Po poŠti prejeman:
za
celo leto naprej 2(5 K — h pol leta „ 13 „ - „ četrt „ „ 6 , 50 „ mesec „ 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman:
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ četrt , , 5,-, mesec „ 1 B 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzeroSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Stev. 9.
V Ljubljani, petek 12. januvarja 1900.
časnikarstvo.
Znan je pregovor, da je časnikarstvo postalo v teka zadnjega stoletja nova evropska veJmoč. Ni gostiln«, ni kavarna, ni hiše, bi skoro rekel, ki ne bi imela svojega časnika. Brez dvojbe bodemo na ti poti še mnogo napredovali. Ali je to zdrav pojav v narodnem življenji? Težko bi se dala taka trditev vzdržati. »Kaj je spis, pisal je nekdaj Louis Blanc, trajna beseda je, knjige ji dado, da traja 10, 20, 100 let. In knjiga zadostuje mirno mislečim ljudem, ki ne čutijo potrebe hitrega spremena. Ali kedar ljudem možgani izplamte, če se iz vseh ustnic javljajo v žgoči govorici razburjene strasti, če v hitro živečem svetu jutranji dan današnjega požira — tedaj preneha doba knjig in prične se doba časnikov«.
V taki dobi živimo mi! Starih foliantov ne umevamo, zapuščene in prazne so knjižnice in le sem ter tja se najde redka izjema, ki išče znanstvenega berila: ves svet pa čita romane, novele in časnike. In človek, ki je vsak dan vsega leta čital svoj časnik, dozdeva se razsvitljen in vzvišen čez vse druge, postal je velik državnik, s suverenim zaničevanjem kritikuje vlado, cerkev, vero, politiko, narodno gospodarstvo in vse drugo, o čemur v resnici niti pojma nima.
Izpodkopuje se avtoriteta. Niti duhovske oblasti, niti posvetne moderni svet ne pozna več, avtoriteta je vsakdo sam, in ne da bi ljudje zapazili, je avtoriteta postal tisti, ki časnike piše in ljudi podučuje v svojem smislu. Bralec ne ve, kdo ga uči, in sramoval bi se čestokrat poduka, ko bi poznal, avtorje, a tako jih ne pozna in čestokrat tudi ne povprašuje po njih, ter je zadovoljen in ponosen, da si o politiki in gospodarstvu dela »svojo« sodbo.
Prenehal je časniški kolek in časniki se bodo brez dvojbe še bolj razširili, izumili so stroje, na katerih jeden stavec toliko opravi, kot dozdaj štirje; kaj neki bode potem, če bodo ti stroji našli svojo pot v razne delavnice, ter znižali ceno časnikov in ti-
skovnih proizvodov morebiti na polovico sedanje cene?
Kdo utegne ceniti zlo, ki so ga časniki doadaj že napravili, in kdo ve povedati, kaj bo šele v bodočnosti, če bodo dobri ljudje spali, slabi pa tako marljivo sejali svojo setev, kot zdaj ?
Revolucionarna reformacija je pred stoletji z veliko spretnostjo in nesramnostjo rabila časnikarstvo in vsled tega tako hitro se razširila.
»Da gilt nicht-i mehr, was den Vorfah-ren heilig und ehivviirdig war, alles wird in den Kotli gezogen«, tako je tožil nek pisatelj leta 1617.1 »Die Presse \var zu einem vvahren Fluche der Zeit gevvorden.«2
Ne samo v verskem oziru tudi v gospodarskem postalo je časnikarstvo sedanji dobi pogubno. Vsakteri človek, ki ima še iskrico krščanskega prepričanja, mora obžalovati napade, ki se javljajo v časnikih na verske naše svetinje, a ravno tako mora vsak prijatelj delujočega ljudstva obžalovati, da nas vse podkupljeno časnikarstvo oklepa v spone kapitalizma. Mar ni vse liberalno časnikarstvo hote ali nehote v službi zlate in-ternacijonale, v duševni ali gmotni službi velikih denarnih podjetij?
Kdo plačuje velike kapitalistične liste in odkod prihajajo strupeni nauki in nazori, ko-jih'so predala majhnih liberalnih listov polna? Vse iz enega vira.
To ne trdi morebiti le kak zaostal »klerikalec«, marveč tudi ljudje, o katerih bi se taka obsodba časnikarstva najmanj pričakovala. »Unser Ilauptfeind, der Hauptfeind der gesunden Entwicklung,« rekel je Lasalle,' »ist heutzutage die Presse . . . Die Presse ist in dem Entwicklungsstudium. auf wel-chem sie angelangt ist, der gefahrlichste und \vahre Feind des Volkes . . . Ihre Liigen-haftigkeit, ihre Verkommenheit, ihre Unsitt-lichkeit werden von Nichts vibertrofTen, als von ihrer Unvvissenheit.«
1 Janssen, V., 323.
' 1. c. £83.
1 Schriften, 1, 136.
Da, kdo bi znal našteti vse zgodovinske laži, kdo vsa vzlasti proti veri naperjena poročila, ki jih časniki prinašajo iz vsega sveta. Kar si je jeden izmislil, prepiše drugi, in tako jim gradiva nikdar ne zmanjka. Kdor takega časnikarstva ne zasleduje vedno, ne
bo znal soditi njegovega pogubnega delo vanja.
Velikemu zlu je treba v okom priti z dobrimi spisi in dobrimi časniki.
Že dne 2t februvarija 1879 govoril je Leon XIII. katoliškim časnikarjem pomenljive besede : »Ko se je ves svet tako privadil časnikom in so ti nam postali nekaka potreba, delujte na to, da bo družbi in cerkvi v bran to, kar zdaj sovražniki rabijo v njuno pogubo. Res da katoliški časnikar ne more rabiti tistih sredstev, kakor nasprotniki, a prekosijo jih lahko z lepimi spisi in h i-trim poročanjem vseh novic; da prekosijo jih lahko z znanjem, posebno pa z resnico, po kateri duh hrepeni, in katere oblast in lepota ste toliki, da se ji tudi nasprotnik ne more odtegovati. Zaželjeni smoter bodete najbolj dosegli z resno pisavo, ki se izogiba preostrih besedij, da bi duhov ne dražila. Ne delajte preveč strank, ne delujte za osebni prid zanemarjajoči občni blagor. Predvsem skrbite, da bodete vsi eno govorili in da med v a m i n e no raz d o r a«. Jn 1. 1891 je papež pisal avstrijskim škofom o časnikih : »Ze dolgo želimo in opominjamo, da bi se delovanje katoličanov v spisovanju knjig in izdavanju časnikov bolj uredilo in razvilo. V vsakterem narodu bodo dobri spisi pospeševali versko življenje in gmotno blagostanje, braneči narodne svetinje in odvračajoči nevarno dotiko z nasprotnikom, a ravno na Avstrijskem je treba posebne opreznosti, ker tam služijo najbolj razširjeni časniki ljudem, ki cerkev sovražijo, in ki s Bvojim denarjem lahko razširjajo take sjiise. — Zato si je treba prizadevati, da se takim spisom stavijo nasproti dobri spisi enake vrednosti da se odvračajo sovražne pušice, da se odkriva goljufija in zavrne lažnjivi strup.
Letnik XXVIII.
Treba je, da ima veak kraj v obran oltarja in doma svoj časnik, — pro aris et focis — ki naj bo tako uravnan, da ne bo nasprotoval škofovim nasvetom. Takim časnikom naj bodo duhovni naklonjeni, naj jim pomagajo s svojim znanjem, vsakteri mož katoličan naj pomaga po svojih močeh.«
Minola so odslej leta, a napredovali smo malo, vsaj ne toliko, kolikor je treba bilo, mesto, da bi sila družila dobro misleče ljudi, posrečilo se jo nasprotnikom, po mnogih krajih tudi med katoličani napraviti razdor, ki je dobri stvari v veliko škodo.
Pri nas je hvala Bogu bolje. Krščansko-misleči Slovenci smo sedaj jedini kakor malo kedaj, in to je prvi pogoj za napredek. Treba le, da vsakdo tudi gledo časnikov stori svojo dolžnost s tem, da z naročeva-njem, dopisovanjem in razširjanjem krščanskih listov postanemo vsi goreči apostoli krščanskega časopisja!
Velikonemška ideja.
Kaj je bila Nemčija pred sto leti in danes? Uresničile so se sanje nemških pesnikov, Nemčija je danes mogočna država, ki tekmuje z drugimi za prvenstvo na političnem in gospodarskem polju. V zadnjih desetletjih je nemška industrija nečuveno napredovala. Mesta so vidoma rasla, tovarne so se množile kakor gobe po dežju, in danes jo Nemčija tudi na morju velevlast, s katero mora Evrojia računati. Vzroki tega napredka in razvoja so jasni: Vztrajnost in odločnost merodajnih krogov, praktična razumnost in marljivost ljudstva v obče.
Kulturni in gospodarski napredek pa dandanes ni nikjer omejen na državne meje, temveč blagodejno vpliva na sosede, ki so vsprejemljivi za duševni in telesni napredek. In ravno vsled tega smemo trditi, da je kultura v širšem pomenu besede mejnarodna last. Narod je drugemu učitelj, ki posreduje pridobitve človeškega uma in dlana. Tem naravneje pa je, da spaja neka duševna vez narod, če tudi je politično razdeljen. In zato
LISTE
Šest dni v Italiji.
Spisal Martinkov.
(Dalje.)
Za prvo pot sem se nagledal Vidma, zato sem se vrnil proti kolodvoru v hotel. Med potom gledam fante z dežele, ki se peljejo na vozeh na vojaški nabor. To je vpitje in petje, še huje kakor pri nas, a videmskih meščanov to ne moti posebno, morajo že imeti trdnejše živce, kakor pa Ljubljančani; vsaj patrolje ni videti nikjer, kakor pri nas ob taki priliki. Nasproti mi pridejo tudi vojaki. Prav zali fantje so, če se ne motim, se jim pravi »Alpini«. Kmalu za njimi pride oddelek kavalerije. Ta mi pa ni ugajala. Konji so nekam majhni in čokati, nič vojaškega nimajo na sebi v primeri z našimi ogrskimi kopitarji.
Ob 10. uri sem zopet v hotelu. Ker se mislim odpeljati dalje po Laškem, naročim kosilo, a ker je bil »manzo pocco duro«, naročim si »zuppa di pane« in »vitello«. Zadnje je neka ondotna narodna jed ki je pa znana tudi v ljubljanski okolici, zlasti na , Posavji. Pozabiti ne smem, da so v hotelun kl po svoji velikosti ni ravno zadnji in js dobro obiskan, po stenah krščanske nodnbe.
Zanimala me je posebno ona, ki je predstavljala morivnega angelja v Egiptu. To je nekaj strašnega. Na nebu se med črnimi oblaki razloči angelj, imajoč v roki blisek, spodaj pa se vidijo * polmraku cele skupine mater, žalujočih po mrtvih prvorojencih, ki jih drže v naročju. In pri nas? Bog ne daj, da bi visela v naših hotelih podoba količkaj verskega značaja, to bi žalilo krivonosega agenta ali pa tudi naprednega domačina.
Okoli poludvanajste odrine vlak iz Vidma proti Benetkam. Meni ni bilo samo na tem, da gledam in spoznavam ondotno življenje po večjih mestih, ampak sklenil sem si ogledati, kako je v manjših mestih, zato se poljem za enkrat samo do Conegliana. Vožnja je kaj zanimiva. Vlak drči po ravnem polju. Vsaka njiva jc okoli in okolfobrastena s trto, ki se steza od drevesa do drevesa. Od daleč se že vidi velik, prostran prod. po katerem drvi Tagliamento proti morju. Zelo je podobna ta reka Savi pri Ježici in Črnučah, le da je železnični mest mnogo daljši čez Tagliamento, kakor čez Savo. Se daljši je nekoliko višje od železničnega mostu leseni most za vožnjo in pešpot.
V kupeju sem se seznanil tudi s Poljakom in njegovo soprogo, s katerima sem se razgovarjal dalj časa o Slovencih. Videti je bilo, da še precej pozna južnoslovanske razmere. Pcsebno je zanima! gospo naš jezik
in njegova izgovarjava. Zapisal sem, kolikor je bilo mogoče, nekatero naše besede ter jih bral, a tudi onadva sta jih izgovarjala prav gladko in hvalila, kako je naš jezik mehak in blagoglasen. Naš razgovor poslušal je neki laški kapucin. Tudi on se je zanimal za to izgovarjavo, a kar šlo mu ni ; nekaterih črk kar ni mogel spraviti iz ust. Stavim, da bi za celi svet ne spravil iz ust našega pregovora : »Z Ježice čez cesto v Stožice in iz Stožic čez cesto na Ježicoe.
Med takimi prijaznimi in smešnimi pogovori minul je hiti o čas, da sem komaj zapazil prijazna mesta Pordenono in Saeile in prav težko sem se poslovil ob klicu »Co-negliano« od prijazne družbe. Lonegliano je majhno mesto, šteje menda dobrih 8000 ljudi, a ima čudovito lepo lego.
Dočim leži Videm v ravnini, sloni Co-negliano ob skrajnih izrastkih Alp, ki sc na tej strani približajo železni cesti. Od kolodvora do mesta drži prijazen drevored, katerega sklepa neki ča.-tno zidan vhod kakor slavolok. Zdelo so mi jc potrebno, da bi se dal malo pomladiti, zato stopim v brivnico. Bil je ravno prostor, zato pridem hitro na vrsto. Naposled izrazim brivcu željo, da bi rad koga dobil, ki bi mi pokazal znamenitosti mesta. Z veseljem se ponudi sam, da mi razkaže mesto. Ogledam si najprejo ondotno glavno cerkev, ki ima v velikem ol-
tarju sliko od Cime, predstavljajočo Mater božjo. Cima je bil izvrsten slikar in tukajšnji domačin, ki je pa mnogo slikal v Benetkah. Živel je v začetku 16. stoletja. Njegov ko-lorit je tako živ in krasen, da se da primerjati s Ticijanovim, včasih ga celo prekosi. Posebno se to kaže na sliki, predstavljajoči zaroko sv. Katarino z Jezusom v župni cerkvi sv. Roka, katero sva si tudi ogledala Do sedaj nisem imel še prilike, da bi si ogledal navadno laško gostilno od znotraj, zato stopim v tako »locando«. Tu imajo sode prav ondi, kjer so pivci, ne v kleti, kakor pri nas. Vino točijo v majolike, držeče po liter, pol in še manj. Meni je to vse jako ugajalo. Bilo je pa tudi vso lepo snažno, a vino izborilo. Meni so je zdelo vino nekoliko zapeljivo, zato sem ga le bolj po malem pokušal, a moj »ciceron« je bil druge misli, ta je hitreje izpraznil posodo. Zapustivši gostilno greva po strmeji ulici proti gradu, ki se vzdiga nad mestom. Pet jo bil nekam samoten in nevaren, vsaj meni se jo tako zdelo, zato pustim svojega kažipota naprej, a jaz korakam za njim. Pa tako sumničenje od mojo strani je bilo popolno neopravičeno, kakor sem se pozneje prepričal, no pa človek je med tujci zmiraj nekam nezaupljiv — kaj hočemo. Ko prideva vrh hriba na grad, razprostre se prekrasen razgled na mesto in okolico.	flta-lR<1»
se nikakor ne čudimo, da avstrijski Nemci b ponosom zro na svoje krvne brate v Nemčiji in so čutijo kot sinovi ene matere.
Toda ta nemški narodni ponos je čim-dalje ogromneji in neznosneji. Nemški sovi nizem vzbuja vsepovsod resne pomisleke, , kajti vsenemška ideja se širi že preko dr žavnih in naravnih mej ter sega na tuje ozemlje. Mi ne sodimo vsoh avstrijskih Nemcev po Woll'u .n Schonererju, vendar je j istina, da se vedno množi število onih kri -čačev, ki brezvestno lažejo o zatiranju Nem- ! cev v Avstriji ter kličejo svoje brate onkraj črnožoltih mejnikov na pomoč.
Sicer smo uverjeni, da uradna politika nemške državo iz raznih v/.rokov želi obstanek avstrijske države, toda kaj druzega je oficijelna politika, nego ljudsko mišljenja in gibanje. Knez Bismarck je sam priznal, da so k zjedinjenju Nemčije največ pripomogli nemški učitelji, ki so širili nemško narodno idejo in mladino vzgajali v duhu nemške vzajemnosti. Že desetletja preje je bila Nemčija v ideji, v duhu zjedinjena, nego se je izvršilo formalno zjedinjenje raznih državic pod žezlom pruskih kraljev.
In taki nemški pesniki, učitelji, pijonirji vsenemške ideje še niso izumrli. Pogosto so sejani po nemški državi ter goje težnje po vzhodu.
Tako je nedavno znani pantoist Eduard pl. Hartmann v listu »Gegen\vart« objavil članek, v katerem prorokuje bodočnost nemške države. On opisuje Nemčijo kot silni kolos, kot velikana na suhem in na morju, kot solnce, okoli katerega se sučejo manjši svetovi kot satelitje. No, mej te satelite prišteva tudi Avstrijo. On trdi, da velikonetnški fantasti žele, naj bi se one avstrijske dežele, ki so »davno pripadale Nemčiji«, združile z nemškim državnim telesom. Nemčija potrebuje pristanišča v Sredozemskem morju, zato mora Avstrija biti nemška.
Konečno pa nemški prorok zakliče pan-germanom : »V istini potrebujemo prista nišča na Adrijanskem morju ; Avstrijo bi bilo lahko dobiti, ali težko upravljati. Ko bi Avstrija bila naša, bili bi tudi katoliški poslanci, in morali bi tirati »rimsko« politiko, kakor danes centrum odločuje v državi. Zato Avstrije ne moremo potrebovati, dokler se ne izvede agitacija : »Osvobodimo se od Rima !« Le tedaj pojde gladko, ko ne bode treba z mečem reševati srednje-evropsko vprašanje. Nemško Avstrijo vsprejeli bomo v svoj državni organizem, sklenili ž njo carinsko in vojno zvezo, kakor z Nizozemskim. Ogerska bode samostalna kraljevina, ki bode podpirala naše težnje. A treba je še čakati; potrebujemo časa. da si naberemo moči za bodoče načrte in namene«. Tako torej, to je najnovejša nemška politična pesem, ki odmeva tudi po avstrijskih pokrajinah.
Ali je potem čudno, da se ne moremo ogrevati za zvezo z Nemčijo ? Ali ni naravno, da nimamo pravega zaupanja do onih, ki hočejo graditi nemški most od severa do Trsta preko slovenske zemlje ? Mi ne trdimo, da se nemški cesar vtika v naše notranje razmere. Tudi ne vprašamo, ali je on obsodil Badenijevi jezikovni naredbi. Istina pa je, česar sam »Fremdenblatt« ne taji, da je prejšnja vlada posebno z ozirom na trojno zvezo preklicala jezikovni naredbi, kakor je moral svoj čas odstopiti grol Badeni iz istih razlogov.
Zato pa trdimo, da se preje, radikalno ne premeni naš notranji zistem, dokler traje trodržavna zveza v sedanji obliki. Ali je to v korist državi, o tem naj razsojajo oni, katerim je izročena naloga. Naše trdno prepričanje je, da je v Avstriji nemogoče vla dati brez Nemcev ali celo proti Nemcem. Istotako pa je nemogoče vladati tudi brez Slovanov ali celo proti Slovanom. Ravno Slovani morejo biti oni močni jez, ob katerem se bode razbila nemška povodenj. Zato kličemo: Caveant consules ! Ko so spali, je prišel sovražnik . . .
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. januvarija.
Notranjeavstrijski položaj še sedaj ni pojašnjon, akoravno so gotovi viri pred nedavnim trdili, da dobi Avstrija novo mi-nisterstvo že v prvi polovici t. m. Vkljub temu pa pl. Koerber le še ni zdvojil nad konečno rešitviio težavne naloge in so še
vedno marljivo razgovarja z raznimi stran karskimi politiki. 1'redvčeranjim jo dalje čaBa konferiral b poslanci vitezom Ja\vorskim, dr. Kaizlom in dr. Ebonliochom, drugi dan dopoldne so je razgovarjal s posl. dr. Kath-reinom in pozneje je skušal izvedeti mnenje nemškega levičarja Pradeja. Kaj je bodoči mož govoril s prvoimenovanimi možmi in kaj je pri njih dosegel, javnosti še ni znano, ker menda ti možje str< go zaupnih razgovorov niso hoteli obešati na velik zvon. Bolj • vesten« je pa v tem oziru poslanec Prade, ki je takoj razbobnal v svet svoje in Ivoer-berje-e važneje izjave ter s tem pokazal, kako dobro zna zastopati interese nemških levičarjev. Seveda mož ni povedal prav vsega, ker bi se morda nekoliko pokvaril »imenitni« vspeh te konference, marveč razodel je samo, da je razgovor trajal dve uri, da jo pl. Koerber izjavil, da imajo ti razgovori samo značaj »neobveznih dogovorov«, ker še nima oficijelne naloge za svojo poskuse, ter konečno, da Koerber ne more izpolniti pogojev, pod katerimi so nemški liberalci voljni vsprejeti mesto ministra brez portfelja. Posl. Prado jo baje tudi kar na ravnost svetoval, naj se Koerber v tem oziru ne obrača na njego\o stranko. — O tej zadevi se bo sedaj posvetoval levičarski izvršilni odbor, ki je jedini kompetenten za tako važno razsodbo. Odbor se snide baje 17. t m. Da so bode vsled tega znatno zavlekla rešitev krize, je umevno, in niti ob sklepu delegacijskega zasedanja ne dobimo novega ministerstva. — To pa ravno žele nemški levičarji, ker hočejo kar najdalje zavleči parlamentarno rešitev državnih potreb. To je pred vsem razvidno iz pisave dunajske Židinje »N. Fr. Presse«, ki pravi, da jo veliko važnosti vprašanje, katero stranke bodo dobile vpliv pri bodoči vladi, ker se tu gre predvsem za odobrenje nagodbenih naredeb in posebno porazdelitvenega zakona. Ogerski ministerski predsednik je namreč izjavil, da pričakuje rešitve v najkrajšem času že z ozirom na to, da je kvota določena le do 1. julija letos. Stranke pa, si mislijo levičarji, katerim se s portfelji zavežejo roke, morajo glasovati za te naredbe. — V tem ravno tiči vzrok, da se zadeva tako doigo zavlačuje in menda so tudi desničarji tako pametni, da ne bodo ničesa obljubili, česar ne smejo storiti. — To pa tudi kaže, da je spravno vprašanje sedaj še zelo v ozadju.
Skupni, vojni proračun je avstrijska delegacija odobrila brez spremembe, le resolucija glede prodaje smodnika za streljanje proti toči je prodrla, ne da bi jo bila sprožila skupna vlada. Svojim izjavam mej sedaj dovršeno proračunsko razpravo so ostali zvesti samo češki delegati, ki niso hoteli dati glasov sedanji vladi iz dovolj znanih razlogov. Levičarji so bili razdeljeni, delegati ostale desnice so pa neustrašeno šli v boj za skupne potrebe. Grof Goluhovski je sedaj lahko ponosen na svoj uspeh, kar je v svojih govorih tudi opetovano pokazal, ko je nskako zapovedujoče odgovarjal na razne opravičene pritožbe glede armade. Posebno značilna je njegova izjava, da vojna uprava odklanja odgovornost za samomore v armadi, in da mora verski čuti prinesti vsak novinec že seboj. Delegati bi bili tu lahko pojasnili, da je nemalo samomorov mej vojaki kriva prevelika strogost v armadi, ki v tem slučaju težko odklanja odgovornost. Ker se tiče verskega čuta, bi se mu lahko zavrnilo, da sicer nikdo ne ne pričakuje kdove kakih napredkov v verskem oziru pri vojakih, a skuša naj se ohraniti to, kar vsak prinese seboj, mesto da se mirnim očesom gledajo naprave in navade, ki vselej ne pospešujejo verskega čuta.
Iiourgeois o položaju v Franciji. Te dni se je sošlo nekaj članov francoskega republikanskega odbora, da izvedo nekaj republikanskih preosnov in načrtov. Pri tej priliki je imel znani vodja republikancev Leon Bourgeois daljši govor, v katerem je najprej obsodil Melinejevo politiko in povedal, da hoče sedanja vlada braniti lc republiko. Potem je govornik prešel na bližnje senatne volitve ter govoril o programu ra dikalne stranke. Svari) je mož pred »reak cijonarnimi elementi«, ki skušajo preosno-vati republiko. To so ljudje, ki imajo na jeziku »domovino« in »armado«, v resnici pa pobijajo republiko. Konečno pa je jel udrihati no Ulerikalizmir ter naravnost._zahteval
izjemnih zakonov proti raznim kongregaci-jam. No, ta republiko »ohranjujoči« govor ne bo Bourgeoisovim somišljenikom prav nič koristil, ker njih samih ne more bolj preslepiti, kakor so že, zunanji svet pa ve, da Bourgeois ni mož, kateremu bi so moralo vso klanjati.
Mej Nemčijo in Anglijo še ni defi-nitivno rešeno preporno vprašanje glede zaplembe nemških ladij v južno afriškem vodovju. Poštni parnik »Ilerzog« je sicer že osvobojen, ne tako pa »Bundesrath«, na katerem jo gotovim krogom v Nemčiji še največ ležeče. Nemftka vlada je sicer dobila iz Londona noto, iz katere je razvidno, kakor sama pravi, da je v kratkem pričakovati po-voljne rešitve spornega vprašanja, toda ljudstvo tega ne veruje, ker je trdno prepričano, da bo berolinska vlada storila vse korake, da izposluje od Anglije popolno zadoščenje. Toda tu se ljudstvo zelo vara. ker preveč zaupa državnemu tajniku Bvilovvu. Pomniti namreč treba, da vlada mej Berolinom in Londonom »Grossmutter-Politik«, in dokler se to ne suremeni, se Angliji od strani nemško vlade no bo skrivil niti las. Bttlo\v bo stvar že tako uravnal, da »zadoščenje« ne bo posebno veliko, na interese Nemčije in pa na splošno pravo so mu pa ni treba posebno ozirati.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. januvarija.
Priprave za katoliški shod. Zadnji čas so se napravili potrebni koraki, da se osnuje pripravljalni odbor za II. slovenski katoliški shod, ki takoj prične s svojimi pripravljalnimi deli.
V II. rednem koncertu Glasbene Matice, v sredo dne 17. t. m. nastopi poleg c. kr. komornega virtuoza Fr. Ondfičeka in pevskega zbora »Glasbene Matice« prvikrat samostojno novi šolski zbor, kateri ee je v lanskem šolskem letu izobraževati začol, sedaj v II. oddelku šolsko petje glasbene šole obiskuje ter do danes rednih učencev tega predmeta nad 120 mladih pevskih sil šteje. Pri prvem svojem nastopu v koncertu pel bo ta zbor štiri večje zbore in sicer Haydnov velečasten zbor »Nebesje oznanja mogočnost božjo« iz oratorija Stvarjenje; Anton Foersterjevo skladbo »Beseda sladka, domovina«, mešan zbor a capella (kateri so pri tej priliki, kolikor je nam znano, sploh prvikrat v Ljubljani v javnem koncertu izvaja) , — dalje poje prekrasni tretji zbor »Eia mater, fons amoris« iz Ant. Dvorakove velike skladbe Stabat mater in slednjič iz Iliindelovega oratorija »Mesija« mogočno velečasten zbor »Aleluja ! Bog naš gospod vladar je mogočen«.
Od ljubljanskega magistrata smo prejeli nastopne vrste : V smislu sklopa občinskega sveta z dne 29. m. m. prosim si. uredništvo — oprt na § 19 tiskovnega za kona z dne 17. decembra 1862 drž. zak. št 6 ex 1863 — da glede na opomnje, ki so v 294. št. »Slovenca« z dno 23. m. m. priobčene bile pod zaglavjem »Ljubljanski občinski svet in škofovi zavodi« blagovoli priobčiti naslednji uradni popravek: 1. Ni res, »da škof ne bo zidal v Ljubljani zavodov, ker mu stavijo na magistratu nalašč take zapreke, da jih mora prestaviti iz Ljubljane« ; res pa je, da mestni magistrat kne-zoškofu glede gradnje njegovih zavodov ni-kakih zaprek stavil ni. — 2. Ni res, da je »Narod« zapovedal, da zavodov ne sme biti v Ljubljani in da so ga mestni zastopniki poslušali; res pa je, da občinski svet o tej zadevi, ki je bila na dnevnem redu seje dne 19. decembra m. 1., sploh še sklepal ni, ker je meni tega dne došlo z dne 16. decembra m. 1. datovano pismo, s katerim je knezo škof preklical svojo dotično pri mestnem magistratu vloženo prošnjo. — 3. Ni res, da bi ta sklep naredil kako škodo ljubljanskemu mestu ; res pa je, da tega sklepa še bilo m in da se zato — dokler knezoškof ne da občinskemu svetu prilike, da o stvari sklepa — o kakej škodi sploh govoriti no more. — 4. Ni res, da bi občinski svetniki hoteli tudi nunsko šolo iztisniti iz Ljubljane; res pa je, da so o čem takem v občinskem svetu še nikdar govorilo ni in da med mestnim magistratom in c. kr. mestnim šolskim svetom po jodnej, ter med uršulin-skim samostanom in vodstvom uržulinskih
javnih šol po drugej strani vlada najprijaznejše ra/.merje. Župan : Iv. Hribar.
Goriške novice. V torek zvečer se je hotel v vojašnici na goriškem gradu neki vojak ustreliti. Prvi strel ga ni zadel, ko je vojak drugič poskušal, so ga tovariši zadržali. — Znani Adolfo Codermaz baj« zapusti Gorico in se za vodno preseli v blaženo Italijo. Srečno pot! — Krčmarji v Gorici morajo od novega leta sem zapirati že ob de seti uri zvečer. Ker je za gostilne, koder se ustavljajo ljudje z dežele, ta naredba neumestna, hočejo se pritožiti na pristojno mesto. — V Kanalu so na pokopališču neznani ljudje dne 9. t. m. odkopali neki grob. Razširila se je namreč govorica, da jo bil v tem grobu skrivaj pokopan Križnič, kovač iz Deske, ki je minulo leto zginil. Našli niso ničesa. Sedaj sodišče zasleduje ponočne grobokope. — V noči od 7. na 8. t. m. so v Tržiču tatjo ulomili v d&vkarijo, da bi oropali blagajnico, v kateri je okoli 40.000 kron denarja in nad 100 000 depozitov. Ropot pa je preplašil ptičke, da so lačni odleteli.
Štajerske novice. V Št. Ilju v slov. goricah je razpisana nadučiteljska služba. Nemci po svojih listih prigovarjajo nemškim učiteljem, ki so usposobljeni tudi za slovenski pouk, naj prosijo za to mesto. Prošnje je treba vlagati do 31. t. m Mi pa upamo, da se bodo zganili slovenski učitelji in prosili za to mesto, ki je v narodnem oziru velike važnosti. — Novi sodnik v Ptuju, dr. Glas, je odločen nemški naci-jonalec. Iver je še pristav dr. Bošek, ki je zmožen slovenščine, premeščen v Ljubno med Nemce, ni sedaj v Ptuju nobenega sodnika, ki bi bil popolnoma zmožen slovenščine. — Okrajni zastop marenberški je za tekoče leto sklenil 83% doklad. Lopo je to nomčursko gospodarstvo! — Dne 8. t. m. zvečer so se fantje pri Sv. Marku poleg Ptuja iz gostilne gredoč sprli. Neki Matečev Jože z nožem zabodo v vrat Vida Bezjaka, da je bil kmalu mrtev. Nesrečno žganje! — Na Ponikvi je umrl 651etni posestnik in vrli narodnjak I. Sovič.
Od Rečice v savinski dolini, 10. ja nuvanja 19u0. Nekateri ljudje se zdijo sami sebi neprimerljivo pametni, kadar počenjajo usodne neumnosti Dopisnik v »Slov. Narodu« iz našega okraja hodi okoli z zmagovalnim obličjem, a pravzaprav škoduje sebi in slov. ljudstvu. Le vlezimo se štaj. Slovenci v prihodnjem stoletji v grob, če se začne tudi pri nas bratomorni prepir! Vse govori, da je omenjeni dopisun redkobrki mladenič, ki je nedavno prišel čez mejo v Zadrečko dolino, kjer jo začel trgovino. Vse govori, da je on moralični ali celo dejanski povzročitelj atentata, ko je v Šmartnu pri Gornjem gradu priletel kamen v voz mirnih popotnikov. Njegovo ime je nekoliko v sorodstvu z besedo »šlendrijan«. Ta gospodič je prinesel svoj »punkeljček« v naš okraj in v njem nič druzega, nego kranjski prepir, katerega tukaj prodaja. Radi sprejemamo tudi od nasprotnikov dobre misli, vodilne ideje. A to vedno in oholo pisarenje o na šem kmetijskem društvu s pravico konsum-nega že preseda vsem. Najprej so se dopisi naslavljali iz Mozirja, kar je ustavil kategoričen popravek v »Slov. Narodu«. Potlej so se naslavljali iz našega trga, iz Gor-njegagrada in slednjič iz gornjegraskega okraja. Reklo se je, da bo naše društvo mrtvorojeno dote Ko je pa vendar zakričalo pri rojstvu, da se je daleč čulo, prerokovali so mu kratko življenje proti izkušnji, da na glasu močni otroci ne umrjejo kmalu. V zadnjem dopisu v »Slov. Nar.« od 5. ja-nuvarja t. 1. mu obetajo še dve leti življenja. To je slično, kakor o klerikalnem zmaju, katerega so že poteptali, pomorili, a še vedno živi. V dopisu od 5. jan. t. 1. prime dopisun za staro orožje vseh solistov. Ker ne more stvari do živega, napada osebe, zlasti uslužbence konsumnega drušiva, in našteva njih napako. To so Vam fenominalne ideje! "Obmejni štaj. Slovenci, ki se borite s politično in gospodarsko močnejšim nasprotnikom, koroški Slovenci, ki se vojskujete za narodno šole, delavci in delavke, ki stočete pod socijalno bedo, pustite vso drugo, glejte, strmite, kakšne uslužbence ima konsumno društvo na Rečici! Vi slov. deželni in dr» žavni poslanci skupaj, skupaj k posvetovanju in zborovaniu. da sklenete ostro re
solucijo proti trem osebicam konsutnnega društva na Rečici!! Revni »Slov. Narod«, s čim bi mašil svoje zevajoče predale, če ne bi bilo tega društva, ko je vendar zadnji dolgovezni dopis o tem društvu že blizu deseti! Blagoslavljaj dan ustanovitve tega društva, blagoslavljaj ga s solzami! Ci Ti zopet zmanjka gradiva, poročaj, kake napake imajo, kakšne gnusobe počenjajo miši in podgane v tem društvu ! Gospodine Malovrhe, pod Vašim uredništvom je postal »SI. Narod« list za cronique scandaleuse t. j. klatarski list nad in pod črto. Kaj porečete, ako mi objavimo pikantne dogodivščine, katere ste Vi doživeli v spodnještaj. žup-niščih a li Sv. Jedert nad Laškim, sv. Marjeta pri Rimskih toplicah itd. O, lepa si oda l loracijeva, ki slaviš tatov boga, Merkurija! — Dopis smeši tudi sv. mašniško posve-čenje. To je najbrž skrpucalo uredništvo in pritaknilo. Ne moremo si med nami misliti tako frivolnega človeka, ki bi smešil, kar je nam sveto. Te vrste zopet pričajo, kako prav je svaril Vaš prevzvišeni knez in škof svoje vernike pred »Slov. Nar.« — Končno dopisnik Se zadnje volitve napeljava na svoj mlin. Izid teh volitev so določile krajevne razmere in nič druzega. Sicer se pa upravičeno bojimo, da se bo sedaj začelo nem žkutariti tudi po našem deviško slovenskem okraju. Ali bo prihodnje stoletje naše, slo vansko ?
Is Središča se nam piše: Kakor je »Slovenecc že poročal, je umrl zadnji dan preteklega leta dne 31. decembra na Dobrni pri Celju preč. gospod Karol G a j š e k, zlato-mašnik, častni kanonik, knezoškofijski kon-zistorijalni svetovalec, odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono in spominsko svetinjo za 4Uletno službovanje, vpckojeni župnik in dosluženi dekan v 73. letu svoje starosti. Njegov prav lepi pogreb se je vršil dne 2. t. m. Velika množica ljudij, ki so se aešli tudi od sosednjih župnij, ter 22 njegovih sobratov ga je spremljalo k zadnjemu počitku. Blagi pokojni je bil rojen dne 20. oktobra 1826 v Vojniku in v mašnika posvečen dne 6. julija 1S48. Služboval je kot kaplan v Galiciji, na Vranskem, v Laškem trgu, pri Sv. Martinu pri Slov. Gradcu, v Skalah. Grižah in na Vidmu. Postal je potem provizor in župnik pri Sv. Florijanu na Boču. Odtod pa se je preselil na Dobrno, kjer je župnikoval blizo 30 let od leta 1869 do 1899. Imenovan je bil na Dobrni tudi še dekanom, a je moral to dostojanstvo odložiti vsled noge, ki mu jo je pohabljala huda in nevarna bolezen pred petimi leti. Pokojni mož je bil blagega značaja, duhovnik skoz in skoz. V javnosti ni nastopal, najmanj pa na politiškem polju, delal pa je tem ne-umornejše v vinogradu Gospodovem. O tem more najbolj pričati župnija dobrnska sama in vsa njena okolica; o tem priča tudi cerkev Matere Božje, ki se sme ponašati s svojo znotranjo in zunanjo lepoto, katero jej je oskrbel za Čast božjo vneti pokojni gospod. Kakor že rečeno, mu je huda in nevarna bolezen pohabila nogo tako, da mu skoro prav nič več ni mogla služiti. Opiral se je torej blizu štiri leta na berglje in se dal voziti na majhnem vozičku. Vkljub temu je še opravljal svoje dolžnosti skoro vedno doma in v cerkvi do lanskega poletja ter je bil v svoji veliki nadlogi vendar skrajno potrpežljiv in v božjo voljo udan. S svojo prijaznostjo in ljubeznjivostjo si je pridobil veliko prijateljev in čestilcev ne le med svojimi so-brati, atnpak tudi med lajiki iz vseh stanov, posebno pa med topličarji, ki pohajajo do brnske toplice. Zato pa je bilo tudi njegovo ime znano na daleč. Leta 1893 je bil postal častni kanonik ter konzistorijalni svetovalec in ko je leta 1899 obhajal svojo zlato mašo, spomnil se je njegovih velikih zaslug v cerkvi in šoli tudi presvetli cesar, ki ga je odlikoval z zlatim zaslužnim križcem s krono. Ker so njegove moči jele lansko spomlad vidno pešati, podal se je v pokoj, kateremu pa je sledil primeroma v kratkem času večni pokoj, katerega mu pač mora vsak želeti, ki je kedaj imel priliko ga spoznavati in ž njim občevati. R. I. P.
Koledarski kolek. Včerajšnja uradna »Wiener Ztg.« je objavila naredbo lin. mi-nisterstva, da se more do konca septembra t. 1. zahtevati povračilo za koleke od neprodanih in neobrabljenih koledarjev. To povračilo pa more zahtevati le tisti, ki je
kolek plačal, torej založniki domačih in prodajalci inozemskih koledarjev.
Iz Reke. Dne 10. t. m. pokopali smo našega blagega prošta Nikolaja Fulvija Re-čana, opata s. Jacobi ad Palum (Opatija"). Služboval je nekedaj v Kuželu ob kranjski meji in v Lokvah, od koder je prišel pred devetimi leti v reški kapitelj. Pokojnik se ju rad spominjal svojega službovanja ob moji slovenski, kjer je večkrat v dotiko prišel z onostransko duhovščino in narodom, čegar vesele pesmi so mu ostale vedno v spominu. Bil je dober duhovnik, mož blagega in mirnega značaja, obče zelo priljubljen, kar je pokazala obilna udeležitev pri sprevodu, katerega se je udeležila tudi hrv. sušaska gimnazija. Došlo je obilno število duhovnikov in redovnikov, dobro je bila zastopana tudi tržaška škofija. Skoda da ni mogel do jI i ni-kt»do iz Senja, kjer je besnela strašna burja, in zaprečila odhod parobroda, dočim smo imeli v Reki popolnoma tišino. Počivaj v miru, blaga duša. — Naša v svečenstvu že tak.> nepreobilna škofija — zgubila je v malo dnevih tri delavne moči. dobre duhovne. Poleg pok. prošta umrl i« v Starem gradu pod Senjem tamkajšnji župnik Ivan Kap. Turina. še v jakih letih. Bil je dober duhoven, pred kratkem imenovan »prisednik duh. stola« in podarcidjakon ali dekan, zna-čajen Hrvat. V Grižanih v Vinodolu pa je bil 10. t. m. pogreb Mat. Martinčica, župnika — ki je še le pred kratkim došel tje i/. Gerova. — Tukaj se nekaj sliši, kakor da bi se imela vrniti v Reko v sodnijo zopet hrvaščina z hrv. zakonikom — kar bi bilo prav in pošteno, da se popravi storjena krivica — ali kedo zna, kaj za tem grmom tiči, korist ali pa še veča nevarnost? Reški mažarski tednik »Teragerpart« premenil se je v dnevnik. Gotovo mora imeti več podpore kot bravcev, čeravno Mažari pridno skrbijo, da se njih govor po mestu širi, ker ei so začeli tudi sluge in služkinje in druge enake s Mažarskega naročati. Ali mora|o tudi za te novine izhajati — kali ?
S Trsata. Naše svetišče je bilo tudi v pretečenem letu dobro obiskano. Obhajancev samih bilo je vkupno 340o0, sicer nekoliko manj, kakor v pretočenem letu ko jih je bilo nekaj čez 3700 ), al i ozreti se mora na to, da je bilo ravno ob glavnih shodih slabo vreme, in da so materijalna sredstva pre-tečeno leto bila mnogo slabša. Vendar se je ne glede na to v zadnjih desetih letih število pobožnih podvojilo. Največji broj romarjev je seveda Hrvatov, saj smo na Hrvaškem, ali veliki broj je — treba reči tudi Slovencev, zlasti Notranjcev, saj se hvala Mariji poznanje tega starodavnega svetišča zopet širi. Namenjenih je bilo nekoliko stotin romarjev iz Slavonije, ali ker niso mogli dobiti popusta na železnici, morali so za letos izostati. Upamo, da bodo to leto prireditelji romanj od tam srečnejši. Bili sti na potu v Loret tukaj dve romanji z Ogerskega, vsa-kikrat po par stotin in še več. Pri enem teh romanj imeli so slovaški, mažarski in nemški nagovor. — Poročenih je bilo letos v naši romarski cerkvi 211 parov, a v župni trsaški cerk\i 72 parov, v tej zadnji cerkvi 271 krščenih; pokopanih je bilo 157. — Prilagam vijolico, katera se je razcvetla letos, te dni, na našem vrtu zunaj na prostem. Vreme smo imeli decembra meseca mrzlo, tudi nekaj snega, ki pa ni trajal dolgo, — dalje časa so ga imeli okolo Opatije na istrski strani, potem je bilo deževno, zdaj se je začela zopet nekaj malo burja oglašati, katero pa imamo raje nego dež.
Opatija v nevarnosti? Z vso re zervo poroča neki ondotni list, da so zasledili pod Opatijo polno votlin in da je velika nevarnost za celo zdravilišče. Ravnateljstvo zdravišča je naročilo dvema francoskima inženerjema, naj se poučita o zadevi.
Imenovan je poštnim praktikantom Anton Dulanskv iz Gorenje Save, in sicer za Ljubljano
V Dubrovniku je pri dopolnilni vo-litvi za deželni sabor zmagal skupni hrvatski kandidat E. Katic. Dobil je 180 glasov, italijanaški protikandidat Božo Banac je dobil samo 53 glasov. Srbi se niso udeležili volitve.
Za tifuzom obolelo je te dni na Rakeku pet oseb v štirih hišah in sicer skoro istodobno. Kako ie bolezen nastala, se ne
ve, sodijo pa, da je temu vzrok ondotna pitna voda.
Opuščeno društvo. Podružnica Ljubljana strokovnega društva avstrijskih slikarjev. pleskarjev in lakirarjev se je razšla, ker se udje niso za društvo nič zanimali. Bila je v socijalnodemokrutičnem snvslu ustanovljena
Jurij Schonerer se je že naveliča čakati, da dobi lO.OdO odpadnikov, in hoče dne 15. t. m. izstopiti iz katoliške cerkve. Le to še ni gotovo, ali hoče osrečiti protestante ali starokatolike.
V vodnjak je padel minulo soboto v Sirokoseti pri Kanderšah delavec Anton Mrzel, ki ga je ravno kopal, in so pri padcu tako poškodoval, da je kmalu nato umrl.
Tatvina v cerkvi. Iz cerkve Presv. Srca .lezusovoga v Ljubljani so ukradli tatje raz ultarja križ.
Sram jih bilo! Naši ljudje si si povsod enaki. Ako znajo drobiti nekaj nemških besed, ponašajo se ž njimi povsod kakor papagaji. In vendar smešijo svoj materinski jezik in sebe. Tako je te dni neki slovenski trgovec v Trstu na svoje slovensko pismo dobil od nekotra iz Belekrajine naslednji grozoviti odgovor: »Idi babe llinen nachricht bekotnen es ist doeh Corjes mit diesse preis jeder Zeit anderst Senden Sie mir 50 Kilo feigen a 17. fi. in kleine krence ist 8.50 100 Ko Rožice ist 10 11 Bahn Station Kari-stadt Croatien. Reclinung Post Veinnitz Unlr Krain Grisse Sie N. N.«
Utopljenec. Dne 10. januvarija pozno zvečer so na Savo, južne železnice, v mrtvašnico pripeljali moškega utopljenca, kateri utegne bili 20 do 30 let star. Bil je popol noma nag, le čevlje je imel na sebi; glavo golo brez las. Morda je bil že dalj časa v vodi. To je tretji utopljenec v enem letu! Skoro gotovo je utopljenec pilosekar Josip Valand, ki je nenadoma izginil iz Ljubljane.
Utopljenka. 1/. Semiča dne 11. jan. Dne 8. t. m. je nenadoma umrla Marjeta Boben z Vrtače št. 11 pri Semiču. Zjutraj je bila še pri sv. maši, okoli 10. ure pa je šla na Krupo prat. Ko je prala, se ji je zvr-telo v glavi, da je padla in se znatno ranila na glavi. Prišia je ob zavest in se utopila, dasi je voda na tem mestu zelo plitva. Ob treh popoludne so jo našli v vodi. Zapustila je več nedoraslih otrok. Prejšnji dan je bila pri sv. spovedi in sv. obhajilu, zato upamo, da je bila pripravljena.
Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu na Viču proti pogodbi in kavciji 400 K, letna plača 300 K in uradni pavšal 80 K. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu
*
Vinar na dopisnici. Mnogo kazen po vinarju smo že morali plačati za dopo-slane nam stare dopisnice. Mnogi pa tudi vinarsko marko pritisnejo k stari. V Gradcu je nekdo, ker ni imel vinarske znamko pri rokah, kar \inar pripečatil na dopisnico in zatrjevalo se nam je, da je bil tudi pripet na dopisnici veljaven.
Kronska denarna veljava pred sodiščem. Veliko zmed in napak vsepovsod napravlja novo uvedeno štetje v kronah namesto goldinarjih. Tak dogodek se je dogodil nekje pred sodiščem. Slo se je za 400 gld. dolga, ki se je moral z obrestmi po 5 % plačati. Sodba se je glasila: Dolžnik ima plačati v novem denarju 800 kron z 10 % obrestmi!
Iz uredništva. Na Japonskem nekje so imeli pred vhodom v uredniške prostore velikega lista na vratih zapisano z velikimi črkami: Vstop dovoljen le proti vstopnici, ki se plačuje z rokopisom — Pri nas sicer nimamo tega napisa pred vhodom v uredništvo, vendar pa naravnost, izjavljamo, da ne bomo vrat pred nosom zaprli nikomur, ki se skaže s tako vstopnico.
Analfabeti v Avstriji. Koncem leta 1899 je bilo analfabi tov : Na Nižje Avstrij skem 3%, na Predarlskem 3%, na Tirolskem 3%, na Gor. Avstrijskem 3%, na Solno-graškem. Moravskem, Ceftkem in Sleziji po 4%, na Štajerskem 10%, na Koroškem 13%, na Goriškem 21%, na Kranjskem 23%, v Dalmaciji 58%, v Istri 48%, v Galiciji 60%, v Bukovini 70%.
Najdražja mesta v Avatro-Ogerski so: 1. Karlovi vari. 2. Budimpešta, 3. Dunaj
in Trst. 4 Reichenberg, 5. Solnograd, Brno in Praga. 6. Inomost in Aussig, 7. Lvov, Krakov, Olomuc, Gradec. Najceneje se živi v Veršecu na — Ogerskem.
Nekaj statistike iz Avstro-Ogrske.
V	tostranski državni polovici je najbolj razširjena bolezen jetika ; pomori namreč 13 4 odstotkov prebivalcev. Na Ogrskem pa jih največ pobere prirojena življenjska slabost. Dočim jih pri nas umrje za to boleznijo 6 9 odst., jih umrje tam več nego še enkrat toliko, namreč 14 6 odst Zato pa narašča prebivalstvo v Avstriji za 13 odst., na Ogrskem le za 1 1 odst. In tako je v zadnjem petdesetletju zaostalo Ogrsko za cele 4 odst. — Najbolj zdrava dežela v monarhiji je — kakor znano — Tirolsko, kjer učaka od 100 oseb 34 starost črez 60 let, in od sto otrok pobere smrt le 36 pod petim letom. Najslabše v tem oziru je v Bukovini. Tu doživi od 100 ljudi le 12 šestdeseto leto, in otrok pomrje pred petim letom več nego polovica, namreč 59 odst. Tudi po spolu niso jednako razdeljeni. V deželah onstran Litvo pride na 50 4 odst., ženskih 496 odst. možkih, tostran Litve pa ju med 100 osebami 51 ženskih in 49 možkih! — Ženijo se na Ogrskem rajši nego pri nas; tu je namreč oženjenih 16'8 odst., tam pa 20 2 odst. — In še Židov ne smemo izpustiti. V tem oziru je pač najsrečnejše mesto Brody ; na 100 prebivalcev pride 81 Židov. Tudi Tarnopol z 51 odst, Kolomea s 54 odst. in Stanislav s 50 odst. imajo dovolj. Kakšno življenje mora biti v teh mestih, če že na Dunaju 9 odst. Židov dela take preglavice. In v Buda-Pešti jih pride na Bto glav 21!
Za inserate izdajo nekateri trgovci vsako leto velikanske svote, a vse gotovo presega liladellijska tvrdka \Vanamaker. Naročila je namreč pri „Philadelphia Recordu« za eno leto stran in plačala za to nič manj nego milijon dolarjev. Kake dohodke mora pač imeti \Vanamaker, ki ima poleg tega še veliko prodajalno v Ne\v-Yorku in plačuje svoje oglase še mnogim drugim časopisom!
Vedeževalk v Parizu je 1921 takih, ki na karte prorokujeio bodočnost, 103 modre žene prorokujejo z rok, 74 je pa sornnubul. Za manj nego 20 frankov ne morejo videti v bodočnost.
Nad 100 let starih oseb je po najnovejši statistiki: Na Švedskem 18, Norveškem 23. Škotskem 46, Nemškem 78, Francoskem 243, Angleškem 146, Španskem 401, Irskem 578.
»Journal de Bruzelles« je najstarejši bruseljski list v francoskem jeziku. Pričel je namreč izhajati v Lutihu 1. 1820 in se je I. 1840 preselil v Bruselj. Izprva je bil v verskih vprašanjih mlačen, s časom pa je vedno odločneje zagovarjal katoliška načela in ljud-ke pravice. Sedaj je vladno glasilo.
I>riištya.
(Društvo »Pravnik«) v Ljubljani bo imelo svojo redno glavno skupščino v sredo dne 24 januvarija t. 1., zvečer ob 8. uri v »Narodnem domu« (v pritlični sobi na levo). Dnevni red: 1. Nagovor načelnikov. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji. 3. Boročilo blagajnikovo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5 Volitev: a) društvenega načelnika; b) 10 odbornikov; c) računskih preglednikov. 6. Posamezni nasveti. — K obilni udeležbi vabi uljudno
odbor.
(Mestna hranilnica v Kranju.)
V	mesecu decembru I. 1899 vložilo je 287 strank 64.836 kron K) v., dvignilo pa 151 strank 39.555 kron 7 v.; 12 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 27.700 kron. — Stanje ulog iznaša z dnem 31. decembra 1899. leta 1,970.630 kron 69 v., in sicer brez kapitdizovanih uložnih obresti), stanje hipotečnih posojil pa 1,266.940 kron 60 vin. in denarni promet iznašal je meseca decembra
i 1899. leta 157.427 kron 37 v.
(Hranilnica in posojilnica U a i f f e i s s e n o v a p r i S v. K u n i g u n d i n a Pohorju) je imela svoj ustanovni shod minulo nedeljo po večernicah. Kmetje naši so se zbrali v j-iko obilnem številu. 'L i velikim zanimanjem s > poslušali razlaganje zadružnih pravil, katera jim )e jasno in poljudno pojasnjeval revizor »Zveze slovenskih posojilnic« v Celju, g Fran jo JoSt. Včeraj je-bilo novo izvolieno načelstv«) pri c. kr. notarju v Konjicah, da so e oskrbel i postavna legalizacija za registrovanje pri c. kr. okrožnem kot trgovskem sodišču v Celju. Bog : blagoslovi novo podjetje v prospeh gOBpo-; darske organizacije naših kmetov na zele-I nem Pohorju.
Dunaj, 12. januv. Sekeijski načelnik v naučnem ministerstvu Rezek je še vedno odločen za češkega, vitez ChlendoTski za poljskega ter grof vitez >Czyhlarz ali pa grof Knoll za levičarskega ministra brez portfelja. — Pl. Koerber je včeraj konferiral s posl. Funkejem.
Dunaj, 12. januv. (C. B.) Avstrijska delegacija je v današnji seji brez spremembe vsprejela izredni vojni proračun ter proračuna skupnega linanč-nega miriisterstva in najvišjega računskega dvora. Nato se je pričela razprava o proračunu za mornarico.
Dunaj, 12. jan. V kratkem se snidejo veljaki nemško-liberalnih strank, da se izjavijo, ali so zato, da se Kor-berjevemu ministerstvu pridruži tudi zaupnik nemško-liberalne stranke. Ta baje ni temu nasprotna, vendar je mnenja, da bi tako imenovanje ne doseglo svojega namena.
Vojaka t Južni Afriki.
Rešitev za nesrečno Whithovo posadko v Ladysmithu se bliža, tako trdijo angleški listi. Maršal Roberts in general Kitchener sta že došla v Kapstadt in 1200 strežnikov za ranjence je odšlo iz Durbana. Vse to kaže, da Buller ne bo več dolgo odlašal z odločilnim korakom. Mož se je bržkone ustrašil prihoda vrhovnega poveljnika ter se mu hoče predstaviti v Durbanu kot zmagovalec. Ali se mu posreči?
Londonskim listom so sedaj došla ob-širneja poročila o velikanskem burskem porazu pri Ladysmithu. Nič manj kot pet mož so jim Angleži ubili in 15 je ranjenih. Streljalo se je na burske čete s šestimi baterijami. Največ so trpeli Oranjci, katere so Transvalci potisnili v prve vrste, ker je baje tako velel predsednik Kriiger. Angleška izguba je zelo minimalna. Temu senzačnemu poročilu se dostavlja, da so poraženi Buri 8. t. m. zopet jeli streljati na Ladysmith.
London, 12. januv. Parlament se mogoče snide že 30. t. m.
London, 12. jan. General Methuen je zadnje dni obolel in se bržkone poda v domovino
London, 12. jan. .Standardu" tr-zojavljajo iz Durbana. da je 1200 indijskih strežnikov odšlo v ponedeljek proti Colenso, iz česar se da sklepati, da se Buller pripravlja na večjo akcijo.
London, 12. januvarija. Iz Alod-der-Rivera poročajo, da Buri niso prišli v Douglas (?).
London, 12. jan. Reuterjev urad poroča iz Rendsburga 8. t. m.: Odkar se je pripetila nezgoda polku Suffolk pri Colesbergu. je vse rnirn« na bojišču. Angleži vztrajajo na svojih postojankah. Sovražnik skrbno čuva zvezo s severom.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alcssandro Manzoni, prevel I. B—č.
(Dalje).
„Seveda moram o tem že nekaj vedeti", reče Renzo že precej v ognju, „saj ste mi te dni sem uže dovolj belili glavo s temi stvarmi. In sedaj še ni vse urejeno, vse storjeno, kakor bi moralo biti ?"
„Vse, vse, vam se seveda zdi: vse. Bedak sem jaz, ker zanemarjam svojo dolžnost, da
ne mučim ljudij. Sedaj imam dovolj — jaz vem, kaj govorim. Mi ubogi kurati smo mej nakovalom in kladivom. Vi nestrpnež, jaz vas obžalujem, ubogi mladenič; toda naši predstojniki. .. dosti, vse se ne sme povedati. Mi smo tisti, ki se nam pri tem vedno najslabše godi.-'
„Toda razložite mi vender, katera je tista ceremonija, ki je je še treba, kakor pravite; in storjena bode takoj."
„Ali veste, koliko je razvezujočih zadržkov ?"
„Kaj hočete, da naj jaz vem o zadržkih?"
„Error, conditio, votum, eognatio, crimen, Cultus disparitas, vis, ordo, ligamen, hone-stas. Si sis affiriis . . ." začne don Abbondio šteti na prstih.
„Vi me hočete imeti za norca?" prekine ga Renzo. ..Kaj naj storim z Vašim latino-rum ?"
,,Ako tedaj ne umete teh stvarij, potrpite in zaupajte onemu, ki jih ume!"
,,Tedaj!. .."
„Počasi, dragi Renzo. Ne razjarjajte se preveč, saj sem pripravljen, vse storiti — vse, kar je v moji moči. Jaz bi vas rad videl zadovoljnega, jaz vam želim vse dobro. Ej!. . . če pomislim, kako dobro se vam je godilo. Ničesar vam ni nedostajalo; pa vas prime muha, ženiti se ..."
„Kaj govorite, gospod ?" vzklikne Renzo, na pol začuden, na pol razjarjen.
„Rečem vam in pravim, da potrpite, rečem in pravim. Jaz bi vas srčno rad videl zadovoljnega."
,,Kratko ..."
„Kratko, dragi moj, jaz nisem kriv. Jaz nisem naredil postave. Predno pa sklenemo zakon, smo dolžni natančno poizvedovati, je-li ni zadržkov."
„Toda povejte mi vender, kakšen zadržek je zdaj še nastal!"
„Potrpite! To niso stvari, ki se dad6 rešiti kar obrnivši. Upam. da ne bo nič hudega. Toda kljubu temu moramo poizvedovati. Postava se glasi jasno in določno: An-tequam matrimonium denunciet. . ."
„Saj sem že povedal, da ne maram te latinščine!"
„Toda razložiti Vam moram . . ."
„Ali mar niste še poizvedovali?"
.,Se ne popolnoma, kakor bi moral, vam pravim."
„Zakaj niste poizvedovali o pravem času? Zakaj reči mi, da je že vse končano ? Zakaj čakati ?"
„Glejte, zdaj me zbadate z očitanjem, ker I sem predober. Pospešil sem vsako stvar, da bi vam bil na uslugo. Toda .. . toda, sedaj se mi je .. . dovolj, jaz vem."
„Kaj hočete torej, da storim?"
„Potrpite par dnij. Dragi sine, saj par dnij ni večnost, potrpite!"
„Koliko časa?"
— Sedaj sva na dobrem — misli si don Abbondio, in reče, zel6 dvorljivo kretaje: „Bodi, v štirinajstih dneh, bom skušal .. . bom skrbel . .."
»Štirinajst dni! Oh, ta je pa res nova! Storil sem vse, kar ste zahtevali; določili ste dan, ta je prišel; sedaj mi pa pravite, da naj čakam še 14 dnij! Štirinajst ..." ponovi z višjim in bolj jeznim glasom, steg-nivši roko in potisnivši pest v zrak. In kdo ve, kako hudobijo bi bil združil s tem številom, da ga ni prekinil don Abbondio ter ga prijel za drugo roko, nekako bojazljivo in proseče: „Stojte, ne razgrajajte, za božjo voljo. Videl bodem, skušal bodem, če v jed-nem tednu ..."
„In kaj naj rečem Lucii ?"
„Da sem se jaz zmotil."
„In kaj porekO ljudje?"
,,Kecite vsakomur, da sem se jaz zmotil vsled prevelike naglice, ker sem bil predober; zvrnite vso krivdo name. Ali morem bolje z vami govoriti? Pojdite sedaj! Ob tednu . . ."
„In potem ne bo novih zadržkov?"
,,Če vam pravim.. ."
„Dobro, potrpel bom jeden teden. A zapomnite si, da se potem ne bom dal odpraviti s praznim govoričenjem. V tem se vam klanjam." Rekši se pokloni don Abbondiu manj globoko kakor sicer, ter ga pogleda bolj pomenljivo nego spoštljivo.
Odšel je in korakal prvikrat ozlovoljen proti domu svoje neveste, da, razkačen. Prihajal mu je zopet na misel oni pogovor. Zmirom bolj čuden se mu je zdel. Hladni in zmedeni sprejem pri don Abbondiu, prisiljeno in nestrpljivo govorjenje njegovo; njegovi sivi očesi, ki ste med govorom vedno blodili sem ter tja, kakor da bi se bali srečati se z besedami, ki so mu prihajale iz ust; njegova navidezna nevednost glede poroke, ki je bila že povsem določena; najbolj pa to, da je kurat namigaval velike reči, a povedal nič jasnega: iz vseh teh okoliščin je Renzo sklepal, da tiči za to stvarjo druga skrivnost, kakor mu je don Abbondio dopovedal. Mladenič obstane za trenutek, premišljuje, je-li bi se vrnil in don Abbon-dia prisilil, da govori bolj jasno. Povzdig-nivši oči pa zapazi Perpetuo, ki je šla pred njim in vstopila v vrtič par korakov pred hišo. Vtem, ko je ona odpirala vratica, za-kliče ji, povspeši korake, doide jo, ustavi na pragu ter začne ž njo pogovor; imel je trden naklep, spraviti iz nje kaj bolj jasnega.
.,Dober dan, Perpetua; jaz sem upal, da se bodcmo danes vkupaj veselili."
,,Kakor Bog hoče, moj ubogi Renzo."
..Skazite mi majhno prijaznost! Ta blaženi gospod kurat mi je natvezil nekaj vzrokov, katerih pa ne morem docela umeti. Razložite mi vi bolje, zakaj ne more ali naju neče danes poročiti!"
„0, kaj mislite, da vem jaz skrivnosti svojega gospoda ?"
(Dalje prili.)
in višje! — 4 metre! — poštnine in carine prosto! Vzorci obratno; ravno tako črne, bele in barvene » Henuebergove »vile« od 45 kr, do gld. 14 65 met r.
G. Henneberg, tovarne ?a svilo
6 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 16 7-1
Gena žitu na dunajski borzi
dne 11. januvarija 1900. Za 100 kilogramov.
Pšenica za pomlad . gl. 7 87 do gl.	7 88
Rž za pomlad . . » 6-68 » »	6 69
Turšica za maj-junij » 520 » »	5-21
Oves za pomlad . »> 5-33 » »	5.3S
Meteorolog-ično porodilo.
Višina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-01
Cas opa-zoTnuja
Stanje barometra t mm.
Tempe-)**tura
P% Celzij*
II; 9. zveč. TSBv I j,J 7. zjutr. | 34 9]
3 2 j
-3 3
Vetrori
,|ll|{
Nebo
obiačuo
•g d a
ut
A,
oblačno I 1 2
■	. .	. »r. jug
|2. popol.| 735'G | -0 6 | sr. jvzh.
Srednja včerajšnja temperatura —3 0°, normate: -2'6C
Po zor.
Neki mladi fant se predstavlja kot mol sla ali pa usluibeneo moje fiime. Ker nt prvo ne drugo latina, opozarjam tem potom prijazno vsacega, kogar bi omenjeni nadlegoval.
Ivan Bonač,
43 1-1	Ljubljana.
VABILO
na
I. občni zbor
»
»Hranilnice in posojilnice na Cešnjici,
registr. zadruge z neomejeno zavezo" ki se bode vršil dnč 28. januvarija 1900
ob 1. url popoldne
v prostorih gospodarske zadruge na Cešnjici-
Dnevni red:
1.	Potrjenje letnega računa.
2.	Izvolitev načelstva in nadzorništva.
3.	Slučajnosti.
40 i i	Načelstvo.
Šl. 5jI.
42 1—1
Od prvega semestra tekočega Šolskega leta naprej izpraznjena so 3 mesta Jernej Sallooher-jevih dijaških ustanov po 100 kron na leto.
Pravico do užitka teh ustanov imajo dijaki Da ljubljanskih gimnazijah, ki so na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in pa lepega vedenja.
Prošnje za podelitev teh ustanov morajo hiti opremljene s krstnim listom, z ubožnim listom, s šolskimi spričevali zadnjih dveh semestrov in jih je vložiti do 15. februvarlja letos pri predstojnem Šolskem ravnateljstvu.
dne 5. januvarija 1900.
9Lii	j »M.*,
3t. 14273 1. 1899.
Razpis.
33 3-1
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika y Železnikih
s plačo 1600 K na leto in poboljškom 600 K iz zdravstvene okrožne blagajnice.
Prosilci za t» službo pošljejo naj svoie prošnje podp.sanemu deželnemu odboru
do 31. januvarija lOOO
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje, ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Prosilci naj v prošnji izjavijo, ali bi eventualno prevzeli tudi kako drugo službo okrožnega zdravnika na Kranjskem.
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dno 10. januvarija 1900.

1> n n a j s k a borz a.
Dni 12. januvarija.
Skupni državni dolg v notah......9905
Skupni državni dolg v srebru......98 80
Avstrijska zlata renta 4c/0 ..............97 90
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . i 8 h5
Ogerska zlata renta 4"/„........ 97 80
Ogerska kronska renta 4"/„, 200 .....94 95
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	131-20
Kreditne delnice, 160 gld................233 7o
London vista ........ .	242 35
Nemški drž. bankovci »a 100 m. nem. dri veli	118-11>
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Bne II. januvarija
3-2'/0 državne srečke i. 1854, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . . Državne srečke l. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . .
23-64 19 19 89-60 1142
160 50 158-25 20 ' 50 97 80 137'20 255 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107-50
Zastavna pisma av. osr.zein.-kred.banke 4°/0 .	96' —
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	88 50
» » južne železnice 3°/0 .	70 40
>	> južne železnice 5°/0 .	99 75
>	> dolenjskih železnic 4°/0 •	100'—
Kreditne srečke, 100 gld..............392' -
i°'0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	330' —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	41-—
Ogerskega » „ » 5 »	20'76
Budimptšt. bazilika-srečke, 5 gld..........13 20
Rudolfove srečke, 10 gld............55'—
Salmove srečke, 40 gld........177-—
St. Genčis srečke, 40 gld........175-—
Waldsteinove srečke, 20 gld.......180'—
Ljubljanske srečke..........—• —
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . .	124-25
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	287'50
Akcije tržaškega Llcyda. 500 gld.....78'—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........24'95
Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 101- —
Montanska družba avstr. plan............274 25
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	299 —
Papirnih rubljev 100 ..................255-—
Jtjg~ Nakup ln prodaja ItJtS. vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zguhe pri žrebanjih, pri izžrebanju uajmanjšega dobitka. — Promese za vBako žrebanje. K n I a n i s a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna dolinska uruzba
„M E
I., Woilz8ile 10 in 13, Dnnaj, i., Strobelgasse 2. ——— Minulimi iHiiiwnwwMwiia
66
Ar Pojasnila TLJS * vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti uKdT naloženih tT l n v 11 i o. "Rj®
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vredmk: Ivan Rakovec.
Tisk ,Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.