Velike izboljšave
S sredstvi prvega in drugega samoprispevka sr.io v Ljubljani zgradili sto objektov. V naši tckratni anketi smo povprašali štiri ravnatelje osnovnih šol, ki so bile adaptirane ali zgrajene s sredstvi samoprispevka, v kolikšni meri so se izboljšali delovni pogoji za učence in učitelje.
FRANCI PIPANr ravnatelj osnovne šole Iva-na Novaka-Ocka, Vižmarje-Brod: »Naša šola je bila v celoti zgrajena s sredstvi samopri-spavka. Ker smo dobili za gradnjo sredstva tn-ko iz prvega kot drugega samoprispevka, ra--ziimemo, da ne moremo dobiti še sredstev iz trotjega, čeprav so naše potrebe takšne, da bi jih potrebovali. Zavedamo se, da drugje delajo v še veliko težavnejših razmerah in da je tre-ba najprej njim zagotoviti potrebna sredstva za liormalno delo.
Ze takoj po izgradnji prvih objektov iz sred-st3v prvega samoprispevka smo posredovaii piedloge, kako bi lahko izboljšali objekte, ki bi jih gradili kasneje. Menim, da bi lahko izbrali tri resnitno dobre projekte in po njih naredili vse nove osnovne šole v Ljubljani, saj bi s te.Ti nedvomno pocenili gradnjo. S tem pa bi se tudi izognili dejstvu, da nekateri projekti ne Zčgo.tovijo najbolj optimalnih razmer za de-lo, ki jih je kasneje izredno težko popraviLi kljub prizadevanjem gradbenih odborov.
Osnovno šolo Ivana Novaka-Očka v letoš-njem šolskem letu obiskuje 680 otrok, ki so razvrščeni v 24 oddelkov. Učenci od prvega do čc trtega razreda imajo dvoizmenski pouk, le d"\ a prva razreda imata samo enoizmenski po-ul: 2 vsemi elemenili celodnevne šole. Učenci viije stopnje imajo enoizmervski pouik, pet od-ddkov pa ima podaljšano bivanje. S tem, ko iir.a višja stopnja samo dopoldanski pouk, smo popoldne dobili prostore za razne interesne de-javnosti, saj šola nudi svoje iprostore krajevni sKupnosti za njene akcije. Tako je športno d;uštvo Vižmarje-BTod prav zaživelo šele po-tem, ko je v šoli dobilo ustrezne pogoje za de-lo. Tesno sodelujemo tudi s kulturno prOsvet-nlm .djruštvom Svoboda iz Vižmarij, pa tudi s k:a'jevnimi družbenapolitičnim organizacijami. S takšno povezavo s-krajevno skupnostjo je šc la postala pravi športno kulturni izobraže-valni cenler.«
MA^IJA KONCAN, ravnateljica osnovne šole Franca Rozmana-Staneta, Šentvid: »S sred-stvi drugega saTnoprispevka je bila ob naši šoli zgrajena lelovadnica in zaTtlonišče. Lahko rečem, da je tdlovaditiica ~v mnogočem .spreme-nila način življenja na šoli, saj je omogočila mnogo kakovostnejšl poiik telesne vzgoje, po-leg tega pa je-omogočila tudi normalne raz-nipre za delo raznim druištvom. Ker je čez dan telovadnica vseskozi zasedena z učenci, ki ima-jo telesno vzgojo, lahko šele v večernih urah pride do svojih terminov v telovadnici tudi šolsko športno društvo, pa tudi drugi korislniki kot TVD Partizan, ki organizira rekireacijo za krajane.
Pred zgraditvijo telovadnice je ceil pouk te-lesne vzgoje potekal v stari telovadnici, ki pa je bila povsem neprimerna za dedo, saj je bi-la premajhna in pomanjkiljivo  opremljena.
Z novo telovadnico se je izboljšala kako-vost pouka telesne vzgoje, to pa se še kako pozina pri učenju drugih predmetov, saj so učenci bolj zbrani pri pouku.«
IVAN SIVEC, ravnatelj osnovne šole Franca Marna, Vodice: »S sredstvi samoprispevka je bila zg.rajena telo-vadnica, šolska kuhinja, jedil-nica, večnamenski prostor in štiri učilnice. S tako razširjenimi prostoTi smo lahko učencem višje stopnje zagotovili calodnevno šolo, med-tem ko tičenci nižje stopnje še vedno obisku-jejo pouk v dveh izmenah. To je seveda bistvo-na razlika od prejšnjega stanja, ko so imeli vsi učenci dvoizmenski pouk.
Ob tem pa ne smemo pozafoiti šeene pred-nositi. Z dograditvijo šole smo namreč lahko uredili zunanje površine, s čimer je omogočen večji razvoj raznih interesnih dejavnosti, re-kreacije in telesnovzgojmili aktivnosti.
Velika pridabitev je tudi večnamenski pro-stor, v katerem lahko izvajarao številne skup-ne afccije.
Z izgradnjo šoilske 'kuhinje in jedilnice srao vsem otrokom zagotovili malico, učencem v celodnevini šoli in delu učencev z nižje stopnje pa tudi kosila, s čiraer se je močno izboljšala prehrana učenccv.
FuiTkcioiialnost rrovozgrajenih prostorov ni najboljša, saj so bile zgrajene učilnice skupaj s kabineti, v praksi pa se je pokazalo, da je veliko .bolje, če sta učilnica in kabinet ločena.«
TONE  EINFALT,    ravnatelj    osnovne šole    • Smlednik: »Iz sredstev drugega samoprispevka je bil pri šoli dograjen prizidek s telovadnico,     •; kuhinjo, jedilnico, večnamenskim prostorom in knjižnico. Kair 13 let smo si prizadevali, da bi . dobili te prepotrebne prostore, kajti brez njih nismo  mogli   organizirati   šolsike prehrane,   ne telesne vzgoje, ipoleg tega pa so bile zavrte tu-di  športne  in  kulturne dejavnosti v  Smledni-ku.
Z novo telovadnico so poteg naših učen-cev veliko piridobiili tudi krajani, kajti v njej ima Partizan Smlednik pogoje za nemoteno de-lo, prav tako pa jo koristijo otroci iz vrtca in člani nekaterih delovnih kolektivov, ki imajo v njej organizirano rakreacijo za svoje člane.          »
Z dograditvijo kuhinje in jedilnice smo la-hko uredili šolsko prehrano, tako da lahko učenci dobijo v šoli tudi kosilo.
S tem prizidkom smo v Smledniku dobili dobre pogoje za delo. Imamo 246 učencev, tisti, ki obisikujejo nižjo stopnjo, imajo pouk v tur-nusih, višja stoipnja pa ima enoizmenski pouk.«