1 petek, 10. januarja 2025 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 10. januarja 2025, leto 10, šte­vil­ka 1 Miha Maleš na novo Dela v zdravstvenem domu V Galeriji Miha Maleš so predstavili novo postavitev stalne zbirke likovnih del slikarja, katerega ime nosi osrednje kamniško likovno razstavišče. Poudarek je na pridobitvah v zbirko iz zadnjih let. V kamniškem zdravstvenem domu potekajo dela, s katerimi bodo pridobili dodatne ambulante. Investicija, ki bo zaključena v prihodnjih mesecih, bo stala 555 tisoč evrov. Igor Kavčič Kamnik – V ponedeljek, 6. januarja, je minilo 122 let od rojstva Kamničana Mihe Maleša, enega najpomemb­ nejših slovenskih slikarjev 20. stoletja, katerega živ­ ljenjski etos je ob likovnem ustvarjanju segal tudi na druga področja kulturnega delovanja, ustanovil je bibli­ ofilsko založbo, izdajal ume­ tniško revijo Umetnost, pi­ sal poezijo in besedila o umetnosti ... Tudi zato sta ob odprtju nove postavitve stalne zbirke Maleševih li­ kovnih del v osrednji kam­ niški galeriji v izteku pre­ teklega leta kustosinja gale­ rije in razstave Saša Bučan in sodelavec pri postavitvi Marko Kumer ob spremljavi avtorske glasbe Vladimirja Ristića interpretirala slikarje­ ve pesmi in njegova razmiš­ ljanja o umetnosti. V »umetnikovi delavnici« je več kot šest ustvarjalnih de­ setletij prejšnjega stoletja na­ stajala in domovala v prvi vrsti seveda likovna, a vseka­ kor umetnost v najširšem pomenu besede. Leta 1979, ob 750. obletnici prve omem­ be kamniških meščanov v pi­ snih virih, je Miha Maleš svojemu domačemu mestu Kamnik podaril 2634 likov­ nih del iz vseh obdobij svoje­ ga ustvarjanja, že naslednje leto pa so v galeriji pripravili prvo razstavo. Ob mnogih Aleš Senožetnik Avtorica nove postavitve stalne zbirke del Mihe Maleša je Saša Bučan. / Foto: Tina Dokl priložnostih za predstavitev njegovih del so v galeriji, po­ imenovani po slikarju, leta 2017 postavili prvo stalno razstavo, ta pa je po sedmih letih doživela prenovo. Zbirka umetniške keramike Kot je poudarila Saša Bučan, so že nekaj časa imeli v načr­ tu prenovitev postavitve zbir­ ke, saj imajo v Medobčin­ skem muzeju Kamnik na voljo izjemen nabor slikarje­ vih umetniških del. »Ni naš namen, da bi bile postavitve zbirk več let enake, želja je, da se občasno spreminjajo oziroma prenavljajo. V depo­ jih imamo raznovrstna likov­ na dela, ki jih je podaril sli­ kar, zato je prav, da jih občasno v galeriji menjamo in ljudem pokažemo vso raz­ sežnost Maleševega ustvarja­ nja. Pri tem bomo vztrajali tudi v prihodnje,« je poveda­ la. Eden od vzgibov za tokratno prenovo pa je bila tudi nova pridobitev izpred dobrih dveh let, ko so od njegove zdaj sicer že pokojne hčere Travice Maleš Grešak odku­ pili obsežen del Maleševe umetniške keramike. »S ke­ ramiko se je prvič srečal leta 1935 pri kamniškem izdelo­ valcu keramike Schnablu. Maleš je ob tem razmišljal o umetniški keramiki, ki naj bi bila primerna za okrasje na steni, in ne na mizi. V tehni­ ki slikanja na keramiko pa se vidita tudi umetnikovo mojstrstvo in sposobnost hi­ trega zapisovanja motiva na podlago,« dodaja sogovorni­ ca. Izdelki iz keramike so predstav­ljeni tako v vitrinah kot na dveh galerijskih ste­ nah. 6. stran Kamnik – V Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Ka­ mnik so pred kratkim začeli investicijo, s katero namera­ vajo urediti doslej neizrab­ ljeno podstrešje, kamor bodo preselili patronažno službo, in tako v drugem nadstropju pridobili prosto­ re za dve ambulanti s pripa­ dajočima referenčnima am­ bulantama ter dodaten pros­ tor za psihologa. Kot nam je povedal direktor zdravstvenega doma Sašo Rebolj, je ureditev prostorov potrebna zaradi povečevanja števila zaposlenih v prete­ klih letih. »S širitvijo prosto­ V prenovljeni postavitvi tokrat izstopajo tako Maleševa slikarska dela kot njegov ustvarjalni opus umetniške keramike. / Foto: Tina Dokl OBČINSKE NOVICE OBČINSKE NOVICE KULTURA ŠPORT Svetniki na decembrski seji Leto novih priložnosti Jubilej fotografov Najboljši gorski tekači Kamniški občinski svetniki so na zadnji seji v minulem letu med drugim še drugič potrdili proračun za letošnje leto in predinvesticijsko zasnovo za poslovni objekt na Usnjarski cesti 1. Na proslavi ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, sta zbrane nagovorila predsednik društva Jože Berlec in župan Matej Slapar. Člani Foto kluba Kamnik, ki so decembra praznovali dvajset let ustvarjanja, so se mejnika spomnili z jubilejno publikacijo, kratkim dokumentarnim filmom in razstavami. V Kamniku so podelili lovorike najboljšim gorskim tekačem leta 2024. Naj gorska tekača sta Timotej Bečan in Lucija Krkoč. stran 2 stran 3 stran 7 stran 10 Z investicijo v zdravstvenem domu nameravajo urediti doslej neizrabljeno podstrešje, kamor bodo preselili patronažno službo. lo pediatričnih ambulant se je povečalo z dveh na pet, gi­ nekoloških z ene na tri, na­ mesto enega sta zdaj dva ra­ V kamniškem zdravstvenem domu urejajo dodatne prostore. / Foto: Aleš Senožetnik Ureditev prostorov je potrebna zaradi povečevanja števila zaposlenih v preteklih letih. Odprtja so se udeležili tudi vnuki Mihe Maleša: (z leve) Jure Grešak, Miha Grešak, Katarina Pražnikar in Veronika Ivenčnik s pravnukinjo Emo. / Foto: Tina Dokl času od začetka njegovega vodenja zdravstvenega doma so namreč pridobili 4,7 nove družinske ambulante, števi­ rov tako ne načrtujemo no­ vih zaposlitev, ampak zgolj zagotoviti kvalitetno delo ob sedanji prostorski stiski,« je dodatno pojasnil Rebolj. V diologa, odprli pa so tudi center za krepitev zdravja, tako da danes kamniški zdravstveni dom šteje že več kot sto zaposlenih. Gradbena dela bodo trajala predvidoma štiri mesece in bodo stala slabih 555 tisoč evrov. Dobro polovico sredstev pričakujejo iz raz­ pisa za sofinanciranje inve­ sticij na primarni ravni zdrav­stvene dejavnosti, pre­ ostanek pa bodo lastna sredstva. Vaša zobozdravstvena ordinacija vas od januarja 2025 pričakuje NA NOVI LOKACIJI ZOBOZDRAVSTVO IN USTNA HIGIENA SENČAR Ljubljanska cesta 33b, 1211 Kamnik www.zobozdravnik-ustna-higiena.si T: 031 513 871 2 petek, 10. januarja 2025 Občinske novice Občinska uprava z novim direktorjem Vodenje občinske uprave je prevzel Andrej Osolnik. Aleš Senožetnik Kamnik – Z novim letom je vodenje kamniške občinske uprave začel Andrej Osolnik, ki je na tem mestu nadomestil dozdajšnjo direktorico Bogomiro Skvarča Jesenšek, s katero so se po besedah župana Mateja Slaparja sporazumno razšli. »Novi direktor ima veliko vodstvenih izkušenj, tako da bomo skupaj z njim še naprej poskušali zasledovati naš cilj narediti občinsko upravo učinkovito in občanom ponuditi takšen servis, kot si ga zaslužijo, ne nazadnje smo tu zaradi ob- čanov,« je menjavo komentiral župan Matej Slapar. Osolnik je večji del kariere deloval v Slovenski vojski in je bil v letu 2020 krajši čas tudi generalni direktor obveščevalno-varnostne službe. V času začetka županovanja Mateja Slaparja je bilo sicer na kamniški občinski upravi zaposlenih 60 ljudi, danes pa jih je 54. Zmanjšanje števila zaposlenih so dosegli predvsem na račun upokojevanja nekaterih zaposlenih. »V teh okvirih bomo poskušali zdaj delati naprej. Dejstvo je, da je dela veliko, tako da je tudi obveznosti in odgovornosti na strani zaposlenih precej,« je povedal župan. Najboljša aktivnost udejstvovanja mladih Kamnik – Slovenska nacionalna agencija programa Erasmus+ MOVIT je projekt Naredimo Kreativno četrt Barutana prepoznala in nagradila kot najboljšo aktivnost udejstvovanja mladih v letih 2023/2024. Projekt Zavoda Mladinski center Kotlovnica se je lani zaključil z okroglo mizo Kaj je KČB in Kaj bo KČB?, na kateri so mladi predstavili Mladinsko idejno vizijo razvoja Kreativne četrti Barutana s smernicami, o katerih so razpravljali z odločevalci in zainteresirano javnostjo. Udeleženci so želeli z aktivnostmi projekta spodbuditi razvoj kreativnega, družbenega in kulturnega centra na mestu nekdanje smodnišnice in vanj umestiti programske vsebine za mlade. »Projekt je bil konkreten, lokalno in trajnostno usmerjen in z jasno začrtano vizijo, v njem pa je bilo jasno naslovljeno zagotavljanje priložnosti mladim, da se lahko učijo sodelovanja v civilni družbi ter ustvarjanja prostorov za svoje delovanje,« so napisali na Zavodu MOVIT. Kot pravijo v MC Kotlovnica, priznanje potrjuje, da so mladi zmožni strukturiranja in zagovarjanja lastnih idej v odnosu z odločevalci. M. L. Delo ambulante za bolezni dojk v letu 2024 Kamnik – Zdravstveni dom Domžale je posredoval poročilo o lanskem delovanju ambulante za bolezni dojk za občino Kamnik. Vseh opravljenih pregledov v ambulanti je bilo 1.882, od tega je bilo prvih pregledov 912. Na pregledu je bilo 1.677 žensk in 25 moških. Opravljenih je bilo 1.882 kurativnih pregledov, od tega 726 mamografij in 281 ultrazvokov dojk. Odkritih je bilo 23 novih primerov karcinoma dojk (leto prej 13), vsi pacienti pa so bili napoteni na nadaljnje zdravljenje na Onkološki inštitut Ljubljana. Po starosti je bilo do 49. leta ugotovljenih 7 primerov, od 50. do 69. leta 3 primeri in nad 70 let 13 novih primerov karcinoma. Opravljenih je bilo tudi 875 kliničnih pregledov dojk. »Občina Kamnik je v ta namen v lanskem letu zagotovila 10.120 evrov,« so pojasnili na kamniški občini. M. L. ODGOVORNI UREDNIK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA ODGOVORNEGA UREDNIKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 14. redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Svetniki na decembrski seji Kamniški občinski svetniki so na zadnji seji v minulem letu med drugim še drugič potrdili proračun za letošnje leto in predinvesticijsko zasnovo za poslovni objekt na Usnjarski cesti 1. Aleš Senožetnik Kamnik – Prva točka decembrske občinske seje je bilo imenovanje predstavnikov Občine Kamnik v svet zavoda, to so: Roman Golob, Branko Hafner, Mateja Majcen Džunov in dr. Janez Rifel. Po vprašanjih in pobudah svetnikov pa je sledila potrditev predinvesticijske zasnove za Poslovni objekt Usnjarska cesta 1. Gre za objekt nekdanje klavnice, za katerega Javni lekarniški zavod Mestne lekarne in Občina Kamnik nameravata pridobiti gradbeno dovoljenje. Propadajoč objekt namreč nameravajo rekonstruirati in ga nameniti poslovnim prostorom Mestnih lekarn, uredili pa bodo tudi skladiščne prostore in t. i. drive-in lekarno. Hkrati bodo v severnem delu objekta prostori v lasti Občine Kamnik. Ocenjena vrednost investicije do vključno letošnjega leta po besedah višjega svetovalca za izgradnjo infrastrukturnih objektov Bogdana Pogačarja po tekočih cenah, ki upoštevajo indeks rasti cen, znaša 5,7 milijona evrov skupaj z DDV. Delež Občine Kamnik je predviden v višini 1,54 milijona evrov. Natančnejša ocena gradbenih del bo sicer upoštevana v investicijskem programu, ko bo izdelana projektna dokumentacija PZI. Potrjen tudi proračun za letošnje leto Nato je sledila še druga obravnava odloka o proračunu za letošnje leto, ki so ga svetniki sicer pretresali na prejšnji seji. Po krajši Svetniki so se decembra zbrali še zadnjič v minulem letu. / Foto: Občina Kamnik razpravi so svetniki tudi drugič prižgali zeleno luč letošnjemu rekordnemu proračunu. Skupni načrtovani prejemki so ocenjeni na 54,8 milijona evrov, prenos sredstev iz preteklega leta pa je ocenjen na 5,3 milijona evrov. Izdatke predvidevajo v višini dobrih 60 milijonov evrov. Kot je že na prejšnji seji občinskega sveta povedal župan Matej Slapar, je proračun razvojno naravnan. Polovica sredstev je namenjena investicijam, od tega slabih 15 milijonov evrov namenjajo za popoplavno obnovo, ki je še vedno v polnem teku. Hkrati pa se lotevajo tudi drugih investicij. Na območju kamniških šol se začenja urejanje zunanjih igrišč in ostalih parkovnih površin, v prihodnje načrtujejo tudi gradnjo nove športne dvorane. Letos med drugim načrtujejo tudi rekonstrukcijo kamniške knji- žnice ter energetsko sanacijo glasbene šole in enote Tinkara Vrtca Antona Medveda. Najvišji proračun v zgodovini občine so svetniki podprli z 21 glasovi za, v razpravi pa so v nekaterih svetniških skupinah izrazili zadovoljstvo, da je občinska uprava pri pripravi predloga upoštevala njihove pobude iz prvega branja. Veseli so bili predvsem povečanja sredstev za kulturo in šport, na drugi strani pa je bilo iz vrst svetniške skupine Svoboda slišati tudi razočaranje, da je na postavki za kanalizacijo v Kamniški Bistrici zagotovljenih le deset tisoč evrov. A kot je pojasnil župan Matej Slapar, se srečujejo s težavami, saj kanalizacije v vodovarstvenem pasu ne smejo graditi, zato s pristojnimi še iščejo rešitve. Opomnil je, da pa občina zagotavlja sredstva za odvoz gošče z Velike planine. KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2025 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 24. januarja 2025, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 16. januarja 2025. Kot je v navadi, so tudi tokrat pred zadnjo sejo občinskega sveta v letu svetnike obiskali kamniški skavti in prinesli plamen Luči miru iz Betlehema. / Foto: Občina Kamnik Hkrati s proračunom so sprejeli tudi načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem. Občina trenutno sicer ne načrtuje nakupov nepremičnin, želijo pa odkupiti še drugo polovico stanovanjske hiše z dvoriščem na Duplici v izmeri dobrih tisoč kvadratnih metrov, ki ga v prihodnje nameravajo nameniti za potrebe širitve tamkajšnjega gasilskega doma. Prostovoljno gasilsko društvo Duplica se namreč že dlje časa spoprijema s prostorsko stisko. Nov pravilnik in program dela Svetniki so potrdili tudi dokumente identifikacije investicijskih projektov (DIIP) in investicijske programe (IP) za sanacijo ceste na Krivčevem ter plazov v Stahovoci in Lanišah. Nato so svetniki potrdili tudi nov pravilnik o podeljevanju priznanj v športu, s čimer so med drugim dodali kategorijo do 13 let, dodali so tudi novo kategorijo – ekipe v individualnih športnih panogah – in uveljavili še nekaj drugih sprememb, s čimer bodo po besedah vodje športnih programov na Zavodu za turizem in šport Kamnik Francija Kramarja primerneje nagradili športnike za njihove dosežke in pravičneje razdelili priznanja. Sledil je sprejem letnega programa športa za letošnje leto. Nato pa so svetniki sprejeli tudi sklep o določitvi višine sredstev za zagotavljanje pogojev za delo članov občinskega sveta, s čimer so tako kot v preteklih letih tudi letos za vsakega svetnika zagotovili 90 evrov. Sejo so zaključili po sprejemu okvirnega programa dela občinskega sveta v tem letu. 3 petek, 10. januarja 2025 Občinske novice Leto novih priložnosti Na podlagi Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2025 (Ur. list RS, št. 111/24) in Pravilnika o sofinanciranju turističnih društev v Občini Kamnik (Ur. list RS, št. 124/23) Na proslavi ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, ki jo je v Domu kulture Kamnik skupaj z Občino Kamnik tudi letos pripravilo Društvo Demos na Kamniškem, sta zbrane nagovorila predsednik društva Jože Berlec in župan Matej Slapar. OBČINA KAMNIK objavlja JAVNI RAZPIS za: Kamnik – Ob letošnji proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti je predsednik Društva Demos na Kamniškem Jože Berlec zbrane spomnil na prelomni dogodek pred 34 leti, ko so bili razglašeni rezultati plebiscita. »Takrat smo državljani Slovenije jasno odločili, da želimo samostojno državo. To je bil pomemben mejnik in korak k naši osamosvojitvi, k ustanovitvi države Slovencev, ki ljubimo svojo deželo in imamo svoj slovenski jezik,« je poudaril. V govoru je povzel povezavo med državnim praznikom in kamniškim rojakom, generalom Rudolfom Maistrom. »Maistra se spominjamo po njegovih herojskih dejanjih pri določanju naše severne meje, večkrat pa sicer pozabimo, da je s tem obranil velik del Slovenije, celotno Spodnjo Štajersko, do hrvaške meje,« je dejal. Opomnil je na aktualne razmere v svetu, kjer velike države posegajo v ozemeljsko celovitost manjših narodov, obenem pa izrazil zaskrbljenost nad sodobnim odnosom do slovenske identitete, narodne zavesti in jezika. »Bodimo ponosni na vse, kar smo dosegli, in skrbimo za to, da dosežki ne zbledijo, in v slogi skrbimo za našo državo. Seveda bodo vedno ideološke razlike, vendar to ne sme biti nikakršna ovira pri našem razvoju in na- Župan Matej Slapar / Foto: arhiv Občine Kamnik Predsednik Društva Demos na Kamniškem Jože Berlec / Foto: arhiv Občine Kamnik predku, kajti Slovenija je ena sama in je naša, ne od levih in ne od desnih, ampak od vseh,« je zaključil. Slavnostni govornik je bil župan Matej Slapar, ki je opozoril na pomen enotnosti pri doseganju strateških ciljev in pozval k preseganju razdeljenosti, saj ima Slovenija velik potencial, če znamo združiti moči. Spregovoril je o globalnih izzivih, kot so vojne, globalna tekma za talente, tehnološki preboji in gospodarska konkurenčnost. »V tej tekmi je Slovenija lahko uspešna, če bomo kot narod znali povezati svoje potenciale,« je poudaril in dodal, da za trajen uspeh potrebujemo več kot le znanje in inovacije. »Potrebujemo državo, ki bo znala zadržati svoje ljudi in jih spodbujala k ustvarjanju doma v Sloveniji. Trden temelj naše prihodnosti pa vsebuje tudi odpornost in sposobnost, da se pogumno soočamo z izzivi.« Dotaknil se je tudi lanskih poplav, ki so pokazale moč solidarnosti. »Obnova bo trajala več let, a prepričan sem, da bomo iz te preizkušnje izšli še bolj povezani in odporni, kot smo bili prej. Naj ta izkušnja ostane opomnik, da nas največje preizkušnje pogosto pripravijo na največje priložnosti. Pokazali smo, kaj nam pomeni ljubezen do Kamnika.« Nagovor je zaključil z besedami: »Ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti se spomnimo vrednot, ki so nas združile, in se zavežimo, da bomo za naše otroke, za naše potomce skupaj gradili prihodnost, na katero bomo ponosni. Naj bo leto 2025 leto novih priložnosti.« Kulturni program proslave so oblikovali Mešani pevski zbor Odmev, Primož Krt in Andreja Zakonjšek Krt, člani Ansambla bratov Poljanšek in plesalci Plesnega kluba Šinšin. Andreja Humar Gruden je prispevala videoposnetka o Osnovni šoli Frana Albrehta in Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine. Za zanimivosti iz življenja Kamnika v preteklem letu sta z branjem kronike poskrbela Barbara Božič in Tone Ftičar. Program prireditve, ki ga je pripravila Marjeta Humar, je povezoval Matic Maček. • sofinanciranje programov turističnih društev v občini Kamnik v letu 2025. Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski spletni strani www.kamnik.si. Vloge je treba oddati najkasneje do četrtka, 13. 2. 2025. Dodatne informacije: Katarina Ščetinin, tel.: (01) 831 81 27 ali e-pošta: katarina.scetinin@kamnik.si. www.kamnik.si Maša Likosar Matej Slapar, l.r. ŽUPAN Brezplačen tečaj za zaposlene v turizmu Maša Likosar Kamnik – Z novim letom je na voljo brezplačen tečaj za zaposlene v turizmu, ki ponuja priložnost za pridobitev certifikata za nov profil trajnostnega in hibridnega vodje projektov za sektor trajnostnega turizma. Tečaj so zasnovale univerze, fakultete in izobraževalne organizacije iz šestih držav Evropske unije. Spletni tečaj je dostopen vsem, ki se boste uspešno registrirali na povezavi, dostopni tudi na spletni strani Občine Kamnik. Po prijavi boste dobili dostop do spletne učilnice s šestimi moduli, ki pokrivajo aktualne teme. »Tako lahko opravite in pridobite certifikat za vse module ali pa le za tiste, za katere menite, da bodo pri- spevali k vašemu uspehu na delovnem mestu,« so pojasnili na kamniški občini. Za vsak uspešno opravljen modul boste prejeli certifikat, po opravljenih vseh modulih pa boste imeli možnost za pridobitev certifikata mednarodno priznane certifikacijske hiše TÜV Austria servis. S tečajem boste pridobili tudi nova znanja, veščine in kompetence za uspešno vodenje projektov, prvenstveno v sektorju trajnostnega turizma. Poleg tega prejmete možnost udeležbe na strokovni ekskurziji, ki je predvidena letos spomladi. Trije udeleženci bodo imeli priložnost, da se udeležijo zaključne konference, ki bo potekala v Palermu na Siciliji. Stroške poti in nastanitve krije projekt. Spominski slovesnosti Decembra sta potekali spominski slovesnosti, in sicer ob 82. obletnici bitke na Kostavski planini in pri spomeniku 192 padlim borcem na Prevojah v Zgornjem Tuhinju. stopili Ljudski pevci iz Tuhinjske doline in Goran Peršin, ki je recitiral Kajuhove pesmi. Maša Likosar Kostavska planina, Zgornji Tuhinj – Na Kostavski planini je predzadnjo decembrsko nedeljo potekala spominska slovesnost ob 82. obletnici bitke na Kostavski planini, ki sta jo organizirala Združenje za vrednote NOB Kamnik in KO ZB Tuhinj. Zbrane je nagovoril predsednik Združenja za vrednote NOB Kamnik - Komenda Igor Kanižar, slavnostna govornica pa je bila Alenka Jevšnik, predsednica ZB NOB Kamnik – center in občinska svetnica Občine Kamnik. Slovesnost, ki jo je povezoval Igor Žavbi, se je zaključila z nagovorom Darka Nikolovskega, člana Kulturno-zgodovinskega društva Triglav. Dogodka se je udeležilo veli- Poklon padlim borcem Poklon padlim borcem na Prevojah v Zgornjem Tuhinju / Foto: arhiv Občine Kamnik ko pohodnikov, ki so prišli počastit spomin na padle in ranjene borce v bitki na Kostavski planini, ki se je zgodila 24. decembra 1942, ko je reorganiziran odred Kamniškega bataljona napadlo več tisoč sovražnikov. Sodelovali so tudi praporščaki ter člani Kulturno-zgodovinskega društva Triglav. V kulturnem programu so na- Združenje za vrednote NOB Kamnik in KO ZB Tuhinj sta zadnji petek v decembru že tradicionalno pripravila spominsko slovesnost pri spomeniku 192 padlim borcem v Zgornjem Tuhinju, med katerimi sta bila tudi vodja ameriške vojne misije kapetan Charles Fisher in dr. Peter Držaj, ki sta 26. decembra leta 1944 padla v vasi Češnjice. Zbrane so nagovorili kamniški župan Matej Slapar, predsednik Zveze borcev Kamnik Igor Kanižar in predstavnik ameriškega veleposlaništva v Sloveniji Gregory Meier. Slavnostni govornik Spominska slovesnost ob 82. obletnici bitke na Kostavski planini / Foto: arhiv ZB NOB Kamnik – center je bil Martin Premk, vojaški zgodovinar in poslanec državnega zbora. Prisotna sta bila tudi obrambni ataše Veleposlaništva Združenih držav Amerike, podpolkovnik Daniel Mayeda, in predsednik KO Združenja borcev za vrednote NOB Tuhinj Srečo Berlic. S častno enoto Slovenske vojske in zastavonošami ZB NOB ter veteranskih organizacij občine Ka- mnik so se zbrani poklonili padlim borcem s polaganjem vencev. V kulturnem programu so sodelovali Ljudski pevci iz Tuhinjske doline in predstavniki iz Šentjerneja. Nastopili sta Terezija Potočar Korošec, pripadnica Društva Gorjanska četa, in Breda Videnič Kupljenik. Za preplet besed je poskrbel Goran Peršin. 4 petek, 10. januarja 2025 Občinske novice, mnenja O prekarnem delu Mnenje občinske svetnice Kaj bo z našo pitno Kaj nam prinaša vodo čez 5, 10 let 2025 V MC Kotlovnica so začeli izvajati usposabljanja na temo prekarnega dela. Eva Klobčar Kamnik – Decembra je v Mladinskem centru Kotlovnica potekalo prvo usposabljanje za mlade na temo poznavanja in spoprijemanja s prekarnim delom. Aktivnost je bila izvedena v sklopu pilotnega projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih, ki ga sofinancirata ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus. Mladi so ob vstopu na trg dela bolj podvrženi prekarnim oblikam dela kot druge starostne skupine, pri čemer veliko težavo predstavlja njihova slaba informiranost. Problematiki se je Mladinski center Kotlovnica Kamnik začel posvečati z izvajanjem usposabljanj in svetovanj, ki mlade opremljajo z znanjem o pasteh prekarnosti in o njihovih pravicah na trgu dela. Na usposabljanju so mladi na interaktiven način spoznavali trg dela, svoje delavske in socialne pravice, finance in podporno okolje, ki jih lahko podpira pri spopadanju s prekarnostjo in pri Matevž Sterle: Reference, zmagovalec natečaja za dizajn na majici na temo prekarnega dela / Foto: arhiv MC Kotlovnica Kamnik obvladovanju samostojnega življenja. Mladi so poudarili koristnost usposabljanja, projekt pa jih bo podprl pri prepoznavanju kakovostnih zaposlitev in možnosti za razvoj lastnih kompetenc, kar bo imelo pozitivne učinke tako na mlade kot na lokalno skupnost. Zgodbe, ki dajejo moč Domžale – V počastitev mednarodnega dneva invalidov, ki ga je leta 1992 razglasila Organizacija združenih narodov, je na Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – Vzhod 4. decembra potekal posvet z naslovom Zgodbe, ki dajejo moč. Posvet je poudaril pomen razumevanja invalidnosti in njihovega vključevanja v družbo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v Sloveniji z invalidnostjo živi približno 170.000 ljudi, kar predstavlja 8,5 odstotka prebivalstva. Invalidne osebe lahko na Centru za socialno delo uveljavijo pravice med drugimi tudi na podlagi Zakona o socialnem vključevanju invalidov, Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, Zakona o osebni asistenci in Zakona o dolgotrajni oskrbi. Za uporabnike storitev osebne asistence smo na Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – Vzhod organizirali skupino za samopomoč, ki je namenjena medsebojni podpori, deljenju izkušenj, koristnih, uporabnih informacij, ter krepitvi moči za premagovanje vsakodnevnih izzivov, s katerimi se srečujejo. Invalidnost je lahko izziv, ki nas sooči z neštetimi vprašanji, negotovostmi in omejitvami. A prav vsaka omejitev je lahko priložnost, da odkrijemo nove poti, nove sposobnosti in novo moč v sebi. Prav te zgodbe – zgodbe posameznikov, ki so se pogumno soočili z življenjem in s svojo vztrajnostjo, ustvarjalnostjo in voljo dokazali, da so omejitve pogosto le v naših mislih – so bile na posvetu v ospredju. Posebno vzdušje so ustvarili učenci Osnovne šole Roje s svojim glasbenim nastopom. Sledilo je predavanje Igorja Mravlje iz Združenja invalidov – Foruma Slovenije z naslovom Uspešni invalidi, ki sooblikujejo našo civilizacijo. Uroš Koščak nas je navdušil s svojim talentom in globokim razumevanjem sveta skozi poezijo. Z nami je delil pesmi iz svoje tretje pesniške zbirke z naslovom Hvala življenje. Vrhunec dogodka je bila pripoved Martina Močnika, ki nas je navdihnil s svojo izjemno življenjsko zgodbo. Kljub svoji slepoti se je podal na nepozabno pot in sam s svojo psičko vodnico Bibo prehodil sloviti El Camino – romarsko pot, ki ni le fizični, temveč tudi globoko duhovni izziv. Navdihujoče življenjske zgodbe so dokazale, kako lahko posamezniki premagujejo ovire in postajajo navdih za druge. Udeleženci so ob zaključku dogodka na posebne obeske zapisali misli, ki so jih med poslušanjem zgodb, ki dajejo moč, še posebej navdahnile. Karla Urh, Gibanje Svoboda Kamnik Aleksander Uršič, Lista Sandija Uršiča V decembru je bil na 14. seji potrjen Odlok o proračunu Občine Kamnik za leto 2025. Še nikoli nismo imeli tako velikega proračuna, pa vendar je na postavki za izgradnjo in ureditev kanalizacije v dolini Kamniške Bistrice samo 10 tisoč evrov. Neokrnjena narava ter moderni trendi pritegnejo vse več turistov, ki ne spoštujejo narave. Potreben je temeljit razmislek, kakšen turizem želimo imeti. Resno težavo predstavlja neizgrajena kanalizacija severno od zajetja Iverje, v Kamniški Bistrici in na Veliki planini, ki je po strukturi visoki kraški svet, ki vse posrka vase – in potem to pronica v dolino. V našo pitno vodo. Uporabnike vode iz zajetja Iverje skrbijo nekontrolirani posegi v naravo, množični turizem na Veliki planini, avtodomi v koncu Kamniške Bistrice, na Kraljevem hribu in ob spodnji postaji nihalke. Vse to ob neurejeni kanalizaciji in brez vsakega nadzora. Ali se kdaj vprašate, od kod priteče, zakaj je takšna, kot je, in kaj se bo zgodilo, če se bo onesnaževanje podzemnih voda nadaljevalo? Sama sem že večkrat opozarjala na problematiko varovanja okolja v dolini Kamniške Bistrice in Velike planine. Varovanje narave je zelo pomembno za naše življenje. To je treba urediti takoj, in ne prelagati odgovornosti. Zavedati se moramo, da tu ni možnosti za popravljalne ukrepe; ko gredo enkrat odplake v podtalnico, jih zaužijejo tudi ljudje. Resna opozorila strokovnjakov, naravovarstvenikov in Od leta 2024 smo se občinske svetnice in svetniki poslovili s 14. redno sejo v tem mandatu, na kateri je bil sprejet proračun za leto 2025. Tako kot lanski je tudi letošnji konkretno zaznamovan s sredstvi za sanacije po poplavah, za katere bo vedno težje reči, da so nedavne, saj bo avgust 2023 vedno bolj oddaljen. Proračunski odhodki za leto 2025 so planirani na dobrih 60 milijonov evrov, kar se sliši ogromno, a ob upoštevanju že prej omenjenih sredstev in zakonskih obveznosti kaj hitro lahko ugotovimo, da nas čaka še eno podobno leto. Ena večjih investicij bo še vedno vezana na Osnovno šolo Frana Albrehta, na proračunski postavki za ureditev zunanjih površin je 1.400.00o evrov, kar bi glede na rezultate razpisa moralo zadostovati. Večja neznanka je proračunska postavka 8171 – Nova športna dvorana pri Osnovni šoli Frana Albrehta v vrednosti 1.150.000 evrov. V obrazložitvi je zapisano: »Občina Kamnik je uspešno kandidirala na razpisu in uspela pridobiti 1.000.000 evrov nepovratnih sredstev za izgradnjo nove športne dvorane pri OŠ Frana Albrehta. Občina Kamnik bo do pomladi pripravila PZI projektno dokumentacijo ter razpisno dokumentacijo za izbor izvajalca GOI del ter rušitev obstoječe športne dvorane. Gradnja nove športne dvorane se predvideva po zaključku izgradnje zuna- tudi zdravnikov žal niso bila upoštevana. Preberite znanstveni članek R. Slapnika in V. Kregarja v Kamniškem zborniku. Citiram iz članka: »Mikrobiološki podatki so zelo zaskrbljujoči. V večini primerov se pojavljajo bakterije Escherichia coli, koliformne bakterije, mikroorganizmi in enterokoki. Voda v potoku pod nihalko na Veliko planino sodi med najbolj onesnažene. Vrednosti bakterij E. coli, koliformnih bakterij, število mikroorganizmov in enterokokov so bile visoke tako v sušnem kot tudi deževnem obdobju. Komunalna neurejenost objektov in počitniških koč na Šimnovcu, doma na Kraljevem hribu in objektov ob spodnji postaji nihalke je skozi daljše časovno obdobje izrazito negativno vplivala na kvaliteto podzemne vode.« Očitno škoda še ni dovolj velika, nas vse pa podnebne spremembe že kaznujejo. Zavedajmo se vsi skupaj, da je narava nad človekom in jo je treba spoštovati. Kaj bo z našo vodo čez 5, 10 let? Ukrepajmo takoj – voda je darilo narave, naš edinstveni zaklad, ki nam omogoča živeti in preživeti! njih športnih površin med obema mestnima šolama. Načrtuje se, da bo investicija zaključena do 31. 8. 2026.« Načrtuje se rušitev, gradnja, celo datum, do kdaj bo investicija zaključena. Kakšna bo pa vrednost investicije? Na teh straneh sem leta 2019 zapisal: »Menim, da je čas, da si končno nalijemo čistega vina in se seznanimo z oceno vrednosti celotne investicije, ali drugače povedano, z zapuščino zadnjih 10-ih let. Moja napoved je, da 25 milijonov ne bo dovolj!« Danes vemo, da 25 milijonov ne bo dovolj, saj smo septembra lahko v medijih prebrali, da je samo investicija v novo šolo znašala približno 18,8 milijona evrov. In spet se lahko vprašamo: Je rušitev dvorane res optimalna rešitev? Smo se iz novogradnje šole in rušenja šolske stavbe kaj naučili? Ali se ne bi lažje odločali, če bi imeli na mizi še projekt prenove obstoječe dvorane? Še vedno govorimo o objektu, ki bo v osnovi šolska telovadnica … Pogled v delo svetniške skupine Gibanja Svoboda v letu 2025 Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina Gibanje Svoboda Klavdija Prelc, Ivan Petrič Mnenje občinskega svetnika Novoletni prazniki so minili. Upam, da ste jih v čim večji možni meri izkoristili. Ob začetku leta bi bilo smiselno orisati nekaj ključnih aktivnosti, ki jih naša svetniška skupina načrtuje v letu 2025. Leto 2025 bo na državni ravni zaznamovano z zagonom številnih večjih infrastrukturnih projektov. Trenutno se pripravlja izvedba dvotirnosti na železniški progi Kranj–Ljubljana, v ne tako oddaljeni prihodnosti pa nas čaka tudi diskusija o dvotirnosti železniške proge Kamnik– Ljubljana. Ta projekt, ki je izjemnega pomena za Kamnik in sosednje občine, kot so Domžale, Mengeš in Trzin, bo bistveno vplival na razvoj celotne regije. Kot vodja svetniške skupine si zato želim, da bi v letu 2025 organizirali dogodek, ki bo namenjen poglobljeni razpravi o tem pomembnem infrastrukturnem projektu. Dvotirnost železniške proge predstavlja enega od ključnih korakov pri izboljšanju javnega potniškega prometa (JPP) ter zmanjševanju prometne gneče, ki jo Kamnik in okoliške občine že dolga leta občutijo. Železniška povezava je pomembna tako za lokalne prebivalce kot za regionalni razvoj, zato je ključno, da se pri načrtovanju in izvedbi projekta upoštevajo tako strokovna mnenja kot tudi interesi lokalnih skupnosti. Smiselno bi bilo organizirati širšo razpravo, na katero bi povabili ključne odločevalce z različnih ministrstev: · ministrstva za infrastrukturo, ki vodi pripravo Državnega prostorskega načrta (DPN) za dvotirno železniško progo; · ministrstva za naravne vire in prostor, ki je odgovorno za umeščanje projekta v prostor; · ministrstva za okolje, podnebje in energijo, kjer se osredotočajo na razvoj trajnostnega javnega potniškega prometa. Poleg tega želim v Kamniku organizirati tudi posvet o Evropski uniji, kjer se bomo osredotočili na aktualno situacijo v njej. Na posvet bi bilo smiselno povabiti vsaj enega, najbolje pa seveda kar oba kamniška evroposlanca, ki bi z nami delila vpogled v aktualno evropsko politiko ter izzive. Dogodek bi bil priložnost za povezovanje različnih deležnikov in iskanje rešitev, ki bodo v korist celotni regiji. Vse zgoraj opisane aktivnosti so namenjene vsem občanom in občankam. Vabim vas, da mi v primeru vaše zainteresiranosti za katerokoli izmed zgoraj naštetih aktivnosti pišete na elektronski naslov karla.urh@guest. arnes.si, da vas bom lahko sproti obveščala ter vam ob začetku poslala tudi vabilo. Karla Urh, vodja svetniške skupine 5 petek, 10. januarja 2025 Aktualno Prejeli smo Pozabljene soustvarjalke Kamnika Prebivalci smo ključni del mesta, v njem prebivamo, se šolamo, delamo, se gibamo in družimo. Gibanje po mestu omogoča prostor, ki ga sestavljajo javne površine s pločniki in trgi, povezuje pa omrežje poti, prehodov, ulic, cest in obvoznic ter trgov, drevoredov in parkov. Po njih se vsakodnevno premikamo, a razen po obilnem sneženju redko pomislimo na to, kako ulice omogočajo življenje. Še redkeje pomislimo na to, kako ulice odsevajo naš pogled na zgodovino našega kraja. Kamničani smo lahko ponosni na prizadevanja avtorjev Kamniško-komendskega biografskega leksikona. V njem je zbrano dragoceno gradivo o kar 350 ljudeh. Med njimi pa je le 23 (9,1 odstotka) žena, čeprav jih je med prebivalci Kamnika trenutno 49,3 odstotka. To je razumljivo, saj so v preteklosti javne službe opravljali predvsem moški, v moških rokah je bilo tudi umetniško delovanje. A vendar vemo, da so na življenje mesta, morda na skrit način, skozi celo zgodovino vplivale tudi številne žene. Po pogostosti (ena je imela lahko več nazivov in služb) izstopajo družbeno pomembne plemkinje, učiteljice in redovnice ter glasbenice, pisateljice, pesnice, jezikoslovke, publicistke in kulturne delavke. Pomembne Kamničanke po Kamniško-komendskem biografskem leksikonu in Slovenski biografiji so: Neža (Agnes) Andeško-Meranska, Mara Bešter, Fanny Susan Copeland, Ema Deisinger, Mala Drčar, Doroteja Sidonija Gallenberg, Anica Gladek, Valerija Heybal, Marija Aleksandra Hreščak, s. Felicita (Terezija) Kalinšek, Klara (Clara), Fani Kratnar, Nora Lavrin, Frančiška Ksavera Marija von Osten-Sacken (roj. Eppich) - Marija Vera, Tončka Marolt, Suzana (Susanna) Oberburger (von Oberburg, Vantuzin, Vantuzzi, Gornjegrajska), Anda Peterlin, Sonja Rauter Zelenko, s. Konradina (Ivana) Resnik, Roža Ribičič, Iva Šubelj Kramar in Elizabeta Thurn - Valsassina. Pomena teh gospa ne odsevajo samo zgodovinske knjige in splet, temveč tudi prostor. Žal pa je njihov »prostorski odtis« v Kamniku še manjši od omenjenega: med 110 ulicami je le ena poimenovana po ženski. To uvršča Kamnik na rep evropskih mest! Po raziskavi imen 146.000 ulic v evropskih mestih se po pripadnicah nežnega spola imenuje 9,4 odstotka ulic (največ, med 15 in 20 odstotkov v Barceloni, Madridu, Stockholmu in Sevilli, v kar 30 mestih je največ ulic poimenovanih po Devici Mariji). V Ljubljani se po ženah imenuje 2,8 odstotka ulic, v Mariboru 2,5 odstotka. V Kamniku je 63 ulic poimenovanih po osebnostih. Delež ženskih poimenovanj pomeni 1,59 odstotka glede na ulice z imeni po osebnostih in komaj 0,91 odstotka glede na vse ulice. Po Kamniku se vsakodnevno gibamo in ga sooblikujemo, mestni prostor pa oblikuje nas, naše predstave o svetu in s tem našo prihodnost. V želji, da bi prostor Kamnika odseval tudi prispevek žena k našemu mestu, s tem pa polepšal našo prihodnost, podpisani predlagamo, da Občina Kamnik sprejme načrt in ob primernih priložnostih v prihodnosti ulice, drevorede, trge in podobne javne prostore poimenuje ali preimenuje predvsem po ženah. Tudi če bi odslej vse nove ulice poimenovali po ženah, bi za odpravo neravnovesja potrebovali stoletja … Med ženami iz biografskega leksikona je bila časti uvrstitve v kamniško pokrajino deležna le ena, po kateri smo poimenovali tudi šolo. Enako velja za poimenovanje spomenikov, spominskih obeležij, ustanov in aleje velikanov/ velikank pod Malim gradom. V dobi spleta in participacije bi bilo lepo in dobro v razmišljanje vključiti občane ali vsaj meščane, saj je to tema, ki bi se je bilo modro lotiti z vključevanjem širše javnosti, kot smo pravkar naredili pri prometni strategiji. Občina Ljubljana je npr. omogočila oddajo predlogov za poimenovanje ulic s sple- tnim obrazcem (prim. https:// ljubljanainfo.com/novica/lokalno/bo-ljubljana-kmalu-dobila-se-eno-ulico-ki-bo-poimenovana-po-zenski-ime-ulice-lahko). Menimo, da smo imeli v slavni zgodovini Kamnika veliko žena, ki bi si zaslužile zaznamovanje s poimenovanjem naših skupnih javnih prostorov po njih! Metka Mejač Toplišek, Špela Komac Sušnik, dr. Blaž Komac Vrnitev odpisanih – MKK, a. s. Po več kot 100 dneh delovanja nove uprave in nadzornega odbora MKK AS je jasno, da največja agrarna skupnost v Sloveniji potrebuje temeljite spremembe. Glavni poudarki so redno poslovanje, prihodki, stanje kapitala in infrastrukturni projekti, ki ostajajo bolj strošek kot korist za člane. Lokalni izvajalci brez javnih razpisov še naprej izvajajo projekte po vprašljivih cenah in kakovosti, kar škoduje transparentnosti in učinkovitosti poslovanja naše agrarije. MKK premalo izkorišča svoje potenciale, kot so prodaja kakovostnega lesa, najemnine, subvencije, GERK-i in kapital iz denacionalizacije. Namesto tega so prioriteta novi upravi, stroški daril, izplačil in predvsem dragi projekti brez poslovnih načrtov, ki ne prinašajo donosov lastnikom ali novih vsebin. Redno poslovanje: brez napredka Poslovanje ostaja na ravni prejšnje uprave, saj niso vzpostavljeni profitni centri, ki bi omogočili preglednost prihodkov in stroškov. Najemnine ostajajo podcenjene, kontrola nad sečnjo in prodajo lesa pa je neustrezna s korupcijskimi tveganji. Nova uprava nima jasnega pregleda nad prihodki iz redne in sanitarne sečnje, oddajanja nepremičnin, upravljanje kapitala, subvencij in prodaje lesa. Preplačana gozdarska mehanizacija iz leta 2023 in visoka amortizacija dodatno bremenita bilanco MKK. Posledica je zmanjšano zaupanje članov, saj po ocenah izguba kapitala znaša več kot 2.000 evrov na člana letno. Stanje kapitala: blokirana sredstva denacionalizacije parcel – brez soglasja članov Nova uprava zadržuje denacionalizacijska sredstva, ki bi morala biti razdeljena članom. Povprečen član bi moral prejeti okoli 34.000 evrov z obrestnimi pripadki, vendar so ta sredstva žal neracionalno uporabljena za projekte brez soglasja članstva. Takšno ravnanje je pravno in etično sporno, zato mnogi člani že zahtevajo izplačilo svojega kapitalskega deleža, sploh po samovoljnem sprejetem predlogu upravnega odbora MKK, da zahtevane revizije za leto 2023 s strani članov na občem zboru – ne bo! Neracionalni projekti Nova uprava kljub preteklim neuspehom in slabi praksi v preteklosti nadaljuje z dragimi projekti brez jasnih koristi in morebitnimi subvencijami. Medtem ni konkretnih načrtov za izboljšanje rednega poslovanja ali ustvarjanje novih prihodkov, kot so višje najemnine, turizem in neurejene parkirnine, pa hkrati uprava zanemarja davčne obveznosti, ki nastajajo v razmerju do države po davkih iz kapitala, oddajanje parcel in lokalov. Kaj lahko storimo člani Člani moramo zahtevati takojšnjo razdelitev denacionalizacijskih sredstev v celoti na člana cca 34.000 evrov, preglednost poslovanja z vzpostavitvijo profitnih centrov poslovanja, prenehanje financiranja projektov brez donosnosti in poslovnih planov, večjo vključenost članov v odločanje – projektno financiranje že v zasnovi. Zaključek MKK mora izboljšati poslovanje in se osredotočiti na koristi za člane. Denar mora biti namenjen članom, ne pa neracionalnim projektom. Transparentno in učinkovito vodenje je nujno za prihodnost naše MKK na način »kolikor letos zaslužimo, toliko letos lahko investiramo«. Aleš Mesner, mag. član MKK, Kamnik Hišna imena so del nesnovne kulturne dediščine in zakladnica zanimivih informacij V občini Kamnik se je zaključil tretji korak v raziskovanju hišnih imen, v preteklem letu so jih zbrali več kot dvesto. Ana Jagodic Dolžan Kamnik – V preteklosti so se za prepoznavanje domačij in pripadajočih posesti predvsem pa ljudi na podeželju pogosteje kot priimki uporabljala hišna imena, zato so pomemben element slovenske kulturne dediščine, zanimiv tako za jezikoslovce, predvsem dialektologe in etimologe, kot za strokovnjake drugih ved, na primer etnologije, zgodovine, geografije, pa tudi za nestrokovno javnost. »V njih se odraža družbena zgodovina prebivalcev, njihov način življenja in materialna kultura ter sposobnost jedrnatega poimenovanja domačega okolja v maternem jeziku,« je pojasnila dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki sodeluje tudi pri projektih zbiranja starih hišnih imen. Kot nam je še povedala, so zemljepisna lastna imena, med katera spadajo tudi hišna, za dialektologe dragocen vir informacij o govorjenem jeziku, njegovem razvoju, govorcih ter okolju, v katerem so nastala in kjer se uporabljajo. »Primerjalna analiza gorenjskega občnoimenskega in lastnoimenskega narečnega gradiva na vseh jezikovnih ravninah je pokazala, da je v zbranih lastnih imenih ohranjena večina značilnosti narečij, ki se govorijo v tem prostoru, na primer različne stopnje oslabitve nenaglašenih in kratkih naglašenih samoglasnikov, akanje ter različne soglasniške spremembe, prav tako pa so vidne narečne značilnosti na oblikoslovni in besedotvorni ravnini.« Pester nabor imen Na območju Gorenjske in osrednje Slovenije zbiranje hišnih imen poteka od leta 2009. Pobudi se je doslej pridružilo 25 občin z več kot 500 kraji. V občini Kamnik se je raziskovanje začelo pred tremi leti, ko je seglo v Krajevni skupnosti (KS) Kamniška Bistrica in Tunjice. Lani se je Klemen Klinar lotil popisa in obravnave imen v KS Sela in Srednja vas, raziskano pa je bilo tudi območje Žal, Fužin in Košiš v KS Kamnik – center. »Med poletjem je potekalo zbiranje imen ter srečanja z domačini, na katerih so bila imena dokončno preverjena in potrjena. Na obravnavanem območju je bilo najdenih 214 starih hišnih imen, med njimi 20 za hiše, ki so že podrte. Zabeležena je bila tudi velika pestrost, saj je med vsemi zbranimi imeni le deset takšnih, ki se podvojijo: pr Bәzják, pr Buštjánuc, pr Fájfarjә, pr Jánәz, pr Kucján, pәr Kuváč, pr Kvádnk, pr Mrtínk, pr Suvínšk in U Kájž.« Tisti, ki so podali pisno soglasje, so jeseni prejeli brezplačno tablico s hišnim imenom, je še pojasnil in dodal, da je bilo tako označenih 111 domačij. Hišna imena, zbrana v krajevnih skupnostih Sela in Srednja vas, so objavljena tudi v knjižici Kako se pri vas reče?, ki je po besedah vodje projekta brezplačno na voljo na Občini Kamnik, in sicer pri Barbari Strajnar v času uradnih ur, v Marketu Srednja vas (za KS Srednja vas), domačini iz vasi v KS Sela pa se lahko obrnejo na predsednico in druge člane sveta KS. V digitalni obliki je knjižica dostopna na spletni strani hisnaimena.si, ki predstavlja stično točko lokalnih raziskovanj. »Ponuja podatke o 16.000 hišnih imenih, zbranih s pomočjo dela na terenu in v arhivih.« Ker je raba hišnih imen nesnovna kulturna dediščina, Na tablicah so hišna imena napisana v narečnem izgovoru, za kar so uporabljena naglasna znamenja in znak za polglasnik . / Foto: Klemen Klinar vpisana tudi v register pri ministrstvu za kulturo, je projekt zbiranja pomemben prispevek k ohranitvi in morebitni oživitvi dela ljudskega izročila, ki predvsem na podeželju posameznikom predstavlja po- memben del lokalne identitete, je še poudaril Klinar, vesel dobrega odziva med Kamničani, ter ob tem napovedal, da bo raziskovanje imen, ki se izvaja s podporo Občine Kamnik, potekalo tudi letos. 6 petek, 10. januarja 2025 Kultura Sabina Gruden: Perspektiva Domen Anžlovar Kamnik – Sabina Gruden, ki jo večina pozna kot odlično pevko, se uveljavlja tudi na drugih umetniških področjih. Svoja razmišljanja, filozofijo in kritičen pogled na družbo skozi ustvarjanje na likovnem, avdiovizualnem, fotografskem in literarnem področju na svojevrsten način združuje v celovitih avtorskih dogodkih. V zadnjem performansu/ umetniški instalaciji Perspektiva je raziskovala človeško zaznavo, percepcijo in perspektivo. Na temelju študija znanstvenih raziskav je oblikovala svoja spoznanja o vplivu nazorov, okoliščin, prepričanj, pa tudi časa in znanja na naše dojemanje sveta. Predstavila jih je z lastno poezijo, ki je nadgrajevala sporočilnost njenih likovnih del, fotografij in kratkih video filmov ter animacij. V likovnih delih je svoja razmišljanja izrazila v slikah na steklo, zlatih odti- sih listnih žil na temni podlagi, risbah s tušem, grafikah in akrilnih slikah na platnu. Z izredno subtilnim pristopom je v videih prikazala medčloveške odnose ter naše zaznave in čutenja. Performans Perspektiva je že tretji tovrstni projekt Sabine Gruden (Osvobojena 2022, Re-konstrukcija 2023). Perspektiva nas spodbuja, da razmišljamo o različnih zornih kotih gledanja na stvari. Odmik od sebe in pogled od daleč nam omogočata celovitejše razumevanje dogodkov, okoliščin, predmetov in zgodb. Pomembno je, da spoznamo, da je le od naše perspektive odvisno, ali so stvari majhne ali velike, in da znamo odkrivati lepoto v majhnih stvareh, kjer se skrivajo neskončna vesolja. Performans/umetniška instalacija Perspektiva je bila premierno predstavljena 27. novembra lani v Klubu Kino dom Kamnik, zdaj pa njena pot vodi še na druga primerna prizorišča. Performans Perspektiva je že tretji tovrstni projekt Sabine Gruden. / Foto: osebni arhiv Maleš na novo 1. stran Tudi sicer so za razliko od prejšnje razstave, ki je bila bolj posvečena grafiki in ilustraciji, tokrat v prvi vrsti želeli poudariti Maleševa slikarska dela. Ta v postavitvi prevladujejo, med njimi pa je tudi pomembno delo Vedeževalec, sicer slika manjšega formata, a sodi v zgodnje obdobje slikarjevega ustvarjanja. »Predstavljamo tudi tapiserijo z naslovom Večerne igre, na nasprotni steni pa je na primer tudi likovno delo, po katerem je ta nastala. Tapiserija je bila sicer razstavljena pred leti v Celju, zdaj je umeščena v tokratno postavitev,« pojasnjuje Saša Bučan. Odprtja so se udeležili tudi člani širše Maleševe družine, v imenu katerih je spregovorila slikarjeva vnukinja Katarina Pražnikar. »Vnuki smo zelo ponosni na našega deda in lepo je, da se tudi vsem ljubiteljem likovne umetnosti pokaže, kaj vse je naš ded ustvaril. Bil je zelo ustvarjalen in delaven, zato je njegovo umetnost težko pokazati na eni sami razstavi. Morda je način, da bi se na leto, dve dela v galerijski postavitvi menjala, ravno pravšnji, saj pogosteje povprečni obiskovalci ne prihajamo v galerijo,« je povedala Katarina Pražnikar in potrdila, da imajo tudi vnuki v svojih domovih veliko dedovih del, ki so jih izbrali iz njegove umetniške dediščine ali pa jim jih je podarila njihova mama Travica Maleš Grešak. Nova postavitev v Galeriji Miha Maleš je potrditev, kako bogata je zbirka umetnikovih del, ki jo ima Kamnik, hkrati pa dokaz, kako pomemben in ustvarjalen slovenski umetnik je bil kamniški rojak, slikar. Deset let Hiše keramike V decembru je društvo Hiša keramike, zakaj pa ne majolka zaznamovalo deset let delovanja. Začetki so bili skromni, a polni osebnih pobud in angažiranja. Danes so člani ponosni, da jih je ljubezen do keramike in domačega izročila vodila v ustanovitev društva, ki ohranja tradicijo izdelave kamniške majolike, obenem pa je odprto za ustvarjanje sodobne keramike. Katja Dolenc Kamnik – Zgodba o začetku društva se navezuje na čas, ko so na Perovem v Kamniku potekali Dnevi keramike in lončarstva na temo sklede. Lončarka in keramičarka Tatjana Hlačer, ki je kasneje postala prva predsednica društva, je v uvodnem govoru na decembrskem prazničnem srečanju obudila spomine: »Imeli smo delavnice in tečaje. Povabljenih je bilo veliko keramikov iz cele Slovenije, tudi iz Kamnika. Odziv Kamničanov je bil zanimiv, ker so vsi spraševali: 'Kaj pa majolika?'« Tedaj je med ustvarjalci padla ideja, da bi v tem smislu nekaj naredili za Kamnik. V hiši, v kateri je bil nekoč fotografski studio Aparnik, so za svoje delovanje najprej našli skupen prostor, oktobra 2014 so ustanovili društvo in se domislili imena: Kulturno umetniško društvo Hiša keramike, zakaj pa ne majolka, ki je tedaj mestu Kamnik predstavljal izziv, saj je bila to na neki način provokacija na zaprtje dekorativnega oddelka v tovarni Eti Svit leta 2008, v katerem so izdelovali tradicionalno kamniško majoliko. Spisali so še statut, 1. decembra 2014 pa predstavili svoje društvo na gradu Zaprice ter takoj začeli delovati. Tatjana Hlačer danes pravi, da so imeli veliko vneme, predvsem pa vizijo. V desetih letih delovanja so se zvrstile različne vsebine: tečaji, delavnice, predstavlja- Ob praznovanju desetletnice so podelili več priznanj. Na fotografiji so Tatjana Hlačer, Irena Radej in Slavica Cvetek. / Foto: Teja Hlačer nje kamniške keramične tradicije, razstavljanje keramike svojih članov. Leta 2015 so naredili Dneve keramike in lončarstva na temo majolike, leta 2017 pa za pomemben prispevek na področju kulture prejeli bronasto občinsko priznanje. Ko je Tatjana Hlačer zbolela, je vodenje društva prevzela Irena Radej, ki še obvlada izdelavo kamniške majolike od začetka do konca, skupaj s Slavico Cvetek pa sta med redkimi, ki jo še znajo poslikati. Pred desetimi leti je o tem napisala knjigo Poezija čopiča. V času pandemije je bila leta 2020 razstava Slovenska majolika v Narodnem muzeju v Ljubljani, pri kate- ri je Radejeva aktivno sodelovala in v katalogu objavila članek o izdelavi kamniške majolike. Ko se je razstava nato preselila v Medobčinski muzej Kamnik, so o tem posneli tudi film. Irena Radej danes meni, da se posledice omejitev še vedno čutijo. »Mi smo preživeli zato, ker smo vse delali prostovoljno. Denar, ki ga dobimo od prodaje, porabimo za stroške in material. Naše delo je tisto, ki kroji našo zgodbo. V tem času se je tudi izkristaliziralo, kako delamo. Ne gre pričakovati, da bi spet doživeli uspešno zgodbo s kamniško majoliko, kakršna je bila v nekdanji Jugoslaviji, a dokler bom lahko delala, bom, da se ohranja to znanje.« Ob praznovanju desetletja delovanja so prejeli priznanja vsi ustanovni člani društva, to so Lojze Ravnikar, Slavica Cvetek, Tatjana Hlačer, Denis Kuhar, Sanda Kürbus Zore, Polona Zajc, Mojca Žalik in Irena Radej, ter člani, ki so bili zelo vpeti v delovanje društva: Alenka Mele, Bernarda Novak, Irena Vrečar in Romana Blažun. Zahvaljujejo se tudi za vsa sredstva, ki so jih v tem času dobili od občine, podpornih članov in z različnimi donacijami, kakor tudi članom društva, ki so v skupne prostore prinesli svoje pripomočke, da so lahko delali. Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Branje je iskanje – bralni bingo Erika Poljanšek Branje je ena najlepših dejavnosti, ki nas popelje v nešteto zgodb, hkrati pa bogati našo domišljijo in krepi razumevanje sveta. Letos smo v Knjižnici Franceta Ba- lantiča Kamnik za vse družine in posameznike do 18. leta starosti v okviru projekta Branje je iskanje pripravili prav posebno dejavnost, bralni bingo. Saj se še spomnite tiste igre, ko imate poln kartonček in zavpijete: »Bingo!« V naši igri so kvadratki polni bralnih dejavnosti. V nadaljevanju članka boste našli nekaj nalog, ki se v njem skrivajo. Ena izmed njih je poiskati uganke in kakšno zastaviti svojemu prijatelju. Predlagam Skrivnostne uganke avtorice Ane Gallo, pri katerih bo lahko sodelovala in razgibala svoje možgančke cela družina. Zraven lahko povabite še prijatelje ter tekmujete, kdo bo prej razvozlal 25 zgodb. Ena izmed aktivnosti je tudi branje knjige slovenskega avtorja. Predlagam avtorico Anjo Štefan in knjigo Lisička sestrička: živalske pravljice od tu in tam. Za starejše otroke pa knjigo Koliko še? avtorice Janje Vidmar. Eden od izzivov je, da na policah poiščete knjigo, ki je izšla leta 2024, in jo preberete. Predlagam knjigo Zmajevka Ljudmila zboli avtorice Annet Stütze. Slikanica je primerna za bralce začetnike, vsakemu poglavju pa sledijo še delovni listi. V enem od kvadratkov najdete napotek, da preberite knjigo, ki ima v naslovu besedo knjižnica. Predlagam slikanico Lev v knjižnici avtorice Michelle Knudsen. Knjiga Dan s prijatelji Philipa Waechterja je kot nalašč, da prečrtate kvadratek z navodilom, da preberite knjigo o prijateljstvu. Le katero knjigo bi lahko brali pod drevesom? Predlagam slikanico za otroke in odrasle Jabolka gospoda Peabodyja, ki govori o moči besed. Njena avtorica je Madonna. Le kaj bi brali med počitnicami? Morda Pogruntavščine avtorice Lučke Lučovnik. Knjiga vas bo na zanimiv način popeljala po svetu in zgodovini. Slikanica Iskanje včerajšnjega dne, ki govori o sreči, črnih luknjah, o zvezdah in potovanju skoz čas, avtorice Alison Jay je idealna za branje v postelji. Skratka – pridružite se projektu Branje je iskanje in odkrijte še druge bralne izzive, ki vam jih ponuja bralni bingo. 7 petek, 10. januarja 2025 Kultura Jubilej fotografov Člani Foto kluba Kamnik, ki so decembra praznovali dvajset let ustvarjanja, so se mejnika spomnili z jubilejno publikacijo, kratkim dokumentarnim filmom in razstavami. Aleš Senožetnik Kamnik – V začetku decembra je minilo dvajset let od ustanovitve Foto kluba Kamnik. Obletnico so člani zaznamovali s skupinsko razstavo FKK OFF!, s katero tradicionalno sklenejo leto, poleg tega pa so na steni Kreativne četrti Barutana postavili še razstavo arhivskih slik, s katero se spominjajo preteklih dveh desetletij, izdali so jubilejno publikacijo in kratek dokumentarni film o prehojeni poti in vtisih članov, ki sestavljajo kamniško fotografsko društvo. Lani je klub uspešno kandidiral tudi na razpisu ministrstva za kulturo in pridobil status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture. »Bili smo polni entuziazma, energije in idej … in željni ustvarjanja doma – v Kamniku,« se začetkov spominja Ana Stanovnik Perčič, ki je bila skupaj z Bojanom Težakom pred dvajsetimi leti pobudnica ustanovitve ter tudi prva predsednica kluba. Dodaja, da se takrat še niso zavedali, kako veliko stvar ustvarjajo. V znamenju plesnih ritmov Tokratni novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik je bil v znamenju plesnih ritmov. Aleš Senožetnik Kamnik – Tik pred prazniki so člani simfoničnega orkestra pripravili že 53. novoletni koncert in z razgibanim programom dvakrat napolnili veliko dvorano kamniškega kulturnega doma. Kot je naznanjal že naslov Svet v ritmu, je bil tokratni repertoar v znamenju plesa. tim Šostakovičevim Valčkom št. 2, v nadaljevanju pa so prešli tudi na ritme popularne glasbe. Poleg Avsenikovega spomina pa niso manjkali niti brezčasna ameriška standarda Come Dance with Me in Cheeck to Check ter zimzelena Sepetova popevka Zemlja pleše. Pri slednjih treh je kot solist nastopil Marijan Kamniški fotografi so praznovali dvajseti rojstni dan. / Foto: Foto klub Kamnik »Niso nas zanimale klasične razstave z vnaprej dogovorjenimi temami, v galerijah z omejenim delovnim časom in majhnim številom obiskovalcev. Želeli smo fotografijo približati ljudem in svoje delo predstaviti čim bližje očem,« pa je k temu dodal Bojan Težak, ki je kasneje prevzel vodenje kluba in je bil skupaj s Klemnom Brumcem gonilna sila mednarodnega fotografskega natečaja Exposed, ki ga je klub pripravljal pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije in mednarodnih zvez FIAP ter PSA in je v petih letih privabil več tisoč avtorjev iz več kot šestdesetih držav. Poleg klubskih razstav, ki jih pripravljajo vsa ta leta, so sodelovali tudi na mednarodnem bienalu sodobne slo- venske fotografije Photonic Moments, v goste vabijo priznane slovenske fotografe, tudi sami pa organizirajo delavnice, na katerih širijo svoje fotografsko znanje. Med njimi velja omeniti delavnice analogne fotografije, ki jih pripravlja Dušan Letnar, ki tudi sicer skrbi za klubsko temnico, v kateri še vedno negujejo znanje klasičnih fotografskih tehnik. Redno sodelujejo z Mladinskim centrom Kotlovnica, Domom kulture Kamnik ter kamniško knjižnico, kjer so imeli tudi prve prostore, še danes pa skrbijo tudi za zbirko knjig s področja fotografije, ki je del kamniške knjižnice in je dosegljiva vsem članom knjižnice. V zadnjem času so v klubskih prostorih v Domu kulture Kamnik uredili tudi lastno razstavišče. Kot je povedala zdajšnja predsednica Polona Smolnikar, so s tem želeli doseči večjo avtonomijo pri načrtovanju in izvedbi razstav. Lani je klub uspešno kandidiral tudi na razpisu ministrstva za kulturo in pridobil status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture. »Želimo si, da bi nam novopridobljeni naziv dal še večjo veljavo in nam pomagal pri uresničevanju naše vizije članom nuditi ustrezno podporno okolje, dostopen prostor za učenje, navdih in ustvarjanje,« je povedala Polona Smolnikar. Na praznovanju obletnice jim je zahvalo za prispevek k soustvarjanju kamniške kulturne scene izročil tudi kamniški župan Matej Slapar. Koncert pri frančiškanih V zadnjem predprazničnem tednu so učenci Glasbene šole Kamnik že drugič pripravili prisrčen koncert pri frančiškanih v Kamniku. Simfonični orkester Domžale - Kamnik s solistom Marijanom Novakom / Foto: Aleš Senožetnik Prvi del so odprli s Plesom komedijantov iz opere Prodana nevesta Bedřicha Smetane, nadaljevali z valčkom iz opere Jevgenij Onjegin Čajkovskega, nato pa je sledil Saint-Saënsov Mrtvaški ples, pri katerem je kot violinistka nastopila nadarjena Ivona Lederer, dijakinja drugega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, sicer pa dobitnica več nagrad s tekmovanj doma in v tujini. Pred odmorom so poslušalci slišali še Ples uric iz Ponchiellijeve opere La Gioconda. Žanrsko razgiban spored pod taktirko dirigenta Zorana Bičanina se je nadaljeval tudi v drugem delu, ki so ga simfoniki začeli z znameni- Novak, ki je sicer trenutno študent džezovskega petja na zasebni Univerzi za glasbo Gustava Mahlerja v Celovcu in je kot solist med drugim nastopil tudi že z Big Bandom RTV Slovenija. Povezave in vzporednice skladbami tokratnega repertoarja je vlekla Eva Stražar, ki je kot povezovalka programa razkrila marsikatero zanimivo podrobnost iz življenja skladateljev in zakulisja njihovega ustvarjanja. Simfoniki že več kot pol stoletja razveseljujejo ljubitelje glasbe na Kamniškem in Domžalskem in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Praznični repertoar so pred novim letom ponovili tudi v Domžalah. Helena Kregar Kamnik – Za njimi so bili že veliki koncerti v Domu kulture Kamnik, a so se vabilu prijazno odzvali. Tudi tokrat so nastopili pred polno dvorano staršev, dedkov, babic in drugih zvestih obiskovalcev četrtkovih večerov, ki jih pripravlja Društvo sv. Jakoba Kamnik. Mladi virtuozi svetovnega slovesa, a čez nekaj let, kot jih rad imenuje gostitelj p. Ciril Božič, so bili letos iz različnih razredov glasbene šole. Nastopili so violinistke in violončelistka iz razredov profesorice Mirele Rihtar in profesorja Janeza Klobčarja, citrarke Tomaža Plahutnika ter pihalci in trobilci iz razredov profesorja Blaža Trobasa in profesorice Neže Gruden, ki je organizirala in vodila koncert. Nabito polna dvorana je mlade Festival svobodne video produkcije Maša Likosar Koncert učencev Glasbene šole Kamnik pri frančiškanih / Foto: arhiv organizatorja glasbenike nagrajevala s hvaležnim aplavzom, saj so res pokazali vse svoje talente, veselje in prizadevnost, čeprav nekateri delajo šele prve korake svojega muziciranja. Aplavz je bil seveda najbolj bučen na koncu, ko nam je trobilni ansambel zaigral odlomek iz simfonične pesnitve Vltava Bedřicha Smetane in odlomek iz Gershwinove Rapsodije v modrem. Nastop se je zaključil z zahvalami učiteljem, nastopajočim in z voščili za prihajajoče praznike, za kar sta prijazno poskrbela p. Ciril in predsednica Društva sv. Jakoba gospa Marjeta Humar. Upamo, da bo koncert res postal tradicionalen, saj mladi glasbeniki prinesejo veliko mero prazničnega vzdušja v predpraznični Kamnik. Kamnik – V Mladinskem centru Kotlovnica Kamnik tudi letos pripravljajo Festival svobodne video produkcije. Ob tem vabijo k sodelovanju ustvarjalce, da delijo svoje video izdelke. Žirija bo pregledala prispela dela in jih uvrstila v festivalski program, najbolj izstopajočim delom pa bo podelila priznanja – zlate ribice. Festival je namenjen neodvisnim produkcijskim skupinam in posameznikom, da pokažejo svoja dela in izmenjajo izkušnje s področja video produkcije, obenem pa tudi gle- dalcem, ki jih zanimajo sveži prijemi neodvisne video produkcije. Festival ni žanrsko opredeljen, iščejo pa se, poleg vsebine, tudi presežki v uporabi produkcijskih tehnik in načinov izdelave del, razvoj video produkcije in deljenje izkušenj. V organizaciji Mladinskega centra Kotlovnica in ob podpori Občine Kamnik, Urada Republike Slovenije za mladino, JSKD OI Kamnik, Javnega zavoda za kulturo Kamnik in Ministrstva RS za kulturo je to že 12. festival, ki bo potekal v soboto, 1. februarja. Prijave del za festival potekajo do 12. januarja. 8 petek, 10. januarja 2025 Zanimivosti Božični koncert Cantemusa Lirine pevske jaslice »Kaj se vam zdi, pastirci vi, al' ste kaj slišali? Veseli glas gre dol do vas.« Pevci PSPD Lira vsako leto 30. decembra že 23 let izvajamo pevske jaslice v cerkvi sv. Primoža. Nadja Uršič Kamnik – Takole so nas z mogočno pesmijo radostno nagovorili pevci Mešanega pevskega zbora Cantemus pri sveti maši in na koncertu po njej na božični dan, 25. decembra, v polno zasedeni praznično okrašeni cerkvi svetega Jakoba v Kamniku. Glasba je univerzalni jezik, ki ne pozna meja, ki presega čas in prostor ter nas popelje v svet čustev, spominov in sanj. Hvaležni obiskovalci so prisluhnili skrbno izbranemu in odlično vodenemu glasbenemu izboru izjemne zborovodkinje Uršule Jašovec. V prvem delu so bili izvajani božični napevi Sicilije, Francije, Poljske, Anglije in Škotske. V drugem delu koncerta pa so večglasno in ob spremljavi mogočnih orgel, na katerih je zbor spremljal mladi in talentirani Peter Jereb, zazvenele priredbe slovenskih narodnih in ljudskih pesmi. Zadnja je poslušalce nagovorila harmonična in slovesna Božična noč Johna Rutterja. Čarobni večer je v cerkvi Frančiškanskega samostana zaključila s poslušalci in obiskovalci zapeta pesem Sveta noč. Mešani pevski zbor Cantemus neprekinjeno deluje že polnih 46 let, članstvo se je z leti spreminjalo, občasno pomlajevalo, pridobilo je prepoznavnost in kvaliteto, vztrajnost je bila poplačana. Letos je njihovo prizadevanje za ohranitev slovenske narodne/ljudske pesmi dobilo tudi uradno mednarodno potrditev, na kar so izjemno ponosni. Na festivalu Bratislava cantat​II 2024 so zasluženo prejeli zlato priznanje v kategoriji narodnih pesmi v izvedbi a cappella, kar jih je pozitivno motiviralo za nadaljnje projekte. Nemudoma so začeli priprave ter v novembru v počastitev sokrajana generala Rudolfa Maistra v dvorani Samostana Mekinje izvedli slavnostni Maistrov koncert. Advent in božični čas sta vsako leto namenjena tradicionalnim dejavnostim, zato pevci Cantemusa z veseljem in navdušenjem poslušalce in sebe nagradijo s tradicionalnim koncertom božičnih pesmi. Če jih želite v času do svečnice ponovno slišati, boste imeli priložnost v nedeljo, 12. januarja, v cerkvi svetega Petra v Komendi po 10. maši in v nedeljo, 19. januarja, v cerkvi Device Marije v Šinkovem Turnu med sveto mašo ob 9.30 in na koncertu po njej. Alojz Hančič Črno pri Kamniku – Letos je krasen dan nagradil vse, ki so se povzpeli k cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom in ob zahajajočem soncu uživali v našem petju in ob izbranih zvokih flavte, citer, roga in violine naši gostov. Tokratni koncert je naš umetniški vodja prof. dr. Andrej Misson oblikoval tako, da smo se v prvem delu spomnili 120. obletnice rojstva in 50. obletnice smrti Franceta Ačka, ki je deloval in ustvarjal tudi na Kamniškem. V drugem delu pa je bila tema Božične pesmi za mir, zadnji del pa je nosil naslov Raj in svet. Kdo bi si daljnega leta 2002, ko sem predlagal, da bi imeli božični koncert pri sv. Primožu, mislil, da se bo tako dobro prijel med poslušalci. Morda je uspelo zato, ker je Primož Krt zanj našel tako primerno ime. Celo med pevci so bili takrat pomisleki in so menili, da ne bo uspelo, ker je kraj preveč odročen in se je tja treba odpraviti peš iz doline. Živ je spomin na prvo leto, ko sva s sopevcem, tudi Alojzem, na ramenih v snegu nesla gor agregat, da smo imeli v cerkvi luč. Naslednji dan pa sva ga na saneh z ženo pripeljala v dolino. Vsi smo bili prijetno presenečeni, da je bilo kljub Pevci PSPD Lira vsako leto 30. decembra izvajamo pevske jaslice v cerkvi sv. Primoža. / Foto: Alojz Hančič snegu kar precej obiskovalcev, željnih tovrstnih dogodkov. Po prvem nastopu je število obiskovalcev vsako leto naraščalo. Nobeno vreme ne odvrne ljudi od tega, da bi prišli vsakega 30. decembra ob 17. uri v cerkev sv. Primoža. Koncertu smo se morali odpovedati samo enkrat, in to v času covida. Vsa leta v goste vabimo različne glasbenike in pevce. S ponosom lahko rečemo, da so bili naši gostje eminentni glasbeniki, kot so Mate Bekavac, vsestranski glasbenik, svetovno uveljavljen klarinetist, dobitnik nagrade Prešernovega sklada; Boštjan Gombač, znan slovenski multiinstrumentalist ter skladatelj glasbe za gledališče, film in televizijo; tolkalka Petra Vidmar, profesorica za tolkala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in solistka v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Letos sta bila naša gosta Milena Lipovšek, 1. flavtistka solistka v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, profesorica flavte na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, ter njen mož Boštjan Lipovšek, eden najvidnejših slovenskih hornistov, solist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, red. prof. na Akademiji za glasbo, prejemnik Prešernove nagrade. Naša vsakoletna gosta pa imamo že kar za svoja. Tomaž Plahutnik, citrar in glasbeni pedagog, ki že 38 let poučuje citre v Glasbeni šoli Kamnik, član Slovenskega citrarskega kvarteta, katerega ustanovni član je, in Peter Napret, ki je po glasbeni akademiji, smer violina, za- čel raziskovati citre in citrarstvo doma in po svetu in študiral citre na Tirolskem deželnem konservatoriju. To je le nekaj vrhunskih glasbenikov, ki so nam pomagali pričarati božično vzdušje v tem čudovitem romarskem hramu. Naj omenim še dve solistki: sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt, solistko v Operi SNG Maribor, in Katarino Pustinek Rakar, solo pevko, skladateljico, oboistko in asistentko na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Zahvala gre tudi našim gostiteljem, župniku Luki Demšarju, Petru Uršiču ter Alešu Slugi, in vsem vam, ki nam s svojo prisotnostjo dajete energijo in spodbudo za naše delo. Hvala tudi Maticu, ki je lepo povezal teme programa. Božiček med člani Sožitja Sobota, 21. decembra, je bila prav zares čarobna. Na ta dan je bil zimski solsticij z najkrajšim dnevom in najdaljšo nočjo v letu in nastopom koledarske zime. Irena Bizjak Božični koncert Mešanega pevskega zbora Cantemus iz Kamnika / Foto: Metod Palčič Prednovoletno srečanje Maša Likosar Kamnik – Dan pred božičem so v Ciriusu Kamnik pripravili prednovoletno srečanje, ki je bilo prežeto s prazničnim vzdušjem in srčnostjo. Dogodka se je v imenu Občine Kamnik udeležil župan Matej Slapar, pridružili pa so se mu tudi direktor Ciriusa Kamnik Samo Rumež, ravnateljica Osnovne šole Ciriusa Kamnik Isabelle Morel Bera, ravnateljica Doma Cirius Kamnik Simona Rogič Užek, predsednica Zavoda Cirius Katja Antosiewicz ter ravnatelj Srednje šole Cirius Kamnik Iztok Osolnik. Otroci in mladostniki so skupaj s strokovnimi sodelavci ter spremljevalci pripravili prireditev z glasbo in plesom. Dogodek je bil tudi priložnost za zahvalo in čestitke sodelavcem, ki so se ob koncu leta upokojili, ter vsem zaposlenim, ki v kamniškem zavodu aktivno delujejo deset, dvajset, trideset in štirideset let. »Za piko na i popolne prireditve so poskrbeli tudi zaposleni, ki so zapeli za otroke in z otroki. Otroci so nas obenem spomnili tudi na prihajajoči državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti,« so dejali na kamniški občini. Mekinje – Prav na ta dan je člane Društva Sožitje Kamnik obiskal Božiček. Pričakali smo ga v Samostanu Mekinje, ki ga je v mrzlem zimskem jutru objemal venec zasneženih gora. V skoraj pravljičnem vzdušju so veliko dvorano samostana napolnili prav posebni ljudje, ljudje odprtih src, toplih objemov, odkritih nasmehov, takšni, ki še vedno znajo imeti iskreno radi. Čakanje na prihod Božička nam je krajšala avtorska igrica Družinskega gledališča Kolenc z naslovom Škratka na delu. Poučna zgodbica, v kateri smo se skozi škratje dogodivščine naučili, da nagajivost, ki jo včasih naredimo drugemu, lahko tudi boli. Zato ostanimo ali postanimo raje dobri, prijazni in ponudimo pomoč, kadar jo kdo potrebuje, saj si želimo, da bi bili takšni tudi drugi do nas. Škrata sta bila nagrajena z bučnim aplavzom in takoj Božiček med člani Društva Sožitje Kamnik / Foto: arhiv društva zatem je iz vseh grl zadonelo: »Božiček!« Kar nekajkrat ga je bilo treba poklicati in končno se je ob spremljavi zvončkov stari mož z belo brado in rdečo kapo sprehodil med nami, pobožal to in ono glavico in prižigal iskrice v očeh. Razdelil je bogata darila, poslušal pesmice in se zahvalil za vse prisrčne objeme in risbice. Po dolgih letih se je v njegov objem stisnila tudi Romana Učakar, podžupanja Občine Kamnik. Stvar je namreč takšna, da mora Božiček vsako leto obdariti ogromno otrok po vsem svetu in takrat mu priskočijo na pomoč tudi dobri ljudje. Kot že mnogo let doslej mu pri obdaritvi naših članov pomaga Občina Kamnik, za vse sladke dobrote in teh je bilo res obilo, podjetje Mars z Mitjem Koprivcem, knjigarna Office in Papirnica Lipa. Ko smo pomahali Božičku v slovo, smo se ob objemih in voščilih družili ob pecivu, ki so ga pripravili Joži Svetlin, Darinka Sušnik in Uroš Repanšek. Sobota, 21. decembra, je bil dan, ki je pričaral nepozabno praznično vzdušje in srca naših ljudi, kljub prizadevanjem mnogih žal še vedno prepogosto potisnjenih na rob družbe, napolnil s srečo in toplino. 9 petek, 10. januarja 2025 Zanimivosti Drugi misijonski pohod Novembra je v župnijah Kamnik in Tunjice potekal drugi misijonski pohod, ki je povezal skoraj sedemdeset pohodnikov. Mateja H. Kuhar Kamnik – Prvi misijonski pohod je potekal decembra leta 2023 kot priprava na sveti misijon. Pohod je bil med verniki dobro sprejet, tako da so se odločili za ponovitev dogodka, tokrat v obliki pomisijonskega pohoda. Romarji so se zbrali v cerkvi sv. Jakoba pri Frančiškanskem samostanu, kjer jim je pater Ciril Božič podelil Božji blagoslov. Nato so se romarji podali na 17-kilometrsko pot, polno razmišljanja o življenju, hvaležnosti in zaupanju v Boga. Pohod je ves čas spremljal misijonar brat Jakob Kunšič, ki je romarje na vsaki postaji nagovoril z navdihujočimi nagovori na temo gesla svetega misijona: Ne boj se, mala čreda. Vsak nagovor je bil prežet z globoko duhovno mislijo o hvaležnosti, premagovanju strahov in iskanju Božje bližine. Pot je romarje najprej vodila do cerkve sv. Ane v Tunjicah, kjer jih je pričakal otroški pevski zborček. Nato so pot nadaljevali v Podgorje in čez podgorska polja do naslednje postaje, ki je bila cerkev sv. Ožbolta v Volčjem Potoku. V Volčjem Potoku so romarje pričakali tudi s toplim kosilom. Ob hrani in prijetnem pogovoru so po- Razstava jaslic S tradicionalno prireditvijo, katere osrednji del so bili nastopi Ane in Tomaža Plahutnika ter Mladinskega pevskega zbora Župnije Brdo, predstava živih jaslic ter zanimiva razstava jaslic v prireditvenem šotoru, je Turistično društvo Tuhinjska dolina v času božično-novoletnih praznikov zaključila izjemno leto. Katja Dolenc Drugi misijonski pohod je bil mnogo več kot zgolj fizična dejavnost. Bil je priložnost za osebno rast, krepitev vere in občestva med udeleženci. / Foto: L. D. hodniki utrdili tudi medsebojne vezi. Po okrepčilu so pot nadaljevali proti Kamniku, k cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja. V zaključnem nagovoru je župnik Luka Demšar izrazil zahvalo vsem pohodnikom za udeležbo in njihovo zavzetost ter jih povabil na naslednji misijonski pohod, ki naj bi po njegovih besedah sledil kmalu. Drugi misijonski pohod je bil mnogo več kot zgolj fizična dejavnost. Bil je priložnost za osebno rast, krepitev vere in občestva med udeleženci. Pohodniki so bili nagovorjeni k zaupanju v Božjo moč, opuščanju strahov in prepoznavanju hvaležnosti v vsakodnevnem življenju. Dogodek je ponovno pokazal, kako pomembni so takšni trenutki povezovanja, ki krepijo duhovno življenje posameznika in skupnosti. Župniji Kamnik in Tunjice sta s tem dogodkom ne le poglobili dediščino svetega misijona, temveč tudi poudarili pomen hoje v veri, tako dobesedno kot simbolično. Naslednji misijonski pohod bo zagotovo spet priložnost za takšno duhovno doživetje. Snovik – Na praznični večer, 26. decembra lani, so člani Turističnega društva Tuhinjska dolina organizirali prijetno prireditev, s katero so povezali praznovanje božiča in dan samostojnosti in enotnosti, obenem pa zaznamovali izjemo leto. Med zadnjimi dosežki je položitev temeljnega kamna za novi Kneipp natur hotel v Snoviku. Na prireditvenem prostoru se je kljub mrazu zbralo veliko število ljudi, ki so najprej slišali čudovite božične pesmi v izvedbi Mladinskega pevskega zbora Župnije Brdo pod vodstvom Petre Avbelj, izvrstnega citrarja Tomaža Plahutnika in njegove hčere Ane, sopranistke, ki je navdušila z opernimi izvedbami. Sledila je tradicionalna predstava z živimi jaslicami, v kateri so prikazali svetopisemsko zgodbo o Jožefu in Mariji, ki iščeta prenočišče, Jezusovo rojstvo in prihod svetih treh kraljev na konjih. Povezovala jo je Manja Žebaljec, ob odlično po- Med razstavljavci so veliko pozornosti pritegnile jaslice Naceta Urankarja iz Snovika, ki so delovale nekam znano … / Foto: Katja Dolenc stavljeni scenografiji pa izvedli številni nastopajoči, osliček, konji in ovce. Po zaključnem nagovoru predsednika društva Ivana Hribarja, ki se je med drugim zahvalil več kot osemdesetim soustvarjalcem prireditve iz turističnega, konjerejskega in gasilskega društva, kakor tudi številnim prisotnim za obisk, ter skupaj odpeti skladbi Sveta noč so si obiskovalci lahko ogle- Dedek Mraz obdaril otroke Dedek Mraz je obdaril otroke družin v stiski iz občine Kamnik. Irena Tonin Šmarca – V soboto, 14. decembra, je v Domu kulture Šmarca potekala čarobna prireditev za otroke, ki jo je organiziralo Društvo prijateljev mladine Kamnik. Društvo, ki uspešno deluje že dve leti in nosi status humanitarne organizacije, otrokom in mladostnikom ponuja ustvarjalne, zabavne in poučne prostočasne dejavnosti. Prav tako skrbi za za- ščito otrokovih pravic ter nudi podporo družinam v stiski. December, mesec dobrote in obdarovanja, je za društvo še posebno dejaven. Tokrat so s prireditvijo Prihod Dedka Mraza pričarali nepozabno praznično vzdušje. Dogodek je odprl hudomušni škrat Lenko, ki je s svojimi vragolijami in zabavnimi igrami navdušil otroke. Ti so veselo plesali in peli, vse dokler se ni pojavil težko pričakovani S prireditvijo Prihod Dedka Mraza so pričarali nepozabno praznično vzdušje. / Foto: arhiv društva Dedek Mraz. Njegov prihod je razveselil vse otroke. Darila za otroke so velikodušno prispevali mnogi donatorji. Zveza prijateljev mladine Slovenije je prispevala številna raznolika darila, dijaki GSŠRM Kamnik nove in rabljene igrače, podjetje Snicker Workwear otroške jakne, Občina Kamnik sladkarije, založba Urmal pa knjige. Za sladek zaključek so otroci uživali v krofih Pekarne Kamnik, medtem ko so starši prejeli jajca podjetja Jata Emona za peko prazničnih dobrot. Več kot 80 otrok je uživalo v veselju, glasbi in darilih, ki so jim polepšala praznični dan. Posebno pozornost so dobili otroci in mladostniki iz družin v stiski, saj so jim njihovi botri pripravili prav posebna darila, namenjena prav njim. Prireditev je ponovno pokazala, kako s skupnimi močmi lahko prikličemo nasmehe na obraze otrok in jim pričaramo nepozabne trenutke v prazničnem času. Številni sodelujoči so izvrstno uprizorili svetopisemsko zgodbo, tudi žive jaslice. / Foto: Katja Dolenc dali žive jaslice od blizu, zelo zanimivo razstavo jaslic pa pod prireditvenim šotorom. Na njej so sodelovali številni avtorji, domači in iz okolice, ki so navdušili z domiselnimi izvedbami in raznovrstnimi materiali, kot so les, glina, keramika, mavec, slama, plastika, čipke in gobelini. A člani društva, ki v letos praznujejo dvajset let delovanja, ne počivajo. V tem času spreminjajo prireditveni šotor v drsališče, ki bo odprto od 6. februarja do 2. marca in bo ob praznikih tematsko obarvano – kulturno, zaljubljeno in pustno, 15. februarja bodo imeli celo hokejski turnir. V času zimskih šolskih počitnic in ob koncih tedna bo v organizaciji ŠAD Mavrica potekala šola drsanja, za katero že sprejemajo prijave. Vstop na drsališče bo prost, izposoditi si bo možno drsalke, čelado in druge pripomočke, v ledni dvorani pa bodo na voljo še namizni tenis in nogomet, pikado ter kakšen topel napitek. Odkup – posek – spravilo in prevoz lesa I Odkup biomase 051 358 368 I info@megales.si I w w w.megales.si 10 petek, 10. januarja 2025 Šport Najboljši gorski tekači Uspešen nastop judoistov Katarina Kumer Ljubljana – V soboto, 21. decembra, smo se z Judo klubom Komenda udeležili mednarodnega turnirja Kagami Biraki, ki ga je organiziral Judo klub Golovec v Ljubljani. Tekmovanja smo se udeležili skupaj z Judo klub Ippon Kamnik in Judo klubom Litija. Naši judoisti so nastopili v starostnih kategorijah U10 in U12 ter prikazali odlične borbe, polne športnega duha in priložnosti za napredova- nje. Tekmovalci so se soočili z močno konkurenco in dokazali svojo pripravljenost ter borbenost. Njihov trud je bil nagrajen z več osvojenimi odličji, kar potrjuje kakovost dela v naših klubih. V kategoriji U10 si je prvo mesto prislužil Žan Klemen, na drugo mesto sta se uvrstila Urban Fideršek in Viacheslav Kucherov, tretje mesto pa je osvojil Erik Zupančič. V kategoriji U12 je bil prvi Mark Andoljšek, tretji pa Milan Kanduč. V Kamniku je decembra potekal letni zbor in slovesni zaključek sezone v gorskih tekih, na katerem so podelili lovorike najboljšim gorskim tekačem leta 2024. Dogodek je organiziralo Združenje za gorske teke Atletske zveze Slovenije pod vodstvom predsednika Dušana Papeža. Naj gorska tekača leta 2024 sta Timotej Bečan in Lucija Krkoč. Kamnik – V Domu kulture Kamnik so se na prireditvi z več kot tridesetletno tradicijo zbrali najboljši gorski tekači, zmagovalci domačega niza Pokala Slovenije, ter predstavniki klubov in organizatorjev. Dogodek je potekal pod okriljem Atletske zveze Slovenije (AZS), ki jo vodi predsednik Primož Feguš, ter Svetovne zveze za gorski tek, katere predsednik Tomo Šarf je bil tokrat odsoten. Zbrane sta nagovorila tudi župan Občine Kamnik Matej Slapar in predsednik Združenja za gorske teke pri AZS ter podpredsednik AZS Dušan Papež. Odličen kolesarski vodnik za ljubitelje cestnega kolesarstva, ki predstavlja šestinšestdeset krogov po Sloveniji in zamejstvu, v katerih vas čaka najmanj tisoč višinskih metrov vzpona (in spusta). Prevozil in napisal Tadej Golob! Mehka vezava, 333 strani. 2490 Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. EUR + po rodni sceni. Temu dosežku je dodala še državna naslova v disciplinah gor in gor/dol, zmagala pa je tudi v Pokalu Slovenije. Poleg domačih zmag je zabeležila tudi nekaj prestižnih zmag v sosednji Italiji. Marko in Petra Tratnik zadnja leta dokazujeta, da sta zelo vsestranska tekača, še posebej dobro pa se znajdeta na trail tekih. Na evropskem prvenstvu je Marko na trailu osvojil 40. mesto, Petra pa je bila odlična 10. Oba sta slavila tudi na prestižnem domačem trail tekmovanju v Vipavski dolini. Maša Likosar št ni n a Zlate mladinke Krkočeva in Bečan Timotej Bečan je v letošnji sezoni znova dokazal, da ostaja najboljši slovenski gorski tekač. / Foto: Primož Pičulin, arhiv GG Najbolj gorska tekača leta 2024 sta Timotej Bečan (Papež) in Lucija Krkoč (Nanos). Naj trail tekača leta sta sestra in brat Petra in Marko Tratnik (oba Nanos). Na prireditvi so bili razglašeni tudi najperspektivnejši mladi gorski tekači. To so postali Klara Velepec (Radovljica), Klara Močnik (Papež) in Tine Žižmond (Papež), ki so tudi prejemniki Sklada za perspektivne mlade gorske tekače. Kot so zapisali na Atletski zvezi Slovenije, je Timotej Bečan v letošnji sezoni znova dokazal, da ostaja najboljši slovenski gorski tekač. Postal je državni prvak v disciplini gor in gor/dol, blestel je na mednarodnem teku na Šmarni gori, osvojil pa je tudi pokalno lovoriko v članski kategoriji. Na evropskem prvenstvu v Annecyju je v disciplini gor zasedel 22. mesto, v disciplini gor/ dol pa je bil 27. V Collini je bil najhitrejši član slovenske štafete, ki je osvojila tretje mesto. Krkočeva, ena najuspešnejših slovenskih gorskih tekačic vseh časov, je po navedbah Atletske zveze Slovenije v letošnji sezoni s sedmim mestom na evropskem prvenstvu dosegla slovenski vrhunec sezone na medna- Podelili so še nagrade najbolj pridnim tekačem in tekačicam, ki so se udeležili vseh tekem, in nagrade prizadevnim organizatorjem tekmovanj, brez katerih izvedba Pokala Slovenije ne bi bila možna. Organizatorji prireditve pa so se spomnili tudi zlatih mladink, ki so pred 25 leti v Maleziji osvojile ekipno zmago. Po več kot dveh desetletjih so tako na kamniškem odru skupaj stale dvojčici Ines Iskra in Tina Jereb (takrat obe Hižar) ter Svetlana Bajić. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Praznovali sedemdeset let Na kegljišču v Kamniku je potekala slovesna prireditev ob sedemdesetletnici kegljaškega kluba Kamnik. Gašper Pirman V podjetju PAX svečarna Stele, d. o. o., zaposlimo VODJA PRODAJE IN NABAVE ZA DOMAČI IN TUJI TRG (m/ž) Nudimo: - redno zaposlitev - redno in stimulativno plačilo - možnost osebnega in poklicnega razvoja Prijave in CV sprejemamo na info@pax.si do 17. 1. 2025. Pax svečarna Stele d.o.o., Bakovnik 3, 1240 Kamnik Zahtevano: - znanje angleščine - vozniško dovoljenje kategorije B - 5 let delovnih izkušenj v prodaji Kamnik – Leta 1954 je bil pri Kegljaški zvezi Slovenije prvič registriran kamniški klub, do danes pa je postal najbolje organiziran klub in klub z največjim številom kegljaških ekip v državni ligi (pet ekip v treh državnih ligah). Tega izjemnega jubileja se je udeležil tudi župan Matej Slapar, predsednik Kegljaške zveze Slovenije Zoran Mojškerc in vodja športa na Zavodu za turizem in šport Kamnik Franci Kramar. Tako kot pri vseh športnih klubih, še posebej pri takšnih z bogato in dolgo zgodovino, je prihajalo do vzponov in padcev. Zagotovo je bil obstoj kluba najbolj ogrožen leta 1997, ko je kegljaški klub ostal brez svojega kegljišča. Po letih g ostov a n j n a d r ug i h kegljiščih se je krivulja obrnila navzgor leta 2005. Avgusta je svoja vrata odprlo novo kegljišče pri stadionu Mekinje, od takrat naprej Kamniški kegljaški klub je praznoval sedemdeset let. / Foto: arhiv Občine Kamnik pa se je priljubljenost kegljanja v Kamniku le stopnjevala. Podobno se je zgodilo tudi z rezultati, povečevalo pa se je tudi število mlajših kegljačev in kegljačic. Danes je tako moška ekipa, ki nastopa v prvi državni ligi, v celoti sestavljena iz domačih igralcev. Tudi jedro ženske ekipe, ki je v zadnjih dveh letih dvakrat zapored osvojila naslov državnih prvakinj, je sestavljeno iz domačih igralk. Z roko v roki z dobrimi rezultati prihaja tudi do prepoznavnosti kamniškega kegljanja izven meja občine. Tako so lahko gostje na športno obarvani prireditvi videli kegljati naše najmlajše kegljače in kegljačice, sledil je nastop članskih ekip in posameznikov, ki so pustili velik pečat v kamniškem kegljanju. Prisotne je nagovoril Franci Spruk, predsednik Kegljaškega kluba Calcit Kamnik, in podelil priznanja ter zahvale. Župan Matej Slapar je čestital kegljaškemu klubu za odlične športne in mednarodne dosežke, pomembnost Kegljaškega kluba Kamnik pa je poudaril tudi Zoran Mojškerc, predsednik Kegljaške zveze Slovenije. 11 petek, 10. januarja 2025 Šport Prvi vrhunec sezone Kamnik bo gostil evropsko prvenstvo Odbojkarice Calcita Volleyja so v letu 2025 svojo prvo tekmo odigrale v ljubljanski dvorani Tivoli, ko so v četrtem krogu skupine C lige prvakinj gostile turško ekipo VakiBank. Za varovanke Bruna Najdiča je bilo to le ogrevanje pred nedeljskim finalom pokala Slovenije. Ob 17. uri se bodo v velenjski Rdeči dvorani pomerile z OTP banko Branik. Kamnik z Veliko planino je ponosni organizator 21. evropskega prvenstva v gorskih tekih in trailu leta 2026. Miha Štamcar Mira Papež Kamnik – Če imajo v zadnjih štirinajstih letih v državnem prvenstvu več uspeha kamniške odbojkarice, ki so v tem obdobju osvojile osem naslovov državnih prvakinj, od tega pet zaporedoma, je pokalno tekmovanje še vedno v domeni Mariborčank. Leta 2021 zaradi covida-19 finale pokala ni bilo odigrano, le štirikrat so v njem slavile Kamničanke, zadnjič leta 2022, kar devetkrat pa bankirke. »Ker smo imeli lani decembra vse do zadnje prvenstvene tekme z Radovljičankami tekme na vsake dva, tri dni, smo igralkam namenili nekaj dni počitka, vendar ne preveč, kajti pred nami je prvi vrhunec sezone. Dobro je, da smo v torek igrali z ekipo VakifBank v ligi prvakinj, saj smo na ta način imeli zelo močno tekmo pred finalnim obračunom z mariborsko ekipo. V letošnji sezoni smo z njo igrali trikrat, v prvi prvenstveni tekmi smo z njo doma izgubili, zato pa smo jo premagali obakrat v gosteh. Enkrat v srednjeevropski ligi, drugič pa v državnem prvenstvu, vendar so to tekme, ki niso bile tako pomembne, kot bo nedeljska,« pred finalnim obračunom z OTP banko Branik opozarja Bruno Najdič, trener odbojkaric Calcita Volleyja. Ob koncu lanskega leta so bile mariborske odbojkarice v manjši krizi, saj so ob Kamničankah izgubile tudi proti GEN-I Volleyju, tako Kamnik – Kamnik z Veliko planino in Klub gorskih tekačev Papež sta že leta 2017 gostila evropsko prvenstvo v gorskem teku, leta 2010 pa svetovno. Izkazali so se kot odličen in odgovoren organizator prireditve, na kateri niso šteli samo rezultati, V nedeljo bo v Velenju prvi vrhunec sezone za kamniške odbojkarice. / Foto: Jan Uršič da bodo modro skupino, začela se bo 15. januarja, začele s štirimi točkami manj. Vendar se v finalu pokala igra le ena tekma. Kako nepredvidljiv je lahko, smo se lahko prepričali predlani in lani. Predlani so recimo Kamničanke vodile že z 2 : 0 v nizih, lani pa so zaostajale z 0 : 2. Obakrat je odločitev padla v petem nizu, obakrat so se prvega mesta veselile Mariborčanke. »Že vso sezono govorim, da Branik že dolgo ni imel tako kakovostne ekipe, kot jo ima v letošnji sezoni. Toda na drugi strani je naša ekipa rastla s tekmami v ligi prvakinj in vsekakor bomo naredili vse, da po treh letih spet vrnemo pokalno lovoriko v Kamnik,« obljublja Najdič, ki do konca sezone ne bo mogel računati na Anjo Maček, ki odhaja na operacijo kolena, medtem ko Američanka z izraelskim potnim listom Eve Kerschenbaum ni več članica kamniške ekipe. Pripravljajo se na modro skupino Brez finalnega nastopa v pokalu Slovenije so žal ostali kamniški odbojkarji, ki tako ne bodo branili lanskega prvega mesta iz Kopra. Zanje je bil že v četrtfinalu usoden ACH Volley, ki bo v Velenju v finalu igral proti i-Vent Mariboru, v tolažbo pa jim lahko ostaja le dejstvo, da so bili v letošnji sezoni prvi, ki so jim na domačih tleh odvzeli niz. Svojo prvo tekmo v novem letu bodo Kamničani tako igrali šele prihodnjo soboto, in sicer bodo ob 20. uri gostili kranjski Merkur Triglav, modro skupino pa bodo začeli na tretjem mestu s 25 točkami. Osem več jih ima na drugem mestu Alpacem Kanal, daleč spredaj z 42 točkami je ACH Volley. »V modri skupini ne bo lahke tekme, kajti že v rednem delu prvenstva smo se lahko prepričali, kako izenačeno je letos domače tekmovanje. Glede na velik zaostanek za Kanalci bo naš prvi cilj, da ohranimo tretje mesto, če pa se bo pojavila priložnost za kaj več, jo bomo vsekakor skušali izkoristiti,« pa je pred nadaljevanjem prvenstva dejal Gašper Ribič, trener moške ekipe Calcit Volley. Izvrsten zaključek leta Calcitovi plavalci so leto 2024 zaključili na najboljši možen način. Rok Vejnovič je s časom 4:30,42 postavil nov kadetski državni rekord na 400 metrov mešano. Matjaž Spruk Maribor – Na mariborskem kopališču Pristan je v olimpijskem bazenu od petka, 20., do nedelje, 22. decembra, potekal pokal Slovenije in absolutno državno prvenstvo Slovenije 2024. Za nastop na tekmovanju mora vsak plavalec na predhodnih tekmovanjih doseči minimalni kriterij za nastop, ki ga določi Plavalna zveza Slovenije. Kriterij za nastop na tem tekmovanju je doseglo 227 plavalk in plavalcev iz 24 plavalnih klubov. Za plavalni klub Calcit Kamnik jih je nastopilo dvanajst pod vodstvom trenerja Mihe Potoč- je, zato je bil podpisnik pogodbe njen predsednik Primož Feguš, poleg njega pa še župan Občine Kamnik Matej Slapar. Podpisa so se udeležili tudi nepogrešljivi člani organizacijskega odbora Nejc Jeraša, direktor AZS, Tomo Šarf, predsednik Svetovne zveze za gorske teke, Luka Svetec, direktor Zavo- Calcitovi plavalci so leto zaključili na najboljši možen način. / Foto: arhiv PKK nika. Nastopili so: Maša Arnež, Ana Avbelj, Jana Čušin, Kaja Hočevar, Ivana Lukan, Taja Vejnovič, Iza Videc, Miha Justin, Liam Negodič, Janez Potočnik, Vid Šumi Branilovič in Rok Vejnovič. Vsi so se večkrat uvrstili v popoldanski finale. Uvrstitve na zmagovalni oder: Rok Vejnovič – državni prvak na 1500 m prosto, državni podprvak na 400 m mešano, 3. mesto na 200 m delfin in 3. mesto na 200 m hrbtno, Ivana Lukan – državna podprvakinja na 200 m prsno in 3. mesto na 100 m prsno, Maša Arnež – državna podprvakinja na 1500 m prosto in Ana Avbelj – 3. mesto na 200 m prsno. V razvrstitvi za pokal Slovenije je Plavalni klub Calcit Kamnik zasedel odlično 7. mesto v absolutni konkurenci med 24 plavalnimi klubi. Ob slovesnem podpisu pogodbe za organizacijo evropskega prvenstva v gorskih tekih in trailu 2026 / Foto: arhiv društva ampak tudi človečnost, gostoljubje in srce. Zato sta Atletska zveza Slovenije in Občina Kamnik znova pridobili kandidaturo za organizacijo evropskega prvenstva, za katero se je potegovala tudi prestižna Švica. Na Občini Kamnik je potekal slovesen podpis pogodbe. Nad organizacijo evropskega prvenstva 2026 bo bdela Atletska zveza Sloveni- da za turizem in šport Kamnik, in Dušan Papež, podpredsednik AZS in predsednik Združenja za gorske teke. Tako kot leta 2017 bo nad organizacijo bdel organizacijski odbor s številnimi prostovoljci pod taktirko Dušana Papeža, direktorja prireditve. Podpis pogodbe je slovesen dogodek, a hkrati zavezujoč in odgovoren. Gorenjski glas v vsak dom na Gorenjskem 14 dni brezplačnega časopisa Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g-glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. 12 petek, 10. januarja 2025 Zanimivosti Leto sklenili s koledovanjem Mihela Gabrovec Kamnik – T. i. oldies goldies oz. zimzelene pesmi so uspešnice, ki so stare več kot 30 let. Prav lahko pa bi se reklo, da so to pesmi, ki v nas budijo nostalgijo ter spomin na lepe in srečne trenutke. Take pesmi so se znašle zadnje mesece v notnih mapah Komornega pevskega zbora Šutna. Na vrhu nebotičnika, Orglice, Šuštarski most, Brez besed je samo nekaj naslovov, za katere sem prepričana, da so znani prav vsem. Čeprav je nabor pesmi iz tega obdobja izjemno bogat, smo posegli tudi v zakladnico narodnozabavnih viž. V pevski sobi in tudi že septembra na odru smo tako peli Čez zelene trate, Ljubim te, Slovenija in Gozdovi v mesečini. Pri tem smo uživali in se veselo pozibavali. Pozibavali in prepevali pa so tudi obiskovalci našega koncerta z naslovom Nostalgija v Šmarci, in sicer 23. novembra, ko smo pod taktirko Dušana Ješelnika in s klavirsko spremljavo Tomaža Pirnata predstavili te pesmi. Zadovoljni obrazi in nasmehi na obrazih so jasno povedali, da so pesmi že del našega DNK in ne bodo nikoli zbledele ali se celo pozabile. Nekoliko drugačne pesmi pa so odmevale v cerkvi na Šutni 8. decembra na že tradicionalnem koncertu Bodi nam pozdravljena. Letos so se našemu vabilu odzvali Odrasli pevski zbor Župnije Jarše, Cerkveni zbor Župnije Brdo, Ana in Katarina Krzyk s spremljavo prof. Marije Holcar ter sopranistka Anja Avbelj, delež pa smo dodali tudi sami. Na orglah je tudi nas spremljala prof. Marija Holcar. Vsi smo se odlično odrezali, pravzaprav lahko trdimo, da smo bili priča vrhunskim izvedbam enih in drugih. Večer prelepih, morda ne tako zelo znanih pesmi se je zaokrožil z dvema pesmima skupnega zbora. Mogočno sta zadoneli Dajte nam zlatih strun s solistko Anjo Avbelj ter Bodi nam pozdravljena. Slednja tudi nas pevcev ni pustila ravnodušnih. Večer smo sklenili s prijetnim druženjem. V nedeljo, 15. decembra, smo se odzvali povabilu Župnije Ljubljana in peli pri večerni maši v cerkvi sv. Jakoba. Ker mašo spremlja razlaga umetniškega dela, ki ga navdihujejo nedeljska bogoslužna berila, se je obiskovalcem ponudila priložnost za poglobljeno duhovno izkušnjo, ki povezuje glasbo, likovno umetnost in bogoslužje ter omogoča globlje osebno razumevanje adventnega časa in pripravo na božič. Nam pa so poleg tega omogočili še ogled veličastne obnovljene Frančiškove kapele. December in hkrati leto 2024 smo tako kot vrsto let doslej sklenili s koledovanjem po Kamniku ter z zbranimi božičnimi pesmimi pri jaslicah v Godiču in arboretumu. Pozdravljeno, življenje Izšla je prva knjiga, ki sta jo dr. Andrej Perko in doc. dr. Uroš Perko napisala skupaj. S tremi posamezniki, ki so prispevali zapise iz svojih dnevnikov, opisujeta pot do boljšega življenja. Katja Dolenc Kamnik – V drugi polovici decembra je v Knjižnici Franceta Balantiča potekal zadnji literarni dogodek leta 2024, na katerem sta oba Perka, oče in sin, predstavila svojo prvo skupno knjigo z naslovom Pozdravljeno, življenje. V njej so predstavljeni primeri treh posameznikov, ki se s pomočjo modificirane socialno-andragoške metode legendarnega dr. Janeza Ruglja, ki jo učita v Zavodu Mitikas in po kateri živita tudi sama, dvigajo in čustveno zorijo. Mojca Volkar Trobevšek, ki je vodila pogovor, je med drugim povedala, da branje omogoča intimen vpogled v notranje doživljanje sveta treh posameznikov, ki si prizadevajo živeti bolj polno in z več smisla. Avtorja sta izbrala tiste, ki so pokazali veliko volje in odločenosti za premik in pomoč, ob njihovih odlomkih pa zapisala svoja opažanja in opisala potek zdravljenja, kar daje knjigi, ki je na 520 straneh izšla v Založbi Buča, posebno terapevtsko vrednost. Psiholog dr. Andrej Perko, po rodu Kamničan, že trideset let vodi terapevtske skupine ljudi z različnimi težavami. Objavil je številne strokovne članke in napisal več knjig. Doc. dr. Uroš Per- Dr. Andrej Perko, doc. dr. Uroš Perko ter Mojca Volkar Trobevšek so govorili o številnih temah. / Foto: Katja Dolenc ko, ki je zopet postal Kamničan, je bil svojčas eden izmed vodilnih športnih plezalcev v Sloveniji. Doktoriral je na temo duševnih motenj v športu in se izobrazil še v geštalt psihoterapiji, ki jo uporablja pri individualni pomoči ljudem. Tudi on je napisal več strokovnih člankov ter knjigo. Ob predstavitvi knjige in avtorjev je tekel pogovor tudi o njunem sodelovanju in terapiji. Čeprav je Uroša pot sprva vodila precej stran od očetove dejavnosti, se je naposled našel prav v njej. A tudi onadva sta morala urediti odnos. Andrej dela samo s skupino, Uroš tudi s posamezniki. »Individualni pristop pomaga, da se neke stvari hitreje od- prejo, ne nudi pa tega, kar človek lahko dobi v skupini. Zato je skupinska terapija pomembna,« pojasnjuje. Po njunih izkušnjah je najlažje ozdraviti nekoga, ki ima res veliko stisko. Šele tedaj so ljudje pripravljeni narediti vse. Le 15 odstotkov ljudi se k njima vrne in poprime za delo. Metoda dr. Ruglja je zelo avtoritativna, a tudi zelo učinkovita in predstavlja osnovo zdravljenja. »Pomembno je, da jo ljudje razumejo, skrivnost uspeha pa je v trdem delu in disciplini,« pojasnjuje Andrej in dodaja, da je pomembno tudi branje literature, ki omogoča uvide in spoznanja, ter pisanje, v katerem si izprašujejo vest. Mojca je spomnila na to, da se Ruglja mnogi spominjajo kot provokatorja. Številni so in še menijo, da so njegove metode zastarele, a Andrej jim odgovarja: »Še danes menim, da je bil dr. Rugelj pred svojim časom in da je s svojo metodo postavil trdne temelje, ki, če se upoštevajo dosledno, vodijo do ozdravitve. Sam mu po provokacijah ne sežem do pet, sem pa metodi dodal obiske kulturnih dogodkov, za katere Ruglju ni bilo mar. Menim, da kultura človeku omogoča doživljanje, ki ga prestavi iz njegovega otopelega sveta, v katerem vidi in doživlja samo stisko.« Podobno je z obiski gora, na katere prisega Uroš. »Še posebej, če gre v hribe s skupino. Pomembno je, da se zdravi celostno: pri stiku s skupnostjo se pletejo prijateljske vezi, vzpostavlja se stik s samim seboj in z naravo, aktivira se tudi telesno,« pravi. Z vsemi temi prijemi se človek lahko začne spreminjati, a potrebna je stroga disciplina in trdo delo, vedno znova poudarja Andrej. »Če smo dvajset let nekaj delali narobe, traja, da začnemo delati prav. Osnovni program zato traja tri leta. Tisti, ki imajo delovne navade, ostanejo. Zato večkrat pravim, da so najbolj zdravi Slovenci pri meni,« še pove. Bilo je nekoč v Kamniku (30) Srečno 1965! Irina Mitov, Medobčinski muzej Kamnik Sprva se je zdelo, da bo leto dokaj mirno in da bodo občani končno zaživeli v nekih ustaljenih tirnicah ob številnih novostih, vpeljanih v preteklih letih. Pa ni bilo ravno tako. Leto 1965 so zaznamovale pomembne obletnice in dogodki. Pa poglejmo nekatere izmed njih. S hvaležnostjo za mir in svobodo preteklih dvajsetih let so se tudi v naši občini zvrstile številne prireditve – simbolično osvobajanje Kamnika, kulturni in športni dogodki, na predvečer proslave je zagorel taborni ogenj mladih invalidov, posebej živahno pa je bilo ob praznovanju dneva mladosti. Osebni jubilej (70 let) je praznovala Fanika Kratnar – po poklicu uradnica, po srcu pa slikarka, glasbenica, strastna zbirateljica knjig, starin in umetnin, globoko vpeta v kulturo in turizem našega mesta, sodelovala je tudi pri ustanovitvi kamniškega muzeja. Desetletje manj je zaznamoval Pavel Kemperl, najvidnejši alpinist takratnega časa, načelnik postaje Gorske reševalne službe, kronist in še mnogo več. Izredno pomemben mož, ki je za svoje zasluge prejel vsa slovenska planinska ter številna druga priznanja. V tem letu so se drugi jugoslovanski alpinistični odpravi v Himalajo pridružili trije člani alpinističnega odseka Kamnik – Metod Cenejša elektrika; karikatura Bojana Schlegla, objavljena v Kamniškem občanu (1965, letnik 4, št. 1) Humar, Pavle Šimenc in Tone Škarja. K odpravi so prispevala tudi kamniška podjetja; podjetje Stol je izdelalo zaboje za vseh šest ton opreme, smodnišnica je darovala eksploziv s priborom za razstreljevanje ledenih skalnih ovir, Tovarna kovanega orodja pa je naredila posebne sekire, ki jih je odprava potrebovala za hojo skozi pragozdni predel Nepala. Kljub močni želji se jim je cilj, še neosvojeni vrh Kangbačen (7902 m n. m.), izmuznil za dobrih sto metrov. Prevladal je zdrav razum. Sanje so se jim naposled uresničile devet let kasneje. Marec je tudi v naši občini potekal v znamenju volitev v občinsko in republiško skupščino. Prenekatera kritika je padla na račun nevestnosti nekaterih članov, zato so po občinski konferenci ZKS podali jasne smernice, kako mora delova- Dedek Mraz pred kuliso s simboli Zveze komunistov Jugoslavije, okrog leta 1965 / Foto: arhiv Zvonke Šenica ti komunist. Dober komunist je namreč odgovoren človek na vseh področjih! Svojo prepotrebno prenovo je dočakala kapela na Malem gradu, osvežitev pa tudi znamenite Jelovškove freske v župni cerkvi, ki sta jim prah in dim v teku let vzela nekdanjo veličino. Z odkritjem spominske plošče z bronasto plaketo na njegovi rojstni hiši so poklon izrazili zadnje čase večkrat omenjenemu slovenskemu pesniku, esejistu in prevajalcu Franu Albrehtu. Slovesnosti je prisostvovala tudi pesnikova vdova Vera Albreht. Živimo v času nerazumnih podražitev in zdi se, kot da nas nič več ne more presenetiti. Vse nekako stoično prenašamo – za razliko od takratnih občanov, ko je nemalo razburjenja povzročila »ne preveč razveseljiva novica« o precejšnjem dvigu cen dimnikarskih storitev. Najbrž tisto zimo niso kaj dosti vrteli gumbov. Presenetljivo – dočakali pa so pocenitev elektrike! Vsem bralcem želim obilo pozitivnih presenečenj v letu 2025! 13 petek, 10. januarja 2025 Zanimivosti Navihana Špela 6 2 3 9 8 4 7 1 5 8 5 1 7 2 3 6 4 9 REŠITEV sudoku_TEZJI_25_kam_01 6 5 3 1 7 2 5 9 7 4 5 7 6 4 3 1 9 4 8 sudoku_TEZJI_25_kam_01 NALOGA 4 3 7 8 1 9 7 4 6 5 23 OSEBNI NAZIV 8 19 DELNA 8 LASTNINA ČESA OSEBNI NAZIV NAPITEK IZ ORANŽE VNETJE SKLEPOV SLAVKO KOTNIK 19 IZDELOVALEC ZLATIH 11 IZDELKOV DELAVECIZDELOVANA DNINILEC ZLATIH 5 7 6 8 9 2 4 3 1 4 3 7 2 1 9 5 6 8 9 6 5 4 7 8 1 2 3 2 7 6 8 1V knjigi 4 boste 2 5 8spoznali 9 nastanek 3 1 in pomen 99 3znanih 1 slovenskih 9 7 priimkov. so: 6Med 5njimi8 Župančič, Pirc, 2 Erjavec, 5Janša, 6idr. 4 3 Logar Knjiga plod 9jedolgoletnih 3 7 6 7rodoslovnih 8 1 4 raziskovanj Mamić. 4zakoncev 5 9 Prvi,2 ki je knjigo 1. nagrada: bon OBI v vrednosti 20 EUR 2. in 3. nagrada: blok in kemični svinčnik Gorenjski glas OGRAJEN, NEPOKRIT DEL OB HIŠI 16 OGRAJEN, NEPOKRIT DEL OB HIŠI IGLAVEC,PRIMORSKA JED JELKA STAR SLOVAN 15 STAR SLOVAN VINKO 15 JELOVAC VINKO JELOVACSIMBOL ZA IRIDIJ SIMBOL ZA IRIDIJ ŽIVEC TINA PISNIK ŽIVEC TINA PISNIK NAŠI ZAHODNI SOSEDJE 20 20 ANA MITIČANA 7 MITIČ 7 POMLADNI POMLADNI MESEC MESEC št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. SKI HIP HOP PRIMORRAPER SKA JED 6 + po Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po telefonu št.: 04 201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. 3 16 SARAJEV- EUR Trda vezava, 161 strani, cena knjige je 11 RAPER 2950 DUHOVŠČINA SIVA ALI ANGL. PIVO RDEČA PREDORNINA PEVKA DEŽMAN IGLAVEC, 6 JELKA MANJŠA, PLOŠČATA MORSKA RIBA DELNA LASTNINA ČESA NOVINARKA BRIŠKI SVETLO SIVA ALI ANGL. PIVO RDEČA PREDORNINA PEVKA DEŽMAN SVETLO VELIKO NASILJE 9 KLEMEN TORKAR 1 8 4 5 3 7 2 9 6 DUHOVŠČINA SLAVKO KOTNIK 3 METILNI ALKOHOL 9 ANT. PESNIK, ARATOS 3 9 2 6 4 1 8 5 7 po izidu naročil, je bil Prešeren. Ne sicer France, ampak Rok. NOVINARKA BRIŠKI 1 KOMISIJA NA TEKMOVANJU TOYOTIN DŽIP MANJŠA, PLOŠČATA MORSKA RIBA 7 4 9 1 5 6 3 8 2 DELOVNA SKUPINA MASIRANJE VELIKO NASILJE MOJZESOV BRAT NAŠI ZAHODNI SOSEDJE 2 1 8 3 6 5 9 7 4 ŽENSKO KRILO 10 9 6 5 4 7 8 1 2 3 DELOVNA SKUPINA 10 KLEMEN TORKAR 4 3 7 2 1 9 5 6 8 ŽENSKO KRILO VID TURICA ANT. PESNIK, ARATOS 5 7 6 8 9 2 4 3 1 VID TURICA PESNIK BABAČIČ KOMISIJA NA TEKMOVANJU TOYOTIN DŽIP 1 8 4 5 3 7 2 9 6 PESNIK BABAČIČ ZELIŠČAR VNETJE (EKSPR.) SKLEPOV MOJZESOV BRAT PULOVER Z VISOKIM OVRATNIKOM ZAGREBŠKI NOG. KLUB IZDELKOV SARAJEVDELAVEC NASKI DNINI HIP HOP MED (NAREČNO) 3 9 2 6 4 1 8 5 7 13 BORILNA VEŠČINA SODOBNIK KELTOV SPAJKA METILNI 21 ALKOHOL 1 SPONA 14 POLDRAG KAMEN PESNIŠKA KITICA ČAČKE, KRACE SL. OPERISTMED KA(KSENIJA) (NAREČNO) sudoku_LAZJI_25_kam_01 NALOGA 13 SPONA RAČJA LUKNJA EGIPČANSKI BOG,HORUS 24 SL. OPERISTKA(KSENIJA) REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. OTO RIMELE 21 ZELIŠČAR (EKSPR.) STROK. ZAKRACE AKUSTIKO 2 Rešitev: 23 SPODNJI DEL VRAT PESNIŠKA KITICA SL.SOPRANISTKA (NIKA) LUTKAR (KNJIŽNO)ČAČKE, 2 4 8 9 4 5 7 2 2 6 7 3 6 9 8 1 5 6 3 VOKALNA SKLADBA 14 EGIPČANSKI BOG,HORUS TISKANA EDICIJA 24 REŠITEV POLDRAG NAPITEK IZ SPAJKA KAMENORANŽE DOBA MASIRANJE 9 1 8 POLOŽAJ V ŠAHU PULOVER Z VISOKIM OVRATNIKOM NIMFA 26 4 3 2 DRIADA LIPARIT VIDALI SODOBNIK 17 KELTOV 18 SL.SOPRANISTKA (NIKA) LATENSKA MUSLIMANSKI TEOLOG LUTKAR PLANŠAR (KNJIŽNO) VOKALNA (NAREČNO) SKLADBA STROK. ZA AKUSTIKO PEVKA MAJDIČ ZAGREBŠKI NOG. KLUB FR. PISEC (EMILE) TISKANA EDICIJA GRŠKA MIT. GRŠKA MUZA POEZIJE PLANŠAR (NAREČNO) FR. PISEC (EMILE) 22 MUSLIMAN26 SKI PLEMIČ 4 3 1 4 6 9 3 4 5 5 9 4 7 2 7 4 3 8 6 1 8 3 8 2 8 9 6 1 4 1 7 9 5 7 1 6 4 8 5 7 9 2 3 8 1 4 7 3 2 1 9 5 2 6 6 7 7 2 1 3 5 8 6 9 5 4 7 9 6 5 5 9 3 7 2 4 7 3 8 1 4 9 7 6 8 4 3 2 4 1 5 5 6 4 1 5 6 7 9 8 3 2 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_25_kam_01 se ne bo nobeno število 2 3ponovilo 6 ne5v vrstici 1 ne8v koloni 7 ne9v enem 4 5 8 1 6 8 4 7 6 5 9 7 5 ZORAN UBAVIČ RAČJA LUKNJA PIJANEC MUSLIMANSKI TEOLOG 2 ITALEC OTO RIMELE 18(ŽARG.) MUSLIMANSKI PLEMIČ 4 NALOGA sudoku_LAZJI_25_kam_01 REKA NA TAJSKEM GRŠKA MUZA POEZIJE POLOŽAJ V ŠAHU DVOM 5 NABAVNI REFERENT 7 9 1 6 REŠITEV ITALEC DRIADA LIPARIT VIDALI 27 LATENSKA DOBA NIK ŠKRLEC STRMINA (NAREČNO) 25 22 STROK. ZA IRANSKO KULTURO 8 5 3 7 9 1 6 2 4 REKA NA TAJSKEM ZORAN UBAVIČ PIJANEC (ŽARG.) GRŠKA MIT. NIMFA KMET,17 KI ORJE ŠEMA (ETN.) 8 TEŽJI sudoku_LAZJI_25_kam_01 SUDOKU SPODNJI DEL VRAT DVOM 5 1 7 2 6 4 8 5 3 9 NEKDANJI KRALJEVI FEVDNIK PEVKASESTAVIL: OKUS 25 VINA SKAND. MAJDIČ PO KISLEM MOŠKO IME KALAN 12 ŠAHOVSKA TABLA OSEBA, KI OPOREKA STROK. ZA IRANSKO KULTURO NAGON 6 4 9 2 5 3 1 8 7 27 MUSLIMANNIK SKO MOŠKO ČEMAŽAR IME LUKA V ALŽIRIJI 3 1 7 5 6 4 2 9 8 NEKDANJI KRALJEVI FEVDNIK SLAVA V RELIGIJI, HOSANA Rešitev: 4 6 5 9 8 2 3 7 1 IDEJA O GORENJSKI VEČVREDSESTAV GLAS NOSTI MED APARATOV LJUDMI STRMINA (NAREČNO) 2 4 8 9 4 1 6 5 7 2 8 4 2 6 7 3 6 6 5 9 8 7 4 3 5 5 9 3 2 1 8 sudoku_TEZJI_25_kam_01 2 9 8 1 3 7 4 6 5 ŠAHOVSKA TABLA 5 7 2 4 3 1 9 8 5 6 kli so si, da poskusiti ni greh. »Iskreno nismo imeli velikih pričakovanj, želeli smo le, da pridemo v ožji izbor sedmih najboljših polk. Zelo smo bili presenečeni nad zmago in hvaležni smo za čisto vsak glas, ki so nam ga namenili poslušalci.« Pa zmagovalna polka? Glasbo za skladbo Navihana Špela je napisal Stane Žagar, besedilo pa Bernard Miklavc. Dodajajo, da ljudje pogosto mislijo, da polka govori o njihovi Špeli, a najverjetneje ni tako, saj je pesem že zelo stara. Luč sveta je sicer najnovejša polka ugledala lansko poletje, s predvajanji pa je presegla pričakovanja članov ansambla. Na festivale še ne hodijo, a v prihodnosti razmišljajo tudi o tem. Na silvestrovo sicer niso nastopali, je bil pa zato toliko pestrejši celoten lanski december. V letu 2025 sicer načrtujejo nastope, Ansambel Žibert / Foto: Alenka Brun tudi kakšno novo skladbo, ansambla sicer štejejo Dom- Na tekmovanje za naj polko mogoče celo kakšno lastno, daNABAVNI bodo videli, kaj žale, vendar pa ves moški Gorenca so se prijavili, koKMET, a pravijo, MUSLIMANNIK NIK VINA SKAND. ŠEMA BORILNA SESTAVIL: NAGON iz OKUS SKOdel MOŠKO ČEMAŽAR čas, in se bodo prihaja okonaIMEdružbenih omrežjih KI ORJEbo prinesel ŠKRLEC REFERENT PO KISLEM so MOŠKO (ETN.) VEŠČINA KALAN IME ansambla lice Kamnika. naleteli na razpis zanjo. Re- pustili presenetiti. 12 OSEBA, KI OPOREKA LAŽJI SUDOKU 9 8 6 4 2 5 7 1 3 GORENJSKI GLAS Kamnik – Zadnji petek v lanskem novembru so na tržiškem Radiu Gorenc razglasili naj polko Gorenca 2024. Za zmago so se na koncu potegovali trije ansambli, vsi imajo gorenjske korenine: Trio Unis, Ansambel dveh dolin in Ansambel Žibert. Na koncu je zmagal kamniški Ansambel Žibert s polko Navihana Špela. Ansambel Žibert obstaja že štirideset let in letos praznuje obletnico, čeprav so člani ansambla skoraj vsi mlajši od štirideset let. »Oče« ansambla je žal že pokojni Stane Žibert, oče zdajšnje pevke Špele Žibert, ki je svoje glasbeno popotovanje začel že v rosnih letih v krogu svoje družine. Ime ansambla izhaja iz priimka Žibert, očetovo zapuščino pa ohranja in pelje naprej hči Špela, ki je tudi vodja ansambla. Poleg nje skupino sestavljajo še Denis Jeras (harmonika, klaIDEJAviature, O vokal), Bor Mohar SLAVA V LUKA V VEČVREDSESTAV (kitara, vokal)RELIGIJI, in LeonALŽIRIJI CviNOSTI MED APARATOV HOSANA LJUDMI ren (bas, bariton). Za sedež sudoku_LAZJI_25_kam_01 NALOGA 5 3 1 8 7 6 9 4 2 Alenka Brun Kamniški sudoku Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporočilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za oddajo je petek, 17. januar 2025. 1 1 2 2 8 8 15 3 3 9 9 10 10 16 4 4 11 11 17 15 16 17 22 22 2323 24 24 5 5 18 12 12 18 25 25 6 6 19 13 13 19 26 26 7 7 20 27 14 14 20 27 21 21 14 petek, 10. januarja 2025 Prireditve, zanimivosti Delovni in praznični december Sobota, 18. januar Prireditve od 10. do 24. januarja Ob 10. uri, MC Kotlovnica LAN party – Poslednji jezdeci apokalipse Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Brezplačno Torek, 21. januar Ob 17. uri, Samostan Mekinje Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Varovalni jedilnik iz domače shrambe Nina Klisarič Prost vstop Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Enajsta šola o antiki z ddr. Vereno Perko Brezplačno Ob 19.30, Klub Kino dom, Dom kulture Kamnik Petek, 10. januar Glasba z okusom: Robert Petan Ob 9. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Branje je iskanje Vstopnina: 25 evrov, na dan dogodka 30 evrov Brezplačno Sreda, 22. januar Ob 17. uri, KIKštarter, Kamnik Ob 17. uri, KIKštarter, Kamnik Delavnica: Uspešno oglaševanje na družbenih omrežjih – Strategije in taktike Delavnica za mladostnike: Uporaba 3D-tiskalnika Brezplačno Brezplačno Ob 19. uri, ŠKD Mekinje Dokumentarni film Mekinje in razstava razglednic Četrtek, 23. januar Brezplačno Ob 10. uri, Mladinski center Kotlovnica Ob 19.30, MC Kotlovnica Brezplačno Brezplačno Ob 17. uri, Samostan Mekinje VGC+ odprti termin izpopolnjevanja digitalnih veščin Januarska matineja: Matilda prihaja in Mejhn Sobota, 11. januar Ob 19. uri, ŠKD Mekinje Komedija Vraževernež Vstopnina: 15 evrov Torek, 14. januar Ob 17. uri, Samostan Mekinje Strup naš vsakdanji: nevarnosti v prehrani in okolju, delavnica Trstenik 101, 4204 Golnik Brezplačno Tel.: 041 671 988 Trstenik 101, 4204 Golnik 24. 988 januar www.turistika.si Tel.:Petek, 041 671 Ob 19.30, MC Kotlovnica Trstenik 101, 4204 Golnik www.turistika.si Januarska matineja: Samuel Blues Tel.: 041 671 988 Trstenik, Brezplačno 27. november 2024 Trstenik, 27. november 2024 www.turistika.si Štruklji, kulinarična delavnica z degustacijo Cena: 15 evrov Trstenik, Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Zgornje Stranje – December je čas pričakovanja, iskric, dolgih noči in počitka. Tega so si učenci in učitelji Osnovne šole Stranje privoščili med božično-novoletnimi počitnicami. December je bil še bolj deloven. V začetku meseca smo organizirali predpraznični sejem, na katerega smo povabili starše, sokrajane in občane. V kulturnem programu so učenci pokazali, česa so se naučili od začetka šolskega leta, po njem pa smo vsem obiskovalcem v zameno za prostovoljne prispevke ponudili izdelke, narejene v šoli (piškote, kreme, praznično okrasje). S prostovoljnimi pri- spevki smo zbrali 3720 evrov. Celotni znesek je bil namenjen v šolski sklad. December smo zaključili s prireditvijo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, kjer smo se spomnili začetkov osamosvajanja Slovenije. S prireditvijo pa smo zaznamovali tudi dva pomembna dogodka, ki sta se zgodila pred 250 leti: uvedeno je bilo obvezno šolstvo in ustanovljena je bila prva javna knjižnica, predhodnica Narodne in univerzitetne knjižnice. Z dobrimi željami in upanjem smo vstopili v leto 2025. Učenci in učitelji si želimo predvsem odličnih šolskih uspehov, mirnih odmorov in čim več znanja. 27. november 2024 Dogodki v teku Osebno o literaturi z Vladom Motnikarjem aprila, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik ZgodbaDo o2.knjigi Začetek predbralne značke Veronikin zaklad Zgodba o knjigi Brezplačno Četrtek, 16. januar Ob 10. uri, Mladinski center Kotlovnica Do 20. aprila, Samostan Mekinje Zgodbadigitalnih o knjigi SLOVENSKA KUHINJA VGC+ odprti termin izpopolnjevanja veščin Ogled razstave Rojstvo – smrt – legenda Kamnika Brezplačno SLOVENSKA KUHINJA SLOVENSKA Naslov KUHINJA in osnovni podatki o knjigi Predavanje: Vitalna hrbtenica, Neža Grkman Razstava ilustracij Eve Mlinar Brezplačno Brezplačno Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Do 10. januarja, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Naslov in osnovni podatki o knjigi Brezplačno Brezplačno Učenci Osnovne šole Stranje / Foto: Edvard Pogačnik Eno najzahtevnejših reševanj v gorah Naslov knjige je Slovenska kuhinja, avtorji pa so Andrej A. Fritz, Matjaž Chvatal in Mira Chvatal. Ob 18. uri, zunanja lokacija, Dom kulture Kamnik 23. januarja, Galerijaleta Foto 2001, kluba Kamnik Naslov in osnovni Knjiga, podatki oDobila knjigi ki je prvič je zabeležila uspeh, saj jeMatjaž bilo prodanih 18.000 Naslov knjige je izdana Slovenska kuhinja, avtorji paizjemen so Andrej A. Fritz, Chvatalkar in Mira Chvatal. Abonma Potovalci: Dekle, obljubljeno soncu Družina: Fotografska razstava Ane Stanovnik Perčič poskrbela za prenovo, pri čemer izvodov. Po smrti Andreja A.izdana Fritzaleta sta 2001, Matjaž in Mira Chvatal Knjiga, ki je bila prvič je zabeležila izjemen uspeh, saj je bilo prodanih kar 18.000 Reševalcem je drugi dan Aleš Senožetnik, Brezplačno Brezplačno Naslov knjige je Slovenska avtorji pa so Andrej A. Fritz, Matjaž Chvatal in Mira Chvatal. sta vsekuhinja, recepte preizkusila v praksi in jedi tudi fotografirala, da so v knjigi vse jedi predstavljene uspelo locirati in varno poLikosar izvodov. Po smrti Andreja A. Fritza sta Matjaž in Mira Chvatal Maša poskrbela za prenovo, pri čemer spremiti v dolino planinko, Knjiga, ki je bila prvič zizdana leta 2001, je zabeležila uspeh, saj je bilofotografirala, prodanih karda 18.000 nazornimi slikami. Do 12. januarja, spletno izjemen Petek, 17. januar sta vse recepte preizkusila v praksi in jedi tudi so v knjigi vse jedi predstavljene medtem ko so planinca peti Kamnik – Med 22. in 26. deizvodov. Po smrti Andreja A. Fritza stazaMatjaž in MiranaChvatal poskrbela za prenovo, Poziv sodelovanje 12. Festivalu svobodne video pri čemer Ob 19.30, MC Kotlovnica z nazornimi slikami. dan našli več kot dva metra cembrom je na območju Koprodukcije Januarska matineja: Nikki sta Louder in lars from norway vse recepte preizkusila v praksiizdaja in jedi tudi fotografirala, so v knjigirecepte vse jedikot predstavljene Prenovljena vključuje tako stare, da tradicionalne tudi jedi, ki so še danes priljubljen tliške grape v Kamniško-Sa- pod snegom – brez znakov Brezplačno Brezplačno z nazornimi slikami. del vsakdanjega jedilnika Slovencev in stare, jih najdemo v trgovinah terkot gostilnah poAlpah Sloveniji. Prenovljena izdaja vključuje tako tradicionalne recepte tudi jedi, kivsej so še danes rešepriljubljen življenja. vinjskih potekala valna akcija dveh madžarskih del vsakdanjega jedilnika Slovencev in jih najdemo v trgovinah ter gostilnah po vsej Sloveniji. planincev, je sodelovalo Prenovljena izdaja vključuje stare, tradicionalne tudi jedi, iz ki Slovenije” so še danesin priljubljen Knjigatako je del turistične knjižnerecepte zbirkekot “Najboljše je izšla v treh kjer jezikih: sloven- Razmere v gorah pet društev Gorske reševalne V gorah v teh dneh prevladudel vsakdanjega jedilnika Slovencev jihangleškem, najdemo vsz trgovinah ter gostilnah po vsej Sloveniji. skem, nemškem in čimer je namenjena tako kot tujim ljubiteljem Knjiga jeindel turistične zbirke “Najboljše iz Slovenije” in je izšla v treh slovenske jezikih: slovenKnjiga navdušujeknjižne bogatim naborom receptov, ki domačim segajo službe, in sicer iz Kamnika, je zmerna do znatna nevarV novi, peti Milenini kulinarike. od preprostih jedi, kot je tenstan krompir, do slavnostnih potic kot tujim ljubiteljem Celja, Kranja, Ljubljaneslovenske in nost snežnih plazov. Kot kaže knjigi iz zbirke Ogenj, skem, nemškem in angleškem, s čimer je namenjena tako domačim Knjiga je del turistične knjižne zbirke iz Slovenije” je izšla v treh jezikih: slovenin“Najboljše prekmurske gibanice. Vsebujein tudi čudovite fotografije kulinarike. Škofje Loke, s kar 109 gorski- plazovni bilten Agencije za rit in kače niso za na voljo v slovenskem, angleškem nemškem jeziku. slovenske skem, nemškem in angleškem, s čimer injejenamenjena tako domačim kotintujim ljubiteljem mi reševalci in reševalkami. okolje, je v Kamniško-Savinjigrače spoznamo kulinarike. vedeževalko Lučko, Dodatno je pomoč nudila še skih Alpah na dva tisoč mekruto zgodbo neke gospe, izvemo, kako so včasih delali poskuse na novorojenčkih, zgodbo o ženski, ki se je morala poročiti s psihičnim bolnikom, in beremo o razkošnem življenju t. i. rdeče buržoazije. Mehka vezava, 410 strani. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 30 EUR + po št ni n a Mehka vezava, 144 strani, 228 fotografij, samo Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1490 EUR + po št ni n a slovenska policija s svojimi helikopterskimi posadkami in gorsko enoto ter služba za odnose z javnostmi Gorske reševalne zveze Slovenije. Kot so poudarili v Društvu Gorska reševalna služba Kamnik, je bila ta intervencija eno izmed najnapornejših in najzahtevnejših reševanj v slovenskih gorah v zadnjih nekaj letih. »Vseh pet dni, od klica na pomoč do zaključenega transporta ponesrečenega in reševalne ekipe v dolino, so intenzivno potekale številne aktivnosti. Reševanje je oteževalo in podaljševalo slabo in izredno vetrovno vreme, zaradi težko dostopnega mesta nesreče in potrebe po klasičnem reševanju pa sta bila dodaten izziv organizacija in logistika,« so na svoji spletni strani zapisali v GRS Kamnik. trih snežna odeja debela do štirideset centimetrov. Snega je torej malo, glavni problem pa predstavlja napihan sneg in šibke plasti. Aktualne razmere o stanju planinskih poti planinci lahko spremljajo na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije, kjer so aktualni podatki o zaprtih odsekih. Na Planinski zvezi sicer opozarjajo gornike, da se na turo temeljito pripravijo in ustrezno opremijo. Pred odhodom na pot je treba preveriti tudi aktualne razmere v gorah in turo izbrati glede na psihofizično pripravljenost. Na spletnih straneh Planinske zveze je tudi aktualen seznam odprtosti planinskih koč. V kamniškem delu Alp sta Kamniška koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča na Kokrškem sedlu zaprti. 15 petek, 10. januarja 2025 Zahvale Obletnica smrti Ivana Zike Maša Likosar občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna nov vlak šte vilka 1 Oglašujte Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksa nder Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn 41-letni ino Mat ega kluba. ovili tira v dolž veteran ej Nas na ekipa Pre ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mo Kam . ralo nas niški stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. ter z zvo vito svetlobn Briški tri, čno in še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. mnik Gra dila sta taja Sose razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove bodo kraj poto ši, na prenovlj valn tudi urbano mo in eni železniš i čas po navedb 410. stran oprepod ah Slovens ki postaji skladišče. rli ods luž eno kih železnic Kamnik Gra do deset ben / Foto: Vlaki v letu A prenovlj Jasna Palad eni peron in časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on nov odh z vlak pre dvonadstro in des et poznavno e ure pri odov. Vla hodov in ki bodo elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob e linije namo proge, kot jih poz vinskega zgodovaterpolisti 21.1 v tem delu trenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, članski pok jo žup Lju 18 hitr an Mat bljana). in ob 23. osti do alni prva kilo met rov par, min 07 ki. ister za infr ej Slana uro . 140 ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneo let. ago je železnic »Ka jeni za de in ima železnic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo dovolj invaliko tajo jo 189 je ,« 1, za sem se z novim pro je deja , ki so tnik kolesa,« prip in se zah je ob tem stora valil min l župan lem Alojz Pra eljal podjepeljali prot vlakom tudi povese dog istrs Slov šnik odk tvu ens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele stic ki bodo voz zniško infr ije tud i na som. nem AKTUALN ili astrukturo. v tudi na začete rela ciji k množične domu se priprav V Kam nik – O ljajo ga cepljen Aleš Sen KULTURA Sezono bo ja. ožetnik 45. stran treba razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kam nik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O rezultati planina š Kamnik JA bodo ude kon ca je tudi v krajih po državi h , prostor leženci sep tem bra ima od Miha Kam mn obv test Han vodstvo. niku ogi ešče iranj čič nov o brezplačno Vsako leto h obrazo ni možno Nad mi opremil je z ilustracijav odvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z avstvenem zarMarka Anž cij, ki so . Razstava ilustrarazs na Vsa novim koro i na dr. Juli kušenega domu ka vas, som. Hitr ja Polc naviruNaš Kam tava z naslovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, prostor gativen izvi a Kamnik, nekakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna v i kate knji zov režnic d jasličarja, naloga je obraavtorja ka da a dalje v i, pa je še do konca net i z strategijo trenutno testa pomeni, pri ki preseDomu kuljanuarja ture Kam 25-letneg Urha Wiegeleta, razs razvoja druž praviti tudi na v brisu viru na ogled nik, a zaznav tančnostjo, ežn ostj o, naspletu. be. s ni no opravit test pa je mož arhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese tni termini o dodapo testirane tudi njka. Tud na prim volj niškem ni i na Kamju. V eru o prihodnjih tudi še v poz nič drugače. pa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn a takojšnja mo izol acij sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran 24 urna dežurna služba Časopis Kamničan-ka Kamnik - Komenda brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva zd Kavči č 041 634 948 v občini Kamnik. Foto: Gora Kamnik – »Dne 17. decembra 2024 je minilo 48 let, odkar je po možganski kapi, ki ga je doletela v kinodvorani v Kamniku, nenadoma umrl tamkajšnji zgodovinar, šahist in predvsem priljubljeni gimnazijski profesor francoščine in latinščine, Ivan Zika. Njegov prispevek mestu Kamnik je opisan v knjigi 750 let mesta Kamnik. Po njem je poimenovana tudi Zikova ulica ... Vsem, ki še obiščete njegov grob, ki se nahaja nasproti vhoda v cerkvico na kamniških Žalah, in se ga spominjate, se družini v imenu nečaka Jožeta in nečakinje Helene iskreno zahvaljujeta,« nas je s pismom v uredništvo spomnil Jure Kozole. Ivan Zika se je rodil v Kamniku, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, gimnazijo pa v Novem mestu. Po maturi je bil eno leto kot uradnik zaposlen v kamniški smodnišnici, od 1929 pa je študiral francoščino in južnoslovansko književnost na ljubljanski univerzi in tam tudi diplomiral. Leta 1935 se je izpopolnjeval na pariški Sorboni. Časopis Testiranje v Kamnikutudi Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj Ivan Zika / Foto: arhiv Jureta Kozoleta stran 5 stran 7 Služboval je na gimnaziji v Peći (Kosovo), realni gimnaziji v Murski Soboti, madžarski moški gimnaziji in ženski gimnaziji v Subotici. Po službovanju v Subotici se je vrnil v Kamnik in na tamkajšnji gimnaziji do upokojitve leta 1973 učil francoščino. Za svoje delo je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem in srebrno plaketo Turistične zveze Slovenije. Zika je bil razgledan šahist, vzgajal je šahovski naraščaj in raziskoval zgodovino šaha na Slovenskem, pisal pa je tudi o kamniški zgodovini in turizmu. Nagrajenci križanke Nagrajenci križanke iz časopisa Kamničan-ka št. 22 so: Ludvik Travnik iz Kamnika, Bernarda Hribar iz Domžal in Rok Novak iz Kamnika. Geslo je bilo Naravni vodnik in horoskop. Čestitke! Zahvala Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi, ker dom je prazen in molči. stran 9 stran 16 Zahvala Zahvala Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. Ne bo me več nazaj, pojdem v tisti kraj, kjer zelene, prostrane so poljane in pozabljene življenja rane. Duša moja potuje visoko, visoko, za sabo pušča srčno bolečino globoko. Življenje prehitro mine, name ohranite čudovite spomine. Odhajam v obljubljeni kraj, ne kličite me več nazaj! (družina Dolar) Ob smrti očeta in dedka Staneta Virijanta iz Kamnika, rojenega 13. 11. 1940 V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč ter darovane svete maše. Hvala za organizacijo pogreba in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Marija Dolar po domače Zagudetova Mari iz Šmartna v Tuhinju Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja in tolažbe. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala pogrebni službi Ropotar, sosedom, pevcem in go­spodu duhovniku Ediju Strouhalu za lepo opravljen po­grebni obred. Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja, in hvala tistim, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Zahvala Hvala ti za tvoj vzgled in za vse, kar si nas naučila. Spominjali se bomo lepih skupnih trenutkov. Radi smo te imeli. Vsi njeni žalujoči V 90. letu se je poslovila naša draga mama, babica, prababica, tašča V 89. letu starosti se je poslovila Marija Rihter roj. Poznič, iz Šmarce pri Kamniku Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, sovaščanom in znancem za vse darove in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi dr. Teji Novak Klemenc in sestri Tini Babnik ter pogrebni službi Kamnik in gospodu župniku Janezu Gerčarju za opravljen obred. Zahvala Angela Jurjevec Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska tvojih rok, nam ostala boleča je praznina in sled tvojih pridnih rok. rojena Kavčič, z Duplice Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste lepšali njene dni. Hvala za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 78. letu po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric Hčeri Bernarda in Marija z družinama Franc Rosec Žalujoči vsi njeni po domače Roščev France z Županjih Njiv Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si pokličite 04 201 42 47 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darovane svete maše in za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi Francu Resniku za občuten govor, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, službi Pogrebnik, kvartetu Grm za lepo petje in harmonikarju Matjažu. Največja zahvala pa moji sestri Ireni Pavlin, ki mi je bila v najtežjih trenutkih v največjo oporo in pomoč pri oskrbi najinega očeta. Zahvaljujemo se tudi dr. Tanji Vidmar, Onkološkemu inštitutu in Zavodu Pristan za nego in skrb ter patronažni sestri Cvetki. Žalujoči vsi njegovi 16 petek, 10. januarja 2025 Zadnja Oživljanje industrijske dediščine Simon Skalar in Irena Gayatri Horvat sta v opuščenih prostorih nekdanje smodnišnice premierno predstavila instalacijo Mrtva tovarna. Projekt je namenjen oživljanju opuščenih obratov industrijske kulturne dediščine, ki so nekdaj omogočali razvoj mestom in ljudem, spodbuja k razmisleku o iskanju rešitev zanje, obenem pa želi opozoriti na posledice človeških odločitev, ki presegajo čas in prostor. Katja Dolenc Kamnik – Na območju Kreativne četrti Barutana je bil v nedeljo, 15. decembra, v večernih urah v prostorih opuščene tovarne KIK (Kemijska industrija Kamnik) premierno izveden umetniški projekt Mrtva tovarna, ki opisuje propad KIK-a. Zasnovala sta ga slikarka Irena Gayatri Horvat iz Zagreba, ki živi in ustvarja v Sloveniji ter na Hrvaškem, in glasbenik Simon Skalar iz Kamnika. Z umetniškimi performansi, ki vsebujejo slikarski material Gayatri Horvatove ter Skalarjevo avtorsko glasbo in filme, že več let sodelujeta in opozarjata na družbenokritične ter naravovarstvene probleme današnjega sveta. Nazadnje sta s projektom Sanje o gozdu sodelovala na lanskem Kamfestu, tokrat pa sta poudarila del propadajoče industrijske kulturne dediščine v Kamniku, saj menita, da je skrajni čas, da se še kaj reši. Projekt iz treh delov Projekt je sestavljen iz treh delov. Prvi je glasbeni, v kate- rem se predvaja skladba Poslednji vlak, drugi predstavlja projekcijo filma Tako je bilo, ki vključuje intervju z Angelo Golob, ki je v tovarni delala 30 let, tretji pa je glasbeno-vizualna inštalacija Pogozdovanje industrijske kulturne dediščine, v katero so vključeni grafični odtisi na prosojnih tkaninah. »Zvočno in vizualno prikazuje, kako neokapitalizem vse uničuje in nima občutka za ljudi ter naravo, kaj vse smo zavrgli in da je nujno treba tako naravo kot tudi industrijsko kulturno dediščino v največji možni meri zavarovati pred nadaljnjim uničenjem,« pojasnjuje Skalar. Zaslužijo si pozornost Simon Skalar med izvajanjem avtorske skladbe Poslednji vlak med potiski Irene Gayatri Horvat in svetlobnimi vizualnimi učinki / Foto: Lojze Kalinšek Silvestrska noč Maša Likosar Kamnik – Praznični december v Kamniku, ki je pod okriljem Zavoda za turizem in šport Kamnik navduševal z vrsto raznovrstnih dogodkov, so sklenili s silvestrovanjem na Glavnem trgu, ki se je začel z ritmi DJ Adama. Množico obiskovalcev je v novo leto pospremila slovenska glasbena diva Helena Blagne, ki je, kot so poudarili v zavodu, očarala s svojim izjemnim glasom in karizmo. Na odru se ji je pridružil kamniški župan Matej Slapar, ki je skupaj z direktorjem Zavoda za turizem in šport Kamnik Lukom Svetcem naznanil prehod v novo leto. Oba sta zbranim nazdravila in jim zaželela srečno, zdravo in uspešno leto 2025. »Kamnik je doživel pravljični prehod v novo leto, z odštevanjem zadnjih sekund do polnoči, ki so jih pospremili iskreni objemi, želje in najlepši trenutki druženja,« so dejali na zavodu. Večeri pred vstopom v leto 2025 so mestu vdihnili poseben utrip, saj so ga obogatili koncerti vrhunskih slovenskih glasbenih izvajalcev. »Pester glasbeni program je zadovoljil različne okuse, kar potrjuje velika množica obiskovalcev, ki se je kljub zimskemu mrazu zbrala v središču mesta,« so še dodali. Silvestrovanje v Kamniku s Heleno Blagne / Foto: Mih Lindič za Zavod za turizem in šport Kamnik Ni pa KIK osamljen primer, umirajočih ali mrtvih tovarn je v Sloveniji več in po mnenju obeh avtorjev si vse zaslužijo pozornost, saj kot zapuščeni in propadajoči objekti kar kličejo po pozornosti. Projekt Mrtva tovarna je zato zastavljen širše in bi ga lahko uporabili tudi v drugih primerih, saj zapuščene industrijske objekte obnavlja z novim življenjem, obenem pa opozarja na širšo Del instalacije je tudi projekcija filma Tako je bilo, v katerem svojo izkušnjo opisuje Angela Golob, nekdanja delavka v KIK-u. / Foto: Lojze Kalinšek družbeno in politično dinamiko. »Te tovarne, ki so v preteklosti cvetele in zagotavljale stabilnost ter blaginjo v državi, so z vstopom v kapitalizem in kasneje neokapitalizem doživele propad. Namesto da bi delavci, ki so prispevali k njihovemu uspehu, prejeli zasluženo nagrado, so ostali praznih rok, medtem ko so se tovarne razprodajale in uničevale,« pojasnjuje Skalar. Spomnimo, da je bil Kamnik v času nekdanje skupne države po gospodarski moči na sedmem mestu med vsemi jugoslovanskimi mesti. V tovarnah Stol, Titan, Svilanit, Svit, Utok in Eta so bile zaposlene generacije Kamničanov in okoličanov, določeni predeli mesta pa so bili tesno povezani z njimi. A nekatere od njih so tako kot KIK že končale svojo zgodbo. Spodbujati k razmišljanju »Projekt govori tudi o vedno slabši geopolitični situaciji, ki jo zaznamujejo številna vojna žarišča in stalni strah pred atomsko vojno. Ta nas opominja na krhkost miru in potrebo po trajnih rešitvah, ki bodo zagotovile varno prihodnost za vse,« pojasnjuje Skalar in dodaja, da želita z Gayatri Horvatovo ohranjati industrijsko kulturno dediščino in spodbujati k razmišljanju o družbenih in političnih spremembah, ki vplivajo na naša življenja. Izvedbi projekta, ki sta ga omogočila Dom kulture Kamnik in Občina Kamnik, sledi postavitev tudi v enem od opuščenih industrijskih obratov v Zagrebu in drugje po Sloveniji. Bi šlo brez zavrženih oblačil Anja Urankar iz kamniškega Mladinskega centra Kotlovnica: »V času hitre mode, ko je na policah trgovcev vsakih nekaj tednov na voljo več tisoč kosov novih oblačil in se vsako sekundo na smetiščih po svetu odloži ali pa zažge za en tovornjak oblačil, se prihodnost brez zavrženih oblačil sliši neverjetno.« Alenka Brun Kamnik – V drugi polovici lanskega leta so se mladi (in stari) iz Mladinskega centra Kotlovnica udeležili mladinske izmenjave z naslovom Slow Fashion Week (Teden počasne mode). Organizator, združenje Paolab, je na izmenjavi gostil šest organizacij iz Evrope in širše. Anja Urankar iz MC Kotlovnica pove, da so med izmenjavo iz oblačil, ki so jih prinesli od doma, izdelali nova in jih prebivalcem vasice Fuscaldo, ki so jih ves čas izmenjave prijazno gostili, potem tudi predstavili na modni reviji. »V desetih dneh učenja drug od drugega smo pripravili različne delavnice in predstavitve s področja počasne in hitre mode ter s pomočjo na novo pridobljenih praktičnih znanj izdelali trajnostne kose oblačil.« Spoznali so ročno in strojno šivanje, vezenje, barvanje oblačil z belilom, slikanje po oblačilih ter popravljanje ob- lačil z metodo sašiko, še razloži. Nadaljuje, da živimo v času, ko nas blagovne znamke hitre mode s svojo sporočilnostjo poskušajo zavesti, saj rade omenjajo, da je proizvodnja njihovih oblačil zelena ter da pri proizvodnji uporabljajo organski bombaž in reciklirano plastiko. »Zanašajo se na neznanje potrošnikov, ki ne vedo, da je delež proizvedenega organskega bombaža in plastike, ki se jo da reciklirati, izredno majhen.« Na izmenjavi pa je bilo veliko govora tudi o počasni modi, glavni temi tokratne izmenjave. »Izdelki, ki spadajo v to kategorijo, so narejeni iz lokalnih materialov ali so jih izdelali lokalni ustvarjalci, a so zato pogosto precej dražji in si jih težje privoščimo,« pojasni Urankarjeva. »Zato smo udeleženci skupaj naredili seznam, ki nam bo pomagal ustvariti prihodnost z manj zavrženimi oblačili. Priporočamo, da namesto Slovenski udeleženci izmenjave so na modni reviji pokazali svoje izdelke. / Foto: Ylenia Stavale nakupa novih oblačil obiščete trgovino z rabljenimi, izmenjevalnico oblačil ali pa kar omaro svoje sorodnice, prijateljice … Če želite oblačila kupiti, preverite, od kod so materiali, iz katerih so narejena, in kje so bila proizvedena. Nakupujte samo tiste kose, ki jih boste uporabljali. V notranjosti oblačil poiščite listek z informacijami glede sestave, saj je bolje izbrati oblačila iz naravnih materialov, ki dihajo. Držite se tudi navodil glede pranja oblačil, saj jim boste tako podaljšali življenjsko dobo.« Omenja tudi ročne spretnosti, saj stara oblačila lahko predelate v nova, jih uporabite za drug namen in strgana popravite. »Vsekakor se ne bojte naučiti česa novega in raziščite, na kakšne načine lahko predelate svoja oblačila, preden jih zavržete v primeren zabojnik,« še poudari.