POZORNOSTI Bodočnost je 1 v povezovanju Polletni obračuni bodo izmerili trenutno temperaturo stanja poslovanja sleherni organizaciji združenega dela. Pokazali bodo, kako smo gospodarili v prvi polovici leta in kakšni so približni poslovni obeti za v prihodnje. To je tudi pravi čas, da se na rezultatih preteklosti osvestimo in nekaj naučimo ter se temeljiteje kot doslej pripravimo na prihodnost, ki se ne konča s krajem koledarskega leta, čeprav sam zaključek leta ni poslovno ravno nezanimiv. Misliti samo do konca leta pomeni misliti zelo kratkovidno, pomeni delovati in živeti samo iz rok v usta (lahko pa tudi mimo ust!). Zato je nujno potrebno, da vsak kolektiv svojo smernico potegne preko te meje, kajti sedanji čas stabilizacije in krize zahteva skrajno premišljeno dolgoročno poslovno orientacijo sleherne organizacije združenega dela, ob upoštevanju vseh znanih pogojev in vplivov domačega in tujih trgov. Izkušnje preteklosti, oplemenitene z napovedmi znanosti ter obogatene z lastnim razvojnim in proizvodnim znanjem, morajo ob sodelovanju vseh delavcev, ki jim je mar obstoj in napredek svoje organizacije in lastni obstoj, privesti delovno organizacijo do optimalnih razvojnih in proizvodnih načrtov, do zanesljivejšega in trdnejšega poslovnega položaja. Z umnim gospodarjenjem, trdnim samoupravnim povezovanjem v reprodukcijski verigi in trajno usmeritvijo prodaje izdelkov na zunanje trge, kjer se v neusmiljenem konkurenčnem boju obdrže le največji, najboljši, najbolj prilagodljivi — to je najbolj sposobni — udeleženci boja za delež v mednarodni delitvi dela, bo tako naravnan kolektiv imel precejšnje možnosti, da preživi tudi večje krize in težave od sedanjih. Leto 1983 v nobenem primeru ne bo lažje, zato se je nanj treba temeljito pripraviti že sedaj, da ne bo prepozno. Časa za to ni v nedogled! Sebični, vase zaprti in samozadovoljni kolektivi so brez izgleda za zmago, bodočnost je v povezovanju, v doslednem izpolnjevanju sprejetih dogovorov in sporazumov, brez sprenevedanj in izgovorov. I. S. Drevi začetek vaterpolske sezone KRANJ - Drevi ob 20. uri se bo s srečanjem vaterpolskih moštev Triglava in Crvene zvezde iz Beograda na letnem kopališču v Kranju začela letošnja vaterpolska sezona v prvi zvezni ligi B. Oba nasprotnika sta bila še lani prvoligaša, igrala sta med najboljšimi dvanajstimi moštvi v Jugoslaviji, zato se že v tem prvem srečanju obeta pravi derbi. Obe moštvi tudi računata, da bosta na koncu tekmovanja osvojili prvi dve mesti. Ti dve mesti v prihodnji sezoni spet peljeta v prvo zveznodigo A. Člansko moštvo Triglava je pred tem«srečanjem optimistično razpoloženo. Igralci so dobro pripravljeni za letošnji prvoligaški krst v domačem bazenu. V prvih treh kolih, drevi, v soboto in nedeljo, bodo Triglavani domačini. Za Crveno zvezdo pride v soboto v goste v Kranj beograjski Student, v nedeljo pa še en favorit fca visoko uvrstitev moštvo Bečeja. Tako kot srečanje drevi s Crveno Zvezdo, ki bo ob 20. uri, bosta tudi Srečanji s Studentom in Bečejem ob isti uri. Pri ponovnem vstopu v druščino najboljših vaterpolskih moštev bodo v domačem bazenu Triglavu v t>omoč tudi njihovi zvesti gledalci, ki jim vaterpolska igra ni tuja. Kranjski gledalci bodo v pomoč domačemu prvoligašu, znajo pa tudi nagraditi gostujoča moštva pri dobri igri. -dh Priprave na 10. kongres slovenskih sindikatov Ne posplošenih razprav Na Gorenjskem se je že začela temeljita priprava na 10. kongres slovenskih sindikatov. Največji poudarek velja razpravam v osnovnih organizacijah sindikata, kjer bodo oblikovali problemska področja, značilna za posamezna okolja. Iz njih bodo potem izdvojili najbolj pereče probleme in jih obravnavali na posebnih tematskih razpravah. Ob pripravah na kongres in ob široki problematiki, ki jo prinašajo dokumenti, sindikalne organizacije ne bodo smele zanemariti aktivnosti, začete s tremi konferencami sindikata in kongresom samoupravljalcev. Zlasti iz obdobja zadnje, tretje konference sindikata o socialni politiki, ostaja nekaj odprtih vprašanj. Na Jesenicah so se že aprila lotili vprašanj, na katera do februarske konference niso dobili odgovora. Te zaostale teme bodo razčlenjevali na okroglih mizah prek lokalnega radia. Pogovarjali se bodo o stanovanjskem problemu, delitvi osebnih dohodkov, povezovanju skupnih in splošnih potreb, beseda pa bo tudi o gospodarskih gibanjih in delu kot edini možnosti za zaščito delavca. Tudi v Tržiču so čakajoči na resolucijo 10. kongresa že razmišljali o temah, ki bi jih bilo moč obdelati širše. Menili so, da vprašanje organiziranega oddiha delavcev na medobčinski ravni še ni našlo mesta, ker pa ta široka problematika zadeva Natakar, plačat! Ko že toliko govorimo o turistični devizi, ki nam jo ali nam jo ne prinaša letošnja turistična sezona, najdemo sto in en vzrok, da se hudujemo nad nepravilnostmi in hibami turi- ShČ™be°™dkokdaj pa žgoče razpravljale dileme sežejo do korenin, do vzrokov, ki tanšajo našo turistično devizno mošnjo. Kadri in spet kadri... , A ■■ -x , • Izredno slabo kvalifikacijsko strukturo jim pišemo, kajti že nekaj let natakarice beže v pisarne kuharice pa v tovarniške menze. Na prste ene roke preštejemo tiste učence, ki so odločijo za gostinski poklic. . In naštevamo: slabi osebni dohodki, nič stanovanj, klavrni medsebojni odnosi. Tisto o gostinskem repu na dohodkovni lestvici, naj bo- statistično še tako prepričljivo bi moralo biti vendarle silno varljivo. Dober in priden natakar naj bi zaslužil dobro in veliko, po delu. A kaj, ko se žal marsikje že dolgo dogaja, da se upošteva izključno le uravnilovka. . , x , , - • f V praksi je to tako, da se priden natakar žene in žene na koncu pa »potegne« prav toliko kot sodelavec, ki v senci bere časopis in kinka. Na koncu se naveliča urnega vijuganja med mizami, si poišče novo službo ah pa s sodelavcem družno kinkata, naj vesoljna »sala« prosi, šepeta moleduje ah na glas naveličano dolgo telovadi s tistim večnim »natakar, PklČZato je že skrajni čas, da se marsikje pravilniki o nagrajevanju temeljito preučijo in pravičneje obdelajo^ Kranj - V sredo popoldne sta obiskala delavce kranjske Planike MaHan Orožen, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in Ivanka Šulgaj, predsednica medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko. S predstavniki sindikata, drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva Planike sta se noeovariaia predvsem o aktualnih nalogah zveze'sindikatov na pofroiju giZofarstva, o pnzaaevanjih flanike za izvoz ter širše dohodkovno povezovanje in o uresničevanju stabilizacijskih programov. Po plodnem pogovoru sta si gosta ogledala tudi del proizvodnega procesa. - Foto: H. Jelovčan slehernega gorenjskega delavca, bi bila regijska razprava o njem umestna. Tržičani so predlagali, da v pripravah na sindikalni kongres razgibajo tudi člane ZK v sindikatu. Predstavniki kranjskega sindikata so se zavzeli, da na kongres prinesejo tiste probleme, ki so za občino najbolj značilni. V konkretnih in odkritih razpravah, ki jih pričakujejo od delavcev, ne bo težko oblikovati teme, ki bo zadevala problematiko kranjskih delavcev. Razpravi so namenili tri mesece. To resda ni veliko, vendar sindikat pričakuje, da ga njegove osnovne organizacije spričo letošnjega živega in plodnega sindikalnega dogajanja, ki je bilo prav tako dobra priprava na kongres, ne bodo pustile na cedilu. V razpravi vsake osnovne organizacije sindikata bodo sodelovali tudi delegati. Le-ti bodo razpravo usmerjali in pozorno spremljali, h katerim točkam je naravnana. D.Žlebir V nedeljo velika slovesnost v Kokri V spomin na tragične dogodke izpred 40 let, ko so junija 1942 v Kokri streljali talce, požigali domove in selili domačine, prirejata svet krajevne skupnosti in Krajevni odbor zveze borcev NOV Kokra V NEDELJO, 18. JULIJA OB 10. URI V OPUŠČENEM KAMNOLOMU V KOKRI VELIKO SLOVESNOST. Nanjo vabijo vse krajane, vse delovne ljudi Gorenjske, mladino, posebno pa še borce Kokrškega, Gorenjskega in Koroškega odreda, ki so se zadrževali tudi v Kokri. Prav tako pa vabijo vse druge nekdanje partizane in aktiviste ter svojce žrtev fašizm a Lepo proslavo obetajo. Zanjo je rapisano posebno besedilo, ki govori o dogodkih v Kokri pred 40 leti. Proslava bo združena tudi^ s 40-letnico ustanovitve Kokrškega odreda in Dnevom vstaje slovenskega naroda. Prisrčno vabijo vse, ki radi prihajajo v njihovo dolino ... Šoli Bratstvo in enotnost ter Stane Žagar na Planini ne bosta mogli sprejeti 1200 novih učencev, kolikor jih bo predvidoma prineslo priseljevanje do 1988. leta — Prihodnje leto začetek gradnje nove šole za 800 otrok — Družbenih objektov se je potrebno lotevati sproti, četudi na račun stanovanjske gradnje in življenja, za 800 otrok. Zgrajena naj bi bila v naslednjem šolskem letu. Kranj — Analiza prostorskih potreb v osnovnih šolah, ki jo je posredovala izobraževalna skupnost, je med delegati zborov skupščine ob-&ne Kranj, sestali so se prejšnjo sredo, povzročila precejšnje razburjenje. Ne toliko zaradi tega, ker poudarja nujno potrebo po gradnji še ene šole na Planini, kot zaradi načina reševanja težav, ki je vse prej kot načrten in hiter. Za to jesen se bo namreč število učencev v celodnevni osnovni Bratstvo in enotnost na Planini povečalo za najmanj 95, še hujši pa bo pritisk v naslednjem šolskem letu, ko bi šola zaradi priseljevanja na območje Planine II morala sprejeti 230 do 260 novih učencev, 'z o pomeni, da ji grozi dvoizmenski pouk. Posebno, ker se podobne težave obetajo tudi osnovni šoli Stane Žagar. Ta bo že naslednje leto imela prek tisoč učencev, zato ne bo mogla več sprejemati otrok iz šolskega okoliša Planina, niti širiti oddelkov podaljšanega bivanja in drugih šolskih dejavnosti, ki naj bi zmanjševale razlike med celodnevno in klasično šolo. Še bolj zaskrbljujoče so napovedi za obdobje po 1985. letu. Zaradi priseljevanja predvsem mladih družin z enim ali dvema otrokoma bi morali obe šoli 1987. leta spraviti pod streho kar 1200 učencev več kot zdaj. Će naj šola Bratstvo in enotnost ostane celodnevna in šola Staneta Žagar poldnevna s širitvijo oddelkov podaljšanega bivanja, je izhod edino gradnja nove šole na Planini. Tako rešitev je izobraževalna skupnost tudi ponudila delegatom občinskih zborov. Predlagala je, da se v naselju Planina II takoj začnejo priprave za gradnjo nove šole, prila-gojene potrebam celodnevnega dela Predlog so delegati osvojili, čeprav so opozorili tudi na žgoče prostorske težave v drugih krajih občine, na katere bo treba dovolj zgodaj pomisliti. Zato zgolj analiza potreb, so menili, ni dovolj, treba bo pripraviti utemeljen in finančno sprejemljiv program gradnje. Ob tem so se posebej dotaknili ne-načrtne stanovanjske graditve na Planini. Očiten primer je prav Planina II, ki je izključno spalno naselje, brez družbenih objektov, kot so šola, trgovine, prostori za rekreacijo in kulturo, kjer ni niti telefonskega omrežja niti dovolj vode. Na vse to bi morali načrtovalci misliti hkrati s stanovanjsko zidavo, četudi prav na njen račun. H. Jelovčan 'POČITNICE NA KRETI Informacije in prijave: KOMPAS JUGOSLAVIJA POSLOVALNICA KRANJ Telefon: 28-472 28-473 KRANJ, petek, 16 7. 1982 CENA 9 din Št. 54 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Glavni urednik: Igor Slayec Tankisti praznujejo — Na današnji dan 1944. leta so na ukaz vrhovnega poveljnika Josipa Broza Tita ustanovili prvo tankovsko brigado narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. V spomin na ta pomemben dogodek proslavljajo pripadniki oklepnih enot naše armade 16. julija svoj praznik. Ob njem jim čestitamo in želimo uspešno bodoče delo, dosedanje dosežke tega roda oboroženih sil pa predstavljamo v reportaži na srednjih straneh današnje številke. (S) — Foto: S. Saje V_J Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek GLAS? STRAN. NOTRANJA POLITIKA PETEK, 16. JULIJA IS Iranski vdor v Irak PO JUGOSLAVIJI JULIJSKI REKORDNI SKOK CEN Kaže, da bo prav hrana spet kriva za pričakovani julijski rekordni s kok cen. Letos namreč ni moč preveč računati s sezonskimi pocenitvami na tržnicah, razen tega pa so se v tem mesecu — ali pa se še bodo — podražili meso, mleko, kruh, naftni derivati in tako dalje, kar bo zagotovo sprožilo verižno reakcijo in pomnožilo pritiske na nove podražitve. Svet zvezne skupnosti za cene je v sredo sprejel sklep o poprečni podražitvi 380 zaravil za 29£6 odstotka, o podražitvi rotacijskega papirja za 11 in celuloze za 7 odstotkov, formalina za 25 in vročestiskanega naftalina za 20 odstotkov. V svčtu so dosegli tudi soglasje o podražitvi semenske pšenice. Tako bo kilogram takoimenovane semenske pšenice prve reprodukcije stal 22,75 (prej 15J20 di-anrja), kilogram semenske pšenice kategorij elita in original pa 24,70 dinarja (stara cena je bila 1720). UKREPI ZA BOLJ SO PRESKRBO TRGA Zvezni izvršni svet je v prizadevanjih za boljšo preskrbo trga naložil pristojnim zveznim organom, naj zagotove dosledno izpolnitev že sprejetih ukrepov glede preskrbe z energetskimi gorivi. V ta namen je med drugim nujno treba pospešeno dograditi vse energetske objekte, ki jih zdaj gradimo, in povečati obratovalnost elektrarn. Da bi dosledno uresničili dogovor o preskrbi enotnega jugoslovanskega trga z blagom, kije posebnega pomena za občane, je treba zagotoviti devizna sredstva za uvoz blaga, ki gq na trgu primanjkuje, republike in pokrajini pa nai sestavijo prednostni seznam blaga, s katerim mora biti trg redno preskrbljen. Gre predvsem za pšenico, jedilno olje, kavo, zdravila, surovine za proizvodnjo detergentov in medicinskih potrebščin. POŠTARJI IMAJO MANJ DELA S KAVO Kar so sprejeli nove carinske predpise, se v Jugosavijo po pošti steka bistveno manj kave kot prej. Zdaj je carina za kilogram pražene kave, ki prispe po pošti, 771 dinarjev, za nepra-ženo pa 520 dinarjev. Seveda je tako »podražena« kava postala manj zanimiva za pošiljanje po pošti Ivanka Šulgaj v Gorenjskem tisku — Predsednica medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko je v torek, 13. julija obiskala Gorenjski tisk. Ogledala sije proizvodnjo ter se pogovarjala s predstavniki sindikalne konference in delovne organizacije. V razgovoru so ugotovili, da je proizvodnja v zadnjem tromesečju zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala za 20 odstotkov manjša in da pripravljajo program ukrepov, ki predvideva možno zmanjšanje proizvodnje celo za 50 odstotkov. Med drugim so tudi ugotovili, da je treba z ustreznimi merili nagrajevati prizadevne delavce in povečati produktivnost. — Foto: Danica Dolenc v__ Bratstvo je treba poglabljati Župan francoskega mesta Ste Marie aux Mineš J. P. Kuhn pravi: »Denarne težave so nepomembne v primerjavi z utrjevanjem prijateljskih vezi med dvema različnima narodoma.« - Člani Ste Marie aux Mineš združenja šoferjev in avtomehani-kov iz Tržiča so se pred časom mudili na obisku pri kolegih v pobratenem francoskem mestu Ste Marie aux Mineš. Ob tej priložnosti so se udeležili sprejema, na katerem ie bil tudi župan tega mesta J. P.Kuhn. Z njim se je zapletla v pogovor Zvonka Pretnar, beseda pa je tekla o vezeh med pobratenima mestoma. Letos mineva šestnajst let, odkar sta se pobratila Ste Marie aux Mineš in Tržič. To sicer ni kakšna pomembna obletnica, vendar kaže, da je pobratenje na obeh straneh še vedno živo, stalno prisotno. Kako vi, gospod župan, ocenjujete to obdobje? »Pobratenje med Ste Marie aux Mineš in Tržičem nam veliko pomeni. Pri vas smo naSli prijateljstvo in bratstvo, kar navsezadnje predstavlja Širšo, mednarodno razsežnost. Na Tržič gledamo kot na partnerja, ki bogati tudi naše obzorje. Spoznavamo drugačno deželo, iščemo in najdemo prijateljstva z ljudmi, ki imajo drugačne navade. Pobratenje ni obvezno in je včasih še preveč papirnato, vendar ga poglabljamo tako na že utečenih področjih spdelovanja kot na novih. Najbolj pomembno pa se mi zdi, da prebivalci našega mesta Delegatsko preglasovanje Naš samoupravni delegatski sistem je bil v osemletni praksi že nič-kolikokrat preizkušan, vendar je doslej vedno zmagal. Kljub temu pa ga še spremljajo številne slabosti, ki jih bo lahko odpravila le pripravljenost vseh; delegatov in pripravljal-cev gradiv. Korenine za večino slabosti so znane. Delegati grajajo preobširna in premalo razumljiva gradiva, pri-pravljalci predlogov menijo, da se delegati premalo poglobijo, da so pogosto do delegatskega odločanja brezbrižni. In delegati spet: to pa tudi zato, ker naše pobude niso vedno spoštovane in upoštevane. Delegatski sistem je zamišljen na dogovarjanju, na usklajevanju predlogov, pobud in mnenj v posameznih samoupravnih telesih. Ne na preglasovanju. Žal pa se tak način v praksi še ni uveljavil, niti v najvišjih organih ne. Ne tako redko, da v zboru skupščine občine, na primer, neka delegacija ne sprejema ponujenega predloga. Navede tehtne razloge za odklonitev in včasih tudi, žal še pre-redko, novo rešitev, ki bi bila zanjo in za celotno družbo sprejemljiva. A je tako, da delecati ne dobijo podpore pri drugih delegacijah, še manj pri predlagateljih. »Spor« reši glasovanje. Dve, tri, pet rok se ne dvigne, to pa je premalo, da predlog ne bi bil sprejet, da bi morali zanj iskati novo rešitev. Naslednjič se podobno zgodi drugi delegaciji in vse, ki niso prizadete, spet dvignejo roke. Predlog gre »skozi«. Pomanjkanje usklajevanja v samoupravnih delegatskih telesih je vsekakor najbolj všeč predlagateljem, ki na ta način vedno uspejo. Oziroma skoraj vedno, saj so zelo redki primeri, ko zahteva usklajevanje celotna delegatska baza. H. Jelovčan Slovenci na Koroškem Protesti ob obletnici Celovec — Sedmi julij je za Slovence na Koroškem obletnica žalostnega dogodka - obletnice sprejema sedmojulijske manjšinske zakonodaje, ki je položaj naše narodnostne skupnosti na Koroškem še poslabšala. Veliko primerov nenaklonjenosti Slovencem se je zgodilo že letos. Slovenski pevski zbori niso smeli nastopati v Velikovcu, občinski svet v Žitari vasi ni dovolil dvojezičnih napisov tamkajšnji ljudski šoli, odpovedal pa se je tudi gradnji vrtca, ki bi bil dvojezičen, na celovški železniški postaji izdajajo vozovnice v vseh jezikih, samo v slovenskem ne, premazali so s protislovenskimi gesli slovensko gimnazijo in obtožili za dejanje Slovence, čeprav se je drugače izkazalo, in še-bi lahko naštevali. Ozračje za slovensko manjšino in sožitje na osnovi zajamčenih pravic ni ugodno. Zato so povsem razumljive protestne akcije Slovencev, predvsem pa mladine, saj takšen položaj ogroža njihovo prihodnost v deželi, ki se hvali, da ima idealno rešeno manjšinsko vprašanje. Več tisoč mladih se je pretekli teden zbralo pred deželno vlado v Celovcu ter protestiralo zoper politiko in deželnega glavarja VVagnerja. Takšni protesti pa so za koroške oblasti neprijetni, saj se dogajajo v času največje turistične sezone in pred očmi številnih tujcev, ki jih utegnejo takšni dogodki »zanimati« ... . J. Košnjek sprejemajo pobratenje za svoje, samoposebi umevno.« . Nekatera društva in združenja iz obeh mest so navezala tesne medsebojne stike. Kaj vam pomenijo te vezi? »Tesni stiki med društvi in združenji, še posebej pa pobratenje med sindikatom šoferjev in avtomehanikov iz Ste Marie aux Minesa in združenjem šoferjev in avtomehanikov iz Tržiča predstavlja osnovo za uresničenje ideje pobratenja. Na ta način se krog pristašev pobratenja širi, hkrati pa dobiva tudi določnejše in popolnejše oblike.« Ob koncu je vprašanje o načrtih že običajno. Povejte, prosim, kako nameravate nadaljevati sodelovanje med mestoma? »Kot župan mesta Ste Marie aux Mineš bom nadaljeval delo, ki ga je začel moj predhodnik gospod Baumann. Čeprav bi o načrtih komiteja za pobratenje lahko več povedal predsednik, naj poudarim, vda želim čim bolj konkretno in praktično sodelovanje. Seveda imamo pri uresničevanju teh ciljev kup težav. Najhujše so denarne. Mesti sta daleč narazen, zato je za obiske delegacij potrebno zbrati precej denarja. Vendar upam, da bomo vsi skupaj, mi in vi, prepreke prebrodili, saj utrjevanje prijateljskih vezi med različnimi narodi v svetu, polnem konfliktov, odtehta vsakršne stroške.« J.Kikel Čas počitnic, čas mladinskih delovnih akcij KRANJ — Zveza socialistične mladine v Kranju je organizirala večje skupine brigadirjev, ki bodo v raznih krajevnih skupnostih pomagale pri reševanju problemov. Tako je v začetku junija odšla na delo v Slovenske gorice brigada »Mladi gumar« iz Save. Organizator je tovarna Sava. Plan, ki si ga je zastavilo štirideset brigadirjev, so izpolnili, tako da so se zadovoljni v začetku julija vrnili. Na Goričko je 27. junija odšla brigada, ki nosi ime po partizanu in aktivistu Staneta Žagarju — mlajšemu. Oseminštirideset brigadirjev bo pomagalo pri urejanju cestišč. Brigada se bo vrnila 17. julija. Na začetku avgusta bo brigada »Jože Celar-Tugo« odšla na delovno akcijo v Novi Beograd, kjer bo ostala do 19. avgusta. V brigadi mora biti 50 brigadirjev, vendar so na zvezi socialistične mladine v Kranju povedali, da ni dovolj interesa za to brigado. »Bratska brigada«, ki je začela z deli 7. julija, bo delala na Vlasini. Pokrovitelj je občinska konferenca Osijek. V brigado je vključenih tudi 9 brigadirjev iz kranjske občine. Kranjski mladinci bodo sodelovali tudi v mednarodnih občinskih brigadah na Slovaškem in Madžarskem, en brigadir pa bo odšel v Tunis. Ob delu in pesmi nastajajo prijateljske vezi, ki še dalje krepijo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. K. G. Štirideseti dan agresije Izraela na Libanon so možnosti, da bi rešili dolgo in mučno krizo kaj majhne. Tako namreč ugotavlja palestinska tiskovna agencija WAFA, ki med drugim tudi pravi, da stališča sprtih strani onemogočajo uresničitev sporazuma. Kaže, da se Združene države Amerike ne morejo odločiti, ali naj pošljejo v Bejrut svoje marince in tako vzpostavijo ameriško-izraelsko-falangistično rešitev. Izrael natanko ve, kaj hoče - hoče iztrebiti palestinski narod in PLO ter vzpostaviti brezobzirno hegemonijo nad Libanonom. Arabske države pa so v oblikovanju skupnega nastopa neme in so tako soodgovorne za to vojno. Izraelci tako nadaljujejo z bombardiranjem zahodnega Bejruta, doslej najhujšim. Ofenziva, ki so jo pričakovali že dva meseca, se je začela -iranske oborožene sileso napadle iraško mesto Basro in bogate naftne vrelce v okolici. Uradno sporočilo pravi, da je namen ofenzive, imenovane po postnem mesecu »ramazan« zagotoviti obrambo islamskih dežel in preprečiti nadaljnjo iraško agresijo in »agresijo drugih ameriških hlapcev«. Razvneli so se hudi boji. Iranske sile nameravajo, kot pravijo, nadaljevati boj do dokončne osvoboditve mesta Jeruzalema, k: je zdaj v izraelski državi. Medtem ko so vsi pogledi uprti na Libanon in na Bližnji vzhod, pa v Moskvi opozarjajo na položaj na Daljnem vzhodu in na tamkajšnje razmerje med supersilama. Vse pogosteje je slišati govorice, da poskušajo ZDA na pacifiškem območju formirati atlantski prototip vojaške zveze in da se nadaljuje militarizacija tega področja. Sovjetski tisk obsodil ZDA in Kitajsko, da je nova kampučijska vlada njun izdelek in da poskušata na ta način zmanjšati sovjetski vpliv v Jugovzhodni Aziji. Smrt predsednika italijanska banke Ambrosiano še ni pojasnjena Predsednika so našli obešenega na londonskem mostu, kaže pa, da je njegova smrt tesno povezana z eno najhujših finančnih kriz v zgodovini Italije, vanje pa je po vsej verjetnosti vpletena tudi vatikanska banka. Medtem ko svet pretresajo krize, takšne ali drugačne, ko divjajo ne-smiselne vojne, ki terjajo na tisoče človeških življenj, pa Anglijo razburja povsem druga stvar. Vsa Anglija je pretresena, ko se je ^ delo, da se je znašel v kraljičini spalnici v prvem nadstropju neznanec, ki je kaj veš kako prelisičil vse elektronske in človeške čuvaje. Listi M široko opisujejo, kako se je vendarle moglo to zgoditi. Pravo katastrofe je hotela omiliti »železna« lady, ki je osebno prihitela v Buchingham sko palačo in se osebno opravičila kraljici Elizabeti II za varnostK škandal. ■■H ■Bife j Svečanost v kasarni »Stane Žagar« v Kranju - V ponedeljek. 12. julija, je bila v vojašnici »Stane Žagar« v Kranju slovesnost v /><**<,. stitev 39. obletnice ustanovitve VII. Slovenske narodnoosvobotUine udarne brigade »France Prešeren«, po kateri nosi ime tudi enota te vojašnice, planinska brigada »France Prešeren'm bnrrtnndiriem so oh »» tlje IJUUUUriU. JU 3U UUKU^l, UU " — V" . , V" tesno povezana. Vsem vojakom in njihovim komandirjem so ob njihc vem prazniku zaželeli, da bi še naprej hodih po Titovi poti m nadaljevali borbene tradicije brigade, katere ime nosijo. - foto. u. Dolenc CENTER ZA SOCIALNO DELO - V USTANAVLJANJU -RADOVLJICA \ * Na podlagi sklepa zbora delavcev razpisuje prosta dela in naloge PSIHOLOGA Pogoji: končana filozofska fakulteta - psihologija, 2 leti delovnih izkušenj, . . da ima aktiven odnos do samoupravljanja n družbeno pol, tične ureditve ter ustrezne moralno etične vrline. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni. y Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratek življenjepis, naj kandidati pošljejo v 15/"f.VSovliSV naslov: Center za socialno delo v ustanavljanju Radovljica, Kopališka 10. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi. __ _ GLAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Skona io»- •«• "•«• Booataj. Danica Dolenc. Ou** Kranj _ Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovornega urecfciika Jože Koinjek - Novinarji: Leopoiaina ^ 2)ebj(. _ ^ Humer, Helena Jelovčan. Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka SedeJ-Kuralt. Marija Volčjak, Cveto Zapiotni«, ah« I ^ Koto|j _ u%t reporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec. Tomaž Gruden, S ibvk D0,tednik ob sredah in sobota* od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od jamarja v ure oasun*uv nočj^, gostov. Ponudba smučišč in JEi^jf ne zadošča povpraševanju 8t>. cionarnih in izletniških smučarjev Razpolagajo z 22 smučarskimi na pravami z zmogljivostjo 13.948 o^ na uro, večina pa jih odpade m Kranjsko goro. Turistični promet znaša 600.00C nočitev letno, ki ga ustvari 170.0« gostov. Višek v številu nočitev s0 dfr segli leta 1979, zadnji dve leti p precej upada. Zaskrbljujoče pa fc postaja, da v letošnjih prvih mea^ beležijo za 17 odstotkov manj t^jh nočitev ob porastu domačih. Da bi turistično gospodarstvo povezali in poskrbeli za enotno ponudbo, prav zdaj v Kranjski gori ustanavljajo interesno skupnost u izgradnjo turistične infrastruktUpei ki naj bi postala nosilka skupne politike razvoja na tem območju. Gostinstvo in turizem zaposluje 700 delavcev, od tega kar 500 žensk, kar je za jeseniško občino še kako pomembno. Kvalifikacijska struktura zaposlenih v gostinstvu m turizmu je slaba in ne dosega zahtev del in nalog, saj ima od 60 odstotkov kvalificiranih delavcev le Jb od-sfotkov ustrezno izobrazbo. Po osebnem dohodku na delavca, ki j< znašal leta 1981 9.506 dinarjev, j, I mi noga gostinstva in turizma M zadnjem mestu v občini rrav tako so v turizmu i„ gostinstvu pomembna te turistični društva, ki |ih je v občim P^-Um so se povezala v občinsko tur isti** zvezo. Leta 1981 so ^rftl" n» območju Kranjske gore » 4 milijon* turistične takse. Jeseniška občina p« >m« * vel,k« možnosti za razvoj kniečkeaa tu rizma, ki se v odročnih krajih kot Srednji vrh in Planina pod Golico * počasi razvija. V Mojstrani in v Gozd Martuljku pa »JJ??* možnosti za razvoj « r«vll Xj rizma, ki jih bo treba v P™*«* bolj izkoristiti. U.seaej PETEK, 16. JULIJA 1982 Jubilej tržiške plesne skupine Letos plesna skupina Mladinskega gledališča Tržič slavi pet let uspešnega dela - Poskus na področju manekenstva Tržič — Daša Tomazin, Bojana Kališnik, Irma Meglič, Jolanda Meglič, Suzana Hladnik s koreogra-finjo Alenko Dolenc letos slavijo skromno, a zanje pomembno peto obletnico dela pri Mladinskem gledališču Tržič. Ko prelistavamo stare članke iz različnih slovenskih časopisov o začetku te skupine, si nikakor ne rnoremo predstavljati, da je lahko pet let vztrajno delala v neprimernih prostorih, s slabo opremo in premalo denarja. Volja, samoodre-kanje in utrudljive vaje so pripeljale skupno k zavidljivim uspehom ne le v občinskem merilu, kjer sicer bolj poredko nastopa, pač pa v širšem slovenskem prostoru. Skupina, ki je Se do nedavnega vadila v premajhnih in neogrevanih prostorih garderobe gledališča, zdaj dela v svetlih in Velikih prostorih doma družbenih dejavnosti. S tem je največjih težav konec in dekleta upajo, da bodo z boljšimi pogoji lahko dosegle tudi boljše uspehe. Kaj so v teh letih odplesale, gotovo natančno nihče ne ve. Niti Same ne. Od klasičnih baletnih točk, folklore, izraznega plesa pa vse do disco, ročk in jazz plesa. Večji del Zaslug za to gre koreografinji Alenki iDolenc, ki je s svojo požrtvovalnostjo in voljo ter z načinom dela iz deklet izvabila prve ritme, prve Plesne korake. Uspeh za uspehom, nastop za nastopom, brez odmora in počitnic, to je kratka zgodovina petletnega trdega dela. Da pa dekleta niso vešče Samo plesa, potrjuje dejstvo, da so Sodelovale kot igralke, v nekaj delih Z-a mlade na tržiškem odru. Sodelujejo pri zabavnih večerih in lutkovni dejavnosti gledališča mladih. In naprej? Nadaljevati, pridobiti podmladek, ki bo sposoben naprej gojiti njihovo delo. S tem namenom Že zdaj vadijo dvajset osnovnošolk, ki bodo čez leto, dve znale same odplesati prve takte na odru. Letos pa bo za mlade tržiške plesalke prav gotovo še težje, še odgovornejše. Po pravkar končanem sne- manju za ljubljansko televizijo se pripravljajo na modno revijo tovarne Peko ob šuštarski nedelji. To zaupanje in priznanje so si dekleta pridobile z resnično kakovostnimi nastopi. Sicer se z manekenstvom še niso srečevale, prepričane pa so, da so sposobne narediti tudi to, v veselje vseh obiskovalcev in lastno po-t irlitev. Petletnica se torej ne bo sklenila z njihovim aprilskim plesnim večerom, ki je pokazal vse kvalitete dela, pač pa bo ta obletnica odskočna deska v novo, doslej nedosegljivo področje manekenstva. B. Kuburič Uspelo srečanje pihalnih orke stro v Gorenj ske Koncertu pihalnih orkestrov Gorenjske na Bledu je prisluhnilo prek dva tisoč poslušalcev — Na prihodnjih podobnih srečanjih bi kazalo dati več poudarka programski politiki, ki naj "bi slonela na izbiri kratkih in popularnih skladb lažjega žanra Bled — V soboto, 3. julija, je bilo štvo Bled so v počastitev dneva bor- na Bledu nadvse praznično. Zveze kulturnih organizacij Gorenjske in občine Radovljica ter turistično dru- Ponovitev filmskih uspešnic Kranj - Poletje ni čas kislih kumaric le za časopisna uredništva, ampak tudi za kinematografske hiše. Počitnice, dopusti, vročina - le kdo bi se še drenjal pred blagajno, lovil zrak v soparni dvorani in se ukvarjal z zapletenimi dramami ljudi na filmskih pla tnih. V kranjskem kino podjetju, ki s filmi zalaga dobršen del gorenjske publike, se poletij prav nič ne veselijo. Letos se je soncu pridružil še slavni Mundial, kije pred televizorji zadržal še tiste vztrajne obiskovalce, ki se običajno niti v najbolj vročih mesecih kinu ne odrečejo Kako jih vendarle pritegniti, je vprašanje številka ena Po izkušnjah dajo najboljši rezultat lahki filmi: komedije, posebno če so začinjene s seksom, kriminalke, grozljivke m podobne zvrsti, pri katerih gledaldi ni treba veliko misliti. V letošnji poletni spored kranjskega kino podjetja pa je vendarle prodrl svetel žarek. Distribucija Kinematografi iz Zagreba je ponudila retrospektivo najbolj gledanih filmov v zadnjih nekaj letiK Na seznamu je petnajst del, ki se bodo zvrstila od 14. do 27. julija v kinu Storžič. Dogodek sam po sebi zasluži pozornost. Ce ... Če ne bi bile med najbolj gledanimi filmi prav akcijske drame, kriminalke, spektakli in komedije, torej že prej grajane zvrsti. Res je med njimi tudi nekaj mojstrovin, ki izbijajo iz povprečja zvrsti m nosijo umetniški pečat. Tak je, na primer. Nočni portir, Zadnji tangov Parizu pa najbrž ne, čeprav je slavnejši. Ali pa* Okusi m umetniške vrednosti posameznikov so različne. Zato bodo tudi »sladokuscii vedel, da je Stari vrh tudi poleti ahko tako privlačen. Stara koča je bila res dotrajana. Trideset let je služila zimskemu tu-•izmu, pa sem in tja dajala zavetje udi planincem poleti. Lansko jesen o delavci Alpetoura postavili novo. edemsto udarniških ur so naredili amo delavci iz gostinstva. Drago jih j stala in zavedajo se, da mora, če očejo odplačati te kredite, obra-Dvati čim yeč. Tudi poleti. Prav-aprav so šele z novo kočo, z novim skrbnikom Romanom Prosenom »ričeli razmišljati, da bi jim lahko ;oča dala tudi poleti vsaj približno oliko kot zima. Vse pogoje ima >tari vrh za to. Ni daleč. Z avtom jrideš vse do Grebljice, kjer vsako eto avgusta oglarji turistom kažejo, ;ako se kuha oglje. Potem je le še leset minut do koče, ravno toliko, ta si zaželiš šilce domačega, pa mor-a kakšen dober prigrizek. Domači včji sir bo vedno pri roki, konjske pecialitete, suhe klobase v zaseki in odobno. Pa po želji alkoholne in rezalkoholne pijače. Toplo bodo uhali le, kadar se bodo naročile kupine. Takrat pa bo lahko tudi anček na žaru. Ob petkih, sobotah n nedeljah bo odprto, pa tudi med ednom, če se bodo najavile večje kupine. Zdaj se lahko oglasijo tudi >o telefonu (65-007), saj so ga lani izpeljali prav do sem. Koča ima se-laj tudi sobe s 15 ležišči. Konec ulija pričakujejo prve goste iz Za-reba in takrat bo koča odprta vse ni. In verjetno bo odprta med ted-om tudi ves avgust, vsaj kaže tako. kmeti, ki imajo spodaj v aprevalu, na Ceteni ravni in tam krog kmečki turizem, se dogovar-ijo, da bi njihovi gostje imeli kosila njihovi koči, da bi kmetje imeli čas okmetovati. Prihajali pa bodo sem udi hotelski gostje iz Alpetourovega "ransturista. Skupine Holandcev, ki e bodo izmenjavale, bodo imele 'sak teden enkrat piknik na Starem rhu. ' Razgled je od tu enkraten. Cisto od kočo so strehe zaprevalskih metij, povsem na levi se belijo >ražgoše in po hribčkih posejane erkvice Sv. Križ, Sv. Miklavž, Sv. enart, pa Julijci, Kočna, Skuta, rintovec, vse do Stola v Karavanah. Ob lepem vremenu se tam čez v. Tomaža vidi celo brniško le-ališče. Z Grebljice pa lahko vidiš be dolini hkrati: Poljansko in Seiko. In izredno lepi sprehodi so tod. 'olovica loške transverzale je na-'ezana na ta konec. Od tu se pride v avorje in v Poljane, na Lubnik, pa ia Mladi vrh, Koprivnik, Blegoš. Blegoška cesta vse povezuje. 1023 metrov je visoko koča na Starem vrhu, sam *vrh pa je 1230 metrov visoko. Koče ni težko najti. 2e čisto spodaj, v Spodnji Luši, kjer stoje leseni smerokazi za vse kmetije, ki se tod okrog pečajo s kmečkim turizmom, je smerokaz tudi za kočo na Starem vrhu. Od tu do spodnje postaje žičnic in potem po makadamski cesti do Zaprevala in še malo do Grebljice. Najbolj korajžni pridejo lahko z avtom čisto do koče, saj je pot dokaj dobro urejena. A lepše je peš. Drugo leto bo tod bolj živahno, kajti okrog koče se bo paslo blizu sto ovac in poletni turizem bo tod zagotovo še bolj zaživel. Letos orjejo ledino. Lepo je posedeti zunaj na soncu, pa tudi notri, kajti koča je opremljena z izrednim okusom. Za notranjo opremo je namreč poskrbela arhitektka Logarjeva iz Alplesa. Vsekakor bo vsak obisk Starega vrha poleti posebno doživetje, sicer pa, kaj bi ponujali, priti je treba in videti, pa boste prihajali spet in spet. D. Dolenc Z novo kočo je Stari vrh dobil povsem novo podobo, pa tudi novo ponudbo. Poletja bodo, vsaj kaže tako, tu gori vse drugačna. - Foto: D. Dolenc Plevice na kolena! — Redko še danes vidiš vrsto plevic, ki se s cunjo pod koleni in kopuljico v roki počasi, ped za pedjo pomikajo po njivi ki.renja ali česa podobnega in njivo čistijo nadležnega plevela. Eno najtežjih kmečkih opravil je bilo to včasih. Zgodaj je bilo treba na njivo, da sonce ni prehudo žgalo. Danes so kemikalije v gnojilih naredile svoje. Pospešujejo rast kulture in hkrati uničujejo plevel. A kaj, ko vse to prinaša s sabo tudi slabosti. Čim manj kemikalij, so danes naše zahteve. Toda, če teh ni, je treba na kolena in pleti. Kako lepo je bilo v soboto videti Snarjeve iz Križev, Aljančičeve, ko se jih je kar sedem v vrsti spravilo nad plevel na njivi z endivijo. Za trg jo pridelujejo že na leta in takole obdelana bo zagotovo veliko boljša. — Foto: D. Dolenc PAŠA PREKO MEJE Rateče - V poletnih mesecih vsako jutro domačini iz Rateč ženejo na pašo preko meje na pašnik Rute okoli 70 glav živine. Živina se tako pase v Italiji dvanajst ur, iz paše pa se vrne v večernih urah. Čredo spremljata dva pastirja, sprevod živine pa je za marsikoga zelo zanimiv, saj marsikdo še ni videl toliko krav na enem mestu. Zato turisti radi fotografiraj o. . V Ratečah imajo dobro organizirano pašno skupnost, ki vsako leto v pomladnih dneh pripravi akcijo za čiščenje pašnikov in popravilo ograje. Ratečam pa imajo pašnik tudi v planini pri Belopeških jezerih nad Mangartom v Italiji, kjer se živina pase celo poletje. Na tem pašniku je vse poletje pastir. Lepe pašnike pa imajo Ratečam tudi v okolici vasi, kjer pa se živina pase v jesenskih dneh. A. Kerštan Urejeno okolje — Na Rečici, za Žago se pravi, so stanovanjski bloki, v katerih prebivajo večinoma delavci Gozdnega gospodarstva Bled in upokojenci. Vsako leto se popotniku zaustavi korak ob prelepih rožah, ki jih vsi stanovalci gojijo na balkonih in tudi trata pred bloki je vzorno urejena. - Foto; D. Se dej v. ._____J ALPETOUR TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL IN MEHANIZACIJE LABORE RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV OBMOČJE GORENJSKIH KMETIJSKIH ZADRUG DATUM KRAJ IN PROSTOR PREGLEDOV DELOVNI ČAS ■ Cerklje KZ Cerklje 26. 7.1982 od 6.30 do 15. ure Sp. Brnik pred GD Sp. Brnik 27. 7 1982 od 6.30 do 10. ure rwk1iP K Z Cerklie 27. 7.1982 od 12. do 15. ure Zalog pred ZD Zalog 28. 7.1982 od 6.30do 15. ure Cerklje KZ Cerklje 29. 7.1982 od 6.30 do 15. ure Šenčur pred domom na Jami 30. 7.1982 od 6.30 do 15, ure Predoslje pred domom DPO 31. 7.1982 od 6.30 do 15. ure Kokrica pri domu DPO % 8.1982 od 6 30 do 10. ure Primskovo pred ZD Primskovo 2.8.1982 od 12 do 15. ure Goriče pred domom DPO 3.8.1982 od 6.30 do 15. ure Bela pri gostilni Bizjak 4.8.1982 od 6 30 do 10. ure Kokra pri trgovini Fužine 4-8'1®2 J?* J2* ure Jezersko za trgovino 4.8.1982 od 14 do 15. ure Visoko ZD Visoko 5.8.1982 od 6.30 do 15. ure Naklo pri domu DPO 6. 8.1982 od 6.30 do 15. ure Naklo pri domu DPO 7.8.1982 od 6 30 do 10. ure Podbrezje pred GD Podbrezje 7.8.1982 od 12 do 15. ure Voklo KZ Voklo ?• 8- J982 od 6.30 do 15. ure Voklo KZ Voklo 10- 8- 982 od 6 30 do 10. ure Trboje pri ZD Trboje 10- 8.1982 od 12 do 15. ure Tržič KZ Križe 1L!X 15' ure TižičKZ Križe 12.8.1982 od 6.30do 15. ure Mavčiče ZD Mavčiče 13.8.1982 od 6.30 do 15. ure Zabnica pri domu DPO 14- 8.1982 od 6 30 do 10. ure Stražišče strojni dom 14. 8-1982 od 12 do 15. ure Cirče pred gostilno Krtina 16- 8. 982 od 6 30do 10. ure Zgornja Besnica dom DPO 16.8.1982 od 12. do 15. ure OBMOČJE KMETIJSKE ZADRUGE MEDVODE A „rnu^n« 17 8.1982 od 6.30do 10. ure Medno GD Medno 17 8 1982 od 12. do 15. ure Senica dom DPO 1 ' ■■ * fi o0 do , Z ,ure Smlednik dom DPO 1« « q«9 Sdl2 dSlS " Skaručna trgovina emona 18. 8. 982 od 12 do 15. ure Vodice dom DPO }9- 8. 982 od 6 30 do 10. ure Utik dom DPO 19- 8- 982 od 12 do 15. ure Pirniče dom DPO Pirniče 20. 8. 982 od 6.30 do 15. ure Medvode KZ Medvode 21. 8.1982 od 6.30 do 15. ure POSEBNO OBVESTILO! | V ekipi, ki bo opravljala tehnične preglede bo ^ in avtoelektrikar za odpravo morebitnih oKvar n« Ob tehničnem pregled« bo?te lahko u«diH ^ odgovo^ost«« (obvezno) zavarovanje, ki ga morate p« i 20.8.1982. ALPETOUR TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL IN MEHANIZACIJE OPRAVLJA SE NASLEDNJE STORITVE: Zastava servis Kranj, Ljubljanska c. 22 - Servis in remont na vozilih »Zastava« osebnih vozil _ Kleparska in ličarska opravila na vseh °f^trol - A vtonega in zaščita motornih programa Zastava _ Menjava industrijsko obnovljenih motorjev B rikl nikov _ Registracija in tehnični preg edi motornih vozu^n P - Zunanje pranje na avtomatski ^f**^™"™ delovni čas v del a v m ki h: ( «d 6. do 21. ure Vse informacije dobite po telefonu 28-266 ali 21-296. Servis kmetijske in transportne - Servis in remont na kmetijski transportni^nenan ^ - Servis in remont na tovornih voz lih UM na QM _ - Prodaja nadomestnih delov za traktorje Zastava Informacije dobite po telefonu 42-164 ali 42^184__J J *. Ponudba ni tako Na blejski tržnici je y.P?^flaZTbL TnXj sadja in zelenjav, je vendarle na stojnica n ... r ____ PETEK, 18. JULUA 1982 ZA DOM IN DRUŽINO S.STRANGLtfAS Ing. Pavle Hafner (13) Recepture raznih lovskih jedi in vesele lovske zgodbice dajo vedeti, da so bili naši predniki navdušeni lovci in gospodinie dobre kuharice za prpravo divjadi. Prepričan sem, da so bile naše prababice večje umetnice pri pripravi jedi, kot možje pri zasledovanju divjih živali. Da se boste prepričali o resničnosti moje trditve, vam danes posredujem meščansko lovsko kosilo: lovski lonec polhi pečeni v ponvi zajčji nrbet v omaki krompirjevi cmoki s slanino ocvrta jabolka IX)VSKI LONEC Četrt kilograma raznih svežih gob očistimo in razrežemo na lističe. Na Čebuli jih prepražimo in poškropimo z limoninim sokom. V lončen lonec zložimo na liste zrezane mesnate slanine (10 dag), narezan korenček, na kockice narezan krompir in Čebulo z gobami. Pol kilograma srnji-nega mesa in četrt kilograma svinjine zrežemo na kose in zložimo na zelenjavo. Posolimo in začinimo z tol-Čenim poprom, rožmarinom, timijanom, brinovimi jagodami, korian-drom in lovorovim listom. Na meso naložimo še drugi del narezanega korenčka in krompirja. V lonec prili-jemo 1 liter goveje juhe in 1/4 litra rdečega vina (ne črnega!). Lonec pokrijemo s celofan papirjtm in ga privežemo z vrvico okoli grla lonca. S kuhinjskimi vilicami nekajkrat prebodemo papir. Lonec porinemo v mrzlo pečico in kuhamo pri 180 stopinjah, štiri ure. Će meso ni kuhano ao mehkega, darno lonec še za eno uro v vročo pečico. Jed ponudimo v loncu. POLHI PEČENI V PONVI Polhe pod tekočo vodo na hitro operemo in posušimo. Na zunanji in notranji strani jih posolimo. Pretaknemo jih z mesnato slanino. Trebuhe napolnemo s sekljano slanino, pomešano s poprom, česnom in na-sekljanim koprom, jih zašijemo ali prevežemo z vrvico. Polhe zložimo v ponev, na vsakega položimo rezino ✓--—---> Če koza laže, rog ne laže. Če vidimo samo še tisto, kar želimo videti, smo postali duhov: i,o slepi. Če zapremo vrata vsem napakam, tudi resnica ne bo vstopila. Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona. Gorje, kadar laži verjame pravičnik. Kar je v roki, ni laž. slanine in vejico kopra. V pečici jih počasi pečemo pri 180 stopinjah. V ponev položimo tudi nekaj kosov po dolgem razpolovi j enega korenčka. ZAJČJI HRBET V OMAKI Uporabimo cel hrbet divjega zajca v enem kosu. Posoljen zajčii hrbet položimo na pekač in ga prelijemo z vročo mastjo, poporamo s tolčenim poprom in obložimo z mesnato slanino. V pekač zložimo ob mesu po dolgem narezan korenček in na lističe narezano čebulo. Začinimo z brinovimi jagodami, lovorovim listom, koriandrom, timijanom in tolčenim poprom. Ko je meso pečeno, ga preložimo v toplo porcelanasto posodo in pokrijemo. Omako oprašimo z malo žličko moke, prekuhamo, pretlačimo korenček in čebulo. V kolikor je potrebno, jo razredčimo z govejo juho in po potrebi dosolimo. Meso odločimo od hrbtne kosti in ga narežemo na za prst debele rezine in jih zložimo nazaj na hrbtno kost. Meso obložimo z limoninimi rezinami, na katere naložimo vložene brusnice. Omako ponudimo v topli posodici za omake. KROMPIRJEVI CMOKI S SLANINO Iz 1 kilograma pretlačenega kuhanega krompirja, 30 dag mčke, 3 jajc in 10 dag masla napravimo krompirjevo testo in ga nekoliko posolimo. Oblikujemo cmoke in jih 20 minut kuhamo v slanem kropu. Kuhane zložimo v toplo lončeno posodo in zabelimo z na kocke narezano in prepraženo mesnato slanino. OCVRTAJABOLKA Testo za paniranje pripravimo iz 15 dag moke, 2 rumenjakov, 1/4 litra mleka, snega dveh beljakov. Olup-Ijena jabolka (1 kg) narežemo na 1 cm debele rezine, jim izrežemo pečke, potresemo s sladkorjem, povaljamo v testu, ocvremo na maslu, zložimo na velik krožnik in potrese-, mo s sladkorjem. Ta mesec na vrtu V juliju na spraznjene grede trosimo rudninska gnojila NPK (3 kg na 100 kv. m), nato jih prekopljemo, zravnamo in sadimo karfijolo, listnati ohrovt, zimsko endivijo in podobno. Ta mesec sejemo: endivijo (20.julija), fižol grmičar, grah, špi-načo, redkev in repo; nadalje radič, kitajski kapus (sejemo, ne pa presajamo); sadimo pa v juniju vzgojene kapusnice, do 25.julija tudi rani krompir. Konec meseca sejemo prvi motovileč (lansko seme!). Dognoju-jemo vsem zelenjadnicam, zlasti ka-pusnicam in plodovkam, paradižnik pinciramo; ponovno sadimo kumare (grozdne). Zalivamo v večernih urah. Za pridne roke Mehka igrača, ki je zraven lahko še blazina za našega malčka, bo imela prednost pred vsemi drugimi. Posebno še, če je blazinica pravi pravcati muc, ki ima velik mehak rep, nos, brke, oči in ušesa. Ne bo ga težko sešiti. Le primerne vzorčke blaga je treba poiskati, primerno oblikovati — noge so enostavno prišite na trebuh, blago, na katerih so našiti brki pa na glavo. Napolnemo ga ali s končki penaste gume, lepo pa bo napolnjen tudi, če vanj razrežemo stare že neuporabne, a oprane hlačne nogavice. Morda še to: naš maček je iz modrih rožic. Prav je, da vemo ZELENE LIMONE Zelene limone dozore, če vsako posebej zavijemo v svilen papir ali, če tega nimamo, v časopisnega. Položimo jih v temen, hladen, zračen prostor in čez nekaj dni bodo začele.rume-neti. ZA NEKAJ LIMONINIH KAPLJIC Če potrebujemo samo nekaj kapljic limoninega soka, ni treba limone prerezati. V limono zabodemo vilice, iztisnemo potrebne kapljice, limono pa pustimo celo. To velja tudi za druge podobne sadeže. Arnika Pravkar je v loškem hribovju pa tudi povsod drugje v hribovitih predelih Gorenjske zacvetela arnika. Stari vrh je je poln, senožeti pod Blegošem so vse rumene, prav tako pod Ratitovcem, Poreznom in drugod. Suhe travnike in pašnike ima rada. Od 30 do 40 centimetrov visoko zraste rumen ali rdeče rumen cvet, ki je podoben majhni sončnici. Junija in julija cveti. Njene korenine nabiramo spomladi, cvetove pa seveda takrat, ko cveti. Korenina arnike ima izredno močan duh. Na zmernem soncu ali na peči jo moramo sušiti, ker bi sicer ohranili preveč vode in bi arnikovo žganje prehitro izgubilo svojo moč, piše v starih zdravilnih knjigah. Arnika vsebuje kafro, grenilo, strojilo in jabolčno kislino. Arnikovo žganje pozna pač vsakdo. Nerazredčeno žganje, ki mu dodamo kafrovega ali terpenti-novega špirita nam služi za masiranje pri zastajanju krvi, putiki, revmatizmu in bolečinah v hrbtu. Žganje napravimo tako, da nalijemo na posušeno cvetje, ki je najmočnejše, dobrega vinskega cveta. Steklenico potem zavežemo in postavimo na sonce. Razredčeno žganje uporabljamo za izpiranje ran (na 1 liter vode 4 žlice žganja). Po izpiranju rano osušimo in ovijemo s platnenim ovojem. Na ta ovoj položimo v žganju namočeno, večkrat preganjeno platneno krpico, ki io obnovimo vselej, kadar se posuši. Če se rana gnoji, jo je treba pogosto izprati z razredčenim arnikovim žganjem. To razredčeno žganje uporabljamo tudi pri obolenju sapnika. Na vrat damo obkladke, hkrati pa ga tudi nataremo z nerazredčenim žganjem. Isto sredstvo uporabljamo tudi z velikim uspehom pri gnojenju bezgavk. Pri oteklinah in zmečkani-nah deluje to žganje prav dobro. Olajša bolečine in zdravi. Če smo hripavi, moramo vzeti pol žlice žganja na kozarec vode in vsakih 10 minut grgrati. Po 2—3 žlice iste vode naj jemljejo tisti ljudje, ki morajo veliko govoriti, ker krepi govorilne organe (1 žlička na kozarec vode). Žlička žganja na skodelici namiznega olja da arnikovo olje. To Neumorni in poskočni Pred štirimi leti so pri Društvu upokojencev Javornik-ta a Bda ustanovili upokojensko folklorno skupino -Prva tovrstna v Sloveniji in morebiti tudi v Jugoslaviji - Med pobudniki Marija Heberle in Jelka Tomaš Jesenice - Predsodka, naj se star, upokojen človek umakne v Sapeček in tamkaj čaka mirnega konca, se je današnji upokojenec že <4avno znebil. Danes se namreč združuje v upokojenska društva, kjer končno po mnogih aktivnih letih najde čas in prostor za vse tiste konjičke, ki jih v delovni naglici tlolga leta ni uspel potešiti. Balina, Šjhira, veze in plete, prebira knjige, botuje, celo pleše. Čeprav okorele hišice in malce trde kosti ne dopuščajo več tiste poskočnosti kot pri dvajsetih, pa se naš upokojenec rad Zavrti, zavriska in gibkih korakov Pozablja na častitljiva leta, ki mu iih je na pleča naložilo življenje. In Šlej, nič več ga ne zbada tu in tam, hobenega jadikovanja »za pečjo« ni Več, kajti muzika in plesni koraki so pomladili. _ .. Upokojenci društva Javornik-Ko-Mka Bela se s plesom ukvarjajo Organizirano. Pred leti so se jim hamreč društvene proslave in akademije zdele nekoliko preslovesne m brazne, pa so si omislili folkloro, ki Tih bo spominjala starih časov, mladosti, jim razmigala kosti m popestrila društveno dejavnost. Po štirih letih ravno ples predstavlja najmočnejšo dejavnost društva. Deset barov, ki jih vodi Gabrijel Peternelj (ta jih spremlja tudi na harmoniki), takt pa s harmoniko in kitaro dajeta Stane in Drago, kajpak ne spada med stoletnike. Najstarejši član jih ima 75, pa soplesalko kar spretno suče v bohinjskih plesih, ki večinoma obvladujejo repertoar. Med ustanovitelji upokojenske folklore, ki je menda prva te vrste v ožji in širši domovini, je bila tudi Marija Heberle, ki se zgovorno spominja prvih težavnih začetkov: »V začetku je bilo le pet parov, ki so plesali po taktu harmonikašice Kodrove. Tudi večina plesalk je bila žensk, ki so si nadele moške obleke, da so nadomestile manjkajoče partnerje. Sprva nismo imeli niti oblek, sposojati smo si jih morali pri pod-korenski folklori. Danes imamo lepe bohinjske noše, h katerim še vedno sama pletem nogavice. Začetne težave smo premagali. To pa je tudi najvažnejše. Zdaj nam naša plesna dejavnost prinaša veliko veselja. Najprej smo si predstavljali, da bomo plesali le za svoje člane, vendar smo postali znani tudi drugod. Nastopili smo že osemindvajsetkrat. Gostovali smo že vsepovsod po Sloveniji, nazadnje pred Postojnsko jamo, kjer smo s petim srečanjem treh generacij otvorili turistično sezono. V soboto bomo že tretjič olje uporabljamo tudi za negovanje las. Iz cvetja kuhani čaj služi za poživljanje živcev in ožilja. Čaj iz baldrijana in brinja (oboje enako), ki mu dodamo po starosti bolnika 15 do 20 kapljic arnikovega žganja na skodelico, je zlasti priporočljiv pri hudi slabosti in onemoglosti srca, ki se pokaže najbolj pri pljučnici in legarju (najprej majhno skodelico, potem vsako uro 1 žlico). Pri srčni slabosti moramo hkrati imeti suho hrano in se po možnosti ogibati tekočin. Čaj iz arnike pospeši obtok krvi in izločevanje seči in potu. Prav tako ga uporabljajo pri ohromelosti, če je posledica bolečin v križu, pri padavici in pretresu možganov. Iz korenin narejen prah njuhajo. Odcedek iz arnikove korenine, ki je kuhana v enaki količini vode in kisa, uporabljajo za obkladke, ki so se zlasti obnesli pri trebušnih bolečinah in želodčnih krčih. Pri podplutbah vzamemo razen razredčenega žganja še prav toliko kisa ii? napravimo z njim obkladke, ki jih je treba vsako uro obnoviti. Pri želodčnih tvorih, želodčnih in črevesnih katarjih popijemo vsako uro požirek mešanice 6 do 8 kapljic arnikovega žganja na četrt litra vode. Pri hudi slabosti zadostuje 4 do 6 kapljic v 5 žlicah vode. Razredčeno arnikovo žganje in ista količina brezove vode sta nepre-kosljiva za negovanje lasišča. Ta mešanica pospešuje rast las in odstrani nadležen prhljaj. Če uporabljamo to sredstvo, moramo lase tudi dvakrat na teden natreti z oljem iz repinčevih korenin. 3 do 5 gramov posušenih arni-kovih cvetov v steklenici belega vina nam služi kot dobro okrepčilo pri popuščanju živcev, pa tudi za poživilo želodca, možganov in hrbtnega mozga. Razen tega uporabljamo to vino z velikim uspehom tudi pri padavici, putiki, ohromelosti in poapnenju žil. Vsak dan popijemo žlico tega vina. Kako dobro dene požirek hladnega čaja med napornim vzponom! M. Messegue: nastopili na ljubljanski kmečki ohceti. Pisanost noš in naša neumorna poskočnost sta navdušili staro in mlado.« . Marija pravi, da se je s plesom kar pomladila, ta dejavnost pa je preglasila tudi. mnoge zdravstvene tegobe, ki so se morale umakniti veselosti in gibčnosti. Pravi, da jo naibolj navdušuje to, da se je po 40 letih znova zavrtela. Vsi folkloristi so veseli navdušenja, ki ga žanjejo vsepovsod. Največja nagrada pa jun je veselje domačih upokojencev, zaradi katerih so skupino tudi ustanovili. Posebno ganljivo je, kadar z veselim bohinjskim plesom obiščejo dom ostarelih. Življenje, ki ga glasba in ples prinašata najstarejšim, veselje in hvaležnost, vse to jim je najlepše PlaČil°- D. Zlebir I 1 Narava ima vselej prav BOROVNICA Kadar preživljate svoj dopust v hribih, izrabite priložnost in nabirajte borovnice. Drobne vijolične borovničeve jagode lahko jeste sveže ali pa jih predelate v sirup, liker ali ž§le. Borovnice odlično pozdravijo pri otrocih grižo in druge črevesne motnje. Pri laboratorijskih raziskavah so celo ugotovili, da borovničev sok ubija nevarne bacile, zato ga uporabljajo pri trdovratnih obolenjih, kijih ti bacili povzroče. Borovnice odpravljajo motnje v krvnem obtoku in povečajo ostrino vida, zlasti ponoči. Pri vseh težavah v ustih in žrelu (ustna gniloba, mehurčkasti izpuščaji) žvečimo sveže borovnice, kožico pa izpljunemo. Lahko pa tudi grgramo zavretek iz borovnic', ki ga dobimo, če jih prevremo v vodi. Za-vretek lahko uporabimo tudi za klistir pri driski ali za obkladek pri hemoroidih. Pri diabetikih se zelo dobro obnese zavretek iz borovničevih listov. ČEŠNJA Če je pryo drevo, ki ste ga posadili v svojem vrtu, jablana, potem naj bo drugo češnja. Spomladi naredite dvo- do tridnevno kuro s češnjami, zakaj ta kura izredno čisti kri. Tudi diabetikom se ji ni treba odreči, ker češnjev sladkor, lavuloza", telo zlahka asimilira. Tudi debelušni ljudje naj si pošteno privoščijo češenj, ker vsebujejo zelo malo kalorij... Samo ljudje z občutljivim želodcem in črevesom naj raje jedo češnjev kompot. Lastnosti češnjevih pecljev so splošno znane. Dobite jih pri vseh zeliščarjih. Iz njih si lahko skuhate zelo močan odvajalen čaj. Toda ne pozabite: češnjevi peclji, ki se jih drži škropivo, so zanič! Pogosto se pokaže, da je kupljeni čaj, od katerega si toliko obetamo, nevaren, ker vsebuje kemikalije (sredstva za uničevanje škodljivcev, sredstva za konzerviranje), ki nenadoma sprožijo nepričakovane reakcije. BRESKEV, MARELICA, HRUŠKA Ne moremo obravnavati vseh sadežev iz naših sadovnjakov, toda vsi so polni vitaminov in so nepogrešljivi pri zdravilnih in lepotnih kurah. Zato ne omahujte in si naredite iz njih svojo najljubšo mešanico. Vedeti morate samo še to, da breskev pospešuje izločanje vode in blata, da je marelica hranilna, da hrani veliko vitamina A, se pravi rastnega vitamina, zato naj jo jedo športniki in duševni delavci, in da hruška potolaži žejo, čisti kri in je remineralizujoča. Po streljanju je na vrsti, čiščenje orožja Gordana Kovačevič z Bleda: »Od 7. razreda osnovne šole dalje prostovoljno sodelujem v enotah te- Lija Smrekar iz Kamne gorice: »Vojaško delo je trdo in zahtevno, vendar ob pomoči starešin kmalu Mladost, pesem, prijatelj Gostinski dopust Kje in kako bodo letovali gostinci, ki imajo v poletni sezoni največ dela - Solidarno delo za sodelavca — Razumevanje za družine šoloobveznih otrok — Zasebnike čaka delo od jutra do večera Zdai v času »visokega« poletja bomo po uradih in pisarnah le težko kaj opravili. Zaradi dopusta, rednega letnega dopusta imajo naše delovne organizacije kolektivne dopuste, zaprte so šole, ni več sestankov in sej. Skratka dopustniški dnevi vsepovsod, kamor se obrneš. Liudje odhajajo proti morju ali v planine in nemalo jih je k ostaja oJdoma, pred hišo, se kopljejo v mestnem kopališču ali kako drugače preživljajo zaslužene ali ne- 2381 P^encejPpa je^udi, ki poleti in še posebej poleti najbolj in po vse dni delajo. Med njimi so prav gotovo na prvem mestu gostinci in turistični delavci, k! lahko le od poletja iztržijo največ. Gorenjska poleti ne sprejme tako malo turistov, zato nas je predvsem ^nimalo kako preživljajo letni dopust gostinci? Kako, kdaj na kakšen način so gostinske in turistične delovne> organizacije organizirale oddih zaposlenih? Odhajajo na morie v posezoni ali se vendarle nekako le da tako storiti da vsaj družine s šoloobveznimi otroki lahko preživijo teden ali nakaj dni ob morski obali? Poklicali smo nekaj največjih turističnih in gostinskih delovnih organizacij na Gorenjskem in po- VedaGrandIHotel Toplice na Bledu: »Šele letos smo uspeli kupiti dve kamp prikolici, ki jih bomo za letovanje naših zaposlenih postavili na Malem Lošinju. Drugače pa natakarji, kuharji in drugi delavci že najdejo, vsak zase, način, kako bodo preživeli dopust: z raznimi zamenjavami, preko agencij. V hotelu je 152 zaposlenih in seveda se tudi tako dogovorimo, da omogočimo letovanje tistih mladih družin, ki imajo šoloobvezne otroke. S solidarnostjo ostalih, ki pač bolj poprimejo za delo in bolj pospešijo korak od mize do mize, tako, da delajo tudi za tiste, ki so na dopustu.« Hotel Park na Bledu: »Naša temeljna organizacija je letos kupila dva bivalna počitniška objekta, hišice in tako imamo nekaj lastnih počitniških zmogljivosti za letovanje delavcev. V Lanterni bo tako letovalo nakaj naših delavcev, nakaj pa se jih v času dopusta namerava vrniti domov, kajti zaposlujemo precej delavcev iz drugih republik. Takole smo se dogovorili: vsak delavec lahko koristi poleti, v sezoni deset dni do- pusta, ostali dopust pa kasneje. Mislimo, da letos ne bo problemov in da si bodo vsi tisti, ki želijo na morje, lahko vzeli dopust.« Hotel Lek v Kranjski gori: »Naši delavci bodo lahko letovali v Lekovih počitniških zmogljivostih, ki so tako v počitniških domovih kot tudi v prik, mo jih na Malem Lošinju Rabu, Umagu m mu jih ________rJnrt. vendar tisto mo iih na Maiem ------ Med sezono je hotel odprt vendar tiste imajo majhne otroke, lahko koristijo dopust „v Tisti ki so zaposleni, prevzamejo pač njihovo tako medsebojno pomagajo.« Hotel Kompas Kranjska gora: »Naši d, v hotelu je 150 zaposlenih letujejo v Poreču is karski imamo pa medsebojno sindikalno izm* okviru' delovne organizacije Sporazume i srno * Stoletne sezone, koje veliko gostov > lahJcoJ* tujejo na morju matere z otroki. Njihov dop* ^Ho^lPrisank v Kranjski gori: »V problemov.« nj. >>y našem ^ kole^iv^u smo se zmen ^ ^^e^sme ^i^fe^od^zap^ je VdopuhirPHkJoVllČ mmamo! tako, ™a letu^jo^ pač vPsvojih Ustnih »aranžmajih«, tako, koi * ZnajGos°tinci večjih delovnih organizacij « pj lidarno pomagajo in letuieio večinoma v smd> meniavi s sorodnimi delovnimi organizacij* menjavi s p0sluh za družine z n* TT' 1H J že e na morje in marsikje so vendr bavili^nekaj svojih mTnj^ih počitniških prikol* novanj. sezono trdo ^lajo na vrtu n e ^ ^ dan, ko imajo običajno zaprto ... f Vojaške veščine niso le za fante V učnem centru na Rudnem polju mlade prostovoljke pridobivajo vojaške veščine in spretnosti — Drugo takšno usposabljanje v Sloveniji — Enakopravno vključevanje deklet v vodenje enot Rudno polje — Med pokljuškimi smrekami okrog Rudnega polja je ondan pokalo kot v pravi bitki. Kakor da gre zares, so dekleta v si-vozelenih vojaških oblekah nato hitela nuditi namišljeno ranjenim tova riši cam prvo pomoč. Nekaj stre-ljajev proč je druga enota, tudi v njej so bile same mladinke, polagala protipehotne in protitankovske mine. In ko je vroče sonce prešlo že na drugi del svoje vsakdanje poti, je pesem iz mladih grl premagala utrujenost med vračanjem v tabor. Približno tako se končuje vsak delovni dopoldan za 85 mladink iz Slovenije, ki so se prostovoljno odločile za pridobivanje vojaških veščin in spretnosti; povečini so študentke, nekaj pa jih je tudi iz srednjih šol in organizacij združenega dela. Med 14-dnevnim urjenjem v učnem centru na Rudnem poli u se bodo usposobile za vodenje oddelkov. Te dolžnosti bodo opravljale v enotah teritorialne obrambe, kjer nekatere izmed njih že nekaj časa sodelujejo. Program usposabljanja mladink je dokaj obsežen in zahteven. Spoznavajo se z nalogami mladih v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, redom v taboru, stražarsko in patrolno službo, pehotno oborožitvijo, postrojitvenimi pravili pa bolj zahtevnimi dejanji, kot so postopki Cosameznika in oddelka v boju. rij o se tudi v prot ioklepnem boju iz neposredne bližine, postavljanju zasede ter polaganju protipehotnih in protitankovskih min. Prav tako se učijo samopomoči in prve pomoči v boju ter se seznanjajo s težlščnimi ukrepi civilne zaščite pa nalogami teritorialne obrambe in narodne zaščite. Poleg pohoda s prenočevanjem v šotorih izvajajo mladinke šolsko streljanje s pehotno oborožitvijo. Razen tega imajo bogato politično delo in dejavnosti za prosti čas; »Vsaka minuta našega bivanja na Pokljuki,« pojasnjuje poveljnik tabora mladink Vili Vindiš iz Maribora, »je dobro organizirana. Delovni dan je povsem vojaški, saj traja od 5. do 22. ure. Seveda, razen strokovni vzgoji namenjamo veliko pozornosti interesnim dejavnostim, ki pripomorejo k izgrajevanju tovariških odnosov med kolektivi. Na tej osnovi si prizadevamo tudi za zavestno disciplino; to je toliko lažje dosegati, ker so mladinke prišle na urjenje prostovoljno. So dokaj homogena skupina — v njej je okrog ena četrtina deklet v članstvu zveze komunistov, kar se odraža v rezultatih vsakdanjega dela.« K temu je starešina Vindiš dodal, da je sedanje urjenje deklet že drugo zapored v naši republiki. To potrjuje nuinost njihovega usposabljanja za sodelovanje v oboroženem boju. Kliub koristnosti naloge, kot je dejal, pa so v pripravah nanjo uspeli pridobiti manj deklet od načrtovanega števila. Bolje bi bilo, je predlagal, da bi kadrovsko načrtovanje prenesli z mladinske organizacije v enote teritorialne obrambe. Ob tem bo treba bolj organizirano in pravočasno poskrbeti tudi za mate-rialno-tehnično opremljenost pri vzgoji mladink. Od časopisa do iger z žogo Med obiskom v učnem centru smo se prepričali, da je delo in življenje v njem resnično pestro. Bil je čas za kosilo in počitek, ki so ga izpolnjevali zvoki vedrih melodij in zabavnega sporeda razglasne postaje pa družabni pomenki deklet iz raznih krajev Slovenije. Pridružili smo se jim v pogovoru, da bi zvedeli kaj o njihovem sodelovanju v dejavnostih med urjenjem in obrambnih aktivnostih nasploh. Svoje vtise nam je zaupalo več mladink. Slavka Trstenjak iz Tržiča: »Kot predsednica komisije za informiranje v centru sodelujem pri pripravi biltena. Za prvo številko smo zbrale poleg vtisov mladink z usposabljanja podatke o delu komisij pri tukajšnjem aktivu Zveze socialistične mladine in predstavile delo mladih v pripravah na naš kongres. Pripravljamo tudi stenski časopis, obveščanje pa dopolnjuje spored razglasne postaje. Vojaški del usposabljanja se mi zdi zanimiv in je izpolnil vsa moja pričakovanja. Doslej sem z mladimi sodelovala na raznih pohodih in v akcijah Nič nas ne sme presenetiti, v vojaško enoto pa še nisem vključena.« ritorialne obrambe. Večkrat sem že bila na usposabljanju; lani tudi v Mariboru, kjer je bilo prvo takšno urjenje deklet za vodenje enot. Ker sem tam sodelovala le en teden, si nisem pridobila čina. Za to imam sedaj ponovno priložnost. Med urjenjem, ki je kar naporno, smo se veliko naučile. Dobro je poskrbljeno tudi za razvedrilo; največ prostega časa preživim ob vajah pevskega zbora. Kdo me je navdušil za dejavnost v teritorialni obrambi? Moj oče je rezervni starešina. Marsikaj sem zvedela od njega, rada pa tudi prebiram Našo obrambo.« Duša Stojanovič iz Kranja: »Ker me je zanimalo, kaj počno teri-torialci, sem se pred dvema letoma pri obrambnem pouku prostovoljno prijavila za vstop v njihove enote. Doslej sem se v grobem seznanila z vojaškim življenjem, med sedanjim usposabljanjem pa ga spoznavam podrobneje. Čeprav je včasih težko, trud ni odveč. Mislim, da vojaške veščine niso potrebne le fantom. Zato bom na tem področju delovala še naprej. Med interesnimi dejavnostmi me najbolj privlačijo kulturne. Rada namreč pišem. V družabnem življenju se mladi najbolje spoznavamo in zbližujemo. Našla sem več novih prijateljic.« Tudi dekleta znajo s postane enostavno, gosteje ovira prenašar men, a se tudi tega nimam posebnih težav s pravljenostjo, saj se jam s športom. Tudi jem na tem področju; smo pripravili skupaj z radovljiške in kranjske movanje v streljanju z ško, pogosto pa imamo žogo. Lani, ko sem se teritorialne obrambe, na urjenju. Z letošnji nja mi bo ostala najbolj opravljanje stražarske ste sprva vedno povezano i strahu.« Pogovoru z mladii družila še njihova vodi eno mladinskih Vesna Harej iz Škofje med drugim dejala: »J delom v teritorialni spoznala prave kvalitete kolektiva. V njem je __ pristnimi tovariškimi o vsko mino = « i*- I j S §§11 Iggt . J c^ t tukaj, kjer skrbim za izvedbo ^Uka. I j ^rej so dekletom v glavnem dodeljevali razna administrativna opra-a v štabih, ali jih postavljali za Iničarje v enotah. Sedaj nas ^ ^kopravno vključujejo tudi v vo-y enot, za kar smo vse bolj uspo- xtr ^hijene.« Stojan Saje PETKOV PORTRET Franček Erjavec Prejšnji petek sva se srečala kar dvakrat. Na sprejemu za vse tiste zaslužne občane Kranja, ki so prejeli državna odlikovanja, pa pol ure za tem na sprejemu vodij plavalnih skupin, ki so tekmovale za Dan borca. Pripravno je, ko je restavracija Park tako blizu občine in mimogrede prilete s pladnji, s kozarci, prtiči, z vsem potrebnim za lep, uglajen sprejem občinskih gostov. Imenitnim gostom so že stregli. Od Tita do Naserja, Sukarna in Bulganina. Franček in njegova dekleta vedo, kako je prav. »Slif« je treba imeti za take stvari, bi rekel stari Kranjčan. In v Parku ga imajo. V soboto je bil s svojimi dekleti spet na izseljeniškem pikniku v Skofji Loki. Okrog šestdeset kosil so postregli v senci kostanjev za gradom. Dobro, bogato kosilo. Sirove štruklje za predjed, zarebrnice, ražnjiče in pleskavice, pa pehtranovo potico za sladico. Če bi vsak dan toliko jedel, bi kmalu umrl, sem slišala šaliti se nekoga od Amerikan-cev, ko se je po kosilu držal za trebuh. Dobro postrežejo in nič hudo se jim ne zdi preseliti restavracijo sem gor. Prijeti moraš za vsako delo, za vsak posel. Ko je bil v Škofji Loki prvi, petnajsti piknik, so prav Franček in njegovi prevzeli gostinstvo in kuhinjo. Pokazali so drugim gostincem, da se z voljo vse naredi. Za prihodnje leto načrtuje, da bo njihov paviljon domačih slovenskih dobrot še večji, da bodo izseljenci res dobili občutek, da so res doma. Kolikor let je Franček že v Kranju, toliko let je v Parku. Skoraj od vsega začetka, le šest mesecev je bil pred njim drug šef. Dvaindvajset let zdaj že Franček vodi. Gostinec je s srcem in dušo. Nič čudnega, da ga tudi vajenci cenijo kot zelo pridnega človeka. S svojo vsestranostjo, pridnostjo, zagnanostjo, skrbjo za vse in vsakogar jim vceplja duh pravega gostinca. Samega sebe vgrajuje v novega človeka. Ni pa to lahko. Danes avtoriteto ne moreš ustvarjati z močjo. Le z znanjem in delom. Če ti primeš za vsako delo, bo tudi on. Ni slabšega kot to, če se vsak dosledno drži le svojega dela. Kako je za njegovim robom, ga pa ne zanima. Restavracija je celota. Od stranišč spodaj pa do poškroblje-nega prtiča in lesketajočega se kozarca na pladnju. Zakaj gre zasebnim gostincem dobro? Ker primejo za vsako delo. In vsak gostinski delavec naj bo plačan po delu. Le takrat bo vse prav in bodo vsi zadovoljni. Iz Prekmurja je doma Franček. Iz Borejec. V Murski Soboti se je izučil za gostinca, potem je naredil še srednjo šolo za gostinske in turistične delavce in še hotelsko šolo. Zdaj je vpisan na hotelski fakulteti v Opatiji. Štirinajst izpitov ima že za seboj. Le zaradi tehničnih predmetov se je je lotil. Da bi izvedel vse, kar gostinec mora vedeti, znati, da bi to laže prenašal na mladi rod. Veliko se bomo morali še naučiti, pravi. Predsednik komisije za ocenjevanje kvalitete gostinskih storitev na Gorenjskem je in vidi marsikaj. Še vedno pri nas velja miselnost, da se mora gost prilagoditi nam, a je ravno obratno. Danes je Franček Erjavec vodja vseh Centralovih kranjskih gostinskih obratov. Poleg restavracije Park je tu tudi restavracija Evropa, Kolodvor, bife na tržnici, gostilna Šenčur in bife v Tenetišah, poleti pa tudi minigolf pri stadionu. Ves dan dela. Dober gostinec mora biti vedno in povsod prisoten, vskočiti, kjer je treba. Tudi namesto čistilke. Njegov moto je: zadovoljen gost. Gosta čisto nič ne zanima, da je danes zbolela čistilka, da manjka ena natakarica, da se je zataknilo zaradi tega ali onega v kuhinji. On hoče biti takoj solidno postrežen. Njegova ocena lokala bo izhajala samo iz tistega, kar je videl. Možnosti ga ne zanimajo. Tega se Franček in njegovi dobro zavedajo. Zato bo zadovoljen gost še v naprej njihovo prvo in glavno gostinsko pravilo. D. Dolenc Streha se podira V Besnici se sedemčlanska Ušlakarjeva družina stiska v eni sobi na pol razpadlega starega mlina — Gradnja nove hiše zaradi skromnih dohodkov počasi napreduje — Dragocena pomoč Besničanov in izvršnega sveta ep Foto: S. Saje Besnica - Na dež je kazalo v ponedeljek popoldne, ko sem se odpravljala k Ušlakarjevim v Besni-co. »Saj bi bil potreben,« je rekla gospodinja Anica, ki je grabila pred išo in se otepala otrok, ki šo se smukali okrog nje. Ozrla se je na svoje skrbno obdelano »polje«, na nasad krompirja, fižola in druge ^l^Thiše, ki se je še danes drži ime Zgornji mlin, je prišel tudi oče, Blaž Ušlak&r. Peterica otrok, najmlajši Blaž bo septembra star dve leti, najstarejša Anica jih ima dvanajst, vmes pa so še Zorka, ki bo šla jeseni v četrti razred, Jana, ki se pripravlja na šolo in predzadnja Brigita, je radovedno spremljala naš pogovor. »Po poroki sva nekaj časa živela pri možu doma v Preddvoru. Malo prostora je bilo, tu pa je bila hiša že dve leti prazna. Preselila sva se,« je pripovedovala Anica. »Vedela sva, da bo treba trdo delati. Vse je bilo zapuščeno, na pol razpadlo. Sproti sva popravljala, kolikor sva pač mogla. Veliko se ni dalo narediti. Otroci so prihajali in ostala sem doma. Rada bi šla spet delat, da bi bilo več denarja pri hiši, a pet majhnih otrok ne morem pustiti samih.« Blaž Ušlakar dela v Živilih. Na mesec zasluži dobrih deset tisoč dinarjev, otroški dokladi nanesejo šest tisoč, »ven« pa po odtrgljajih dobi komaj štirinajst tisoč dinarjev. »Ja, bolj težko shajamo. Za vsak dinar je treba skrbno premisliti, kam ga bomo vtaknili. K sreči imamo nekaj zemlje, tako da vsaj krompir in zelenjavo pridelamo doma pa krmo za vola in teličko,« je razlagal Blaž. Anica pa je dodala: »Mesa si res ne moremo pogosto privoščiti, tudi zahajamo nikamor. Precej oblek za otroke dajo sorodniki, le najstarejši, ki hodi v šolo v Straž išče, je treba kupiti kaj novega.« Starega' mlina, na katerem se je pred šestimi leti zaradi težkega snega udrla streha, se res ne splača več popravljati. Anica in Blaž sta se odločila, da bosta kljub skromnim dohodkom začela graditi hišo. Prvo lopato sta zasadila pred tremi leti. Zaaj je hiša, ki je zrasla na dvorišču, v tretji gradbeni fazi. »V Živilih sem dobil 180.000 dinarjev posojila, da sem lahko nakupil material. Hvaležen sem tudi sodelavcem, ki so mi poklonili nekaj denarja, in še posebej Besničanom. Veliko so nam pomagali pri delu, kmetje pa so pri- spevali les za ostrešje. Ne vem, kako bi hiša brez pomoči dobrih ljudi napredovala.« Če ima družina komaj dovolj za skromno življenje, je res vprašanje, kako naj si odtrga še za gradnjo, pri kateri star milijon pomeni kapljo v morje. Posojil pa tudi ne kaže kar najemati. Kaj bi sicer ostalo za hrano, obleko in druge stroške? Kako hudo Ušlakarjeva družina potrebuje trdnejši in večji dom, potrjuje en sam pogled na stari mlin. Še en snežni nalet bi lahko udri streho tudi nad edino sobo. V njej, velika je le štirinajst kvadratnih metrov, se zdaj stiska vsa družina; v njej kuhajo, jedo, spijo, se učijo in igrajo. Poleti še kar gre, ko je zunaj prijetno toplo in imajo otroci dovolj prostora za rajanje. »Računali smo, da se bomo že jeseni selili, pa ne vem, če nam bo uspelo,« je dejal Blaž Ušlakar. Manjka elektrika, vodo bo treba potegniti 250 metrov daleč od najbližjega soseda, pozidati čelne stene na podstrešju, vzidati okna in vrata, k sreči imajo večino stavbnega pohištva že skupaj, urediti odtoke, zgraditi dimnik, ometati zidove ... »Radi bi prišli vsaj do kuhinje in ene sobe. Potem bomo že počasi naprej.« Morda pa se bo njihova želja le uresničila. Izvršni svet skupščine občine Kranj je pred dnevi na prošnjo krajevne skupnosti Besnica in priporočilo centra za socialno delo odobril okrog 210.000 dinarjev lomoči za gradnjo novega doma šlakarjevih. H.Jelovčan P Ušlakarjeva družina pred novo hišo vf- kf- kf* i&fl S* ju-' ip; o »T j*' ^Cadar tankisti streljajo, se zemlja trese Razvoj oklepnih enot ^aše armade ^ bil dolgotrajen — ^ankisti si prizadevajo pocenitev pouka in obenem ^ povečanje njegove Učinkovitosti — £trah pred streljanjem ^*nalu izgubijo >. Med drugim zasedanjem Avnoja je tovariš ^ Ho večkrat naglasil, da je za dokončno osvo-t^Mitev domovine odločilnega pomena težka ^Porožitev, predvsem tanki in letala. Kmalu l^tem je iz tankovskih enot izdvojil del kadra, h je v sporazumu z zavezniki konec 1943. leta Ir skupinah odšel na usposabljanje za uprav-^Jtije nove oklepne oborožitve v Italijo in severno Afriko. Iz teh vrst borcev so za-VOvali prvo tankovsko brigado narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije; ustanovili 16-JuliJa 1942-leta v Gravinl v Južnl ^ Ta enota, ki so jo prek Visa preselili na na-ozemlje, je bila pozneje udarna in ^nevrska moč 8. korpusa in IV armade. V *^*bah za osvoboditev dalmatinske obale m Notranjosti domovine je dala mnoge žrtve, pa je bil tudi njen prispevek v končnih Viih med liško-primorsko in tržaško-reško , ^racijo pa bitkah na področju Avstrije. ^ I2 nje je zrasel rod oklepnih enot današnje *vVnske vojske naše armade. Seveda, njegov *Vt>redek je bil odvisen od razvoja celotne ar-nNe- Ob menjavah številnih tipov tankov m S^Ugih borbenih vozil so bili potrebni tudi veliki napori pri pouku mirnodobne in rezervne sestave oklepnih enot. »V " stalni izgradnji borbene pripravljenosti,« pripoveduje starešina ene naših tankovskih enot Boško Ratkovič, »sta bila vedno na prvem mestu pouk in vzgoja. To dokazujejo tudi doseženi rezultati. Naša enota, ki nadaljuje tradicije prve tankovske brigade, je že več let med najboljšimi v armadnem območju in je prav tako v vrhu oklepnih enot celotne armade. K temu pripomorejo vsi dejavniki, predvsem pa organizacija Zveze ko- Trofejni tank spominja na bitke hrabrih prednikov Najprej strelivo, potem pazljivo merjenje in nazadnje zadetek cilja munistov kot vodilna in pogonska sila. Njen XII. kongres in 90. obletnica rojstva tovariša Tita nam pomenita v letošnjem letu posebno spodbudo pri odgovornem delu, za bodoče pa nas obvezujeta k težnji po nadaljnjem napredku.« Prihodnji razvoj oklepnih enot je prav gotovo odvisen od vlaganj naše družbe vanje. Tankisti ne pričakujejo, da bi jim naše ljudstvo dajalo več, kot sedaj zmore. Zato skušajo kar najbolj gospodarno ravnati z razpoložljivimi sredstvi in tudi sami kaj prispevati k napredku. Prizadevni in učinkoviti Pouk tankistov je bil vedno drag in dolgotrajen. Ker je ob večjih zahtevah časa in finančnih sredstev vse manj, si posebno v rodu oklepnih enot prizadevajo za skrajšanje procesa vzgoje. Obenem učinek krajšega pouka povečujejo z uvedbo sodobnih učnih sredstev; namesto na borbenih vozilih se urijo na posebnih trenažnih napravah, s pomočjo moderne elektronske opreme pa se hitreje in bolje usposobi več vojakov naenkrat. Omeniti je treba, da so nekatere naprave za urjenje plod njihove pameti in lastnega dela. Sami prav tako skrbijo za vzdrževanje in manjša popravila oklepnih vozil. Z revizijskimi deli, na primer, so lani na vsakem tanku prihranili kar okrog 360 tisoč dinarjev; to je brez dvoma pomembno tako v pogledu nadaljevanja tradicij borbenih enot kot priprav za morebitno vojno. Da so tankisti v vseh ozirih pripravljeni za izpolnjevanje borbenih nalog, smo se prepričali med nedavnim ogledom bojnega streljanja z njihovo oborožitvijo. Zemlja se je stresala, ko so topovi bruhali granate in daleč naokrog je grmelo, ko so se smrtonosna zrna raztreščila na ciljih v daljavi, oni pa so se po končanem streljanju mirno pogovarjali, kot da se ni prav nič zgodilo; le zadovoljstvo je sijalo z njihovih obrazov, saj je bil za njimi vrhunec vzgoje. Kakor je pojasnil vojak Alojz Vrbek iz Slovenske Bistrice, je pri vsakem streljanju, tudi z oborožitvijo na oklepnih vozilih, najpomembnejše pazljivo merjenje. Ob njegovih besedah je starešina Slobodan Sretenovič naglasil, da tankisti kaj kmalu izgubijo strah pred streljanjem. K temu zagotovo pripomore vestno delo v učilnicah in na vadiščih. Stojan Saje 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 16.JUUJA 1M2 KtlANJ — Letna plavalna sezona je v polnem razmanu Domača in mednarodna tekmovanja se vrstijo po tekočem traku. Kljub vsemu pa je trening za dva mlada fanta v kranjskem letnem bazenu v zaključni fazi. Darjan in Borut Petrič s svojim trenerjem Drago tom Petričem pilita Se zadnje finese pred odhodom na svetovno prvenstvo v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo m sinhroniziranem plavanju, ki bo od 29. julija do 8. avgusta v Ekvadorju. Darjan Petrič in Drago Petrič sta sigurna potnika za Ekvador, medtem ko Borut Petrič, evropski prvak in drugi na 1500 m kravi z lanskega evropskega plavalnega prvenstva v Splitu, ki služi vojaški rok, Se vedno z negotovostjo čaka ali bo sploh lahko odpotoval na to največjo letošnjo plavalno prireditev na svetu. Bcrutu Petriču le dobrih Štirinajst dni manjka, da bo slekel vojaško obleko. Toda PZ Jugoslavije se ne zdi pomembno, da bi Borutu Petriču nasploh lahko omogočili nastop na tem svetovnem prvenstvu. Doslej Se niso storili nič, da bi Borut Petrič lahko odpotoval v Ekvador. Plavalna zveza Jugoslavije ima kaj čuden odnos do plavalnih potnikov za Ekvador. Darjan Petrič, Drago Petrič in Borut Petrič Se sedaj ne vedo kdaj bodo odpotovali na prizorišče svetovnega prvenstva. Ali 21., 22., 23. ali pa 26. julija. Časovna razlika med Jugoslavijo in Ekvadorjem je šest ur. Kako naj se oba plavalca aklima-tizirata za najpomembnejše nastope na tem prvenstvu. Res Skoda, da je tak odnos. »Vse letoSnje priprave naših plavalcev in plavalk so bile usmerjene za nastope doma in v tujini. Formo Darjana in Boruta smo- načrtovali za svetovno prvenstvo, za kandidate za evropsko mladinsko prvenstvo, za ostale pa za balkanske igre, ostala mednarodna tekmovanja in tekmovanju v naSih bazenih.« je dejal Drago Petrič. »V Ekvador greva z Darjanom, morda bo odpotoval tudi Borut, toda doslej Se za Boruta ni nič jasnega. Kot že rečeno smo za Darjana in Boruta ves trening in formo načrtovali za Ekvador. Darjan bo na letoSnjem svetovnem prvenstvu nastopil na 200, 400 in 1500 m kravi, Borut pa naj bi plaval 200 in 400 m kravi.« S kakšnimi cilji odhajate na svetovno prvenstvo? »Darjanu bo 200 m kravi samo ogrevanje. Na 400 in 1500 m kravi naj bi se uvrstil v finale. Na Naši športni delavci Drago Petrič: V Kranju gre plavanje počasi h koncu najdaljM progi je sposoben narediti kaj več kot samo plavati v finalu. Enako je z Borutom. Na 200 m kravi ogrevanje in morebitni finale, na 40# m pa plavati v finalu in doseči dober rezultat. Favoritov za naslov in najboljša mesta v teh dveh disciplinah ne poznamo rezultatako. Ce dobimo rezultate so le-ti stari do tri mesece. Vsekakor se bodo na 400 m kravi za tri odličja udarili reprezentanta SZ Salnikov in Čajev, na 400 m kravi je tu Se Kanadčan Schmidt, dva Američana in Zahodni Nemec Henkel. Na 1500 m kravi so favoriti isti, v ospredju v tej disciplini naj bi bil tudi Spanec Esc al as. Tako kot smo delali mi so delali tudi ostali. Borba v vseh disciplinah bo do konca napeta. Slo se bo za vsako stotinko sekunde. Pri tem nista tudi Darjan in Borut brez vsakih možnosti.« Kako gledate na bodoči razvoj plavanja v Kranju in kakšne so možnosti, da Kranj dobi novi petdeset-metrski olimpijski bazen, ah letni ponjavo? »V tem srednjeročnem obdobju ni nikakrine možnosti, da bi dobili prepotreben novi bazen. Nič ne kaže, da bi letnega pokrili s ponjavo. Naj povem, da v Kranju ne moremo dobiti 600 milijonov dinarjev za balon nad letnim bazenom. Tako gre plavanje v Kranju počasi navzdol. Ta generacija bo odplavala Se svoje, potem pa ne vidim več možnosti za napredek. Prostorska stiska je res tako velika, da ne moremo vzga-jati novih plavalnih moči. Se nekaj je. V »koritu« osnovne Sole na Planini, kjer učimo plavati naSe bodoče tekmovalce za uro Elačujemo po 1500 dinarjev. Sole, i koristijo plavalna objekta TKS pa na uro plačujejo borih 60 dinarjev.« Eden od najboljših športnih kolektivov v državi nima prave možnosti za napredek. Ali v Kranju res ni toliko denarja, da bi v bodoče lahko s svetlimi očmi gledali za Se boljši dvig plavanja? Mar je res tako težko za vsak dinar, ki se po eni strani raz-metuje, na drugi strani pa stiska? Končno moramo že enkrat spoznati resnico, da je plavanje Kranju dalo že veliko. Dalo je mednarodno veljavo in plavalca, ki sta v vrhu svetovnega Elavanja. Za njima prihajajo novi. [itro bo treba reči, da je plavanje v Kranju koristno, ali naj rečemo, da ga ne potrebuj eifto. D. Humer Uspešen prvi trening naših smučark VAL D1SERE - V tem francoskem smučarskem središču so bile na tem prvem snežnem treningu naše najboljše alpske smučarke. To je bil krajSi trening, ki ie bil poglaviten za adi vadbe in utrditve tennične plati znanja naših smučark. Jugoslovanske alpinke so na gmučiSču Col d'I serum nastopile tudi v veleslalomu na tako imenovanem »kriteriju prvega snega«. Vendar takmovanja niso izpeljali do konca, saj ie zaradi megle in močnega vetra odpadla druga vožnja. V Alpan je v teh poletnih mesecih mt.'o snega in enako je bilo tudi v Val dlseru. Zato ni resno računati, da bi lahko vsi dobro vadili. Temu bo treba prilagajati tudi vadbeni program. Vseeno je bil za naSa dekleta ta prvi stik s snegom izredno koristen. To prvo vadbo so naše smučarke izkoristile tudi za predelavo tehnike smučanja po vzorcu, ki so ga lani prvi začeli moški alpski reprezentantje. Pri tej predelavi sta sodelovala tudi vodja demonstratorske skupine ZVUTS Kranjčan Iztok Belehar in Boris Pesjak. Dekleta so s tem praktično predelale tudi del snovi, ki ga morajo obvladati smučarski učitelji. Jugoslovanske alpinke, Nuša Tome, Meta Jerman, Nataša Blažič, Anja Za-vadlav, Andreja Leskovšek, Alenka Mavec, Polona Pehare, so takoj po vrnitvi iz Francije na VSTK v Ljubljani, čepruv še utrujene, opravile testiranje telesne pri- Kravlienosti. Na osnovi teh testov je mgr. [opnvnjak pripravil program prihodnega ciklusa pripravljalnega obdobja. Rezultati so bili kljub utrujenosti spodbudni, predvsem pa so dobra orientacija za individualni trening, ki ga imajo dekleta do 31. julija v vmesnem počitku. Tudi med kratkimi počitnicami je treba resno samoiniciativno trenirati. V programu priprav naj bi bili v prihodnji sezoni pouaarki predvsem na vadbi tehnike veleslaloma. Seveda ob hkratnem vzdrževanju slalomskih spo-sposobnosti, ki so glavno orožje naših deklet. To je zanesljivo prvo orožje Jugo-slovank. Pred predolimpijsko sezono so težnje naših deklet ne samo ponovitev lanskih dosežkov, temveč doseči in stremeti k še višjim uvrstitvam. To pa je, uvrstitev med najboljše tri, predvsem v slalomu v svetovnem pokalu. Težnja je tudi uvrščanje med najboljšo pet-najsterico svetovnega pokala v velesla- lomskih nastopih. Da so naša dekleta sposobna takin uvrstitev tudi v tej tehnični alpski disciplini je že pokazalo svetovno prvenstvo v Schladmingu. V ve-leslalomskem nastopu je Andreja Les-kovšek dosegla dvanajsto mesto, Meta Jerman pa kljub smoli v drugi vožnji, petnajsto. Nekaj počitnic so si dekleta zaslužile, saj so razpete med šolo in Studijem ter smučanjem. Nekatere naše smučarke so uspešno dokončale obveznosti na smučarskih oddelkih gimnazije Borisa Ziherla v Skofji Loki, druge s študijem letnikov na fakultetah. Za dekleta je vodstvo ženske reprezentance načrtovalo turnejo po Novi Zelandiji. Toda ta turneja je odpadla, ko so pretehtali vse pluse in minuse ter razpoložljivi denar. Kot smo že zapisali v uvodu so se dekleta pomerile tudi v veleslalomski tekmi »na kriteriju prvega snega.« Zmagala je reprezentantka (samo ena vožnja) iz CoSR Charvatova pred Francozinjo Bozonovo in rojakinjo Marasovo. Zaostanki naših so bili majhni, naše pa so bile uvrščene takole: 8. Tome, 11. Jerman, 12. Blažič, 13. Zavadlav in Leskovšek, 16. Mavec ter 18. Pehare. -dh Tudi Borut Petri* j v Ekvador KRANJ - Na« najbolj« plavalec je dobil dovoljenje vojaških oblasti za nastop na svetovnem prvenstvu v Ekvadorju. Tako nas bosta na tem prvenstvu zastopala oba Petriča — Borut in Daijan. Triglavu tudi pokal PZ Slovenije Majnikov slalom JEZERSKO - V spomin na padlega borca narodnoosvobodilne vojne, pionirja smučarskih učiteljev in alpinista Feda Majnika prireja smučarski klub Jezersko že vsa povojna leta slalom na smučiščih pri CeSki koči. Prav Fedo Majnik je 1938. leta organiziral prvi poletni smučarski tečaj na teh smučiščih. Letos je bilo tekmovanje, ki je posvečeno tudi vsem drugim domačinom, žrtvam okupatorjevega nasilja, zaradi skromne zaloge snega zadnjo junijsko nedeljo na Zgornjih Ravneh pod Grintavcem. Udeležba je bila zato tudi skromnejša kot prejšnja leta. Ekipni pokal so osvojili Jezerjani pred smučarji iz Kamnika. A. Karničar Tek okoli Bohinjskega jezera Tudi letos pripravlja odred Dobre volje iz Ljubljane tek okoli Bohinjskega jezera v počastitev Dneva vstaje slovenskega naroda. Teka se lahko udeležijo tudi ne-tabornikl Tek bo 22. julija ob 9.30 v tabornem centru ODV, ki je okoli 150 metrov pred križiSčem cest Jezero-Savica Startnina znaša za člane Zveze tabornikov 150 dinarjev, za nečlane pa 200 dinarjev. Tekmovali bodo v več kategorijah, tekmovalci pa se lahko prijavijo uro pred startom. V taboru odreda bosta start in cilj teka. D. S. PRVOLIGAŠKI VATERPOLSKI SPORED KRANJ - Začela se bo prvenstvena vaterpolska sezona v prvi zvezni vaterpolski ligi. Med osmimi ligaši v tem drugem našem največjem vaterpolskem tekmovanju so tudi vaterpolisti kranjskega Triglava. Spored srečanj v kranjskem bazenu, ki se bodo vsa pričela ob 20. uri: petek 16. 7. Triglav : Crvena zvezda (Beograd), sobota 17.7. Triglav : Student, nedelja 18. 7. Triglav : Be-čej, sobota 24.7. Triglav : Delfin (Rovinj), petek 20. avgust Triglav : Bokelj, sobota 21. avgust Triglav : Bijela in nedelja 22. avgust Triglav : Riviera. -h LJUBLJANA - Plavalci in plnvalke kranjskega Triglava so v Ljubliani v zaključnem tekmovanju za članski plavalni pokal PZ Slovenije osvojili Se eno lovoriko. Za prvim mestom v jugoslovanskem pokalu so najboljši tudi v Sloveniji Tnglavani so bili zanesljivi zmagovalci, saj v borbi za prvo mesto niso imeli pravega nasprotnika V tem zaključnem delu slovenskega plavalnega pokala je nastopilo na sto plavalk in plavalcev iz štirinajstih slovenskih plavalnih kolektivov, k množičnosti pa sta prispevala Se vojaka VP Kranj Pavliha in Borut Petrič. Kranjski Triglav je tako ponovno pokalni prvak Slovenije, po pričakovanju so drugi plavalci PK Ljubljane, na tretie mesto pa se. ie nepnčakovano prebila ljubljanska Olimpija, medtem ko so Radovljičani sedmi. Med posamezniki sta se spet najbolje odrezala brata Petrič. Tokrat se je v Ljubljani Borut Petrič na 400 m kravi oddolžil Darjanu za letošnje poraze na tej progi. Oba Petriča, ki sta kandidata za nastop na svetovnem prvenstvu v plavanju, sta pokazala, da sta dobro pripravljena za letoSnje najpomembnejše nastope. Čeprav rezultati niso blesteči, oba sta v polnem treningu, vseeno lahko pričakujemo od obeh to sezono res izvrstne rezultate v vseh tistih disciplinah, kijih plavata. Končni mošt ve ni vrstni red - 1. Triglav (Kranj) 35.171, 2. Ljubljana 32.345, 3. Olimpija (Ljubljana) 24.833, 4. Ilirija (LjubKana) 19.706, 5. Rudar (T* bovlje) 18.140, 6. Branik (Maribor* 14.7S 7. Radovljica 12.953, 8. Fužinar 1:1*9. 3. Šolar (Triglav) 1:15,6, 100 m hrbtno 1. Novak (Rudar) 1:07,6, 2. Prislan 1:G&3. 3 Šolar (oba Triglav) 1:09,4, Ms delfin: 1. D. Petrič (Triglav) 2:163, 2. Df nač (Ljubljana) 2:20,1, 3. Kadoič (Tn-glav) 2:24,4; ženske - 100 m kravi: 1. Urankr (Rudar) 1:04,0, 2. Maček (Radovljici 1:06,6, 3. Zavratnik (Branik) 1;«* 400 m kravi: 1. Kosirnik (Triglav) 4:4GU 2. Urankar (Rudar) 4:48,4, 3. Pra proto* (Triglav) 4:51,2, 10« m prsno: 1. Ko* nik (Triglav) 1:21,9, 2. Porenta (IB^jt 1-22,9, 3. Jelen (Celulozar) 1:24,4, l«s hrbtno: 1. Alauf (Rudar) 1:12,4, 2. Rodo šek (Fužinar) 1:13,6, 3. Zavratnik (B» nik) 1:14,4, 200 m delfin: 1. Berloisi 2:28,6, 2. Praprotnik (obe Triglav) 2:36." 3. Lenarčič (Ljubljana) 2:34,0, 40« m m Sano: 1. Kosirnik 5:31,7, 2. Praprotc* (obe Triglav) 5:32,0, 3. Jelen (Celulo* 5:41,1. I D- Hum« Slovenske alpinistke v SZ BRNIK - V torek 13.7.1982 ob 7. uri je z letališča Brnik odpotovala prva slovenska ženska alpinistična odprava. Pot jih je vodila preko Beograda v Moskvo in od tu v višinski tabor pod Pikom Lenina v Pamirju. Tu se bo odprava presedla v helikopterje, ki jih bodo prenesli v višinski tabor Fortemberg na ledeniku Moskva, kjer bodo članice odprave preživele 20 dni v sklopu vsakoletnega mednarodnega alpinističnega tabora, ki se ga Najboljši Esad Mehmedinović Ljubljana - Na stadionu Ljubljane je bilo zadnjo soboto v juniju meddruštveno tekmovanje civilnih vojnih invalidov v atletiki. Moči je v osmih atletskih disciplinah pomerilo dvajset tekmovalcev iz vseh šestih slovenskih klubov. Tekmovanja se je udeležil tudi Kranjčan Anton Pire, ki se kljub stoodstotni invalidnosti aktivno ukvarja s športom. Poleti z atletiko, pozimi pa najraje smuča in se je udeležil že več slovenskih in f > Košarkarji Triglava brez trenerja KRANJ - Košarkarji Triglava, ki imajo odmor, ostajajo v tem času brez poklicnega trenerja. Po petletnem sodelovanju se namreč razhajajo poti enega najboljših slovenskih košarkarskih strokovnjakov v Sloveniji Petrom Brumnom in košarkarskim klubom Triglav. Peter Brumen, ki je pet sezon uspešno vodil ta kranjski športni kolektiv bo z 31. julijem sporazumno prekinil delovno razmerje z ZTKO. Ta košarkarski strokovnjak odhaja v Ljubljano, kjer bo prevzel moštvo drugoligaša iz Ježice. Tnglavani tako ostajajo brez izkušenega strokovnjaka. Člansko košarkarsko vrsto Triglava naj bi zapustil tudi odličen igralec Darko Omahen, ki bo svojo košarkarsko pot nadaljeval pri Ježici. L Trener Peter Brumen mora za izpisnico poravnati vse obveznosti do ZTKO in kluba, za Omahna je pa dejstvo, da bo Triglav ostal brez enega najvišjega in najboljšega igralca. Vsekakor sta oba odhajajoča hud udarec za kranjsko košarko. V tem času še ni znano kdo bo novi trener. Oslabljeno moštvo naj bi v prihodnjem obdobju vodili bivši trenerji Klavora, Rus, Dežman, Gorenje, Palovšnik in Lojk. Košarkarsko javnost je v teh dneh presenetila še ena novica. Iz Kranja namreč k drugoligašu Ježici odhaja tudi trener ženske vrste Save iz Stra-žišča Andrej Urlep. Urlep naj bi k Ježici odšel še z dvema igralkama Save Verlakovo in državno repre-zentantko Baligačevo. V teh vročih dneh vsekakor razburljivi dogodki, ki nasploh niso v prid razvoju kranjske in nenazadnje tudi gorenjske košarke. Pri tem gre za odlične košarkarske strokovnjake in igralce. D. Humer državnih prvenstev. Zaposlen je kot telefonist v delovni organizaciji Elektro Gorenjska v Kranju. »Pri delu sedim. Zato mi vsaka vrsta rekreacije veliko pomeni. Razen tega pa na takih tekmovanjih srečam tudi znance, s katerimi smo sicer le v 'telefonskih' stikih. Saj veste, vsi imamo družine in tudi moji trije otroci mi ne dopuščajo pohajkovanja,« je povedal Anton Tire. V soboto je bil eden najbolj aktivnih, saj je nastopil v teku na 60 metrov, v skoku v daljavo z mesta in z zaletom ter v metu žogice. Zmagovalci po posameznih disciplinah so bili: v skoku v daljavo z mesta, v teku na 100 in 400 metrov Esad Mehmedinovič (Kranj), v teku na 60 m po travi Viktor Kosmač (Ljubljana III), v metu krogle Dragiša Radosavljevič (Maribor), v skoku v daljavo z zaletom in v metu žogice prav tako Dragiša Radosavljevič, medtem ko je v metu kopja zmagal Franc Novak (Ljubljanall). Ekipno je zmagal Maribor pred Ljubljano II in Celjem. Največ točk med posamezniki pa je v skupnem seštevku zbral Esad Mehmedinovič iz Kranja. Tudi edina ženska predstavnica Milena Juvan je prišla iz Kranja. M. Lovšin bo poleg njih udeležilo kakih 30 —v****,-iz raznih držav. Članice naše odprave * vodja Marička Frantar (AO Rašici Lidija Honzak (AO Ljubljana Matio Irena Komprej (AS P re valje), I *» Markež (AO Kamnik), Ana Ma£ar (gc* iz AO Mosov-Split), Lidija PainkirfK (AAO), Marjana Sah (AO Celje) : Marija Stremfelj (AO Kranj). Članke > izkušene alpinistke, ki so vse prepleta* že marsikatero steno doma in v tuj* Izbrane so bile na podlagi razpise Komisije za alpinizem pn PZS na podi* njihovih plezalnih uspehov (katef? rizacije), alpinističnega staža, dosedar udeležbe na odpravah in podobi kriterijev. . . Od osmih alpinistk jih ima neka: v tudi izkušnje v odpravah. Tako so bile 3 njih že Marička Frantar (Pamir), A~ Mažar (Kavkaz), Marjana Sah iN veška) in Marija Stremfelj (Peru). Cilj odprave je. preplezati eno is^ težavnih plezalnih smeri v Piku Kac-nizma, ki je z svojimi 7495 m najvišji •.- v Sovjetske zveze. Stene in greNr vključno z najlažjim, normalni f stopom, v tej gori so izredno zahte^ tehničnim težavam pa se pndružuje Jt* šina, na katero se bodo naše alpmuo navajale na malce nižjih vrhovih v tabora. . . V zadnjem času so alpinistke delovale na celi vrsti odprav. Tako so t na vrh Mounth Everesta povzpele že fe tri - Japonka, Kitajka m Poljake Wanda Rutckievvich. Le ta je p^d > nameravala organizirati tudi žen^ odpravo na K2, drup najvišji vrh sveta se ji organizacija ni posrečila. Uspela f je npr. samostojna ameriška Ženska v prava na Annapumo 1 - prvi osemtisoč> na katerem je stala človeška noga. Zaželimo torej našim alpinistkam, di iim njihov prvi samostojni korak v ekspedicionizma uspel v polni meri Matjaž E>ole& m INDUSTRIJSKI KOMBINAT PLANIKA KRANJ komisiji za delovna razmerja DSSS in TOZD tovarne obutve Planika Breznica za potrebe DSSS naslednja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE OBRATNO MEHANSKIH DEL 2. OPRAVLJANJE MEHANSKIH DEL 3 ORGANIZIRANJE-PROGRAMIRANJE PROJEKTOV OBDELAV visoko zahtevno za potrebe TOZD Breznica naslednja prosta dela 4° OPRAVLJANJE OBRATNO ELEKTRIČNIH DEL Za uspešno opravljanje del in nalog se zahtevajo naslednji pogoji* pod 1.: triletna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece;. pod 2.: triletna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece; „»; . visoka strokovna izobrazba organizacijske, tehnične ali eko- 4 toSdiŠ izkuSenj na področju programiranja in organi- opra v 1 jen Fst r ok o^i^ t^^ ^ s'jTod r oč j a AOP *a organizatorje i, zna n je^rogra mske ga jezika PL/1, COBOL ali ASSEMBLER. znanje enega svetovnega jezika, organizacijske sposobnosti, poskusno delo traja 3 mesece; . pod 4.: triletna srednja strokovna izobrazba elektro smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca. Pismene ponudbe sprejema kadrovski ^delek kombinat. Planika Kranj, Savska Loka 21, v 15 dneh po objavi. pod 3. RADIO, KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA RADIJSKI SPORED SOBOTA, 17. JULIJA Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba • 7-30 Z radiom na poti • 8.05 Pionirski tednik • vmes: pesei Gradec - 9.20 Komorni inter-mezzo - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine • 10.05 Panorama lahke glasbe - 10.40 Svetovna reportaža -11.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Mirko Po-ličar - 11.40 Johann Strauss, dunajski filharmoniki in Kari Bohn - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Glasbena panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.05 Kulturna panorama - 18.00 Poje so- Franistka Veneta Janeva-veljič - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - Skrivnosti hvalnice tekočega traku (disco glasba) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Mladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva, »Človek in prosti čas«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in Se kaj - 19.25 Stereorama -21.15 Pol ure za šanson -21.45 SOS - V soboto obujamo spomine - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 18. JULIJA Prvi program 5 00 Jutranji program - glasba - 7.30 Zdravo, tovariši vojaki - 7.40 Vedri zvoki - 8.07 Radijska igra za otroke Lojze Kovačič: Hišica dveh zmerjavcev - Skladbe za mladino - 9.05 Še pomniter tovariš - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za kmetijske proizvajalce - 14.05 Humoreska tega tedna Dino Buzzatti: Galak-tični obisk - 14.25 Z majhnimi ansambli - 14.40 Pihalne godbe - 15.10 Pri nas doma -15.30 Nedeljska reportaža -15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.05 Popularne operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra Marjan Marind: Skrivnost kote 117 2. epizode - Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Skupni program J RT - studio - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Nočni koncert lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Iz francoske diskoteke - 21.45 IL program novega ročka -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 19. JULIJA Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 730 Z radiom na poti -8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.40 Pesmice' na potepu - Poje OPZ GŠ »Franc šturm« - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za . .. -11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Igra delavska godba Trbovlje, di rigent Miha Gunzek - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Zbori na koncertnih odrih - Naša pesem 1982 - 3. oddaja - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Kadio danes, radio jutri" - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Kitara in britanska ljudska glasba (9) - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci - 20.00 V delavnici Josepha Havdna - J. Haydn: Koncert za violončelo in orkester v D-duru, op. 101 - Simfonija št. 82 v C-du-ru, Hob. 1/82 - »Medved« -21.05 Iz naše diskoteke -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jaz za -00.05 Nočni program Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu -Jimmy McGriff - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 20. JULIJA Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Za šolarje - V svetu domišljije III Odiseja robotov in ljudi - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Turastični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate... D. Milhaud, R. Strauss - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14-05 V korak z mladimi - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -Partizanski harmonikar -20 30 S solisti in ansambli J RT - 21.05 Radijska igra -Anton Ingolič - P. Lužan: Vidim te, Veronika - Glasbeni interme?zo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Operetna glasba - 23.05 Lirični utrinki -23 10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, »Na obisku v .. . koledar večernih prireditev, druge servisne anformacije in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Glasbeno skladišče -21.30 V živo - 22.15 Blues -14 oddaja - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za ko-nec»programa sreda, 21. julija Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.20 Počitniški pozdravi - 8.35 Izbor v sredo - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalca čestitajo in pozdravljajo -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pesmi Josefa Bohu slava Foerstera -in Vaclava Felixa v izvedbi zbora češkoslovaškega radia - dirigent Milan Maly - 18.15 Naš gost - 18.30 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih (I. oddaja ) Srečanje glasbenih akademij Jugoslavije Ljubljana 82 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači - 20.00 Koncert za besedo - Svoboda - 20.25 S klavirskim kvartetom »Martinu« - W. A. Mozart; G. Mahler - 21.05 Giacomo Puccini: odlomki iz opere »Tosca« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Paul Motian - Theo Loeven-die - 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije -Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Četrtek, 22. julija Prvi program 5.00 Jutranji program - glasba - 7.30 Vedri zvoki - 8.07 S soncem v dlaneh - 8.40 Mladina poje - Ob Dnevu vstaje -9.05 Praznična glasbena matineja - 10.05 Posebna oddaja - Spomeniško varstvo v Sloveniji - 11.00 Izbrali smo za vas - Domači napevi v izvedbi ansambelskih in vokalnih skupin - 12.10Slovenska popularna glasbena scena -13.00 Poročila - Posebna obvestila - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Štiri-desetletja po roški ofenzivi -14.05 Jubilejni koncert OPZ in MPZ RTV Ljubljana ob 25-letnici delovanja - 15.15 Angažirana pesem slovenskih avtorjev zabavne glasbe - 16.00 Glasba - humana vrednota - 17.05 Hvala borcem - zborovska glasba -17.20 Ciril Kosmač: Pomladni dan (praznična oddaja ) -18.00 Revijski orkester RTV Ljubljana z deli slovenskih skladateljev - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - »Svitanja« - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popularna plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mladi imajo besedo - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih (praznična oddaja ) - 19.30 Stereorama - 20.00 Od ena do pet... - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - Middelheim - 81 (VI. oddaja): The Middelheim Band - II. del - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa petek, 23. julija Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Za šolarje - Babičina skrinja - 8.35 Glasbena pravljica - Španska ljudska - M. Vodopivec: Čarodejne orglice - 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za . .. - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po J ugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Škatlica z godbo ...- 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste -Obvestila in zabavna glasba -t 15.50 Radio danes, radio jutri. - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo 1 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna,« koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.30 Večerni radio - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa m Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Delovni skupnosti ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV, GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. REŠEVANJE MEDNARODNIH AVTOMOBILSKIH ŠKOD IN IZTERJAVA REGRESNIH ZAHTEVKOV 2. OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠKE PRAKSE DELAVCA S SREDNJO STROKOVNO IZOBRAZBO EKONOMSKE SMERI Za opravljanje navedenih prostih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne smeri da aktivno obvlada nemški jezik. da ima najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 2.: da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri. Delovno razmerje se sklene s polnim delovnim časom: pod 1.: za nedoločen čas, pod 2.: za določen čas šestih mesecev. Interesenti za opravljanje navedenih prostih del in nalog naj vlogo s pismenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom naslovijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj — sektor za samoupravno organiziranost in kadre, Oldhamska c. 2, Kranj. Obiavn' rok poteče 15 dan po objavi, o izbiri pa bodo vsi interesenti obveščenijvajkasneje v 15 dneh po objavljeni izbiri. rr o boginj, (m Grtki Starejii do«, kolesar Sestavil: R. N. Vrsta projekcije Kalni Uputiaji zaradi pretiranega uihranja broma Obredna cerkvena oprava Kutna snov v zraku, kuinina Sredozem. otok in drtava Prva slov filmska Igralka Mesto v J. Franciji Japonska iskalka biserov Reka v Angliji Tovarna pqa£ ns Dolenjskem Tropski lenhrec Vete nje. dvig Sred iS č« Epirs Župan pod Francozi Pasivna hrvatka pokrajina Enoztoine besede brez naglasa Izrastek ns glavi AmerlMI general Franc, fljmska Igralka Mtol. prvi letalec Veda o ravnotežju plinov, zlasti zrake Znak množenja Rešitev nagradne križanke z dne 7. julija: Jože Kuralt, analizator. Rado Nakrst, ET, jan, lan, kanu, čajna, sestav, GU, sto, Aleš, Karin, Lil, Aden, rilec, roč, potisk. Erazem, NA, Anastas. i.ek, rana, nil, iperit, Ajdovščina, A are, A man. Prejeli smo 182 refiitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Franc Šfnk, Britof 207, Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Iva Slapar, Kranj, Koroška 14,3. nagrado (100 din) prejmeLado Svarc, Kidričeva 11, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do srede, 21. julija, do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Z Ljubljansko banko na pot Ena od značilnosti sodobnega človeka je izredna mobilnost, pa noj gre za služhena potovanja, izlete, zdravljenje, počitnice ali podobno. Prenašanju večjih vsot denarja se skušamo izogniti tudi doma, še bolj pomembno pa je to med bivanjem ali potovanjem po drugih krajih. Dvaindvajset temeljnih bank, združenih v Ljubljansko banko je danes navzočih v vseh jugoslovanskih republikah in pokrajinah, kjer so s svojim servisom na voljo že v prek 350 enotah. V teh enotah vam nudijo praktično vse bančne storitve: — vplačila na hranilno knjižico, tekoči račun, devizni račun, in devizno hranilno knjižico — dnevna izplačila do 6.000 din s hranilne knjižice na ime brez predhodne primerjave stanja — dnevna izplačila do 250 USA dolarjev oziroma ustrezne protivrednosti v drugi tuji valuti ali dinarjih z devizne hranilne knjižice brez primerjave z matično enoto — izplačila čekov v gotovini (velja splošna omejitev za gotovinska izplačila čekov izven svoje enote — 100 do 4.000 din) — vpis osebnega dohodka na hranilno knjižico. V tem primeru lahko, poleg dnevnega limita 6.000 din, dvignete tudi ves pripisani znesek. Če v kraju, kamor ste namenjeni, ne najdete enote Ljubljanske banke, se lahko obrnete na enote drugih jugoslovanskih bank. Tudi v enotah PTT, s katerimi ima Ljubljanska banka sklenjen sporazum vam nudijo vse dinarske storitve z vašega bančnega računa. Večina naših občanov preživlja letni oddih ob jadranski obali, zato so tamkajšnje enote gotovo najbolj zanimive. K sporazumu z Ljubljansko banko so pristopile vse PTT enote, od vključno Istre do Primoštena. Preden vam predstavimo seznam krajev s PTT enotami ob jadranski obali, kjer ni bančnih enot, naj vas opozorimo na obalno območje od Splita do Ulcinja. Poštne enote s tega območja niso pristopile k sporazumu, zato se lahko v teh krajih obrnete le na banke. Bakar, Bakarac, Bale, Barban, Baščanska Draga, Baška, Belej, Beli, Betina, Boraja, Bribirske Mastine, Brioni, Brod Moravice, Brod na Kupi, Brseč, Čavle, Djevrske, Dobrinj, Dramalj. Drivenik, Ervenik, Fažana, Fužine, Galižana, Gerovo, Goli Otok, Golubič, Hreljin, Ičiči, Ilovik, Jablanac, Jadranovo, Jelenje, Jezera, Jurdani, Jurjevo, Kanfanar, Kaprije, Karlobag, Kastav, Kistanje, Klana, Klenovica-Zrnovica, Kolan, Koromačno, Kosovo, Krapanj, Krasica, Krasno Polje, Križišče, Krivi Put, Krnica, Kupjak, Kuželj, Lanišče, Ledenice, Lič, Livade, Lokovo, Lokve, Lopar, Lozovac, Lukovo—Šugarje, Lun, Malinska, Marčna, Martinščica, Medveja, Moščenička Draga, Mrkopalj, Mune, Nedeščina, Nerezine, Njivice, Novalja, Oklaj, Omišalj, Padjene, Perkovič, Pićan, Pirovac, Plavno, Plešce, Plomin, Polača, Porozine, Povijana, Praputnjak, Prvič Luka, Punat, Radučič, Raša, Roč„ Rogoznica, Ružič, Siveri«^ Skrad Skradin, Slum, Strmica, Susak, Svetvinčenat, Šapjane, Sepurine, Silo, Široke, Skrljevo, Smrika Sušnjevica, Tribalj, Trget, Tršče, Unešič, Unije, Veli Lošinj, Viškovo, Vrata, Vrat ni k-M el nice, Vrbnik, Zaton, Zlarm, Zlobin, Zuboviči, Zirje, Zminj. Želimo vam prijeten oddih! JO ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj GLAS 14. STRAN TELEVIZIJA, KINO TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 17.7. 17.15 Poročila - 17.20 Slavni fittipaldi, brazilski dokumentarni film - 18.55 NaS kraj: Leše - 19.10 Zlata ptica -B. Magajna: Račko in Lija -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Stradun -Baš-Caršija — Skadarlija, skupna zabavno glasbena oddaja - 21.45 Zrcalo tedna -22.00 Ujetnik druge avenije, ameriški film - 2335 Poročila Predvsem odlična igra. Jacka Lemmona ie tisto, kar dviguje zbadljivo komedijo Ujetnik druge avenije Neila Simona o mukah in težavah newyorskega vsakdanjika na raven bulvarske komedije. Lemmon v vlogi teiko preizkušanega junaka uspešno niha med farso in tragedijo. Gledalec se sicer smeji njegovemu Melu Edisonu, vendar junak nikoli ni smešen, prej bi rekli, da zbuja sočutje in prizadeto razumevanje. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Moja rdeča kapica in Maček Bum-bum se v snu sprehaja po svetu, otročki predstavi - 18.00 Človek in pol, humoristična serija -19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Radenci 82: Plesni orkester RTV Sarajevo - 20.30 Poezija -21.05 Poročila - 21.10 Človek in čas, dokumentarna serija -21.40 Športna sobota - 22.00 Svet okoli nas: Do meje izdržljivosti, dokumentarna serija TV Zagreb I. program: 17.30 Beseda mladih - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Mali koncert - 18.30 Srčno vaši, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik -20.00 Stradun - Baš-Caršija - Skadarlija, prenos - 22.05 Spletka, ameriški film - 23.40 Poročila NEDELJA. 18. 7. 9.00 Poročila - 9.05 Ziv žav, otroška matineja - 9.55 N.Companeez: Ženske z obale, francoska nadaljevanka - 11.25 TV kažipot - 11.45 Čez tri gore: Ljutomerski oktet - 12 15 Kmetijska oddaja - 13.15 Poročila (do 13.20) - 16.15 Poročila - 16.20 Brasil special, zabavno glasbena oddaja - 17.10 Športna poročila - 17.25 Komisar Moulin, francoska šerifa -18.45 Opera narave: Južna Amerika - Strast spomina, 2. del - 19.10 Risanka - 19.23 TV in radio nocoj - 19.25 Zrno do zri« - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Čez neprekinjeno črto, nadaljevanka TV Beograd - 21.00 Človek brez meja: Opazovalci, dokumentarna serija -21.30 Športni pregled - 22.00 Poročila Francoska televizijska serija Komisar Moulin je sestavljena iz posameznih zaključenih zgodb, dolgih kot celovečerci Verigo kriminalk povezuje glavni junak, komisar Moulin. v petih nedeljskih popoldnevih bo torej razpletal bolj ali manj zanimive primere. Prvi film pripoveduje o tem, kako komisar Moulin pride za nekaj dni na počitnice v Belle I le en Mer. Ze prvo jutro ga čaka presenečenje: našli so truplo neke lepe ženske... Oddajniki II. TV mreže: 14.45 Grobničko polje: Moto-dirke za VN Jugoslavije -17.30 Ostende 81 - Mednarodno tekmovanje mladih opernih pevcev - 19.00 Velike razstave, poljudnoznanstvena serija - 19.30 TV dnevnik -20.00 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Ljubljana -20.45 Poročila • 20.55 Bogastvo Rougonovih, serijski film - 21.50 Cordillera B lanca, dokumentarna oddaja TV Ljubljana TV Zagreb I. program: 12.00 TV dnevnik - 12.15 Kmetijska oddaja - 13.15 Črna kokoš, sovjetski mladinski film - 14.45 Risani film - 15.15 Ansambel Stirie kovači - 15.45 Rembrandt, dokumentarna serija - 16.15 Zabava vas Biljana Ristk5 -17.20 Čudna zgodba, francoski film - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Cez neprekinjeno Črto - 21.00 Du-borvniška karavana - 21.30 Športni pregled - 22.00 TV dnevnik PONEDELJEK, 19. 7. 17.40 Poročila - 17.45 Čudoviti svet pajkov, ameriški poljudnoznanstveni film - 18.30 Obzornik - 18.45 Hit meseca -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 M. Sabo-lovič: Izsiljevanje, drama TV Zagreb - 21.25 Ali se med seboj dovolj poznamo - 22.20 V znamenju Nocojšnji telvizijski film Izsiljevanje bi lahko uvrstili med akcijske filme iz sodobnega življenja, kajti zgodba govori o vohunsko-diverzantskih napadih na socialistično, samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo, hkrati pa tudi o delovanju organov za notranje zadeve, o njihovih odkrivanjih in preprečevanjih takšnih akcij. V ospredju je človeška usoda — usoda nekega poštenega drž avljana, povratnika z začasnega dela na tujem,ki seje v ZRN ujel v past in izsiljevanje. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Lutkarski po- Eovori, otroška serija - 18.30 judske pripovedke - 18.45 J.S.Bach: Brandenbuiški koncert št. 2 - 19.00 Te lesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 21.00 Poročila - 21.10 Zabava vas Al Stewart TV Zagreb I. program: 17.50 Napoved sporeda -18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Lutkarski pogovori - 18.30 Ljudske pripovedke - 18.45 Hit meseca -19.30 TV dnevnik - 20.00 E. Tomičič: Sostanovalec, TV drama - 21.35 Izbrani trenutek - 21.40 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 22.25 En avtor - en film - 22.45 TV dnevnik TOREK, 20. 7. 18.00 Poročila - 18.05 Zgodbe o prismukih, otroška serija -18.15 Kitajska: Slikar Han Melin - 18.30 Obzornik -18.45 Mostovi - Hidak, oddaja za madržasko narodnostno skupnost - 19.00 Knjiga -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19 55 Vreme - 20.00 Skupno, oddaja T V Novi Sad in drugih jugoslovanskih studiev -20.45 R. Rolland: Jean Chri-stophe, francoska nadaljevanka - 21.40 V znamenju V oddaji Skupno bodo tokrat spregovorili o podjetjih, ki delajo z izgubo in za katere je predvidena ostrejša družbena politika. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Cas podvigov, dokumentarna serija - 21.55 Poročila - 21.40 Koncert zagrebške filharmonije na dubrovniških poletnih prireditvah '82 TV Zagreb I. program: 17.50 Napoved sporeda -18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Prijatelji glasbe -19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno - 20.50 TV film: Umor iz usmiljenja, ameriški film - 22.30 TV dnevnik SREDA, 21. 7. 17.55 Poročila - 18.00 Gusarji kapitana Gancha, otroška nadaljevanka - 18.30 Obzornik - 18.45 Naša pesem: AKUD Branko Krsmanovič - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Slike iz leta 1941, 1. del T V nadaljevanke - 20.55 Film tedna: Bog slon, indijski film - 22.50 Poročila V sveto mesto Benares pride zasebni detektiv Felu, ki ga najame bogati Ghosal. Zanj mora najti ukradeni kip Genesha, boga slona. Feluja sled pripelje do skrivnostnega moža MachliBabe. Ta se izdaja za svetega Človeka, v resnici pa je posrednik v razvejani trgovini z ukradenimi umetninami, Bog slon je delo Satyajita Raya, ki velja za enega najpomembnejših indijskih filmskih ustvarjalcev in je s svojimi filmi prodrl tudi prek meja domovine. Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Padla z neba. otroška serija - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Jalovina, zahodnonemška drama - 21.40 Poročila - 21.45 Srečanja, kulturna oddaja ' TV Zagreb I. program: 17.50 Napoved sporeda -18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Padla z neba. otroška serija - 18.45 Narodna glasba - 19.30 T V dnevnik - 20.00 Zabavna sreda - 21.30 Velike zarote, serijski film -23.00 TV dnevnik ČETRTEK, 22.7. 9.00 Poročila - 9.05 Z godbeniki in pevci v Logatcu - 9.35 Živ žav, otroška matineja -10.25 Šuhu in leteča princesa, (>renos iz Mladinskega gleda -išča v Ljubljani - 11.40 Poio naj ljudje - 12.20 Poročila (do 12.25) - 15.00 Pesmice z vseh vetrov, otroški zbori na republiški reviji v Zagorju - 15.30 Poročila - 15.35 Pokonci, delfina, jugoslovanski film -17.10 Naše lastovke, reportaža ob nastopu izseljencev v Ljubljani - 18.10 Ustvarjanje Titove Jugoslavije: Zasužnjeni a ne pokorjeni - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio gorenjski OLAS v vsak gorenjski dom nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55* Vreme - 20.00 Slike iz leta 1941, 2. del TV nadaljevanke - 20.55 Glasbeni četrtek -22.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik • 18.15 40 zelenih slonov, otročka serija TV Ljubljana - 18.40 Dašenka, risanka - 18.45 Muppet show - 19.30 TV dnevnik - Filmski večer: 20.00 Srhljive zgodbe, japonska serija - 21.45 Nosfe-ratu, zahodnonemški film TV Zagreb I. program: 17.50 Napoved sporeda -18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 40 zelenih slonov - 18.40 Dašenka - 18.45 Danes v skupščini - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Monitor politični magazin - 21.05 TV kiosk-22.05 TV dnevnik PETEK, 23. 7. 17.55 Poročila - 18.00 Cez tri gore: Srečanje oktetov ;-18.30 Obzornik - 18.45 Pot v prihodnost: Mesta - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Slike iz leta 1941, nadaljevanje in konec -21.00 Ne prezrite - 21.15 C. Alvaro: Strah vlada svetu, italijanska nadaljevanka - 22.15 Spremljajmo -mo - 22.25 Nočni k traniosti, ameriški 23.55 Poročila Woody A Uenje___ predvsem kot avtor komedij,}) katerih se najraje dotika čustvenega sveta, ki ga njegovi junaki nikakor ne obv To bi lahko rekli____ za film Notranjosti, čeprav ni komedija, temveč galerija skrajno zapletenih značajev ki pripadajo isti družu* in si s svojo čustveno nebrzdanostjo ustvarijo nič kaj prijetne odnose. Oddajniki II. TVnu 17.45 Test - 18.00 TV - 18.15 Mali svet - 18.45! rodna glasba - 19.30 dnevnik - 20.00 Koncert I grajske filharmonije brovniških poletnih tvah '82 - 20.50 Pol. 20.55 Vidiki, dokume„ serija - 21.45 Nočni kinoc sreča na lovu, sovjetski TV Zagreb I. program: 17.50 Napoved sporeda 18.00 Poročila - 18.06 T1 koledar - 18.15 mali sv« 18.45 Narodna glasba - 193 TV dnevnik - 20.00 Fantje Hill streeta, serijski film 121.00 Buco in prijatei; zabavno glasbena oddaja 21.50 TV dnevnik - 22JJ Paleta - kulturni 23.35 Poročila TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ, Savska c. 34 objavlja razpis za dodelitev kadrovskih štipendij za pro_ gram tekstilnega konfekcionarja na brednji tekstilni in obutveni šoli Kranj Kandidati morajo k prijavi priložiti: . -K - obrazec 8,40 - vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic 1 vsemi prilogami - potrdilo o vpisu v šolo , . * , - overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala Prijave je treba oddati do 15. 8. 1982 na gornji naslov. NOVO V KINU ""N mm mm m. - Zgodba ameriške drame Krvne vezi se odvija v svetu bogatih, zato je tudi film eden od naj razkošnejših. Gre za m.lado direktorico velike farmacevtske industrije, ki nasledi ubitega očeta. Tudi njej nekdo iz upravnega odbora streže po življenju. Spretni švicarski policijski inšpektor mu seveda prepreči hudobne nakane. V filmu bomo ob drugih velikih igralskih imenih spet srečali prikupno Audrey Hepburn. ...... Baltimorska krogla je predvsem komercialni film, naravnan na želje gledalcev, ki se v kinu hočejo zabavati. Raziskuje mračni svet igralcev bilijarda, napet je in zabaven. V glavnih vlogah igrata James Coburn in Omar Sharif. Romantična komedija Temperamentna Rozi prihaja iz Italije. V ospredju sta Raul in Rozi, njuna neukrotljiva in burna ljubezen, polna temperamenta in viharjev pa tudi nežnosti in žrtvovanja. KINO kranj center 16. julija ital. barv. film REKA VELIKE GA KROKODILA ob 16.. 18. in 20. uri 17.julija ital. ban. film REKA VELIKE GA KROKODILA ob 16., 18. in 20. uri. pre miera ital. barv. komedije TEMPERAMENTNA ROZI ob 22. uri 18. julija ital. barv film ZA PEST DOLARJEV ob 10. uri, ital. barv. film REKA VELIKEGA KROKODILA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. kritn. filma BALTIMORSKA KROGLA ob21. uri 19. in 20. julija ital. barv. komedija tem-PERAMENTNA ROZI ob 16., 18. in 20. uri 21. in 22. julija amer. barv. krim. film KRVNE VEZI ob 16., 18. in 20. uri kranj storžič 16.julija amer. barv. akcij, drama ŠAMPION RODEA ob Id., 18. in 20. uri 17 julija amer. barv. komedijo LJUBIMEC VELIKEGA STILA ob 16., 18. in 20. un 18. julija amer.pust. film TARZAN V PUŠČA VI ob 14. un, amer. barv. akcij, drama ROLERBALL ob 16. in 18. uri, amer. barv. j akcij, film DVA SUPERPOLICAJA ob 18. uri 19. julija angl. barv. krim. drama ŠAKAL 00 i ti., 18. in 20. uri 20.julija amer. pust. film TARZANOV TAJNI ZAKIAD ob 16. in 18. uri, amer. barv. zgod. spektakel SAMSON IN DA LILA ob 20. uri 21. julija nem. barv. film ŽIVU EN JE V DVOJE ob 16.. 18 in 20. uri 22 julija amer. barv. krim. t'lm VOHUN, KIJE UNIČIL SVOJE ZVEZE ob 16., 18. in 20. uri tržič 17 julija hongk. barv. film ZMEDA V B ATT LE CREEKU ob 18. in 20. uri. premiera amer. barv. krim. drame KRVNE VEZI ob 22. uri 18.julija kanad. barv. film JACK LONDON - ZLATOKOP ob 15. in 17. uri. hongk, barv. akcij, film ZVEZDA V BATTLE CREEKU ob 19. uri, premiera franc. barv. filma NISEM JAZ, ON JE ob 21. uri 19 julija amer. barv. akcij, film DVA SUPERPOLICAJA ob 18. in 20. uri 20 julija franc. barv. komedija NISEM JAZ, ON JE ob 18. in 20. uri 21 julija amer. barv. film NA ML HI OSTROSTRELCA ob 18. in 20. uri 22 julija amer. pust. film TARZANOV TAJNI ZAKLAD ob 18. in 20. un kamnik dom 17 julija ital. barv. erot- komedija PA MANGO, SADJE LJUBEZNI ob 18 in 20 uri premiera amer. barv. knm. filma BALTIMORSKA KROGLA ob 22. uri 18 julija ital. ban\ film ZA PEST DOLARJEV ob 15. in 17. un, ital. barv. erot. film PAMANGO, SADJE LJUBEZNI ob 19 uri premiera ital. barv. komedije TEM PERAMENTNA ROZI ob 21. uri 19 julija kanad. barv. film JACK LON DON - ZLATOKOP ob 18. in 20. uri 20 julija amer. barv. film NA MU Hi OSTROSTRELCA ob 18. in 20. 21.julija amer. pust. film TARZANO\ TAJNI ZA KIAD ob 18. in20. un 22.julija franc. barv. film NlbbM ON JE ob 18. in 20. uri duplica 17.julija kanad. barv. film JACK LON DON - ZLA TOKOP ob 20. uri 18. julija amer. barv. pust. film OTOK NA STREHI SVETA ob 15. uri. amer. barv. krim. drama KRVNE VEZI ob 17 in 19 uri 21. julija ital. buri film TLMPhRA-MENTNA ROZI ob 20. uri 20 julija amer. barv, krim. film HALI I MORSKA KROGLA ob 20. un komenda 16. julija ital. barv. film ZA PEST DO L A RJ E V ob 20. uri 17.julija amer. barv. film NA MUHI OSTROSTRELCA ob 20. uri Cešnjica 16. julija ital. barv. film PROSTOR V PEKIJJ ob 20..10 radovljica 17. julija amer. barv. pust. film RAZBIJA^ LEC ob 18. uri, amer. barv. film VSE KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU ob20. uri " a u «rr 18. julija amer. ban\ film VSE KAR SI h VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU ob 18. uri, amer. barv. film RAZBIJA LEC ob 20. 19.julija amer. barv. film PRAVICA ZA VSE ob 20. uri „ 20. junija franc. barv. film ZBOGOM EMA NUELA ob 20. uri ■ 21.julija amer. barv. film MEGLA 00 20. uri h 22.julija amer. barv. film MEGIA 00 18. uri, amer. barv. film LEDENI PEKEL ob 20. uri bled 16. julija amer. barv. krim. film SMRT NA MEJI ob 20. uri 17. julija amer. barv. film ZA DiS'J POROČNI PAR V AMERIKI ob 18. in 18. julija amer. barv. krim. film MORILEC IZ SLUŠALKE ob 18. uri, amer. barv. film SMRT NA MEJI ob 20. un 19. julija amer. ban film VSE KAK bi b VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU ob 2020*julija amer. barv. film PRAVICA ZA VSE ob 20. uri , m 21. ju lij a amer. barv. film RAZBIJ A LbL °^22. julija ital. barv. film DIVJE SEME ob 18. in 20. uri bohinj - boh. bistrica 17. julija amer. barv. knm. film SMRT V MEJI ob 20. uri 18. julija amer. barv. film ZAZ>A^// p. ROČNI PAR V AMERIKI ob 18. » 22. julija amer. barv. film PRA. V/C4 i' VSE ob 20. uri skofja loka sora 16. julija amer. barv. film BRUBAKEl? IH17 'Ini8.julija nem. barv. erot. fiim $E* v j INIKA ob 18. in 20. un 19 in 20. julija hong. barv. fiJm v II1TRASNI ZMAJ ob 18. in 20. un 21 in 2° julija amer. komedija NOR11 PORNIKIob 18. in 20. un železniki obzorje 16 ' u lija nem. ban\ film SEKS Kil mi?iŠČ°jU»Zsl komedija DELO ZA I* L0^aA^r2ZlaBRUBAKERT ^ 21 Sija jop- akcij, film MASKIV VOZNIK ob 20. un poljane 16 julija, jugosl. komedija DELO ZA V /i* «««»> Vf0^juVaarnfr. komedija NORI ZAR NIKI "b 20. un jesenice radio 16. julija amer akcij, film GLORIJA ob 17. in 18. julija avstr. barv. film PAClV BAl^in20jul^barv. erot. fiim v 21. julija amer. barv. film BIC ob 17 19. uri jesenice plavž 16.julija amer. drama LOVEC ob lš 20iT in 18 julija nem. barv. film NEOV-, yr OSKA R ob 18. in 20. un 1 19 in 2a julija avstral. barv. film PM EK BANANA ob 18.in2aun 22. julija amer. ban. film BIC ob 11 20. uri kranjska gora 17. julija nem. barv. film POČITNICE V lBIČI ob 20. un MFnnr.n 21 julija nem. barv. film NtOTlL*.' OSKAR ob 20. uri dovje . 17.julija amer. ban. film DOMA V Rl* ČEM ob 19.30 v 18 julija nem barv. film PIKITNK K I BIČI ob 19.30 PETEK, 16. JULIJA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 15. STRAN OLAS Zanimiv blejski teden V soboto bo na Bledu vrsta zanimivih prireditev, saj Bled praznuje svoj krajevni praznik. V soboto zvečer se bo ob mraku začel Blejski večer s koncertom na jezeru, razsvetljenimi čolni, lampioni na jezeru, na terasah Park hotela bo koncert zabavne glasbe, folklorni plesi. Postrežba bo na stojnicah. Zabava v pozno noč ... Ob 22. uri pa bo v Kazini predstavitev para, ženine in neveste, ki se bosta poročila na Blejski Kmečki ohceti. V nedeljo bo ob 16. uri srečanje folklornih skupin občine Radovljica v Festivalni dvorani. Zvečer bo promenada folklornih skupin na Bledu. Od 17. julija do 18. julija bo teden golfa za nagrado Casino Bled ter golfturnir za Pokal Bleda, ki ga podeli Turistično društvo Bled. 19. julija bo ob 17.30 koncert moškega pevskega zbora KUD Zasip v cerkvi na otoku. V sredo, 21. julija bo večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani, ko bo nastopil folklorni ansambel Abraševič Valja-vo. Prav dobrodošlo je, da bo od 17. julija do 21. julija končno v večernih urah spet odprta restavracija Blegaš in za ples bo igral zabavni ansambel. Od 15. julija do 25. julija vabi Golf hotel na prireditev Dnevov banatske kuhinje, ki bo v večernih urah. Kuharski mojstri iz Zrenja-nina bodo pripravljali kulinarične specialitete. Velike konjske dirke Komenda - V nedeljo, 18. julija, bodo ob 15. uri in 30 minut velike konjske dirke v Komendi na prenovljeni kasaški stezi. Na sporedu je sedem zanimivih točk, nastopilo pa bo 65 kasačev iz vse Slovenije, ob koncu pa bo še kmečka dirka. Prav tako bo krožna dirka Slovenije, prireditev pa bodo organizirali v počastitev kamniškega občinskega praznika. Zanimive konjske dirke pripravlja Konjeniški klub -Co-menda, po dirkah pa bo velika vrtna veselica. ISKRA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke DELOVNE SKUPNOSTI INFORMATIKA objavlja dela in naloge 1 vnn TF RAČUNOVODSTVA TELEMATIKE 2 VODJE RAČUNOVODSTVA KIBERNETIKE I VODJE RAČUNOVODSTVA ELEKTRIČNIH ORODIJ Pogoji: visokošolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili naj kimdidatipošljejo v 30 dneh po objavi na naslov: ISKRA TELEMATIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4,64000 Kranj. ISKRA .. Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Delavski svet DSSS TELEMATIKE razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo • VODJE SLUŽBE ZA PROGRAMSKO NAČRTOVANJE Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: dipl inž. elektrotehnike smer telekomunikacije, 5 let delovnih izkušenj na področju telematike, aktivno znanje angleškega jezika . pogoje določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba je 4leta. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju Doeoiev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v Drhx>ročenem pismu v 30 dneh na naslov: ISKRA TELEMATIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 KRANJ, z oznako »za razpis«. . Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. * Dvodnevna planinska tura Kranj — Planinsko društvo Kranj vabi planince na dvodnevno turo Cojzova koča — — Turska gora —Brana. Odhod skupine, ki jo bosta- spremljala izkušena vodnika, bo danes ob 16. uri izpred hotela Creina, vrnila pa se bo jutri proti večeru. Planinci se bodo z avtobusom odpeljali do kamnoloma v Kokri, nato po cesti do Suha-dolnika, od tu pa po markirani stezi nadaljevali pot čez Taško, mimo stare razpadle Frischau-fove koče na KokrŠko sedlo do Cojzove koče, kjer bodo prenočili. Naslednji dan bodo šli skozi Vratca mimo bivaka pod Grintavcem na Velike pode, nato pa čez greben Sleme na Male pode do vhoda v Turski žleb. Od tu se bodo povzpeli na Tursko goro in potem prek Kotličev na Brano. Spustili se bodo na Kamniško sedlo in naprej v Kamniško Bistrico. Prvi dan bodo hodili tri do štiri ure, drugi dan okrog devet ur. Planinsko društvo Kranj naroča, da je planinska oprema obvezna in odsvetuje turo planincem z vrtoglavico. V koči nikoli ne manjka obiskovalcev — Foto: J. Kikel Vabljiva Poljška planina Na Poljški planini ima kranjska Planika prijetno urejeno kočo — Pestre možnosti za krajše in daljše izlete je tekoča voda, stranišče, kuhinja in gostinska soba. Obiskovalci lahko izbirajo med pijačami, kislim mlekom in kakšno suho kobaso, medtem ko si morajo tisti, ki pri nas ostanejo dlje, sami kuhati. Seveda imajo možnost v kuhinji v domu,« je pripovedoval Andrej Resman. Planinci, ki bi radi v koči preživeli del svojega poletnega dopusta, lahko prenočijo v eni od treh sob. Skupaj je v koči petnajst ležišč. S Poljške planine je dovolj možnosti za krajše in daljše izlete. Oskrbnik Andrej Resman pravi, da se največ planincev poda na Robleka, kamor ie s Poljške planine le uro hoda, dve uri pa je do vrha Begunjščice. Prijetni izleti so še na Preval - Dobrčo, na Stol do Prešernove koče, v Valvasorjev dom, do partizanskih obeležij v bližini koče, kot zanimivost pa naj omenimo še naidebelejšo smreko v begunjskih gozdovih, ki je od koče oddaljena samo petnajst minut. J. Kikel Begunjščica — Poletje je čas, ko se ljudje radi odločajo za izlete v ne preveč oddaljene hribe, pri tem pa pomišljajo, kam bi se napotili. Svetujemo Pol jško planino na Begunj-ščici, kjer ima prijetno urejeno kočo kranjska Planika. Koča je poleti odprta vsak dan, oskrbnik Andrej Resman pa rad in dobro postreže vsakega gosta. Do koče se lahko pride peš ali pa z osebnim avtomobilom, česar pa pravi ljubitelji planin prav gotovo ne bodo storili. Pot vodi skozi Begunje mimo gradu Kamen, grobišča talcev, mimo gostišča v Dragi in potem po makadamu do koče. Zmerni hodci bodo za pot od gostišča v Dragi do koče na Poljški planini potrebovali eno uro, od Begunj do vrha pa uro in tričetrt. Oskrbnik Andrej Resman je povedal, da je koča vedno polna gostov, še posebej veliko se jih nabere ob sobotah in nedeljah. »Koča stoji na nadmorski višini 1192 metrov, v niej Zgornja Lipnica - Prekrasen je pogled z razvalin starega gradu, ki ga le malokdo pozna. Pusti grad se imenuje in leži nedaleč stran od Lancovega, v Zgornji Lipnici. Pusti grad so zgradili v 12. stoletju in je bil last nekdanjih radovljiških gospodarjev, Ortenberžanov. V 16. stoletju ga je požar do tal uničil, kar je videti še danes Razvaline pričajo, da je bila trdnjava izredno velika. Pusti grad leži na lepi razgledni točki m vredno ga je obiskati. — Foto: D. Sedej ALPETOUR POČITNICE 82: še prosta mesta v naših letoviščih (Simonov zaliv, Medulin, Valovine, Kaštel Lukšič, Brač KMEČKI TURIZEM v Škofjeloškem hribovju DUNAJ - odhod 28. 8. GROSSGLOCKNER - BELO JEZERO - ZILJSKA DOLINA, odh. 22. 7. in 28. 8. OKTOBERFEST,Miinchen, odh. 17. in 24.9. ter 1. 10. ASSISI— RIM, odh. 24. 9. MILANO, sejem BI-MU in MACPLAS, odh. 8.10. GENOVA, medn. razstava čolnov, odh. 16.10. Kolektivi in zaključene skupine, posebne cene za vaše jesenske izlete! Informacije in prijave v Alpetourovih turističnih poslovalnicah. Gostilna VIGRED (Reteče pri Škofji Loki), vas vabi na svoje specialitete. Vsak petek in sobota glasba. Obiščite nas in še se boste radi vračali! poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj,p.o. objavlja prosta dela in naloge: CISTILKE Pogoj: dokončana osnovna šola. Za obojestransko sodelovanje za nedoločen čas se bomo dogovorili po dvomesečni poskusni dobi. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem Kranj, 64000 Kranj, Savski log. Rok prijave: 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. 1 KOVINOSERVIS JESENICE Prešernova 15 Na podlagi 11. člena Pravilnika o DR in sklepa Odbora za delovna razmerja razpisujemo , VEC KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA POKLIC 3 ključavničarjev — varilcev 2 strugarjev v Železarskem industrijskem centru Jesenice Kandidati naj vloge dostavijo v 15 dneh od objave. Vsi kandidati bodo o rešitvi obveščeni v 30 dneh. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 16. 7. do 23. 7.1982 za občini Kranj in Tržič TERAN JANEZ, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 RUDEŽ ANTON, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, tel. 23-055 za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl.vet., 2iri 130, tel. 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel. 62-130 za občini Radovljica in Jesenice GLOBOCNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-629 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. KOMUNALNO PODJETJE VODOVOD p. o. KRANJ, Koroška c. 41 RAZPISUJE PRODAJO GOSPODARSKEGA OBJEKt A JEGLIČ s pripadajočim stavbnim in funkcionalnim zemljiščem pare. št. 338/1 k. o. Kranj, v izmeri 754 kv. m. Pismene ponudbe pošljite do 30. 7. 1982 na gornji naslov. Vse informacije dobite v tajništvu DO. Objekt bo prodan najboljšemu ponudniku. GLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE A OBVESTILO g \—ALPETOUR 2QJet Cestno podjetje v Kranju obvešča, da bo občinska cesta na odseku MAVČIČE — ZBILJE zaprta za ves promet v času od 19. 7. 1982 do 18. 9. 1982. Ker bomo gradbena dela izvajali v dveh fazah, bo tudi promet potekal v skladu z gradnjo ceste. V I. fazi bo gradnja ceste potekala od Podreče proti Zbiljam. Obvoz* za osebna vozila bo na relaciji PODREČA-ZBILJSKI MOST-ZBILJE in obratno. Tovorni promet pa je že dalj časa mogoč samo do Mavčič. Gradnja ceste v tej fazi"bo trajala do 10. 8. 1982. V II. fazi bomo nadaljevali z gradbenimi deli med Mavčičami in Podrečo. Obvoz za osebni promet bo potekal v dveh smereh: PODREČA— ZBILJE — JEPRCA in obratno ter MAVČIČE-PRASE - MEJA - JEPRCA. Tovorni promet pa na relaciji PODREČA - ZBILJE - JEPRCA in obratno. Popolna zapora ceste je potrebna zaradi varnosti delavcev in prometa pri gradnji ceste, ki bo obsegala naslednja dela: — izkop obstoječega vozišča in ureditev odvodnjavanja — predstavitev vodovoda, telefona in elektrike — izdelava tampona — polaganje asfalta v celi širini vozišča naenkrat Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da navedena dela iz varnostnih in tehničnih razlogov ne moremo izvajati med prometom. V času zapore ceste velja naslednji avtobusni vozni red: LINIJA: LJUBLJANA - MAVČIČE - KRANJ SE PREUSMERI LJUBLJANA - JEPRCA - KRANJ POSTAJE KM Ljubljana 0 Lj. Šiška 3 Šentvid 6 Medno 10 Medvode 13 Medvode ZB 14 Jeprca 16 Meja 20 Orehek 23 La bore 25 Kranj ŽP 26 KRANJ AP 28 i D" 2 D 4 NP O 6.10 6.15 6.21 6.25 6.28 6.30 6.33 6.37 6.41 6.43 6.45 6.47 7.45 7.50 7.56 7.00 8.03 8.05 8.08 8.12 8.16 8.18 8.20 8.22 12.05 12.10 12.16 12.20 12.23 12.25 12.28 12.32 12.36 12.38 12.40 12.42 17.15 17.20 17.26 17.30 17-33 17.35 17.38 17.42 17.46 17.48 17.50 17.52 LINIJA: KRANJ - MAVČIČE - MEDVODE obratuje v času zapore od 19. 7. do 10. 8. samo do PODREČE v času od 10. 8. do 18. 9. pa samo do MAVČIČ po naslednjem voznem redu: POSTAJE KM 1 ' D 2 NP 3 V 4 D 5 D 6 V 7 D 8 D 9 V 10 D KRANJ AP 0 O 4.40 6.20 10.20 12.20 13.00 14.20 15.20 17.20 19.20 22.20 Kranj ŽP 2 4.42 6.22 10.22 12.22 13.02 14.22 15.22 17.22 19.22 22.22 Labore 3 4.44 6.24 10.24 12.24 13.04 14.24 15.24 17.24 19.24 22.24 Orehek 4 4.46 6.26 10.26 12.26 13.06 14.26 15.26 17.26 19.26 22.26 Drulovka 4 4.48 6.28 10.28 12.28 13.08 14.28 15.28 17.28 19.28 22.28 Breg fi 4-51 6.31 10.31 12.31 13.11 14.31 15.31 17.31 19.31 22.31 Jama 8 4.53 6.33 10.33 12.33 13.33 14.33 15.33 17.33 19.33 22.33 Praše 9 4.55 6.35 10.35 12.35 13.15 14.35 15.35 17.35 19.35 22.35 MAVČIČE 10 } 4.56 6.36 10.36 12.36 13.16 14.36 15.36 17.36 19.36 22.36 PODREČA 12 P 4.59 6.39 10.39 12.39 13.19 14.39 15.39 17.39 19.39 22.39 POSTAJE 11 D 12 NP 13 V 14 D 15 D 16 V 17 D 18 D 19 D PODREČA MAVČIČE Praše Jama < Breg Drulovka Orehek Labore Kranj ŽP KRANJ AP O 5.11 5.14 5.15 5.17 5.19 5.22 5.24 5.26 5.28 5.30 6.40 6.43 6.44 6.46 6.48 6.51 6.53 6.55 6.57 6.59 10.56 10.59 11.00 11.02 11.04 11.07 11.09 11.11 11.13 11.15 12.40 12.43 12.44 12.46 12.48 12.51 12.53 12.55 12.57 12.59 13.20 13.23 13.24 13.26 13.28 13.31 13.33 13.35 13.37 13.39 14.56 14.59 15.00 15.02 15.04 15.07 15.09 15.11 15.13 15.15 15.56 15.59 16.00 16.02 16.04 16.07 16.09 16.11 16.13 16.15 17. 17. 18. 18. 18 18 18 18 18 18 56 59 00 02 04 07 09 11 13 .15 21.16 21.19 21.20 21.22 21.24 21.27 22.29 22.31 22.33 22.35 LINIJA: KRANJ-MAVČIČE-VODICE se v času zapore preusmeri KRANJ - VOGLJE - VODICE /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja dela in naloge 1. analiziranje in organiziranje delovnih postopkov 2. pripravnika z visokošolsko izobrazbo Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del in nalog zahteva: pod 1.: višješolska izobrazba ekonomske, upravne ali organizacijske smeri in dve leti delovnih izkušenj na področju organiziranja dela. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. pod 2.: visokošolska izobrazba ekonomske smeri Delovno razmerje sklenemo za čas usposabljanja — 1 leto Prijave s kratkim življenjepisom in dokaziU o izpolnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, C. JLA 1 do 31.7. 1982. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 30 dneh po zaključeni objavi ENOSTAVNA UPORABA, VELIK USPEH! izolacijska sidra in zvezde v različnih velikostih za izolacijske obloge od 3 pa do 10 cm GASILSKO DRUŠTVO SPODNJI BRNIK PRIREDI V NEDELJO, dne 18.7. ob 14. uri ( "N VELIKO BLAGOVNO DENARNO TOMBOLO v J Dobitki: DENARNA PREMIJA 500.000,-AVTOMOBIL CITROEN VISA VIKEND PARCELA 500 kv. m (Senturška gora) VIKEND PARCELA 500 kv. m (Senturška gora) VIKEND PARCELA 500 kv. m (Senturška gora) AVTOMOBIL ZASTAVA 850 ŠTIRI PREMIJE PO 100.000,-PET MOTORNIH KOLES - PONY DESET PONY KOLES TO PA ŠE NI VSE! Nastopajo: MOPED SHOW (Rifle, Tof, Marta) MIŠA MOLK ANDREJ ŠIFRER XII. NADSTROPJE Predprodaja kart: - Gostilna »ZAJC« LAHOVCE ^ - Gostilna »PRI CILKI« ZGORNJI BRNIK - Trafika CERKLJE! ČGP DELO TOZD PRODAJA, PODRUŽNICA KRANJ zaposli pogodbeno 2 PRODAJALCA za prodajo časopisov in trgovskega blaga v kioskih v Kranju. Ponudbe pošljite na ČGP »DELO« TOZD PRODAJA PODRUŽNICA KRANJ, KOROŠKA 16, KRANJ v osmih dneh po objavi. ISKRA COMMERCE LJUBLJANA TOZD PRODAJA vabi k sodelovanju sodelavca za potrebe trgovine v Skofji Loki, za nedoločen čas, z dvomesečnim poskusnim delom PRODAJALCA končana šola za prodajalce ali poklicna šola elektro smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj v stroki. SEKTOR LJUBLJANA Topniška 58. murha OBVEŠČA KUPCE da bo poslovalnica SAMOPOSTREŽNA I. V LESCAH odprta v juliju in avgustu tudi ob SOBOTAH od 7.-19. ure. -il Zaključena dela v gradbeništvu FIN AL NOVA GORICA Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SEKTORSKEGA VODJE GRADBENO OBRTNIŠKE ENOTE za območje Postojne 1 de avec za območje Kranja 1 delavec Pogoji: , .. • • nnravlien strokovni izpit ii dokončana srednja šola gradbene smeri n opravljen gradbeništva ter tri leta delovnih izkuftenj. . razpisom bodo Vse dodatne informacije v zvezi z objav jenim ^ kandidati dobili v splošnem..sektorju MN-alJ kazilioi kamor naslovijo tudi svoje prijave * tega razpisa, njevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po ooj v v <| KandidatiWot).tzbirip^m^ho obveščeni. .... j 17. STRAN GLAS ISKRA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Delavski svet DELOVNE SKUPNOSTI KOMERCIALA razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo 1. DIREKTOR PRODAJE KOMUTACIJ 2. DIREKTOR NABAVE 3. DIREKTOR KOOPERACIJ 4. VODJA SKLADIŠČ, ODPREME IN TRANSPORTA Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod tč. 1.: visokošolska izobrazba elektro Šibki tok ali ekonomske smeri; pod tč. 2.: visokošolska izobrazba elektro ali ekonomske smeri; pod tč. 3.: visokošolska izobrazba elektro, ekonomske ali organizacijske smeri; pod tč. 4.: visokošolska izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri; Skupni pogoji:« 5 let ustreznih delovnih izkušenj, znanje tujega jezika, pogoji določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba za vsa dela in naloge je 4 leta. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v priporočenem pismu v 30 dneh na naslov: ISKRA TELEMATI-KA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 KRANJ, z oznako »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO IN AVTOMEHANIŠKO STROKO ŠltOFJA LOKA SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNO PROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA vpisuje v šolskem letu 1982/83 v oddelke za izobraževanje od delu: v 1. SKR - program - vožnja motornega vozila - smer: voznik izobraževanje traja 18 mesecev Pogoji: starost 17 let, zdravniško spričevalo za vozila L kategorije, končana osnovnošolska obveznost Oddelek bo v Škofji Loki in na Bledu. Vpisovanje na Bledu bo v prostorih ZŠAM, Bled, Prešernova 14 ob ponedeljkih in sredah od 16. do 17. ure. 2. SKR-program obdelava kovin in upravljanje strojev: izobraževanje traja 18 mesecev Pogoji: končana osnovnošolska obveznost 3. NAD-program: obratni strojni tehnik Smer: tehnolog-energetik izobraževanje traja 4 semestre (2 leti) Pogoj: končana poklicna kovinarska ali njej sorodna šola 1 leto delovnih izkušenj. Informacije in vpis za vse oblike izobraževanja ob delu opravite v pisarni Šolskega centra, Škofja Loka Podlubmk lb, telefon «2-761. Vpisovanje bo avgusta vsak dan od 7. do 14. ure. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 50. letu starosti zapu-stil nad dragi mož, oče, stan oče, brat m stnc FRANC KAVČIČ Od njega se bomo poslovili v soboto, 17. julija 1982, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. ZA NJIM ŽALUJEJO VSI NJEGOVI Kranj, 15. julija 1982 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, žene, stare mame, tašče, sestre in tete MARIJE FERJAN p. d. Makučeve mame iz Poljč se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za izkazano pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izražena sožalja. Posebna hvala dr Praprotnikovi, gasilcem iz Beguni e dekanu za lep cerkveni obred, tov. Kejžarju za poslovilni govor, kakor tudi pevcem iz Naklega. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Poljče, 13. julija 1982 ZAHVALA , Ob smrti naše drage žene, mamice, hčerke, sestre in tete PAVLE BAJT se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in vence ter vsem, ki ste jo prišli pospremit na njeno mnogo prerano zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste njej in nam pomagali v času njene bolezni. Se posebno se zahvaljujemo Francki Jereb in Zinki Slabe za vso pomoč, ki sta jo naši dragi ženi m mamici nudili v času težke bolezni. Hvala vsem sosedom in ostalim, ki so nam pomagali in stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala zdravstvenemu osebju Onkološkega instituta v Ljubljani Iskrena hvala dr. Gregorčiču, dr. Perdanovi, dr. Radoševiču, dr. Sedeju in patronažni sestri Francki za vso pomoč in zdravljenje. Zahvaljujemo se kolektivu Termopol Sovodenj, delovni organizaciji LTH iz Škofje Loke, delavcem in učencem O. S. Gorenja vas ter vsem drugim društvom in organizacijam za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in vence. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, godbi iz Cerkna, domačemu pevskemu zboru za žalostinke, tov. Bogataju, tov. Debeljaku, tov. Trevnu za poslovilne besede ob njenem odprtem grobu. ŽALUJOČI: mož Stanko, sinova Edi in Stanko, hčerka Majda, __bratje, sestre in drugo sorodstvo Četrto leto že počivaš, prerano mir zdaj svoj uživaš, mi, pa še vedno se sprašujemo zakaj, le zakaj, tebe ni več nazaj * 20. julija pred štirimi leti je stenam španskih Pirinejev daroval svoje mlado življenje naš dragi SLAVKO Topla zahvala vsem, kdor obišče njegov tihi dom ali se ga na kakršenkoli način spominja. Prav prisrčno pa se zahvaljujemo g. Josefu Carnicer in njegovi družini iz Reusa v Španiji za njihov vsakoletni obisk pri Slavkovi spominski plošči pod stenami Pirinejev. VSI NJEGOVI Gozd Martuljek, 16. julija 1982 Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega IGORJA DUMENČIČA se iskreno zahvaljujemo za tople besede in izraze sočutja ob naših bolečinah; vsestransko pomoč, darovano cvetje in spremljanje na njegovi zadnji poti; sošolcem in profesorjem yDO-FNT, TOZD Farmacija, delavcem PEKS-a, LTH-ja in Gorenjske predilnice, sošolcem m profesorjem gimnazije Borna Ziherla in O. S. Cvetka Golarja, Dmštvu potapljačev Kranj, sostanovalcem m sosedom z Novega sveta in Frankovega naselja, duhovščini za opravljene pogrebne svečanosti, vsem sorodnikom, pnjateljem m znancem, ki ste ga imeli radi in ga zasuli s cvetjem. Posebna zahvala pevkam in pevcem komornega zbora in dirigentu Janezu Jocifu za prečudovite žalostinke ob slovesu našega Igorja. ŽALUJOČE DRUŽINE: Dumenčič, Bartol, Gabrijelčič in Bernik Škofja Loka, Naklo, Anhovo, Virovitica, 13. julija 1982 ZAHVALA Komaj mu je luč, v 7. letu življenja zagorela, že se je moral posloviti naš ljubljeni sin RENATO ŠENK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč ter vsem ki ste ga teko številno pospremili na njegovi zadnji poti, ga zasuli s cvetjem in nam izrekli besede tolažbe. Prav tako se zahvaljujemo kolektivu TK Gorenjski tisk - TOZD DSSS Iskri -Montaža Števcev, KS Predosije, folklorni skupini, pevcem za žalostinke, govorniku pri odprtem grobu ter g. župniku za opravljen obred. ŠE ENKRAT VSEM IN VSAKEMU, LEPA HVALA! ŽALUJOČI: mami, ati, bratec Sebastjan Predosije, 14. julija 1982 ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 33. letu starosti za vedno zapustila naša draga in ljubljena hčerka, mamica, žena, sestra in teta MARIJ A-BERNARD A GAŠPIRC roj. Bolka Iskreno s^ zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sovaščanom in sodelavcem za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovane vence in šopke. Posebna zahvala velja tovarni TITAN Kamnik KOOS, TOZD Brusilnica, praporščaku Modicu, govorniku pri odprtem grobu - Modicu (starejšemu) in Obrtnemu podjetju Cerklje. Zahvala velja zdravniku dr. Marčunu, dr. Kovaču, sestram in strežnemu osebju bolnice Valdoltra - Oddelku B 2, duhovščini, zvonarjem in vsem, ki ste jo tako številčno pospremili in ji izkazali čast v mnogo prerani grob. VSEM IN VSAKEMU, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Zalog, 3. julija 1982 O LAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 16. JUI telefon 27-960 OGLASI nasproti porodnišnice komerciala 28-463 1PRODAM Prodam 7 tednov stare PUJSKE, mesnate sorte. Golniška 1, Kokrica 6667 Prodam pakirano LESNO OGLJE. Franc Cadež, Delnice 7, Poljane nad Skofjo Loko 6703 Ugodno prodam tračno ŽAGO, (kolesa premer 80 cm), v zelo dobrem stanju. Cemažar, Stara Loka 4, Škofja Loka 6865 Prodam črn in rdeč RIBEZ. Prodaja vsak dan od 8. do 20. ure. C. 1. maja 4, telefon 21-582 6683 Prodam RADIO iskra HI-FI, 2x50 W stereo in 12-strunsko akustično KITARO. Avgust Pogačnik, Pševska 3, Kranj 6918 Prodam suhe smrekove in hrastove PLOHE. Milan Frelih, Brezje 55 6920 Prodam JARKICE, stare 8 tednov, rjave, hiseks. Pepca Pivk, Loka 9, Tržič, telefon 50-296 6921 Ugodno prodam rotacijsko KOSILNICO, znamke sip — 165, nerabljeno, še v garanciji. Branko Jeklin, Pečine 19, 65283 Slap ob Idrijci tel. 065-89-020 6922 Prodam 3 OKNA, nova, velikost 180x 120, z toletami, po stari ceni. Voklo 42/A 6923 Prodam 240-litrsko ZAMRZOVALNO OMARO. Šenčur, Mlakarjeva 48 6924 Prodam dve TELIČKI, križani si-mentalki. Rupa 21, Kranj 6925 Prodam 2 kub. m hrastovih PLOHOV. Trboje 7, Kranj 6926 Prodam 400 kosov MODULARNE OPEKE 29x19x14. Mimica Roblek, Bašelj 61, Preddvor 6927 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica JANEZA ___TOMAZINA se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družini Šink, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in drugo pomoč ob njegovem prezgodnjem odhodu v večnost. Posebno zahvalo smo dolžni njegovim sodelavcem v Iskri za darovano cvetje in denarno pomoč, sindikalni konferena Iskre ter kolektivoma GKZ Naklo in EASC Kranj za podarjeno cvetje; mešanima pevskima zboroma iz Naldega in iz Iskre za občuteno zapete žalostinke ob slovesu od svojega sopevca, ter govornikom za lepo predstavitev njegove življenjske poti Zahvaljujemo se tudi zdravnici dr. Omanovi in Institutu Golnik za nesebično pomoč pn njegovem zdravljenju, gospodu župniku Zidarju in gospodu dr. Rozmanu za opravljen pogrebna obred m obiske v času njegove bolezni. VSEM KI STE GA V TAKO VELIKEM ŠTEVILU SPREMILI NA NJEGOVI ' ZADNJI POTI, SE ENKRAT HVALA! VSI NJEGOVI Naklo, 14. julija 1982 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice, sestre, hčerke, tete in svakinje ANDREJE BOGATAJ ____roj. INGLIČ se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali toliko cvetja in nam izrekli tolažilne besede. Lepa zahvala tudi delavcem Onkološkega instituta v Ljubljani, posebno še dr. Olgi Mavrič, ki ste se skupaj z njo borili za njeno življenje. Nadalje zahvala podjetju SGP Tehnik iz Škofje Loke in tov. Pivku za poslovilni govor ter kolektivu tovarne Alpina iz Gorenje vasi in Zirov za podarjeno cvetje in drugo pomoč, kakor tudi vsem sosedom. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Poljan za pogrebni obred in poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru ter Poljanskemu oktetu za žalostinke. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mož Vinko, sinovi Uroš, Damjan in Jure, ata in mama, brat in sestra z družino ter drugo sorodstvo Srednja vas, 12. julija 1982 ZAHVALA Ob boleči in nenadni smrti naše drage mame in stare mame ANE ŠOLAR roj. JELAR TcVrpna hvala vsem ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Som zf neSno pomodnom ZB, govorniku pevcem za zapete žalostinke ter župniku za lepo opravljen obred. VSEM IN VSAKOMUR ŠE ENKRAT LEPA HVALA! ŽALUJOČI: SIN Z DRUŽINO Duplje, 12. julija 1982 ZAHVALA Ob težki neozdravljivi bolezni in nepričakovani izgubi našega ljubega moža, sina, očeta, starega očeta, svaka, strica in bratranca BLAŽA DREMPETICA šoferja — starega 47 let i Wnn ™bv«1i.iiemo vsem ki so bili z nami v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo moramo £refi dr AndT^PavTm in dr Sorliju ter vsemu zdravstvenemu osebju iz Golnfta, kateri so Sn tako neSbično in z veliko, veliko prizadevanja, lajšali bolečine. Hvala za zdravljenje in nri7 ad eva ni eni egove musplošnemu zdravniku dr. Milanu Udirju iz Kranja. Prisrčna zahvala za tlko izbrane besede pomikov ob odprtem grobu; predsedniku IO OOS pri Vodnogospodarskem SSieS? SrEftu Zveze združenja šoferjev in avtomehanikov Kranj^ govorniku druž-K^innhtiS organizacij terena Britof. Prisrčna zahvala vsem sodelavkam in sodelavcem - šofer-iem fzTOP Kranj in kolektivu Iskre Kranj, praporonošem, godbi in pevcem. Najlepša lwala sosedom prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje ter vsem, ki ste ga tako številno počastili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŠE ENKRAT VSAKEMU POSEBEJ, PRISRČNA HVALA ŽALUJOČI: žena Jelka, sinova Franci in Blaž, mama, nečakinja Nada z družino, nečak Jožko in drugo sorodstvo Britof, Golnik, Kranj, Komenda, Kokrica, Rupa, Ruše, 12. julija 1982 Prodam VRTNE KLOPI na betonskih podstavkih. Strahinj 15, Naklo 6928 Prodam PRAŠIČKE težke 35-45 kg. Visoko 5 Šenčur. Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 2 elektrika) in HLADILNIK (85 X 58). Naslov v oglasnem oddelku 6929 Prodam ZASTAVO 750 letnik 1971 in športno JADRNICO Zeta, menjalnik za fiat 124 ter karoserijske dele za LADO. Plestenjak Marko, Zg. Bitnje 82 6860 Prodam dobro ohranjeno GRADBENO BARAKO 4X3 m. Arh Katarina, Črnivec 18/B, Brezje 6930 Prodam OBRAČALNIK 140 za KOSILNICO bucher, smrekove DESKE, 25 mm in 50 mm in TELIČKO za pleme. Leše 16, Tržič 6931 Ugodno prodam 5000 kosov OPEKE bobrovec. Marija Perišič, G olnik 6 6932 Ugodno prodam japonski stereo RA-DIO-KASETNIK. Naslov v oglasnem oddelku. ,06933 Prodam več železobetonskih MREa, različnih dimenzij. Informacije vsak večer po tel. 064-22-976 6934 Ugodno prodam dobro ohranjene ELEMENTE za dvosobno montažno hišo brez ostrešja, primerno za vikend ali stanovanje. Izidor Jagarinec, Mrakova 1, Kranj L693? Prodam TELICO s teletom. Suha. 7, Kranj , 6936 Prodam brejo OVCO. Ogled vsak dan popoldan od 14. do 17. ure Tenetiše 47, Golnik A6937 Prodam OVNA. Andrej Lanišek, Adw- gapriamkSEDEŽNO GARNITURO, črnobel TELEVIZOR in otroško POSTELJICO. Telefon 23-725 6939 Prodam ohranjeno manjše moško KOLO mini sport. Šenk, Hotemaže^50 Prodam novo moško KOLO, znamke rog. ali zamenjam za ženskega. Jelka Drempetič, Britof 156 6941 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO^ Ručigaieva c. 3, Kranj 6942 Ugodno prodam lepo, čistokrvno NEMŠKO OVCARKO, staro dve leti. Gričar, Cešnjevek 8, Cerklie 6943 Prodam PUJSKE, težke po 20 kg. Soklič, Selo 22 pri Bledu 6944 Prodam 5 kub. m hrastovih HLODOV, 1 kub. m smrekovah DESK, 2,5 cm m 7 malo rabljenih VRATNIH KRIL. Voglje 52/A 6945 Prodam BAKER za žlebove, 6 plošč m TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ vabi k sodelovanju ZUNANJE SODELAVCE z visoko izobrazbo in ABSOLVENTE za poučevanje v tečajih za tuje jezike, in sicer za angleški jezik za nemški jezik za francoski jezik Pismene prijave naj interesenti pošljejo na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, C. Staneta Žagarja 1. Hribar, Sorlijeva 11, Kranj, 064-25-500 ^ a* Prodam komplet OSTREŠJE s ~ mentno OPEKO folc, premera 8x> Retljeva 9, Kranj - Cirče PRALNI STROJ gorenje 635 čn** TELEVIZOR in SESALEC za progres, prodam. Telefon 77-040. Z** Sebenje 66 Proddm dobro ohranjen enafe ELEKTROMOTOR 3 KM in K DILNIK GORENJE na TRDA GC*" VA. Ciril Pegam, Selca 82 Ugodno prodam ČOLN maestral ~ TOMOS 4,5. Bertoncljeva 20, Krsnu' lefon 22-201 Prodam KRAVO, dobro mlekarka meseca po telitvi. Zupan, Pangeišfc Golnik . Prodam 1 hektar stoječe, enkrat ler kosne TRAVE, Zalog 2, Cerklje Prodam dva TELETA - BIK-Stane Merjasec, Zg. Pirniče 117. Mert„„;.' Htr}Corek ob 13.40 so gorski re^> aliTrunio Srečka Sorhja 300* našli truplo o ^ tr° H *Bač arskem sedlu v našel,u F ErK no Po ugotovitvah dtežer A nvnice je Šorli umrl zaradi? Ujiijeutrpelpripa