Uto LXX. št. 1)8 LJnnlJana, sobota 1«. Jnaija 1937 Cann Dio i* ^^| ^^L ^^^^^B s^LsbbbbbbI bbbbbbbbbbI ■bbbbbbbbbi sbbbbbbbbb bbbbbbbbbbI ^A'^l ^H bbbbV ■ 4bbb! !■■■ ^1 sbbbbbbbbbbbbbbbbbbb bbbbbbbbbbbI bbbbbbbbbbb &■■■■■■■■■ bbbbbbbbbbI bbbbbbbbbbI ^B iznaja raak dan popoldne, izvzemal aedeija ta prazni** — inserntl do Su petit vrat * Oto 2. do 100 vrat ft Dio 2 J50, od 100 do 800 trot ft Din 8» vetjl tnserat) petit rrata Dio 4-— Popom po dogovora, inseratnj dave* poanoej. — »Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Dta 12.—. sa taoaamstvo Din 25-— Rokopis) sa na vračajo. OKEDNMTVO IH UFRAVNldTVO LJUBLJANA« Kaafljeva oBoa fttee. ft. Telefon: 31-32. 31-23. 81-24. 81-25 ta 81-26 PodruSoioot MARIBOR, Strosamayerjeva 8b — NOVO MESTO. LJuoljaaeae c„ telefon ftL 26 — CELJE, celjsko tirednJitvo: Strosnmaverjeva unca 1, teAefon 8L 80; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICB: Oto avlodrora Sfta Postna Hranilnica v LJubljani 5t. 10.301 Grozot španske vojne se ne bo konec: Obupna obramba baskovske prestolnice Kljub nevzdrZnemu položaju so Baski trdno odločeni braniti do zadnjega moža svojo prestolnico — General Franco mesto neprestano bombardira In napada — Intervencija londonskega odbora Pariz, 19. junija. AA. Havas: Bas-ko\^ko zastopstvo v Parizu je snoči objavilo: Nemška letala mečejo zažigalne bombe na Bilbao. Posebno včeraj je bil njihov napad na mesto strašen. Uporniška letala so včeraj tudi zažgala mesto Deusto, na desnem bregu Nerviona. V tem mestu je tudi samostan jezuitov. Vojaški položaj se ni spremenil. Odlični baskovski vojaki se junaško upirajo rednim italijanskim in nemškim četam. Računajo, da se v vrstah upornikov bori 13.000 tujih vojakov, posebno v oddelku »črnih strel«. Tuja letala v*s dan letajo nad cesto med Bilbaom in Santandrom in ubijajo žene in otroke, ki beže iz Bilbaa. Aguira ubit? Fronta pri Bilbau, 19. junija. AA. Begunci iz republikanskih vrst so včeraj vedeli povedati, da je bil ubit predsednik baskovske vlade Aguirre. Že pred enim mesecem je baje že zagovarjal miselt da naj se mesto preda. Toda dosedaj ta vest še ni potrjena. Izpovedbe beguncev iz Bilbaa dokazujejo, da nameravajo Baski svojo prestolnico braniti do skrajnega. Kakor se doznava, s<) mostovi, ki vodijo v Bilbao podminirani. Po posameznih cestah Bilbaa ;sio postavljene barikade. Saint Jean d* Luz, 19. junija, o. Položaj baskovske vlade je zaradi obkoljevanja Bil- baa po nacionalističnih ob ta h zelo obupen. Po vesteh nacionalističnih brezžičnih postaj Je predsednik baskovske vlade Aguirre odstopil. Za njegovega naslednika Je bil baje imenovan kom. Lerranaga. Baskovska vlada se je po vesteh iz Santandra po brezžični is-menjavi misli z Valencijo odločila, da bo vršila vladne posle v majhni ribiški vasi v Biskajskem zalivu. Imenovan je bil direktorij, v katerem so po en nacionalist, socialist in komunist ter general Allibarri. Ta direktorij bo prevzel obrambo Bilbaa. Na baskovski fronti se položaj ni bistveno Izpremenil. General Franco, De Villa In Solchaga so v treh odsekih fronte prevzeli poveljstvo ter vodijo operacije. Nacionalistom je uspelo po zavzetju Galdacana zavzeti reč višin in vasi. Nova ofenziv*. Fronta pred Bilbaom, 19. junija. AA. DNB: Včeraj popoldne so nacionalisti zavzeli z nasiotoom Pagasari, ki je južno od Bilbaa. šeie čez "nekaj ur se je sovražnik umaknil s hriba, ki je visok 400 m. Nacionalisti morajo zavzeti še verigo toribetv jugovzhodno od Bilbaa. Včeraj popoldne so v baskovski prestolnici opazili več požarov, 'ki so jih podtaknili anarhisti. Bilbao popolnoma obkoljen? Gibraltar, 19. junija, tr. Nacionalistična radijska postaja v Salamanci je sino- či objavila, da je baskovska vlada pozvala generala Franca, naj sporoči pogoje za predajo niesta. General Franco je sporočil, da zahteva brezpogojno predajo, sicer bo mesto razdejal. Poročilo pravi nadalje, da je mesto že od vseh strani obkoljeno ter da so nacionalisti zaplenili ogromne množine vojnega materiala. V Malagi streljajo ujetnike Gibraltar, 19. junija, tr. Po vesteh iz Malage, ki je v rokah generala Franca, so tam postrelili mnogo ujetnikov iz republikanskega tabora. Ti ujetniki so morali delati na utrdbah. Da ne bi ničesar izdali, so jih enostavno postrelili. Londonski odbor Poziv obema strankama London, 19. junija. AA. Reuter. Odbor za nevmesavanje je sprejel načrt poziva, naj bi obe stranki v Španiji oplemenitili sedanjo državljansko vojno. Poziv je splošnega značaja in obsega vsa vprašanja, kakor obstreljevanje iz zraka, z morja, s kopnega s topovi in vsa kruta dejanja v kakršnikoli obliki. Zastopnik Sovjetske Rusije je med drugim izjavil, da po mnenju njegove vlade ne kaže poslati poziva obema strankama, ker španska vlada ni obstreljevala odprtih mest. Seja je bila kratka in je trajala komaj eno uro. Prihodnja seja še ni določena. Izjava odbora za nevmesavanje navaja med drugim, da je odbor sklenil, naj bi Velika Britanija v imenu vseh 27 narodov, ki so v njem zastopani, pozvala obe strani v Španiji, naj takoj pre-skrbita za varstvo neborcev in prenehata s smrtnimi obsodbami posameznikov ali v množicah iz političnih razlogov. Z vejnimi ujetniki in talci naj se ravna po človeško, sistem talcev naj v prihodnje preneha. Tuji državljani, ki v sedanjem boja niso sodelovali, naj se takoj izpuste. Ta načela naj veljajo tudi za civilno prebivalstvo. MeH, krajev in vasi ter sploh stvari, ki so brez vojaškega pomena, naj ne podirajo več. Na kraju navaja poziv, da Cherbourg ne bo več pristanišče za vkrcavanje opazovalcev. Apel Baskov na Francijo in Anglijo London, 19. junija. AA. Ha vas: Baskovska delegacija v Londonu je prejela obvestilo, da je angleška vlada prepovedati angleškim ladjam, da bi še ščitile parrilk »Havano«, ki prevaža begunce iz Bilbaa. Predsednik baskovske vlade Aguirre je poslal brzojavni apel angleški vladi In predsedniku francoske republike, da naj bi par-nik do konca. vrSil prevoz otrok In drugih beguncev iz Bilbaa. Italijanska imperijska šestletka Stroški so preračunani na IX milijard lir RIM, 19. junija, z. Kakor poročajo v poučenih vladnih krogih, je sedaj dokončno sestavljen načrt za italijansko imperijsko šestletko. Ta načrt so sestavljali strokovnjaki vseh resorov in so ga proučevali v vseh ministrstvih. Po njihovih predlogih je sedaj sestavljen definitivni načrt, ki bo v ponedeljek predložen ministrskemu svetu. Načrt predvideva izgraditev modernih cest, vodovodov, telefonskih in brzojavnih kab- lov, ivedbo melioracijskih del, pogozdovanje golicav, trebljenje gozdov, zgraditev vojaških utrdb itd. Skupni stroški so proračunani na 12 miljard lir. Vsako leto se bo v ta namen iz rednih proračunskih sredstev votiralo po dve miijardi. Za izvedbo tega načrta so odgovorne vse fašistične organizacije, izvajanje načrta pa bo nadzoroval poseben odbor. Mussolini obišče Nemčijo? V Berchtesgademi bo imel razgovore s Hitlerjem LONDON, 19. junija, tr. Berlinski dopisnik »Dailv Telegraph« poroča, da bo italijanski ministrski predsednik Mussolini na povabilo Hitlerja v kratkem obiskal Nemčijo. Zaenkrat je določen njegov obisk za čas od 20. do 23. julija. Pripeljal se bo z letalom v Monakovo, kjer bo prisostvoval svečani otvoritvi novega Doma umetnosti. Od tu se bosta s Hitler jem umaknila v Berchtesgaden, kjer bosta imela dva dni trajajoče razgovore. Če bodo prilike dopuščale, bo potem Mussolini skupno s Hitlerjem šel v Berlin, v nasprotnem primeru pa se bo iz Berchtesgadena direktno vrnil v Rim. Blutn grozi z odstopom Se senat ne bo pristal na zahtevana pooblastila za ureditev državnih financ Pariz. 19. junija. AA. Havas: Vlada zahteva, da morata senat in parlament vsaj v nedeljo sprejeti zakonski načrt o pooblastilih. Neka ugledna politična osebnost je izjavila, da vlada ne bo prevzela odgovornosti, da bi še nadalje ostala na oblasti, če v ponedeljek ne bi imela v rokah sredstev z zaščito franka. V parlamentu računajo, da bo sonat danes popoldne sprejel zakonski načrt o fi- nančnih pooblastilih. Vlada ne bo postavila vprašanje zaupnice. Poročevalec finančnega odbora senata senator Gardev je konferiral pol ure s predsednikom vlade Leonom Blumom. Na tem sestanku ni bil dosežen sporazum o zakonu o pooblastilih. Novo besedilo zakonskega načrta bo popoldne predloženo plenumu senata. Van Zeeland v Ameriki Kevrvork, 19. junija, AA. Belgijski mini-ctraki predsednik Van Zeeland je včeraj prišel v Newyork. V razgovoru s Časnikarji jo Van Zeeland rekel, da je vesel, da je zopet prišel v Ameriko, kjer se bo lahko sestal z Rooseveltom in njegovimi sotrudniki. Van Zeeland je se dodal, da je sodelovanje med Ameriko in Evropo na gospodarskem polju brezpogojno potrebno in da mnogo Evropejcev želi, da bi se gospodarski stiki razvijali na širokogrudnejsi in realnejši način. Misli, da ta želja odgovarja stališču USA. Pogoji obstanka se morajo zholjša-ti in upam, da se bližamo tej dobi. Na- j zadnje je le rekel, da njegov obisk ni v l zvezi s vzporedno akcijo Francije in An- i Aretacije v Rusiji Berlin, 19. junija. AA. DNB poroča iz Moskve, da je bilo na zborovanju komunistične stranke v Rostovu objavljeno, da so obtožili Sest vodilnih funkcionarjev komunistične stranke v tem delu, če« da so sodelovali s sovražniki sovjetskega naroda. Med njimi je tudi predsednik sovjeta v Rostovu. Po veateh iz Moskve je bilo aretiranih mnogo komunističnih voditeljev v Kavkazu med njimi tudi Ordžonikidze. Iz stranke je bilo izključenih 3362 članov. Kakor mano, so vsi izključeni takoj nato aretirani. Na nekem zborovanju kavkaskih književnikov so dognali, da je ta pisateljska organizacija »nacionalistično okužena«. Izključili so takoj deset književnikov in lih vtak-»Oi204*ljuA Polet iz Rusije v Ameriko preko severnega tečaja Junaški podvig treh ruskih letalcev San Francisco, 19. junija. AA. Z letala, ki loti iz Moskve v San Francisco, so sporočili, da bo letalo pristalo v San Fran-ciscu danes ob 14. uri. VVashington, 19. junija. AA. Sovjetsko letalo, ki leti iz Moskve v San Francisco, leti čez severni tečaj. Letalo je monoplan z enim motorjem. Letalo vodi pilot Valerij Calkov. Z njim letita pilota Georgij Buda-kov in Aleksander Beljakov. Letalo je rdeče s St. URSS —0— 25 in leti iz Moskve brez postanka. San Francisco, 19. junija. AA. Sovjetski letalci, ki lete iz Moskve v San Francisco čez severni pol, poročajo: Sedaj smo Se tri ure od Severnega pola. Naš polet se razvija normalno. VVashington, 19. junija. AA. Radijska postaja na Alaski je prejela naslednje radijske vesti od sovjetskih letalcev: Na letalu je vse v redu. Prosim vas, da mi javite, če sprejmete nase vesti. Ob 15. url smo bili na 82 stopinjah zemljepisne širine in 54 stopinj zemljepisne dolžine. Letimo v višini 4300 m. Pariz, 19. junija. AA. Iz San Francisca poročajo, da so sovjetski letalci preleteli zemljo Franca Jožefa. Letalci poročajo, da je silen mraz in gosta megla, da skoraj ničesar ne vidijo, vendar pa dobro napredujejo. Atentat na podbana dunavske banovine Podban Ratić Je nevarno ranjen, atentator se ]e ustrelil Beograd, 18. junija. AA. Danes ob 13.45 je namestnik bana dunavske banovine podban Svetislav Rajič sprejel v svojem uradu v Novem Sadu bivšega občinskega tajnika Pavla Pavlovi-ča iz Petrovega sela. Med sprejemom je Pavlovič oddal dva strela na pomočnika Rajića in ga hudo ranil v gornji del prsnega koša. Nato je s strelom iz tega revolverja napravil samomor. Namestnika bana Rajića so prepeljali v sanatorij dr. Jakovljevića. Po mnenju zdravnikov je njegovo stanje zelo resno, vendar upajo, da bo ostal pri življenju. Po dosedanji preiskavi kaže, da je Pavlovič storil svoje dejanje-v obupu, ker je izgubil svoje dosedanje mesto. Novi Sad, IS. junija. AA. (Komunike banske uprave). Danes ob 13.15 je prišel v kabinet podbana Svetislava Rajića, vršilca dolžnosti bana dunavske banovin*1,. Pavle Pavlovič, bivši občinski taj- nik v Baranjskem Petrovem selu (srez Darda), ki je izgubil svoje mesto. Pavle Pavlovič je prišel v podbanov kabinet prosit druge službe. Kaj sta govorila ni znano. Na lepem so počili trije revolver-ski streli. Prva dva strela sta veljala podbanu, tretjega je pa Pavle Pavlovič sprožil sebi v prsi. Prvi je slišal revolverske strele načelnik upravnega oddelka Jaksić. Prihitel je v podbanov kabinet in našel Pavlo-vica ležečega na tleh in mrtvega, podbana pa nevarno ranjenega z dvema re-volverskima streloma na desni strani prsnega koša. Poklicali so takoj zdravnike. Nevarno ranjenega podbana Rajića so prepeljali v sanatorij dr. Jakovljevića, mrtvega Pavlovića pa v prosek-turo novosadske državne bolnice. Na lice mesta je takoj prišla policij-sko-sodna kom-*'-' *n n^rtovfla dejansko stanje. Bede ne gre v London Pariz, 19. junija. AA. (Havas). Načelnik nemškega generalnega štaba general Beck je izjavil novinarjem: Pariz zapustim v nedeljo zvečer in se vrnem v Berlin. Zato ne pojdem v London. Poročajte o tem, ker je te dni stalo v listih, da bom potoval- v London, čudim se temu. Nimam nobenega povoda, da bi sel v London. Ne le. da me tamkaj nihče ne pričakuje, tudi povabil me ni nihče tjakaj. <«msvvM**wB«BMaaM^a«MasiaHHaBaiawBaaa ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! Londonski fopan v Parim Pariz, 19. junija. AA. (Havaa). Londonski župan je danes a svojo soprogo obiskal pariško občino. Do občinske palače se je londonski župan pripeljal s svojo soprogo v svečanem vozu. Vpreženi so bili Štirje konji. Voz je krenil po ulici de la Paix, po Operni ulici in ulici Rivoli. Povsod je prvega londonskega meščana pozdravljala ogromna množica. V pariški občini so ga sprejeli zelo svečano. Godba je zaigrala himne obeh držav. Nato se je vrnil londonski župan v svoj hotel s istim obredom. _, Velik shod JN8 v Sarafevu Za veliki shod Jugo*lo\*enske nacionalne stranke* ki bo v nectetfo 20. t m. v Sara /evu> so dovršene že vse pripra\*e. Shod se bo \TSit na velikem sia^-bišču, kjer bodo gradili novo pru\'oslavno cerkev. Tu Je prostora za več kakor 50.000 trudi. Splošno se pričakuje, da se bo shoda udeleffto 70 do 30.000 ljudi. V okolici Sarajeva so bili zadnje dni na agitaciji natodni poslanci m senatorji pod vodst\*om poslanca Milana Božiča. Od tu pride na ebor okrog 10.000 kmetom', tako rekoč i*se. *kar leze ino gre.« Iz rogatiškega, čajniškega in fočanskegu sreza pripelje samo Je\*dfe\'ič 2O00 nritia-iev. Tudi iz drugih* celo iz najoddatjenej-ših okrajev bo udeležba, sodeč po prijavah, ogromna. V Saraje\'u samem je zanimanje za shod nad vse živahno. Na shodu bodo glavni govorniki Pera Žtvkovič* Bogoljub Je\'tič in Jovan Banfanin. ?i\'-kovič bo go\*oril o posLmstvu Jugo*foven-ske nacionalne stranke' Jei^tič o zunanji politiki in zunanjem položaju* Banjanin pa o hrvatskem vprašanju, o dogodkih v dravski banovini in o notranji politiki vobče. Besede scholshega shaja Meseca avgusta lanskega leta je %la\Hl pokojni kotorski škof dr Frano Uocellini v svojem rodnem kraju na otoku Lopudu svojo devetdesetletnico. Poklonit se mu je prišlo in mu čestitat posebno sokolsko odposlanstvo. Si\*ola bi se bili imenovali s svoiimi starimi pokrajinskimi in plemenskimi imeni? Jmz stojim z eno nogo te v grobu* vi pa boste dotiveli Jugoslavijo* srečnejšo in mogočnejšo. Vztrajajte \' svojem delu* nas vseh pa Je dolžnost, da delamo in se žrtvujemo za kralja tn domovino. MoJi miti Sokolif jačajte, krepite se in množite se na korist, slavo in sreŠo uedt-njenega jugoslovanskega naroda! Za en ali tri narode? Davidovice\*i demokrati so se v s\'oji znani resoluciji plaho izrekli, da so Srbi, Hrvati in Slo\'enci zaenkrat trije narodi, ki pa se v bodočnosti naj zlijejo v enega. S tem je bilo to vprašanje sproženo tn sedaj razpravljajo o nJem vse politične skupine in vse časopisje. »Seljački Pokreta, glasilo parlamentarnega »Narodnega setjačkega kluba* in ministra brez portfelja Gjorgje-vtča piše: »Federalistično razpoloženi del zemljoradničke stranke bo imel v pravo-sla\*nih Duho\ih, to je 20. t. m. sestanek v Sarajevu. Sestanek se bo \TŠil ob istem času in v istem mestu, kjer je napovedan shod JNS, ki računa na \-olitce iz istih \*rst in istih slojev. Razpnn'ljalo in sklepalo se bo v bist\u na obeh krajih o istth stvareh. Tu bosta merila svoje življenjske sposobnosti d\*e politični smeri — federalistična in unitaristiČna. Ni dvoma, da bodo dobile federalistične težnje hladen tuš, ki Jih bo na koncu koncev iztreznil. Isto razpoloženje bodo ti zemljoradniki našli tudi v Hercegovini. Nacionalne težnje in razpoloženja se ne menjajo po režimih. Kdor se s temi osnovnimi nacionalnimi težnjami srbskih seljakov izmiri, se ne bo ž njimi težko sporazumel tudi o ostalih vprašanjih* — Del srbskih zemljoradnikom' torej ne odo-bra\'a stališča Davtdo\Hče\4h demokratov, a kakor se zdi, je ideji o treh narodih nasprotna tudi skupina Ace Stanojeviča. Beograjska »Pravda* namreč trdi, da se Sta-noje\'ičeva skupina, to so stari radikali, ne bo izrekla za teto o treh narodih in za federacijo. — Cisto v drugi rog seveda piha starina »Obzor*. Tako-le brenka: »Plašenje Srbov, zlasti Srbijancev s strašilom federacije* mislimo, ne bo uneto umpeha. Srb-stvo gotovo w. da so Dmridovič in nfego-I vi tovariši odločni in preizkušeni srbski patrioti, ki bi ne pristati na reforme, ako bine bili prepričanu da fe to koristno za dr-iavo in s tem tudi potrebno -a srbstvo. Poleg te$a pa obstojajo tudi J9letne fz-kuinje, ki Jasno in nedi-ovmno narekujejo potrebot da se krene ne nova pota v določanju odnoiajev med Hrvath Srbi in Slovenci. In ako je življenje dokazalo, da cen-tralistično-unitaristiČna ureditev tn teza o edinstvenem fugoslovenskem narodu niata mogli normalizirati političnih prilik, potem se \'sakemu razumnemu človeku vsttšuf* miselt d m Je treba poiskati nova pota. A ta pota označuje stx*arnost: obstoj treh narodnih individualnosti in potreba zložene* to je federalistične države, ki bo zaščitila in dala možnost tem trem individualnostim, da se razvijajo \' polnem obsegu in da tako prinesejo svoj delež v splošno dr-ža\mo skupnost Srbo\\ Hrvatov in Slovencev ... Srbstvo more samo pozdraviti to zdravo in neobhodno potrebno evolucijo% Stran 2_________________ ______ >8LOViN3Ki narod«, sobote, m $mm* mm. Mjiiiiai Stev. 138 Prenovljena železniška postaja v Rogaški Slatini Po dobrih jO letih je bilo »taro posta}** poslopl< p*e- aovl|ono la rasilrjeno Rogaška Slatina 18. junija. Žetezimeka postaja v našem največjem zdravilišču v Rogaški Slatini ni bila od leta 1903, to je od otvoritve proge Grobel-no- Rogatec, nrti obnovljena- niti razširjena, čeprav ne je v 30 letih obisk gostov več kakor podvojil. Leta 1903 je namreč obiskalo RogaJko Slatino samo 3380 gostov, leta 1936 pa 7818. Ze rz tega je razvidno, da prvotno, dosti skromno postajno poslopje nikakor ni več odgovarjalo sedanjim potrebam in sedanjemu prometu, pa tudi ne zahtevam modernega udobja potujočega občinstva. Po dolgotrajnih prošnjah in IMMn# jah so ta vetii nedostatak naše Rogaška Slatine uvideli naposled rudi vni odločilni či.i:telj: in je bilo sklenjeno, da ae ietez-ni-Ska postaja temeljito preuredi m v vsakem poglejlu prilagodi davnašnjim potrebam. Na izjpod^udo in po zamisli gradbenega načelnika g. tnž. Dimitrija Stofkovi-ća je gradbeni oddelek ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani i/delal naorte in pričel z delom na obnavljanju stare zgradbe že lanske jeseni. K staremu poslopju sta bila na obeh straneh pri/ iti a na dva nova trakta tako* da je bHa s tem dana mo/nost razširitve vseh prostorov starega poslopja. Vbodni vestfbul, ki je prej meril komaj 22 m*- je sedaj zelo razširjen, tako da znaša njegova površina 64 m2. W stibul je sedaj preurejen zelo okusno in je tlakovan z rdečim lignolitom. Povečana je bila tudi čakalnica III. razreda. V levem prrzkl .:i so urejena nova. moderna stranišča, poleg tega pa je v tom delu stavbe tudi soba H sdužbena prenočišča. Izredno praktično za občinstvo ki za prometno osobje so preurejena tudi prostori prometne pisarne, postaj en aoe hi tka in prtljažne blagajne. Peron, ki je bil prej dolg komaj 18 m. je podaljšan tako. da meri 48 m-tikratu pa je seveda povedana tudi njego- va površina, ki je merila doslej 54 m*, sedaj pa je povećana na 247 m*. 2cl santi* e tirnice so pred peronom dvignili ca 32 cm-tako da je sedaj potnikom dana motnost vstopa v vlak. ne da bi jim bilo treba preskakovati tire. Okusno in »tnotmo j« bilo naposled preurejeno tudi zunanje lice postaje. Vsa dela na obnovitvi ki masiranju železniške postaje v Rogaški Startni i je oora-ilo ljubljansko ravnateljstvo državnih železnic v lastni režiji. V vezi z obnovitvenimi deli nase postaje je tudi ob j': na preuredila in asfaltirala cesto, ki vodi s postaje v zdravilišče, hkra tu pa je nreurcdi'a ves prostor pred postajo. Na prostoru med asfaltirano cesto in pešpotjo bo naknadno urejen tudi park. Na novo preurejena in povečana žele z-ai&a postaja je bila na svečan način izročena prometu v sredo 16. t. m. Svečani Otvoritvi so -risostvovali ravnatelj državnih železmic v Ljubljani g. dr. Fatur, gradbeni načelnik g. ing. Dan)trije StojfcoVi6 načelnik celjske postaje g. tanl. Šaota. okrajni glavar g. dr. Maraž, prometni kontrola- g. Medved ter zastopnici občane, zdravilišča in mariborske Tajsko prometne sveze. Goste je sprejemal in jim razkazal noro ure i eno postajo egihii postajensoelnek g. Juvanc, nakar je svetokrizki nadžupnik g. Vajda poslopje blagoslovil. Po cerkvenem obredu je g. inž. šapla z lepkn nagovorom izročil ključe nove postaje ravnatelju g. dr. Faturju- ki jo je otvorfl m izročil prometu. Otvoritvi prenovljene železniške postaje je prisostvovalo rudi mnogo domačmoT, železniškega delavstva in gostov. Po otvoritvi je bila delavstvu prirejena Aakuska, v novootvorjerii restavraciji r Aleksandrovem domu pa je bilo prirejeno kosilo za predstavnike oblaetev ki ustanov, na katerem je bilo izrečenih tudi več zdravic za napredek našega lepega z priljubljena pojava praSklh koncertnih odrov in ga tudi njegovi najhujši stanovski rivali zelo visoko cenijo. Sokolski zlet na Blejski Dobravi V nedeljskem Jutru« je nprarva SbntSn-ske župe Kranj objavila, da je za nedeljo 13. t *m. ti tik"n'vam: zlet in razvitje prapora Sokolskega. aforavo, ki bi bila brezprodanetna, če se zlet ne bi vršil. Ker pa društvo Blejska. Dobrava, ki je bilo faktična prireditelj zieta, ni dobilo prepovedi, je župna irprava v nedeljo dopoldne ogredMa, da se riet vrSL. TeJctfoni-etno so bile edmice obveščene in odeledSba je bila taka. kakršne nismo pričakoval.. Ne sauno bližnja drrjštve, tudi odVtaljena, kakor Kranj, StražSsce, Tržič, so poslala na zlet, ki ni bil žopol kakor se je pomotoma poročeno, tearrveč ofarožai, rrmogo člam^tva in mladine. Jesenice m Jojvornfk sta prišla korporativno z državnima zastavama na čeki in z godbo jeseniškega Sokola. Ob zvokih državne himne, ki jo je odigTala vojaška godba iz škofje Loke, se je dvigala državna zastava, nakar je društveni starešina, br. Starič poadravil navzoče. pavxiarjagoč, dja je društvo že lani hotelo razviti prapor, letos pa mu je bila želja izpolnjena io kaskor je izpolnjena ta, bo izpolnjena tnefi draga.. natnreČ želja po sokonskem domu. Đnigtvo ima namreč sedaj telovadflSče, nama pa p>rostorovt toda z vztrajnim delom se bo aSasoooa zgradil ; tudi dam, a«, bo druSbvo pod lastno streho, j ker v novi sob še niti za stočimice niso I dali pri tej prjreottvi prostora. 2upoi ntaneAsm, br. dpicar je kot kum raava ptapoi z besednim: >Ra«vijein pra* por bratskega Sofcoiafeega droStva Blejska Dobra/va v ^'—■■ Tjrifteveju in v slavo kralja m doiuuvtnec. NSato je pripela kumica, s. BSbf Hnfieinnte^a, ki je prapor napra-vfla, swrj tzflfe m yiwr«ir: ^Pripenjam trak S pnnlifcnji M asa 0a snank V4on^: >K«r- pfcmo se!« Kum je izročU prapor sfcardB ni, ta pa .«tareamai Sokoln prapordcaflcn, Id ga je ganjen sprejel z obljubo, da ga bo čtrval rn nosti v ponos dama&eirja dmHw In vjemu sokolartvu. Končno je povzel bege do br. župni starešina, in poudaril, da ne je včerajšnja nevihta ra*hnila, bliski za gorami ao U4ra«uiri ki gvoaeoe grmenje ut imUo. Ifa telovaiHSfcu je -vnkrlio sokol-f ko ovetje, kakor gm. daje samo sveAa, «e-omfloesevana pomlad. Rauvijamo prapor v državzdb barvah, kakor ga je dal blago-pokojDi Viteški kralj svojim polkom m pod tem praporom hočemo glužiti domovini na mladeami kralju Petru H. SHareora praporščaku so »e aalesketale solne v očeh. ko ga je govornik opomnri. da je ormko-vatnje, ki ga je dobil dane* a imenovanjem za praporščaka, večje, kakor ga morejo dati vsi suvereni aveta. Pesem sokolskih legij ae }e razlegala m topiči no pokali v gorenjske vršace: Tu smo, zovi, samo zovi? Sprevod po vasi je bil za IXrfbrarvo kar prevelik, dasi je stala mladina v špalirfu in ni korakala v sprevodu. Sokolstvo je bilo deležno prisrčnih powfraATov m je po spre\x>du veselo naMopilo na tekwad«*6u k telovadibi. Telovadne točke so bile prav dobro izvajane in od vseh strani fvno čuli samo eno: Zmiraj gre bolje in amirmj več nas je. Priznanje gre tu tudi Nar. strokovni zvezi, ki je prišla korporativno s ^vojo zastavo skupno s Sokolom na Do* bravo in pokazala, da smo idejno eno in i samo eno! Večerni vlak! no odpeljali goste, Jeaeaučani so odkorakali z godbo korporativno, domačini pa so ne po trudnjpol-necn delu oddahnili in nekoliko pocabanrali. Disciplina in red prireditve imata Hv*rj doka« v tem, da je 9k> vse gladko ki mirno brez najmanjšega incidenta in sokolska srca no se napolnila s prepričan jeni, da iskrenega bratstva in pmte ljubezni do kralja m domovine ne premaga nobena si- 1 ia, nasprotno, s^la rodi protisilo, posten« ' nnlael pa poguBn. Ia spet so se čoln baje*** to —prs*** Vedno bsU se bbanjao dnevu. «* presiti v dišao solunska dom iz mas ljaftajtoskis lb okoli**« eokokkib droimv, d« pokale ^%we lOkofcili e v-^gaje in tf>dega JSel^cefn desi v telovadnic«. MiJUhil dmaleo LjeV 1 ana^iška priredi v Jtfefe M. in 29. joWt veliko sOBotnko priredJIOV, pri kateri 00 sodelovale !■ nastopale inklločno samo de ca obojem *pola. Me to lepo prireditev sokolske dete že daoet opotarjamO e»kol-sko članstvo in sokossieme pokrete naklonjeno občinstvo, predvsem pa ve© starše tiece. da pridejo ne dnn Samega tleta jkt gledat svojo malčke, da vidUo. komu zaupajo svoje otrok« in kako j|e vtgnjn eo-kolska tekrvsdniea. Tn prireditev deee i« zamišljena kot nekak mali zlet sokolske dece. Dan sokolske dere ne bo le in termi društvena prireditev, bo to prireditev širšem pomenu, saj se ie udeleži deca ve«h ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. Vabljenih je okoli 30 sokolskih druS».ev. i a pošljejo svojo deco v &tško. - Iz donedni doniih prijav je razvidno, da ^c bo zbralo 28. do 29. kmiia v Šiški veliko števfk) sokolske dece, ter da bo ta dečja prireditev veojka inanifestaciia naših najmanjših in najmlaisih Sokolicev. Za dan sokosjke dece, za ta veliki praznik naših matih Sokoeicev. se ftiska skrbno in dostoj-no prlprarlpi Spored pfiredUva je v glavnem olnesč: 28. junija popoldne meddro-Mvene telovadna akademija, na kateri nastopi molka f« lenaka dem prtjnvljenih društev.. 29. dopoMne se vrie meddruMve-ne tektne moike ki ženske deos v resnih igrah, akuenJe, povorka po Siaki, popoMne na taven telovadni narfop aefe m ualo do mraka rajanje dece. Zdravo! —br Ne vagone češenj na trgu Ljubljana. 19. junija. Lahko bi rekli, da je nas živilski trg zadnje čase vprav zasut s črennjnmL Do-vezajo jih z Dolenjskega, štajerskega in iz ljubljanske okolice. Ljubljana konzumira od leta do leta več sadja, kar se pozna že spomladi pri prodaji črešenj, posebno pa jeseni, v sadni sezoni. Sadje je pri nas v primeri s cenami drugih Mvil poceni. Seveda je pa znatno dražje, kakor n. pr. v Zagrebu aH v Beogradu. Zato so tudi doslej lahko konkurirale domačim črešnjam celo bosansko črešnje. Najlepše, štajerske črešnje so zdaj po 6 din kg. Nekoliko dražje so črešnje za vlaganje, ki jih pa naše gospodinje ne kupujejo mnogo. Creinje iz ljubljanske okolice so po 4 din kg. Sadje je v splošnem zdravo, vendar prodajajo tu in tam tudi nekoliko nagni-tega. Skoraj nič manj ko Črešenj ni na trgu borovnic, ki jih prodajajo po 2 do 2.50 din liter. Danes je bilo tudi mnogo gob. predvsem jurčkov. Bile so poceni kakor navadno samo jeseni, ko jih je največ, in sicer po 2 do 3 din merica. Zadnje čase, ko ae širijo glasovi o mezdnem gibanju mesarskih pomočnikov, se morajo gospodinje zanimati nekoliko bolj za zelenjavo, kajti če bo Ljubljana brez mesa, se bomo lahko tolažili predvsem s salato. Naša, trnovska salata pa tudi zasluži, da jo cenimo kakor meso, saj je tako lepa, da bi jo lahko poslali na svetovno razstavo. Zdaj je salata najcenejša :n za ■ dinar je je *e dovolj za družino. Sočivje se zadnje dni ni več pocenilo. Novi krompir je še vedno po 3 din kg, stročji fiaol je po 4 do 7 din, grah po 3 do 3.50, pesa po 4 din. Posebna novost med trnovsko zelenjavo je novo zelje, ki ga je bilo danes že precej na trgu. Prodajah so ga po 3 din glave. Zadnje čase je trg precej dobro založen s piščanci, ki pa pri nas spadajo med luk-susna živila, saj jih prodajajo po 14 din komad, ali po 24 do 30 din par. Direktorica za 450 din Ljubljana. 19. junija. V Ljubljani raka več sto deklet na službo. Ako pomislimo, koMko ženskesra naraščaja abso4vira vsako leto nase nneinoJnShoi trgovske i« srednje šole, n,- pretirana Plitev, da je več sto deklet s srednjo splošno in strokovno i7x>braJzbo »nd razpoloženju*. Morda gre njih število eek> v tisoč. Dekleta čakajo na službo po več let, prav malo jih dobi primerno pisarniško mesto v dT-žavni etajmi, še manj jih je, ki s*- ssseai ter postanejo mater« fn trospodinjf. Večino. lesa in oa-ka. let* jim teKO. laevoBJeaa so, KteLtoPin so v bremp tn same nase se jeze. Zato n; čudno, ako se jih je oglnetfo 90 na oglasek v časopisih, s katerim je neka ta-varovalnioa yz. n*v*ke banovin^ iskala primerno pisarni5ko moč in direktorico za po-oMbsjon. katero namerava savann-alnica baje n^tanovjti v Ljubljani. 90 ponudb na rifrbiAek. ki je obetal »kroman kruhek! Med interesentkami so bile ab»olvirane iidire-Ijiee, dekleta z maturo nr, srednjsh Šolah, dekleta z alwolv}rano trgovsko 5o)o in tu-dj dekleta -/ Univerzitetnimi diplomami. Ena ian>e*l interesent natn je povedala. pod kakšnimi poeoji bi bila spreleta v službo m ravno zaradi teoa opozarjamo na to z«varovalnico, ki hoče v Ljubljjnni saensje-vitj svojo podružnieo. Dekle i^ imelo prf-nverno izobrazbo \n tudi sieer je bilo imS-lK)dafelou v^eč tako. da k sil kar pripravljen sprejetn korop^tentinjo v f«liržbo. Xe bila bi navedli■„ pisarniška moč. temve, di-rektorKa. Ko ne je dekle pozanimalo za plačo, so ji obljubili 7ja »četek celih 4o0 d^n na mesec, plača, k j %a, direktorici menda ni naj^iorj idealnj, in primerna. Dobro. UpoStevatf moramo težke čase in ta tistih sto deklet k\ Sekajo * obupu na ilu-zbo, }e t«dT 4-V) d»n na me*e, đeatf. Zamoliti fp na mora človek spričo nenavadnega P*>co-j«. ki je b:l dekletu stnvljen rs *prej«^n v s*o^t»o: n+ive/zat-i !ie mor«, d« nridoU v Ljubljani, preden nastopi sružbo. vpaj dva Lj)ubljančana, kj se bo#ta zavarovala pri zavatovahi#ei W. savske banovine. H namerava baje ustanoviti v T^jobljan; svojo podru-žnico. Te dni je to dekle dirjalo po Ljubljani in obletavalo vs* uvojV pftjatelje m ▼**> evojo flehto z jrorečo nroftnjo. naj ji purna-pajo do sTtrzbe 'n naj pr- zavari je j*o. Ker m ne moremo mrslirT. da b{ se ljubljanska podnrJmira omenjene zavarovamlee tnoirTa drml« nad vodo z dvetnsj zavaTOvancema. je ve? kakor verjetno, da bodo In dni vsi prijatelji m v*-, žlabta devetdesetpa lj>ibljan-Ipkfh bre7poe*lp!h deklet U trf n*. d» «"torc dobro delo jn po-meeraio mtedem« dekletu ki b? rado delalo m kai saslnsrte, do staomnesa kretat. Dva nevarna zlotHnca aanand - vaesJM 1fiBfiL* ^vCJC ske msx-, m Jo jt eetftetJe is pred šotnim m lIIHiii arOnVaVa m skriva samO It neki Frasjts Hoamrec, redi zelo »evarea tksn*-lec. Popreja m je sssd,l aestaje v L^Hia-ni eU nemmredni tjttbljaSSni okoUek kjWr je nMil vlom za vlomom, adaj v msk, patent so ost v ftt. Vida, Dravlteh na Brezovici, r skmtaa in drefod. Oskar pa je policija ponordU z vlomilci, na je Rokavse, kf se je raSfii/.nil aretaciji. 'enaki)11 na deeelo, seveda ne z namenom, da bt si tam poetosjo a*1« kruh. Zadnje ©ase ee je klasi veel-noma po Dolenjskem, kje? še i« skri^el In »e morda se skriva po kozolcih in lopah. Po vaseh zlasti pa po hribovskih naseljih nad Šmarjem ja j/ropal %* rec hie. Nedavno je vlomil v hiša po**e»uiii.» Andreja L. mpiča na Malem vrhu nad Škofljico, kjer ie frlnesel as okrocr 400«» din oWckc. odej iu perila, kar je polagoma znosil v LjSJO-IjaSO ;n vse skiiipaj prodal nekem« hlapce na VjAu. ta pg nekemu gospodarju. ^ Stvar j« pa sedaj nenadoma po naključju izvohala polrcrja, ki je obleko zapknila. 'Skoraj bj | padel v roke radi vlomilec, pa ima menda dober no*» ja se mn je ponovno posrečilo sbeiatl. Kakor domnevalo kriminalni orgnni. Rokavee ne pohajkuie po de-sth' sam. niarveč si je poiskal družbo m .sicer r osebi diSyefw prosiulsfra vlomilca Josipa Bradeeka. ki je i* lanf poleti nie! iz sodnih z»porov in ee umaknil v Polhov-mnatake hribe kjVr jV nosmi strah fn trepet prebivalstva. Oba zločin ca sta posebno nevarna zaradi te?a. ker et^ nasilna m ho-dHa okroc oborožena. Seenanrla sta i»e menda nekje v okolici Dobrove, kjer sta ae nemi v postfln? jn al po kratkem obto ta vijanju razkrila karte- Zda i s^ sejonl hi kraia ▼ kraj. SSessinfs] se skrtva?fW. ki sta jih orrkrtta vsak v svojem okoIHni. f>ožni-p»tvy> je sKer bihlno n-^ ptTa?*i, toda tolovaja ata prebrisana in frproi; odna.^ata pete. Oborožena tolpa ciganov Črnomelj, 19. junija Ko je prišla pred dnevi orožniška patrulja iz Črnomlja v gozdič blizu mesta. je naletela na tolpo ciganov, ki so, čim so zagledali orožnike, pobegnili tn se razbe-žali na vse strani. Orožniki so jih sicer zasledovali, vendar se Jim nI posrečilo prijeti nobenega moškega pač pa so aretirali njihove ženske, ki niso zbežale. V gozdu so našli orožniki tudi mnogo manufakturnega blaga in obleke, kar vae Izvira iz vlomov v črnomeljskem in kočevskem okraju. Orožniki so že ugotovili, da so cigani okra dli učiteljico Marijo Komanovo v čepljah ter posestnika Štefana Oerneta na Brda-ricah pri I>ragatusu. Na Črnomeljski orož- i niški postaji je Se veliko ciganom zaplenjenih predmetov, kakor: 4 dežniki, siv površnik, vec moftkega perila, ara je. spodnjih hlač itd., več jopičev. telovnikov, hlač. otroškega perila, ženske obleke, čepic in \ druge obleke. Lastniki zaplenjene obleke Se niso znani. Orožniki so tudi ugotovili Imena ciganov, ki so jim pobegnili. Bili so: 40-letni Jura Hudorovič. 34-letni Martin Hudoro-\ič, dalje neznano koliko stari Jačo in pa 20-letni Huli Hudorovič. Zasledovani cigani so nevarni, ker so oboroženi s samokresi m z lovskimi puškami. Iz Celja —e Dve sokolski prireditvi. V nedesljo 30. t. m. bo v Vojniku pri Olju T. zle t celjrike^ra sokolskoga okrožja. Dopoldne bodo okrožne tekme moške in ženske dece eVeJesv okrožja, ob IS. pa at bo pričel na letn»im telovadijo javen nastop, ki naj ir»-di '%"erno sliko požrtvovalnega {u nesebič-'iBg{» ideiili^ma Tvrševih pripadnikov, V nedeljo bo priredilo tud; Sokokko društvo v m. Pavru pri Preboldu nastop Vase oddelkov s sodelovanjem telezmčars«ke godbe z Zidanega mosta. —o Na drž. realni gimnaziji v Celju je l»il v četrtek zaključen nižji tečajni izpit. K izpitu »se je prijavilo 91 eeeeosi m DB učenk. N"a podlagi odličnih in prav dobrih renega izpita 10 učence v in 20 učenk. Tstnj ntžji tečajni inpjt je uspešno dovršio ?M noaaosv ;n I nenak. Popravni irpit ima 7 i*&eneev \n 6 učenk pri rzpitu je padlo 5 Učencev rn 1 sossnm, —c Razstava ročnih del m risarskih H-ilsikov bo v petek 35. t. m. od 8. do 12. in od 14. do 18. na dekliška n*rodni Soli v Oljll. —c Šoferski Upltl. Kandidati, k' namera vajo polaratf frpt zn vo*a^p. motornih vn-75rl v OnSjn 2. i^>li|a. rmj oimprei vlo*|fo pre-lpisane prošnje na t*re*»kem načelstvu v r'etju. —c Tragična M«rt delavcere Žene. v Tifk- deljo p*>ptrl !ne ^^ je napotjl:» t"> :o^n:i /.cn-i <'vnkarm*4k*^r^ delave-, Tere^jjn fltrnadov* % T.ipe pri Tenarju s svovim ainom v vinotnč v Peoovju vr\ Štora h. Tam se je *n <^prl 1 nekimi mo^ikimi. Ko i> prlhff^a ^trnadova pvojen>u sinti na pomoč, jo Je eden izmed moSkj-h sunil, ^trnadova je Padla fh> skalah pred nsnSSneesi in priletela 7 rjavo s tako (*-lo na kamen, da j; je poftfla lobanja. Seraađassn «»n rn*e7>e-Tiaii v reliRkn bofnieo, kjW Ve v petek podleeln poškodbam. T>n-ne> dopoldne so v ee>inki bolnici oral u rimi i truplo 'n *Tfl n«?o prepeljiTr na Teharje. —1* V celjska bolnic) k umrl,-, v pe»e1< triletna reienka Mar'in Perkovleev t * Pake pri Vftanjn. % _r Drg nesreči. V Lnkavi*i pri Zalnnem mosru je cirkirlarka 7.*rrab?la triletneC« pin-čka dne«£ra delavca Jo*»rp^ Krokcin za desno roko in mu o4ltr-bofce lf>. t. m. do vštete** pet»ka 2Ti. t. m. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj' na 01avnem trgu —c Napad in nesreča. V -*redo ie nek: moški napadel SI letnega posestnika .lole'.a N'apotKika t Belih vod pri ftoJUnJu v ses. sini s kolom in mu zlomil prst na len ra ki. Tstega ine ie v Zalo* a h pri Polzeli zsm hil «iroj SOletneea hlapca Ivana Me«tia-* ča za desno roko in mu tmečkal kazalec. Poekodovanea se sdravita v osljssi bol- KOLIDAR Dmmsi Sobota, it. >mt)a «ssavJćani: Julijama, Oervazij Mtri: Nedelja. 20. juni>a katohcaai: ftll-verlj. DAMA&NJE PK1KRUITVK Kaso Maska: osamljena z*m (Ana aaam). Klso Ideal: Taras Boljba Kano Sloga: Romeo in Julija. Kano TJalsn: Otok smeha (Propadlo nasledstvo). Kino Moste t »Ga&fstcrji v srako« fn * Vampir Periae«. Keso AMk»: Tiran. PfHRKDrT\TB V NKl>FXJO Knaernatoarafl teti »porad knkor v na- BSJtBi Otvoritev konjrrena poAtnih um4tnfk«»v ob 8. v Delavski zbornici. Rdeči krti kreaovanje na l^nibljanakem gradu. DMURNi: LEKARNE Dane« in jutri: Dr. Piccoli. Tvraeva c*>-sta 6. Hodnvar. CelovSka 62. Gartun. Mcw»te — Zaloika cesta. aTsjstoel sve« V nedeljo ponoči je pogorel sokolski godbeni pm-ilfon na letnem RsJseesfBps v Tivrtiiju. 1' ponedehek }e pa prišel k .rfav ro»ri Ljubljanskega Sokola prileten mr>?< član Sokola, siromak, ki mu je težka borba za vsakdanji kruh zarezala globoke brazde na čelo in na lica. Od trst si je utrgat 50 din, težko prishtženih in Jcrv*mv> potrebnih za preživljanje, pa jih ie pnncsef in izročil staroufi za fradbeni sklad Littb Ijanskega Sokola, čes> da bi rad dal vwč. pa ne premore. Starosta se mu je ptrisrčno zahvalil. Kmalu se je pa moz \'rnil m pri nesel *e 10 din. DontoM grede je bi! SefeJ «e zadnjega kovača v žepu. p* ga je pr\ nesel in potožil na oltar sokotskega feten li zrna. Kdor zna pra\> ceniti požrtvovainottt in idealizem tega moža, bo tudi razumel* za kaj so uradniki Poštne hranilnice, ki jih je klical oni dan k sebi ra\-natelj. pn»mpino odgcn'arjali. da «0 Sokoli. Drugače tudi ni-«0 mogli odgovoriti, ker Sokol nima navade gledati v tla* niti prikrivati svrrhh dejanj ali skrivati svojih misli. Iz Škofje Loke — Is škofjeloških s«k«l«*k|h vr>t. 1-n* štreno delcvnaje je oaradotoeaao predvsem na telovadnico in *e vaj taleeadeei oddelki z vnemo in Ijnbeaaijo pripravljajo na drer IWes)i sssessf ki bo 5. indija. V okviru pat letke je ha «preje4 SSSjf *klep. da *n BeJsi vi vae alaiiirtvo (razen iziemnih pr.incrosj alavnoatoe kroje. I>ruštvcna uprava |a sS pravila načrt, tla pridejo bratje do avoio tja -»okoUket^a kroja in to čim fSoeje. So kolu je dovol'H»na velik.l Umibela. Prihodnjo nedeljo, *i7. t. m., bo svoje vrat en na elop v*eh SSjjallaal h oddelkov. Kako t»o *>r-aanisaraa« na iM>VL-dala društvena uprava pravočasno. Vrste akotjeloseaga Sokola *o atrnjene kakor >e nikoli in to daje jamstvo, da bodo vse predvidene prire1'rodimo, da £e nar>ravi red! . v katerem atanovalri Poljanske re*1e pro*' jo* da mestno načedstvo po*krt«'. za aoi mir. Vse pa kaže, da je SSSats prošnja zaman, kajti znana >razjrraja<* •« Bsljamms eesiev. ki ie dobal aalaj ^e |tosobno korai žo. je pričel s *voprrv nnrov^kstim i*e na MestriBin trgu. V nedeljo ponoči je c svojim rjovenjem rinidil ve* Mestaj trp. po lep lepa pa v pijanosti rabil izraae, k ftc imsAJo snakeme tresemmi r*iovekn in bi gn oblasti morale kaznovali že r.nrnoS kršitve javne nK>rale. Menda mato pred po nočiMm ot«Jai*tnei*»m rešpeki tud varnon'n organi, ker takrat, kaviar razora ia >razjrra jač s Poljan-kc ces>te-, ni nikier nikogar, na bi razpralača jORtavU na hladno, fts se ne bo napravil red. homo uverjeot, di mentno na^eUtvo v resnici ni zmotno ukr<» titi enetfa nadutega razora.a^a 10 ae bo ist b polno pravico *;e nadalje nehal Bt Javmli lokalih, da na občini >** ni in ne bo pi* čal nobene kazni. TlnSOVilni Vfes*ner* delki. ki jib to dosegla voda. V?oda. Vi *C je šele danes, ko je končalo deževje, pn čela odtekati, je <><:ra/.ala na več mcarfh tudi promet. Tako ie bWa pod vodo oe*ta v Sp. Poljčanah, v ZrcCah med * irundncr-iem in ko4cxlvorom; tu ie ce*»to močno ra dejalo ter je bil promet tod tvegan s smrtno nevarnoatjo. Tudi pn>ga Potjcane—Zrc- č-e je bila deloma pod vod'*. \'«a Dravinjska dolina je bfla spremenjena v prostrano jezero. Voda ie /acela ponekod odražati celo 7elcBnr4k;. nasip. VeeaTat *nio ie poikUrrli nujno potreb** regulacije Oravmje. ki vsako leto po p*T-krat ravno najrevnejšim napravi največ 3kode. ("ene stalno rastek> r>d dne do dne in bo težava v tem pogledu vedno večja. Prizadeti s .strahom pričakujejo vsaliefsa večjega deževja, kar bi po reSolacMi bno odveč. Iz Zagorja — Smrt usledneaa narmlniaka \ ar^lO so posopaki na Cemšen.ku narodno zavai- neca eoFP^a1"}« Tineta Kolenr*. ki ie ri<> Čakal visoko *taroat. Kljub ne utfOil ne mu vremenu ft*a ie flprenvla na zadnja i»oti velika množica njegovih znancev in prijateljev Pokoinik ]<* bil Kplo5.no priljubljen. t*vop> o*roke. med &jrSti halefl SiaroalO So kola Ociteija g. Lojzeta Kolenra, je v/enjil v naprednem duhu Naj mu bo Ohranjen lep opomin, svojeem pa izrf4camo toplo *o laH«. Iz Kran)a — H prejem*« tsnii} na fimnanib v Km. s|e bodo 25 t. m. ob S. zbrtrSi. Priiare z sadnjsjn spričevalom \mr krstnim ltn*om Štev. 138 »SLOVENSKI NAROD«, anbota. 19. junija 1MT. Stran ? Kongres poštnih uradnikov v Ljubljani fcneb bomo priliko bliže spoznati šahtove organiziranega poštnega ur adniStva iz vse države Dom naših marljivih poštarjev Ljubljana. 19. junija V službi javnosti je postna stroka ne-đ\rnnn"< ena najpomembnejših kakor n. pr. železniška. Značilno pa je. da se javnost navadno najmanj zanima za javno službo, za žive ljudi, ki so prav za prav kolesje ustroja, skritega zgolj za stenami uradnih prostorov. Čeprav smo v neposredni zvezi 8 temi ljudmi, ali vsaj z njihovim delom, le redko pomislimo, da ima lahko tudi poštni uratlnik svoje potrebe — v resnici le življenjske — in zahteve ter da mora tudi on terjati svoje pravice. Pač pa pogosto zabavljamo nad nedostatki javne službe, a seveda ne pomislimo, da so zaradi njih največkrat prizadeti predvsem uradniki, ki si služijo kruh pod izredno težkimi delovnimi pogoji. Te dni, in sicer od jutri do srede, bo pa imela naša javnost priliko spoznati bliže zahteve organiziranega poštnega uradni-štva iz vse države, njegovo organizacijo ter stremljenje po Izboljšanju poštne službe. Po devetih letih bo zdaj zopet kongres Združenja uradnikov ptt iz vse države v Ljubljani. Kongres bo trajal tri dni, kar kaže da bo moral opraviti veliko delo. Na njem tv>1o razpravljali o pomembnih vprašanjih poštne službe, ki morajo zanimati najširšo javnost. Postna stroka je bila pri nas dolgo brez svojega ministrstva in prejšnja leta je bila prwirejonn raznim resorom, kar ji je zelo Škodovalo, da se ni mogla izpopolniti ter razviti. L. 1035 je pa bilo ustanovljeno poštno ministrstvo, s čimer so bili ustvarjeni pogoji za izboljšanje. Poslej je tudi Združenje poštnih uradnikov začelo živahnejše delovati za interese stanu. Združenje je našlo za svoja prizadevanja razumevanje na pristojnih mestih in pričakuje, da bo kmalu lahko zadovoljivo zaščitilo svoje članstvo v vseh pogledih, predvsem pa v socijalnem. Razen o stanovskih zadevah bodo razpravljali na kongresu o splošnem položaju poštne stroke v naši državi. Zaradi pra-malih kreditov trpi poštno poslovanje po vsej državi. Dandanes, ko je pošta v javnem prometu eden najvažnejših činiteljev, če ne sploh najvažnejši, je pač nujno potrebno, da se poštna služba izpopolni kakor je potrebno v moderni državi. Pri tej priliki je pa treba še posebej odločno naglasiti, da je najbolj prizadeta Slovenija kot gospodarsko najbolj razvita pokrajina v državi, pa tudi kot tujsko prometna pokrajina, na kar ob vsaki priliki opozarjajo tudi naše tujsko prometne organizacije. Strokovnjaki in gospodarstveniki bi vedeli sami najbolje povedati ter dokazati, kako veliko škodo trpi zlasti Slovenija zaradi nepopolne poštne službe. Največje nedostatke v poštni službi v Sloveniji je treba pripisovati pred vsem premalemu številu poštnega osobja. V Sloveniji je že 10 let od leta do leta manj poštnega osobja. dočim ga je v drugih pokrajinah vsaj vedno enako število, če že ne več. Kongresa v Ljubljani se bo udeležil tudi poštni minister dr. Kaludjerčić in pričakujemo, da bo kongres pravilno in odločno tolmačil ministru zahteve Slovenije po izpopolnitvi poštne službe. Kongresu bo dala še poseben pomen udeležba bolgarskih poštnih uradnikov, ki se pripeljejo drevi ob 20.24 v Ljubljano. Vodi jih predsednik njihovega združenja dr. Di- mitrov, generalni ravnatelj poštne hranilnice v Sofiji. Zastopnike bratskega bolgarskega naroda je Ljubljana vselej sprejemala z iskrenimi bratskimi čustvi ter radostjo, zato bo nedvomno tudi obisku bolgarskih poštnih uradnikov posvetila vso pozornost in jih gostoljubno sprejela. Ne gre le za dejanje vljudnosti, saj se vselej, ko nas obiščejo Bolgari ali ko Slovenci obiSčejo Bolgare, manifestira volja po vzajemnosti slovanskih narodov, ki si nista le sorodna po jeziku, temveč imats tnal skupne Življenjske interese. Novomeške občinske trošarine Malo odgovora in nekaj potrebnih ugotovitev na članek pod tem naslovom v „Slovencu44 z dne 16. t« m. Novo mesto. 18. junija Pod tem naslovom se je *Sloveneci 16. t. m. hudo razburil nad našim poročilom e povišanju občinskih trošarin. Da malo pojasnimo to za naše občinske može nič kaj prijetno zadevo, dopolnjujemo svoje poročilo. Predvsem je treba ugotoviti, da v na-eem mestu občinske trošarine še niso bile nikoli tako visoke in tako občutne, kakor so v letošnjem proračunskem letu. Jasno je torej, da bo to nemalo vplivalo na tržne cene v našem mestu. In če smo izrekli domnevo ali trditev, da je na penil agi tega postalo naše mesto eno najdražjih v dravski banovini, se pač nismo toliko pregrešili, kakor misli »Slovencev i dopisnik, i Slovencev- dopisnik naj se samo malo potrudi med ljudi in prisluškuje komentarjem, ki so jih izzvale povišane trošarine, pa bo morda slišal Še vse kaj neugodnejšega, nego smo zabeležili mi. In beležiti mnenje ljudstva je pač naša časnikarska dolžnost. Naše mesto je znano kot uradniško mesto, saj se je pri zadnjih občinskih volitvah zadostno pokazalo, da v mestu prevladuje uradniški živelj. In da nove trošarine niso v prid stanu, ki danes nikjer ne živi baš v rožnatih gmotnih razmerah, je tudi splošno prepričanje ravno tega stanu, ki razumljivo nove trošarine najbolj obsoja, ker ga pač najbolj obremenjujejo. Drva in električni tok so vsakdanja potreba. Menda ne bo ^Slovencev dopisnik trdil, da je električna razsvetljava v Novem mestu najcenejša, ko je vendar vsem znano, da je ena najdražjih v naši banovini. In to so predmeti, za katere se trošarina ne bo mogla prenesti na širši krog porabnikov, temveč jo bo moral nositi samo meščan, predvsem seveda uradnik. Ugotavljamo pri tem, da so vsi prejšnji občinski odbori vodili trošarinsko politiko tako, da je z njo bil prizadet čim večji krog konzumentov, nikdar pa samo mestno prebivalstvo, dočim je danes v veliki meri obratno. S povišanjem trošarine na električno energijo pa se bo najbrž privabila v Novo mesto tudi industrija, pri kateri igra veliko vlogo že vsaka para!? V tem vprašanju smo seveda na razpolago še s številnimi drugimi primeri pod sedanjim in prejšnjim občinskim gospodarstvom. Za sedaj pa neka} drugega, v kar nas je V>SlovenčevSlovenčevemu« dopisniku doumeti, dočim ga pozna in ga bo znala oceniti velika večina novomeške javnosti. In da se ni dolg odplačeval in se je pustilo to vprašanje j>popolnoma v neman, kar je >Slovenec« debelo podtrtal. Resnica je namreč povsem drugačna. Dolg se je v redu odplačeval in bi bil popolnoma krit po točno predvidenem načrtu do leta 1950. Seveda je šla pri odplačevanju dolga Mestna hranilnica občini zelo na roke, kar moramo posebej omeniti. In zakaj? Ne morda zato, ker se je pustila molsti od občine, temveč zato, ker so njeni prejšnji gospodarji dobro vedeli, do katere mere smejo iti občini na roke brez vsakršne nevarnosti za zavodov obstoj. In če bi se »Slovencev«: dopisnik potrudil, bi že na prvi strani pravil Mestne hranilnice čital, da je bil ta zavod ustanovljen kot finančna pripomoć občinskemu gospodarstvu in da mu je to glaviri namen, kar je razumljivo, saj drugih ciljev tak zavod ne more imeti in je tudi v skladu z dejstvom, da za ta mestni zavod jamči občina in vsi meščani z vsem svojim premoŽenjem. Tudi se finančna pomoč občini s strani hranilnice razteza na ves širši krog prispevnikov, kakor pa ga zavzemajo občinske trošarine. Ne moremo zato, če je »Slovenčevo« mnenje drugačno, kdo je imel prav, bo menda pokazala še bližnja bodočnost. Saj se čuje. da je sedanji občinski odbor sklenil povrniti Hranilnici ves dolg z zneskom, ki ga bo najel pri Hipotekami banki, oz. Postni hranilnici. Smatramo pa, da bodo 10* Ne pozabite na NIVEOS Ona krepi Vašo kožo!!! NIVEA morale biti zato v prihodnjih letih trošarine se obcutnejše. ker Hipotekama banka ne bo Sla občini toliko na roke, kakor Mestna hranilnica in bo treba njej obresti, pa tudi anuitete točno plačevati ob terminih ne glede na to, ali bo v občinski blagajni tedaj kaj denarja ali nič. Pa da se prav razumemo: vSlovenčeve* trditev, da bi občina ne odplačevala dclga Mestni hranilnici, je neresnična. Plačeval se je dolg, obresti pa je hranilnica občini poklonila. In Če >Slovenčev« dopisnik opravičuje visoke občinske trošarine s slabim gospodar stvom prejšnjih naprednih odborov, ki so kot dediščino pustili dolg, ki ga večjega nima nobena druga občina, bo morda tudi vedel odgovoriti na sledeče vprašanje: Zakaj se je iskalo zvišanje pri nepotrebnih trošarinah, če je v tekočem letu odpadlo plačevanje šolskih doklad in se je s tam prihranilo občini okrog 100.000 din? Zakai se zaradi tega niso znižale doklade na davke za 26%, ko bi se morale in je bilo to striktno zapovedano v naročilu banske uprave? Zakaj se ni znižala preobčutna vodarina. ko je že prejšnja občinska uprava poskrbela, da so se pogonski stroški za vodovodni obrat v Stopičah znižali letno za najmanj din 120.000? — Kaj bo občina krila s temi zneski? 2e samo pri teh dveh postavkah je prihranek tolikšen, kakor znaša anuitetna služba odplačevanja dolga. Čemu potem se povišanje trošarin? Za sedaj samo toliko, dasiravno se nam vsiljujejo še druga vprašanja, ki jih pri današnjem občinskem gospodarstvu ne moremo razumeti. Upamo, da se nam bo odgovorilo, saj ima končno javnost tudi pravico dobiti potrebno pojasnilo. Slovenčevc dopisnik nam v svojem članku obeta še nekatere druge podatke, ki bodo razkrinkali porazno gospodarstvo prejšnjih občin" skih odborov. Silno smo radovedni na ta razkritja. Pa se menda ni našel kje v županovi pisarni kak zaboj šampanjca? Morda bo ostalo pa le samo pri grožnjah, ka-k^r smo že vajeni. Pa še nekaj spravlja »Slovencev« dopisnik v zvezo s svojim člankom. Neko zadnjo veliko parado v Novem mestu*. ~>e vr so, katero misli, ali ono, ko se Je proslavi j Ma majniška deklaracija ali ono . ruro. ko je slavil Sokol 50-letnico obsto-j-i. Pri talili so gostje res zabavljali, da je v Novem mestu pivo predrago in da to ne pomeni pospeševanja tujskega prometa, ki se ga sedanji občinski odbor oČividno bra- "" i » > • • ' > ra*- ^^ib, «. ^. **—*■>« Prodana nevesta Nova vprizoritev v novi opremi je žela izreden uspeh Ljubi,ana. 10. junija. Uspak lia.^e opere v Trstu in na Reki z izjemno debro zasedeno, vzorno skrbno uprizorjeno in lepo opremljeno Smetanovo Frodano nevesto je razveselil vsako slo vensko srca, a ji prinesel tudi hrvatski in srb>ki publiki s topimi poročili večine ;u-goSlovenskih listov zadostno zadoščenja l>ejstvo je. da uživa danes ljubljanska opp-ra za svojo nacionalno kulturno in ume'n ško veliko zmago hvaležnost m priznanje vse državo in vseh zavednih državljanov. Na;manj>a. najrevnejša, z najtežjimi razmerami boreča se n naiskromneje dotirana slovenska ljubljanska opera je izvršila čudovito pionirsko kulturno delo. Iznova te je sijajno izkazala slovanska vzgledna orcanizatornost in discipliniranost, ki je t prostila v naših opernih solistih, zboru, baletu, orkestru in tehničnem osebju skrajno voljo, da uveljavi svoje vrline m sposobnosti Ta sloven.-ka volja je zmagala tnko, da ostanejo operni štirje dnevi v Trstu in na Reki zabeleženi kot izredno krasn', ponosa in samozavesti bogati ne le v zgodovini slovenske, temveč vobče iuerosloven«ke opere. Tega dejstva ^e raduje in polno zaveda kajpak predvsem l;ubl;nnsko operno občinstvo. Tn da izrazi svojo hvaležnost in priznanje nas- hrabri, z zmago ovenčani operni četi, je napolnila v četrtek zvečer operno gledališče od vrha do tal do poslednjega kotička. V parterju so morali postaviti izredne stole, več zamudnikov pa ie moralo brez vstopnje žalostno oditi. Zares je b;lo v četrtek v naši operj ve>e razigrano navdušeno, radostno in napeto, kakor na najbolj nenzačnj opern; premieri. Ko se je pojavil dirigent ravnatelj Mirko Polic na svoiem mestu, ie zagrmelo po dvorani gromko, dolgotrajno ploskanje. Izražalo mu je zahvalo in priznanje za veliki trud, k; ga je opravil na vso čast na5e, operne umetnosti. Močan aplavz se ie ponovil po uverturi, aplavz ie izbruhnil po uvodnem prekrasnem, večno elektrizujočem zboru >Kaj ne bfli bi veseli .. .<. po prvem nastopu ba- leta, ob prvem pojavu Kecala itd. Aplavz je sledil aplavzu. Drugo dejanje je iznova in še moč.iee izzvalo izraze zadovoljstva. Vašek je sprožil novo navdušenje, Marinka. Janko in Keeal so zopet jn zopet želi burno ploskanje, balet, trojka solistov z v-Vm baletnim ansamblom, ie udarno zaplesala, finale pa razživil poslušalce, da so ploskali, ploskali... Lahko se reče, da je predstava po ^voji učinkovitosti rasla in prinašala vedno nove vjške. Tretje deian.je je bilo zopet odlično v solili, šesterospevih, zborih, popolnoma prenovljeno in efektno uveljav-lieno v velikem nastopu komedijantov ter Čudovito, kakor novo v krasnem finalu. Pomnoženi, izredno veliki orkester, pomnožena zbora, pomnoženi balet, pa nove, lepe. stilno pravilne češke narodne moške in slikovite ženske obleke, nove dekoraci je zopet krasno delo našega slikarja Vae-lava £kružnega. v marsičem zelo posrečena, v detajlih nova in obogatena režija prof. Šesta, v vsem izredno pogođena inscenacija arh. Franca, nad vsem pa temperamentno 'o«!-tvo Poličevo ter i občutemm navdušenjem in precizno svira joči poln orkester: v*e to je nudilo zares užtok. ka kršnega nismo imeli že dolgo in ga zopet n? bomo mojrli imeti. Vsem r-oli^tom je prednja?J Jože Križaj g svojim Keealom. s kreacijo, kj jp v i>Hni velika, probojna, porazna. Fo»ebno ertka na. poetična pojavim iV mala Stran^ova deklica, pogumna miniaturna ČVhinia nepopisne dražesti v svoji igri in v*em ljubkem, inteligentnem nnstopanju. Ostalih solistov -"peva in baleta n° bom posebej navajal, fbuenim nai le, da sta 9« .Tanko'Gosti?"in Vasek Banovce prav posebno srečno uveljavila. Bila je predstava, ki smo ie bili veseli in smo nanjo lahko ponosni. Srečneži, kj so jo videli in sjišali v Trstu in na Reki. pa so nam zagotavljal;, da je bila na tamošnjih večjih odrih in v akustičnejših gledaliških še neprimerno popolnejša in probojnejša. č> ie rolo res tako smo Se tem zadovoljnem M in srečnejši. Fr. G. Utrinki iz Trsta in Reke Še nekaj bežnih vtisov z gostovanja ljubljanske opere v Italiji Lj"ufoijana. 19. junija Naj bi že bila kakranakoh ekspedicija, uspešna ali ne, od povsod pejneso s seboj utrinke. V našem primeru j© pa govora o u«pešn*;, slave polni ekspediciji, ki jo ima za seboj ljubljanska opera. O uspehih smo na dolgo in široko pisali, govorili smo o vseh v superlativih, ko smo pa prišli domov, so nas povsod povpraševali, č> je bilo res tako, kakor so čitali oni. ki so osffali doma in le v d"hu spremljali veličastne dni v Trstu jn na Reki. Vsakodnevna poročila iz Trsta v »Slov. Narodu ^ so nemalo pripomogla k splošnemu zanimanj« za ljubljansko opero, katero mimocrrede povedano včasih doma premalo cenijo... No. pa so postali v četrtek naši ožji in širš,- mehčani malce razgibani in so prihit-elj k »Prodani nevesti«, kakor je bjla vprizorjena v tržaški in reški zasedbi. 2e dolgo n*o postavljaj i v pa-rter sedeže v_ i€ dolgo ni Wo toliko iskrenih aplavzov kakor ta večer. — Takih večerov hj si /eleli vedno, potem U" našemu teatru zasijala lepša, svetlejša doba. Upajmo, da se bo v bodoče marsikaj spremenilo. In eudovito. eek> temperament publike je bil enak onemu, kj smo ?a občudovali v Trstu jn na Reki. Prav za prav smo pa dejali, da bonio govorili o »utrinkih«. Utrinkih ali ocvirkih! Nekaj amo jih med vrsticami že napisali. Težko reporterju. ki Šviga p« z 80 km brzečim vlakom iz va«rona v vasron. iz k^p^ia v kupe. Taka družina, k i šteje okro*: 160 članov, ker dru^; so odšli že naprej, je ra-deva za*e. Pomislite samo. tu je zbor. moški in ženski, poklien; namreč, potem sta oba pomožna z*n>ra, bai^t, pa godbeniki, opernj in zunanji, za konec pa še oni **o-lisfci. ki prvf dan ne hodo nastopili. Ce smo jih že razdelili T kategorične kategorije, moramo še ugotoviti, da je vsaka kategorija predstavljala svet zase. «(vet z veo avtoriteto in pravicami- t>a bi čuli razgovore! Godbeniki, kamor so tudi mene »instalirali«, ao bil; eilno resni a dobri eospodje, koj smo bili dobri znanci, le žal. da nisem ^ectijl prejeti prvih ^rlaefrenih lekcij kar v vlakm. preveč ie bilo posla in orijetnORti v drugih kupejih. V svoj domicil, med poapode od orkestra sam prijadral šele tik pred Trstom, ugoto- vit- na moram, da me niso pogrešali, radi prostora Pa ■* r(t^ ue. S pobegom fpm jim napravil u^lu^o in verjetno je. da smo ba& radj tegra postali in ostalj dobri potni tovariš. *a_i £mo že delali nacrte za \filano. Rim. na še delj. Če ho flo... S-fer Ps o gori crrede ne bi bilo toljko »ocvirkov*, več jih je od tam, posebno pa Se od nazaj. Znano je. da v Italiji »:♦* dežuje dosti, da pa veeeno prodajajo d^%.;ke vseh vrst ki jih uspešno placirajo med inozeance, izletnike ali pa lju+rtjanskp pevce- Zadnjič, fco je okrog 30fln naNh pohitelo v Postojno, je zmanjkalo baje vsej Italiji deiniko^^ vsakdo j© pririeeel po eneffa al j dva g ppboj — do meje. tam so j^ vljudni srospodje. ki po za take zadeve fSlatelist.ično nurpoV^ni, 'ležnjke pridržali, ker ni Nlo srlede »petnih listov« vse v redn. Sa carinarnici ne poznajo šale. tam #o eospodje strogi. Xa*a ekskurzija, poučena o teh filatelistih. *»e je izojmila — v?!eh dežnikov. saj se ne izplača. *o dejala dekleta, potem jim je bilo pa že žal... Zato so pa tem bolj segala po čeveljčkih čudovitih oblik tn barv. Tehnični pesrsonal se je pr* nalogru svojeg* " Sefa »uniforrnnralc s posebnimi svilenimi Majdami. Tihotapstvo je bil |x>jem. ki ga je vsakdo zametaval. kaj boš vrapa trhotaprt, ko »e pa ne rzplača. Recimo: Kupi$ par nogavic, pristna eviJa. dan ali pa aamo pol na nogah, pa ahUjo nefaA prstkj na dan ... Usoda, kiemet aH pa pa j" Pevina. Tenorji ?o !;udie zase. eden ti laTŠe po v«oi Reki in Tusta rumene kravale, k*-narekove barve. Klor išr-e. najde, aedaj homo pa sporazumno uvedli rumeno modo pod vratom. Pruc zopet kot strasten fila-t*»l«t kupuje vse ital. caiopiai in rele kritike, za pozne rodove in 7a evpnbaalnosti. potem iih pa zaviie v lep zavoi in — vrle v morje, to pa po nesreči... Neko popoldne, ko smo baž bili v prijetnem razpoloženju nakupovania, srečamo nekoga, ki mnogo potuje, pa nam ie nasve-toval. dal nekaj tipov, kako *sf» «*vila prileze telesu in tako dalje... Dober nasvet, kaj, ko se pa nam simboličnim predstavnikom sedmih elabih let vse pozna. Se celo »vila. Če bi »i jo navili okrog pasu al; tam nekje. To torei ni Šlo. Kranjec ima reipekt pred filatelisti, zato »mo svilo pu-etiU zaradi enostavnosti kar v trgovinah. Saj rjr nam je i^k .unanjk.i: . aa tlm . najpotrebnejše, s £im»T smo (se zaioiili v »entperfru. Nazaj gred« ao nam dal grupacijo po vagonih na prosu► voljo. . Zato je bilo tudi nad vse razigrano po v^eh kupej h. Vsak oddelek je knel svojega *ta-resino: v našem smo }*brali Gotovina, »a vsak slučaj pa *e rVamui, k. J« pod V-*o eeenerj hrepenel za mirom. Za mirom, ki ga pa ni dobjl prav do L$ubl>ane. Imeli t\mo celo slavnostne govore \*o >parlamentamem. ^istemu in boJ; ko *mo se bližali domu. manj ie bi>o tedcottn v trn dovitfh pietonkah. Zato pa *etn voc iida ne volip. Golov i nov pradloff, da odbuvejmo vsi, ki *mo bili v onem kupom ekupal za jesensko turnejo v Benetke, Rtm m se kam. *mo spre i elj sicer z velikim navduiSe nJem. pač pa z neJcako rev.ervo. Sij w bo n4f. *-mo deiali. Dane-«' je pa situacija ie drugačna ]rt*au sko poštovan ie v osrčje Italije js gotova zadeva, zato bomo Golov^rvov prodV>koik>vala voda Kdor *p je te dni potrnli! do na-fte^a lepp^a mestnega kopališča in p<"»1^e ^f*-eih iporrmh naprav agilnegra kamnfSkesra m«>:rH v^deTi kai klavrno sliko. \>e kopab"We fe bjlo v Ha*11 katerega je naneula voda. lepi teniška i£Ti*ča. kj so bila komaj pred nekoliko dnevi popolnoma prenovljena pa }*> deroča v»-da skoro odplavila. — Xad T"hintVm je namreč v pohoto divjala ^tra^n « m v ihta m Nevljjra je naenkrat hmdo naraslu jn pre-"topita brecroVe. ker eo Nle ?.atvorn:«*p v kopališču Taprte. Vfti Taknpnfoa kopnliSke restavracije. nit; aportitfki. ki ao bfij takrat na kopali*cu. ntso mogli ratvornir dvi^rnTtl, ker niso mogli nikjer najti ročic 7 . dviganje 7a*vorn;c. katere je organ mestne ob-črn*1 odnesel na »vof rtom r*V*itn,. -kodo trp mestna oft^ri* »anm in Športni klub kakor lađi rak'ipniea restavrarije, kat**ri ie vo^a vdrla v klet in ji «nič*il;t okroe 4fi 1 vfna. razne jestvfne in razbila stekleno posodo. Startni mostovi v Športnem bazenu, v kolfkor ao bfli do sedaj Se uporabni. so seveda popolnoma »nioeni in bo trebn mi*!it-j na no^e. Predsednik obč5ln« ft. Ster-gar je pokasal mnogo raatnfnevanja In }• noilal po mestne 4eJavc«. da Ikodo Čimprej popravijo. L* tal. da ne najdemo istega ratfomevanja tnd\ pri o*ts,^h odtK>rnikln začasne občinske uiprave. Pred kratkim je eden od njih izjavi! naietrtu dopiMiflm đa bj bilo najbolje, fo M foda ee*o kopali *če zasula in podrU, ©cs, da bj bila potem oK čina reSeti* vseh stroškov. Ta »slnromna« želja Kj s«, vm seda} malone Izpolnil^ p« zaslugi manipulanta z sadtoroioami. kate ri je etril jočtee na svotom dotam namesto da bf Jfe i^MH na ku^m!^^ Stran 4 -»SLOVENSKI NAROD«. sobota. 1» junij« 1M7. Ste* 138 DNEVNE VESTI —. Sestanek Narodne skupščine. Narodna skupščina se sestane zadnje dni junija. Seje bodo trajale najbrž do 10. julija. Obenem bo zasedal tudi senat. — Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg\ Korošec Ivan iz Prestranka, Dostal Samo iz Ljubljane, Rausavljevic Pavle iz Radovice in feptcar Bojan z Jesenic. Čestitamo! —- Izpraševalna komisija za angleščino. Znana angleška univerza v Cambridgeu je sklenila ustanoviti v Sarajevu izpraše-valno komisijo za angleščino in sicer za študente iz vse Jugoslavije. Kandidati, ki bodo napravili ta izpit, dobe izpričevalo z dovoljenjem angleškega prosvetnega ministra, da lahko poučujejo angleščino. Izpričevala bo dajala univerza v Cambridgeu. __ Zahteve naših mest. V Banjaluki se je pričela včeraj dopoldne seja Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Zastopanih je bilo po delegatih okrog 50 mest. Prihodnji kongres Zveze mest bo na parniku. na morju aH pa v Splitu. V resoluciji se med drugim zahteva enoten zakon o samoupravnih financah, da bodo lahko občine izpolnjevale samoupravne naloge, da se zakonskim potom končno uredi vprašanje najemninske doklade. da se takoj prouči vprašanje konsolidacije in sanacije mestnih dolgov, da se mestne nepremičnine in mestna podjetja oproste državne doklade. da se uredi pobiranje banovinskih dajatev na področju mesta in da dobi mesto odškodnino za to delo, da se revidira zakon, ki nalaga mestom razna bremena, da pridejo meščanske šole na položaj srednjih šol in da se omogoči mestom plačevanje starine učiteljstvu osno vnih Sol. Norma Shearer in Lesi i e Howard ROMEO EN JULIJA Dodatek: Domač kulturni film: S kajakom po savskih brzicah in Cerkniškem jezeru. ANA STEN v velikem ljubavnem filmu OSAMLJENA ŽENA Kronanje v Londonu — Tehnikolor film v naravnih barvah. PAT in PATACHON v najnovejši veseli komediji OTOK SMEHA (Propadlo nasledstvo) Sodelujejo še: Lucie Englisch, Tibor v. Halmav in drugi Predstave danes ob 19.15 in 21.15, jutri, v nedeljo, ob 17., 19. in 21. uri. — Stanje vinogradov. Kr. baraka april va odd. za kmetijstvo, sporoča na podlagi zadnjih tedenskih poročni, ki jih redno pošiljajo podrejeni organi iz raznih vinskih okolišev, da je pričela trta cveeti dne 7. odnosno 8.—10. t. m. Trta je tekom zadnjih dni v pretežni večini že odevela. Lo nekatere pozno cvetoče sorte je zalotilo zadnje deževje v cvetju. Ponekod je vihar napravil precej Škode na mladikah, zlasti, kjer ni bilo mladje povezano. Grozdni eu-kač ne nastopa močno. V poro*ilih se omenjajo le posamezni okraji v celjskem, mariborskem in lendavskem okraiu. Zatirajo ga s trehljenjem iz kabrnkov ali ga truje jo v zapredkih z arzenikovimT: preparati (aresin. meritol). Peronospora se ni pojavila v večji izmeri, razen v redkih slučajih. Ugodno poročajo od povsod, da pazijo letos vinogradniki bolj na škropljenje, nego lani. Vinogradnikom se priporoča, da trsje predvsem dobro oplejejo (za-lietnike skrajšajo na en li*t, odvižne mladike odstranijo itd.) in vestno poškropijo z 1H% palif. škropivom jn s primernim dodatkom arzenik. izdelkov. PriČakovaV; je nastop plesni (oidija). Zato je pravočasno žveplati ob lepem vremenu, predvsem po zarodu. Nekateri zamenjuieio plesen s pe-ronoS'poro na srozdiu, kar se da prav dobro razlikovati. Od paleža napadena jagoda pocrni pod belo prevleko. Od plesni okužena pa ostane zelena-zdrava, ako plesen odstranimo. »GANGSTERJl V ZRAKU« Prvič v Ljubljani! In Charlie Chan »VAMPIR PARIZA« Danes ob 20.3°, v nedeljo ob 15., 18. in 21. uri. Najnižje cene Din 2.50, 3.50 4.50, 5.50 in 6.50. ErapEEFoa — V aprilu »o narasle vloge pil 10 slovenskih hranilnicah. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloee pri 90 slovenskih hranilnicah dne 30. aprila MW din 1.027.698.850. kar predstavlja v primeri s stanjem 31. marca sorazmerno ni-zek padeo za din 3.481 .626. Vendar je treba poudariti razveseljivo dejstvo, da so vloffe na knjižice narasle x» več ko 1 milijon din na din 606.3 milij., docnm so vloge v tekočem računu padle, kaj- je utemeljeno v večjih potrebah gospodarstva na zadetku pomladanske sezrje. Izmed vseji hranilnic izkazuje pravi prirastek vlog 10 hranilnic, razen tega pa so narasle vlotre jxr\ 2 hranilnicah po pripisu obresti za 1936. Vloge na knjižice so naraeie pri 11 hranilnicah, vloge v tekočem račupn pa pri 9 hranilnicah. Stevjlo vlagateljev na knjjžjce je naraslo pri 6 hranilnicah. Število vlagateljev v tekočem računu pr- 4. skupno število vlagateljev pa pri 5 hranilnicah. Te Številke dokazujejo, da- se zau-panje v hranilnice jn v denarne zavode sploh polatro-ma zopet vrača. Restavracija „LLOTD" Danes pečeni prašiček. Vina prvovrstna, pivo v vrčkih. — Jugobruna, kranjske tekstilne tovarne d. z o. z. v Kranju je poklonila jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani 500 Din. Za velikodušni dar se upravni odbor društva najiskreneje zahvaljuje. — Dom J«dr»n»ke straae v Bakru bo odprt tudi letos članstvu in pomladku in to v mesecih junij, julij ki avgust. Cene so zelo zmerne. Za članstvo znaša penzija po Din 32 na dan, kolonisti plačajo za tritedensko bivanje Din 420, ek^kurzisti pa dnevno po Din 15. V domu sta vodovod In elektrika, takoj petd domov je kopališče z raznimi zabavnimi atrakcijami. Hrana je domača, priznano dobra in obilna. Javiti se je čimprej, da bo mogoče ustreči vsem in vsakomur rezervirati prostor. Prijave sprejema Oblastni odbor Jadranske strate v Mariboru. KINO IDEAL Harry Baur, Danielle Darrieu* v velef Umu TARAS BULJBA Danes ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. — Iz banovinske službe. Premeščena sta po službeni potrebi Viktor Grančner. banovinski Inspektor od državnega mlekarskega zavoda v Škof ji Loki k sreskemu načelst-vu v Logatec in Ivan Vehovec, banovinski cestni nadzornik pri sreskem cestnem odboru v Novem mestu v isti službeni lastnosti v Celje, imenovan je za banovinskega uradniškega pripravnika Jože Ronko pri sreskem cestnem odboru v Novem mestu. ORKESTER ZVEZDA svira danes in prihodnje dni na vrtu RESTAVRACIJE ZVEZDA — Iz državne službe. Imenovani so za upravno pisarniškega uradnika pri sreskem načelstvu v Ljubljani zvaničnik Anton Gorjanc, za upravno pisarniškega uradnika pri sreskem načelstvu v Dravogradu zvaničnik Pavel Jezernik, za upravno pisarniško uradnico pri sreskem načelstvu v Kamniku zvaničnica Marija Polak in za upravno pisarniško uradnico pri sreskem načelstvu v Murski Soboti zvaničnik Ivan Šinkovec. V višjo skupino so pomaknjeni upravno pisarniški uradnik pri sreskem načelstvu v Črnomlju Jakob Gorjup, uprav no pisarniški uradnici pri banski upravi v Ljubljani Marija Hicke in Pavla Jak ter policijski stražnik pri upravi policije v Ljubljani Josip Stare; premeščena sta policijski stražnik pri upravi policije v Ljubljani Alojz Herga k predstojništvu mestne policije v Mariboru po službeni potrebi, policijski stražnik Štefan Pelcer, od pred-stojništva mestne policije v Mariboru k upravi policije v Ljubljani na lastno prošnjo. — živalske kožne bolezni v dravski banovini. Po stanju dne 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 50 dvor cih, svinjska rdečica na 40. steklina na 6 in v 2 primerih, garje na 4, vranični prisad na 3, smrkavost na 2, šuštavec na 1, mehurčasti izpuščaj na 1. nozematoza na 1 :n kuga čebelne zalege na 1. — Zdravniška vest. V imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zdravnik v Celju dr. Branko Fi-scher. — Iz xSlužbenej?a lista«. -Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« 51. 49 z dne 19. t. m. objavlja odločbo kraljevskih namestnikov o ustanovitvi od pravniških poslov kraljevine Jugodavije v Teheranu, uredbo o medicinskih fakultetah na univerzah v Beopradu. Zagrebu in Ljubljani, navodila za izvrševanje uredbe o osrednjem skladu bratovskih skladnic in rezervnih skladih glavnih bratovskih sklad nic, telefonski promet z Italijo in Rumuni-jo in razne objave iz Službenih Novine. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Skop-lju 28, v Zagrebu 23, v Ljubljani 16.4, iz drugih krajev ni poročil o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljublja ni 761.8. temperatura je znašala 13. — I>va Slovenca pred zagrebškim sodiščem. Včeraj se je pričela v Zagrebu obravnava proti delavcu Petru Krekiču, mizarskemu pomočniku Franju Mlakarju in vdovi Ani Pečnik. Vsi trije se zagovarjajo zaradi umora Filipa Pecnika, ki je bil umorjen lani 23. novembra v gozdu blizu Zagreba. Umoril ga je Krekič, ki sta ga najela pokojnikova žena Ana in njen Ijub-ček Mlakar. Mlakar in Pečnikova krivdo tajita. Državno tožilstvo zahteva za morilce smrtno kazen na vešalih. — Vlom v lovsko koro na Humu. Te dni je bilo vlomljeno v lovsko koC-o trgovca Danijela Rakuscha iz Celja na Humu. Tatovi so oineeli veliko posteljnega perila, neka! brisa?, več finih prtov. odej. veliko jedilnega pribora in več steklenic ter kozarcev. &koda znaša 1300 Dm. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v siSki — Telefon 33-87 Ljubezen pesnika R- Browninga in pesnice KI. Barret v nepozabnem filmu TIRAN Charles Laughton, Norma Shearer, Fredric March Predstave v soboto ob U9., v nedeljo ob 5.T 7. in 9., ponedeljek ob ^9. uri Pride: NESREČNIKI — Harry Baur — Pobegli d1 jaki. Od svojih e!ar5ev v št. Vidu ie že pred dnevi pobegr»!l 141etni dijak mešč. šole Wiffr1ed Jar.ek, ki &e mu je pridružil tudi 131e*.ni di;ak klasične gimnazije v Ljubljam. Marian Račinskv. Dijaka sta jo popihala najbri profc SuŠa-ku. Iz Ljubliane na Zaloški te^ti 3 pa se J9 napotil v daljni -»vet dijak IV. gimnazije Božo BorMnik. ki ie imel pred odhodom 104 Din. Prvi ubežnik ie močne postave. svetih las, na sebi ima rjave kratke hlar-e in okovane čevlje, drugj je temnih las m nosi sivo obleko, tretji pa je precej visoke postave kostanjevih las in no-i športni suknjič. — Prste ji je odsekal. 8 letna posestniko-va hčerka Francka TJrsičeva s Kregarje-vega pri Kamniški Bistrici, je včeraj pomagala bratcu sekati drva in mu je na tnalu držala poleno. Bratec pa je po naključju zamahnil tako nerodno, da je s sekiro udaril po roki sestrico in ji odsekal 3 prste. Otroka so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Nova posojil« prt Državni h'potekam! banki. Upravni odbor Državne hipotekarne banke je odoo-ril »a sejah v irfedo in četrtek 84,235.000 Din novih posojil. Od te°:a jo dobila Kmetska posojilnica v Ljubljani 2.000.000 Din. — Izpremembe in odlikovanja v naši vojski. UpokoieJia in v rezervo sta prevedena strojni podpolkovnik Franjo Tinta in vj^ji vojni kapelnik III. kla?e Ivo Cjoek. Sprejeta je ostavka, ki sta jo podala na državno službo sanitetni kapetan D. krase dr. Ja-M Gantar in veterinarski kapetan II. klase T poklali v Bukarešto polne tri vagone materijala za podstavek spomenika. v čc+rtek zvečer pa še spomenik. Meštrovič je rzklesal spomenik, k; tehta nad 50.000 ker iz osrromneira Moka iablaniškesra srranita. — Za Potnikov izlet v Pariz iz Ljubljane dobite informacije pri S. Zupanu. Celje. Slomškov trg. — Ker so jo obdolžili tatvine, je napovedala samomor. Ravnatelj Edison Bell Penkala Guttmann v ZagTebu je prijavil policiji, da je izginila njegova služkinja Antonija Pihler. stara 19 let. Gospodarju ie pustila listek, na katerem je napisala, da gre v smrt, ker ne more preživeti sramote. V njenem rojstnem kraju v Sloveniji so jo baje obdolžili tatvine in to jo je tako potrlo, da je baje obupala nad življenjem. — Tovorni avto povozil otroka. Blizu vasi Stupnik pri Zagrebu se je pripetila včeraj dopoldne težka nesreča. Tovorni avto je do smrti povozil 8-letnega učenca osnovne šole Miška Fijoliča. Otroci so šli v šolo in spotoma so zlezli na voz kmeta Franceta Peneziča, da bi prej prišli v šolo. Mali Miško je sedel zadaj in to je bila njegova nesreča. Težak tovorni avto je pripeljal od nasprotne strani in vozil tik voza, tako da je prikolica zadela Miška. Nesrečni deček je obležal ves okrvavljen na tleh. Počila mu je lobanja in kmalu je izdihnil. — Vlak povozil prometnega uradnika. Na železniški postaji Sunja je vlak včeraj zjutraj povozil prometnega uradnika Alijo Kapetanoviča. Uradnik je imel vso noč sluz bo in najbrž je bil tako utrujen, da je pozabil, da stoji na tiru. na katerem sestavljajo tovorni vlak. Gledal je odhod drugega tovornega vlaka, ta čas je pa porinila lokomotiva od nasprotne strani osem tovornih vagonov in vsi so Šli čez nesrečnega uradnika. Kolesa so ga raztrgala na tri dele. — Za 700.000 i«oUa zsJiteva banka 1 milijon 200.000 obresti In provizije. V Šibeniku je vzbudila zlasti med pramiki veliko pozornost zahteva podružnice neke banke, ki hoče imeti za dolg 700.000 din celih 1.200.000 din obresti in provizije. I>olg izvira iz leta 1927. vendar so pa obresti tako narasle, da presegajo samo glavnico za dobrega pol milijona. Sodišče je to zahtevo odklonilo z motivacijo, da je zahteva po obrestih v tako visokem znesku zastarela in da je sploh treba to vprašanje proučiti. \% Liubliatie —lj Dve spominski plošči kralju mučenika. Narodna odbrana vzida v spomin blagopcb 10. uri dopoline, druge ob pel 16. uri popoldne. Pri odkritju spominske plošče na osnovni šoli na Grabnu bo imel slavnostni govor Ilija ž. Trifunović. predsednik središnjega odbora Narodne odbrane v Beogr?du. Nacionalna javne t naj prisostvuje odkritju obeh plošč. —lj Novo Zi&&e>bno letalo v Ljub^ni. V četrtek zveč-er so prepeljali v hangar na ljubljanMkem letališču novo letalo, last Petra in Svete za rja Hribarja, ki ga je kc«n-struiral docesit na tehniški fakulteti in priznani naš strokovnjak za letalstvo g. inž. Kuhelj. Teoretično je to bivše sta:o letalo bratov Hribarjev, ki pa je bilo po-polncma predelano in na novo opremljeno, da o starem letalu, razen majhnega dela kril ni niti sledu. Razpetina novega ličnega letala zna&a 6.30 m. nosilna površina pa 9.20. Letalo ie razmeroma lahko, saj tehta z motorjem vred 270 kg, obremenjeno pa 430 kg. Avion je opremljen z angleskJ.ni motorjem ^PopQoy 75 HP in računa kon-stiukter letala g. Kuhelj. da bo lahko razvil hitre t najmanj 1Q5 km na uro. Kot rečeno, je letalo čemeljito preielano. trup je popolnoma nov, '.avno tako tudi voz, le srednji del kril je cstal. a zunanja oblika je tudi povsem ,-premer.:ena. Za letalo so uporabili nem&ki propeler, tipa Heine«. Izgotovljeno je bile v delavnici bratov Hribarjev in pretekli teden dovršeno ter prepeljano na letališče. Ko bo izdano dovoljenje za letanje, za katero je že zapreseno. bedo z nov m letalom napravili prve poskusne polete. —lj Umrlj, je danes v Rožni dolin; ga. Alojzija Ko^ir roj.ni Ouonik. Pogre'. bo jutr- oU \1:M\ iz T^te II. Hi ^7. na poko-palj^'e na Viču. Pokojnie.j Man f^ornin. preostalim na^e sožalj:! —lj Pavel Koihritz umrl. Včeraj je po kratkem trpljenju dotrpel g. Pavel Koll-vvitz, bivAi nadstrojnik Jugosloven ke tiskarne. Pokoje i. ki je prišel kot tujec k nam, je bil dolga let» nameščen v Jugoslovanski tiskarni a je bil v svo^i stroki izvrsten vesč?k. znan kot ljubezniv družabnik, ki je ne£el v Jugo laviji svojo drugo domovino. Kmalu se je vživel v naše razmere in si zbi-sl za zakonsko družico Slovenko, Ko mu je pred kratkim Jugoslovanska tiskarna kljufo zvestemu službovanju odpovedala shj4i>o. se ga je lotila silna duševna depresija in naposled je obupal nad »videnjem. Dne 11. junija si je prerezal žile na rokah in se zastrup 1 ter &o ga morali prepeljati v bolnico, kjer mu j>9. kljub vestni negi ni o mogli rešiti življenja. Pokojni je tU tudi član Sokola IV. ZapuMil je ženo in ima K večnemu počitku ga potoa* Juta* ob 14.30. Pc^reb bo is iiMttaJttm vete aploane botnice na evangei>»ko pokopališče. Bodd mu lahka ne&a zemlja: —lj Zazidava bivšega igriMa Ilirije, Nekdanje igrišče 9K Ilirije ob Celovški ceati bo kmalu zaaidano. Parcele ob Celovški cesti in ob gorenjskem kolodvoru so izvzemši eno za katero se pa interesenti tudi Že pogajajo, vse zazidane in je le še nekaj prostora sredi igrišča. Po stavbnem načrtu, ki je določen za ta blok, morajo biti hiše ob Celovški cesti in ob gorenjskem kolodvoru trinadstropne. na cesti ob pivovarni in ob njeni vzporednici pa dvonadstropne. Da je bil ta blok tako naglo zazidan, je pripisati izredno ugodni legi in pa dejstvu, da so bile parcele razmeroma poceni, saj je bil kvadratni meter sveta povprečno po 200 do 250 din, torej toliko, kolikor stane danes svet tudi na Mirju, vendar je razlika v tem, da smeš na Mirju postaviti le vik>, dočim je tu mogoče stavbni prostor temeljito izrabiti. Zanimivo je. da je bil ves ta kompleks sveta pred 15 leti, ko ga je imela še v najemu SK Ilirija, na prodaj za 60.0O0 kron. —M Pojasnila ia vpis t jadralno Solo sa Blokah, ki se otvori 1. julija 19S7 daje pisarna Gradišče 7. dvorišče levo in nicer vsak dan od 8. do 10. ur^ predooid'ie. —lj Senčna streha n» kopaUMa Ilirije. Kopališče £K Ilirije leži na sobicu iti včasih je težko najti kotiček hladne sence. Da ustreže želji kopalcev, ae je uprava kopališča odločila za novo koristno napravo. Pred bifejem je namreč postavila 8x8 m obsega-jočo streho, ki bo nudila dovolj sence in hladu, bo pa tudi v primeru dežja ali nevihte zadostno zaščitila kopalce. —lj Opozarjamo na I. *»kiep«o produkcijo konservatoristov, ki bo v ponedeljek 21. t. m. ob 1i na 7 v veliki fiiharmonični dvorani. Na produkciji se bodo izvajala dela Lajovica. Osterea U| Skerjanoa, dalje Cajkovskega in Fiblcha, Beethovna. Mozarta, Bacha in VVagnerja ter Griega, Per-gole ija, Caaelle. Leoncavalla in Grounoda. Natopijo gojenci soiopevskega, klav rske-ga in violinskega oddelka, 1 gojenec violinskega oddelka igra Bachov t>—dur koncert s spremljevanjem godalnega orkestra v katerem na-topijo gojenci drž. konser-vatorija in člani Orkestralnega drufitva pod vodstvom kon. Prevorska Uroša. Podrob ni spored se dobi v 14n^gamd G-latfbene Matice. —lj Koledarji pozor! 27 junija izlet v Postojno in Postojnsko jamo s kolesi. Informacije in prijave do 24. junija v izletni pi sami ML Okorn Ljubljana, hotel Slon. telefon 26-45- —lj Umrli so v Ljubljani od 11. do 17. t. m. Ravnihar Fani, roj. Perme, 83 let, vdova dež. knjigovodje, Skrlj Jera, 88 let, užitkarica, Vič, Pock Fran, 75 let. posestnik, šumaj Marija, 67 let, postretnica, Thaler Ludvik, 38 let. dninar, Visner Apo-lonija, 3 mesece, hči uradnika OUZD. Ker-že Ana, roj. Mavsar, 57 let, delavka tob. tovarne, Vič, Brdo, Setnikar Andrej. 70 let, kolar in kmetovalec, Dravi je, Hergačic Marija, roj. Keber, 73 let, žena delavca, Reisinger Franja, roj. Tomažič, 89 let. delavka tobačne tov. v p. V ljubljanski bolnici so umrli: Jamnik Uršula, 57 let, žena posestnika, Vrh, obč. želimlje, Plut Ana. 66 let, postrežnica, 22, Sinkar Martin, 79 let, posestnik. Javornik. obč. Sv. Jofit pri Kranju. Prosen Avgust, 64 let, uslužbenec drž. žel. v p., Halik Karol. 54 let. kapetan v p., Zibert Alojzij, uiitkar, Mali Rakitovec. obč. Tuhinj, Podbevfiek Pavla, 2 leti, hči dninarice, Brezovica pri Kamniku, Kosmrl Alojzij, 58 let, bajtar, Hrib pri Kočevju, Krušič Hilda. 28 let, učiteljica. Sedišnik Marija, 55 let. Žena drž. cestarja v p., Sp. Jezersko, Bulovec Ivan, 18 let dijak, Draksler Jože, 33 let, mizar, Drulovka, obč. Stražišče. Pšenica Janez. 5 let. sin uradnika, Javornik. —lj Sokol IV poziva svoje ćlaiistv . da se udeleži pogreba br. Pavla KolHvitza jutri ob 14.30 izpred mrtvaške veže splošne bolnice na evangelisko pokopališče. Udeležba v civilu z znakom. u— Bela isstava i rdcfi.n kri/eni bo /aplapolala jutri na stolpu Ljubljanskega gradu. Pod zastavo RK ae zbirajo milijo nj požrtvovalnih ^amarjanov, kj tarf*«jeja poelanetvo božje, prinašajoč tolažbo trpeče mu človeštvu. Pod to zastavo bodo pohitel** jutri na Grad množ're, ki no?iio v svojem srcu čut ljubezni do bližnjega in hot-ejo pomagati pri človekoljubnem delu- Zato bo X^ valovalo iutri po vsej Grajekj planoti resnično ne-kal:eno vesele. u— Idrijski krožek. Jutri bo v primeru lepega vremena izlet k Sv, Trem kraljem nad Vrhniko. Odhod ob 7.45 z vrhniškim vlakom, povratek ob 21.20. Vabljeni vgi rojaki in prijatelji. u— Obi^k bolgarskih poštnih uradnikov- Dravi ob 20 im ^e 1k> prtpaHals z br zovlakom v ljubita no skupina bolgarskih poštnih uradnikov, ki bo prisostvovala kongresu združenja poštnih uradnikov »aSe drŽave. Po^tnj uradniki iz Bolirarije bodo tokrat prv č v večjem slevilu zastopani na kongresu združenja juiiealoveivk h poMnih uradnikov Polžno^t prijateljev bratskega l>o'ijan*kega naroda je. da jih lepo in prisrčno sprejmemo v svojo ?redo. —lj Re«tavrar;ja Zveida je otvorila ka zinsk- vrt n bo od robote dalje razveseljevala svoje eo^'e z godtK) ^Orkestra Zvezda.. Vsak dan *-ve£e pivo. guljaž. tripe ob vsaki ur,; cenena in ^zborna jedila ter prvovrstna vina bodo najboljše priporočilo. Fofiini^ko zbirališče Ljubljančanov bo na vrtu restavracije*Zvezde. Abonent; se sprejema 'O. 1 Obrni i bor »-ntjakobsko im ukradene tudi drusrim stanovalcem, tako da zna^a 5koda nad 1000 Din. Ii trgovine Metoda Zormana na Starem trgu je bilo v noti na sredo ukradenega r.a okrog 300 TAn špecerijskega blaga. Posestniku Josipu Komarju v Dravljah pa je nekdo odnesel včeraj ponoči 7 piščancev, vrednih 300 Din. —1; Zopet *o *e posIsiUi svoje Rraviee. T^žko ie reci, ali se dela kdo več preglavic naSi policiji kakor berači ob petkih. Sekaj časa ie policija zek> odločno prega njala petkovske berače, m brez uspeha. Ko so bera« sprevideli, da polM» prdl aa nje ob petkih. «0 določili Četrtek za tvoj dan. Vendar ob četrtkih niso imeli ta kane ca uspeha kakor prejinje čas« ob petkih, ker se pač ljudje ne morejo tako hCtro navaditi "a nove navade. Razen tega pa tu di vaj berači niso bili «loini m nekateri so *e vodno beračili ob petkih. Zato »o »c eiča^om \>i bera*; oklenili zopet petka, nai bolj pod,e !l »i pa zdaj ue puste reduci rat i tudi četrtka. Sicer jia vsi dobro veste, da mnogi beraej ne glodajo vri4 na dan tn ■s na uro. Sepr^tano pr'tisikajo na kljuke. t>b petkih pa se manifest'rajo, la je beračenje njihova pravica jn ne le >prokleta dolžnost c. ^______ Za državne vpokojen-ce in vpokojenke Ljubljana. 19. junije Dravska ItaanČna direkcija v Lhiblrarrt razglasa: Konec leta 1987 predane veJjavnost ie lezniAkih legitimacij za upokoie.noe. v fAti-nieah aive barve. Drlavni upokojeaci ;n upokojenke, ki prejemajo pokojniDO od dravske finančne direkcije v Ljubi*™, naj naroČe nove ielexni5ke lofcittmaeije ia leto I9ft8 zase Ln aa rwo;e rodbiirffke člane ie sedaj. Finančni direkciji nai po*U*Jo nove doprsne fotografij v velikost C*xficm Fotografije jih morajo predstavljati v civilni obleki. Na hr*>tu »like je tr^ba raz ločno zapisati rodbinsko ia ro;i«tno ime Rabljene «hke bo direkcija vračala. Polet slike nai pošljejo upokojenci ss v*ako legitimacijo 20 Din v gotovini. Znesek morejo plačati tudi na čekovni račuai finančne di rekciie 5t. 10011 no čekovni iK^rrici, ki jO dobe pr| davčni upravi as 25 psr. Na po ložnici naj ornač«jo, čemu poSdiajo denar. Za rodbinske člane veljaio žema ali vdova in zakonski otroci Sinovi uživajo vozjoo ugodnost do polnoletnosti. hčere pa do omoiitve, če iih star*i vzdriujejo. P.a »o hčere ^am^ketra atanu. (iokaieio upokojenci « potrdilom iupnega urada, da rib vzdr žujejo, čeprav zanje ne prejemajo več spd-binske doklade, pa a jK>tr(*'l«^i pristojne občine. 2ena in otrovi uiivajo vozuo ugodnosi t^arao, če žive z udJužbem^m v rolbiu^k skupnosti. Rodbinska *kupno*rt obeioji tudi tedaj, ko žena in otroci z opravičenih raz logov ne žive v istem kraju, kjer živ; uslul-benec. Rodbinska ikupno^t se mora doka zati s potrdilom pristojne občine ak policijske uprave. Vsa potrdila, ki niso uodvrtsca taksU 6e morajo pr; ložiti fotografi li Dosedanje železju>ke legitimacije, izdane po pravilniku iz leta 198n z ostalimi pn'ak| t»krožja posta] prvak vaeh okrožij. Ta tekma '"o v pretežni večiru odloČila, da h K> Rrat-dvu uspelo, d* gi kontno prfbori mesto, ki m" po svinji moč.i m tradiciji l* djvno prpada t. j. d:i postasM T. razredni kls% LNP, Pristati moranio, da ss Je Bratstvo to po* mnr.-j' zavzelo, da niu končno enkrnt i»a?^ te davno pojena Želja ter je «1 ISOJC mn>tv, da gre v to borb^ iamozavestao tdr da ir^olni željo, ki jo ppsji n kakor k> froiijo vroče njegovi funk onarj . Sm ■ <> tnn javnoost pa apelira-m«>. -Ia se leluae v čim večjem števil« "de-'• .-.i in ko proaiMO n,« igri'č'u jn ne »s pk>-?om. ter ,la d 1 n. stran vs<> ono lokalno mritrepost, kajt :iko Bratstvu Tisfv^ N> tr» r;».t>f v^eni" **«t-n skeflP siportw. galasif 1 i dirkači, ki se misijo ude ležitj v nedeljo. *J7. l. m. koieaarskili krožnih d.rk v Zgeorn ftisai, se opocarjak>, da si pravočasno preskrbe savetne tegitimaoi ie za kekeee leto. brez katerih bo s*lar1 vsakomur onemogočen. Prav tafco ko opozarjajo, da bodo ntthova kolesa nstrsaala tehničnim iiav«viiloTn. kj: i*b ie v svojem razpisu izdal prireditelj. t. j., da bodo opremiiena l zanesli1 v mi zavorami na sprednjem in zadnjem kolegu. Prog«, po katerj se vozi. je. kakor znano. pre*»i nrui hasta in 7. nevarnimi zavoii, ki —jj>JW za neprevidna irkače lahko usodni. Strogo previdno- nadalje priporoča dirka čem na ravn. davnem deln proge od Draveli (pr: tehtnic.) pa do HasU-skega doma \ .: SiSki. Ta del proge Je sedai zarad,! preurejevanja C^lovSkc reple & prometom zelo obremenjen in i« zato v interesu dirkačev *"amih. da so v iziogtb morebitnih ne«*reč telo previdni. Smrtna nesreča MarrboT. 19. j^n^a Dojms dopoldne &o k oripetila na Trta^ cesti smrtna mereča. 15-letna Marija Vera 9e je «čila voziTi na kol^u. Ko .ie ta s}V> že |s skoraj popomom« Timečkal in je obležala na mesiju iiirtf a. Nase Gledališče DRAMA Začetek ob 20. url. Sobota. 19. junija: Tisočak v telovniku. Premierski abonma. Nedelja, 20. junija: zaprto. OPERA Začetek ob 20. url. Sobota. 19 junija: Car Kalojan. Hod Breda. Vedel ia. 20. junija' Navihanka. Red t. Ponedeliek. 21. innija: Zaprto. Iz Ptuja — Vlom ▼ meonieo. V noči na četrtek je nekdo vlomil v meanioo mesarja Maksa Weissen*tei.na na Minoritskem trfra ter od ne«el razne meene izdelke v vrednosti nad 500 I>in. — Neprestano dsftevje je aelo onladik) ozračje, tako da se letos ne moremo pritoževati čez hudo vročino. Defaijc le od ponedeljka neprestano. Prava je zelo narasla in umazana. — Napad na avtomobil. V bližini va*r Skorba ao neznani zlikovci napadli s k a men jem mimo vozeči tovorni avtomobil 1* Nfaribora Razbili «0 mu oprednie luJ*i tet tudi poškodoval karoserijo Po*udri zoss^ dejojo teMtaMAs. SW. 138 »SLOVENSKI NAROD«, mM*. ift. jenftja 1MT. *9u wi o — Cuj, prijatelj* kupil fi premajhen klobuk. — K*j hočean. treba j« varčevati* kjcr človek pac more. MODEM 4 2ENA — Kaj, kuhati ac znai? Zakaj ari pa te-ira ni*i povedala pred poroko? — Ker sem mislila, da znaš kuhati ti. Sb&itemale veesasvejeseBe/ jjrjjj finflNT UPORABLJAJTE PRAVOČASNO "V-J^ssiassl sssf U »TO I PROTI ZOBNEMU KAMNU Neznosne razmere na glavni poŠti Mnogo ]e nedostatkov, ki M jih bilo nujno treba odstraniti Loubljana. 19. junija Ljubljanska gtaVna posla, ki ima I nar.i-Sca»očo Ljubljano čedalje večji, promet, že dolgo ne moro avojepa dela zmagovati tako, kakor to zahtevajo interefj poslov a c^a eveta. Nobenega očitka seveda ne phi^iuo in ne moremo izreoi na naslov postnih uslužbencev, ki svojo ležko In naporno službo opravljajo izredno vestno. vendar |>a moramo poudariti, da te njihove vestaostl in požrtvovalnoMi nikakor nf kaže izrabljati tako. kakor se to dogaja v zadnjem času. Sa podroriu dravske banovine inantka |»o današnjem stanju okoli 300 uslužbencev in morajo seveda delo teh 380 niotS opravljati tinti, k; so z delom že itak lako »re-©b remen j en j. da i?a ne more o več zrnato vati. Pomanjkanj« uslužbencev seveda najbolj občuti ljubljanska iflavna posta, k; ma v Sloveniji tudi največji promet. Največ &a~ «U>;a je v pisemskem oddelku, v kater« ga morao pismonoše prihajati ie ob pol 4. zjutraj, da pravočasno razaele in sortirajo p.-nm. doclm so prej prihajali selc oh 5. zjutraj. Ako upoštevamo, da imajo pismonoše tsžko službo razglašanja oziroma dostave pisem ves dan, potem tj lahko ini->!imo. da sedanje Or-obje teh naporov fce more rieluo zdržati in so se v zadnjem času pojavili ta* tiidj nokaterj primes ono len j. največ zaradi prevelikih naporov- in spričo pičlih nlač. preskromne hrane. Čeprav 9Q se |>osledire že Mlaj pokazale v precej težki oblik j. se vendar razmero niso spremenile in se tako včaai dogod;, da popoldanska poŠta ne more biti pravočasno razdeljena jn dostavljena. Koliko zaradi t^tja lahko utrpe poslovni ljudje, nam ni treba posebej poudarjati. smatramo pa za dolžnost nasarlasiti. da take razmere v Ljubljani ne smejo vladati |n da so potrebni energični ukrepi za zboljšanje razmer na iilaviv pošti in gaaotaeaa položaja poštnega uslužtienstva. Podobna slika, kakor v p:sinono«Jiieui oddelku, se kaže tudi v oddelku za prevzemanje priporočenih pitam, Poprej sta 'o delo opravljali dve uslužbenki, ker je promet zla^rtj v večernih urah izredno živahni. zda; pa ima glavna poŠta v LJubljani eno samo usluibenko za prevzemanje pfipo"o- čenih in nujnih pošiljk tako. da moraio čakati v«'a»s;h celo uro. pred no pridejo na vrsto. Komentar k temu. da ima glavna pošta v naraščajoči Ljubljani kot izrazno po slovnem mestu e»no <*amo okence za priporočene i>o>iUke. ni potreben, ker smo prepričani, da bodo merodami iiospodje naposled tudi sami to uvideli in poskrbeli, da se nedos*a!ki, ki Škodujejo nagemu poslovnemu prometu in našemu ufpledu. čimprej odstranijo. Ob tej prjlski smatramo za svojo dolžnost poudariti tudi, da so poslovni prostori zlasti v oddelku za prevzemanje priporočenih in nujnih pošiljk naravnost obupni. Staro postno poslopje bi bilo treba v vsej notranjosti temeljito preurediti tako. da bi odgovarjalo zahtevam, kj iih zakoni postavljajo na j>oslovne prostore. Ako se morajo zasohnik, držati predmetnih predpisov o hiti ion- v |»oslovnih prostorih i naravnoSl močno točnostjo, bi bilo potrebno i-n irmeM-no. da tudi državni uradi prilagode svoje prostore tem zahtevam in po*k rbe za bol *e Nravstveno stanje uslužbencev, ki v sedanj h razmerah na ljubljanski glavni pošti niorno oboleti in se v breme dmeih onesposobiti za službo. Danski kralj — demokrat Socijalistov se ne boji, ker smatra, da ]e tudi on delavec svoje države Med proslavo 25Ietnice vladanja danskega, kralja Kristijana X. se je spomnila ^I*o-litiken časov, ko je prišla na krmilo prva sjciaJistična vlada na Danskem, Nekateri dostojanstveniki iz kraljeve okolice «>o b:ii v silnih skrbeh in eden izmed kraljevin zaupnikov je vprašal kralja, boječ se najhujšega: — Veličanstvo, ali ae ne bojite socialistov? Ktatj pa ni delil njegovega mnenja in odgovoril je: — Zakaj bi se jih. bal? Mar socialisti v vladi niso voljeni iz delavskih vrst? In mar jaJ kot kralj nisem tudi eden izmed delavcev svoje države? Ne vem, zakaj naj bi me motilo iskreno sodelovanje z dansko socialistično vlado. Kralj Kristijan ima mnogo gradov in palač, v katerih prebiva po vrsti. Vaak grad ima svoj družabni krožek, kar pomeni, da razvršča kralj, ki je zelo gostoljuben in demokratičen, svoje goste po tem. v kateri grad aH palačo jih povabi. Tako vabi v svoj grad Amalienbcrg državnike, visoke dosto-jaitttfrenike in člane njihovih rodbin, v Sor-rri prijatelje in zaupnike ne glede na niihovo dostojanstvo in položaj, v Marsali-borg podeželske dostojanstvenike, v Frede- rikenborg pripadnike visoke aristokracij«, v grad Skaeen pa meščane, zlasti boheme. Med proslavo 800 letnice ustanovitve Fa-arborga je prišel Kristian X. osebno na pošto. Telegrafistka. ki je sprejemala od njega brzojavko, je spoznala kralja in seveda ni mogla prikriti svoje zadrege. — Kolika čast za nas. da moremo pozdraviti Vase Veličanstvo na proslavi naše 800 letnice, — je dejala telegrafistka. — Kaj, — ae je začudil kralj, — vam je že 800 let. gospodična ? Jaz bi vam pa prisodil recimo 25 aH 20 let. Kralj prispeva vsako leto iz svoje civilne liste v obliki aibonmana na kraljevsko ložo ! v operi v Kodanju 125.000 frankov. Navdu-\ Sen je za balet in nobene predstave ne za-i mudi. Bil je strasten občudovalec nesmrtne umetnosti Ane Pavlove*. Prugi dve kraljevi strasti sta mornarica in vojska. Kristijan X. je sam vojak z dušo in telesom. saj se ponaša, da izvira njegov rod od Vikingov. Kralj Je tudi dober mornar. Zp-lo rad pa tudi jaha in preštevajo ga med najboljše jahače na Danskem. Vse se ponavlja Vse na svetu se ponsvlja. V zRdnjih ic-tih, ko s| skoraj v,?e države prizadevajo utrd ti rodbinsko žrvljenje in poveeati po-pula-eijo. si izmišljajo najrazl !nejse metode, koristne zakonski zvezi. Najbrž je dalo na ael ni nova, temveč že prastara. Edgerton je proučeval bračno pravo starega Egipta in prišel je do aanimivrga odkritja, da -"o ze stari Bgipčami poznali zakonske zveze na pogkušnjo in začasn« zakone, čeprav je blo že v starem Eff'f>-tu zakon ko razenerje urejeno s skrbnimi, zelo podrobnimi pogodbami_ je zadoHova-lo aa veljavnost za'konske aveae, da *ta moaki in ženska skupaj živela in se smatrala «* zakonca Poročna gostija v sta-rena Egiptu, ki ita se je udeleži«, oba zakonca, je bila samo zaključek ie opravljenega poročnega obreda. Zakonca sta morala sedeti na gostiji skupaj. Zakonika po^ottoa, predstavljajoča ra^eboo državljansko pogodbo, se je dala zelo lahko razdreti. Z ado-to vala je izjava enega izmed zakoncev. Ze ?tari Egipčani so torej poznali estem ločitev, kakršen je bil v letih sovjetskega režima v Rusiji in ki se je adel vsemu svetu nekaj novega. Zakonika zveza je ostala v veljavi, dokler sta oba zakonca želela živeti skupa}. Milijonarji nočejo plačevati davkov Zda; |e Roosevelt sam posegel v boj prot; američkim mili.ionarjem, ki nočejo plačevati davkov in ki €<> jim postale Mepar»ke manipulacije z davono napovedjo ie sseU ni. Roosevelt je vse take milijonarje javno na padel v svojem govoru. Češ. da l*o postopal z niinri enako kakor z organiziranimi tolovaji. Plačevanju divkov izmikajoči s« milijonarji «*o ree organiiirani kakor toto-van\ je dejal Roosevelt, in vlada ima v rokah dokaze, da plačujejo t*irokovnjakom milijonske honorarje, samo da jim preskr be najboljše metode, kako iaogniti se plačevanju davkov. Roosevelt je omenil tj pičen primer, ko krivca sploh ni mogoče kaoiova-ti na te^ melju obstoječih zakonov, čeprav gre sa očitno sleparijo Dotični milijonar ima jan-to. ki velja njono vzdrževanje letno okrog 100.600 dolarjev. Plačati bi moral 17 odat. davek. Mož je pa ustanovil frktivno delniško družic s kapitalom okro«r 4,000.000 dolarjev. Ta družba vzdržuje jahto m jo tiaie na razoolajro svojim nadzornim elanom, praktično torej milijonarju samemu. Bilanca družbe izkazuje ob koncu ieta pri-nianjkljat w zato jj ni treba plačevati nobenih davkov. Tako se |o milijonar spretno izognil plačevanju davkov in država je oškodovana vsako leto za 17,000 dolarjev Parno v enem primoru. Rpneevell cetii ^kodo ki jo Jitrpi država zaradi takih sleparij, naimaj na 400 milijonov dolarjev l«*tnO. Človek Je vreden 25 Srankov Francoski zdravnik dr. Charle* Henrv Maye je znova preračunal resn-čno vred" nopit človfka in resi] ta gotovo zelo Miri' niiv proidem na or^inalen način. Ugotovil je namreč, kako bi se dale uporabiti snovi v človeškem telesu v druee praktične nar m«aa ti CTf »It al njegov h računov ie prese-netlj !v. Iz maščobe normalnega človeka bi «*e d;ilo napravit- 7 ko>ov mila. Železa je na-n=rl fraru"o«ki učenjak v Mov^Škem tele*;u tol.ko. da bi zadostovalo za izdelavo žeblja srednje velikosti. S sladkorjem v človeškem telesu bi se dala ohladit- samo ona *kodft-Kca čaja ali kave. Iz žvepla bi te dalo napraviti 2*200 žv*»plenk. matrnezij bi pa zadostoval za eno fotografijo. Vse te «novi so vredne 2o frankov- To je tore- prava vrednost človeka, p^. a-; še domisliujemo. da smo kroni stvarstva in da je ve* svet naš! DOBRO SRCE Oče ^vojemu bodočemu zetu: Dragi Janez- prišel sem ti povedat, da sem izgubil vse svoie premoženje, da mi ni ostalo nič na $vetu. Ves *em obupan. Janez Od arca se mi »milite. Da bi vas vsji milo potolažil, vam pustim vašo hčerjo. Jajca proti nespečnosti V AngHji priporočajo pojesti pred spanjem dvoje svežih sirovih jajc. TO je baje enakovredno 2.50 gr broma, Tudi za zajtrk je priporočljivo jeati sirova jajca, najmanj dve. Gez nekaj dni nespečnost izgine. Potem zadostuje za dobro spanje, ce poje človek po dvoje sirovih jajc dvakrat ali trikrat na teden. Ni dvoma, da se s sirovimi iajci okrepi tudi ves organizem ter utrdi živčevje z leclthinom. fosforjem in arzenom, ki jih je v jajcih dovolj Zdi ae, da je prišla ta izkušenost do veljave Ze davno v jajčnem konjaku, ki ga pijejo ljudje v nekaterih državah redno pred spanjem. Morda so začeli izdelovati jajčni konjak baš zato. ker so se prepričali, kako dobrodejno učinkujejo sirova jajca na ljudi, ki ne morejo spati. Šmidt je govoril z Moskvo rVofesor šmidt se je vrnil z vsemi letal1 razen Mazurukovega od severnega tečaja na otok Vajgač na andermsko letališče. Mazunik ostane s a\-orjim letalom na RudolfOvem otoku, pripravljen vodno poleteti na pomoč Štirim članom ekspedicije C2. ledeni £0*rL Z Vajgača namerava kreniti flmsdt k otoku Kolgujevu v Barentar-vean morju, kamor pluje zdaj s polno paro ekspediciji nasproti ledolomilec >S^d-ko«. č*es sevenm tečaj se je privalil to-pkrtnt vaa, ki je bil zagrnil prej v*o Rv-ropo. Se nedavno ao d v j al i v oote»ti severnega tečaja silni snežni meteži m ležala je gosta megla. Zdaj se je pa nebo zjaafiilo in v šotoru, kjer stanujejo drzni vaaaaaciovaJci, je bilo zadnje dni 24 st pinj nad* njclo, UdetažecKri. šmidtove ekspedicije so govorili v aredo po radiu iz Anderrne na Vaj-gaou z Moakvo, kjer so bili zbrani njihovi avojci, prijatelji in nevinarji. šmiit je pravil, kako težko je bilo startati z Ru-dolfovegra otoka, kjer je «neg južen. Zelo l^hko so ^e pa spustila letala na tla v V :.-doraod, V Moskvo namerava prispeta eks-pedadja 24. junija. Glavna uprava Severne morske poti dobiva vsak dan nad 20O prodenj ljudS. ki bi bali radi zaposleni v Arktidi. Razen tega otobtiva na tisoče vprašanj in predlogov. Iz inozemstva ji pišejo zlasti znanstveniki 4n strokoatijaki. V glavni irpravi Severne morske pot: je zaposlenih že na i 23 tiscfc ljudi. I>elo v Arktidi je postalo poklic tisočem mornarj€f\T, letalcev, radio-t^le^Tafistov, znan5ttven kov, agTonomov, pedagogov m adjra\mikov. Kako Je Ford začel V majski številki detroitskih »Ford Newsc piSe miss Ann Hoodova z Edisono-veg"a zavoda o tem, kako je Ford začel svojo kariero. Ko mu je bilo 16 let, je priše.1 v Detroit a trdnim sklepom postati mehanik. Doma na farmi se je sicer ukvarjal s popravilom orodja, toda to mu ni zadostovalo. Hotel je spoznati stroje in zato se je napotil v mesto. In tako so ljudje jesenj 1879 videli na sedanji detroitski Baker Street dečka, kako se ozira okrog- in zavije v krčmo, kjer se je hotel nastaniti. Svoj prvi poklic je imel mladi Ford v mestni delavnici za vozila Michigan Car Works. Tu je pa delal samo šest dni in zasluzil je 1.10 dolarja dnevno. Potem se je preselil v bližnje i strojne delavnic«; kjer Ji rtrtrTO na. teOsa vanje je rabil SJJ0. Kako najti izhod iz kočljivega položaja t" Mladi Ford je hodil mimo draguljame ne-keg-a Magilla, ki ga je že poznal. Ko je prihajal s svojim očetom v mesto z vozom sena ali ovsa, sta se večkrat ustavila na poafratku v tej trgovinici, kjer sta biH oddala uro v popravilo. Pozneje si je mladi F>ord izposojal od Masrilla tudi nekatere instrumente za svoja tehnična dela doma. In v stiski je pomislil nanj. aH bi morda ne potreboval pomožne moči. In res jo je Magill potreboval. Tako je prišel mladi Ford k urarju. kjer je pa delal vedno šele po svojem dnevnem delu. Popravljal je ure in dobival zato 50 centov dnevno. Mladi Ford je fce imel izkušnje, ker se je Se doma ukvarjal s popravljanjem ur. tT-čO ga je očetov prijatelj, ki se je bil naučil urarstva v Nemčiji. Kot 13 letni deček je Ford je že dobro popravil veliko uro. Pri Magillu je delal Ford sest mesecev. Leta 1RS0 ae je vrnil na očetovo farmo toda ć*ez mesec dni je bil rope t v Detrottu. kjer je postal tovarniški delavec. »delja«. 30, junija. HjpO: "Vt**-! iifdeJvld poedrav (pkiSče). — 8.15: Prenos cerkvena gLasba jx fraoii ikanske cerkve. — 8.45: Veraki govor (jj. msgr. Viktor Stežka). — 9-00: C\a*. poro čila, spored. — 9.1T>: Dobre volje bili T*sa kdo si zeli (ploAce). — H)00: Produkej .i tllasbene t*ole xS1ov;k. — 11.30: (Uro* naatop (vodi gdč. Marij* GroAljem, — 12.K* Mozartova ura. Sodelujejo eL IjubljantAo-opere £p. Sveloaar Hanovee in Vekoslav Janko, <*d^na Jelka I^liee^ra in radijski orkester. — IS: Cas, spored. ot>ve*^ila- — Mi Vratne. — (Oddaja prekinjena od 14» do 17. ure L — 17.00: Kmet. ura: V ne *ad neh shrankov (k. inšp. M. llumek) — 17^0: Kmečki trio, vmesne pe^mi |»oje gdr-rteika Korf»nčanov» s t*pr©mljevan>Bn^ Kmečkega tria. — 10 00: Ca«, vrema, f>o ročila, »pored. ohve«tila. — 19-.VI: Raero-nalna ura« Onram7afccaja polje*!©*®keira kre dita jordje ,k»vanr>vič>. — 10.^1»: SU>- vernika ura a. Koroške narodne (na pio ščah). h. Pregled ustolire.nj m |*okk»nitev na. Koroškem (ora >Krakovo-Trao. — 21.1*0: OpeTeljna irlafi.hB4 iradijsk orkester) . — 2*2 00: Ofja, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za plen (plošče, paje Chiek BnHock). — Koner ob Wk nri. Ponedeftek. 21. Jamija. 13: Uverture (pJo»če>. — 12 45: Vreme, poro*-jila. — 13.00: Ca*, sporf^i, obverttfla. — n.15: RrKlii^ksI orkester. — 14- Vr«me. borza — l'.KOO: Cas, vrstne, [»orofila. spo red, obvestila. — 10.30". Nacionalna ura: Narodno fio^podarvtvo .Iu«o«1a-v|je. m n.jen; strukturni problemi (dr. Jožo Tomaževi* i — 10.50: tammlVOSti — ?0.00: Slovenska narodna pe^em (g. Fr. Marolt). — 20.dO-Koncert treh flavt (gg. Slavko Konoiec. Silvester Dra'^al in Filip Bernard). — 11 20: Plošče. — 21.45: Ca«, vreme, poro6tla,eno red. — 22.00: r^perantska ura: Trlg-lav, kralj Julijskih Alp. — Konee ob 3R. urf- Torek. 92. ]un{1*. 12: ^rainel kvartet /.vere polnih uradnikov, — 12.45: Vreme, poročila- — 13.00: (*"ae, spore-1. obvestila. — iS. 15: Vae moffo ce, kar kdo hoče (plošče po željah). — 14: Vreme, borza. — 19.00: Ć'a**, vreme, porodila, apored, obvestila. — 10..T0: Var^ ura: rjn dan v Topoli« (dr. Stevan Zagorej*). — 1950: Tvod v premos. — 20.00: Preno* rz ljubijan.*keca opernega gledališča. V I. odn»oru: (Uadbeno predavanje (g. Vilko l:kmfif. v If. odmoru: čas, vreme, poročila, spored. — Konec ob 2S. uri. Kopojte domače blago! AnrJre Armandy: 17 Princesa Symianoua PiAnio se je kenčalo tako in pretresljivo je bilo &? zadnje priznanje starega plemiča: > Oe bi mosiel izprositi, predno izginem, od usode aate milost, bi bila moja edina želja, da bi ae ne pretakala po tvojih žilah niti kapljica moje krvi. Ta tori in iz nje izvirajoče strasti so bile namreč moja nesreča in bodo tudi tvoja. Žal! Tvoja mati je bila svetnica in blaga žena... 0, da bi se bil vrgel po nji in ne po meni. . . Pismo se je treslo Robertu v roki, ko ga je preeartal do konca. V njem ni bilo prtananja, toda to &e je dalo citati iz vsake vrstice. Ohrnjeti k Cirilu ga je vprašal, ne da bi mogel izsrtv-^tt svojo misel do konoa: — On se je .. . Ciril je komaj vidno prikimal z g3ayvo. —• Ah, zdaj razumem, zakaj... je dejal Robert z zamolklim glasom. Pokazal je na krsto. Stari sluga je zasepetal: — Našel sem gatu... s veliko mao v gUvi. Takoj sem pomtolfl: za Čast imena... Rasen zdrav- nika, mislijo a bi se mu ne bilo treba potnuati do tega priznanja, je sMeni! vrniti se v vojaško akademijo, ne da bi še kdaj videl njo, ki ji m bil enakopraven. Mislil je, da je OSMi keilh bridkosti do dna, ko se Je po gflooraj poaposono opravljenem pogrebu zatekel v Saomur, toda ctelal je načune brez nje. Komaj je prijel tja, je prišlo za njim žalostno prsmo. Stada je bila globoko užaljena, da ni povabil na pogreb niti nje, niti njene matere. Kaj ste tako krepki, da vam ob tej bridki preizkušnji ni bilo potrebno srce iskrene prijateljice? Vsaj mislaaa sem, da se boste, ko izpolnite svojo dolžnost, spomnili, da je vam ostala prijateljica, ki trpi, vedoč, da trpite vi. .. Krvavečega erea je Robert opazil, da se Stasa v pismu naJaAč iaogiblje prejšnje intirrvnosti. Vikala ga je in to si je vzel eelo k srcu. Iz pisma je sicer se zvenela njena prošnja, obenem je bilo pa iaano, da njegovega c4govora ne pričakuje. Čez teden dni je priafo drugo pismo, v njem je bilo se več obupa. Staša, ponosna Stasa, se je v njem poniževala do ponižnosti. Potrta, zbegana ga je prosfjs. samo, naj jo reSi negotovosti. Vse, če- prav neizprosen prelom brez upanja rta obno\itev, vse, samo tega strašnega molka ne. »Robert, ne zivam več. Ce ste se tako trcOvrat-ni, to moje pričakovanje bi vas navdalo a sočutjem. Nagib, nič drugega, nego nagib? AJi je res tako preveč tega, kar zahtevam od vas?...« Dvajsetkrat je popisal pisemski papir s strastnimi stavki in dvajsetkrat ga je raztrgal, trgajoč svoje srce. ŠtlrrnadjBt drri je minilo, ne da bi prišlo novo pismo. Robert je mislil, da je njegove Katrvarije konec. Nekega jutra mu je pa prišel na straži stoječa vovlak povedati, da ga čaka pred vrati šole mrtada daSLOVENSKI NAROD«, sobota, 1». junija 1WT. Stev. 138 Mlhail ZOMcnko: Zaklad Neka leningrajska gospa se je zapletla T dokaj umazano storijo. Najbolj grdo je pa, da je potegnila v njo še enega človeka. Iz rečnega transporta Njega pa seveda ne smemo dolziti. Gotovo je prišel v to kašo pod vplivom ma-lomesčaii-skega okolja. Morda so mu jo zagodli, ne da bi sam vedel, kako in kdaj. Dotična gospa je morda sama prihitela ponj. In morda je šel ž njo proti svoji volji. Tako torej je sedela nekega dne dotična ženica v svojem stanovanju. Stanovala je v bivšem generalskem stanovanju bivšega generala Lebedjeva. Imela je tam sobico. Na sotneno stran. Prvo nadstropje. Stopnišče od glavnega vhoda. In imela je vse na svetu. Dali &o ji celo mehak naslanjač, ko so razdelili bivše imetje generala Lebedjeva. In tako živi v tem stanovanju. In vse ima. Skozi strop ji ne teče, prepiha tudi ni. Toda nji je vse to premalo ki premalo. Olkrila je Še zaklad. Ta*ko ti ^ed: nekega dne v tem stanovanju. V tistem naslanjaču. In po glavi ji roji potuhnjena misel; naenkrat vidi pred seboj steno. Z drug mi besedami — navadno steno v bivšem stanovanju generala Lebedjeva In ogleduje to steno i svojimi nečistimi očmi. In zdi se ji. da na tej steni nekaj ni V rodu. AH pa povejmo to drugače: opazila je nekakšno štirioglato vzboklimo. Menda ji je takoj šinila v glavo misel, da bo to blagajna. Ali pa sA je mislila, da je general zazidal svoje dragulje prej, predno jo je popihal čez mejo. Skratka, ni znano, kakšne misli fo ji rojile po glavi. Toda skočila je na, svoje slabotne noge. Začela je tipati z rokami po steni, začela je trgati z nje omet. Videla je pa, da z ženskimi rokami ne bo mc-gla porušiti kapitalnega zidu. Zato jo je urno ubrala k svojemu znancu Golovkinu. Hiti ta tipična predstavnica malomeščanskega življa k svojemu znancu prole-tarcu Grigoriju Jefimoviču Golovkieu. Obsuje ga z vsakojakimi malomeščanskimi besedami. In odvleče ga v svoje stanovanje. Prideta tja in gi vse dobro ogledata. Tovariš Golovktn pravi; — Torej, ve-te kaj ? Gotovo je nekaj tam. Tem prej, ker opeke ne leže tako, kakor bi morale. In potem se že oba lotita stene. Odstranita omet in prideta do opeke. Iz stene potegneta tudi to narodno imetje. In prepričata se, da v steni ni nič. Spleta absolutno nič ni tam, razen da se je kapitalna stena nekoliko sesedla. Zato opeka nekoliko visi na stran in vzbuja vsakojake misli in želje. Tedaj sta pa začela potiskati opeke na- nj. Toda to jima ni šlo posebno dobro. Tako se stvar ni dala prikriti, te zato ne, kjer je njun sosed atisal, da se za steno nekaj razkopava. In ker sam ni Ml neumen, je začel razkopavati steno :z evo je sobe. In tudi on *e je d kopal do opeke. Zadeva je pa prišla seveda v javnost. Vmes je posegel predsednik hišnega odbora. In v^e kaže. da hoče izročiti zadevo sodišču s tožbo zaradi zločinskega naklepa in uničevanja državnega imetja. Zadeva torej prav za prav Se ni končana. Vendar pa lahko pridejo naši mladi začenjajoči kritiki s svojimi zahtevami. Dovolite, poreko, kaj je pa prav za prav hotel povedati avtor s tem umeniakim delom? Kaj je hotel pojasniti? Mar naj bo to samo čista umetnost zaradi umetao**!? Ali pa avtor samo brez potrebe nerga Mi je prav za prav nerga? Dovolite mi torej pojasniti to zadevo. Tu se je otrese 1 vse utrujenosti in na vse pretege je i kal mestno življenje. V skrajnem piimeri: ahko postavimo to zadevico na opreme! eno podlogo: malomeščanski zi-velj se je jel gibati. Steno razkopavajo. Zaklad iščejo. S tem si hočejo izboljšati svoj težaven položaj. No torej — in zdaj je vse v redu. Oprostite, da sem va^ motil. Iz Maribora — Zopet pasja steklin*. Dne 14. junija je v Jurčičevi ulici 5 poginil na steklini pes, ki je ugriznil neko osebo. Ako je ta pes ugriznil še druge ljudi ali pse, se do sedaj ni moglo dognati. Zato poziva mestno poglavarstvo v:e. ki bi za tak slučaj vedeli, da to prijavijo mestnemu veterinarskemu uradu v mestni klavnici. Konjac bo pse, ki nimajo znamke ali niso zadostno zavarovani, brez izjeme polovil in usmrtil. Tuji psi. ki &e zalotijo v mestnem območju, bodo pokončani. Predpisi strogega pasjega zapora veljajo v polni meri tudi za dvorišča, na katera ima dcgtop več ljudi. — Odpadne vode... V smislu razpisa kralj, banske uprave in na podstavi določil § 15, 18, 19, 64 in 92 veljavnega vodo-pravnega zakona opozarja mestno poglavarstvo v Mariboru, da je za odvajanje od-pakinih vod iz industrijskih in obrtnih obratov v tekoče vode potrebno predhodno vo-dopravno dovoljenje, ki mora biti pogebej podeljeno od pristojnega vodopravnega ob-Lastva, t. j. za reko Dravo od kralj, bonske uprave. Zaredi kontrole morajo vsi prizadeti obrati in podjetja v roku 15 dni po objavi tega razglasa v časopisih prijaviti mestnemu poglavarstvu, kakšno odpadno vodo imajo in katero oblagtvo jim je dalo dovoljenje za odvajanje odpadnih vod. Kdor nima dovoljenja za odvajanje odpadnih vod, mora z odvajanjem takoj prenehati in zaprositi za oblastveno vodo-pravno dovoljenje. Zoper prizadete, ki temu pozivu ne bodo ustregli, se bo kazensko postopalo. — 4 leta robije za »Denar aH življenje!« Včeraj je veliki kazen ki senat v Mariboru obsodil 291etnega posestniškega sine Ma- tevža Koala na 4 leta robije, ker je 27. februarja v Veliki Vamici napadel posestnika Martina Rogino in mu nastavil samokres na pri rekoč: >Denar ali življenje!« Prestrašeni posestnik je razbojniku rea izročil denarnico, v kateri je bilo 90 dinarjev. Kozel j« v Mariboru m okolici zagrešil se več drugih kaznivih dejanj. Kozel je nepoboljšljiv, saj je bil že devetkrat kaznovan m je pred kratkim prišel iz kaznilnice. — Sodba zoper morilca Adtarja potrjena. Kakor znano, je sodttče obsodilo ient-iljskega morilca Karla Adlerja na dosmrtno robijo. Njegov zastopnik je napravil na Apelacijske sodišče v Ljubljani prtsjv zaradi previsoko odmerjene kasni. Priziv je bil zavrnjen in je tako prvotna sodba potrjena. — Afera z belo kovino pred »odlMem. Aprila preteklega leta je bila v mariborskih delavnicah državnih železnic odkrita obsežna tatvina bele kovine (kompozicija), ki 5« je razširila v pravcato afero. Preiskava je dognala, da je država oškodovana za zelo visoke zneske. Državni pravdndk je v zvezi z afero obtožil 22 oseb. zoper katere bo v petek 25. t. m. razprava pred malim kazenskim senatom v Mariboru. Za proces vlada v vsej drŽavi izredno zanimanje. — Samomor mlade plesalke. Včeraj zjutraj se je v Mariboru naglo razširila vest o tragediji mlade m lepe kabaretne plesalke Helene Komareto. Artistinja se je te dni vrnila iz Egipta, kjer je bila zaposlena v nekem kabaretu, v Maribor, kjer živi njen ločeni mož. Plesalka je najela v nekem tukajšnjem hotelu stanovanje m naročila, nai ji prineso večerjo v sobo. Ko je natakar potrkal na njena vrata, se ple?alka ni oglasila. Ker je zaslutili nesrečo, so poklicali policijo, ki je odredila, s silo odpreti vrata. Na postelji so našli 24letno plavolasko nezavestno. Poklicani zdravnik je ugotovil, da se je plesalka zastrupila z nek m uspavalnim sredstvom. Rešilna oddelek je samomorilko prepeljal v bolnico, kjer je kmalu nato izdihnila V sobi eo našli dve poslovilni pisan5, eno za njene starše v Avstriji, drugo za policijo. V tem pravi, da je kriva njenemu obupnemu dejanju nesreča v zakenu. Pokojna plesalka je že kupila vozne karte za potovanje v Egipt, kamor »e je hotela zopet vrniti. Iz Trbovelj — JagesloTen&ko-bolgarski večer, ki ?e je vršil v petek v Sokotekem domu, je dosegel razveseljiv uspeh. Udeležba je bila izredno lena, kar pač dokazuje, da je tudi tukajšnje prebivalstvo radostno pozdra vilo tako težko pričakovano* .sbližanje med obema bratskima narodoma- Kot zastopnik Jugo®!ov.-bolganske lipe se je večera udeležil njen tajnik g. Vekoslav Bučar iz Ljubljane, ki ie imej lepo predavanje o vrlinah šegah jn navadah bratskega bolgarskega naroda in pomenu zbližanja obeh iržav na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Ob zaključku predavanja se ie na vdušenje za bratski bolgarski narod stopnjevalo, zlasti, ko so rvasi pevski zbori }Zvon« in Oktet rudniških nameščencev zapeli nekaj lepih bolgarskih in naših narodnih pesmi. Prire■Uteljem. ki niso štedi- li niti s trudom ne s časom, da je večer tako lepo uspel, moremo le čestitati k prireditvi s ieUo, da se sllani večeri se po nove, da se prebivalstvo seznani t vrlinami, šegami In običaji, zlasti pa z milino pesmi bratskih nam slovanskih narodov. — Kanarski taeal, k| ga vodi tukajšnje Kolo jugosloven^kih sester, bo trajal tudi v šolskih počitnicah in sicer vsak četrtek ob 7. uri aveier v domu sester. Govorice, da bo kuharski tečaj KJS z začetkom sol skih po&tnic prenehal, torej na odgovarjajo. — Bsksmateh: V soboto 19. t. m. ob 1950 priredi boksarska sekcija SK Trbovlje boksaški nastop, kj je namenjen propagandi te panoge športa v naši dolini. Nastopili bodo boksači iz Ljubljane, Za greha, Kamnika in Trbovelj. Ker ie ta pa noga sporta novost za Trbovlje, zlasti pa. ker se bodo pri te i priliki predstavili tudi domači fantje po prvih mesecih treninga in to v precei oHri konkurenci tehnično odličnih in ratt ni ranih boksafev, vlada za to prireditev posebno med našo športno mladino veliko zanimanje. Boksači, ki žele nastopiti, naj se prijavijo pol ure pred nastopom pri načelniku sekcije. — Vrtiljaki in gugalnire se nam sedaj po zaključku ljubljanskega velese-ma dan za dnem ponujajo. Ne mine skorai dan, da ne bi prihajali v Trbovlje lastniki vrtiljakov, gugalnic in drusih zapravijaln;c denarja, ki iščejo prostor za vabo mladine. Toda nihče v take namene' ne daje rad prostora na razpolago, zato odhajajo drug za drugim s svojo ropotijo v druge kraje *skat sreče, ki je letos menda tudi na ve-leseinin u''f* m^ouo iiupb- Sokolski nastop. Jutri ob 15.30 bo na letnem telovadiscu javen letni nastop tukajšnjega Sokola. Nastopili bodo vsi oddelki od dece do telovadečega članstva. Bo to glavna revija sokolskega dela na polju telesne vzgoje in kakor vsako leto tako vlada tudi za letošnji nastop naših sokolskih oddelkov v vseh slojih prebivalstva veliko zanimanje. Predavanj** o Španiji ki ga je imel preteklo nedeljo v dvorani Forte na Vodah g. dr. Kocbek iz Ljubljane pod okriljem društva s Mladi« je bilo prav dobro obiskano, kar priCa, da se tudi naši ljudje, zlasti pa mladina zelo zanima za to nesrečno, lepo deželo. Na drugi strani pa zopet opažamo, da so se »Mladi« res vrgli z vso vnemo na delo, kakor so napovedovali v svojem proglasu ob ustanovitvi, želimo le. da bi vztrajali in dvignili mladino iz letargije, zlasti pa jo odtegnili kvarnim vplivom ceste in slabe družbe. Gasilska tombola v Kleku. Kleški gasilci se hudo jeze na sedanje slabo vreme, bolj kakor kmetje, ki imajo pokošeno krmo, pa jo dan za dnem pere dež. Pripravljene imajo prelepe dobičke, ki jih bo sreča naklonila v nedeljo onim srečolovcem, ki pridejo na gasilsko tombolo na Klek. Pa tudi drugih dobrot so kleški gasilci pripravili v obilici za posetnike njihove tombole, tako da bodo osrečeni in zadovoljni tudi oni, ki nič ne bodo zadeli, le da bodo imeli kaj cvenka v žepu. Iznajdljivi so kleški gasilci tudi, zato mislijo presenetiti tudi na letošnji tomboli posetnike s tako zanimivostjo, kakršne Trboveljčani še niso videli. Tako ute«rne posijati v nedeljo popoldne na Kleku solnce. Čeravno bo nekoliko rosilo. Sedanjega deževja bi bilo z? enkrat dovolj pravijo ljudje, ki jim dela dež zlasti na po- ljih Ikodo. Kmetje imajo pokošeno seno, ki se jim po senostotih tovari, ker ga na morejo posušiti. Za krompir zaenkrat ie nI Ikode, toda (e bo deževje trajalo ie dalje, utegne postati nevarnost tudi zanj. Koristen je sedanji dež edtnole za vrtove in one travnike, ki so že pokošeni. Kvaren je pa tudi za naše ceste, kjer se pojavljajo zlasti na okrajnih Čedalje večje kotanje, kjer bi bilo potrebno temeljito gramozenje, če bi se jih hotelo spraviti zopet v dobro stanje. Cim-preje se bo to zgodilo, s tem manjšimi stroški bo to zvezano. — Koristen je pa sedanjt dež tudi še za neko drugo stvar in to je struga Trboveljščice, ki se ob deževju očisti. Zadnje mesece se je namreč nabralo ▼ strugi že precej nesnage ki povzroča v vročih poletnih dneh smrad. Deževje pa to nesnago odplavi in strugo očisti, zato so nalivi tudi v tem oziru koristni za našo dolino. Iz Setniča — Dobro obiskan sejem. V torek smo imel: velik letni sejem. Kupčije so bile na stojnicah manj živahne, pač je bila pa dobra kupčija z živino. Prodanih je bilo 11R glav, same težke živine, cena je bila 4.60 do 5.50 za kg. Tako živahne kupčije že ve* let ni bilo pri nas. Največ živine so pokupili Italijani. Pripomniti pa moramo, da bo ostalo kmetom le malo denarja za lastne potrebe, kajti izkupiček bo šel večinoma za poravnavo davčnih zaostankov, ki jih imajo kmetje zaradi zaščite denarnih zavodov, Cas bi že bil. da se tudi to vprašanje reši, kakor je to svečano obetal naš poslanec dr. Koce, ko je prihajal k nam lani in predlanskim. Zadnje čase pa prihaja med nas le se — ineognito. — Ciganske tolpe. Zadnjo čase se je zopet pojavilo pri nas mnogo ciganov. Večinoma prihajajo cigani iz vasi Netretičl ▼ karlovškem srezu. V vasi Gradac in okolici so pokradli 50 kokoši, nekaj obleke masti in denarja. Orožniki so štiri Že prijeli in jih izročili sodišču. Pri tem bi morali pa tudi sami pomagati orožnikom pri zasledovanju ciganov, a ne da jih celo podpirajo. Ženske s dajo rade prerokovati iz kart, ta čas pa cigani kradejo ali si pa ogledajo hišo, da pridejo krast ponoči. — Smrt vpokojenega orožnika. Pri Sv. Roku smo v četrtek pokopali vpokojenega orožniškega narednika Matijo Lužarja. Pokojni je bil star 85 let. Zasluženi pokoj je užival s svojo dobro ženo na svojem posestvu med lepimi vinogradi nad semtško železniško postajo. Pred leti je izročil svoje posestvo sinu Lojzetu, ki je znan daleč naokrog kot dober mizarski mojster, sam pa si je pridržal vinograd, kjer je še do lanske jeseni pridno delal. Lani ga je pa zadela kap in mnogo je trpel, dokler ga ni rešila smrt trpi jen ia. Bodi mu lahka zemlja, žalujočim svojcem naše iskreno so-žalje! PO POROKI — V cekvi *i bila zelo rartmriena. — V začetku sem res bila. koma 1© pa rekel Alfred -Mac sem M 'ako| pomirila. LJUBOSUMEN MOŽ — Moj mož ustreli vsakega, kdor me poljubi. — Gotovo Lma doma strojnico. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. PrekJici, izjave beseda Din 1*-^ davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NEPREKOSLJIV V CENI in kvaliteti Vam nudi novosti veeh vrst oblačil, p R E S K E K. Sv. Petra cesta štev. 14. m -------------------- TRAJNO 0NDVLACU0 le H3 aparatu brez elektrike, v salonu KOSEC v Prisojni ■fesi E i. i^4 60 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, pen ta, monogramov. gumbnic- Veli* ka zaloga perja Po 6.75 Din >Ju)nana<. Gosposvetska 12. . i IMIIII»l»HI«t»MMHmtllH*llll>HI KOPALIŠČE fiUKHRG Štajerska Neprekosljivo pn Katarin, astmi, einfizi, srčnih bolečinah. — Edinstvena klima, preizkušeni zdravilni vrelci, prirodne oglji-kovo-Kisle kopeli pnevmatične kabine, mhala-toriji. Sezona maj — september. Celoten pen-sion od 6 šilingov. Zahtevajte prospekte, 22/L*. MIMMIIIIIIIIHMIHIMIMIIIIIIIMIII TRAJNO ONDUL.ACIJO izvršuje na aparatu, k; absolutno ne pece glave- Cene 80* lidne. Salon Viktor Popit, Cankarjevo nabrežje — pri tri mostov j u 162S Za izolacijo proti vlagi in hitro vezavo cementa »BETONU« ZAHTEVAJTE NAVODILA! BETONIT kem. izdelki za gradbeno industrijo, MARIBOR NOVOST ZA DAME! Trajno ondulacijo izvršujemo na najnovejšem ter na najlažjem iparatu, kar jih je do danes naredila moderna tehnika. Uspeh ?a vsake lase garantiramo. Pre. oriSajte ee in boste presenečeni. Frizerski salon >RAKAR«, pre§ernova ulica 9. dvori§£e. 'iasproti slaščičarne KoŠak. 21 L Beseda 50 par. davek posebej. Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ISJEMLladrugL rHjubljana fl jsamoprodaja I prvovrstnih koles NAUMANN HAVANA KUNCE zaradi opustitve poceni prodam. L. Zemva, Moste, Prešernova ul. 7. 1640 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanji! znesek 8 Din STROJEPISNI POUK Večerni tečai za začetnike ix tevežbance. Vpisovanje dnevne od 6. do poi 8. ure zvečer, — Učna ura 2 Din. Ctari*?toro? učni zavod. Domobranska cesta 15. 1325 ^™-^———— ^ Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PRAZNO SOBICO podstrešno, poseben vhod oddam za 150 Din mesečno. Mestni trg 11-1. 1645 ■ ■—up i ■ OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo oddam za julij. eni aH dvema osebama. Poizve se: Stari trg 28-111, Šturm. 1512 MIRNO SOBICO in vzorno ženico išče osamljen Inteligenl Cenj, ponudbe upra vj >Slov. Naroda^ pod >Last-ni dom« 1639 Beseda SO par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STARI METAL in odpadke bakra, ntedenin?, brona, svinca »talno kupuje mo po najvišjih dnevnih cenah Prevzamemo stari motal ludi namesto plačila za po-kromanje. Unita« Galvanizaci ia, kovinolivarna, Ljubljana, Celovška c. 90 a. Tel. 22-19. 163;? DOPISI Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din DVIGNITE PISMA v upravi ^Slov. Naroda«. H >Diekreciia 43< • >DUkreUwK >Delam rada« >Iniciativen in delaven«: >Lepo medsebojno zaupanjet >Lokal 537 c >Moi dom< >Poštena prodajalka« >P. Z.< >Pekarna« >Sigurno naložen kapital 324< 37000 kvdr. m sveta?: SAMOSTOJEN GOSPOD srednjih let, varan. i*če v zakonu nesrečno ženo z dobrim značajem. Prosim za naslov. Ponudbe na upravo £lov. Naroda: pod ^Soliden*. MH C3VILNO-IN±ENJERSKA PISARNA ING. ANT. ŠTEBl LJUBLJANA — Aleksandrova & 4 izvršuje projekte In proračune za strojne m električne naprave is električne centrale, ocene za obstoječe naprave, predloge za racionalizacijo obratov, nadzorstva pri novih napravah in preureditvah, ekspertize itd. OtroikS roiičk* O ? o B o i e m a, Siv a i m , oajiofejim ■ t t t t ) l, stroj J modelov trlatfcljl pogresijlvt PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI TOAMKO i „TRIBUN A" F. BATJEI LJUBLJANA, *»■!«»**■ eeata 4 — Podrasaftca MARIBOR Aleksandrova cesta ti ŠPEDICIJA TURK Ljubljana prevzema OCARINJEN JE vsen uvoznin id izvoznin pošiljk, in to hitro skrbno m po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Telefon Interurban £4-59. Vilharjeva cesta 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega olaga, bodisi kuriva, strojev, selitve Itd. v LJubljani in izven Ljubljane z vozovi da konjsko vprego, kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon Interurban 11-57. Maaarv-kova c 9 (nasproti tov. kolodvora) Dotrpel je naS dobri, ljubljeni moz, oče, gospod Kollwitz Pavel nadstrojnik. K večnemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 20. junija 1937 ob pol 3. uri popoldne iz mrtvaške veze splošne bolnice na evangrelsko pokopaliSče. LJUBLJANA, dne 18. junija 1937. ŽALUJOČA SOPROGA S SINOM ter ostalo sorodstvo. NAIROONA TISKARNA IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO Orejtg« jootp —panttB — s* >Naxodno ttafcamo« rraa Jena — 8* ap*»TO ta I—M del IteU Oton CfannoC — V* f Ljubljani.