196. StBVllta. I Uikljiil, ff toni, a. nguta 1917. E. (BfO. .Slovenski Narod* velt* po pottit M Avstro-Ogrsko: za NemSjo: ćelo leto skupaj naprej . K 30-~ ćelo teto naprej . . . . K 34* — Sit1 te!* ; ; .v • ^šo ra Ameriko in ** *"**dcždc: na mesec „ » • . . 2-50 ćelo leto naprej . . . . K 40.— Vprašanjcni gted« Irrseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VpraTBUfTO (spodaj, dvoriSCe levo). KjtaOora tOlca it. 5, tetefoa ŠL 85. Irfcaja Tsak dan nedtr Isvssaisl n»4sli« la praznike. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat do 8 vln., đvakrat po 7 viri., trikrat po 6 v. Poslano ^enak prostor) 16 vln., partc in ^aiivale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah p4 dogovoru. Na pismena nanvVi brez ist^nbn: rnilatve naroJnine se ne ozlra. „■&r»4aa tUkaraa" tftlofo* it SI. Upravništvn naj se poSiljajn nanfitne, rekUiudje, inserati L t d., to je administrativne stvart .Slovenski Narod" velja v L] ubijani dostavljen na dom ali Ce se hodi ponj : ćelo leto naprej . . . . K 23*— I četrt leta „ ..... 7*— pol leti .......14-— I na mesec ,.....„ 2'30 Posamezna številki vsila 12 yinar|ev» Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vretaittvo: Koaflor* ulica §h 5 (v pritličju levo\ teldloa St. 34. ^ * f VE I • f I CnajSId S0SK3 ĐlliCši. Hrib Sv. Gabrijela središte besnih italijanskih napadcv. NAŠE URADNO POROCiLO. DunajL 27. a\£usta. (Kor. urad.) Umdno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Pri Soveji so za jurišale nemške čete arrnadne frome nadvojvode Jo-žefa neko sovražno pozicijo ter jo držale proti sitnim napadom. ITAUJANSKO BOJISCE. Enajsta soškj bitka traja. So-vražni napadi so bili zooei naperieni proti našim crtam na banjski visoki plaiioti ki severoo od Gorice. Boj se je vršfl zla sti vzbodno od Avč, k.ter so sovražnDca stopili uepeiao na-sproti Štajerci pešooika it. 47„ Dalmatinci 57. fovskeoa bataljona in druge čete, ter na Sv. Ga brije! u, za kateri se vrši hirć boj, z narv93o Itu-rostjo. VrH brantteig so se držali proti vsem napadom. Na Krafcki ptenoti samo praske straž. Dva I talijanska letalca smo zbili s ta!. JUGO - VZHODNO BOJIŠČE. Nfčeear norvega. Sef ^eneralnega štaba. NOIŠKO URADNO POROCILO. BeroHn, 27. avgusta. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJ1ŠČE. Armadna fronta prestolo-naslednika Ruprehta Bavarskega. Na Flandrsketn se ?e ojačil artiljerijski boi ob cbali med Vpresom hi Lyso proti večeru prccel močno. Trajai }e tuđi ponoći. Danes zjutraj so na več točkafi prodrle moćne an-gfeške fzvidne čete prod naši črfi. JJfi pa smo jii povsod zavrnili. Od ka-naia La BaWće do Lensa >c angleška artiljerija močno učinkovafa, predno so izvršili šunke, ki so se pričefi se-verozapadro od Lensa kratko predno se je zmr*k*o. Z veKkfcr.i izgvba-mi so se ponesrečili. Bof v predpo-\ja naših pozftcij zapadno od Le Cate-Ieta so tralali čez tfcn z menjajoam se »spetrom. Pri pridavali Majakov in Coio^ne je doseg«! Sfrrraznk kra-jevne ospehe. Po«Jc»«f- da bi r>ridobi-tev razsirM, so se z izgubami pone-srečSf. Armadna fronta neinškega prestolortaslednika. Ob Chemin des Damesu in v za-padni Chanpastni vćasih žirahnejši artiljerijski boji. Južno od Aiilesa francoski delni naoadi v našem obrambRem ognju nišo dospefi do naših ovlr. Pred Verdupom je ostalo zapadno od Mose v spiošnem mirno. Na Tzhodnein breiru so se vršili ljuti boji tja v noč. Po bobnafočem ognju pri Beanmontu, v gozdu Fo^ses in Chau-nes započeti napadi Francozov so nas potisniH iz početka !z Beaumonta in gozdov. V protisunku smo vas in gozdove zopet zavzeli ter prldržali nekaj sto v^Jh. Zvečer so prodrle fraocoske sile iznova v napad ter je prttlo do bojev pri Beaumontu. ki se trajejo. Med doKiio Mose m cesto Beaumont - Vacberauvilfe so se po-ne^re^N vsl nepadi Francozov. Rit-mojster baron Rfchihofen je zbfl svojega 39. nasprotnflra. VZHODNO BOJIŠCE. Armadna fronta general- ieldmari. princa Leopolda Ba varsktga. Severazanadro od Jakobstaia so Rusi optisdli mkoi pozicij na iuž« nem brcgii Dvlne. Hi smo te poz'C^e zasodli. Pri Baranoriclh in jugozapadno od Lučka je oganj po uspcšnih lastmh izvidniii sunklh oživel. Pri Huslatinu je udu šio na&c arin]erii>ko učinkovanje posku^en ruski napad. Armadna fronta general-obersta n a d v o |. Jozefa. V napadu so »z.nple nemške č€^ te Rcmunom nekaj višlnskiu pozicij scverozapndno od SovejcSIlnl so-> razni protisunki so se z izg:ibami ziornirt. Pri arrnadn! skupini generalf^fd-mzT§9^a v. Mackensena in ob makedonski fronti nobenih po?nef?ib?i?!i do-godkov. Prvi generalni k\*artirni mojstcr v. Ludendorif. NEMSKO VECERNO POROČILO. Berdrn. Z7. av??u5ta. (Kor. ur.) \\'olffav urad por-Dča, dne 27. avgu-sta zveč«r: Na Flandrskem se Je po-nesrečil zjutraj močen an-jrleški napad. Vzhodno ©d Y presa popoldne silen artiljerijski boj severovz-hodnoodmesta. PredVer-dunom je ostal v jutranjih boj ih Beaumont v naših ro-kak Navzhodunam jedal napad po šest važnih pozicij vzhodno od Crno vic. Do se-dai se poroča, da smo v j e li nad 1000 možin vplenili 6 t o p o v. Boj za hrib Sv. Oabri-3 e 1 a. Iz vojnih poroci!. Za hrib Sv. Ciabrijela se vrše nadalje ljuti boji. Italijani se nič kaj dobro ne počutijo na prepuščeni jim novi crti, dokler jo nankirajo naše krepke pozicije na hribu Sv. Gabrijela. Zato pa se tru-dijo, da bi zavojevali ta hrib na vsak način. Znatne mase čet so premak-nili proti severu in Sv. Oabrijcl je se-daj severni steber fronte pri Gorici. Dokler drže naše čete hrib Sv. Gabrijela, tuđi zasedenje Sve+e gore nima drugega pomena kakor pome-na varstva italijanskih pozicij na prostoru pri Gorici. Nove naše pozicije na planoti tečejo preko višin zapadno Kala, Vrhovca, Kučarjev. Ma-donov, Britofa do hriba Sv. Gabrijela. Iz vojnoporočevalcke?a stana 23. avgusta dopoldne: Hrib Sv. Gabrijela je bil včeraj zopet središče besnih sovražnih napadov. Junaški branitelji so zavrnili 15 navalov, de-loma v boju z ročnimi granatami. 2.^0 vjetnikov je prišlo v naše roke; pri-padajo brigadama Avellino in Me^-sina. Danes je hrib pod težkim ognjem artiljerije in minometov. Do opoldne ni bilo m'kakega infanterij-skega nap?da. Tuđi vzhodno Avč smo zavrnili 8 po silni artiljerijski pripravi pričetih napadov. Na kraški planoti' samo boji med stražami in motilni ogenj . Prebitje avstrijske kfaške fronte brezpogoj-n o. Italijanski vjetniki izpovoduje-jo, da ima i talijansko armadno vodstvo ukaz, da mora izbojevati prebitje kraške naše fronte, pa naj stane to človeških žrtev kolikor hoče. Druga faza bitke, kl se pričenja, bo se mnogo hujša, kakor prva. Artiljerija Je Še ojačena in nameravani so ogromni letalskl napadi na vsa po-veljstva. Vjetniki so pravilu da ako 36. avgusta ne zavzamejo Trsta, bo- do Trst in Opčine sestreljenc. Na Krasu je bilo doslej okoli 7(J0f) topov, tekom ofenzive £e prihajajn. Najbolj spredaj se bojujejo mladi Ijudjc, glavno iz letnika 189S. Thaon di Revel, šef !tali-janskega momariškega štabn je pisal v pismu na Amerikanca W. Warre-r;a. kakor piše »West:ninster Gizzet-te- : >Mi se borimo za svojo enot-nosi. Trident in Trst sta vrati rmše-^\ doma. Sovražnik se ju ie j.olastil in brani, da bi jili zaprli. Kar sta Tri-dent in Trst na kopnem, je Adrija za nas na morja. Pljuča Italije sia Ti-rer.sko inorje in Adrija. Italija v Adriji nima luk za moderne bojne ladje, Adrijo obvladuje Avstrija iz Pulja in Kotora do Krfa. Mi se borimo za to, tla iz svojega doma preže-nem vsiljivce, ki so se tam vgnezdili, ko smo bili še otroci . . .« Italijanska napadalna taktika 5 e vrši po vzorcu Francozov in Angležev. Pred nedavnim časom je izšel nov italijanski regle-ment, ki pravi, da se ne srne nikdo prestrašili izgub, marveč boj treba nadaljevati ne glede na izgube. Pred napadom natlačijo utdi prostore za krajem, kjer se prične naval, v glo-bini 600 do 1000 metrov z vojaštvom. Pri napadu ne prihaja v poštev oseb-na vrlost vojaka, kajti vojak je kakor klin zabit v maso, za hrbtom ga peliajo naprej za njim stojeći, tako da ne more obstati na mestu ali iti nazaj. Napadalni valovi slede drug za drugim na okoli 50 m široki raz-dalji. Prvi napadalni oddelek ima na-Ioko, kolikor mogoče hitro doseči so-vražnikove obrambne naprave, tam se ne srne nič ustaviti, marveč mora iti čez nje (attaco travolgente). Drugi de- (Frotezione) ima nalogo, za-sesti posebno važna oporišča, da se tako krije prvi oddelek z boka in za-lcdja. V tretji skupini so izbrani od-delki, ki morajo prebitno mesto na oba beka razširiti. Nabirati imajo tuđi vjetnike in strojne puške in pre-prečevati akcije z zaledja v škodo prodirajočih čet. V četrti skupini (po-li-da) so kraljevski karabinjeru ki so opremljeni s strojnimi puškami pa tuđi s palicami, da vzpodbujajo in gonijo vojaštvo naprej. iMorajo pa t-idi podpirati tretjo skupino. »Porta-tori« v ozadju prinašajo vode, municije, sredstva za napad in obrambo. Napadalne čete nosijo maske na obrazu in jeklene šleme, plašč skupaj zvit Pravo napadalno orožje je bajo-net, katerega imenuje Barzini tradi-cijonalno orožje italijanskega vojaka. Na sploh se gleda na to, da naj se napad vrši bliskoma, imeti mora značaj nagle^a šunka in prevrženja sovražnika. Priznati se mora tuđi, da je Italijan dober vojak in da je napadalna sila halijanov tekom vojne skoro narastla in ne popustila. Italijanska tehnična sredstva. Iz vojnih poročil. V deseti soški bitki so italijanske bojne ladje prvič obstreljevaie pozicije naših čet na Krasu. V sedanji bitki skuša sovražnik ta sistem še razširiti. V kanalu Primiero, severovzhod-no Gradeža stoji oklopni monitor, ki je obstreljeval Trst z razdalje približno 25 km. Kakih 8 km vzhodno strle iz vode razbite italijanske ladje, ki so dovažale municijo in ki jih je tam naša artiljerija potopila. Tam pri Zdobi morajo biti tuđi težki fran-coski ladijsk topovi s kalibrom 34 eentimetrov, ki nepretrgoma posega-jo v sedanje borenje. Prve dni seda-nje bitke je mala sovražna flotilja po-skusila poseči v boje na Grmadi.Tudi dva monitorja sta se pojavila, ki sta v varstvu 8 torpedovk in 8 manjših oklopnih motornih čolnov tja privle-čena hotela sodelovati v bojih na kopnem, ali sta se hitro umaknila, ko so začeli stre!jati nanje naši pomorski topovi, na kopneni utrjeni. Glede letal je poudarial Cadocna, da jib ima 218. To število pa se je še znatno pomnožilo, ker so prižle še nove franco^ke leia'ske skupine. Skoro neprestano preletavajo naše pozicije skupaj nad 20 >n se v svoji predrzno-sti spuščajo nizdol do 300 metrov in napadajo s take majline distance, s svojlini strojnicaini ćelo naše baterij-ske pozicije. Jako znatno je število italijanskih avtomobilov za to\ore in osebe. Vojaštvo se dova/a na fronto v obilni meri v avtomobili!* V e č e r n o p o r oč i I o. Iz voj-noporočevalskeera stana dne 27. avgusta zvečer. Italijanski napadi na banjski visoki planoti so trajali z ne-zmanjšano ljutostjo. Sovražnik je bi! odbit. Tuđi vsa njegova podjetja proti hribu Sv. Gabrijela so ostala brez-uspešna. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 26. avgusta. Šaška bitka pričenja kazati lice svoie velike obsež-nostu Operacije, ki so se izvršile se-vemo Gorice od 19. t. m. dalje, se morejo na kratko skupno opisati ta-kole: Hrabre čete druge armade so pod sovražnikovim ognjem napravile 14 mostov in prekoračile Sočo v noči rm 19. avgusta. Na to so izvršile napad na banjsko visoko planoto in so prodirale odločno proti fronti Je-lenik - Vrh. Na to so se obrnile proti trern sovražnim obrambnim crtam pri Semnarju, pri Kobiljeku in pri Madonih. V zvezi s temi operacijami so napadle istočasno dru^e bojne sile iste crte spredaj in so tih prebile kljub trdovratnemu cdporu sovraž-nikovemu. Posledica tega drznega manevra je bil padec Svete Gore. Ćete druge armade nadaljnjejo sedaj prodiranje navzhodni rob banjske planete, pri čemur ženejo nazaj sovražnika, ki se vpira z močnimi oddelki strojnih paisk in laliko artiljerijo jako živahno. Na Krasu te včeraj počivala bitka 7.R trenotek. Z malimi premiki smo popravili in utrdili zavojevane pozicije. Sovražni protinapadalni po-skusi so se izjalovili v našem ognju. ?tevi!o došlej v koncentracijska ta-borišča pripeljanih vjetnikov znaša 600 oficirjev in 23.000 mož. Število vplenjcnih tofjov znaša 75: med temi sta dva 305 cm možnarja in mnogo topov srednjega kalibra. Vplenili smo nadalje veliko število konj, eno intaktno letalo. mnogo metalčev bomb in strojnih pušk kakor tuđi vsako-vrstnega materijala, vec tovornih avtomobilov, ki so služiti transportu municije. Ogromne težkoče za prehrano naših čet v pokrajini brez čest so bile premagane z velikimi zaloga-mi živil, katere je pustil sovražnik za seboj na svojem umikanju. Wolf^ov urad poroča: Na Flandrskem so poskusili Angleži 26. t. m. ob pol 7. zjutraj vzhodno od Ypresa sunek s tremi stotnijami v spremstvu treh tankov. Ko je bil en tank zbit, so Angleži svojo namero opustili. Nemški ohrambni ogenj je provzročil številne eksplozije v angleških bate-rijskih gTrezdih okrog Boesingha. Ostanek angleškega gnezda pri St. Ouentinu smo zvečer izčistili. Vsi iz-vidni šunki močnih angleških oddel-kov so bfli zavrnjeni. Na fronti pri Arrasu smo 25. avgusta zvečer med kolonijo Auguste in Lensom v bližin-skem boju krvavo zavrnili nov kanadski napad. Dva nadalnja poskuše-na napada sta se ponesrečila v nem-škem uniče\ralnem ognju. V bojih se-vefno od St. Quentina se je Angležem 26. avgusta zjutraj posrećilo v napadu na širini ene divizije proti našim pozicijam severno in zapadno od fer-me MaJakoff, pri fermi Cologiie in južno od tam vdrefl na širini 1 in pol kilometer v nemške jarke. V ljutih bojih, kl so trajali ves dan, smo zopet osvojili del Jzgublfenega ozemlja-Enako usodo je imel franeoski napad pri Hurtebise fermi. Od ranega ju^tra, močen ogenj v okolici iorta MalmaJ-son. Pri Cernyju je vjela neka naša patrulja več sovražnikov. Pri Verdunu smo Francozom v ljutih bojih v protisunku zopet iztrga-li začetne uspehe novega silnega napada, ki se je po močnem stopnje\^a-nju ognja dne 26. avgusta ob 5. dopoldne izvršil od Beaumonta do go-zda Chaume. Tuđi 26. avgusta so imeli Francozi velike izgube. Krvave izgube Kanadcev pri na-padih na Lens od 15. do 25. avgusta se cenijo na 8000 do 9000 mož. Vjetih je bilo kakih 150 mož. Majhno število vjetih je dokaz ljutosti boja, Pariz, 26. avgusta. Za rešitev Verduna je uobil general Petain veliki križ častne legije. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 23. a v g u s t a popoldne. VeFi-ko delovanje nemške artiljerije severno od Aisne zlasti v odseku Braey - Hurtebise. Nekaj poskušenih sovražnih ne-nadnih napadov v okolici mlina v Laf-iauxu. v okolici Aillesa in Cernyja se je ponesrečilo. Na levem bregu Mose je bila naša artiljerija, ki je potlačila so-vražno, darxes ponoći zelo delavna. Na desnem bresu smo v delnem podvzetjn zavzeli otok sovražnega odpora sev&-no od pristave Normon. Število od 20. avgusta sem vjetih dosega sedaj 7640 mož, med njimi 186 častnikov in 600 ranjenih. Do sedaj našteti plen materijala obsega 24 topov vseh kalibrov in nad 200 strojnih pušk; poleg tega je bilo 9 topov nerabnih. Z ostale fronte nieesar poročati. 23. avgusta z v e S e r, Miren dan na vsej fronti. Oboiestransko artiljerijsko delovanje ob Mosi in v pokrajini vzhodno od Altkircha. 24. avgrsta popoldne. V Champagni obstreljuje naša artiljerija nadalje uspešno nem^ke naprave. Pa-trulje so vdrle v nemške crte v odseku Souain - St. Hilaire ter so dognale, da je uničen ves materijal za proizvajanje plinov. Na levem bre^u Mose so naše čete ob 4. in 50 minut zjutraj napadje z običajno hrabrostjo nemške pozicije med gozdom Avocourt in Mort Hom-mom. Dosegli in daleko prekoračili smo vse cilje. V eriem samem navalu sef Francozi zavzeli mogočno utrjeno visino 304 ter na zapadu gozd Camard. Razširjajoč svoj uspeli, so vzeR severno od visine 304 Crte neke utrdbe in At-neit fermo južno od potoka Forges med Haucourtom in Bethincourtom. Po»-vprecna globina prodiranja znasa rmd 2 Km. V tem boju smo zopet dobili rte-te. Istočasno nam je omogočil vzhodna od ceste Esnes - Bethincourt naš močn! napad razširiti svoje pozicije severno od Mort Homma za nekako en kflotne-ter v globini. V Lotaringiji smo z lah-koto znvmili sovražne nenadne napade na male postojanke v smeri na Hotl-nolb (?). 24. avgusta zvočer. V Ofam-pagni precej živahen artiljerijski boj v okolici Tetona. Na fronti pri Verdunu Je obstreljevala ?o\Tažna artiljerija, Ira-teri je naša energično odgovarjakt, na« še nove prve crte, zlasti severno od visine 304 in med Samognetrxom Ih Chambrettes fermo.Nikakega infaTrterij-' skega delovanja.^Na ostati fronti Je bil dan miren. 25. avgusta popoldne, V Belgiji precei silno artiljerijsko dčfo-vanje v okolici Bixdioota. Jugo-vzhodno od St. Ouenttna so vdrfi vce-raj ZA'ečcr oddelki v nemske strelsk6 jarke ter pripeljali 31 vjetih nazaj, tuđi pri Pantheonu ^mo vieli vec mož. V Champagni je bil artiljerijski bol y go-rati pokraiini precej silen. Sovražn! ne-nadnt napadi proti Vatiquoisu tn seve-ro - vzhodno od Avncourta* so se popot-noma ponesrečili. Na levem bregu Mose so na§e čete zopet napredovale. $£-verno od visine 304 smo ^avzeli danes ponoči v siiajnem naskoku tri utrjene naprave lužno od Bethincourta. Število noranjenih vic tih, ki smo jih dobili vče-ral na levem breju, znaša 450, kar zvi-šuje skupno števlfo na 8100. Na ostali fronfl je bila nač mfma. Portucalsko poro$l!o. • 23. avgusta. Kllub oboWWtaK skern- obstreljevanju in delovanju paC-tmlj bil položaj ves teden po boju dne 1:. avgusta razmeroma ntfren. Moral^ čel ]Q Izborna, Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, ane 28 avgusta 1917. 196. §tev. 4NGLESKO URADNO POROClLa 11, a v g u s t a z v e č e r. iNaie čete so izvrSile daues zjutraj uspešno )peracijo vzhodno in scvero - vzhodno ?d Vpresa ter zavojevale cclo vrsto nočnih točk in utrjenih pristav, ki leže nekaj sto jardov pred našimi pozicija-mi na obeh strnndi ceste Ypres - Me-nin in med železnico V'pres - Roulers in Langcmarckorn. Na vseh točkah se ie \Toil ljut boj. Sovražnik je izvršil zo-pet opetovano protinapade ter je imel v našem artiljerijskem ognju in ognju strojnih pušk tezke izgube. Posebno divji boj se je razvil v blizini ceste Ypres - Menin, kjer se je sovražnik ob-iipno brani!, da obdrži gospodstvo na visoko lezečl pokrajini. Tu smo potis-nili svojo Crto v globočini nad 500 jar-duv na fronti več kot ene milje naprej. Zavoievali smo pozicijo, ki daje važen razgled proti vzhodu. Naše čete so se ustalile ćelo v zapadni poziciji od rta Inverness. Bolj proti se veru smo prodrli na fronti dveh in pol milje do naj-večje globočine pol milje. Pcsadke utr-jenih točk in pristav so se z najvećjo Ijutostjo upiraie. Pogosto smo prisilili odrezane pozicije sele po boju, ki je trajal skoro ccl dan, da so se vdale. V teli podv.-ret.Iiii smo vjeli nad 250 mož. Vslcd trdovratnega boja pa znaša ste-vilo od nas vje-tih le mal del sovražniku prizadefanih \z%ub. Število v včeraj-šnjih bojih v b!ižini Lensa vjetih znaša 194, s cimer naraste število v tej pokrajini od 15. avsrusto sem vjetih 137S. V istem času smo vplenili ravno tam ,34 strojnih pušk in 21 možnarjev za strcl-ske jarke, kakor je bilo do sedaj na-šteto. 24. avgusta z j u t r a j. Silen kraievH fcoj «c je vr*i1 ves dan za po-sest važnega sovraznega oporišča neposredno južno od Lensa. ki je znano pod irrerom Green Gra^sicr. Čete. ki so se na zavzetih tleh zakopale, so zjutraj zavzele neki travu ik. Od takrat so zavrnHe vec nrotinapađov ter je naša artiljerija prizadejala sovražniku težke Izsmbe. Za to pozicijo se vrši še vedno divji boj. Z ocnjem strojnih pušk smo zavrnili sovražne napade na neko nri-5tavo scverno od želcznice Ypres-Rou-fers. ki smo fo biif včerof zavzcli. Scvero - vziiodno od Lr.nsemarcka smo svojo crto potisnili nekoliko naprej. Preokret na Antfešken. Hbzs, 35. av^usta. K>Vor 7atrjujefo tu ▼ dobro podučenih krosrih, Rt^i Anglija vred vajnim prcekret^m. Ne saV.o delav-ska stranka je pokazala volio udeležfti se stockhohnske mirovne konference, tuđi Ien-dons. delovanje pri omejenem •'azpiodn slabotrm. VVoiffov urad poroča: Na vzhc-ćn so nein!5ke čete zapadno nd Suča-ve pri Burni in ^bori zavmile so-vražne sitnke. Ob ?usiti smo znjuri-Šali romunske pozicije ob visini 441, severno od Soveje. ter }Ih obdržali rrot' več Drotinarm^am. Pazen tež-kih krvavih \zgub so ntrpeli Romuni nad 100 vjetih. A strojne puSke in ^tevilno oražje za jarke. Pomunski napad na visino 895 severovzhodno od Soveje, se *e z izgubami pone-srečil. RUSKO URADNO POROCrLO. 23. avjsrusta. Zapadna fronta. V smeri od Tu kuma so se iimaknile naše čete pod pritiskom so-praznika iz okolice Rasreezem Kc-merna v pokrajino Serccnjsko jezero - Frakcndorf. V :ei sircri sovraž-na artiljerija živahno strelja. V pokrajini jn.^ozapadno od jezera Babic smo v blfžinskem boju razprsil: mo-čen oddelek nemških izvidnSKov ter \\q\\ več mož. Tudf tu je bila sovra^-ra pehota zelo živahna ter ;e obstre-Ijevala naše jarke. V blizini reke Ke-kav so biii naisprednji sovražni oddelki zeio delavn?. V Voliniji ie izvršil sovražnik 22. t. m. v smerl iz Sokula nacad v okoltei Zbruča - Dumke. Njegove sile, moćne nekako cn bata-Kon so vdrle v blizini Zbruča v jarek, oas protinapacl pa jih je vr^el zopet ven. — Romunska fronta. V nik našo pozicijo severozapadno od Jasloveca ter se polastil neke visine. Naš protinapad je položaj zopet po-pravll. V smeri na Očno trajajo boji. Tekom 22. t. m. ie izvršil sovražnik napade severno ixl Orosescija pri steklarni in v okolici Soveje. Romuni so zavrnili vse napade. V smeri iz Focsanija so napadi i Nemci v noči 22, t. m. na fronti Moaastiora - Merece-sti, nišo pa imeli uspeha. — Kavkaska fronta- Ogenj pušk in delova-nje izvidnikov. VeUkl knez Mihael. Berofln, 25. avgusta^ »Tageblatt« poroča iz Stockolma: V zvezi s prognanst-vom bivšega carja so bile v Petrogradu razširjene sovorice, da se bo veliki knez Mihacl Aleksandrović preseli! na AngleSk^. •Russkoje Slovo« izve*k tej vestf, da je bii veliki knez pač povuMjen na angleški dvor, da pa je odgovoril, da Rusije ne bo zapu-stil. prednn ne bo ustavodajni zbor odločil o bodoči državni obliki Risije. Ruska disciplina. Petrograd, 25. avgusta. (Kor. ur.) General Borisov, sotrudnik Aleksejeva. prioh-čuje članek pod naslovom: »Cas je, da prc-nehamo šaliti se 2 vojno.« Cianek, ki vse-buje prikrite napade na Kerenskega, svari pred varanjem samet^a sebe s frazamj o dobri disciplini Čet. Neljubih razmer so krivi deloma bcljSevik1, deloma pa je kriv di-lctantizern, s katerim se skuša bolna ar-rr.ada zopet oživiti.* O nediscipliniran, arma-de se vsakdo lahko prepriča na cestah Petrograda, kjer se morajo ne Ie častnikl, ^marve* ćelo generali umakniti s tratoarja, da dado prostora pijani druhali vojakov. kjer sede straže na klopeh in se razgovar-ja]o ali pri belem dnevu spe. KakSro je po tem v strelskih jarkih? vpraSa seneral Bo-rjsov. Stockholm, 25. avgusta. (Kor. urad.) Kieč* poroča: Vojni in mornarički minister je posla! 17. avgusta 400 mo? iz Kron^rata na fronto, odslo ie samo 72 mo?. ostali so dezertirali. Stockholra, 25. ivsasta. (Kor. ur) Kakor pomčajo f!r.ski !istj, le nekaj t:so5 mor-nar:ev in infanteristov f~vr§ilo v Petro-eradu veliko demonstracijo. Zahtevali so kruha in mir. Po zborovanju je bil obli od po mestu. $> Ruski vojni minister. Petrojcrad. 26. avgusta. (Kor. tiradi Azent.ira. S pristojne strani pnroJajo. da ie pn iistih razširjena vest 0 demisiji vojnega ministra Savinkova prezgodnja, ker to vprasanje Še ni rešeno. Ra\T!o tako se za-xr^3.lo kot cole fantazije tuđi vesti, da od-stopita Keneralisim K o r n f 1 o v in vodja mornarlčnega ministrstva Lebedov. Proces protf Sabomlinovu. Petrograd, 23. av-^sta. (Kor. ur.) Raz-prava proti bivšemu ruskemu vojnemu ministru Suriomllnovu in n jezo vi soprogi zaradi veleizdaje, oziroma sokrivde se vr5: pred Irasacijskim departementnm senata, pri Cemcr bcdelujeio prvič v Rusiji tuđi porot-niki. Kakor znano, sta izjavila Suhomlinov in nf-j^jvii s-jj-roja. da ništa kriva. Sodiice razpravlja v dvorani kluba častnžkrv. Pred-scd::je cdJični kriminalist senator Tagančev. Obdc'iene zastopajo trije odvetniki. Prić je poklicanih nad 200, med njimi predsednik durre Rodzijanko, Miljukov, biv5i veliki knez Serzu kot bivSi artiljerijski generalri nadzornik, biv^i vojni minister Folivanov, biv-ši meraariški minister admiral Grigoro-vic in dr iKt. Proces se vrsi javno. Prvi raz-pra\mi dan pa ni bilo navzočih mnogo po-slušalctv. Petrograd, 26. avgusta. 'Kor. urad.) V procesu proti bivšemu voinemti ministru Stjhon":linovu Je zagovornik TarČovskij od-ktonil zastupnika nbtožbe Feodosijeva, ki je bii. predno ie to mesTo prevzel, advokat v Petrograća in se je Suhomlinovu opetovano ponudi! za zaiovorniVa. Sodi^če je od-klonilni pred!og završio. Kot prva prića ie bii zasii^an bivši Šef generaJnesa štaba Janu Skije vič. Proti Finski. Stoddioim, 25. avgusta. (Kor. urad.) V Haparandl je razSirjena vest, da name-rava provizorična vlada razglasiti nad Finsko obsedno stanje. Žcleznlšk! materija! za Rusljo. 2eneva, 25. avgusta. »Matin* poroča iz Washinctnr.a, da bo nmeri?vka vlada v krat-kem poslala 2500 lokomotiv in 40.000 vago-nov v Pusijo. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Bern, 25. avgusta. (Kor. urad.) Poroče-valec lista »Times*, ki se ie po daljšem oblaku fronte zopet vrnil v Petrostrad. je po-'al prav mračno poročilo o položaju v ruskem slavnem mestu. Po njegovem mne-nju ie bla^odejni vpliv upora ekstremriih elementov in katastrofe na jugo - zapadni fronti že prcnehal. Strankarska politika je zopet na povrSju. Oencralisim Korniiov za-hteva strogr. di^clp'i.io fn zopetno uvedbo smrtne kazni tuđi za čete za fronto, in pre-poved vsake politične propagande v arma-di. Te zahteve pa so za socijaliste, ki za-htcvafo, da se konsiituanta čim prei 5c-ta_ ne, ne.sprcjemljfve. Tud! je većina sedanjih ministrov proti uvedbi strožje discipline p*i ćetah za fronto. Poročevalec priporr.inia, da zahteva Korniiov tuđi voja^ko kontrolo že-Icznic. V Rur.ijl se mudeči amerlški posve-tovalec za železniškc zadev« priporoča usrvaritev mesta želcznibke^a diktatorja za čas vojne. Petrojprad. 25. av^usta. Poslanci vse-ruskesra kmetiškega sovjeta so sklenili, ditl pri vr.litvah v ustavodajni zbor svoje glasove le takim kandidatom, ki iziavijo. da so načeloma za. razdelitev vseh državnih, cerk-venili in privatnih posestev brez vsake od-škodnine prejšrjim posestnikom. Petroj?rad, 24. av^usta. (Kor. urad.) Reuter. Vodja vofneea ministrstva Savinknv je odstopil zaradi ne^pnraziiTrljeni s Kereniskim v voja-ških. in političnih vprašanjih. TUPSKO LRADNO POROĆ1LO. 24. avgusta. Fronta ob D i a 1 i. Sovražnik je pustil pred na-simi ob Džebel Hamridu stoječimi si-lami samo varstvene ćete ter se je umakni! v bojj zadaj ležeče pozicije v jugozapadni smeri. — O b perzijski ni e j i boji patrulj brez po-sebnegra pomena. V sredini Kavka-škefrontesose končali boji nam v prilog. Naše pozicije so zopet po- smo vrgli nazaj'v njegova izhodišča. — Sinajska fronta. V noči na 23. t. m. precej silen artiljerijski ogenj s presledki. Iznova sovražno ki»njeni§ko i/vidno delovanje v smeri na Bir es Sabo. VPOKLICI NA GRŠKEM. Amsterdam, 27. avgirta. (Kor. urad.) Qlasi>m Allg. Iiandel>blada« poroča »Daily Chronicle« iz Aten, da je bilo vpoklicanih 12 letnikov rezer-vistov. Nov požar v Solunu. Atene, M. avgusta (Kor. urad.) Reuter. V Solunu je izbruhni] iznova požar. Ko k odSla ta brzojavka, je uničenih nad ltv>o hiš. 2eneva. 25. avgusta. V tukajšnjih ita-lijanskih kroiiih kioiiio zelo zincdene vesti o požaru v Solunu. Zatrjuje se, da je požar ententi zelo dobrodnšel, Če bi hotela opustiti tromo ob Vardarju, da oiiči svoje pozicije v Tcsaliii. Sedaj bi mogla to sto-riti brez ?kode za svoj prestiž. Lagano, ?5, avgusta. >Trib*.ina« poro-čj: Prebivale! Soluna so dobili Ictake s pozivrm. da naj tako) zariste mesto, ker je sklenjeno, da mora mesto popolnoma pogo-reti. Iz Pariza poročajo brzojavke, da novi požar v Solunu 5e ni pogašen. Škoda dosega ^e eno milijardo frankov. Bern, 25. avgusta. Škodo, prouzročeno v Solunu vslcd poraza, cenijo na več kot 500 milijonov. Na tisoče ljudi, ki so brez strehe, so spravili v Lariso, Volo in Pirei. Brzojavne zveze so popravljene. Iotransigentna Srbija. Lupano, 24. avgusta. *5ecolo« priob-Čuje ćlanek svojega rimskoga poročevalca pod naslovom »intransi^en^a serba«, v ka-tcem pravi, da se Pašić sicer velikodušno odpoveduje Trstu, da pa je nedostopen glede Reke, Zadra in Šibenika. Tuđi noče ni-česar slišati o bolgarskem značaju Makedonije. Italija pa mora imeti vso Adriio, ker bi utecnila Rusija prei ali slej preklicati svoje stališče, da ne zahteva teritorijalnih pridobitev in bi mogla dobiti zopet skomine po Adriif, Carigradu in Dardanelah. Japonska pomoč. Bern, 25 avjcusta. (Kor. ur.) Gla«om poročil pariških listov se vrše pogajanja za japonsko pomoč Rusiji, vsled velikih tezkoč ::a tako ekspedicijo pa še ni prišlo do konć-nega sklepa. Ki taj ska pomoč. Rotterđara. 25. av^usta. »Morth China Ma!lc poroča. da Kitaiska ne bo sklonila z entento pogodbe, marveč da bo v lastnem delokros:u konCala vojno r centralnimi drža-vami. S posredovanjem nizozemskih fak-torjev bodo spravili znane prijatelje Ncm-ccv iz Kitajske na Javo. London, 25. avgusta. Kitajski častniki in vojaki so pr-nudili pekin^ki vladi svojo službo na evropskih bojiSčih. Amerika in nevtralci. Curih, 34. avgusta. »Neue Zurtcher Zoitung-r poroča iz Christianije z d:\Q 15. avgusta: Povodom londonskega po-ročila 0 sporazumu Amerike in nevtral-nih clržav z ozirom na dovoz, sporoča tukajSnie časopisje, da je postavila Amerika zelo važen p o g o j, da se odšteje vse, kar bi ne-vtralne države izvozile v Nemčijo, od one količine, ki bi jo sicer Zedinjene države pridelilc tem nevtralnim d e ž e I a rr.. Podobno kakor pri indu-strijalnih proizvodih bi se odte.^nilo ravno toliko blaga ameriškega uvoza, kolikor ga da ta nevtralna država Nem-čiji. Tukajšnje Časopisje smatra ta arne-riski korak kot zelo resno odredbo. Ko-maj si ie moRoče predstavljati, kakn revolucijo v ljudski prehrani nevtralnih dežel bo ta korak provzročil. Vsekakor je smatrati ta korak kot totalno izvozno prepoved za živiia napmm onim dc-žclam, ki nimaio absohitnega preostan-ka masti, ojfljikovih hidratov in belja-kovin. Norveško časopisje si oheta prav malo uspeha od pojrajanj svojih zastop-nikov 7 ameriško vlado. Izvoz iz Amerike je fz več tcdnnv sistiran in ker ima Norveška premota samo Se za stiri do net mesecev, bo prišla Norveška okrosc Noveia leta v htide otiske, če se do takrat dovoz iz Amerike ne izboljša. Amerika ▼ voinf, Bern, 24. avgosta. (Kor. urad.) »Ma-tir»* poroča Iz N^w Ycrka: Vlada Zedirsje-nih držav bo izdala izvozno prepoved za meso. ZivIIski kontrolor bo poznejc nazna-nil, katere množine se smejo izvagati. Vojni minfster bo v bodoče. kakor bo nanesla potreba, dnevno ali tedenskrt iz-dajal poročila o delovaniu američke ekspedicije na Tranccsko. Mornariš?\! minister ic zahteva! od kongresa kredit' IV* militarde franU^v za rekviriran i e lađi i in 1 in en Cetrt za po-plaCsnje že dosrajenib lađi;. List poroča nadalje, da je dala Kuba čr.e 21. avcriisra ^ladi Žedinicnih drfav 4 v Havr.ni zaplenjene nomiške parnike s skupni 25.000 tonami na razpolasro. Ženeva. 24. avj^usta. Edison je bii pri Wilsonu v avdiienci ter mn je prcdlofi] nacrte 7.3. povzdigo američke mornarice. Gcrarđ proti nem^kim Amcriknnceni. Berolin, 25. avgusta. »Vossischc ZeitR.~ poroča: Glasom poroci! iz Chicaza. je bivši veleposlanik v Perlfnu. Oerard. objavi] svarilo nerrškim listom v Amerfki. v katerem pravi, da lahko priđe čas. ko bodo vdove in sirote v vofni pa dl ih Amerikancev zažvale nemškim listom streho. Oerard zahteva, da se napram sovražnim podanikom pn^topi boli energično. Ce bi dal v Nern-čifi kak amerlški založnik tiskati tako izda-ialske stvari, bi sa ustreltli. Nem?ki Amerikanci naj bodo ali Amerikanci, ali pa so izdajalci.__________ Se letos konec? NemČi.ii neprijazni list »Genc-vois- poroča baje iz zanesljivega vira, >da je bilo na zadnji londonski konferenci sklenjeno, doboievati voi-no na vsak način še letos in ne da bi se ppčafc^p n amerikftoako pomoč. To da je pravi vzrok ne Ie franeoske, nego tuđi soške ofenzive. Papeževo mirovno posredovanje. Lugaoo, 25. avgusta. V avdiienci, ki jo je pape/ dovolil MK) osebam iz škofije Fras-cati, je na ogovor voditelja iz.iavll pupež, da je njegov cilj, provzročitev pravičnega in trajnega miru. Žal, je rekel papei, da se njegovi nameni ne tolmačijo vedno pravično. — Iz Livorna javljajo, da so vst duiiov-niki te, pod podstvom kardinala Maffija siojeČe škofije poslali svojim občinam pfsa-nja, v katerih z ozirom na papezev mirovni oklic svare ljudstvo, naj se ne vda nevar-nim zmotam. Slavefi domovinsko ljubezen, pozivlfajo vernike, naj jatijo narodne obrambue sile, zlasti ker odloča o vojni in o miru samo vlada. Bern, 25. avgusta. »Matin« javlja iz NTew Vorka: Apostolski delegat za Zedinje-ne države, monsignor Banzano, ie v Cansas City izjavit: Na podlagi obvestila z visoke strani lahko zasot^vini. da papež nikakor ni mnenja, da se bodo vojujoče se države v kratkem ča.-»u sporazumele, a miclil je, da pač lahko voditeljem vojujočih se držav stavi predloge, ki bi mogli končno dovesti do miru. NemškJ politik proii papeževi mirovni noti. V >>Leipziger Neueste Nachrichten« je priobčii elan pruske gosposke zbornice grof Stolherg - Wernifferodc odgovor na papeževo mirovno noto. V tem piše: Vaša Svetost pravite, da Vam je dolžnost kot skur>-nemu očetu vseh vernikov obrniti se do ra-rodov. Evarigcliška Nemčija, Anglija in Amerika, pravoslavna Rusija, Romunija in Bolgarija Vas ne morejo nikdar priznati za očeta . . . Vaš nasvet na razoroženje Je neprijateljski, ker bi pomenil samomor. Razr,odišče bi bilo nesreća za Nemčlio. Predla^ate tur"i, da naj se vse države od-povedo odškodninam, izvzemši posebne slučaje. Seveda! Samo pravično je, da za-htevaio Nemčiia Jn njene zaveznice, ki so bile le napadene. odškodnino. Ce zahtevate od nas, naj zapustimo Belgijo, zahtevate, naj storimo samomor. Alzacija in Lotarin-£ija sta nemški in morata ostati nemški. Razumem, da Vam je samostojna Poljska pri srcu. Kje je imelo papeštvo vernejše pristaše nego na Poljskem. Ua državna Mmm v Uvi. Kerenskii o položaju. Moskva, 25. avgusta. Danes je bila tu oivorjena državna konferen-ca. Ob 10. uri so daspeli v Kremi mi-nistrski predsednik Kerenskij, notra-nji minister, finančni minister, polje-de'ski minister in minister za prehrano. Ljudstvo je bilo mirno. Ob 3. popoldne je otvoril rninjstrski predsednik Kerenskii konferenco z nago-verom. Mhiistrski predsednik Kerenskij je pričel svoj nagovor z zatrdilom, da konferenca nima namena izzvati debate o strankarskih sporih, marveč ]e, davelikisvobodnide-želi odkrito pove resnicoo t e m , k a r p r i Č a k u j e domovi-na in kakov tem trenutku trpi. Noben državijan naj se pozne-je ne more izgovarjati, da ni poznal pravega položaja dežele. Kerenskij je nadaljeval: Vsak poskus izkoristiti konferenco, da se napade narodna revolucionarna sila. ki je vtelesena v provizorični vladi, bi se moral brez usmiijenja potlačiti z ognjem in me-čem. Oni, ki mislilo, da jfe prišel tre-nutek, da se revolucionarna oblast strnioglavi z bajonetorn, se motijo in naj bodo prepričani, da sloni avtori-teta provizorične vlade ob neomaj-nem zaupanju ljudstva in milijonov vojakov. ki nas branijo pred nemško invazijo. Provizorična vlada je prepričana, da bodo vsi storili svojo dolžnost napram domovini in revoluciji. Ona misli, da sme povedati res-nico in da jo smejo slišati prijatelji in sovražniki. oni. ki skušajo ruske čete razbiti in oni med naini, ki preže na trenutek. da hi padli po svobodnem ruskem narodu. Odkar se je izvršila revolucija, pridemo prvič sem, da prosto govorimo z vam! in da vam povemo, kako velikanska in ogromna je odgovornost, ki jo nosimo kljub vsem udarcem. Sodržavljani! Država je sedaj v uri smrtne nevarno-s t i. Vsakdo to čuti. Vsakdo pa tuđi ve, da zahteva problem, ki ga moramo resiti, nainreč boj proti mogočne-mu, nespravijivemu. dobro organizi-ranemu sovražniku velike žrtve samozataje van ja, Ijubezni do domovine in pozabljanje notranjih sporov. 2a\ nočejo vsi. ki bi mogli, prinesti to žrtev na žrtvenik domovine, upro-pnstene vsled vojne, ter tako poslab-sajo kritični položai domovine od dne do dne. V političnem življenju je ta proces desorgan izaći je še večji. ter zapeljujo cclo gotove narode, ki žive v Rusiji, da ne iščeio svojega blagra v zvezi z domačo deželo, marveč v separatističnih aspiracijah. Končno je vse to kronala še nesreča na fronti, kjer so se ruske čete, po-zabljaioč svojo dolžnost napram domovini, brez udarca umaknile pred sovražnikom ter tako skovale vse-mu narodu nove verige despotizma. Tako globoko smo padli, ker se nismo mogli osvoboditi nesrečnega gospodstva starega režima, ki smo ga sicer črtili, kateremu pa smo se klanjali, ker smo se ga bali. Ćelo sedaj, ko se moč opira ob svobodo in ne ob bajonete, prenašamo to podedovano nezaupanje tuđi na to novo silo. T a-ko se obračajo oni, ki so se prej tresli pred avtokra-tUJLfl xUdo, sedai držao s oboroženo roko proti tej oblasti, toda oni naj vedo, daima tuđi naša potrpež-Ijivost svojemeje in dabo-doonifkijobodozlorablja-li.zadeliobsilo, ki jim bo p o k I i c a 1 a v spo min Čaše čari z m a. Mi borno nespravljivi, ker smo prepričani, da edino vrhovna oblast zajamči domovini blagor. In zato borno z vso silo prepre-čili vsak poskus izrabljati narodno nesrećo Rusije, in naj se mi stavi kakršen-koli ultimatum, vsakega bom vedel podvreČJ vrhovni oblasti ia sebi, njeneaiti poglavari u. Kerenskij je govoril nato o niski armadi, ki je bila za časa starega režima telo na ilovnatih nogah in slika! žrtve samozatajevanja, ki jih pri-nasajo častniki, ki se do skrajnosti bore proti anarhiji in desorganizaciji v armadi. Vprašal je državno konferenco, ali zaupa vladi, kt hoče zajamčiti srečo domovine, ali hoče zopet nuditi svetu sliko razpada. Opozoril je na odklonitev predloga separatnega miru in na novi podobni, niČ-v r e d n i poskus, ki je bil naper-jen proti zaveznikom in odklonjen z ogorčenjem. Zaveznikom pravi, da je to edini odgovor, ki ga pričakuje Rusija od njih. (Zborovanje vprizar-ja burne ovacije zastopnikom zavez-nikov.) Nadalje je obljubljal Kerenskij Romunom rusko gostoljubnost, če bi bili prisiljeni začasno zapustiti svojo domovino. Nato je govoril o narodnostnem vprašanju ter izjavil, da bo provizorična vlada izpoinila vse obljube. Glede Finske je izjavil. da bo vlada s silo zabranila zopetno otvoritev razpuščenega deželnega zbora, ter izreka upanjc, da bo vsa dežela odobravala sklep vlade. Vlada bo ščitila armado pred prekucuškimi vplivi, pred maksimali-sti ter bo energično nastopila proti vsakemu poskusu reh ljudi, da bi pod-kopali disciplino. Da se konca des-organizacija, v katero je dežela za-bredla, morajo prenehati razni oseb-ni in strankarski interesi. Govor Kerenskega ie zborova-nje sprejelo z burnim odobravanjem. Nato je govoril notranji minister Aksentijev. Povedal je, da je glavni notranji problem, da organizira življenje v provinciji na podlagi zakonov v raznih javnih panogah in da doseže enotnost v zakonodaji vseh lokalnih oblasti. Minister za trgovino in industrijo Prokopovič ie izvajai: Z vstopom v tretje vojno ieto je Rusija porabila kakih 40 do 50% vseh materijalnih vrednot, ki jih proizvjaa dežela in ki jo žive. Od početka vojne odrezana od svetov-nega trga, je morala Rusija crpati vse iz notranjosti dežele, kar je pro-vzroČilo veliko pomanjkanje živil. Obenem se je splošna industrijalna produktivnost dežele močno skrčila. Finančni minister Ne-k r a s o v ie konstatiral, d a s o s e z revolucijo državni izdat-ki močno povećali. Vsak me-sec vojne.cra leta 1914 se je izročilo prometu kakih 219 milijonov in leta 1916 kakih 290 milijonov rubljev ban-kovcev. Prva dva meseca leta 1917 se je izdalo raesečno po 423 milijonov in od marca naprej povprečno po 832 milijonov rubljev v bankovcih vsak mesec. Nadalnji vzrok za fi-nančne težkoče leži v izrednem zvi-šanju delavskih mezd v državnih obratih in v malih prejemkih iz dav-kov in drugih virov. Nato je moskovski župan Rud* n e v pozdravil zborovalce ter je bilo po tem pozdravu zborovanje zaključeno. Prihodnje zborovanje se vrši v ponedeljek. Dan pred otvoritvijo kongresa se je posrečilo maksimalistom pro-vzročiti delno stavko. Več tovaren je ustavilo delo, cestna železnica ne vozi. većina hotelov \e zaprta. Stockholm, 27. avgusta. (Kor. urad.) Ker so nameravali boljševik! povodom moskovske konference izzvati nemire, je izdal nolranji minister razglas, v katerem odreja, da se morajo vsi taki poskusi z vsemi sred-stvi potlačiti. Moskovski župan je pozval milteo, da naj stori svojo dolžnost. Socijalnorevolucijonarni in socijalnodemokratični komite sta pozvala delavce, da naj ostane}o mirni. Splošna stavka, kakor so jo nameravali vprizoriti boljševiki, sicer ni iz-bruhnila, vendar smatralo položaj za zelo resen. Moskva, 27. avgusta. (Kor. ur.) »Novoje Vremja« pozdravlja moskovsko konferenco kot zadnje upa-nje za rešitev države. List prinaša obupno sliko položaja ter opozarja na dogodke na fronti pri Rigi, na upor na Finskem in na izjave Vinčenka, ćr sede v ukrajinski centralni radi šti; ie Nemcem prijazni člairi, skratk; da kaže država strašno sliko ra: pada. A iv6 štev. »SLOVENSKI NAROD", dne 28. avgusta 1917. Stran 3. Uo]no$O5P0darshi odseli. Premog. g Dunaj, 27. avgusta. Današnja seja tega odseka je pri-čela ob 10. uri skoro ob polni ude-ležbi. Ob 1. popoldne je bil kratek presledek in konec sele pod noč. — Predsedoval je poslanec Seitz. Poro-čevalec za premogov pododsek, ki je podal li predlogov, je bil poslanec Friedmann. Položaj, ki je bil predmet prav živahnim razpravam, je prav crno naslikan z naslednjimi podatki: Produkcija premoga v letu 1913. je bila v Avstriji 44 milj. ton, poleg uvoza 11 milj. ton iz Nemčije in en miljon ton iz Angleške. — Iz Nemčije dobivamo crni premog, ki daje več kalorij za naše potrebe, dočim pa Av-strija izvaža zopet ruja vi premog na Bavarsko, Saksonsko in druge kraje. Toda zadnji Čas je Nemčija pošiljala le polovico dolocene množine, dočim je — Avstrija izvažala ves premog v zmislu pogodbe. Leta 1914. pa je padla domaća produkcija na 39 milj. ton, torei pn-manjkljaja celih 5 milj. ton (ali 50 rntlionov meterskih stotov) več pri-manjkljaj iz Nemčije, torcj nekako — 100 milj. met. stotov. Ker so bile ta-krat se polne razne zaloge, se ta pri-rnanjkljaj še ni preveč občutil, dasi je rastla vporaba za razne vojaške potrebe. — Takprimanjk-ljaj v produkciji in povišek v konsumu pri vojaških zavoditi in želcznicah pa je postal jako občuten v letu 1915., že skoro katastrofalen v letu 1916. in jrrozi toliko huie v letu 1917. Leta 1915. je padla produkcija na 38 miljon. ton, leta 1916. je poskočila sicer zopet na 44 milj. ton, a pade letos — ako pojde vse po zaželjeni poti — zopet na 39 milj. ton. (Groze pa štrajki!) V letu 1917. dobimo premoga okroglo 10 milj. ton (100 milj. kvin-talov) manj, — vojaška potrebščina bo še večja, torej bo premoga za civilno prebivalstvo čedalje manj, vsekakor pa ogromno premalo!! — Ugotovilo se je tuđi v tamošnji seji, da je produkcija padla poleg drugih razlogov tuđi vsled — nezadostnega preživljenja iz-mozganega prebivalstva. V letu 1913. je bilo delavcev 131.000, letos pa jih dela 119.186, med njimi 8000 vojnih vjetnikov. Na ;esarjevo povelje so 20.600 rudarjev oprostili vojaške službe. Da ima vojnogospodarski odsek pri takem položaju jako težko stališče, je pač naravno. Enajst predlogov je stavil pododsek, ki zahtevajo povećanje produkdje in zmanjšanje uporabe. Ali ker pri vojni vporabi ni misliti na zmanjšanje, pač pa Še na povećanje, ostane zmanjšanje konsuma le za — civilne prebivalstvo. Prvi predlog pozivlja vlado, da ukrene vse, kar je sposobno, da se produkcija poveća. Drugi zahteva za delavstvo dovoljno živeža. — Tretji naglaša, da se sme izvažati premog na v Ogrsko le proti zameni za živež. — Cetrti o nabavljanju potrebnih strojev v premo-govnikih. — Peti odobrava že pričeto kontingentno razdeljevanje premoga med prebivalstvo. Toda pričeti bo treba deliti pred nastopom zime! — Šesti opozarja na potrebno previdnost pri razdeljevanju, da ne bodo dobivali eni na škodo drugih. — Sedmi zahteva dovoljno premoga za strojno obdelo-vanje zemlje, za mlatenje, kovačije itd. — Osmi zahteva, naj vlada pravočasno poskrbi, da bo dovolj železniških voz na razpolago. Deveti predlog zahteva od vlade, naj odločno opozori cesarsko nemško vlado, da se mora tuđi ona držati pogodbe in pošiljati nam določeno množino črnega oglja, sicer da tuđi Avstrija ne bo pošiljala rujavega premoga na Bavarsko, na Saksonsko itd. Poslanec Goli je pa podal še manjšinske predloge: „Kurjava v gledališčih, kinemato-gratih, barih in podobnih zabaviščih se prepove. Kopališča so odprta le po tri dni v tednu. V zasebnih stanovanjih se more poleg kuhinje kuriti največ tri sobe." Proti centrala«. Predno je prisel vojnogospodarski odsek danes do dnevnega redi (poro-čilo premogovega odseka), je stavil dr. Jerzabelx predlog, naj se v vojno-gospodarskih organizadjah imenuje posebnega referenta, eventualno kore-ferenta z nalogom, da poročata odseku v 14 dneh. Dr. Kolischer je predlagal pododsek, ki naj v najkrajšem času poro-ča o delovanju central. Poslanec Friedmann se je pridru-žil temu predlogu in želei, naj bi iz-delal tuđi predloge o organizaciji teh central. Dr. Fressler je pripomnil, da velik del teh central se peča s prehra-njevanjem, torej spadajo ta vprašanja v delokrog prehranjevalnega odseka. Baron Pantz pa je bil mnenja, da je ki težko točiti, kaj spada v eno ali drugo področje, zato je potrebna zve-za obeh pododsekov. Naposled je bil sprejet takle kombinirani predlog: Izvoli se pododsek za pripravljal-na posvetovanja II. skupine delovnega nacrta z nalogom, da čim prej poroča o sedanjem poslovanju vseh central in stavi primernc predloge o spremembi njih organizacije. Iz tega poročila je razvidno, da je vojnogospodarski odsek na pravi poti k — boljšim razmeram, ako je sploh Se kaj mogoče zboljšati. Politične vesti. === Kranjski deželni šolski svet. »Učiteljski Tovariš« je prijavi! čla-nek, v katerem piše: Jako važna korporacija, kjer ima ravno Slov. Ljudska Stranka odloCno besedo, kar je ravno ta stranka pokazala ie opetovano, ko se je šio za ođđajo ka-kega učnega mesta al; za discipliniranje kake^a napredn^a učitelja, je ravno c. kr. deželni svet »im sloveni-schen Kernlande.« In ravno v tej korporaciji, ki je takorekoč duša vsega slovenskega šolstva v srcu Slovenije, ima nemščina edino in cvdločilno besedo, slovenščina je prava pastorka. IJradni in menda tucli občevalni iezik — vsaj če človek priđe do referenta, tega uraća je nemščina. Zapisniki sej se pisejo edino le v neniščini; razpisi vseh javnih učnih mest se izdajajo edino le v nemsčini. Razglasi in ukazi — vse je v nemščini. — tuđi letna poročila, ki so menda pač v prvi vrsti namenjena slovenskim davko-nlačevakem. se izdavalo v nemsčini. ko bi se vsaj dvojezična izdajala, — Da je občevanje s podreienimi c. kr. okrainimi šolskimi sveti edino le nemško, je itak samoobsebi umevno. Kratkomalo, slovenščina zaide le po nesreći tja. — Kot umevna posledica teh čudnih razmer v najvišji šolski korporaciji je pa tuđi vse uradovanje c. kr. okr. šolskih svetov s posamez-ninii šolskimi vodstvi. kakor tuđi s c. kr. dež. šol. svetom in dragimi kor-poracijami. Nemščina zavzema prvTo in glavno mesto. edino le krajni šolski sveti so izvzeti, ti doMvajo slovenske uradne dopise. Nadaijna poslenica teh čudovitih razmer je $led-njič tuđi ustroj naših girrmazij. Tuđi tu je vse nemško. šolska naznanila, letna poročila nemška, menda za-to, da jih razumejo slovenski stariši slovenskih učencev lažie. In v vseh teh korporacijah ima odlocilno besedo in vselej odlocilno večino Slov. Ljudska Stranka, tako v c. kr. dež. kakor tuđi v vseh c. kr. okrajnih šolskih svetih. Tu velja pač lepo geslo: »Poma-gaj si sam, in Bog ti bo pomagal.t -Ako borno stali s prekrižanimi roka-mi in se ne ozirali na vse podrobnosti vsak najmaniši kamen tvori bi-stven del zgradbe narodne celote — in čak ali samo na čudeže od zgoraj, nas caka lahko težka doba razočaranja.« Zato pa kličemo pristašem Slovenske Ljudske Stranke: Pokažite slovenskemu narodu, da imate v sebi toliko idealizma, smotrenosti in toliko notranje sile, da odpravite to v nebo kričečo krivico in da daste ravno v teh korporacijah slovenščini eno mesto, ki jo mora zavzemati — to je prvo mesto. = Milijarde manikajk>. Prokleto teiki čaši nas še čakajo. Sele kadar bo sklenjen mir, se borno prav zaved-li, kaj nam je prinesla ta vojna. Stro-ški te vojne bodo namreč zahtevali, da se vsi državni dohodki v s a i p q d v o j e. Ali veste. Ijudje kršćanski, kaj se to pravi? Da bo država segla po vseh davkih. da potegne iz ljudskih žepov nove milijarde. Nobenemu ne bodo prizanesli, kdor ne bo znal svojega denarja tako skriti, kakor delajo zdaj z vojnimi dajat-vami obogateli Ijudje. Vse se bo po-dražilo premog, drva. moka in kruh, petrolej in sladkor, obleka in obuvalo in stanovanja, taka bodo namreč nova bremena, ki nam jih obetajo. Zdaj je bilo uradno razglaŠeno, da izkazu-je računski zaključek z dne 30. junija t. l.t da je v minolem finančnem letu imela naša državna polovica (ne glede na vojna posojila) 3887 milijonov do-hodkov. izdatkov pa 7231 milijonov. Tak primapikljaj, dasi je država zvi-šala pristojbine od zapuščin, povećala vse železniške tarife, zvišala tuđi druge pristojbine in doklade na direktne davke, zvišala poštne tarife, podraiila vino, pivo in žganje in po-dražila tobak neverjetno hudo. Mini-strstvo hoće potez sedanjih itak strašnih davkov dobiti na Ieto še vsaj 2000 milijonov več. = Ogrsko minfstrsko predsed-slvo. Sredi politične diskusije v Budimpešti stoje glasovi, kako se je zgodilo, da silno ambicijozni grof Juli j Andrassv ni bil imenovan za mini-strskega predsednika. Merodajni politični možje trde. da je bilo imenovanje grofa Anđrassyja že za gotovljena si var, a da so v zadnjem trenotku vplivi raznih visokih skupnih in avstrijskih faktorjev to preprečili. Te vesti porabljajo proti navi yhdL Trdi se, da je mi n k sterzunanjihdelgrofCzer-n i n v zvezi z več člani avstrijskega in specijelno ČeSkega plemstva zastavi! ves svoj vpliv proti imenovanju grofa Andrassvja in to zaradi tega, ker se zavzema grof Anđrassv za kar najtesnejšo z v e z o z Nem-čijo. Voditelji stranke dela se postav-ljajo na stališče, da, ako si ti glasovi izkaiejo za resnične, ni stvar več strankarskega pomena, nego postane zadeva ćele Ogrske, češ, da je nedo-pustno, da bi zunanji faktorji vplivali na notranje uMavno življenje na Ogr-skem. Stranka dela, obeta v tej stvari interpelacijo in grof Khuen - He-dcrvan" ie to potrdil. Mi iz sriDionhi!) dežeL Na zaposlovaln^m tečaju c. kr. so-riških učiteljišč v Ljubljani se prićne selsko Ieto 1917 18 kakor na drugih sredničšolskih zavodih ljubljanskih t. j. običajno sredi meseca septembra. Na-tančnejši rok se svoječasno objavi na tem mestu. Gojenci in gojenke, ki so v minolem letu posečali I. ali II. ali III. letnik ali pa žele vstopiti v I. letnik imenovanega zavoda, a bivajo izven Ljubljane, se opozarjajo, da si pravočasno priskrbe potno izkaznico. Zupanstvo Škrbina je premestilo svoj urad iz Dolenjili Laz v Gorenjo vas tik Ribniee. Denar za novorojenčke razdeljen. Kcr je »Posredovalnica« denar, name-njen za novorojenčke, že razdelila, zato pozivlje »Posredovalnica« vse one pro-silke, ki so se do sedaj zglastle, a pod-pore še nišo prejele, da počakajo toliko časa. dokler se nam ne nakaze nova vsota, kar bo tukajšnji urad svoječasno objavil v listih. — Posredovalni-caza goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. Mavrič Franc, begunec, sedaj v Ljubljani, Stari trg 16 L, išce svojo ženo Karolino in dvoje otrok, Adelo in Alfonza, popreie vsi bivajoči v Neblem §t. 37, pošta Dolenje, glavarst\To Gradiška. Dnevne vesti. — Ljubljanski župan gospod dr. Ivan Tavčar doseže jutri, v sredo, starost 66 let. Spominjamo se tega dneva s posebnim ozirom na vojni čas, v katerem načeluje dr. Tavčar ljubljanski občini. Življenje in delo-vanje dr. Tavčarja je znano in popisano je bilo obširneje v »Slovenskem Narodu« ob Času, ko je bil dr. Tav-Čar izvoljen za načelnika slovenske-ga glavnega mesta. Vobče pa ga pozna vsa slovenska domovina tako po njegovem pisateljskem, kakor po njegovem političnem delovanju, da, tuđi osebnih prijateljev In čestilcev ima po vseh krajih, koder se glasi slovenska beseda. Kot pisatelj si je s pravnimi spisi in z romani pridobil ugled že pred dolgimi leti in si zago-tovil odlično mesto med najodličnej-šimi slovenskimi kulturnimi delavci. Cim je stopil v politično življenje, si je mahoma pridobil vodilno mesto, kajti pokazalo se je hitro, da so v njem združene izredne lastnosti in pridobil si je hitro nenavadno zaupa-nje. Delovanje dr. Tavčarja je mno-srestransko, plodovito in uspešno. Polgo let je že član deželnega zbora in Ijubljanskega občinskega sveta, §ect !et je deloval v državnem zboru, r.odeloval je pri mnogih važnih narodnih ćruštvih in zavodih in jim po-sveča še zdaj svojo skrb. Spominjamo se pa današnjega dne posebno raraditega, ker je župan dr. Tavčar prav v sedanjih najtežjih časih, kar jih je Ljubljana doživela, pokazal vse svoje izredne zmožnosti in vrline. Župan dr. Tavčar je član občinskega sveta že od leta 1884. Za župana je bil izvoljen dne 18. decembra 1911 in potrjen dne 15. januarja 1912. Dve leti po nastopu županstva so nastali vsled izbruha vojne za ljubljansko občino tako težki čaši, kakršnih še ni doživela. Velikanske so naloge, ki jih mora reševati obei-na, velikanske so zahteve javnih fak-torjev in občinstva. Dela ima občina kakor nikdar poprej, težave je pre-magati, da si jih povprečen človek še predstavljati ne more. Vzlic tem velikanskim težavam in skrbem vodi dr. Tavčar z izredno spretnostjo in krepko voljo vse občinske posle, pre-maga, kar se da premagati in je do-segel, da je Ljubljana v sedanjih raz-merah dosti na boljem, kakor mnoga druga mesta. Posvedočil je dr. Tavčar tuđi svoj socijalni čut in se trudil, pomagati kar le mogoče prav tištim slojem prebivalstva, ki jih je vojna najhuje zadela. Ljubljansko občinstvo se z iskreno hvaležnostjo zaveda neutrudnega dela svojega župana in se veseli, da je čvrst in zdrav. Župan gospod dr. Tavčar je lahko prepričan, da želi vsa Ljubljana, naj ji ostane še dolgo ohranjen in da mu poleg neštevHnih prijateljev in čestilcev. ki si jih je pridobil po vsem Slovenskem, čestita na njego-vem jutrišnjem slavju ljubljansko prebivalstvo ter mu kliče hvaležnega sccaZ Na nmoc* totat — Zadet od mine je padel v enajsti soški bitki gospod Rajmund H a r i n g, nadporočnik v rezervi in bil pokopan v Ćepovanu. Naše so-žalje! — Imenovanje. Finančni svetnik v finančnem ministrstvu dr. Rudolf R o s c h n i k, ki je svoj čas služil v Ljubljani, je imenovan za višjega fi-nančnega svetnika. — Osebne novice Iz področia tržaškega poštnega ravnateljstva. Poštna kontrolorja: Jožcf Hvala v Ljubljani in Anton Pezdič y Trstu sta imenovana za višja poštna kon-tiolorja; poštna asistenta: Franc Ma-tjan in Ludovik Vodonivec sta imenovani za poštna oficijala. — Poštni pomočniki Katinki Bevkovi je podeljeno poštnega ekspedienta mesto (III/5) v Brusnicah pri No veni mestu. — Premeščene so naslednje poštne oficiantke: Evelina Slavina iz Buzeta v Ljubljano in Francka Vr-tačnikova iz Opatije v Litijo. — Poštni ekspedient Josip Krevs v Brusnicah je odpovedal službo. — V pokoj je stopil poštni adiunkt Franc Selan v Ljubljani. — Poštni službi sta odpovedali poštni aspirantki Oizela Sancin ter Amalija StipIovŠek. — Iz poštne službe je odpuščena poštna ofieiantka Ana Pečirer v Idriji. — Umri je v Ljubljani v jako visoki starosti vpokojeni c. kr. vadni-ški učitelj in okrajni šolski nadzornik gospod Franc Gerkman. Pokojni-kovega učitelj, delovanja se spo-minjajo pač samo še starejši Ijudje. Sedaj umrli gosp. Gerkman je bil že pred 50. leti jako ugleden učitelj in priznano dober vzgojitelj, sicer pa blaga duša in vnet za občno korist. Še do najvišje starosti se je zanimal za vse ljubljanske dogodkc in je v našem listu in v »Laibacher Zeitg.« časih priobčeval zanimive kratke spise. Blag mu spomin! — Kruto. Potnikom, ki so čakali v nedeljo na večerni vlak v St. Vidu na Dolenjskem, se je nudi! tale odu-ren prizor: Dve gospodični sta pri-nesli na kolodvor dve košarici jajec, ki sta jih nakupili pri svojih znankah na ondotni okolici. Kar pristopita k njima ondotni orožnik in neki sluga litijskega okrajneg^a glavarstva in jajca zasežeta. Gospodični sta protestirali, jokali in prosili, da naj se jima blago pusti, ker ništa nikaJd branjev-ki ali prekupčevalki, temveČ sta kupili jajca zase in svojce, ki žive z malimi otroci vred v naivečji bedi: pa pomagalo ni nič. Za prošnje in jok sta želi le roganje in zasmeh. Imenovana funkcionarja. sta v začetku za-htevala ćelo košarici z jajci vred, slednjič se pa radi glasnega protesta zbranega občinstva vendarle zadovoljila samo z jajci. Da se je pri pre-laganju pobilo mnogo tega redilnega in v današnjih časih tako dragega blaga, je samo ob sebi umljivo. — Zdaj si pa usojamo staviti na našo deželno vlado ta-le vprašanja: Kako to, da se v sosedni Stajer-s k i vsled najnovejŠe naredbe graškega namestništva ne sine večpouradnih organi h odjemati blago liudcm, ki sosiga zase nabavili na k m e t i h , pri nas se pa to še vedno z vso neizprosno strogostjo prakticira? Kako da domaćinom ni dovolje-no, kar je dovoljeno Istrijanom, glede katerih seveda pripoznamo, da so silno potrebni? Kam bodo prišla zaplenjena jajca? Kdo bo povrnil škodo gospodičnam, ki sta. kakor sta se legitimirali, revnf prodaialki v neki ljubljanski manufakturni trgovini in sta polovico mesečne pla-č e žrtvovali za nakup zaseženih ja-jec? In slednjič, če že mora ta naredba ostati v veljavi, ali se ne more zadevnih funkcionarjev poučiti, da postopajo Ijudomileje in vljudneje? Čemu vendar zasmeh in roganje, ko se drugi del joce in prosi? — Omejitev osebnega prometa na železnjcah. Zcležniško ministrstvo uvažuje z ozirom na pomanjkanje premoga omejitev na železnicah. S to omejitvijo hoče uprava prihraniti mesečno 200.000 meterskih stotov premoga: Po omeienem voznem redu, bi na velikih zvezah vozili kveč-jemu dva ali pa Ie en brzovlak dnevno, na drugih progah pa osebni vlak. Na krajših progah bi vozili lahko osebni vlaki ali Da bi se tovomim vlakom priklopljali osebni vlaki. Po takem voznem redu bi seveda ne bila dovoljena nepotrebna potovanja, — Prijava stiskalnic za seno in slama Vsled zaprosila višjega ar-madnega vopdstva je došlo od c. kr. poljedelskega ministrstva brzojavno naročilo.damorajo biti za seno in slamo iz Rormmije pripravljene in do konca tega meseca na razpolago vse stiskalnice za seno in slamo s strojnim obratom. Lastniki takih stiskalnic v Ljubljani se torej pozivljejo, da jih takoj naznanijo v mestnem go-spodarskem uradu na magistratu. — Društvo zdravnlkov na Krani-skem pozivlja svoje elane, da mu na-znanijo do 5. septembra množino ku-rilnega špirita, kolikor ga rab^'o v «aem let* y «vo}l ordinaciji, da se to sporoči odboru zdravn. zbornte, ki je od finančnega ministrstva izposlova! dovoljenje za nabavo špirita v ordi-nac. svrho. — Dalje se obrača do vseh zdravnikov, ki hočejo skleniti ali obnoviti pogodbo z bolniškimi blagajnami, da v interesu enotnega postopanja pregledalo vzorce za sklepanje pogodb, kakor ga je sesta-vila zveza zdravniskih društev na Dunaju in ki je na razpolago v mestnem fizikatu vsak dan od 8.—12. ure dopoldne. — Plemenske telice ciste mon-tafonske pasme do enega leta stare se oddajajo. Kupci naj se oglasijo pismeno na Deželno rnesto na vnov-čevanje živine v Ljubljani, Turjaški trg št. I. Samomor. Dne 23. t. m. se ie neki narednik na tukajšnjem glavnem kolodvoru vrgel pod vlak, ki ga je povozil in usmrtil. Iz pLsma žerii, ki je je zapustil narednik, je razvidno, da ga je pognala v smrt neozdravlji-va bolezen. Homunkulus II. def se danes predvaja v Kino Idealu. Jutri »Homunkulus« III. del in naslednje dneve nadaljni IV., V. in VI. del. Ve-černa predstava se prične točno ob pol 9. uri. Izgubila se je v soboto đopolđne zlata zapestna damska ura z dvema briljantoma na poti iz Prešemove ulice do Kreditne banke.^odnosno ćo trgovine Persche, Pred Škofijo. Naj-ditelj je naprošen, da jo odda proti dobri nagradi v upravništvu našega lista.___________________________ Aprovizaciia. '4- Meso na rudeče izkaznice A in na rumene izkaznice A. Mestna aprovizacija bo razdelje\rala v sredo, dne 29. avgusta, popoldne, meso strankam, ki imajo rdeče izkaznice s črko A in rumene izkaznice s črko A. Na vrsto pridejo vse od pol 2. do pol 3. Rodbinske izkaznice je treba prinesti s seboj. -f- Meso na rumene izkaznice B. V sredo, dne 29. avgusta, popoldne, prejmejo meso stranke, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B. Na vrsto pridejo od pol 3. do 3. ure štev. 1 do 200. od 3. do pol 4. štev. 200 do 400, od pol 4. do 4. štev. 400 do 600, od 4. do pol 5. štev. 600 do 800, od pol 5. do 5. štev. 800 do 1000, od 5. do pol 6. štev. 1000 do 1200, od pol 6. do 6. štev. 1200 do 1400, od 6, do pol 7. štev. 1400 đo konca. Rodbinske izkaznice je prinesti s se-* boj. — Izkaznic za živila ne doM nlhče, če ni vpisan v hišno polo. -r Hišni gospodar.«, k! še nteo prišli po hišno polo, naj se takoj zgja-se v mestni posvetovalnici, ker sicer njih stranke in tuđi sami ne dobe izkaznic za živila. ako se ni za hiso vložiia izpolnjena hisna pola. '+ Predao se vpiše v hišno po« Io, naj vsakdo razglas natančno pre-bere. ker je za napačne vpise dokn čena stroga kazen. -r Paradižniki. Mestna aprovizacija ljubljanska prodaja od danea dalje na trgu parađižnike. H- Nakaziia za milo. V promet pridejo posebne vrste mila in pralnih praškov. Dobivalo se bo to blago le na podlagi posebnih nakazil. Književnost — »Slovenski Trgovsk* Vest-nik« ima v št. 8. sledečo vsebino: K Država in državni dolgovi. 2. R. Doline: Kako se napravi izborni jabolč-^ nik. 3. H. Sevar: Iz blajrovnega znan* stva. (Dalje.) 4. J. Piščanec: Carin-stvo. (Dalje.) 5. Raznoterosti: Zahteva po zopetnih objavah bančnlh izkazov. — Izkaz članov »Slovenska iMatice«. — Rumunska žetev. —4; Prevzemne cene za žito. — Uravna-« va prometa s svečami. — Pomen de^ lavske knjižice. — Naknadno koleko-i vani tovorni listi. — Sadje v Srbijt — Bankovci za 50 K. — Maksimarnprl zlatem jelenuMf Marijin trg, Ljubljana, p Umetniške razglednice klao-lgralce, ol|Baief skvlpture, fine brom la vso drage raz- glednloe kakor tndl PISEMSKI PJIP1R v soUdnl Izvedbi prSfroroča trgovcem la paplrstlcam Rudolf Pola2ek, JSS??.££SSgZ, Zagreb, Juriiiceva 24. 2839 ^n^^BV n^n^H nL^naD^Bi^^n^n^A ^n^E^^^^B^A n^^n^S^l^^n^^^n^^k. n^n^nf n^nw* ^9H^R Bs^^nf ^^»^5^^BH9B^nW C^E% BiB^y Sijajna drama s predigro in Stirimi dejanji == s češko igralfeo krasotoco ===== MARIJO WIDAL v glavni vtogi ■-^■" od danes do četrtka w ^^^ „Kl CENTRAL"' ®* **. Predstave ob 4., pol 6., 7. in 9. uri zvečer. Zahvala in priporočilo. Podpisana vljudno sporočam, I Udano podpisana naznanjam, da da Sem prodaia svoje po^tvo S-i^a^^ ^^"ifiS in gosti Ino I ter velikim hlevom sa liprego J konj TomikOT „pri Lozarju" v Rolni ulkl it 15 » Ljubljani (s». Jakoba trg) ^ospej Jastini Poienel iz j od gospe Helene Tome, katero pre- Ljubljane | namem z dnem 1. septembra t. L Ob tej priliki ko se poslav- • Priporočam se vsem dosedanjim ljam od gostilniškc [obrti, katero I kakor tuđi novim cenjenim gostom sem izvrševala skozi dolgo vrsto : tako *z mesta kakor iz dežele, zago- let, se zahvaljujem svojim cenj. j tavljajoč jih točne po«trctbe v ledi gostom za izkazano mi naklon je- \ ln prlstnl plfači ter si bodem s tem nost ter najtopleje priporočam i skušala pridobiti vsestransko za- svojo naslednico. | upanjc. 5 Spoštovanjem • Z odIlčnim spoStovanjem V enajsti soski bitki je, od mine zadet, izdihnil svoje mlado življenje naš nadvse ljubljeni c. in kr. nadporcčmk v rez. nekega inft. ppM imeiiteli bronasSe hrabrostne svetinje in Karlovega ietnega krilca. Bil je 22. t. m. v Čepovanu pokopan. Sv. masa zadušnica se bode darovala v soboto 1. septembra v stolni cerkvi ob pol 9. uri. Blažen ti pokoj, od nas nepozabljent in globoko oh-jokovani! LJUBLJANA - KNfTTELFELD. 2640 Globoko žalujoča rodbina Harino«