Št 18.
..V Gorici, v soboto dne 21. marca 1914
BBM«IIWlMB.'tM.'..,-i|J>tfiUM<lS!
TečetJ XL1V.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne.
Stane na leto   K 10'—
lu
5'50
Posamične številke stanejo     .         .8 vin.
Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Telefon št. 83.
'Vse za narod, svobodo In napredek!« Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v l. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati . loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta, Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo v vsako odgovornost.
Shod v Gorici.
V Trgovskem Domu v Gorici bo
velik javen shod
v nedeljo 22. marca 1914.
ob 10. uri dopoldne.
DNEVNI REDf
1.   Občinske volitve v Gorici.
2.   Določitev kandidatov.
Slovenski volilcf! Pridite na shod kar najštevilnejše!
flarodni odbor.
Deželni proračun.
(Dalje.)
Daljše postav ke iz proračuna in iz pojasnil-k proračunu od strani deželnega knjigovodstva:
Ker se uveljavi novi zakon od dne 21. inarca 1913 dež. zak. štev. 20 glede razdelitve i n z I o ž b e zemljišč še le koncem prihodnjega leta, se prevdarja pod 20. naslovom tega poglavja pičli znesek 2000 K kakor nova potrebščina.
Nasproti prej označenim poviškom sledi zmanjšanje 5000 K na predplačilih za obnovitev po t r t n i uši uničenih v i-n o g r a d o v, kajti potrebščino iz leta 1913 v znesku 30.000 K je smatrati kakor Vseskozi izjemno; vsled tega kakor tudi z ozirom na jako slabe financijelne razmere, ki se v njih nahaja naš deželni zalog, se je moralo prevdariti za leto 1914, za ta naslov znesek 25.000 K kakor do leta 1913.
»Troški za javno varnost.« — Ta postavka 79900 K se je morala povišati za 2000 K na podlagi upravnega izida zadnjih let, radi česar se je moralo prevdariti : 1000 K več za t r o š k e z a. g n a n -
V kupeju.
»Scheraunitz-Žirovnica«, je klical sprevodnik. Moj sosed v kupeju, dobrodušno okrogli Bavarec je pogledal skozi motno okno na pohlevno naše postajališče ter smehljaje se zmajal z glavo.
»Ottotsche - Otoče« — oPodnart -Krdpp - Podnart - Kropa« - »Vismarje -Vižmarje.« To pa je bilo menda mojemu sosedu preveč. Obrnil Se je k meni: »Zdi se mi, da bi naj bili ti napisi nemškoslo-venski, saj bivajo tukaj Slovenci, kakor so mi v Jesenicah povedali. Pa da si puste Slovenci tako popačiti krajevna ime-»'a! In ponavljal je »Vismarje-Vižmarje«; laz pa sem molčal in motril trumo veselih Kranjcev, ki so prihajali iz Šmarne gore Jja postajo in ki bi se smejali mojemu nemškemu sosedu.
Dobri Bavarec! Hvalim boga, da te kupčija ni privedla tudi drugam po naši njaii domovini. Videl bi Jeschzo in Jezico, Tschermitsch in Črnuče, Homez in Mo-
če in drugih 1000 K več zatroške za pob o 1 j š evance.
»Zdravstvo.« — (Redne potrebščine 31052, izredne 23450 K). Razven neznatnega poviška 160 K za potne troške deželnim odposlancem zdravstvenega sveta, se niso redni potroški tega poglavja prav nič spremenili.
»Dobrodelni zavodi,« — Potrebščina tega poglavja 599308 K razkazuje ogromni povišek 51829 K, od katerih pa je prev-darjenih 30.000 K za bolniške troške predplačane na račun občin; ta povišek je le žiro, kajti pod^ drugim poglavjem se- nahaja enak znesek med dohodki.
Ostalo višjo potrebščino 21829 K tvori povišek 1000 K stalnega prispevka morskemu zdravilišču v O r a -d e ž u in povišek 20.829 K za vzdrževanje u m o b o 1 n i k o v. Znesek 1000 bode potreben za podaljšanje zdraviliške dobe v morskem zdravilišču od 50 na 70 dnij, če visoki deželni zbor sprejme predlog deželnega odbora, dočim se opravičuje novišek troškov za vzdrževanje umo-bolnikov na podlagi upravnega izida iz Ha 1°12. ki razkazuje za ta naslov dejanski potrošek skupnih 301087 K, dočim je bilo nrevdarjenih le 280197 K.
O upravi deželne umobolnice se predlaga posebei proračun, ki vsebuje vse potrebne podrobnosti in ki se zaključuje s čistim nrimaniklialem 251424 K, ostala potrebščina 49.400 K bode služila v pokritie troškov za vzdrževanje umobol-mh o«eb iz naše dežele, zdravečih se v drugih umobolnicah.
»Uk in izobrazb«.« (Redne potrebščine 597647. izredne 14800 K:) — Redna potrebščina tega poglavja se je zmanjšala za 4705 K in sicer je manjša za a) 2804 K na deželnem prisnevku pokojninskemu zalogu za učno osobje ljudskih in mestnih šol; le ta prisnevek znaša za leto 1913 temeljem nroračuna gori označenega zaloga 84901 K. b) 1901 K za deželno glu-bonemico: zanjo se nredlaga Doseben nro-račun.' ki se zaključuje s primanjkljajem 21495 K.
»Javna dela.« (Tzredne potrebščine 235565 K). — To poglavje ne kaže več ni-kake redne potrebščine, kajti edina redna potrebščina 300 K, ki se je sprejemala do leta 1913 v nroračunu in ki se je v po-preišnjih letih izplačevala županstvu v Nabrežini kakor prispevek za. vzdrževan-
mec i. t. d. i. t..d., videl bi našo revščino in našo sramoto in sram bi me bilo, če bi se srečala^ pred teboj, ki imaš dobro dušo in ki ne poznaš naše usode. Ni ti znano, da nam je skvaril naša lepa imena, tuji gospod in da je, kar je zapisal on pred sto in več leti, še danes nedotakljivo in sveto, četudi — neumno; ni ti znano, da so »sch«-ji in »tsch«-ji in »pp«-ji in »tt«-ji stebri naše uprave, ki si jih ne upa dotek-niti še taki slovenski gromovnik, pa najsi vihti sicer zmiraj kol in gorjačo.
Drugi razred. Oddelek za dame. Zavistno pregrinjalo, rni napol zakriva ljubki ljubljanski obrazek, ki cvete tam v kupeju pri oknu. Slonim na hodniku in pušim cigareto.
Sivega Triglava snežni vrhovi blešče še v zadnji večerni zarj:» nad blejskim gradom razprostira že mrak svoje trudne sence, rumeno polje šepeta zahvalno molitev in počasi zasniva. —
»Nebeško«! zazveni h kupeja srebrni glasek. »Zora, da imam peroti, zle-
je dovozne ceste na železniško postajo, se je opustila z ozirom na dejstvo, da je prevzel vzdrževanje' te ceste od 1. septembra 1913 naprej okrajni cestni odbor v Komnu.
»Vojaški troški« je ostalo nespremenjeno tudi za leto 1914; to je 432 K.
»Deželni dolgovi.« (274655 K potrebščine). — Pomanjsanje potrebščine za znesek 22792 K se pojasnjuje tako:
Obroki za obresti in za razdolžitev konsolidiranih in v naslovih l—6 navedenih posojil odgovarjajo dotičnim *razdol-žitvenim načrtom in tvorijo manjšo potrebščino za skupnih 470 K.
Veliko zmanjšanje razkazuje 9. naslov za obresti n e z a 1 o ž e n e g a dolga, kjer je prevdarjenih 40.000 K manj in to zlasti vsled dejstva, da je bilo v proračunskem načrtu za leto 1913 preskrbljeno za plačilo pasivnih obresti tudi od upravnih primanjkljejev iz 1910, 1911 in 1912 leta v skupnem znesku 1,238.302 K, ki se je vsled zmanjšanja primanjkljaja prevdarjenega za leto 1912 v znesku K 793.000 na K 512.645 torej za K 280.355 zmanjšala na K 957.947. Ta primanjkljaj se je nato popolnoma pokril z blagajniškimi prebitki in z reagiranjem kreditov iz prejšnjih upravnih dob; radi tega ni treba proračunjevati za leto 1914 dotične obresti od tako ogromne svote ter je treba le preskrbeH pokritje obresti od primanjkljaja za tekoče leto proračunanega na K 615.941.
Po drugi strani se je moralo ozirati na potrebščino za obresti od povišanega petroška za nakup stavišča in za zgradbo nove vojaške bolnice, ki se je doslej za njo porabilo okrog 420.000 K namesto preračunanih 340.000 K in ozirati se je bilo treba tudi na daljni potrošek 241.000 K, ki se jih je rabilo za razširjenje umobolnice.
Slednjič se je moralo sprejeti pod 7. in 8. naslovom tega proračuna kakor novo breme ^azdolžitvene obroke po 3305 K novega posojila od 58000 K, ki se je bilo zajelo pri občinskem, kreditnem zavodu in ki se je porabilo v kritje deželnega prispevka za »osuševanje« v Ogleju, kakor tudi I. razdolžitveni obrok v znesku 12747 K posoiila 382400 K dovoljenega iz državnega melioracijskega zaloga in izposojenega društvu za namakanje tržiške ravani, potrebščino od 1056 K za obresti 1)0 2% od posojila 58000 K dovoljenega iz državnega melioracijskega zaloga in da-
tela bi tja čez lepe poljane in čez blejski grad, ki se ravno odpravlja k počitku, in višje in višje do vrha Triglava in pokleknila bi tam in molila boga, ki nam je dal tako krasno domovino«.    •
Ljubki obrazek se je stisnil še tesneje k oknu in sanjal lepe sanje.... iMeni pa je postalo gorko srce, tako prijetno gorko in zaželel sem si tudi sanjati njene sanje.
»Ampak, Zora«, oglasil se je zopet srebrni glasek. »So was! So eine Gemein-heitl Ali že veš? Elvira si je dala napraviti ravno tako bluzo — •----------«
Naprej-nisem slišal. Zazeblo me je na hodniku in stisnil sem se v svoj topli kupe.
V M. je bil sejm.
Vlak je natlačeno poln, kmetje se potiskajo, rivajo in suvajo, da si osvojč kak prostorček, sprevodniki korakajo zavestno ob vlaku in kriee in kolnejo in še vedno tlačijo ljudi v vozove.
»Fertig«!
nega za osuševanje v Ogleju in konečno potrebščino 570 K kakor I. obrok posojila 5700 K dobljenega od državnega melioracijskega zaloga in porabljenega za uravnavo hudournika Šijak.
Od vseh teh zneskov dvignjenih m, tekoči račun in od drugih, ki so bili dvignjeni že poprej kakor tudi ne še dvignjenih zneskov 250000 K in 80000 K, določenih temeljem deželnozborskega sklepa za zgradbo paviljona za kronične urao-bolnike v deželni umobolnici odnosno za razširjenje gluhonemice, se je računilo pasivne obresti po 70r/r in to pod pridržkom, da se deželni upravi posreči dobiti potrebni denar po tisti obrestni meri, kakor je proračunjeno.                (Dalje prih.)
Kaj nam obljubljajo župani v Gorici ?
Prišel   je za župana.....Bombičev
Jurij. Leta 1908. oktobra 14. je bil tisti nesrečni dan, ko je zasedel županski sto-lee goriškega mesta za tak posel nesposobni Bombičev Jurij. Ta dan pomeni za Gorico posebno nesrečo, kajti od takrat je šla z gospodarstvom in ugledom Gorice rapidno nizdol. V velikem veselju je plaval tisti dan »II Corriere Friulano« (št. 240); modre črke je postavil v svojo glavo, modro obrobil sliko Bombičevega Jurija in na belem papirju smocitali veselje njih, ki so se oddahnili za Maranijem in zopet začeli staro gonjo v nesrečo goriškega mesta----
Slovesno je bilo umeščetije, po mestu so vihrale mestne dvobojnice z mnogih hiš. Umestil ga je grof Attems. Izrekel je nado, da bo mogel on, ki pozna Go- . rico in težkoče pri upravi, s pomočjo vsega mestnega sveta kaj dobrega storiti za Gorico, ki vsebuie vse sposobnosti, da postane zdravilišče prve vrste; upal je, da on, ki pripada trgovskemu stanu, bo dal trgovini novega življenja.
B o z z i n i kot najstarejši mestni svetovalec je pozdravil župana v imenu mestnega sveta, povdarjaje v svojem govoru: ne smemo si prikrivati, da se nahaia Gorica v težkem položaju v narodnem in uoravnem oziru in da imamo rešiti mnogo težkih gospodarskih problemov.
• Kolesa so zaškripala, vlak se je stresel in se začel gibati.
»Fahrkarten«! se je zadri vstopivši sprevodnik.
Kmetje se ponižno umikajo, privzdi-gajo pozdravljaje strogega gospoda roke h klobukom in ponujajo vozne listke. Magdičev ded ga ne najde. Broka v vseh žepih, v telovniku, suknji, hlačah, išče ga za klob4ukom. Ni ga!
»Schwindler! So ein Gauner!« kriči sprevodnik.
»Pa saj sem ga kupil. Eno krono sem odštel pa tri groše. Kje le tiči?«
Naposled najde listek.                 ?
»Du-du-du - Bauernschreck!« zagrb-hota se sprevodnik in potrese očanca za ramo.
»Pa naj ne zamerijo. Saj so prav prijazen gospod in še šalo poznajo«, je rekel Magdičev ded in privzdignil čepico.
V umazanem mrzlem kupeju tretjefa razreda čepi suha kmetica bledega obraza
Danes nredava grof. Seidl.
Bombic ie imel potem dolg govor, milo- je govoril in sladko tako, kakor zna on in obljuboval. Obljubovati znajo vsi, vsi vidijo potrebe, ne stori se pa nič. Bombic je pesniško risal lepoto Gorice, njeno milo podnebje, to krasno modro nebo, šum
naše Soče___in ta lepa Gorica ne sme
ostaii za napredkom drugod!: treba dati mestu vse kar treba v zdravstvenem ožini, v trgovini, največjo mogočo materialno dobrobit in varovati laški značaj mesta. Zanimive so njegove besede glede mestnega statuta: Mestni statut, pol stoletja že v veljavi, kaže očitne znake starosti; moramo ga reformirati s kriteriji modernosti, ki dajo vsemu ljudstvu pravico do mestne uprave; z vso silo se zavzamem za to reformo.... Potem pa je naš novi župan Jurij obljubljal vodovod, kopališče, novo klavnico, kanalizacijo, ljudska stanovanja, nov ribji trg,  za šole bo
delal itd___v tujskem   prometu pa vse,
da bo Gorica vredna imena druga Nizza! (Kako ga je vredna, smo že povedali pretekli teden v posebnem uvodniku!)
Jurij Bombic je bil umeščen, najeta galerija je ploskala in kričala: eviva Bombic!, na cesti je bil krik----razgrete so
bile laške duše; zato se nismo nič čudili, da se je vršiia zvečer protislovenska demonstracija po goriških ulicah.... Mara-nija ni več, evviva Bombic, abbasso i ščavi! Komaj so čakali razni laski indivi-duji, da so mogli zopet enkrat demonstrirati po razsvetljenih goriških ulicah ob mestni godbi in spremljani od redarjev, ki so molčali k izzivajočim krikom laških pobalinov.
Razsvetljava in bakljada, mestna godba,   Marameo,   Lasse   pur,   Abbasso   i
ščavi, zastave v sprevodu množice.....
To so karakteristični znaki gospodstva laške liberalne klike v Gorici. Pohod po mestu na večer umeščenja Bombičevega Jurija za goriškega župana je bil nesramna proti Slovencem naperjena demonstracija. —
Od tu dalje sledi v mestni upravi goriškega mesta katastrofalna doba..
Bombičev Jurij je bil drugič umeščen za župana meseca oktobra 1911. Vsi smo vedeli, da je Bombic slab župan, da nima nikakih upravnih sposobnosti, da je na magistratu nered, da rastejo dolgovi in se gospodari lahkomišljeno do skrajnosti, vendar je bil Bombic zopet izvoljen za župana.
Prišel ga je umestit dvorni svetnik in namestništveni podpredsednik grof A t-t e m s iz Trsta. Topot ga je Attems samo zaprisegel brez vsakega nagovora. Čemu pa bi govori! in kazal na potrebe goriškega mesta, ko pa ni za nje nikakega razumevanja ne v mestnem svetu ne na sede-
m globokih oči in stiska dvoletno dete k svojim upadlim prsim. Tu pa tam pokukajo drobne ročice izpod velike rdeče rjuhe, v katero je dete zavito, in mati jih stiska k svojemu licu in Iraška na nje, da bi jih ogrela. Materine oči postajajo tem bolj motne in srce se ji krči v silni bridkosti.
V  nasprotnem kotu sedi topo njen mož in zre nepremično v daljavo, daleč tja v daljavo. Zapustil je kočo, zapustil njivico in vinograd in sedaj odhaja z otrokom in ženo. Nerad zapušča mali svoj dom, pa mora; ni mu dajal niti za davke.
V  Ameriko!.,..
Kolesa zahrešče, vlak se ustavi.
Sem od perona se slišijo klici, hripavi in pijani: »Živio naš poslanec! Živela naša ljudska stranka«!
Zbor zapoje:
»Lepa naša domovina!----------—«
Žu župana! Kot prava i r o n i j a so zvenele besede dr. ČešČutija ob tem utnešče-nju: da je Bombic previden upravitelj in dober Župan. Dr. Ceščuti je imel v tej seji tako bistre oči, da je videt n a p r e-d e k v mestu, odkar županuje Bombic!! Bombic je bil pri tem umeščenju še bolj predrzen kot pri prvem: govoril je patetično o laške m značaju mesta in o.... gostih, proti, katerim so Goričani uljudni; ako ti spoštujejo narod, pri katerem so gostje. Bombic misli, da morajo biti v Gorici sami Lahi, kdor ni Lah, je pa gost! Dr. Češčuti ga je pozdravil, med drugim, v imenu večjega in boljšega dela mesta... Gospodje so hoteli biti veliki in resni pa-triotje, hoteli so žaliti Slovence, pa so se le osmešili!
Bombic je topot ponovil stare laške litanije: vodovod, kanalizacija, prememba mestnega statuta itd. — nekaj pa je izblek-nil, zbog česar so bili neizmerno jezni nanj laški liberalci. Dr. Češčuti je bil pohvalil Bombica, kakor že povedano, kot dobrega župana, izbornega upravitelja, Jurij »jo je pa polomil«, ker je povedal, kake velike financijelne težkoče so nastale, in to vsled nepre vidljivih (?!) dogodi ja je v v zadnji triletni dobi.
Bombic je bil umeščen in sledili so udarci, ki tolčejo kamoro še sedaj po glavi. *..,
Dne 3. oktobra 1911. je bilo to slovesno umeščenje Bombičevo, zastopnik vlade je molčal — dne 12. oktobra 1911. pa smo naznanili----DA JE
REVIZIJA LJUDSKEGA ŠTETJA V GORICI DOVOLJENA. Počil ni bombic, počila je bomba in zadela gnezdo kamore. Našteli so bili nas komaj 6653. Revizija potem pa je nas pokazala 10.000! Laški lintvern na magistratu je moral izpustiti 4000 Slovencev. Revež! *
Župan, »patriota della fede incrolla-bile«, je bil potrt in tresle so se mu laške bergeše — pravica pa je prišla na dan in sleparija je bila razkrinkana. — Zakaj je molčal zastopnik vlade ob Bombičevem umeščenju?
In potem je šlo dol z avtonomijo mesta!
Laški »patrioti della fede incrollabi-le« se pripravljajo na to, da bi še dalje jurjevali na magistratu! Ako je med Lahi kaj razsodnih volilcev, potem morajo pomesti z onimi, ki so napravili Gorici toliko škode in sramote, ter ubrati pametno pot, po kateri pridejo tudi Slovenci do mestnega zastopstva. Potem bo mogoče novo razsodno, smotreno delo za boljšo bodočnost Gorice ob sodelovanju Lahov in Slovencev; ako pa niso pristopni taki razr sodnosti, potem pojde usoda Gorice svojo pot in laška moč v Gorici pod pot......
Na rdečih, mehkih blazinah leži dama podpirale glavo z desnico. V levici vrti drobno cigareto. Kolobarčki dima se igrajo v zraku. Izpod svilenega krila koketirajo bele čipke in šepetajo skrivnosti tajno in ljubko. Sedaj so splezale nad kolenček
in se poredno smehljajo___Na hodniku
pa se sprehaja gospod v elegantni obleki. Nervozno si popravlja suknjo in kravato in puli črne brke ter snema poročni prstan in ga zopet natika. Trd je njegov korak in žareč njegov pogled v damin kupe.
Ko sem čez pol ure zapuščal vlak, ni bilo gospoda več na hodniku; kondukter pa mi je pomenljivo namežiknil z leyin| očesom in s palcem pokazal na varno za^ grnjena kupejeva okna.
To in še marsikaj sem doživel in videl zadnjič med vožnjo od Jesenic do Brežic in se zopet prepričal, da je dokaj življenja za one, ki hočejo gledati, tudi v ozkem železniškem kupeju.
Shod pri Sv. Luciji.
Slovensko politično   društvo v Gorici sklicuje
na dan 22. marca 1914« ob 2. uri popolne
pri Sv. Luciji
i) dvorani g. ITlikuža
jaueii shod.
DNEVNI RED:
Poročata gg. deželna poslanca
dr. fl. franko in fl. mikuž.
Shod v Kobaridu.
Kakor že na kratko poročano, sklicalo je Slovensko politično društvo v nedeljo 15. t. m. javen shod v Kobaridu, na katerem sta poročala dež. posl. dr. P o d-gornik in M i k l a v i č.
Shod je otvoril dež. poslanec in župan kobariški, g. M i k 1 a v i č, ki je predstavil shodu g. dr. Podgornika, kateri je nato pozdravil zborovalce kakor predsednik Slov. pol. društva, povdaril pomen in potrebo shodov, na katerih naj zlasti poročajo poslanci Volilcem o svojem delovanju, in predlagal, da naj predseduje shodu domači gosp. župan, poslanec Mi-klavič. Med soglasnim . odobravanjem prevzame predsedstvo g. M i k 1 a v i č.
Na to se preide na dnevni red: Poročilo o sedanjem političnem položaju v deželi.
Dr. Podgornik.
V vodom svojega poročila se dr. Podgornik kakor poslanec slovenskih mest, trgov in industrijalnih krajev zahvaljuje kobariškim volilcem za zaupanje, izkazano mu s soglasno izvolitvijo v deželni zbor. V daljšem govoru naslika poročevalec nato razvoj domačih političnih razmer tekom zadnjih dveh let: preshovanje našega časopisja, ustanovitev političnega društva, nastop samostojnih velilnih odborov ob zadnjih deželnozberskih volitvah z geslom: edinost v narodnih in gospodarskih vprašanjih, splošno odobravanje tega programa, ki je našlo izraza v izidu volitev, ustanovitev samostojne narodne stranke proti novostrujarski S. L/ S., ki je zanesla v deželo sovraštvo in nestrpnost. Povdarjal je poročevalec, da Slovenci nikakor ne moremo in ne smemo odobravati politike te stranke, ki proglaša za vrhovno načeL, da ima dajati ukaze in navodila tudi v politiki edinole kak škof
ali npllškof. Taka politika bi nam bila pogubna, ker bi ne bila neodvisna, temveč podrejena raznim višjim vplivom, ki nam Slovencem nikakor niso prijazni. Spoštujemo duhovnike in škofe v njihovem v e r-s k e m delokrogu, v politiki pa ne smejo iti ne morejo imeti več besede kakor drugi državljani, zlasti pa ne v slovenski politiki, dokler bodo odvisni in po reverzih vezani nasproti vladi in drugim činiteljem, od katerih si moramo še le priboriti pravice, ki so nam sicer zajamčene v ustavnih zakonih, a le na papirju.
Poročevalec pojasnuje nato dogodke zadnjih dveh deželnozborskih zasedanj: konstituiranje deželnega zbora in odbora v oktobru, predelanje obilnega gradiva, ki se je nakopičilo v dobi dveh let, ko ni zboroval deželni zbor, tako da je sedaj to gradivo rešeno v odsekih skoraj popolnoma, deloma tudi že v deželnem zboru; težkoče, ki so nastale pri pretresovanju deželnega proračuna vsled ogromnih primanjkljajev za 1. 1913. in 1914.
Slovenski klub je zavzel stališče, da privoli nove davke in če treba tudi zvišanje dosedanjih deželnih doklad, če se ob enem stori kaj, da se odpravi krivično, n e e n a ko m e r n o obremenjenje okrajev in občin za ene in iste namene, kakor šolstvo in ceste, bolniški troški.. To se more zgoditi le s tem, da dežela prevzame ta bremena popolnoma ali. vsaj deloma ria-se. Ako bi se to zgodilo, bi bila sicer bremena za deželni zalog večja, a odpadla ali vsaj znižala bi se bremena okrajev in občin. Temu pa se upirajo Italijani, in sicer, kakor je pokazalo zadnje zasedanje deželnega zbora, vsi brez razlike strank, češ, da bi potem Italijani plačevali tudi za Slovence, ker da oni prispevajo v deželno blagajno več kakor Slovenci. To pa ni resnično, kajti račun kaže ravno narobe, da plačajo Slovenci do Vr„ Italijani le Vr, prispevkov v deželno blagajno. Seveda hočejo Italijani šteti za-se vse do-klade, ki jih plača mesto Gorica! Od kod pa prihaja denar v Gorico? In ali ni tudi v Gorici sami skoro polovica prebivalstva slovenskega? Konečno če tudi gre denar skozi roke Italijanov v deželno blagajno, ie to po večini slovenski denar ter so Italijani kakor trgovci irt obrtniki le posredovalci med Slovenci in deželno blagajno! Kdor je pravičen med Italijani, mora to priznati in sodelovati, da se dosedanje krivice odoravijo! Saj Italijani dobivajo in so dobivali itak vedno ogromne svote od dežele brez kakih kompenzacij za Slovence, katerih nikdo ni vprašal, če so dobili ravnotoiiko. Žal, da ni' pravičnega umevania v tem pogledu na italijanski strani! To je bil tudi vzrok, da je zadnje zasedanje končalo nezadovoljivo, ker se ni doseerlo sporazumljenja v prašanju deželnih financ in vsled tega ni bil rešen deželni proračun.
Pričakovati je, da bo deželnemu zboru kmalu zopet dana prilika, da konča začeto delo. Vspešno bo mogel to storiti le, ako bodo hoteli biti Italijani pravični. Ali bodo hoteli? Ali bodo hoteli vsaj poslanci
(Dal|e v prilogi.)
Podružnica ljubljanske kreditne banke v Gorici
obrestuje hranilne vloge na knjižice od 23. marca 1.1, naprej po
t!   O 2
4
Rentni davek plriCa banka iz lastnega.
Priporoča se
Pomlad je tu!
domačo  tvrdko
Pozor!
pri nakupu pomladanskih novosti kakor: krasno modno blago za ženske
Obleke. —   Trpežno sukno   do   najfinejšega angleškega   sukna   za   HlOŽke   Obleke. —
Velika zaloga potrebščin za šivilje in krojače. Lepa Izbera Bolčnikov in dežnikov
GORICA Gosposka ulica štev. 11.
Ivanžiž & Kurinčič
Tzorci poštnine prosti proti vrnitvi.
Cene najnižje in stalne.
Priloga Ml" št, 13, z dne 21, marca 1814.
tuSke ljudske stranke? To pa stoji: Slo- i venci moramo zahtevati odpravo krivice! I
Shod je sprejel to poročilo, podano tu v glavnih potezah, z živahnim odobravanjem.
Miklavič.
Predsednik Miklavič se zahvali nato poročevalcu dr.ju Podgornik-u in   pravi,
Grčina.
Na Orčini v Gorici so hoteli imeti tam bivajoči Slovenci, Grčina je sploh slovenska, svojo mestno ljudsko šolo. Plačujejo davke, šoloobveznih otrok je dosti, torej jim pritiče šola! In prosili so seveda za slovensko mestno šolo. AH oholi goriški mestni svet jo je odklonit in povedal, da T^lrŽ^^r"*"'1^'^^ ^"^'-^VMskLotroci Grčine imaio že dosti bli-^.SJT^^^^                                                                     PolhTrnom! če bi ho-
'dil ubogi slovenski otrok z Grčine v šolo
govornika olajšana naloga. Poroča vsled tega le o onem delovanju v deželnem.zbo-ru, ki zadeva posebej interese domačega okraja ter zlasti našteje, katere podpore v pospeševanje kmetijstva', -v- pov#digo zdravstva in zboljšanje prometnih zvez ter druge javne naprave so bile dovoljene dosedaj od novega deželnega zbora za ko-bariški okraj.
Poročilo je bilo istotako sprejeto s soglasnim odobravanjem.
Sklep.
K sklepu povdarja dr. Podgornik važnost in potrebo tesnejše organizacije ter vabi vse one, ki odobravajo program Slovenskega političnega društva, kakor je bil razviden iz poročil, da pristopijo društvu kakor redni člani in naj se oglase za to no končanem shodu.
Predsednik se nato zahvali zboroval-cem in zaključi dobro vspeli shod, ker se nikdo več ne oglasi za besedo.
Po shodu se ie nriiavilo takoj več članov za. Slovensko politično društvo, daljno nabiranie članov pa ;e prevzel ""poseben odsek r»od vodstvom g. deželnega poslanca Miklaviča.
Volitve za obči pokojninski zavod.
Za volitve odposlancev za glavni zbor deželnega urada v Trstu, ki se bodo vršile dne 29. marca 11., je podpisani volilni odbor sestavil listo kandidatov za skupini nameščencev in službodajniknv vseh volilnih kategorij. Ta lista se v prihodnjih dneh objavi v hrvatskih in slovenskih listih Primorskega, Kranjske in Dalmacije. Že sedaj pa prosimo vse volilce, nameščence in službodainike, ki pripadajo deželnemu uradu v Trstu, naj nam blagovolijo čim prej vposlati v posebnih ovoiih svoje glasovnice, in sicer na naslov: Dr. Edvard Slavik. odvetnik in deželni poslanec v TrstuVnTasVvniče^najse natančno in pravilno izpolnijo z imeni kandidatov, ki se bodo objavila za vsako posamezno sku-nino in kategorijo, ali Da naj se nam voo-šljejd neizpolnjene, kar posebno priporočamo: v tem slučaju prevzamemo sami pravilno izpolnitev glasovnic in nb'b pravočasno izročitev volilni komisiji. Glasovnice naj se nam vnošljeio čim prei, ker nas loči od dneva volitve le še kratek čas. — Pripominiamo, da obsega okrožie tržaškega deželnega urada Dalmaciio. Kranjsko in Primorsko. — Narodni volilni odbor v Trstu.
Občinske volitve v Gorici.
Dnevi volitev:
Tretji razred voli v nedeljo 29. marca, morebitne ožje volitve bodo l. aprila.
Drugi, razred voli dne.2.. aprila, morebitne ožje volitve bodo 4. aprila.
Prvi razred voli dne 6. aprila, morebitne ožje volitve bodo 8. aprila.
Volitve se vršijo na navedene dni od 7 zjutraj do opoldne.
Izkaznice.
Pazite na izkaznice! Shranite jih! Ako je kdo ne dobi, naj gre po- njo na glavarstvo. Pazite, volilci, da je Vaš z n a-,čaj prav napisan. Ako ne, poskrbite, da bo. Prinesite jo v takem slučaju na pogled v pisarno Narodnega odbora! Nijeden slovenski gias se m sme jZgUbiti!
Ne se bati magistrata!
Nekateri se bojijo... češ, če bom volil s Slovenci, pa mi bo magistrat nagajal. Tako je reke! sin očetu: Oče, Vi imate obrt, ne hodite volit, drugače jo Vam odvzame magistrat! — AH vedite, da magistrat ne more odvzeti nobene koncesije In n,L ne bo narrajal, ker pole« drugih so odvzete magistratu tudi obrtne itvarl In te ima v rokah okrajno glavarstvo!! To-•ej je strah pred magistratom — prazen!
v Podturen, bi bilo to vsak dan pravo potovanje, kakoršnega otrok ne prenese — toda kaj to mar skrbnim laškim mestnim očetom, ako' pogine nekaj slovenskih otrok zbog hoje v šolo, več kilometrov poti vsak dan jim ne bo škodilo tem škla-varskim otrokom — oni, mestni očetje laški, pa imajo skrbeti za laške otroke! Kulturen škandal prve vrste je bila odklonitev slovenske šole na Orčini. Zagrešili so ga ljudje, ki se drugače pridušajo na svojo kulturo in tako radi govore, kako visoka ie i njihova civilta. V resnici pa je tako početje barbarsko.
Toda mi zahtevamo slovenskih šol v Gorici. Mi zahtevamo tudi za Grčino slovensko šolo in dobiti jo moramo!
Ceste v Gorici.
Za ceste naša mestna uprava slabo skrbi. Kakor skrbi za vse slabo, tako pač tudi za ceste! Leta 1908. so popravili glavno cestno Črto od južnega do državnega kolodvora. Stala ie ta poprava 125.000 K: za ta dol<* bo olačevalo mesto skozi 50 let po 7553 K na leto. Poprava pa ni bila za nič. Treba je bilo poprav leto za letom. Kolikokrat so preorali na primer Gosposko in Semeniško ulico!! Enkrat je bila Gosposka ulica tako izbočena, da so se vozovi ob strani ceste preobračali m tlak, drugič so io napravili tako. da se ni mogla voda s sredine b kraju odtekati. Sedaj so dobili kamen iz južne Tirolske in pretla-kali nekaj, kar je sicer nekoliko boljše, ali nrahu in blata navzlic temu ne manjka. Vsa okna prodaialn v Gosposki ulici so nmetana z blatom ob dežju, če avtomobili količka i hitro vozijo in nasanti bežijo pred blatom v veže. To tlakovanje stane ogromno dens»rj9. m denar za nreišnie nomant-kfiive ooorave je proč vržen! V proračunu za I. 1914. imamo za vzdrževanje cest svoto 137.210 K!!
Mestnih učiteljev .no laških liudskih šolah in vrtcih z učiteljicami vred je nad 70. Za Slovence sta dve mestni šoli: Podturnom in enorazred-nica na Ajševici. Slednja je obiskana tako, da ie zadnji čas, da se ta šola razširi. Zola Podturnom za nas ne prihaja v poštev, ker io obiskufe k veciemu okoli 20 otrok. Na Ajševici je en učiteli. Podturnom 2 in ena učiteljica. Torej bi bili za Slovence 4 proti 70 za Lahe!! In v Gorici tvorimo polovico prebivalstva!! Ali ni to razmerje v nebo vpijoče?! Kje si. pravica?! — Sami si moramo vzdrževati svoje šole in vrtce, ako jih bočemo imeti — d?vke plačujemo na za InSke mestne šole!! To je neznosno, take krivice morajo izginiti. Take krivice trpimo v Avstriii samo Slovenci, na Ogrskem pa Slovaki!!
Županova plača.
Oče župan ima plače 8000 K na leto. Malce preveč! Svoj čas se je mislilo, da se bo županska plača znižala za 2U00 K pa se je povišala za Bombica za 2000 K, tSko da vleče plačo 8000 K___Premalo krompirja je prodal, pa so mu zvišali plačo, da revež ne bo trpel škode! — Meščan-dav-koplačevalec, plačuj in zvišaj županu plačo še za 2000 K, tako da bo vleked 10.000 K iz kaše in meščane pošteno za nos. Laški klerikalci.
Kako bodo volili? Hud boj bijejo v svojem glasilu proti kamori, razkrivajo katastrofalno gospodarstvo kamore in ^..ihtevajo odpomoči. Dosledno morajo ostro nastopiti proti onim, ki so privlekli Gorico na rob finančnega propada. Kaj pa storijo? l.u"ki liberalci pravijo, da je dolžnost klerikalcev voliti skupno ž njimi in jedni in drugi kažejo na e d i n o s t v slovenskem tabor;]___Za laške klerikalce je mesto pri volitvah edino na strani opozicije, ako pa Indo volili s kamoro, potem to ne bo več resna stranka!
I                    Kdo bo zmagal?
Nič se ne more reči, k a k b o j z i d volitev  v tretjem   in   drugem
razredu! Ni treba nič verjeti nemškemu .nam sovražnemu časopisju, ki že naprej trdi, da bodo zmagali Lahi. Izid je mogoč tak, kakoršnega si ne žele ne Lahi ne Nemci. Samo vsak slovenski volilec mora storiti svojo dolžnost!!
Volilci, Slovenci! Zaupajte in verujte Narodnemu odboru, ki Vas poziva, da greste VSI na volišče! im
Vsi na volišče!
Slovenski volilci, vsi na volišče! Za glasove pojde pri letošnjih volitvah! Ako
pojdejo volit vsi naši volilci, bo naš nastop nad vse časten!
Pridite na shod!
Jutri pridite na shod! Tam boste slišali iz ust raznih govornikov zanimivosti o izborai upravi goriškega mesta v rokah kamore, o krivicah katere trpimo v Gorici, tam bo izpregovorjena marsikaka odkrita beseda o uničevalcih goriškega mesta, dalje o izrednem pomenu letošnjih volitev itd.
Slovenski volilci, na shod!
Politični pregled.
Reciprociteta zagrebškega vseučilišča. — Včer j so bili dalmatinski državni poslanci pri ministerskem predsedniku grofu Stiirgkhu. Med drugim so tudi urgi-rali vprašanje reciprocitete zagrebškega vseučilišča. Grof Stiirgkh je izjavil, da se je obrnila avstrijska vlada že p r e d 1 4 d n c v i n a b a n a i n d a u p a v k i* a t k e m n a ugodno rešitev tega vprašanja.
Rekrutni kontiffent določen. — Na podlagi § 14 je podpisal cesar naredbo s katero se določa zvišanje rekrutnega kontingenta za leto 1914. Število rekrutov znaša sedaj v Avstriji 94.644 mož za skupno armado in 28.297 za deželno brambo. Število rekrutov se s to naredbo pomnoži za 10.180.
Novi doleovi. — Kontrolna komisija za državne dolgove je odobrila načrt finančnega ministerstva in najame sedaj avstrijska vlada posojilo v znesku 375 milijonov kron.
Zveza Nemčije, Rusije. Anglije in Francije. — »Novoje Vrerme« priobčuje izjavo odličnega državnika, po kateri se 'e izrekel ob priliki lipske slavnosti v Berlinu nek diplomat: Zveza med Rusijo. Nemčijo. Angliio in Francijo bi bila najzanesljivejša garancija evropskega miru. Vprašanje Alzaciie in LotarinŠke bi se moglo na ta način ugodno rešiti. Nemčija bi orlstonila od teh dežel in prejela za to avstrijske nemške dežele. Rusija bi dobila Galicijo. Ttalija pa laški del Avstrije. Češ-'•a in Ogrska pa postanejo samostojne države. Rnmunska pa bi oreiela Sedmo-graško. Na ta način bi bila sicer Avstrija v resnici razdeliena ali račun je tako enostavno sestavljen, da bo v resnici račun čisto drugačen.
Darovi.
Za družbo sv. Cirila iti Metoda daruje g. Ant. Klun, zav. nadzornik v Gorici, K 10 v proslavo 500-letnice zadnjega ustoli-čanja koroškega vojvode v slovenskem jeziku. (Denar hrani uprava). Srčna hvala!
Prispevki »Dijaški kuhinji« v Gorici za mesec december, januar in februar: g. dr. Puc, odvetnik v Gorici, 20 K, vesela družba v gostilni pri Žganu v Kobaridu daruje znesek 10 K 70 v, g. Adolf Urban-. čič, mesar v Gorici, 5'56 K, 3'65 kg klobas in 6'60 kg slanih kož, g. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici, 10 kg sladkorja, g. I. Šubic, profesor v Gorici, za knjigo darovano mu po g. ravnatelju Bežeku 1 K, g. Jaki! Andrej, veletržec v Mirna, 10 K, Župarstvo v Kanalu 20 K, g. dr. Sket, odvetnik v Gorici, 1 K, g. I. Klavžar, lesni trgovec, 1 K. vesela družba v kavarni Corso 3'60 K, gg. Kožnar in drug knjigo vredno 1 K, okrajna posojilnica v Bovcu 30 K, dr. Gruntar, notar v Ribnici, 50 K, dr. Anton Dermota, odvetnik v Gorici, 10 K, g, T. Matelčič, Gradišče, 6 K, g. Anton M'kuž. dež. poslanec, 11 K, g. M. Plesnima r. trgovec v Gorici, 4 K, Županstvo Sv. ! Lucija ob Soči. 50 K, g.a Olga Kovačič, Sv. Lucija ob Soči, 5 kg surovega masla za pustne krofe, 10 K nabranih pri veseli večerji v Mikužcvi gostilni in 2 K dobljene ,, za honorar kot učiteljica kadrilie, Neime-' novan za izgubljeno stavo 20 K, g. T* Su-
bic, profesor v Gorici 2 K, g. I Sirca, vad-niški učitelj, 1 K, županstvo v Kobaridu 50 K, g. Edvard Praprotnik, učitelj v Mir-nu. 5 K, Artur Lokar, c. kr. notar v Ajdovščini 10 K, g.a Albina Schoner, posest-nica v Leskovcu, 124 kg krompirja, g. Lu-cijan Kovačič, c. kr. nadpoštar v Sv. Luciji ob Soči, 60 K kot čisti dobiček plesa prirejenega na pustni torek v Sv. Luciji v prid »Dijaški kuhinji« in 14 K zloženih od odbornikov na sestanku o priliki obračuna plesa. Meseca decembra je došla »Dijaški kuhinji« pošiljatev 1440 kg, katero je nabral neimenovani v Šepuljah pri Dutov-Ijah. Darovali so: G. Ivan Dujc, Zavrhek 94 kg krompirja, g. Ivan Kocjan, Žirje, 140 kg krompirja, g.a Amalija Černe v Tomaju 72 kg krompirja, g. Josip Vran, župan v Tomaju 71 kg krompirja, g. Anton Černe v Tomaju št. 10, 65 kg krompirja, gg. Černe in Turk 50 kg ajdove, 50 kg koruzne moke m 25.kg ječmena, Franc Vitez, Še-puije št. 11, 54 kg krompirja, g.a Jožefa vd. Čefuta, Šepulie, 74 kg krompirja, g. Matija Bole, Sepulje, 24 kg krompirja, g. Alojzij Sirca, Dutovlje 35 kg krompirja, g. Ivan Raubar, Dutovlje, 48 kg krompirja, g. N. Čuk, Dutovlje, 28 kg krompirja, neimenovan sod kisle in tri vreče sladke repe. Vrhu tega so darovali v denarju: g. Ivan Uk?nar, Dutovlje, 1'20 K, g. Alojzij Taučar, Dutovlje, 60 v, g. Ivan Žiberna, Tomaj. 1 K. g. Josip Turk Sežana 2 K, neimenovan je zložil za prevoznino. — Neimenovana št. 1 za december, januar, februar in marec 8 K, Neimenovana št. 7 za december, januar, februar in marec 20 K. — Vsem darovalcem srčna hvala! — Na članarini je došlo 28 K, na mesečnim na 1053'52 K.
Domače vesti.
Danes predava prof. Seidl o »Rastlinstvu naših Alp«. — Predavanje je nadaljevanje dobro uspelega prvega in obravnava rastlinstvo planinskega pasa Že pri prvem predavanju so zbujale pozornost krasne in številne skioptične slike, pri današnjem predavanju jih bo še več. Opozarjamo p. n. občinstvo, da se udeleži predavanja v velikem številu!
Člani in Članice dramatičnega odseka imajo po današnjem predavanju sejo v kavarni »Central«. Navzočnost vseh je nujna.
Zaupniki naše stranke po deželi se uljudno naprošajo, da po možnosti ugodijo prošnji Narodnega odbora in vpošljejo čimprej naprošeno.
V sodno prakso pri' tukajšnji okrožni sodniji ie vstopil g. FranKompara, naš rojak iz Lokavca, in sicer kot odvetniški kandidat.
Iz sodne službe. — Sodnik dr. G. Vida v Tržiču je šel v pokoj iz zdravstvenih ozirov. Nadomeščat ga je bil prišel sodnik Petronio iz Gradišča ob Soči in v Gradišče je prišel začasno dr. A. Gradnik, preiskovalni sodnik v Gorici, ki je ostal tam malo časa. Sedaj je zbolel okrajni sodnik v Gradišču dr. Ventrella, nadomešča ga sodnik Petronio. za Tržič pa je začasno določen dr. A. Gradnik, dokler ne sledi imenovanje sodnika za okrajno sodnijo v Tržiču.
Promocija. — G. I v a n   Ples,   naš rojak iz Devina,   avskultant   pri   c.   kr. krajni sodniji v Tržiču, bo promoviral v ponedeljek 23. t. m. na dunajskem   vseučilišču doktorjem prava. Naše čestitke!
Goriška podružnica S. P. D. naznanja, da odpade za jutri napovedani izlet na Kobilino glavo.
Spomin na Novaro. — Jutri zvečer ob 7. uri bo svirala po mestu vojaška godba, spremljana od dragoncev na konjih iri drugega vojaštva. V ponedeljek bo maša na Rojcah v spomin bitke pri Novari.
Usposobljenosti izpiti za ljudske in meščanske šole se bodo vršili v Gorici na ženskem učiteljišču od 16. aprila dalje.
Narodne pesmi iz beneške Slovenije. Izdaia teh znamenitih in mičnih pesmi se je sicer nekoliko zategnila, ker je moralo priti prej drugo na vrsto pri Glasbeni Matici. Vrši se sedaj končna korektura rokopisov in v par mesecih pride zbirka na svetlo. Opozarjamo ponovno naše narodno občinstvo, da jih o priliki, ko izidejo naroči oz. obdrži, ako se jim pošljejo na ogled. Za Narodni muzej so darovali: G. Stef. |t&egula iz Kanala 1 staro Mstino iz I. 1635, 5 raznih novcev, 1 ornament, 1 stekleni-
co in 1 pečat," g., Jos. Hrast, poštni uradnik v trstu, 1 ponočno omarico, 2 skrinji, 1 tnalo omarico za uro, 1 prsten vrč, 2 lončena modela, 1 motovilo, 1 zglavnik, pripravo za praženje in 2 ročna ražnja; g. And. Gabrijelčič, učitelj, knjigo Maria Cel, g. Miha Turk; v Gorici knjigo Šola lepiga petja, g. Rud'. Jerkič, učiteljiščnik I. teč., knjigo Življenje svetnikov, g. P. Leban, pjsmonoša v Kalu, 1 lesen vrč, g. Peter Jejčič, krojač v Šmarji nabral: 1. g. Rozina Poljšak 1 ključavnico, g. Marija Abram 1 star ključ, g. učitelj Kodrič 1 knjigo iz 1. 1740, g. Leop. Pajk, učitelj v Sv. Križu, 1 papirnat goldinar, g. Br.tič v Gorici 1 letak iz 1. 1848, 1 ital. knjigo, g. Ant. Jerkič, fotograf v Gorici, 1 gumb, g. Jos. Bitenc, učiteljiščnik 1. t., 2 novca, g. M. Lavrenčič, nadučitelj v St. Petru, knjigo Val. Staniča,   Molitve 1. 1826. — Odbor.
V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici je bilo lani 1771 bolnikov; umrlo jih je 134; ozdravljenih je odšlo 1002, zboljšalo Še je zdravje 417. Operacij je bilo 685, 23 s smrtnim izidom, povsem posrečenih 599.
Izrednemu vojaškemu naboru v Gorici, dne 20. t. m. je bilo predstavljenih 92 nabornikov, potrjenih je 49.
Redni glavni nabori se bodo vršili med 22. aprilom in 20. junijem 1914.
Pri vodovodu v Krombergu se vršijo neke poprave. 14 Furlanov dela te poprave in sicer že nad 14 dni. Municipii vozi te furlanske popravijače v Kromberg v avtomobilu. Domačini pravijo, da tisto delo bi se dalo opraviti v par dneh, laški delavci pa krempljajo tam okoli že pol meseca. Municipii ima pač dosti denarja v svojih kasah in da rad kaj zaslužiti ubogim furlanskim delavcem! Zlasti sedaj ob volitvah. Za Kromberg in okolico se pa priporoča slabo! — X.
Junak iz dogodkov na Revoltelli. Poročajo nam: »Pri znanem divjaštvu na Revoltelli se je med drugimi odlikoval tudi neki Stolker. Kakšen junak je to, naj spo-ana vsak iz navedenega. Ta Stolker je švoječasno študiral tudi v Gorici in se ga sedaj še vsi profesorji z grozo spominjajo. Sedmo šolo je dovršil le na ta način, da se je vpisal kot privatist. Sošolci in profesorji so ga smatrali za abnormalnega, da rabimo milejšo označbo. Oče je Švicar, mati je Slovenka, fant sam dolgo ni vedel katere narodnosti je. No, končno ga je le pamet srečala, da se je zavedel, da spada med divjake na Revoltelli.«
Erarski golobje. — Vojaški erar napravi v kratkem v Gorici na gradu postajo za golobe posebne vrste, katere bo gojil v svoje namene. Golobov si ne sme nikdo prilastiti in ne poškodovati. Kdor bi dobil takega goloba ranjenega aH mrtvega, je dolžan oddati ga vojaškemu poveljstvu v ulici Treh kraljev.
Spomlad. — Danes je 21. marca in v koiedarju je napovedana spomlad. Ali <3anes je spomlad samo v koledarju — zunaj v prirodi je ni. »Po hribih je ivje, po dolih je mraz« — oblačno, mrzlo je tudi v Gorici. Povrnili smo se za nekaj časa v zimo -..
Iz otroških ust. — Desetletni Francek st je bil v počitnicah s svojo materjo peljal na obisk k daleč stanujočemu staremu očetu. Tu je bilo krasno in veselja lepih počitniških dni ni hotelo biti konca. Ko se je bližal dan slovesa, je stari oče vprašal Franceka, kaj mu pač tu najbolje ugaja. Če dobro odgovori, mu je obljubil Svetel goldinar. »Najboljše,« je izbleknil Francek, »je to, da se tudi pri Vas dobi Kathreinerjeva kava. Prav tako kakor pri nas.«— »Tako,« je prašal stari oče, na-muzntvši se, odkje pa to veš in zakaj ti to tako zelo dopade?« — »O stari oče,« je zaklieal mali navihanec, »pazil sem, pristna Kathreinerjeva Kneippova sladna kava se dobi samo v modro-belih zavojih s sliko »župnika Kneippa«, kakršno imate v kuhinji. In potem, — saj vendar ne diši nič boljše kakor Kathreinerjeva z mlekom. Nanjo se vedno ves dan veselimo.« — ?»Prav,« odvrne dobri stari mož, »in pred vsem: Kathreinerjeva je izredno redilna in zdrava. Odgovor je bi! dober in pameten, Francek, tu imaš goldinar.«;
Lastnik turške srečke, ki je kakor splošno znano, prva tovrstna srečka, za~ more postati vsakdo, kajti mesečni obrok za nakup iste znaša samo K 475, kateri znesek zmore pač vsakdo, kdor pomisli, da mu v srečnem slučaju prinese resnično bogastvo; v najneugodnejšem slučaju pa
mora zadeti na vsak način, vsaj najmanjši dobitek, s katerim dobi večji del kupnine zopet nazaj. —¦ Naj nikdo ne prezre današnjega oglasa glavnega zastopstva Češke industrijske banke v Ljubljani, kajti s tem zgveši možnost,, pri prihodnjem žrebanju dne 1. aprila t. 1. zadeti 400.000 z^tih frankov!
Domača politika.
Tečaj za analfabete pa ne vseučilišče!
Goriški Lahi se dan na dan pehajo za vseučilišče, v resnici pa so potrebni — tečaja za analfabete! Kajti v Gorici je med Lahi 6000 analfabetov. To sta kon-štatirala pred par leti Eco in Corriere. Odprli so bili na to tečaj za analfabete, ki se pa ni obnesel, ker ni bilo dosti brige zanj od strani tistih, ki so se zgražali nad tolikimi analfabeti! Če je Lahov res 13000 v Gorici, potem jih je skoro polovica med njimi analfabetov. Strašno! To so kultu-ronosci! In ti ljudje hočejo imeti svoje vseučilišče in goriški magistrat v svojih rokah. Marš v ljudsko šolo, na magistrat tičejo ljudje, ki znajo pisati in citati in imajo kaj pameti v glavi in vseučilišče ni za analfabete!                                       :
»Novi Čas« — obsojen. — Včeraj dne 20. t. m. se je vršila pred tukajšnjo okrajno sodnijo obravnava proti Novemu Času na znano tožbo g. poslanca in župana Kovača. Sodnik Vinči ie obsodil odgovornega urednika N. Č. Šinigoja na 40 K globe ali 4 dni zapora. Branitelj N. Č. je prijavil vsklic.
Predavanje v Brdih.
Dr. Dereani predava dne 25. t. m. popoldne v Š t e v e r j a n u o »tuberkulozi«.
Isti dan predava v Biljani g. dr. Drago M a r u š i č o političnem položaju Siovencev.
Narodna Prosveta.
Narodna obramba.
Možka podružnica Ciril • Metodove družbe v Prvačini bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 21. t. m. v Sokol-skem domu ob 3. uri pop.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Benedikt Poniž, c. kr. vadniški učitelj v p. v Gorici 5 K v proslavo 500-letnice zadnjega ustoličenja slovenskih vojvod na Gosposvetskem polju na Koroškem. — Družbi C. M. je darovalo jugoslovansko dijaštvo c. kr. I. drž. gimnazije v Ljubljani 200 K ob priliki 500-letnice ustoličenja koroških vojvod.
Prosveta.
Odbor Slovenske Matice v Ljubljani.
Pri glavni skupščini so bili izvoljeni v odbor naše slovenske akademije za dobo treh let gg.: prof. dr. Šlebinger, župan dr. Ivan Tavčar, prof. Raj ko P e-r u š e k, prof. dr. Jakob Ž m a v c, dr. Deineter B1 e i \v e i s vitez T r s t e n i-š k i, prof. dr. Fran 11 e š i č, ravnatelj Anton Koder, urednik dr. Lah, prof. dr. G r o š e 1 j in pa prof. B r e z n i k, za dobo 2 let pa poslanec g. dr. Vladimir Ravni-har.
Gospodarske vesti.
Kmečka posojilnica in hranilnica r. z. z n. z. v Opatjemselu sklicuje redni letni občni zbor, v smislu zadružnih pravil in načelstvenega sklepa z 15. t. m., na dan 29. marca t. 1. ob 2l/» popoldne v zadružnih prostorih z istim dnevnim redom, ki je objavljen v tem listu dne 7. marca t. 1. in to radi tako velikega zanimanja članov do zadruge, da je bila za prvo sklicanje obč. zbora (15. t. m.) tako pičla udeležba, da se sploh ni mogel vršiti občni zbor. Velike koristi je zadruga za posameznika, ki kaže zanimanje do nje le tedaj, kadar jo potrebuje, drugače pa je lep star izrek: saj odpravijo brez mene. Ker se imajo na obč. zboru razpravljati važne stvari se pričakuje obilne udeležbe, sicer se vrši brezpogojno občni zbor pri vsaki udeležbi. -— Načelstvo.
izletu, koji se vrši v nedeljo 22. marca t. i. v Devin. — Odhod ob l uri pop. — zbirališče kavarna Central. — Rednik: Anton Kuštrin Jun. — Zdravo! — Odbor.
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici naproša gg. člane, kateri imajo obnoviti legitimacije za letošnje leto, da iz-vole to storiti tekom tekočega meseca. Legitimacije naj izvole poslati na g. Anton Kuštrina junior t. Č. tajnikov namestnik Gorica, Gosp. ul. 25/1. — Člani z dežele naj prilože 20 vinarsko znamko ~ Predsedstvo.
Razne vesti.
Srednješolska stavka v Ljubljani. —
Da praznujejo 500-letnico ustoličenja koroških vojvod, so uprizorili srednješolci v Ljubljani enodnevno stavko, ker jim niso hoteli dati ravnateljstva prosto, kljub temu, da praznujejo šolski zavodi redno vsako stoletnico nemških pesnikov in raznih bitk. Stavka se je izvršila mirno in dostojno. Sedaj pa groze narodno zavedni in značajni mladini z najhujšimi kaznimi. Nekateri profesorji govore, da bo vsak deseti dijak izključen, policija nastopa pa brutalno proti dijakom in na način, kakor da bi imela opraviti s kaznjenci. To vse je še bolj razburilo dijaštvo, ki je na vse te brutalnosti, grožnje in naivnosti odgovorilo z zopetnim štrajkom. Sedaj pa poživljajo ljubljanski listi, da naj gredo dijaki zopet v šolo in »Slovenec« celo vdri-ha po dijakih. Obžalujemo zavedno mladino, da je njena lepa požrtvovalnost brezuspešna, da je v boju tako silno o-samljena, da mora odnehati. Ker jasno je, da bodo nastopile šolske oblasti tem o-streje, čirn dalje traja stavka, gotovo je pa tudi, da slovenska javnost ne bo ščitila najmanjših borilcev za narodna prava. Da postane ta javnost boljša, v ta namen naj posvete mladi borilci svoje sile in njih potomci bodo smeli praznovati tudi vese-lejše dneve.
Velika nesreča na morju. — Iz Benetk prihaja sledeče žalostno poročilo: Ko je vozil parnik št. 7. v četrtek ob petih popoldne od S. Elisabetta di Lido, je krožil nad mestom hidroplan, ki so ga vsi potniki z zanimanjem opazovali. Kmalu se jim je še pridružil kurjač in strojnik in celo krmar je zapustil svoje mesto in se pridru-
žil gledalcem. Nakratpa zaslišijo ob levi strani tri ostre žvižge. Z veliko hitrostjo se je bližala torpedovka »56 T,«, ki je vlačila za seboj prazen tovoren čoln. Z grozoto opazijo vsi, kako se bliža torpedovka in da je skoraj i&ključeno, da ne bi zadela v parnik. Kurjač, strojnik in krmar parnika pa poleg tega niso na svojih mestih. In tako se je morala zgoditi nesreča. Nakrat se zasliši silen tresk, sprednji del torpedovke se je zapičil v parnikov bok. Voda je vdrla v zadnji del parnika, dvignila za hip prednji del, nato se je pa parnik potopil. Na kraj nesreče je priplul parnik št. 8, ki tudi vozi med Lidom in Benetkami. Ta parnik je rešil n?jveč ljudi. Kapitan parnika Scarselli je skoči! v morje in rešil štiri osebe. Na predrtem parniku se je nahajal tudi mornariški Častnik Bossi, skočil je v morje in rešil več ljudi. Ko pa je videl, da se potaplja v bližini neka ženska, je skočil zopet v morje in rešil bi jo, da se ni toliko drugih obesilo . s tako silo nanj, da so sevsi potopili: Na ] kraj nesreče je poslala pomorska oblast | notapljače in parnike, da preiščejo pptop-j ljeni parnik in da ga dvignejo. Dosedaj so našli le 12 trupel.
Dijaško gledališče v Peterburgu.. — V sedanjem carskem gledališču v Peterburgu so dijaške predstave izredno redke. Radi visokih cen, pa morejo dijaki obiskovati le te. Da sedaj odpravijo ta, nedosta-tek, zgradi ruska vlada na izrecno željo carja posebno gledališče, ki bo namenjeno samo dijakom.
(Dalje na peti strani.)
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici vabi gg. člane k I.   pomladanskemu
Poročilo tvrdke J. Medved
Gorica
Obleke,   čevlji,   klobuki   so dospeli   v  velikanski  izberi.
Cene oblekam: K 20-—, 25-—, 30*—	, 40--
„     čevljem    "„   1250, 1650	
„     klobukom od K 3*—:, 4*—, 51—	naprej.
Nakup blaga, ki sem ga pre-
skrbel pred kratkem osebno
na Dunaju v veliki izberi, je
izvauredno ugoden.
Oglejte si, predno kupite drugod.
Umor francoskega trgovca v Maroku. —' V kraju Debdda so hoteli okrasti tatovi francoskega trgovca Sepee-ja. Ta se je pa prebudil in šel je gledat, kdo je v njegovi trgovini. Tatovi pa navalijo nanj in ga ustrele. Žena, ki je prišla za možem je bila tudi ustreljena. Ko je bil drugi dan ziočin odkrit, je bil poslan Častnik Beni-sion z oddelkom vojakov,   da ulovi TO'
parje. Alt^afo^                                                                              in isti trenutek
dosegli. Reka Debdoa je med tem tako narasla, da niso mogli zasledovati roparjev. Ko so skušali vojaki priti čez reko, sta' dva utonila. Častnik Benision ju je hotel' rešiti, pa;je pri tem sam*poginil   —    -
»Jugoslavija«, društvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju je izbralo nov odbor za 2. semester 1.1913-14, obstoječ.iz: Predsednik: Franc. Kova-čič, cand. exp., podpredsednik: Vinko Vrhunec, stud. exp., tajnik: Paja Smiljanski, stud. exp„ , blagajnik: Vojislav Čurčin, StMd.,i«acsv»>f knjižničar: Ljudevit iZupin, stud. exp., gospodar: Josip Ličen, stud. exp., revizor: Anton Fazo, stud. exp., revizor: Gregor Depolo, stud. exp.
Akad. društvo slov. agronomov »Kras« ha Dunaju naznanja, da se je novoizvolje • ni odbor konstituiral sledeče: Predsednik Bisiak Rudolf, cand. cult., podpredsednik Žušteršič Mirko, cand. for., tajnik Pečnik France, stud. for., blagajnik Supanič Ivan, cand. dgr., gospodar Pire Alfons, cand. pult., knjižničar Urbas France, stud. cult., preglednika Mikuž Drago canef. agr. in Hinterlechner France cand. cult.
Osebni vlak prihaja iz Gorice ob 2 popoldne v Trst. Vlak državne železnice je privozil v postajo ob pravem času, vozil pa je mnogo hitreje, kot navadno. Opazili so to samo kolodvorski uslužbenci. Ljudje so začeli vstajati in si pripravljati prtljago, da izstopijo iz vlaka. Kar naenkrat pa je ves vlak preletel močan sunek, in vrglo je ljudi drugega' proti   drugemu,
Telita žetettla nesreča t Trsti
i Prijatelj- našega lista nam je prinesel pisano poročilo o tej nesreči že v sredo proti večeru. Bil Je navzoč, ko se je nesreča, pripetila. Poroča:
»V sredo^popoldne je zavozil osebni vlak, ki prihaja v Trst ob 2. pop., na postajo državne železnice s tako silo, da se je stroj spredaj popolnoma razbil ter vzdignil železje, ob katerem se vlak ustavi, iz zemlje in pritisk je vrgel v zrak še okoli 3 metre tlaka.
Pravijo, da'je vozil vlak z brzino 40 km, sme pa voziti z brzino 20 km.
Ponesrečilo je 51 qseb; večinoma imajo pokvarjene in ranjene roke in noge, zobe razbite, živce pretresene, nekateri so pobiti na glavi, posebno se opaža, da imajo zlomljene zobe. Nekatere ponesrečence so takoj na postaji obvezali ter so ,,šli ti ponesrečenci sami svojo pot, hudo ganjene so pa odnesli v bolnišnico. Vsi pot-fiiki pa so bili strahovito prestrašeni, nekateri kar -niso mogli izstopiti iz vlaka. I Videl sem starega gospoda, ki od strahu sploh ni vedel, kaj se je ž njim zgodite Neki uslužbenec z železnice ga je moral peljati v hotel. Volpich, kamor je hotel iti, kolikor se ga je razumelo. Na lice mesta je dospela komisija. V bolnišnici šo jdali vsem tje došlim potrebno pomoš-, nekatere so obdržali, nekateri so odšli. — Velika potrtost se je polastila vsega prebivalstva, kakorhitro je izvedelo o ne-- sreči. «•
*     Tako naš poročevalec.
Iz daljnih poročil o nesreči sledi:
se je zaslišal krik iz vseh voz. Stekla na oknih;in vratih*so se razdrobila, kakor bi trenil, in vse je planilo k vratom. Vlak je mirno* s-tal in ljudje so začeli izstopati. — Veliko potnikov'je bilo ranjenih, oblitih s krvjo. Ranjene potnike so takoj v kolodvorski lopi obvezali trije zdravniki. Sedem so jih morali prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jim dali temeljitejšo zdravniško pomoč. Pet od teh je nato odšlo iz bolnišnice, ostala pa sta v bolnišnici najtežje izmed vseh poškodovani železničar Gregor Karlih in pa neka potnica po imenu Marija Vogehvis, za' katero bi znala imeti nesreča precej težke posledice, ker je ženska v drugem stanu. Težko poškodovana sta bila tudi vlakovodja Vrtovšek in pa strojevodja Kraus.
Pri vlaku samem je mnogo škode na materijalu. Vsi odbijači pri vozovih so polomljeni in v vsem vlaku skoraj ni ostalo celo nobeno steklo.
Nesreča je nastala, ker so v zadnjem trenutku odpovedale zavore in se je vlak zaletel v stoječe odbijače v kolodvorski lopi. Sunek je bil tako močan, da je tlak okoli +eh odbijačev popolnoma razrit.
Med ranjenci je več Tržačanov, potem razni iz drugih dežel. Med temi 16 letna Friderika Bizjak iz Divače in njena mati, Angela Rupnik iz Motovuna, Ivan Basič iz Gorice, Anton Komac, 61 let star, h Soče, Katarina Nardin z Vogrskega, Josip Botuš (Bratuž?) iz Gorice, itd.
Odgovorni urednik In izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici.
TisVa:  »Goriška Tiskarna« A. Oabršček (odg^v. J, Fabčič).
Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorce«.
naznanilo.
Slav. občinstvu ulj udri o naznanjam, da som odprl v Gosposki ulici št. 25 (v hiši 'gospl Kuštrina) lastno
KROJAČNICO.
Potrebno znanje, Id sem si ga prisvojil kot obiskovalce rezaškega akademičnoga tečaja na Dunaju, .'večletna praksa kot rezač in poslovodja, mi dajajo upanje, da bom lahko zadostil vsem zahtevam si. občinstva. Prinoročam se si. obeinstyu v mestu- in na deželi za obilna naročila. - Zajedno naznanjam, - da imam v zalogi tudi veliko izbero finega in modernega blaga za vsakovrstne možice obleke. Zagotavljam točno in solidno postrežbo ter se prav toplo priporočam slavnemu občinstvu v.".mestu in na deželi.
Leopold Rijavec,
civilni in vojaški krojaški mojster,
i8~i       Gorica. Gosposka ulica štev. 25.
Naznanilo.
Trnovski lastniki apnenic naznanjajo, da so zvišali ceno apnu in da stane, sedaj K 2'80 pripeljano v Gorico. — Izven mesta je za toliko dražje, kolikor stane več vožnja.
Glede naročil se lahko oglasi pri posredovalcu (mešetarju) Filipu Krivic, ki stanuje Via Ponte Nuovn št. 42 (hiša Palik).                                     57—3
Moll-ov Sfiidlitz-prašRk
je za na želodca MpeSe neprokosljivo sredstvo
katero ima prednost pred  vsemi dragimi dra
¦tiCnimi Čistil, kroglicami in grericloaml.
Cena orig. škatlje K2~
Pouarejanji se sodntjsko iasleduje.
Mollo-vo Frane, žganje in tel
za ribanje života — Bolečine olajšujoče In o^repCnioCe sta-roznano sredstvo proti trganja in    prehlajenja  vsake   vrste. -y
Orig-, steklenica K 2«—
Na prodaj po vseh lekarnah ^ in mirodilnicah. Gkvna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni zaloiniK, Dunaj,
Tuchlauben 9.
Dobiva  se v Gorici v   vseh  hkarnahin
mirodilnicah.
ZAHVALA.
Mati, sestri in brata pokojnega
učitelja na Šolskem Doma v Gorici,
se toplo zahvaljujejo vsem, ki so stregli pokojniku in ga tolažili v bolezni ter ga spremili k večnemu počitku. Našo posebno zahvalo ugledni družini Ušaj, ki mu je tekom bolezni stregla z vso požrtvovalnostjo, potem preč. g. kaplanu Zorzenonu za pogosta tolažila in gg. zdravnikom! Iskrena hvala darovalcem krasnih vencev in šopkov, veleugl. g. dr. A. Gregorčiču in prof. Berbuču, g. ravnatelju Bežku, učnemu osobju c. kr. učiteljišča, pokojnikovim tovarišicam in tovarišem, šolski mladini in vsem, ki so se udeležili pogreba. Srčna hvala g. voditelju „Malega Doma" za nagrobni govor in gg. uČiteljiščnikbm za ganljivo petje.
Bog poplačaj vsem!
V.BOVCU, dne 19. marca 1914. J* t
Na čudovit način najdeno sliko Matere Božje s Sv. Gore, ki jo je daroval patrijarh Gri-mani iz Ogleja 1. 1544? slikal Bellini 1. 1500
prodam
z vsemi listinami in garancijami.
Iv. Gyra- Gorica,
Posojilnica in hranilnea v Ajdovščini,
registrovana zadruga s neomejeno zamo_______..   ¦
VABILO
XX. REDNI OBČNI ZBOR,
r
i
ki se bo vršil
v torek 81. marca 1914 ob 5. uri pop. ,v. zadružnem uradu v Ajdovščini
DNEVNI RED:
t.  Poročilo načelstva.
%  Poročilo nadzorstva.
3.  Odobreoje računskega sklepa za leto  191 J.
4.   Sklepanje o razdelitvi čistega dobička, za 1. 1913.
5.  Raznoterosti.
AJDOVŠČINA,
dne IS. marca 1914.
Nafelstvo.
Čedna obleka - ieden človek!
I
I&S^tf SSSSa         Pomlad   -   pOHllad   —   pomlad
ter vsakdo sleče zimsko suknjo. Čedno obleko pa dobi po vseh cenah mož, deček  ali   otrok v veliki  novi   zalogi   oblek v Gorici   Raštelj štev.  16, Velika izber vsakovrstnega sukna, Športnih oblek in perila. Nihče naj tedbj no zamudi ugodne prilike   ogledati si lepo, moderno ter bogato  založeno
skladišče oblek, katerih'cene so sledeče:
velika izber raznovrstnih površnikov najnovejšega kroja K 26- - 55' — bogata zaloga oblek za dečke      .    .    .    .    .    .    . ,,  13-50 26'—
velikanska izber oblek za otroke......„   .3*50 15*—
Zadnja novost v seviot oblekah .    ....    .    .    .K 18.— 28--
»           u     » Kamgarn „      .......„ 26-— 37'-
»           »          Angleško blago.    ,......, 40-— 60*
>.           »      „ črnih oblekah........ „  28*— 60*
Poleg te ogromne izbere otroških oblek nahajajo se še druge krasne oblekce pisane in modre pod imenom „Erka" z& starost od 3-10 let po K 12--Pri naročilu zadostuje starost otroka. — Te oblekce se odpošljejo  poštnine  prosto. — Vsak naj se osebno   prepriča  o  istinitosli  navedenih   cen, brez vsake obveznosti do nakupa.
Priporočava se si. občinstvu za mnogobrojne posete                        VUGA & C2 — GOflCa, Raštelj št. 16.
Praktična naznanila.
Deželn) odbor: Uradi so otvorjeni vsak delavnik od 8.30 dopoldne do 12.45 pop. in od 4—6 popoldne.
Deželna blagajna uraduje vsak dan od 9. dopoldne do 1. popoldne.
Deželna hipotečna banka (Šolska ulica.) uraduje vsak dan od 9, zjutraj do 1. popoldne.
Deželni muzei, na Kornu, je odprt vsako nedeljo od 10—12 dop. brezplačno; druge dneve se treba obrniti na Čuvaja in plačati vstopnino 20 v.
Magistrat: od 9. dopoldne do 12.30 pop. in od 3—6 popoldne.
Okrajno glavarstvo: od 9. do 12. dopoldne in od 3—6 popoldne.
Davkarija, od 8—12 dopoldne in od 4—6 popoldne.
Poštni in brzojavni urad: Urad za priporočena pisma od 8. dopoldne do 7. zvečer. Urad za zavoje od 8. dopoldne do
6.  popoldne. Urad za vrednosti in poštna hranilnica od 9. zjutraj do 6. popoldne. Telefonski in brzojavni urad je otvorjen dan in noč.
Državno pravdništvo uraduje od 8—12 dopoldne in od 1—6 popoldne.
Okrožna sodnija je odprta od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne.
Trgovska in obrtna zbornica: od 9—-12 dopoldne in od 3—6 popoldne.
Gozdni in domenski urad: od 8—12 dop. in od 4—6 popoldne.
Okrajna bolniška blagajna: od 9—12 dop. in od 3—6 popoldne.
Goriška ljudska posojilnica, Gospos-ska ulica, od 8—12.dopoldne.
Goriško kmetijsko društvo, na Kornu, od 8—12 dopoldne in od 2—5 popoldne.
NOVI ZEMLJEVIDI BALKANA
so doŠli. Priporočamo splošni zemljevid jugovshodne Evrope, ki obsega cel Balkan
7. Istro ria zahodu In do Dunaja. To je najbolj pregleden zemljevid in stane K 1'80, — po pošti K 1'90.
Drugi bolj podroben zemljevid je: Die zentralen Balkanlander zwischen Adria u. Pontus. Je raka natančen in velik. Stane K 3'—, no rošti K 3'10. — Na deželo pošiljamo ? obratom pošte. Naročati ie edino š — poštno nakaznico. Na naročila brez poslanega zneska se ne oziramo. — Pri-noročamo rojakom na deželi, da si čim prej omislijo teden ali drugi teh dveh lepih zemljevidov. Kdor more, naj naroči oba. Knjigarna A. Gabršček.
Zobozdraviiiškf in zohofeiiniški atelje
Dr. I. Eržen
60R1CH
jas. UerdI tebalfflle štev. 3?«
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje kriva stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
od 9. ire dop. do 5. ure 909.
I. Felberbaum - Gorica
Corso Gius. Verdi It. 11, Via Caserma It. 15 vis-a-vis Izvoznega trga
Obleke« gospode, gospe m otroke
Perilo, no a ice, rokavice itd.
v veliki iiberi. Novosti; športne iopice in bluie.
m
Samo Se kratek čas
razpošilja Prva gorenjska razpošiljal niča   IVAN  SAVNIG,  Krailj,  °Su!S!ro
3 m finega močnega blaga za 3 „ finega Še močnejšega blaga z S    „ zelo trpežnega modnega snkna
moško   obleko .
: 7-~
, 10-
3    „ najfinejšega         „             „     „    „             „.........„16' —
4\!2„ finega blaga za ženske obleke 110 cm široko .........„   51—
4l'Sn finejšega modnega blaga za ženske obleke 110—J15 cm široko    „   7'— 4lfa i modernega volnenega blaga     „           „     110—115   „       „       „ 10"—
4Va „ finega anglei volnenega blaga „           „     110—115   „       „           15' —
20    „ zelo močnega belega platna samo.......•   .......   8"—
20    r še močnejšega   „           ,         „     ..............„ 10' -
20    „ trpežnega rujavega platna        „     ..............„   8"40
20    , finega oksforda .za moške srajce...............„ 10'—
•20    „ Še finejšega       „       ,         .,     .-...'...........„12-
Zahtevajte tudi najnovejše vzorce raznega blaga iz Prve gorenjske razpoSiljalnice IVAN SA\"XIK, Sranj, Gorenjsko Št. 155.                                                             58-10                           26—10
V današnjih   težavnih   razmerah    zamorete   obogateti   le   s   srečko! TURŠKA SREČKA je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto
400.000, 400.000, 400.000,
200.000, 200.000, in 200.000
zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj
400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar, varno
naložen kot v hranilnici,
POZOR! Prihodnje žrebanje se vrši  1. aprila 1914! 1 turška srečka in 1  srečka |
italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron.
Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah!          I
Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Češke   industrijske   banke glavno zastopstvo v Ljubljani 5.
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.           - 34—3 J
ker igra še dolgo vrsto let in ob- I drži kupec po izplačilu kupnine trajno I igralno" pravico brez vsakega nadalj- I nega vplačevanja,
ker znaša mesečni obrok samo 4 K | 75 vinarjev, in
ker zadobi kupec že po vplačilu prvega j obroka izključno igralno pravico.
IZIDOR NAM
autorizouana staubena turdka $ devici
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se  priporoča  p. n. občinstvu  za  vsa
stavbena  dela.    Izdeluje   vsakovrstne
načrte,   proračune  in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
Krompir
lep, zdrav, jedilni in semenski najboljše
vrste razpošilja vedno, v vsaki množini
ter najceneje trgovska firma
J. KuSlan — Kranj
69-8                    (Kralnbufg).
Zdravniki
'priporočajo kot izvrstno zdravilo proti kaSIju
Kaiserove
prsne karamele s znakom „3 Jelke"
IfliliOni   uporabljajo proll
zagrljenosti, znBliženosti, oslovskemu kažljn, katarja, boleznim v vratu in obvaruje proti
prehjadu. ClflA notarsko vid, zdravniških spri-O I U" čeval in od privatnikov jamčijo za golov vspeh. Ti bonboni vzbujajo tek in so jako'okusni. Paketi po 20 in 40 vin., doze 60 vin. — Dobivajo se: G. Cristofoletti, c. kr. dvorni zalagatelj, L. Gliubich, lekarnar G. B. Pontoni, Ruggiero Kttrner, A. de Gironcoli, E. Mazzoli, mirodilnica, A. Zavadil, lekarna pri Mariji pomoč, v Vipavi, L. Jursche, lekarnar v Ajellu. Maks Kozower, lekarnar v Ajdovščini, G. Čorbatto, lekarnar v Tržiču, Robert Kastner,  lekarnar v Tolminu in v
vseh drugih lekarnah.
na prodal.
Hiša nova, travniki, vinogradi in za domačo
potrebo gozda. Poizve se pri Jožefu  Mačus, krčmarju, Damber 98, Kronberg p. Solkan.  62-3
NaroCalie se na SOČO" In
Primorca".
Naročite nzorce
od novomodnega spomladanskega blaga pri tvrdki
Pregrad & Černelič
Gorica, »Trgoositi dom".
mirodilnica, papirnica in touarna šolskih zu&koir
Kožnsr & C - QoricMik samega ^n.-
Najcenejši nakupovalni vir. ~       Ha drobno in debelo.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
tf
**¦
AJrufovka
Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja.
Kupujte samo dvokolesa »Hetlce" in f,HlleM",
ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke, bivalni stroji Original UlCfDrla   so najprak-tičnejši za   vsako  hišo.   Isti  služijo  za  vsakovrstno Šivanje  in  Stikanje  fvezenje).   Stroj
teče brezsumno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spa^ajofe  predmete se dobi   po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
BABICA, na Stolnem trmi it. 9. CCRICA. |
Ljubljanska kreditna bankai podružnica v Gorici
centrala Ljnbljana, podružnice: Celje, Celooec, Saraleoo. Spili, Trii,
Vloge na knjižice po 4*4% v tekočem računu po dogovoru.
Delniška glavnica K 8.000.00(1 Rezervni  zakladi K 1,000.000
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst. deviz-valut
Borzna naroČila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovfienje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev,
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje  vrednot v varstvo  in  oskrbovanje
Shfes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.