144. številka. bva 1895. (v Trsta, t soboto zjutraj dne 30 novembra 1895.) Tečaj XX. „KDINOIT" izhaja po trikrat na tednn t foatib ir-danjih ob torkih, 6«trlhlh in lobotah. Zjutranje izdnnj« izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa oh 7. ari većer. — Obojno fjuliuijr »Unr : za Jnilen DiKirc . (. —.Mi, ifvnn Avutril« f. 1.41 la tri . , . 2.Ko , . .4,— ■a pol leta . . , .%.— ... X.— ta IHo , , „ 10.— , » „ 1*.- Na naračba braz prllalane naročnini* tr ■a janljfl tzlr. Posamična Atovilko ho dobivitj« v prodajal nioah tobaka v Trutu po a u vi'., iiven IVitii po 9 nvč. Sobotno vedemo iidanj« v Ir nt u 4 ti«., itrtn Trata S nt. Gli EDINOST iti« Ogla*! rakune po tarifu » p.-Hu: na*l»>*« z debelimi črkami m« pla.'ii|<« (iroitor. kolikor ob'i'jf* navadnih »riti . t'imlnna. o*mrtnir« In j»vnozahvato. >1 ■ »»ti oifl*«i itd. H« računajo po pogodbi Viii dupini naj in poNiljajo -irodniMvu ulica CaHermA M. lH, V'rt*<> pinao iti'irt tuli f ran kovano. kor nolutukor t >« »h n« vprej imajo. Rokopisi m na un^jt. Naročnino, reklamacijo in ogla«« nprn-i«iuh iiftriu nitfro ulica Molm.i |ic rolo hit. '1, II. nadat. Odprto rokliina• j" io prontn pallnin«. ikenfa politlAnetfa druitva ca Primorako, ¥ rjhtuntl J* tnnJ". Del socijalnega vprašanja. ir. Ako smo prav razumeli izvajanja gosp. ministra Gautscha, ta mož ni poseben prijatelj visokemu šolanju žensk in nameščanju istih v javnem življenju, kjer ao tloseilaj malone povsodi gospodovali le moški. Gospod minister bi želel, ćesar bi želeli tudi mi, in po čemer menda hrepene tudi ženske sume: da bi ženska razvijah svoje blagonosno in človeštvo osrečujoče delovanje le tam, kamor sodi že po vsej svoji naravi — v zakonu, v družini t In prav dobro je pripomnil minister Gantscli, ko je rekel, da s tako omejitvijo delokroga se ženska ni najmanje ne ponižuje v kako podrejeno in nečastno stališče. Delo dobre gospodinje, ljubeče soproge in matere ter skrbne vzgojevateljice svojih otrok je ne le vzvišeno in plemenito, ampak tudi toli dalekosežne važnosti za razvoj, materijalno in kulturno stanje narodov, da je snrovež in ignorant zajedno oni, ki ne ve ceniti naloge, ki jo vrši ženska v človeški družbi, in ki ne goji onega spoštovanja do nje, kakoršno ista res zasluži. Za domačnost bodi urejena v prvi vrsti vzgoja ženske! Tako je rekel načelnik naše naučne uprave in — prav je rekel. Ali, kakor sploh ni noči najti splošno veljavnega pravila za življenje, tako se tudi mi ne smemo neizprosno držati svojih nazorov sosebno o vzgoji in poklicu ženske. Ženska ostani v hiši domači, tu razvijaj svoje blagonosno delo in vse človeštvo jo bode blagoslavljalo — to bi bil seveda naš idejal; toda idejali so na* vadno nedosežni, in tako je nedosežen tudi ta nal idejal o poklicu in delovanju ženstva. Tudi pri urejevanju vzgoje žensk moramo poštovati socijalne odnošaje. Često so nevšečni odnošaji močneji, nego vsa naša dobra volja, vsi naši nazori in vsi naši načrti. Vzlic svojemu uverjenju, da vzgoja ženske b6di urejena za domačnost, je vendar minister Oautsch naglašal še posebno, da tudi žensko treba usposobiti za to, da se bode mogla preživljati samostojno in nezavisno od moža. Ker pa vendar ne moremo in ne smemo zahtevati, da bi se vse ženske, ki se niso mogle posvetiti svojemu pravemu in vzvišenemu poklicu v družini, morale preživljati kot dekle, kuharice ali šivilje, naglašal je minister nauka, da tudi v Avstriji moramo odpreti deklicam pot do višje izobražbe, in po dovršenih viših uaukih : pot do javnih služeb. Nevšečni socijalni odnošaji silijo namreč del naših žensk, da si moraj o same iskati kruha in ekzistencije. Ta neizprosni „moraš" za del našega ženstva nam je minister Gautsch drastično dokazal le s par številkami iz zadnjega ljudskega štetja. Takrat je bilo v Avstriji 473,935 več žensk, juristiško sposobnih za možitev, nego pa moških za ženitev. Temu pol milijonu žensk PODLISTEK. Hrv. Hpisul O. Rouinniu ; poslov. Fr. V—c. (Dalje.) aUganeš-li, Lenka, dete moje, kdo je bil sedaj pri meni?" vprašal je bankir svojo hčerko. „Kdo ?" „Dr. Slavoljubič !* „Pisatelj one novele o srečnem in nesrečnem zakonu i"* •Dii\ „In kaj je hotel ?• „Iskal je posojila na nekove delnice". „Mora biti že stareji človek .Ne, dete tuoje, to je popolnoma mlad in lep človek, ki je še-le promoviran doktorjem prava". je treba tako ali tako zagotoviti ekzlstencijo, oziroma dati tem ženskam priložnost, da se bodo mogle preživljati same. Ali razmerje je še bolj kričeče, nego se nam kaže v teh številkah, ako pomislimo, da velik del moških, ki so sicer juristiški sposobni za ženitev, resnično niso sposobni v s 1 e d ža-1 o s t li i h gospo d a r s k i h o d n o ša j ev. Koliko moških je, ki bi se morda radi ženili, a se ne morejo in ne smejo, ker nimajo potrebnega zaslužka in sredstev, da bi mogli preživljati svojo rodbino. K Številu onih, ki bi se radi ženili, a se ne morejo, se pridružuje odstotek onih, ki imajo sicer potrebna sredstva in so morda imeli nekdaj dobro voljo, a so jim prišli žalostni dogodki, ki so provzročill, da so dotičniki ostali — sami. Slednjič ne smemo pozabiti onih, ki se absolutno ne hote ženiti pri vsej obilici imetja, ker pri svojih modernih, rekli bi, „lahkih* nazorih o zaresnosti življenja ljubijo najbolj svobodo. Razmerno veliko je torej žensk, kojim je zaprta pot do pravega poklica ženske v krogu svoje družine in ki so prisiljene iskati si kruha ali z delom svojih rok ali pa svojega uma. Ako torej vzamemo v poštev vsa ta dejstva, priti moramo do zaključka, da je takozvano „žensko vprašanje* navstalo iz socijalnih potreb in odnošajev in da je torej v tesni zvezi z velikim socijalnim vprašanjem. Koli pogubne pa bi bile posledice, ako bi hoteli to kalamiteto ženskega spola rešiti — na r a č u n moškega spola! Tudi na to nevarnost je opozoril minister Gautsch, ko je rekel, da bi značilo gospodarsko nevarnost, ako bi hoteli nameščati ženske po onih službah, ki so bile dosedaj izključno le v rokah moških. Z ozirora na to nevarnost je menil naš naučni minister, da je ženskam, ki se ne tnogo ženiti, sicer odpreti pot do samostojnega preživljanja in do služeb, a ne na dosedanjih mestih, ampak ustvariti je novih poklicev, ki posebno prijajo ženski nravi in za koje bi bile ženske popolnoma sposobne. Proti konkurenciji Ženskih moškemu spolu moramo se izreči tudi mi se splošnega socijalnega in gospodarskega stališča, a tudi se stališča splošnih koristi ženskega spola še posebej. V prvo je možu že po naravi odka-zano delo zunaj doma in hiše, dočim je žensko puščati v svet le v toliko, kolikor neizprosno zahtevajo socijalni in gospodarski oduošaji : naga in gola potreba. V drugo moramo pomisliti, daje z žensko preskrbljena navadno le ona sama, dočim je z moškim preskrbljena tudi ženska. Preskrbljena sta torej d v a!! To so vendar jednostavni računi, ltes je torej, da je le na splošno korist ženstva, kolikor več moških je preskrbljenih, kajti teui veče je število onih žensk, ki morejo dospeti tjakaj, kamor si žele prosimo pa, brez zamere ! — malone vse: na stran moža! .lasno je torej, da konkurencija ženskih moškim po javnih službah — „Pa piše že tako resne st vari ?", pristavila je začnjena Lenka. Itankir je povedal Lenki na kratko, kako je Zvonimir prišel do podatkov za svojo novelo. „Oildno, a umljivo, da je tako došel do izkustva; no, jaz bi ga zares rada spoznala", pridodala je Lenka. „Čez jedno uro pride zopet. Ako hočeš, dam ti z žico znamenje, da prideš, kakor da bi me hotela kaj vprašati*. „Dobro, hočem*. „Nil veš, dete, ako me osvedoči z doktorskim diplomom, da je isti, iu mi donese koncept svoje novele, odločil sem se vzeti ^ ga za privatnega tajnika. Pomisli! .Ta/, bi nujiio potreboval takega pametnega človeka 1 za mnogo stvari iu sestavil bi mi lahko tudi životopis l" koje konkurencije se toliko boji tudi naš mlaili minister Gautsch — bi bila le v nasprotju s splošnimi koristmi in željami ženskega spola samega. Slednjič bi se morali bati ženske konkurencije tudi z ozirom na vzvišeni namen svetega zakona za vse človeštvo. Sama sveta cerkev je pripnznala svetost in važnost zakona s tem, da ga je uvrstila med svete zakramente. Veselje moških do zakonskega življenja se itak manjša v današnjih dneh po pačenju nazorov in običajev modernega življenja, a to zlo bi se še pomnožilo, ako bi se po ženski konkurenciji moškim jemala možnost za ženitev. Želeti bi bilo torej, da bi se posrečilo najti primerno pot, ki bi dovajala do pre-skrbljenja onega ženstva, ki je prisiljeno po nengodnosti raznih odnošajev, da mora Samo skrbeti za zagotovljenje svojega obstanka, ne da bi pri tem trpel moški spol. Ugodnega rešenja tega dela socijalnega vprašanja moramo si želeti z ozirom na vse človeštvo, a tudi z ozirom ua korist — ženske same! Politiške vesti. V Trstu, dno novembra 1895. Državni zbor. Proračunski odsek je dovršil včeraj razpravo o proračunu naučnega ministerstva. Tekom razprave je naznanil naučni minister, da se v prihodnjih 4 letih zasnuje 120 novih učiteljskih mest na srednjih šolah. Učni načrt na realkah je spremeniti v povspeševanje humanistiških predmetov. Tudi pouk v telovadbi hoče povpeševati minister. Ako se dobro obnesejo poljudna predavanja na vseučilišču dunajskem, uvesti hoče taka predavanja tudi na drugih vseučiliščih. Razpravljalo se je tudi o srednjem šolstvu v naših pokrajinah in je minister Gautsch obljubil nekaj malega. V Zadru hoče ustanoviti hrvatski gimnazij, na slovensko-nemškein gimnaziju v Celju pa odpreti vspo-rednice. Tudi Čehom je obljubil, da jim u-stanovi nove srednje šole v Budejevicah, Žižkovu in Stražnici. Koncem sta povedala posl. Rarenther in Menger, da Nemcem, liberalne in nacijonalne barve, še vedno pleše po glavi slovenBko-nemški gimnazij v Celju in da nemško pravicoljubje nikakor ne more preboleti udarca, ki ga je zadobilo s teiu — da je kdo drugi zadobil mrvico — le mrvico ! — pravice!! Bareuther, kot zastopnik ostrejše sape, je zahteval kar jednostavno, naj se odpravi imenovani gimnazij, dočim je bil poslanec Menger mjlejši v svojih zahtevah g. Menger pač ve, da je nemško-liberalna struna že močno obrabljena in bi utegnila počiti, ako bi jo preveč natezal — in je zahteval le to malo uslugo od slavne vlade, naj bi novi gimnazij premestil kam drugam. Ali šalo na stran! Gg. posl. Ha- „Kakor hočeš, dragi papa*, odvrnila je Lenka. „Videl bodem, ako ti bo všeč ; kedar si ga ogledaš, tedaj me vprašaj: „Hi-li slobodno odposlala pismo ?• Iz besede „slobodno* spoznam, da ti ugaja. Ako pa misliš, da ne, tedaj mi reci: „Papa, jaz nočem pisma danes poslati". Iz besede „nočem* spoznam, tla ti ni po volji. „Dobro, dasi se nerada umešavam v tvoje posle", dostavila je Lenka. „Vendar je dobro, da čujem tudi tvojo voljo". „Dobro, dobro", odgovorila je Lenka in odšla. * ♦ • (Vz jedno uro prišel je Zvonimir k bankirju, da se izkaže z diplomom in konceptom svoje novele. reuther in Menger sta les stavila vsak svojo resolucijo v označenem zmislu, a mi moramo le občudovati njiju — pogum v očigled p<> ogromnem številu priglasivših se otrok jasno in neoporečno dokazani potrebi reoenega gimnazija. Po ogromnem obisku pa ni le itn-kazana potreba gimnazija sama na s« bi. ampak tudi potreba, da je gimnazij ravno tam. kjer je v Celju. Poprej so gospoda oporekali potrebi tega gimnazija — dejstva pa so jih udarila po zobeh. Sedaj seveda nimajo drugega naslova za svoje proteste, nego svojo takozvano nemško posest: nemški značaj mesta celjskega. Te posesti pa »ti ne pripo-znamo nikdar, ker Celje stoji na slovenskih tleh, ima mešano prebivalstvo in ker to ne more biti nemška last, kar se je nekdaj n-grabilo Slovencem. Večina členov proračunskega odseka si je torej res mislila svojo <» drzni zahtevi Bareutherjevi in o „skromni* zahtevi Mengerjevi in je odklonila obe resoluciji. Deželni zbori se skličejo dne decembra in bodo zborovali nepretržno, dok letne rešijo vseh predlogov. Finančni uradniki in javnost. Finančni minister vitez Riliuski je izdal naredbo do vseh predseduištev deželnih linam' nili oblasti, v koji naredbi razpravlja o razmerju med finančnimi organi iu prebivalstvom. Finančni minister naglasa, da je kaj teško izvrševati zakone o davkih in drugih plačilih, ker mora uradnik vedno pred očmi Imeti občutljivost, važnost in dolžnosti onega, ki mora plačati. Neizogibno je potrebno toroj, da je uradnik uljuđen, in če treba, mirno-resen. Uradniki morajo resno iu vestno poslušati stranke in se izogibati vsemu, kar bi utegnilo vzbujati nezaupanje. Stranki treba pojasniti vse in jej ni smeti staviti dvomljivih in zavedljivih vprašanj. Pri ovadbah treba paziti na to, da-li ni vplivalo osebno sovraštvo na ovadnika. Mi smo hvaležni g. ministru na tej na redbi, kajti občevanje med finančni organi i u prebivalstvom — zlasti po deželi — ni bilo do sedaj povsodi tako, kakoršno bi mot alo biti. Kdor mora plačati, je navadno res občutljiv, ni mi ne moremo verjeti niti kojemu slovenskemu poslancu, da bi bilo plačevanje davkov kje na svetu res posebno prijetno iu popularno. Ker pa plačevanje velikih davkov ni bas prijetna stvar in zahteva velikih žrtev in mnogo znoja, je pač opravičeno, da sme zahtevati plačnik m i r n e g a in d o b r o-hotnega pojasnila, kaj iu zakaj naj plača. G. minister je omenil potrebnega zaupanja. Resnico je povedal. Toda vprašati moramo, ali se posebno povspešuje zaupanje pri ljudstvu, ako mora isto občevati z uradniki, ki ga ne razumejo in često tildi ne goje do istega — da ne govorimo o srčnem nagnjenju — ni iskrice navadne dobrohotnosti. Namestite in razdelite torej uradnike povsodi tako, tla bodo mogli občevati z ljudstvom v m a t ei i n e m Ko ju je bankir pregledal, pritisnil je, predno je Zvonimir spregovoril katero besedo, na lahko na mali gumb električne žice, ki je bil nastavljen na levi strani mize, iu dal Lenki znamenje, naj pride. Vračajoč Zvo niiniru spise je rekel: „Res drago mi je, da ste se izkazali ter imam srečo, poznati vas osebno*. Ta mah odprla je Lenka vrata, a koje ugledala Zvonimira, stresla se je malce, po-rudečila v licu, in srce jej je zaigralo nenavadno naglo; spoznala je takoj onega mladeniča, kijojev gledališču neprestano pogledoval, in kateremu je tudi ona vračala poglede. Zvonimiru seje godilo jednaku : tudi on je zarudel iu njegovo srce mil je bui ueje tolklo, ko je spoznal krasotico iz gledališča, kntera ga je tako očarala in mu vzela milili srce. t.Dalje prili.) jeziku in ki bodo občutili vsaj nekoliko ljubezni do tega ljudstva ! Jedino le iz dobrohotnosti na strani uradnikov more vzrasti zaupanje na strani ljudstva. Nikdo naj nam poreče, da povsodi vsiljujemo narodno in jezikovno vprašanje! To ni narodna stvar, ampak stvar praktične potrebe, kakor so jo vstvarila človeška srca. In na tem ne premene ničesar vsi propovedniki o narodni „zmernosti". O volilnem re lilo 16 poslancev, a 444 glav iz nefidejko-misnega veleposestva je izvolilo 54 poslancev. 483 glav voli torej 70 poslancev, po takem tretjino deželnega zbora in to v deželi s prebivalstvom nad 5 milijonov duš. In kako so razdeljeni ostali mandati! Skoro štiri milijoni Čehov imajo ttO poslancev, 2 milijona Nemcev pa 7o poslancev. To razmerje je gotovo krivično. Istotako kričeče je razmerje na Kranjskem: Nemcev ima 11 od 36 mandatov, torej jim manjka le jeden mandat do — tretjine. Tako je hotel slavni volilni geometer Schmerling ! In Schmerling ni bil le Nemec, ampak tudi — liberalen mož! tlataja na otoku Kuba. Poročila iz Havane javljajo o raznih spopadih med Spanj-sko vojsko in ustaši. Španjski vojaki so baje povsodi potolkli ustaše. Ljudstvo pa je moćno preplašeno, ker ustaši požigajo nasade sladkorja, kjer le morejo. Zadnje dtii so požgali 500000 stotov sladkornih trstin. Posestniki nasadov niti ne morejo pobirati pridelka, ker jim ustaši groze umorstvom in požiganjem. Nedavno so ustaši spravili iz tira vlak in se polastili orožja orožnikov, ki so spremljali vlak. Nič ne pomaga, da maršal Marti nez (,'ampro postopa kolikor le možuo velikodušno, ustaši vendar-le nadaljujejo svojo uničevalno vojno. Koliko žrtev, koliko prelivanja krvi, a često le vsled častil akomnoat i posamičnikov ! Različne vesti. Odbor političnega druitva „Edinost" bode imel svojo sejo jutri v nedeljo ob 10. uri predpoludne v prostorih „Del. podp. društva." 4.4« P«enio» nova od 7» kit. f. 6 80-6 90 od 79 kil. f.-6-86-6.06.. o.l 80 kil. f. rf.90-705 o.l 61. kil. f. 7.--710, od H2 kil. for. 7.10-7.15.- lefmen5