Posamezna štev. 60 vinu Poštnina - * !ST - pavialfirana. SltV, 23. V umiini. v m, me 2». jaguarja im Letom 4 4 jk »SLOVENEC, velja po >oiti iu v m o strani Jnijo- sUvt|* In v Iijshljanl: H oolo lato uaprei. R 100-n Ml lota ,, „. „ 55*— w Mrl lota „ .. „ 30-n aa bmoc „ ., „ 18-— ZataoMmm. oelolnhifj KI*)- r t Sobotna Izdaja: s laaalolete.....K J0-- .....251- otroka potitvnta (5® mm pa K tw u ookrat . . srnini naglnt, Itd. . . paK*_ Pri MKOOdu Mtd 20 nopaat, rt»fma|61u(i!«s S9/B*mK»_ Izhaja it«« lin—II u«4el|«k ln d*. po •>) 5. ari sfatrat. HntaOtn f* v Kopitarjevi allol itav. B/BL ' m ne vračata; nairankirua piana m a« Dradn. talef, sir. 50, nprant. itv. 339, Političen list za slovenski narod. Oporni Jo t Kopitarjevi nI. 8. — Bičan i ____ tjnbljansk« it. 650 xa naročnino in it 349 za oflan, arrtr. in češka 24.797, uar. ?fi.51i, feom.-lum. 7563. Kalne »ode. iVafled ukaza ministrstva za trgovino Jtt industrijo Vas v smislu § 19 zakona od 17. decembra 1862 št. 6 d. /.. ®x 1863 poživljam, da objavite sledeči iuradni popravek svojega uvodnika z Idae 21. januarja 1920 s t. Ki pod zglavjem »Kalne vode« na istem mestu in glede črk povsem na isti način, kakor Če bil popravljeni članek natisnen: Ni res, da »vlada ima premoga do-Wo4j in Kristan, minister sum in rud, nič proti temu, da ste izvaža Idnevno dva vugpna premoga, tvrdki Fischl Sohnc v Celovec za kompenzacijo kvasa, ki bi ga lahko tako dobili na podlagi trgovinske pogodbe z Nemško Avstrijo.« Res pa je, da je Centralna uprava dovolila izvoz dnevno dveh vagonov velenjskega premoga, ker se [je nedvomno izkazalo, da tvrdka Fischl i& Sohne v Celovcu sicer sploh ne bi mogla izdelali, nikakega kvasu in bi bila brez tega izvoza Slovenija brez kvasu. Ni. ree, »da je v tujino šlo tri. vagone mesa za tri vagone spomenikov.« Res pa je, da je neka tvrdka prosila za izvoz mesa in za to ponujala uvoz spomenikov. Centralna uprava pa je to prošnjo alimine zavrnila. Ni res, »da je trgovinski minister oziroma Centralna uprava dovolila izvesti trgovcu Volcaču v Ljubljani 120 vagonov volne v Češko za prosti uvoz blaga —- spet brez vsakih garancij.« Res pa je, da je Centralna, uprava dovolila izvoz 185.000 kg ovčje volne na Češko v predelavo. Trgovec Vokač .je položil kavcijo za to. da. uvozi za izvoženo množino volne polno vredno sukno. Ni res, »da jc »Sokol« v Splitu dobil 2 vagona masti.« Res pa je, da »Sokol« v Splitu za to niti prosil ni. Ni res, da, »je celo slovenska lite-J-aturu dobila vagone masti, ko se je prepričala, da morje črnila ne zaleže toliko kot lahko dobljena izvoznica.« Res pa je, da se je v nekem izrednem, slučaju, kjer so tangirani interesi v zasedenem ozemlju, na. predlog, ki so ga podpisali predstavitelji vseh treh političnih strank v Sloveniji, dovolil minister za trgovino nekemu trgovcu izvoz dveh vagonov masti, ki se je zavezal, da pomore nekemu pisatelju. Ko je ena politična, stranka desavuira-la, dotičnika, ki je podpisal, je minister dovoljenje preklical. Izvoz se ni izvršil. Ni. res, »da sta koruze lahko izpeljala Sever & Gabršček 100 vagonov v Nemško Avstrijo brez zdrave valute. < Res pa je, da jc za jugoslovansko blagovno poslovalnico na, Dunaju prosil njen zastopnik Ferdinand Sever za izvoz 200 vagonov koruze v Avstrijo proti kompenzaciji za. polno vrednost v soli. in suknu, na kar je Centralna, uprava dovolila izvoz 150 vagonov koruze proti kompenzaciji v suknu v enaki vrednosti ter pod pogojem, da sc to blago proda potom državne oblačilni-ce ali pa pod državnim nadzorstvom. Izvoznice so se smele izročiti še le tedaj, ko bi se poslovanlnica izkazala z izvoznimi dovolili za sukno, od pristojnih avstrijskih oblasti. Razven tega bi. morala poslovalnica položiti še kavcijo. Tudi la izvoz sc potem ni izvršil. Na isti način je n. pr. Gospodarska, zveza še pred kratkim prosila za izvozno dovoljenje proti kompenzaciji. Ni res, da je bila beočinska fabri-ka »pod ceno — skoro zastonj — prodana pristašem JDS«. Res pa je, da je nekaj delnic te tovarne brez intervencije oblasti prešlo na neki jugoslovanski konsorcij, sestavljen iz belgrajskih bank brez strankarske razlike. Podjetje pa je vkljub temu vsled odredbe trgovskega ministra ostalo pod sekve-strom. Ni res, da se je »podobno zgodilo z znanim hrvaškim kopališčem Lipik, ki je prišlo demokratskim zajedničar-jem v roke s Kramerjevim podpisom.« Res pa je, da je madjarslco podjetje Lipik kupil neki hrvatski konzorcij, pogodba pa se ni odobrila, ker je ministrstvo za narodno zdravje glede nekaterih prostorov stavilo kupcem pogoje, ki jih niso hoteli sprejeti. Predsednik: dr. Žerjav. Delo, delo, delo! je dejal dr, Korošec kot minister prehrane srbskemu časnikarju, ki ga vprašal, kaj sodi o položaju v državi. In kdor je objektiven, bo priznal, da je tedanji minister prehrane delal velikopotezno in za tri. Če velja za vsakega človeka načelo: Vsak delaj na svojem me- j st«, za katerega si odgovoren, velja to še posebno za vsakega ministra. Če ministri v najresnejšem času po cele tedne, da ne j rečemo po ccle mesece izostajajo iz ministrstev ni opravljajo druge posle, ki ne spadajo v njihov resor, potem se nikakor ne čudimo, da v ministrstvih ne opazimo . resnega, smotreneg?.. dela. Nikakor nismo malenkostni, da ne bi tudi ministru privoščili malo oddiha ali da bi kričali, če kdaj f napravi kako pot, ki ni strogo v zvezi z I njegovim resorom. Pa vsaka reč ima svoje meje. Nekateri sedanjih ministrov bi bolj i zaslužili ime večnih popotnikov nego mi-nistrov. V tem oziru se posebno odlikuje mi-, nister šum in rude, g. socialist Kristan. Če bi bil poslan na Dunaj in v Nemčijo od ministrskega sveta samo zato. da skuša ugladiti pot sporazuma, bi nič ne rekli, čeravno se nam g. minister za šume in rude ne zdi za to pripravna oseba. Na Dunaju in v Berlinu so na krmilu sicer socialisti, pa zastopnik naše države ne more imeti naloge, delati propagando za Nemško Avstrijo in reševati avstrijsko socialistično vlado. Danes imamo za io tem manj vzroka, ker pod sedanjo dunajsko vlado koroški Nemci neprestano in z najtršimi lažmi hujskajo /.oper našo državo in pošiljajo še vedno v Pariz lažniva 5 po-tčiia. Dunaj jih podpira. Minister za • šume in rude je pa šel na Dunaj in v Berlin delat kupčije. Lokomotive potrebujemo, to je jasno. Ravnotako jasno jc pa i tudi, da lokomotiv ne bo hodil kupovat minister sam, ki ima za to uradnika in strokovnjake tia razpolago; nakupovanje strojev pa sploh ni zadeva ministra za šume in rude, razen če je s tem v zvezi poceni potovanje na državne stroške in : zadeve, ki so socialistu mnogo bliže nego ministru. Ko hi gospod minister za šume in rude ostal pri svojem resoru, bi mu bile prihranjene pikre opazke, ki se vsak dan čujejo o njegovih lokomotivah. Pravijo, da jc dobil v Avstriji izranžirane ali vsaj slabe stroje, Nemčija jih je pa odpovedala. Sicer pa pričakujemo od g. ministra de-menti, da ie ta kupčija padla v vodo in da natolcujemo. Kadar bo g. minister za šume in rude izpolnil poverjeno mu nalogo, da bo oskrbel Slovenijo s premogom toliko, da bo železniški promet vsaj tako dober kakor je bil pred pol letom, bomo njegovemu ministrovanju tudi mi hvalo zapeli. Ministru šume in rude bi vsekako bolj pri- stojalo posvetovati se v svrho večje produkcije premoga s slovenskimi rudarji, nego z dunajskimi socialisti. Nemški redarji v Fohnsdorfu so en praznik delali, da Celovčani na Božič niso zmrzovali. trboveljski sodrugi pa štrajkajo, da i*e bo železniški promet funkcioniral; če železnica ne dovaža živil, bo podana podlaga za prevrat, Kaj ne da, gospod, socialist, alias minister za šiune in rude? Za državo iu narod bo gotovo koristnejše, ako se g, minister za šume in rude posveti popolnoma in izključno svoji težavni ministrski nalogi: radi pa priznamo, da njemu bolj priia, osnavljati veliko industrijsko banko 7. milijardno glavnico, ki bi -mela dovolj mest v upravnem svetu recimo tudi za kakega penzioniranega ministra. Trgovinsko ministrstvo je bilo vedno v demokratski posesti. Demokratski politiki so bili odločni zagovorniki svobodne trgovine, ki ji jc Jugoslov. klub nasprotoval. Zmagala je demokratska večina in danes bridko občutimo ta uspeh demokratske trgovinske politike, ki si jo gospodje demokrati lahko vtaknejo za klobuk. Trgovinska politika jc pa postala naravnost brezglava, odkar jo vodi g. minister dr, Kramer, tako brezglava, da jo obsojajo celo srbski demokratski krogi. Belgrajski »Trgovinski Glasnik«, ki je v rokah demokratskih trgovcev, v št. IS zelo ostro obsoja delovanje trgovinskega in prehranjevalnega ministra, V teh dveh ministrstvih se dela neresno, brez načrta, od danes do jutri, od slučaja do slučaju. Z enim odlokom se nekaj uvaja, z drugim ravno isto razveljavlja, »V času od 17. oki. do 5. novembra m. L, torej v razmahu 18 dni, je ministrski svet uvedel tri različne tarife, od katerih se ena od druge temeljno razlikuje .... S temi naglimi skoki se odvzema trgovcem možnost vsake orientacije in vsaka podlaga za kalkulacijo,* Naš list je že ponovno v istem smislu pisal, a slovenski demokratje v Ljubljani so nam hudo oporekali. Belgrajski demokratje pa tu soglašajo z nami in ne proslavljajo talentov našega trgovinskega ministra. Za trgovinsko ministrstvo je treba že nekoliko strokovnega znanja in ne zadostujejo samo svetovalci, s vsak svojo direktivo. Za g. dr. Kramerja in za državo bi bilo bolje, ako bi bil ostal v ministrstvu za konstituanto, kjer bi mu. bilo treba samo več dobrih juristov - znanstvenikov, da bi bil predložil parlamentu zakonskih na- LISTEK. Cerkvene razmere v doba komunizma na Ogrskem. Poroča Peter Sintliern iz D. ,1. dr. Cukala. Prevel Ugledni nemški, znanstveni, bogoslovni časopis »L i n z e r Q u a r t a l -Bchrift« prinaša v svoji I. številki J. 1920. pod gornjim naslovom sestavek izpod peresa Petra Sintliern, duhovnika iz družbe Jezusove, v katerem odkriva pisatelj doslej po večini nepoznane dogodke iz dobe ogrskega Jx>ljševizma. Ker so opisana dejstva vzgledna in tipična za presojevanje komunizma in za širšo javnost jako poučljiva, jih v naslednjem podajamo dobesedno. Podatke za svoj spis je dobil g. pisatelj po lastnem zatrdilu od »razsodnega očividca«, ki je pripravljen »vsako izmed spodaj navedenih dejstev dokazati s pričami«. Oskar Faber — »pravi mož«. Ko se je uvedla na. Ogrskem diktatura sovjetov, je bil nastavljen namesto ministra za, verstvo: »likvidator« verstva. Sovjetski mogotci so za to službo izbrali moža z imenom: Oskar Faber. Ta jc bil sprva protestant, potem konvertit.; v svojem mladostnem navdušenju jo mislil, da najde svoj življenski ideal v samostanu pije-ristov, a ni ga našel, zato je po dveh letih zapustil samostan, krenil k sociali- ! stom ter postal najbesnejši nasprotnik | cerkve in fanatični sovražnik redovni-! štva. Vlada je vedela, kaj pomeni uso-j da cerkve v njegovih rokah Za svojega | pomočnika si je izbral Faber bivšega 1 klerika in uskoka iz istega reda pijari-stov — in pričela se je likvidacija! »Iztrebite cerkev I« Faber je h o t e1 p o p o1n o m a i z t r e b i t i k. a t o 1 i š k o c e r k e v n a Ogrskem —• ali tudi druga verstva, se ne ve —! »Le še eno leto ali dve leti bo ob-j stajala vera, a potem jo nadomesti naravoslovno svetovno naziranje«, je dejal sam, in tega ne utaji noben uradni demanti tudi Knuftijev ne! Ravnotako jc, kljub vsem nasprotnim trditvam ugotovljeno, da je nameraval Faber zaseči (konfiscirati) vse katoliške cerkvene zgradbe in jih spremeniti v plesne, godbeno in kino-dvorane za veseljače-nje božanstvenega ljudstva! Faber je izjavil, da bo uporabljal nasproti du-hovništvu in redovništvu najradikal-nejša sredstva ,grozil je, da pomoli duhovnike »v masah«, če bi se usodi 1 i ustavljati se njegovim nameram. Toda katoliško ljudstvo je poskrbelo, da boljševiška drevesa niso zrastla do nebes. Izjalovila sc je »zasega,« cerkva; kjerkoli so pričeli »likvidatorji« s' svojim »delom«, so doživeli bridke Izkušnje. V Budimpešti je ljudstvo cele dneve taborilo pred cerkvami, posebno pred vzljubljenimi rodovniškimi cerkvami; in junaki svobode so ae morali le prečeši okrat poslužiti na • s i 1 j a, da privedejo ljudstvo »k pameti«. Po deželi niti poizkusili niso s>za-segati« redovniških zgradb, še manj pa, cerkva. Nasilniki so morali uvideti, da je vera. v ljudstvu zasidrana premočno, da bi se umaknila tako surovini poizkusom! Po ovinkih. Zato so odnehali z odprtim nasiljem in krenili na priljubljeno pot ovinkarstva: »Percutiain pasto-rem — udaril bom pastirja«! »Zoper vero,« tako so izjavljali, »nimamo prav ničesar, nasprotno, ker mora vsak človek imeti vero — seveda: razumno vero — se bo vlada sama. potrudila za primerno vero - torej vpeljala nekako vero »made of Hungary« (z ogrsko varstveno znamko). Pač pa so d u hov u i -ki i n c c r k e v n a, p o t. i k oris t,i m proletarja t a , njim se no sme prizanašati, ž njimi nobene strpljivosti! Kot nosil olji načel nadnaravno avtori-: tete, avtoritete »od zgoraj«, da morajo duhovniki nujno pobijati vsako derao-| k raci jo, vsak svetovni rod. ki so gradi i od spodaj navzgor. Zato, ker da stoji j cerkev in duhovništvo v nasprotstvu z j demokratičnim nažiranjem in /, novim ! svetovnim rodom, naj sc smatra, za : »protirevolucijonarjiv in za sovražnike i države. Zato so mora z duhovništvoni ! v interesu demokratičnih naprav biti neizprosni boj, boj za uničenje! (Ta komunistična, dogma je že od nekdaj priljubljena pesem, ki jo ponavljajo v vseh spremembah sodobni socialisti in njihovi »tuševni očetie .v kuliuraohojuiU »šlagerjih«: liberalci, .sedaj nazvani »demokrati«. op. prelagatelja.) Podržavljenje premoženja. Prvi vzvod, ki so ga napeli, da po ovinkih iztrebijo kat. cerkev, je bila ae-kularizacija cerkvenega premoženja (proglasitev cerkvenega premoženja ža državno last). Komunizem ne pozna zasebne lastnine, vse je državno; od »po-državljenja« jo cerkveno premoženje ravno tako malo izvzeto kot premoženje kateregakoli zasebnega društva. Tako so jo pričelo s podržavljanjem cerkvenega premoženja. Povsod so nastopih" »likvidatorji«, mnogi izmed njih so bili b i v š i državni u r a, d n i k i, a so kakor so sami izjavili, prevzeli (o »službo« le z namenom, da ščitijo cerkev pred šc večjim nasiljem. Na. Odrskem. še danes niso na čistem, če jc bila ta službena gorečnost upravičena! Likvidatorji. so sestavili inventarje in spravili nepremičnino doc! državno upravo. Dosedanjim upraviteljem ni, ostalo drugega, kot spomin na ininole, : lopše čase. S temi sredstvi so hoteli sov-jo.ti ukloniti »bogastva vajeno« dobov-uištvo in j<< prisiliti, da bo voljno orod-i je v rokah komunizma. ^ Dejansko je bilo duhovništ.vo po tem činu oropano vseh živi jonskih sredstev. Dali so mu sicer listke za prehra-i no, a denar so mu vzeli; vrliutega je bil navezan nakup živi ionskih potrebščin na pripadnost k strokovnim društvom. (DaljcJ Stran 2. SLOVENEC, 3m f». MaatH W Stev. 23. črtov, ki jih ni in jih je parlament nestrpno pričakoval. Danes bi bila taka g. ministrskemu predsedniku sumljiva hitrica in nujnost za načrt za državnozborske volitve prihranjena, ker bi bil zakon v narodnem predstavništvu že lahko sprejet, ako bi bil g. minister za konstituanto pokazal v ministrstvu tisto živahnost, kakor jo kaže v strankarsko-politični borbi. Najnesrečnejša pa je bila vloga slovenskih ministrov pri reševanju valutnega vprašanja. Koliko opravka jc imel telefon, da je opravil propagandno delo in slavo-speve za ministra dr. Kramerja kot rešitelja domovine. Valutno reformo se je hotelo porabljati v strankarska namene, pa na tak način, da se je z našim občinstvom naravnost brilo norce. Ko bi slovenska javnost ne bila samo strankarsko, marveč tudi stvarno orientirana, bi se za take atentate na zdravo pamet drugače zahvalila in bi zastopnike take finančne politike pobrala slana ene same noči. Ministri so svojim strankam odgovorni. Ako stranke ne soglašajo z njihovo politiko, jih morajo pozvati , da krenejo na druga pota; če pa ministri tega aa storijo, je njihova dolžnost, da odstopijo. Dokler se to ne zgodi, so vse izjave socialistov in demokratov prazen humbugl V Belemgradu vidimo v ministrstvih m preveč političnega, pa premalo strokovnega delovanja. Ministrstva niso nobena igrača, pa tudi narod ne sme biti igrača raznih gospodov, ki se radi igrajo ministre! Entenfln ultimat. LDU Pariz, 25. jan. >Excelsior« priob-čuje vsebino ultimata, ki so ga zavezniške velesile izročile jugoslovanski vladi. Po tej noti predlagajo zavezniki: 1. da se odpravi neodvisna reška država in se postavi me-«to pod garancijo zveze narodov; 2. da se prideli Sušak Jugoslovanom; 3. da se potegne meja, ki zagotavlja a) zvezo po suhem med Reko in Istro vzdolž obali, vendar tako, da pusti na jugoslovanskem ozemlju vso železnico, Iti vodi iz Reke v Ljubljano; b) zavarovanje Trsta potom modifikacije takozvane Wilsonove črte v okolici Senožeč; 4. da se ustvari v Zadru v občinskih mejah neodvisna, država pod garancijo zveze narodov; 5, da se da Italiji Valona in mandat nad Albanijo in se ustanovi posebna vladavina za tista albanska okrožja, ki pridejo pod jugoslovansko upravo; 6. da se pridele Italiji otoki Lošinj, Pelagruž in Vis, drugi pa naj pridejo pod jugoslovansko suvereniteto; 7. da se demi-litarizirajo vsi otoki v Jadranskem morju. Iz na deželi. Strahovlada kast pritiska na ljudstvo in cepi narodne moči, kar angleški politiki zelo prav pride. Številne vstaje v Indiji so sicer nosile nacionalistično obiležje, a silo in zamah jim je dala lakota, ki je skoro vsako leto zahtevala na tisoče žrtev. Boljšcviki so uvideli, da so v Indiji tla plodna za revolucionarna gesla in so začeli z obširno agitacijo. V Buhari in Klvi se shirajo boljševiške čete, v Tažkentu in Ashabadu stoje regularni rdeči polki, med katerimi je veliko število mažarskih ujetnikov. V Perziji se boljševiška agitacija silno širi. V Afganistanu in obmejnih delih Indije vsak mp izbruhnejo nemiri. Najbolj odločna so mezopotamska plemena, od katerib se je en del proglasil neodvisnim. Angleške in arabske čete so se borile proti njim, pa brez uspeha. Angleški diplomatični krogi menijo, da stoje feurške čete v Mali Aziji v zvezi 6 sovjetsko vlado in da bo v kratkem času prišlo do odločitve. Zato so se na nujno povelje podali angleški vojni minister, prvi lord-admiral, šef generalnega štaba in šef mornarice v Pariz, da sklepajo o tem vprašanju. Ustoličen je tržaškega škofa, LDU Trat, 25, jan. Danes se je vršila v katedrali sv. Justa svečana ceremonija mtranizacije novega tržaškega škofa msr. Angela Bartolomasija, LDU Trst, 25. jan. O priliki ustoličena novega tržaško-koprskega škofa prinaša »Edinost« naslednje statistične podatke o tržaško-koprski škofiji po zadnjem shematizmu iz leta 1918: Združeni škofiji imata 16 dekanatov. Od teh je 11 čisto jugoslovanskih 5 pa mešanih jugoslovan-sko-italijanskih. Čisto italijanskega ni nobenega. V obeh šttofijah je okroglo 258.000 Jugoslovanov m 137.000 Italijanov, ali z drugimi besedami: dve tretjini Jugoslovanov in le ena tretjina Italijanov. Taka je torej narodnostna sestava tržaško-koprske škofije. Tržaška in koprska škofija nista bili nikdar italijanski, ampak mešani. Vedno je bil, zlasti kar se tiče tržaške škofije ogromen del — po dve tretjini, tri četrtine, sedem osmin jugoslovanski. Škofija je imela namreč zdaj večji, zdaj manjši obseg. Samo sedež škofije je bil italijanski; ali bolje rečeno: tudi na sedežu škofije, posebno pa v Trstu, je bilo prebivalstvo vedno mešano — tudi v starih časih! Stavka v Pulju končana. LDU Pulj, 25. jan. Splošna stavka, ki fe trajala tukaj okroglo 15 dni, se je danes končala. Delavci so nastopili zopet delo, le delavci plinarnice piso glasom »Piccolo della Sera« še šli na delo. Mafarska. Kaj izgube Mažari, Od 325.000 km-, ki jih je obsegala Ogrska, ostane Mažarjem še krog 100,000 km', od 21 milijonov prebivalstva še ne 8 milijonov. To pomeni, da izgubi 70% na ozemlju in 60% prebivalstva Nadalje izgube Mažari 40 večjih mest, eno vseučilišče, 4 pravne fakultete, vse toplice v Tatrah in sploh na Slovaškem. Tujim državam pripade 14.0000 km ogrskih železnic, tako da Mažari dobe komaj eno četrtino vsega železniškega omrežja. Polja za pšenico izgube 60%, za ječmen 57%, za turščico 70%, za krompir 60%, ovsa 73%, sladkorne pese 7%. Od lesne, železarske in kamnolomske industrije ne ostane ma-žarski republiki ničesar. Od tekstilne industrije izgubi 85%. Nadalje mora Mažar-ska dati sosednim državam dve tretjini svoje goveje živine in polovico svojih konj in prešičev. Volitve na Mažarskem. LDU Budimpešta, 28. jan. (Dun. KU) Listi prinašajo volivne rezultate, znane do polnoči. Krščansko-nacionalno udruženje je dobilo 61 mandatov, stranka malih kmetov 55, socialni demokrati 4, nestrankarji 2 mandata in krščansko-socialna gospodarska stranka 1 mandat. Ožjih volitev bo 26. Italija. Žalezničarska stavka v Italiji LDU Trst, 25. jan. Stavka italijanskih Železničarjev sc nadaljuje glasom lista »Lavoratore« kompaktno in disciplinirano V Trstu stavka preko 3500 železničarjev. Stavkolomci ne dosegajo števila 600, vštevši uradnike in posebno kategorijo že lezničarjev, o katerih trdi železniška uprava, da bi tudi brez njih lahko vzdržala red-uo službo dober mesec. Anglija. Angleške vzhodne koionije v nevarnosti. Veliki angleški imperij je najbolj občutljiv v eni točki: v Indiji. Indija ima svoj proletoriiat žc skozi desetletja v mestih ia Politične novica. 4- Gospodje ministri, odstopite] Valutno vprašanje še vedno razburja ljudstvo in to tembolj, kolikor bolj se bliža čas zamene. To vprašanje je postalo kočljivejše, kakor pa vprašanje Reke; to čuti vsakdo, ki ima opraviti z ljudstvom. Lc gotovi gospodje pri vladi in ministrstvu nočejo tega razumeti in v Belgradu energično pritrjujejo načrtu ministra Veljkovi-ča. Počasi se je jelo svitati, odkod ta trmoglavost finančnega ministra. Iz svoje-časnega poročila ministra Kramerja in njegovega oprode velikega sJinancieja* in »narodnega gospodarja« drja. Brezigarja je že bilo domnevati, da sta bila ta dva moža velika opora načrta ministra Veljkoviča in njegovega svetovalca Bajkiča, V zadnjem času pa smo tudi zaznali za mnenje ministra Kristana. Iz njegovega izvajanja je razvidno, da sta ravno »naša« dva ministra bila glavna podpora tega famoznega načrta za uničenje krone. Ignorant Kristan, kateri danes sedi v maslu in ki ima na toplem svoje velikanske prihranke, se lahko norčuje in priporoča radikalno operacijo na narodnem premoženju v odrešenih pokrajinah. Gotovo je, da njega ne bo bolelo, ker on je že v pravem času spravil vse na varno. Operacijo morajo napraviti pri bolniku v to poklicani zdravniki, ne pa šušmarji in pri taki važni operaciji, ko gre za narodno premoženje, ni, da bi sodelovali možje Kristanovega kalibra, ki se je kljubtemu, da je bil poverjenik Narodne vlade, po svoji stranki vrinil v Narodno predstavništvo. Za kozle, ki jih preobrača sedaj v ministrstvu, bode odgovorna tudi socialdemokratična stranka, za nesrečno politiko dr, Kramerja pa JDS, ki a drži in v listih demokratskih mladinov S. Kramerjevo stališče glede valutnega vprašanja še zagovarja. Gospodje pri ministrstvu se igrajo z ognjem in govoričijo, da je odpor proti taki krivični izmeni le v časopisju, po Kristanu v »cajtengah«, ne pa v ljudstvu. Svarimo! Ne izvabite ljudstva na ulico, ker leva zbuditi je lahko, a ga zopet ukrotiti ni igrača, temveč stane mnogokrat \elikanske žrtve in teh menda ne želijo v Belgradu! Najmanje, kar mora zahtevati — in to takoj — ljudstvo na shodih je, da sklene in odpošlje nezaupnice tem ministrom, ter jih primora, da odložijo svoja mesta. -j- »Naprej« proti g. ministru Bnkšegio. Glasilo pravovernih marksistov piše pod naslovom »Kje so cenejša, živila?«: »Kmalu bo dva meseca odkar se je poročalo, da dobimo cenejša živila v aprovizaciji. Izkaz- nice smo že dobili; cenejših živil ni od nobene strani. Cene živil naraščajo od dne do dne. Opozarjamo torej merodajne kroge, da začnejo vendar enkrat že z izdajanjem teh cenejših živil. Ljudstvo je obljub že čez glavo sito,« — Ker je izmed »mero-dajnih krogov« najmerodajnejši minister za prehrano, je gotovo, da je »Naprej« na- Sadel socialista-ministra Bukšega.., Kaj i pa rekel »Naprej«, če bi mi povedali to resnico, kot jo je izjemoma enkrat on? Imenoval bi to »trapaste izbruhe krščansko katoliške laži.« -f Zavoljo učiteljskih plat. Iz Belgrad«. nam pišejo: Poslanci V. L. S. »o intervenirali te dni zaradi zavlačevanja učiteljskih plač. Elaborat se je moral vrniti v Ljubljano, ker niso bili podani vsi potrebni podatki. Ko se ti podatki vrnejo, bo ministrstvo prosvete brzo rešilo zadevo ter akte izročilo finančnemu ministrstvu. V prošlem tednu v Ljubljani razglašena vladna raz-jasnjavanja torej ne odgovarjajo resnici. -f Valuta — velika zmaga idej JDS. »Slov. Narod« piše včeraj: »Zloglasna relacija v načrtu valutne reforme se končno priznava celo od strani maloštevilnih in sramežljivih zagovornikov sedaj končno zadostno znanega projekta. Po dolgem času! Na celem kronskem ozemlju med tem že živo in praktično čutimo posledice te tako dolgo prikrivane relacije.« Ravno pred 14 dnevi je pa »največji finančni strokovnjak« dr. Milko Brezigar, zapisal v »Slov. Narodu«' besede, ki so tako polne zanosa in ponosa, da je dobro, da se ne pozabijo. Čujte, naznanjam vam veliko veselje! »Danes zjutraj je došla iz Bel-grada vest, da se jc včeraj cel dan vršila zgodovinska seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo in rešilo valutno vprašanje. O sklepu včerajšnje seje ministrskega sveta bo pisala bodočnost cele knjige, teoretičarji bodo desetletja o tem razpravljali, in marsikatera teorija o denarju se bo vsled tega sklepa revidirala. Daleč nazaj v zgodovino bi morali poseči, da bi našli tako valutno reformo, kakor se je ravnokar zaključila v Belgradu. V političnem oziru je ta zaključek velika zmaga idej, ki jih zastopa Demokratska Zajednica. Ako pogledamo nazaj in si predočimo hude borbe, ki so se vodile vsled valutnega vprašanja, moramo biti zadovoljni, da se je ta problem tako ugodno rešil.« — To jc pisal finančni strokovnjak dr. Brezigar, ki je sam sedel v komisiji za valutno reformo! Vprašamo, ali sc zaveda, kaj je zagrešil na našem narodnem gospodarstvu, ko je pisal te bedastoče? Oprt na svojo dozdevno znanstveno avktoriteto je širil »zmago velikih idej« in mistificiral javnost o bistvu valutne rešitve. Čudimo se samo, da mu »demokrati« niso plačali te usluge z mestom vseučiliške-ga profesorja... -f Dve naredbi, mesar Pucelj in dr. Žerjav, Predsednik deželne vlade g. dr. Žerjav je izdal dve naredbi. Prva brani zborovalno svobodo, druga prepoveduje zlorabljanje narodne himne po gostilnah, kavarnah in javnih shodih. Zoper obe naredbi so se vzgledno pregrešili »samostojni« na shodu J. K. Z. v Vel. Laščah, dne 25. jan, Mesar Pucelj je privlekel s sabo gardo od 20 do 30 pijanih surovežev z namenom, da shod J. K. Z. razbije. To se mu sicer ni posrečilo, a posrečilo se mu je shod onemogočiti v toliko, v kolikor je bilo nemogoče predavati in v zvezi govoriti o načelnih, gospodarskih in političnih vprašanjih- — Ker je prehitro omagal in ker je postal govornik J. K. Z. preglasen, torej mesarju Puclju nevaren, je zapel njegov »zbor« narodno himno tako lepo, da bi bil Valjavec gotovo poročal: Zagnali so krulbo---. Kaj poreče predsednik deželne vlade o svojih sinovih, ki tako krasno rešpektirajo njegove naredbe. -f Potemkinove vasi. »Nedelja je bil zopet dan manifestacije soc. demokracije v Mariboru, kjer je izzvenel iz desettisočih grl protest proti nasilju sedanje »demo-krati al ne« vlade, ki. hoče proleta-rijat oropati volivne pravice.^ 'lako piše »Naprej«. Svoje pristaše-ministre titulira z »demokra/ti«! Dokler sede ti gospodje v vladi, so soodgovorni za skupne sklepe vlade, tudi glede volivnega načrta! Proti samim sebi protestirajo soc. demokratje. Čudno je, da ni v vsej JSDS vsaj enega moža, ki bi ga ti lažnjivi in hinavski protesti ne zaboleli. S takimi Potemkinovimi vasmi se ljudstvo ne bo dalo varati. Samo v dokaz mu bodo, da JSDS mešetari 7. ljudskimi pravicami isti čas, ko igra vlogo ljudskega tribuna. Dnevn« novice. — »Slovenec« se ustavi z dnem i. februarja vsem p. n. naročnikom, ki uo tega dne ne bodo imeli obnovljene naročnine za leto 1920. Tega roka se moramo brezpogojno držati zaradi reda Dri raftuuh in ker monmo ugoto- viti natančno višino naloga lista. Vsak p. n. naročnik, ki se čuti s tem prizadetega, naj naglo stori svojo dolžnost, da ne bo neljubega prekinjenja v pošiljanju. Zamudnikom bomo doposlali pridržane številke takoj po prejemu plačila, a lc do vštevši 15. februarja, potem pa plačilo podaljšali. — V seji višjega šolskega sveta z dne 22. januarja 1920 se je sklepalo o naslednjih točkah: Odobrile so se nekatere začasne pridelitve učiteljev na razpoložljiva mesta. Potrdili so se sklepi učiteljskih zborov v nekaterih disciplinarnih zadevah na srednjih šolali, kakor tudi glede oproščenja šolnine in podelitve izobraževalnih štipendij. Sklenilo se je predlagati pover-jeništvu za uk in bogočastje oziroma ministrstvu prosvete, da se pomaknejo nekateri profesorji na srednjih šolah in učiteljiščih v višje činovne razrede in ustaviti predlog glede podelitve stalnega mesta veroučitelja na realki v Mariboru. Sklenilo se je razširiti ljudske šole v Storah, na Igavasi, na Selcih in Skaručni, v Gorjah, na Robu in v Laščah, otvoriti ekspozituro v Podrož-čici in pregolati nekatere hiše kraju« občine Ilrastje-Mota. Dalje se je imenoval xia podlagi razpisa za nadučitelja na Sladkem vrhu Hinko Bergant, stalni nadučitelj na Keblju, pride!jen za-časno na Sladki vrh, za učiteljico rav-notam pa Ana Bregant, učiteljica na Keblju ; za učiteljico v Rečico so je imenovala Marija Matek, namestna. učiteljica ravnotam. Druga mesta pa se naj zopet razpišejo. Sistemiziralo sc je tudi učno mesto za učiteljico ženskih ročnih del v Žrelcu, Rodišah in Medgor-juh, ter se mesto podelilo dosedanji učiteljici J. Lobiner. Določile so se smernice za načrt novega disciplinarnega reda za srednje šole, posebno glede vprašanja dijaških organizacij in disciplinarnih sredstev in o predlogu na poverjeništvo za zvištmje nagrad za nadure in neobvezne predmete na srednjih in meščanskih šolah. Na njih prošnjo so se trajno upokojili: Učiteljica Leticija Kobale in učiteljici za ženska ročna dela Marija Vodlak in Antonija Strohuber. Odobrile so se upokojitve nadučitelju Juriju Dominkušu, učiteljice Frančiške Močnik-Terpinc in Antonije Pregelj-Ziegler. Sklenilo se je dalje po možnosti otvoriti v drugem polletju šolskega leta 1919/20 v Ljubljani in Mariboru šestmesečna tečaja za abiturijente srednjih šol, ki bi se hoteli po maturi posvetiti učiteljskemu stanu. Odobrila sc je preureditev pomožne šole v Ljubljani. Vzelo se je na znanje poročilo o nadzorovanju ljudskih šol v Ormoškem šolskem okraju. — Predsednik Vadnial, 1. r. — Zborovanje podružnice Slomškove zvese za novomeški in čmomelj-ski okraj se vrši dne 5. februarja ob 13. uri v starem gimnazijskem poslopju v Novem mestu. Poleg drugega bodo na dnevnem redu referati zemljepisnega pouka v ljudski šoli, zato so vabljeni vsi člani, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Odbor. — Umrl je 27. t. m. gosp. Janez Modic v lški Loki. Pokojnik je bil odkritega, jeklenega značaja in kot tak vedno trdna opora svojim težko preizkušenim sinovom in hčeram. Bil je iskrene in odprte duše in vsakdo ga je vzljubil, ki ga je poznal. Bodi mu časten spomin! — Lovski krogL Podpisano društvo opozarja, da nameravamo dobiti večjo količino divjačine, predvsem jerebice, za poživljenje slovenskih lovišč, ki so med vojno neizmerno mnogo trpela. Dogovarjamo se z nekaterimi veleposestniki v Nemški Avstriji, ki so pripravljeni prepustiti nam nekaj divjačine. Cene še niso fiksirane, vendar niso pretirane. Poživljamo tiste lovce, ki si hočejo nabaviti jerebice itd., naj to nemudoma sporoče podpisanemu odboru. Stvar je nujna in bi pri-glasov po 5. februarju ne mogli več upo-števati. — Odbor »Slovenskega lovskega društva« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8. — Udeleženci dvodnevnega delavskega tečaja za 1. in 2. februar dobe vse potrebne informacije v tajništvu Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani v Jugoslovanski tiskarni II. nadstropje. — Kako se preživljajo v zasedenem 0£cm''u. Prebivalstvo zasedenega, ozemlja se preživlja z mesom živine, ki se vtiho-taplja tja. Tudi fižola dobe Lahi za svojo vojsko iz Ljubljane, dasi ga pri nas primanjkuje. Laška vojska je sicer demarka-cijsko črto zavarovala z žično ograjo, katera ima v gotovih krajih zastražena vrata, toda ta vrata sc odpro, kadar prihajajo tihotapci z živino in je že dogovorjeno, da dobi laška straža od vsakega vtiho-tapljenega vola ali konja 200 lir, — Zamenjava kszuencev % Nemško Avstrijo, V Špilju so prevzele naše oblasti ii kaznilnice v Gradcu kaznence, katere so 8y.pj £m sodtfia. ki a« Stev. 23, SLOVENEC, dne 39.j4AuSrfo Stran 3. jajo na našem ozemlju. 13 jih je- V»em tem kaznencem se je znižala doba njihove kazni za 1 leto in 5 mesecev. Naše oblasti so prevzele tudi prisiljenke iz Lankovica »n kaznenke iz Gradca: 22 dam; iz naših kaznilnic so pa izročili oblastem Nemške Avstrije 23 »dam« in 6 nemških »gospodov«. Uubllanske novice. lj Umrla je 28. januarja gospa Marija Golia, vdova dvornega svetnika, stara 66 let. Pogreb bo v petek ob 3. uri popoldne. Naše iskreno sožalje! lj Krščansko ženstvo, gospe in gospodične — še enkrat vljudno povabljene k predavanju, ki bo danes, v četertek, ob 5. popoldne v »srebrni« dvorani Uniona! lj Pevska zveza »Ljubljana« priredi v nedeljo, 8. februarja ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« pevski koncert. Vspored obsega razen ene nove Pre-mrlove skladbe same slovanske narodne pesmi. Prosimo naša društva v Ljubljani, da opuste ta večer vsako društveno prireditev, da se morejo vsi člani udeležiti koncerta. lj Poživljamo celokupno akademsko omladino, da se v svrho manifestacije in apelov na zavezniško akad. omladino zbere danes 29. t. m. ob 14. uri v veliki dvorani Uniona. — Udru-ženje jugoslov. akad. — beg., Ljubljana. lj Društvo državnih nslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slovensko ozemlje obvešča rvojc člane in vse strokovne organizacije, da ge za četrtek 29. t. m. določeni izredni j občni zbor vsled nenadoma nastalih i zaprek no vrši. -- Predsedstvo. lj Prepovedan občni zbor. Dr. Žerjav je prepovedal izredni občni zbor Društva državnih uslužbencev, ki bi sc moral vršiti danes. lj Društvo I. ljubljanskih postre sčkov in. komisijonarjev v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 1. februarja 1920 v veliki dvorani hotela Union pred-pustno veselico, pri kateri svira Domžalska godba. Začetek ob S. uri zvečer. lj Vsem, ki niso dobili za nedeljsko predstavo veseloigre »Charlcyeva teta« vstopnic in drugim našim prijateljem naznanjamo, da se igra ponovi v petek 30. januarja ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Med odmori bo sviral dijaški orkester. — Cene prostorom so običajne. — Vstopnice se dobe v pred-prodaji v trgovini g. Češnovar, Stari trg 16. Nedeljski uspeh igre jamči za dobro zabavo. Pridite! lj Češkoslovaški legionarji iz Sibirije to z japonsko ladjo »Jonan Mani« dospeli dne 27. t. m. v Trst in pridejo danes, dne 29. t. m. s tremi vlaki v Ljubljano. Prvi vlak pripelje okoli 8. ure (zjutraj) 1350 mož in 42 častnikov, štab in lastno godbo 80 mož. Ti vojaki so služili v najstarejšem sibirskem polku, takoimenovanem polku mistra Jana Husa. Pripeljejo se oboroženi. lj šentpetersko prosvetno društvo. Današnji diskusijski večer odpade, ker je g. predavatelj zadržan. lj Tovariši - modroslovci! Sestanek modroslovcev v svrho ustanovitve modro-slovne strokovne organizacije se vrši v petek 30. januarja t. 1. ob 11. uri v zbornici deželnega dvorca. — Čok Svobodin !.r., t č. predsednik. lj Seja naraščajskega odseka sc vrši danes ob 3. uri popoldne v Jugoslov. tiskarni, I. nadstr. Povabljeni naj se seje gotovo udeleže! lj Predavanje družabnega kkba se vrši danes zvečer ob 8. uri na verandi hotela Union, Posebna vabila se niso razpošiljala. lj Maturantsko društvo poštni'; pro-metnib in čekovnih uradnikov v Ljubljani vabi svoje člane k važnemu sestanku ki se vrši v petek 30. t. m. ob 20, uri v restavraciji gosp. Mraka na Rimski cesti. lj Iz gledališke pisarne. P. n. abo-nente opozarjamo ponovno, da se oglasijo {timpreje v pisarni tajništva v opernem gledališču z vstopnicami za I. polletje in si podaljšajo abonement za II. polletje najpozneje do t. februarja 1.1. S predstavama dne 30. t. m. dobijo vsi A, B, C, D in E abonenti po 30 predstav tako, da se začne « 31. jan. že II. polletje. — Če se kdo p. n. abonentov do zgornjega termina ne oglasi, smo primorani smatrati to za odpoved in se bo sadež brezizjemno oddal novemu reflektantu. Na reklamacije po 1. svečanu se v nobenem slučaju ne bo moglo ozir iti. lj »Pri belem konjičku«, burko v treh dejanjih bo ponovil Ljudski oder dne 2. februarja ob pol 8. uri zvečer. Ta lepa, vedno privlačna burka, ki je že mnogokrat napolnila našo dvorano, je v ti sezoni deloma novo zasedena in novo na-študirana. Predprodaja vstopnic bo kot po navadi. lj Ukradeno kolo. Svarim pred nakupom kolesa z znamko Kinta<, ki je staro jn j o bilo ukradeno. Ako br> kr>nu kai znano, naj takoj sporoči Fr. Dežmanu, Ckdališku ul. 10. Dotični dobi dobro nagrado. Ultimat o Jadranskem opraSanln. Vlada odklonila ultimat. - Amerika z nami. Ententa si prizadeva, da naša vlada sprejme njen ultimat. Francoski in angleški poslanik v Belemgradu sta posetila ministrskega predsednika. Italijansko in podkupljeno francosko časopisje skusa delati javno mnenje proti nam. Italijani uporabljajo tudi staro svojo metodo spletk, ki pa se ob enodušnem mišljenju vseh slojev naroda na vsem ozemlju naše države o jadranskem vprašanju razblinjajo. Rok za odgovor naše vlade je potekel. Oficielnega poročila o ministrskem svetu še ni, neoficielno pa se poroča, da je vlada ultimat odklonila, V tem odločilnem trenutku ni zbrana celokupna naša delegacija v Parizu. Pred-no je prišlo jadransko vprašanje v Parizu v odločilen štadij, sta odpotovala iz Pariza dva člana naše delegacije, Vesnič in dr. Smodlaka. Vesnič je odpotoval, kakor sam pravi, ravno sedaj iz Pariza, ker si je naš zunanji minister dr. Trumbič to vprašanje pridržal popolnoma zase, vsled česar drugi člani ne morejo nosili odgovornosti. Drugače je z dr. Smodlako. Tega je gnala iz Pariza slaba vest. Delegacija v Parizu ni vedno in povsod s potrebno soglasnostjo povdarjala j u -goslovansko stališče celokupnega in er.odušnega naroda v jadranskem vpraša nju. Dr. Smodlaka je. vedno mislil, da bo rešil Split, ako nc poudarja zahteve celega našega naroda po Gorici, Trstu, Reki. Zato je dr. Smodlaka zapustil Pariz, in redaj oddaleč gleda učinek svoje in ne narodove politike. »' •■» * Bslgrad, 28. jan. Vlada je dobila vče raj več informativnih poročil od naše mirovne delegacije v Parizu kakor tudi več depeš i r, Washingtona. Čas za odgovor jugoslovanske delegacije na entintin uri. Ministrski svet je imel včeraj popoldne sejo, na kateri je bil sklenjen odgovor naše vlade na ultimat, Belgrad, 28. januarja. Kakor poročajo s poučene strani, je naša vlada odgovorila na ententin ultimat z izjavo, da se predloženi načrt glede rešitve jadranskega vprašanja ne more smatrati kot akt mirovne konference, nego kot pritisk, da se podpiše londonski pakt, Z ozirom na to ne najde jugoslovanska vlada vzroka, da odneha od stališča, ki ga je predsednik Wilson svoječasno zavzel glede jadranskega vprašanja. LDU New-York, 26. jan, Washington-ski dopisnik »Associated Press« brzojav-lja: Uradno se ugotavlja, da ni nastopila v ameriškem stališču napram Jadranskem vprašanju od Wilsonove poslanice nobena izprememba in da se namerava strogo držali določb dogovora z Jugoslovani za uve-ljavljenje njihovih in italijanskih teritorialnih zahtev eb Jadranu, Ugotavlja se, da so ministrski predsedniki in člani konference v Parizu pri obravnavi tega vprašanja popolnoma upoštevali amerikansko stališče niso zato predlagali k dogovoru nobenih spreminjevalnih predlogov, ki bi bili napotili državni urad, da bi izpreme-nil svoj namen glede bodočnosti Reke. Zato se mora vsak naknadni dogovor, ki se sklene brez ameriškega privoljenja, izvesti brez udeležbe vlade Zedinjenih držav, LDU Berlin, 28. jan, (ČTU) Kakor poroča »Messpgcro«, je Nitti, ko se je vrnil iz Pariza, sporočil ministrskemu svetu, da so zavezniki prosili Italijo, naj kratek čas počaka, predno bo zahtevala ločno izvršitev londonske pogodbe. Med tem bodo zavezniki namerili za Italijo nov« korake; ako bodo ti ostali brezuspešni, naj Italija ultimat je potekel danes opoldne ob 12. i zaupa na pomoč Anglije in Francije. ifša Narodno gledišče. Opera, V četrtek, 29, jan; Boheme«. Abon. A — 30, V petek, 30, jan,: »Mignon«. Abon, E — 30. V soboto, 31. jan,; »Boheme«, Abon. D — 31. V nedeljo, 1, fehr.; .Rusalka«. Izven abon. Drama, V četrtek, 29. jan.: »Korenček. w Ženitev«. Izven abon,, urad. predstava, V petek, 30, jan,: »Na dnu«, Abon. C — 30. V soboto, 31. jan,; »Brezdno«. AKon, B — 31. V nedeljo, 1, febr., popoldne; »Na dnu«. Izven abon,; zvečer: »Hlapci«. Izven abon,, delavska predstava. DSfaški vesfnik. d »Danica«. Danes popoldne ob 1. uri sc vrši odborova seja. — Tajnik. d Redni občni zbor »Danice« se vrši v sredo dne 4. svečana ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani hotela Union. Dnevni red: 1. poročilo odbora in revizorjev; 2. izpopolnitev odbora; 3. predavanje g. dr, Gosarja: Socijalno vprašanje. — Tajnik. Orlovski vestnlk. Glasbeni odsek ima sejo danes ob 3. uri popoldne v Jugoslov. tiskarni, III, nadstropje. Udeležite se gotovo! Prijateljski dekliški večer ljubljanskih oriiških krožkov, Ljubljana, sv. Peter, av. Jakob iu Krekova prosve-ta se vrši v petek ob 7. uri zvečer v St. Jakobski Prosveti, Sv. FJorijana ulica št. 15. Ker je sestanek velike važnosti, prosim, da se ga. udeleže vse sestre, ne-oziraje se na oddaljenost kraja. Predava č. g. Zabret. Bog živi! - Pred* sednica. Krogle. Za tekmo pri mariborski prireditvi jc določeno tudi metanje krogelj. VELIK PROTESTNI SHOD MARIBORSKEGA SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Maribor, 28. januarja. Nocoj se je vršil v dvorani Jug. Strok. Zveze protestni shod mariborskega slovenskega delavstva proti nasilju nemškega in so-sialnodemokratskega delavstva. V delavnicah južne železnice v Mariboru so namreč socialisti in Nemci vrgli na cesto večje število narodnozavednih de-lavtev. Vlada je bila nato opozorjena, kakor tudi drugi činitelji, ki pa niso prav ničesar storili za varstvo slovenskih delavcev, ki so še sedaj na cesti. Na shodu je govorilo večje število govornikov delavcev. Sprejele so se nastopne resolucije: 1. Najodločnejše protestiramo proti nasilju socialnodemo-kratskega in nemškega delavstva. 2. Zahtevamo, da sc odstranijo iz delavnice vsi nemški socialni demokrati in komunistični elementi, predvsem njihova vodja Nachtigall iu vodja delav-j ni.ee Ogrinc. 3. Pozivamo vlado, da takoj j izžene iz Jugoslavije komunističnega i voditelja napadov na Slovence Konrada VVallisch, ki je nedavno prišel z Ogrskega, očividno poslan od tarnoš-njib. komunističnih organizacij. 4. Odločno protestiramo pri tej priliki proti laškemu in ententnemu imperializmu, ld hoče zasužnjiti 900.000 najboljših Jugoslovanov. 5. Zahtevamo, da se takoj ustavi nemškonacionalni komunistični. list »Volksstimme«, ki hujska proti državnim interesom. 6. Ker sedanja demokratsko - socialistična vlada noče, čeravno je poučena., ničesar storiti proti preganjanju slovenskega delavstva v Mariboru in okolici, izrekamo tej vladi popolno nezaupanje. — Shod se je zaključil s petjem »Lepe naše domovine«. JUNAŠTVO SAMOSTOJNIH. Maribor, 28. januarja. V Dobju pri Planini so 25. t. m. samostojneži v dryžbi socialistov s kamenjem napadli urednika Marka Kranjca, ki se je peljal na shod Kmctske zveze v Dobjem. VELIK POŽAR V MARIBORU, Maribor. 28. januarja. Nocoj okoli 8. ure je začela goreli velika tovarna usnja tvrrtkc Albert Badel. Posrečilo se je požar lokalizirati. UMETNO DVIGANJE DINARJA. Belgrad, 28. jan. Ko se je pojavilo padanje kurza dinarja, jc takoj izšel uradni oglas, s katerim se odreja kurz dinsrja napram kroni v razmerju 1 :4, dasi jc padel dinar na 3.80. Iz lega je razvidno, kako sc s službene strani na umetni način dviga tečaj dinarju, u,- - • • , , , , Gospodarski odsek jih ima v zalogi in si naredbe iinancnegu ministrstva, s katero i ' , , , , . v ' r>or cratiP rao o hrov nntlninr> hI) IV se določa zamenjava dinarja za krone pri glavni državni blagajni. Doslovno se gla6i ta naredba: Glavna državna blagajna sprejme na zahtevo posameznikov dinarske novčanice v zameno za krone po kurzu — 400 kron za 100 dinarjev, DVOJNA MERA ZA REPUBLIKANCE, Belgrad, 28. januarja. Srbska republikanska stranka se je naznanila v Belgradu z velikim razmahom in sedaj pišejo o njej tudi vsi demokratski listi. Ker je večina republikanskih poslancev v demokratski zajednici, hodi demokratski tisk okoli nove stranke kakor mačka okoli vrele kaše. Sedaj so v demokratski zajed-nici dve republikanski stranki, social-palrijotjc in demokratski republikanci. Zakaj so pri nas v Sloveniji kljub temu aretirali občinskega tajnika M nam je nerazumljivo. f SLIKAR CELESTIN MEDOVIč. LDU Sarajevo, 28. jan. Telo umrlega slikarju Celestlna Medoviča bodo prenesli v Kuno v Dalmaciji in pokopali v cerkvici, ki jo je pok. slikar okrasil s svojimi slikami. Za pogreb se vršijo ve!ike priprave. Stroške pogreba jc prevzela pokrajinska vlada. REVOLUCIONARNO GIBANJE V ITALIJI. LDU Curih, 26. januarja. (ČTU) Revolucionarno gibanje v Ita'iji narašča rapid-no, Rusija je poslala velike vsote denarja v propagandne svrhe, AMERIŠKI KONGRES. LDU Washir.gton, 28, jan. jPuuKU) Star« poroča: Predsednik Wilson bo prihodnje dni sklical kongres, da izposluje odobrenje posojila v znesku 150 milijonov dolarjev za nabavo živil za Avstrijo, Poljsko, razne druge evropske države in Armenijo. HOOTER KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA AMERIKE. LDU Pariz, dne 27. januarja. (DunKU) »Echo de Pariš« poroča: Hoover je končno sprejel kandidaturo za predsedniško mesto Zedinjenih držav. Vendar se ni še odločil, da - li bo kandidiral na programu demokratske ali republikanske stranke, LDU Pariz, dne 27. januarja. (DunKU) rAgence Havas« poroča: Albert Hoover je bil danes dopoldne soglasno izvoljen za predsednika mednarodnega delovnega urada. STANJE ERZBERGERJA. LDU Berlin, 27. januarja. (Dun. KU) Wolffov urad poroča: Stanje ministra Erzbergerja se je nekoliko poslabšalo. Temperatura se je dvignila nad 37", žila ulrip-I je jako močno. Slabost traja dalje. Mini KAKO SO NAM LAGALI DEMOKRATI j Sler jc jako utrujen in ni sprejel nobenega O VALUTI. Belgrad, 28. ian. Kako smo bili vsi nalagam od demokratov glede zamenjave kron za dinarje, je razvidno iz najnovejše i obiska, raizen državnega podtajnika Mois-leta. Upravljati sme samo najnujnejše poti«. Jutri opoldne se bodo niegovi zdravniki posvetovali iznuva. ccr stane 1 krogla brez poštnine 60 K. Najbolje je, ako jo kdo osebno v pisarni Orlovske zveze kupi. Naroča se pa lahko tu« di po pošti. Ker je istih samo še 18 na razpolago, sezite takoj po njih. Diplome. Bratski odseki prirejajo slovesne sprejeme članov. V ta namen je založil Gospodarski odsek O. Z. diplome, katere naj prejmejo sprejeti bratje za spomin na ta dan. Cena diplomi je 4 K, Naročite! g Borzna poročila. LDU Curih, 27. januarja. (ČTU) Deviza na Dunaj 1.60, Berlin 5.50, Praga 5.50, avstrijski kronski bankovci 2.00. — LDU Dunaj, 27, januarja-(ČTU) Deviza na Zagreb 255—270, na Pra-go 242—360, SHS kronski bankovci 225 —240. g Ovčje kože, Belgrsjska trgovska komora jc zainteresirala angleške industrijske kroge za ovčje kože, kojih imamo na jugu naše države v precejšnjem številu. Kože bomo pošiljali v inozemstvo, a potem zgotovljeno blago za drag denar nazaij kupovali. Brezglava politika naših demokratov. pr NcSni čuvaj. Komedija v treh dejan jih. Spisal francoski: Sacha Guitry. >To ni za ljubljanske razmere-, sem slišal po predstavi. Zdi se mi, da ta komedija tudi za resen del Pariza ni vžitna. Igra sama na sebi kot taka, če ne omenjamo igralcev, ni doživela uspeha. Satira ima tako topo konico, da komaj zapazimo, iz katere človeške slabosti se pisatelj norčuje, zdi sc nam celo, da hoče pisatelj vsiliti človeški družbi lek, ki ozdravi vsako ljubosumje, ki povzroča notranji nemir in dela človeka nesposobnega za delo, po oni morali, ki nam je že znana iz spisov pisateljev galantne dobe. Poleg tega ima »Stari gpspod« silno malo onih svojstev, ki so potrebni za junaka komedije; lah-koživcu sc bo zdel dolgočasen moralist, v drugih pa bo vzbudil antipatijo, ki močno prevladuje simpatično stran igre. In čc sc že pisatelj ni držal čisto navadnih pravil, ki si jih je postavila dobra komedija v svojem razvoju do današnjih dni, ali nam jc podal kako nadomestilo za to? Nobenega! Da odnese koncem prvega dejanja svojo ljubimko na rokah iz sobe in da sc drugo dejanje vrši v spalnici, to je že obrabljen efektni pripomoček modernih iger. Po drugi strani ima igra samo par komičnih situacij in komaj tri nasmeha vredne dovtipe, tako, da jc bilo občinstvo skorajda bolj resno, kot pri kaki drami. — _Po sccneriji in po igralcih nismo dobili utiša, da se igra godi v Parizu. Manjkalo jc onega salonskega ozračja in elegance, ki jo zahteva že tekst sam, V začetku prvega .dejanja, je bil* 4rviba lahkoživvev cela preveč okorna, če izvzamemo Miciča, ki v svoji mali vlogi ni bil slab. Plut je bil v vlogi »starega gospoda« po svoji maski in mimiki še dokaj dober, le njegov glas, se zdi, da ni spadal v ta okvir. Dober je bit Peček, ki ima potrebno eleganco in rutino in se je zaživel v milje. Vera Danilova sicer ni bila ona blesteča točka cele igre, kot bi morala biti, »nijanse ostanejo pri nji preveč zabrisane«, toda če izvzamemo splošni pogrešek, ki sem ga omenil prej, ni bila slaba. Tudi Rakarjeva je dobro pogodila vlogo hišne. Če pomislimo, da je vloga igrana dovršeno tedaj, kadar igralec živi vlogo tako intenzivno, da vidimo pred seboj nove ljudi in nov milje in ne naših starih igralcev, moramo pripomniti, da nismo imeli lega utiša. F. B. a Prodaja petroleja na A izkaznice. | Na vsak prvi odrezek petrolejske A izkaz- j niče se dobi jeden liter petroleja, ki stane 8 K, v sledečih trgovinah; za I, okraj: na št. 556 do 615 pri Vrhoven, za II. okraj: na št, 031 do 980 pri Jerančiču; za III, okraj: na št. 758 do 780 pri Sokliču, na št, 781 do 1000 pri Tušarju, Sp. Šiška; za VI. okraj: na št. 732 do 800 pri Zorčič, Dunajska cesta, na .št, 631 do 731 pri Kugov-niku, Udmat. —■ Prodaja petroleja na B izkaznice. Na vsak prvi odrezek petrolejske B izkaznice se dobi pol litra petroleja v sledečih trgovinah: za I okraj: na št. 280 do 320 pri Zirkelbachu; za II. okraj: na št. 398 do 418 pri Miheliču; za III. okraj: na t, 272 do 312 pri Kranjcu, na št. 313 do 432 pri Tušarju, Sp. Šiška; za IV, okraj: na ši. 520 do 600 pri Ješetu, — Prodaja petroleja na C izkaznice za obrtnike. Na vsak prvi odrezek C izkaznice za petrelej se dobi jeden in pol litra petroleja v sledečih trgovinah: za I. okraj: št. 132 do 2J6 pri Mehle-Vrečarju; za II. okraj; št. 73 do 113 pri Jerančiču; za III. okraj: št. 136 do 158 pri Sokliču; za V. okraj: št. 131 do 185 pri Zorctt. — S tem je zaloga petroleja začasno izčrpana. a »Samopomoč« v Ljubljani razdeluje svojo zalogo od danes naprej do 1. februarja in ne od 1. februarja, kot ie bilo včeraj pomotoma zapisano. — Zamudnikom bo delila tudi moko še do 1. febr, »Komur je znano sedanje bivališče g. Franceta Gabrijelčič, bivšega učitelja v Ložicali pri Kanalu oziroma njegove soproge, naj blagovoli to sporočiti orožniškemu stražmojstru Antonu Peršolja v Mariboru. Išče se Marijan Logar, star 15 let iz Voloske, ki se je nahajal do konca decembra 1918 v sirotišču begunskega taborišča v Wagni. Naslov naj se pošlje na posredovalni urad za begunce v Ljubljani. Veronika Gril, begunka iz Sv. Mihaele naj javi svoj naslov posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani. Zadnji teden! siencco, Invalidno in ib.fkoo o skupni ored- društva »Dobrodelnost« v Ljubljani o korist sirot, Sil fclraiceo. 1317 dot nosti 80.000 K. Glavni dobitek o vrednosti 20.000 kron. SreCka 2 kroni. SreCka 2 kroni. Srečke se naročajo v loterijski pisarni * Ljubljani, Poljanski nasip št 10. Žrebanje bo 3. febr. 1920 ob 6. nri zvečer« Zadnji teden! Trpite na reamatizmu in gihtič-nih bolečinah? Vdrčnenje s pravim ielieritvim Elza fluidom je takorekoč dobrodejno! 6 dvoinatih ali 2 velik špecijalni steklenici 2- K. Rabite milo-odvajajoče sredstvo? Fellerieve prave lilza krogljice izvr 1 . p_____ bolečine 1 steklenica - K. — Želodec lnce šujejo svoio dolžnost! 6 škatljic 12 K Zagorski sok zoper kašelj in prsne Prode se Kresne polnive SK G stolov. 2 visoki omari, 1 omara s 4 predali, mizica in šivalni stroj. Naslov pove uprava 1 sta pod 5t. 370. in aflj m on sls- okrtpčujoča Švedska tinktura 1 ste klenica 12 'C — Omot in poštnina po sebej, a najceneje. Eugen V. FeUer Stubica donja, Elzatrg št. 134, Hrvatska. £ ordinira brezplačno vsaki dan otl i/2l. do 725. v ambuiatorijn otroške bolnice Streliška ulica st. 15. Iti se razume na sadjcre.io in zelenia-vo in so zamorc izkazati s tozadevnimi dobrimi izpričevali se sprejme v trajno službo za posestvo na Delen.i-skem. Prosto stanovanje in dobra plača. Natančnejša pojasnila pri Otomar Bamberg, Ljubljana, Kolodvor, ul. 13 1. Sprejme npn^ni?! ^ zna* V0(titi se UlljHiilM godbo na pihala ali vsaj kako godalo. Istotam imajo tudi izvrsten zaslužek razni rokodelci, ki bi bili ob enem godbeniki. Tudi se proda več skoraj novih pihal. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 373. K 2 letni deklici sa išče za popoldne ali celi dan. Dobra hrana in plač i. Vpraša naj: Tobačna ul. št. 5, L nadstropje, levo. 359 m M a, frnntli n SD i'p 37- t- ln- dopoldne J/jjU Ji U Ju JC briiantna broža od Rimske ce-te, po Vegovi ulici, Turjaškem trgu, Čevljarski ulici, Gosposki ulici do Križevniške ulice, po Vaiva zorievem trgu nazai na Knnsko cesto. Fošieni najditelj se j>rosi, da jo vrne proti nagradi na Itimsko cesto 13., L »i« »kh Podružnica centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v L;ubl;ani išče eo . Soliden gospo J če mo/.no s posebnim uhodotn. Dopisi se prosijo pod šifro »dobra piača< na Anoncoo eksp; dici o Al. Matetič, Ljubljana Kon iresm trg 3. Kupujem vsako nnožmo ko/ od d v-jih zajcev (er plačirem po najvišji anevol cen.. 6311 (30) IVAN JtS£RNI.< kloJučar v Višnji* n«!'. Ifpn op vestna m zanesljiva gospa IJlb 3K ali go podična k večiim otrokom Znati mora sam' st" j no šivati. Plača in oskrba dobra. Starost od 25 do 35 let. Ponudbe na upra»nigivo pod samostojnost 300. 231 z večletno prakso. Zahteva se popolno znanje dvojnega knij-govodstva. Nastop takoj. Prošnjam je priložiti zadnje šolsko izpričevalo in izpričevala o praktični sposobnosti. Izjava. Podpisani Anton Žibeit, nadnč'teij v p. na Jež oi, preklicujem in obžalu jem vse očitne, ki sem jih napisal na brezimni dopisnici, oddani 31. 10. 191. januarja 1920. Dr. Ivan Loorenčič, predsodnik »Slovenskegu lovskega društva Linbilana, Miklošičeva cesta 8. Knpuje o se dobro ohranjeni šivalni slroii ia slolala Po udue na Jos. Pete^nc, Uuoijaaa Imamo naprodaj cel vagon Uicalni Clrni se kuI>i- Ponudbe na riMIM OlluJ Al. Maleiie, Anončna elT.pctlic.ja Ljubljana, >ongtesni tig 3. Zaloga pohištva in tapetniška ~ delavnica r katere oddamo v zabojih po 1440 komadov (10 gros) i o zmerni ceni Bat-kan trg. špeWascherm&del" v Kartonih ali pa »Carrara« po velikosti zabo.a brutto za netto. Pralni prašek je glasom izvedeniškega mnenja preizkušeno dobro blago. Poizvedbe v Zadružni centrali ItLklo&lčeva ces