a °t«ku Sumatra. Iz Su-Paudianm °! da je močan potres mesto flpini i -C ■ na Sumatri skoraj popolnoma raz-
J u»itih je več kot 100 oseb, med njimi en Evropejec.
! . J~ Strašna eksplozijska katastrofa. Pri vo-
| jaških vajah pri ICovelu (Volinija) je eks-; plodirala te dni 18 cm granata. Pri tem sta j bila ubita 2 oficirja in 36 vojakov, 30 voja-I kov pa je bilo težko, 11 lahko ranjenih. Gle-I de^ vzroka katastrofe se jioroča, da gre naj-i bi že za granato, ki je ostala .v zemlji še izza časa svetovne vojne in na katero je stopil med ekserciranjem kak vojak.
— 60 oseb pokopanih pod ruševinami cerkvenega oboka. Kot poročajo iz Madrida, .se je zrušil v španski provinci Jueni •ned službo božjo strop neke cerkve, pri čemur je poginilo 60 ljudi.
— Zopet aeroplanska nesreča pri Kiinigs-liergu. Aero])lan, ki je vršil poštno in drugo službo med Kbnigsbergom in Danzigom se je pokvaril, padel iz velike višine na zemljo ter se popolnoma zdrobil. Trije potniki so bili ua mestu mrtvi, medtem ko je bil pilot težko ranjen.
pot^esn^rkmi-om ki^"'--i*''‘-'T Mo2nim
teden oh Sn.i, ’ .	0	-11*1	eutil‘	pretekli
dni potresi ®d?f®mskemvmorju, so sledili te
i	-achij eh Ra, N®mHiii in Švici. V Brei-niii ^ -t en,i je. yef, hiš močno poškodova-| fjr,.v'rel' ,hls Je padala opeka. Ljudje so !	Paničnem	strahu.na ulice. Mnogi so
lecuii noc v cerkvah, kjer so skesano molili. —. () močnih potresih javljajo tudi iz Mi krajev Male Azije. V Fethieju se je zrušilo 10 poslopij in neka mošeja. V Pa-dang-Pandjongu je porušil potres skoraj vse hiše. Poškodovanih je bilo nad 100 oseb. V Somgeiboelosu je bilo 17 oseb ubitih, v So-loku pa 15.
— Madžarska žetev ogrožena. Kakor iz drugih držav v Evropi, poročajo tudi iz Madžarske o neprestanem deževju. Od 8. junija naprej niso imeli niti en dan lepega vreme-!la; deževje vpliva silno neugodno na le-tosnjo žetev^ ki postaja od dneva do dneva slabsa. Na včerajšnji borzi se je dvignila cena pšenici na 90.000 kron za 100 kg.
Španska kraljevska dvojica v Londonu.
Včeraj je prispela v London španska kraljevska dvojica z dvema hčerkama. Kraljevska dvojica namerava ostati v Angliji daljšo dobo.
— Velik požar v Celovcu. Predvčerajšnjim Cei1Zl>rulln'i v skladišču kmetijske družbe v se «IhU.,>0Žllr. Požar je bil zelo nevaren, ker galice f,J,a>v *hižini skladišče tovarne za vži-bencina ,*ara'ka, v kateri leži več sto sodov poljedelskih	Jdevov. Zgorelo je več sto ogenj podložen ^iev‘, IJomneva se, da je bil
— Samomor	ia ,7‘naša 300.000 šilingov,
sprehajalci v pr?! °*,le- Te dni so opazili izza nekega gnna dim (	da se dviga
šli zogljenelo truoln ' i, lleu mesta so na-morilke, ki se-je ooliln « u,n(>bolne samo-žgala. žena je bila versk0Pffi6ln in za'
— Zadnji transport francoskih
Dne 30. t. m. je bilo iz Francije f ^,ncev‘ transportiranih 291 kaznjencev in 109^"° gnanih. Domneva se, da je ta transport kaz-njencev zadnji, ker nameravajo kaznjenigko kolonijo v Guyanu opustiti.
— Rodbinska tragedija. Delavec Schulze v Kos\vigu (Nemčija) se je podal te dni s svojima hčerama v starosti od 3 do 5 let na Labo. Ko s« je pripeljal s čolnom na sredo reke je vrgel obe svoji hčeri v vodo, nakar je skočil §e sam za njima in utonil. K obupnemu koraku ga je privedlo lahkomiselno življenje.
Tepen sultanov sin. Budimpeštanski li-• 11 porpčnjo o mučnem doživljaju turšketra princa Abdul Radira. Princ, siti bivšega tur-
škega sultana Abdul Hamida, živi že dalje časa v Budapešti. Po turški šegi ima tudi harem. V ta svoj harem je sprejel pred kratkim neko Budimpeštanko. Deklica se po svojem sprejemu v harem svojim prejšnjim zvezam ni odrekla in tako se je zgodilo, da .jo je obiskal te dni njen bratranec, tehnik Melegy. Ves popoldan sta pila šampanjca in prepevala. Zvečer sta umolknila. To se je zdelo princu sumljivo in potrkal je na vrata. Ker mu nista odprla, je poklical ključavničarja ter dal odpreti vrata z vitrihom. Ko je stopil v sobo, se mu je nudila pikantna scena: zasačil je svojo metreso v nežnem tete-a-tete-u z njenim bratrancem. Razjarjen je pozval ljubosumni princ študenta, da se izgubi iz njegove hiše. Študent pa tega ni lictel storiti. Zato ga je zgrabil princ za ovratnik, da bi ga ekspediral iz sobe z bra-hijalno silo. Toda, ni šlo. Študent je bil močnejši ter je princa prav pošteno premikastil, nato ga je vrgel iz sobe ter zaklenil vrata, da se je izognil batinam, ki bi mu jih bila naložila služinčad. Tepeni princ leči sedaj svoje poškodbe v postelji. Vložil je ovadbo. Afera vzbuja v Budapešti veliko senzacijo. Ljudje ki nimajo drugih skrbi, čakajo z napetostjo, če bo os.tala prinčeva favoritinja po lej epizodi še v haremu.
Ljubljana.
1— Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da so sedaj otvorjene vse postojanke v Kamniških in Julijskih Alpah razen Orožnove in Malnerjeve koče. i 1 Veliko ljudsko veselico priredi Olepše-i valno društvo v Rožni dolini v nedeljo 4. julija na Strelišču jx>d Rožnikom. Zelo zanimiv in bogat spored. Godba, ples. Začetek ob 15. (3.) uri. Ker je čisti dobiček namenjen za olepšavo potov v Rožni dolini in na Rožnik, se priporočamo za mnogobrojni obisk. Na predvečer v soboto dne 3. t. m. ob pol 9. se zažge istotam velik kres.
Maribor.
m— Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo, sedaj v Celju, nadaljuje dne 9. maja pričeto zborovanje na 4. julija t. 1. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Sprejemali se bodo novo pristopi vši člani, kateri se morejo potem že udeležiti sledeče volitve načelstva. Obravnavale se bodo krajevne in splošne zadeve državnih upokojencev in njih vdov oziroma rodbin, nakar slede volitve načelstva krajevne skupine Maribor obstoječega iz; 1 predsednika in njegovega namestnika, 1 tajnika in namestnika ter 5 odbornikov in treh namestnikov. Vabijo se vsi državni upokojenci, upokojenke ter njih vdove, obče vsi, kateri dobivajo od države kako preskrbnino, da pristopijo k jdruštvu. Pristopnina znaša .! Din enkratno, članarina pa 2 Din mesečno plačljiva januarja in julija polletno naprej. Za ta prispevek dobi vsak član mesečnik Državni upokojenec« kot obvestilo o društvenih zadevah. Kdor hoče društvu pristopiti, naj kupi pri najbližnjem pošten m uradu čekovno položnico 111 plača na kont št. 12.450 /d »Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo« odpadajočo pristopnino in
članarino. Položnica služi kot prijava, prizna-tiica pa velja kot potrdilo izpolnjene članske dolžnosti. Društvo ima med drugim namen, doseči ureditev pokojnin na podlagi z novimi zakoni določenih plač. Vsi državni upokojenci, upokojenke in njih vdove bi bili dolžni društvu pristopiti in pomnožiti njegove vrste. Le z doslednim in složnim delom bomo dosegli naš namen.
m — Mariborski sokolski naraščaj bo v Pragi zastopalo 18 članov; 9 članov in 9 članic. Vodi jih pa prof. Grimtner ji Fr. Mačuša.
NEVARNOST POPLAV
še ni minula. Po poročilih iz vseh krajev države reke še vedno naraščajo. Razven tega je jel pihati te dni v raznih krajih močan ' veter, ki je prinesel močan dež. Na večih krajih obstoja nevarnost, da se zrušijo rečni nasipi. Veliki župan v Somboru je izdal odredbe glede maksimalne brzine rečnih parnikov.
Splošna situacija pri nasipih je neizpreme-njena. Vsi puščajo vodo. Vsekako pa obstoja nevarnost, da se zrušijo. Nasip med Bezda-nom in Ostrovom pušča na 120 mestih. Straži ga 50 oseb in 50 voz. Pri reševalnih delih pri nasipu Monastir — A pa tinske Zadruge je zaposlenih 500 vozov in nad 1000 ljudi, pri nasipu med Apatinom in Sončanskimi zadrugami nad 1000 vozov in 2000 oseb, ki se bore z nadčloveškim naporom zoper valove Donave. Kot je razvidno iz poročil, je nevarnost poplave v Vojvodini zelo velika. Nič manjša pa ni v južni Srbiji. Pri Hanrijevu je pokrita železniška proga v dolžini 45 km z blatom.
Od vsej)ovsodi poročajo o nalivih.
Pri Osijeku je dosegla Drava višino 408 cm nad normalom, tako da manjka do roba nasipa samo še 52 cm. Del mesta je že poplavljen. Med prebivalstvom vlada velika velika panika. Oblasti so podvzele vse potrebne varnostne mere. Ce se razlije voda preko nasipov, obstoji velika nevarnost za državno domeno Belje. Pri nekaterih hišah sega voda do oken pritličja. Višina vode je letos za 13 cm višja kot lansko leto.
Tudi v Hercegovini naraščajo vse reke, posebno Neretva. Na Popovem polju je uničila voda vso setev. Kmetje se vozijo v Solnih preko polj. Krajem grozi lakota. Škoda znaša več milijonov dinarjev.
!Med Beogradom in Zemunom je poplavila Sava vso ravan. Voda neprestano narašča, tako, da obstoji nevarnost, da doživi Beograd tako povodenjsko katastrofo kot leta
I	1924. — V okolici Niša je odnesla voda mnogo živine in poljedelskih pridelkov. Železniški promet med Nišem in Pirotom je pre-| kinjen, sofijski vlaki se ustavljajo na meji.
Vrgovsko jezero je izstopilo ter poplavilo okoli 2000 ha polja. Uničenih je nad 1000 vagonov sena.
I	vV Krivi Palanki je situacija izredno kri-J tična. Voda je odnesla 15 hiš in 4 mostove.
Velike poplave so tudi v Južni Snbiji, kjer je odnesla voda velike množine požetega žita.
Škode, ki so jih povzročile poplave že dw-sedaj, znašajo več milijonov dinarjev.	*
Peti in šesti dan velesejma,
D oči m je prvi dni velesejma za časa praznikov, prevladovala domača publika, ki je napolnila velesejmski prostor, so pričeli v sredo in četrtek prevladovati resnejši interesenti, katerim nudi velesejm najlepšo priliko sklepati primerne zaključke. Poset publike je nekoliko oviralo v sredo precej nestalno vreme, v četrtek pa je stalno deževalo. Kljub temu je posetilo v sredo velesejem Okrog aOOO oseb, v četrtek pa mnogo kupcev. Sklenile so se tudi številne kupčije.
Ljubljanski velesejm je poleg drugih pozdravil tudi župan bolgarskega glavnega me*-sla Sofije Vazo v, ki je obžaloval, da se ga ne more osebno udeležiti, pač pa čestita velesejmski upravi in želi velesejmu najlepše uspehe.
V četrtek so posetili velesejm tudi številni inozemci, poleg gostov iz Slovenije in ostalih delov države. Velesejm so posetili kupci iz Soluna, ki so se posebno zanimali za les in opeko, dalje zelo številni Bolgari, katerih glavin interes je bilo železo in železni iz-delki. Dalje so posetili velesejem mnogi Madžari, Italijani,* Nemci, nekaj Romunov itd.
V	prav častneift številu pa so posetili prireditev Slovenci iz zasedenega oaemlja.
Od posameznih vrst se je sklepalo prav dobre kupčije v pohištvu, kemijskih izdelkih, kolesih in motociklih, damski konfekciji francoskih tvrdk, posebno tudi v damskih nogavicah, dalje so dobri zaključki v kupčiji ogledal, čipk, pletenega pohištva, strojih za obdelavo lesa. Dobra je tudi kupčija čevljev, dalje pločevinastih izdelkov, pletilnih siro-jev, čokolade, ščetarskih izdelkov, pisalnih
strojev, pletenin, perila, kocev in vozov.
Je zanimanje za trgovske knjige, ni Jlnhri in K-,	?,znatnejših zaključkov. Prav
‘fj , bili zaključki v svincu, gredo tudi
7 TifnnniP "] Ma(la ta slamnike slabše Tl ’,ena5k0 tudi za krzno.
Mdnimi Ini -UP1 -'P s papirjem, jiarfemi, sadnimi soki, kravatami itd.
Šibkejši so zaključki v usnjarski galanteriji, z izjemo lesenih klincev, ki se ugodno razpečavajo, deloma gre šibkeje tudi po hištvo, deloma pa prav dobro.
Konstatirati se je tudi moglo, da razstav-Ijalci nič kaj radi ne izdajo uspehov svojih kupčij. Vsak pač ve iz lastne izkušnje, kako hitro zve naša vneta davčna oblast za vsak količkaj dober zaslužek.
Mnogo občudovanja so dosegli tudi na višku tehnike stoječi izdelki jeklarne na Ravnah. Veliko je bilo tudi zanimanje za turbine in radio-aparate, vendar še ni prišlo do znatnejših zaključkov.
Konfekcija gre deloma dobro deloma slab-se. Prav mnogo občudovalcev in odjemalcev imajo samotni izdelki ter razni mali patentni ajmrati.
„ Razveseljivo je, da se je pri našem podeželskem prebivalstvu znatno dvignilo zanimanje za velesejem. Mnogo kmetskih oseb se je zelo zanimalo za zvonove in poljedelske stroje. Nekatere skupine so prišle nalašč zato na velesejem in sicer pod vodstvom svoje duhovščine.
Higijenska razstava in »Slovenska žena« imata povoljen obisk, dasi bi 'obe razstavi že zaradi svojih zanimivosti, če ne zaradi mnogega idealnega truda njunih prirediteljev, zasluzili znatnejši poset, zlasti s strani inteligence. Opaziti pa je bilo, da se zlasti za »Slovensko ženo zanimajo preprostejši sloji, zlasti kmečke žene in delavke.
Radi dežja včeraj veselični prostor ni bil tako živahen kakor običajno.
Ves dosedanji obisk velesejma (nad 40.000 ohseb) in sklenjene kupčije dokazujejo, da se je tudi letošnji velesejem oibnesel in da je postal naša trajna gosjiodarska institucija, ki je posebna važna glede stikov med gospodarstvom Slovenije, ostale države in inozem' stvom. Prerokbe pesimistov se tud.i tokrat niso izpolnile.
Uradni komunike o ljubljanskih dogodkih.
nnp 00	•	..
Oriun 1 CiT lnUI?lja 1926 J’e prijavila Mestna 28 rnnri'1 icvi ^mat, da namerava dne pred bivloK ,,la »tanko Vrazovem trgu ni-iimp 1	: “.©tersko vojašnico razviti svoj
1	fii prirediti po razvitju obhod po me-
direkcija je dne 23. junija 1926 ‘	^iJenje za naiprošeno prireditev brez
nejitve. Ker pa se je pozneje ugotovilo, da ,	1 'talijaiifcki konzulat o priliki Vidov-
dana razobesil italijansko državno zastavo, je policijska direkcija dne 27. junija 182G olb
, 17. uri ustmeno in e pismenim odlokom priobčila predsedniku Mestne Orjune Št Peter-Vodmat gosp. Edvardu Rošu, da se dovoljenje, izdano dne 23. junija 1926 glede povorke v toliko spremeni, da se ista ne sme pomikati po Prešernovi ulici na Dunajsko cesto, ani-! pak od Marijinega trga po Miklošičevi cesti ; na Komenskega ulico. Imenovani je vzel spre-j ‘inombo na znanje, obljubil, da se bo po tem ravnal in pri tem pripomnil, da ee s tem popolnoma strinja.
iZa kak drug obhod po mestu ni dospela na policijsko direkcijo nobena prijava, kot tudi ne prijava o kaki defilaciji pred Narodnim domom.
Policijski komisar, ki je bil določen, v službovanje pri razvitju prapora in pri obhodu, je dobil izrecno nalog, da pred odhodom po-vorke opozori vodilne funkcionarje Orjune, da se imajo strogo držati od policijske direkcije za povorko odobrene poti, kar je službujoči komisar tudi izvršil. Nato so nekateri člani načelstva skušali doseči spremembo določene poti. Policijski komisar pa je v smislu dobljenih navodil vztrajal na svojem stališču, izjavljajoč, da absolutno ne more dovoliti nobene spremembe.
Povorka, ,z godbo na čelu se je v redu pomikala od Vrazovega trga po Poljanski cesti. Ko je dospela do stolne cerkve, se je od .strani Orjune spremenil razpored povorke na ta način, da je stopila na čelo močna akcijska četa s čeladami. Na Marijinem trgu je povoitka na 'mesto po Miklošičevi cesti krenila v Wolfovo ulico in na Kongresni trg, kjer so korakale čete mimo restavracije Zvezde do Šelenburgove ulice. Prešernova in Šelen-burgova ulica sta bili zaprti s policijskim kordonom.
Policijski organi so imeli strog nalog, da ne smejo pod nobenim pogojem dopustiti ukora-kanja v Prešernovo in Šelenburgovo ulico. Vodstvo Orjune je skušalo doseči ukorakanje v Šelenburgovo ulico. Na tem mestu je vodil
službo višji svetnik dr. Mlekuš, ki je imel stroga navodila, da ne pripusti povorke pod nobenim pogojem v Šelenburgovo ulico in je zato zahtevo vodstvo Orjune odklonil. Komandant na lem mestu postirane varnostne straže, višji nadzornik Slanovec, ki je bil podrejen polic, nadsvetniku dr. Mlekušu, ni pristal na ukorakanje in tudi ni mogel na to pristati.
Povorka se je nato vrnila nazaj na izhodišče pred Št. Petersko vojašnico, kjer se je izvršil razhod.
Ker je bil s tem obhod izvršen, je vodstvo policijske službe opustilo kordone. Približno poldrugo uro pozneje, to je ob pol 19. uri je prikorakala v Prešernovo ulico okrog 120 do 150 mož broječa četa Orjunašev, večinoma Vojvodincev, od katerih so prvi redovi bili pokriti s čeladami. Oddelek varnostne straže, ki je bil koncentriran na dvorišču glavne pošte, ji je šel nasproti in jo ustavil 'sredi ulice, da ji zabrani dohod mimo italijanskega konzulata. Straža je razvila kordon, nakar so se tudi Orjunaši na povelje svojega komandanta postavili v osmerostopne redove. Komandant oddelka in nadzorniki straže so pozivali ope-tovano Orjunaše, naj se mirno odstranijo in pokorijo oblastvenim odredbam, ali brezuspešno. Prvi redovi, pokriti z železnimi če-
ladami so skušali s sklonjenimi glavami, suvajoč stražo s čeladami ,prodreti kordon, nakar je bila straža prisiljena rabiti gumijevke, da na ta način odbije napad. Medsebojno ruvanje in suvanje je trajalo kakih 10 minut. Naenkrat je počil od strani Orjunašev prvi strel in sicer iz zadnjih vrst desnega krila. Drugi strel je padel iz sredine prvih vrst Orjunašev. Takoj po drugem strelu je trobentač dal signal za splošni napad, nakar je šele en stražnik oddal strel v zrak, a Orjunaši So z vso silo vdrli proii kordonu. Straža je napad vzdržala in odgovorila z gumijevkami in sabljami. Nato je sledil drugi-signal trobentača za napad, pri katerem so Orjunaši streljali s .samokresi in ranili enega nadzornika in dva višja stražnika, kar je dalo povod straži, da odgovori s strelnim orožjem. Sledil je nato umik Orjunašev, ki so 'še v begu streljali na zasledujočo stražo. Prišed-ši do Frančiškanskega mostu so nekateri elani Orjune pometali samokrese v Ljubljanico.
Glasom izjav zaslišanih Orjunašev samih so se na predlog glavarja Vojvodincev formirali v posebno četo z izrecno namero, da korakajo po prepovedani ulici mimo italijanskega konzulata. Tej četi je kazal pot Orjunaš domačin. Istotako sta pričala dva Orjunaša,
da sta padla prva dva strela iz njihovih vret, kar so ugotovili tudi tuuradni organi.
Okoli pol 20. ure je hotela skupina Orjunašev y Frančiškanski ulici zopet šiloma prodreti kordon 'straže, pri čemur je bil nekemu Orjunašu zaplenjen samokres.
Na podlagi vseh teh ponovnih izpadov se je zabava v Št. Peterski vojašnici oblastveno ukinila, zaprli so se s kordoni, pojačeniini z žandarmerijo vsi dohodi k italijanskemu konzulatu, odredila se je telesna preiskava pri Orjunašilh na veseličnem prostoru in drugih javnih lokalih, ter izvršila aretacija vojvodinskih in beograjskih Orjunašev, ki so uprizorili napad na .Prešernovo uiico. Pri ‘enl je bilo aretiranih (i8 oseb, od teh je bilo I* po zaslišanju izpuščenih in 6 je bilo policijsko kaznovanih; 18 pa je bilo pridržanih v zaporih. Zaplenilo ,se je pet revolverjev.
Ugotovilo se je, da je od izgrednikov iskalo zdravniške pomoči v splošni bolnici in Leo-nišču vsega trije Orjunaši, ki so bili ranjeni od strelnega orožja.
Z ozirom na.očitke, objavljene v časopisih o neopravičeni rabi orožja .od 'strani varnostnih organiov, se ugotavlja, da policijska direkcija do sedaj ni prejela nobene tozadevne konkretne ovadbe.
Policijski direktor.
Jack London
»Klada,« je rekel počasi, »ti ne moreš. Strah 1® ravno ni. Ampak nezmožen si. Tvoja običajna nravnost je močnejša od tebe. Suženj si nazorov, v katere verujejo ljudje, ki si jih poznal in bral o njih. Njih za-konjjv so ti vbili v glavo izza tistega časa, ko si začel govoriti, in ta ti vzlic tvoji modrosti in vzlic temu, kar sem te jaz učil, brani ubiti neoboroženega človeka, D se ne ustavlja.«
Vem to,« sem dejal hripavo.
■Ti pa veš, da bi jaz tako ročno ubil neoboroženega človeka, kakor bi prižgal smotko,« je nadaljevat »Ti veš, kakšen sem — koliko, sem po tvojem merilu vreden na svetu. Rekel si mi kača, tiger, pošast, vrag. In vendar si ti. mala lutka iz cunj, nezmožen, da bi me ubil kot bi ubil kačo ali tigra, kajti jaz imam roke, nege in telo, podobno tvojemu. Pah! Od tebe sem se nadejal kaj več, Klada!«
Stopil je iz stopnjišča in se mi približal.
Pusti puško. Nekaj bi te rad vprašal. Nisem še imel priložnosti, da bi se ogledal okrog sebe. Kakšen kraj pa je to? Kako leži ladija? Kako si se zmočil? Kje je Maud? Oprosti, gospica Brevvšter — ali naj mar rečem gospa Van Weyden?«
(Dalje prih.)
nizdol, bi ga bil pri tej priči ustrelil. On pa je stal nepremično in strmel vame. In ko sem stal pred njim in se mi je puška tresla v roki, sem imel dovolj časa, da sem opazil izmučeni in vpadli izraz njegovega obraza. Bil je tak, kakor da bi ga bila razorala kaka velika skrb. Lica so bila vpadla in na čelu so bile mnogoštevilne gube. Dozdevalo se mi je tudi, da so mu bile cči nekam čudne, ne same njihov izraz, ampak tudi njih fizični svit.
Vse to sem bil opazil in ker so mi možgani sedaj hitro delovali, mi je na stotine misli rojilo po glavi; a vendar nisem mogel sprožiti petelina. Povesil sem puško in stopil do vogala kabine; predvsem zavoljo tega, da olajšam napetost svojih živcev, in pa da bi bil bližje. Iznova sem vzdignil puško. Stal je korak daleč od mene. Nobene rešitve ni bilo zanj. Bil sem odločen. Nemogoče je bilo, da bi ga zgrešil, najsi sem znal še tako slabo streljati. In vendar sem se boril sam seboj in nisem mogel sprožiti.
»No?« je vprašal nepotrpežljivo.
Zaman sem skušal položiti prste na petelina, zaman sem skušal izpregovoriti.
»Zakaj ne streljaš?« je vprašal.
Odstranil sem iz grla nekako hripavost, ki je onemogočala govor.
Začel sem se tresti. Lotila se me je stara želodčna bolezen. Položil sem eno roko ob rob hiše, da bi se vzdržal na nogah. Ustnice so se mi iznenada posušile in zmočil sem jih, da bi mogel izpregovoriti. Niti en trenutek nisem odmaknil oči od njeg.a Nobeden naju ni izpregovoril. Nekaj zlokobnega je bilo v njegovem molku, njegovi nepremičnosti. Ves moj nekdanji strah pred njim se je povrnil in ta novi strah je stotero narastek Mirno, nepremično sva stala oba in strmela drug v drugega.
Čutil sem neko potrebo, da bi jaz prvi pričel, ker pa se me je lotila moja stara neodločnost, sem čakal, da bi on pričel. Ko pa so trenutki minevali, mi je padlo v glavo, da je ta položaj močno podoben onemu, ko sem se bil bližal grivastemu samcu in me je strah zadrža-val, da ga nisem pobil s krepelcem, dokler ni v meni vzklila želja, da bi ga pripravil v beg. Tako sem se zavedal, da nisem bil tukaj zato, da bi Wolf Larsen prišel, ampak jaz.
Napel sem oba petelina in naravnal puško proti njemu. Da bi se bil ganil ali skušal oditi po stopnicah
i/. najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive po-
W ^ n | m v promenadne, bele In barvaste,
O X €3.J V'	ovratnike	vseh	vrst	in
fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri
raeijske patent divane m 1 tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN
la pet ni k
Ljubljana, Krekov trg 7.
Poletna
stanovanja
z opremo se dobe v graščini v Višnji gori. Okoli gradu in v gozdu mimo
in prijazno sprehajališče. Vpraša se pri oskrbnistvu.
Sprejmem
v inštrukcijo dijaka nižjih šol proii nizkemu honorarju ali proti dnevni hrani Uspeh zajamčen! Iniere- i selile prosim, da .puste svoj naslov v upravi »'Narodnega Dnevnika:	pod
šifro Inširukcija •
Volna in bombaž
za strojno pletenje m vsakovrstna ročna dela se debi v veliki izberi m po uajnižjih cenah pri Karel 1’rclogu, Ljubljana, Gosposka ul. 3. — Stari trg 12.
Dva orožnika.
Slovenca v enem večjem mestu Makedonije, pr« 30, drugi 28 let star, iščeta dve gospodični poštenega življenja in lepe zunanjosti, v starosti 22 do 26 let, v svrho korespondence in poznejše ženitve. Dopise poslati na upravo ■ lista pod šifro »Šparavček in Zapravljivček«. Diskrecija zajamčena.
Gospodična .
katera je absolvirala trgovsko šolo ter ima tudi nekaj pisarniške prakse išče mesto praktikantinje. Ponudbe na upravo lista pod »Praktikantinja«.
Celulozni les
mehka drva, plača najbolje Fructus, Ljubljana*
Krekov trg 10.
! Oglašujte v »Narodnem Dnevniku«!
delniške družbe
prsi ŠKODOtfl ZAVODI k Plznju
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
Ljubljana, Šeienburgova ul. 7. Telet- 966 Inženirske pisarne v Beogradu in Zagrebu
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
v blizu Prešernovega spomenika ob -vodi
° liPiH-flflf tovBRta vinskega kisa,
J1EBI
najtlnejšJ lit najokusnejši namizni Ris iz vinskega Risa.
KAHTBVAJTK PONUDBO!
Tehnično In higienično najmodei** neje urejeno kisoma v Jugoslaviji.
~ .. i nar*- IL t«, .uKtotropK
PROIZVAJAJO: Vse vrste električnih strojev in aparatov, posebno cenene, solidne in ekonomične elektromotorje.
GRADE: Kompletne električne centrale vseh vrst, elekrične železnice in tramvaje, omrežja, linije visoke napetosti itd.
Poset inženirja brezplačno na razpolago.
Velika zaloga šivaJniH, pletilnih in pi§ainih strojev. — Kolesa: Diirkopp, Slyria, Waffenrad (Orožno kolo).
IVAN JAX IN SIN, Ljubljana, Gosposvetska c. 2
VRTNARSKE ZADEVE
posreduje
Goikovo »Vrtnarsko podjetje"
v Kranju.
CIJ SKI DUBEAU	^
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Asistenta-
zobozdravnika
sprejme zobozdravnik v julijski krajini. Ponudbe na upravništvo lista pod »Asist ent-zobozdravnik«.
Mizarska
delavnica
Franc Planinšek, Maribor, Mlinska ulica 11, izdeluje najtinejše in prosto pohištvo po zmernih cenah.
mali oglasi
Naslov bnojsrkauu .OHOM-.	Telefon	Int.	St.	45-4.	p
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Bakek.	|
Obavija vss v to stroko spadajočo posle najhitreje ln pod ku-	š§
^	lantnirai	pogoji.	•	^	||
Zastopniki družbe spnlnih voz S. O. N. asa	|
ekspresne poSIlJke.	s
 »»■■»^»■«!iniiuiiinni»iniiiiHi)iiiiiiiiiiiB
Vsaka beseda 50 para, debelo liskan° Din 1'—.
Absolvent
trg. tečaja
išče službe kot praktikant pri kakem večjem podjetju. — Ponudbe proei na upravo lista pod »Marljiv«
wonu«a i/ii. - i*
Oglašujte tr »Narodnem Dnevniku ! -	-
Izdajatelj is odgovora! vodnik ALEKSANDER ŽELEZNI K A B,
Za tiskarno »Merkur v Ljubljani Andrej Sever.