Poštnina plačana v gotovini. Leto XIV., štev. 211 Ljubljana, sobota 9» septembra 1933 Cena 2.— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Laseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Teleton št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Nacionalna vzgoja Zopet so se odprla vrata naših šol novi generaciji. V šoli se poiagajo prvi temelji razvoja posameznikov in s tem osnova za podvig in napredek celih rodov. Ko izročajo starši svojo deco šolski vzgoji, ji zaupajo svoje najdražje v pričakovanju, da se razvije iz nebogljenč-ka cel človek pod veščim vodstvom učiteljevim. Še bolj pa se zanaša narod kot celota, da mu bo šola vzgojila zdravo generacijo, ki bo zopet pomenila nov korak naprej in navzgor. Preporod narodov, probujenje in rast narodne zavesti so tesno spojeni z vzgojo in šolstvom. Narodnostni boji v področju iste države so navadno v glavnem boji za narodno šolstvo. Če se spominjamo na avstrijske čase, moramo potrditi, da je bistven del našega nacionalnega in političnega prizadevanja zavzemal boj za šolo. Mi smo videli v narodni šoli garancijo svoje nacionalne eksistence; iz enakega razloga nam je narodno sovražna država skušala baš na šolskem polju z omejitvami in šikanoz-nim izvajanjem nadzorstva, pa tudi s personalno politiko delati največje ovire. Germanizatorno osvajanje se je pri nas pred vsem vršilo potom šole, bodisi da se je vanjo vsiljeval avstrijsko-nemški duh, bodisi da so se za pridobivanje slovenskih duš ustanavljale iz državnih in zasebnih sredstev šole ponemčevalnice. Protiutež antinacicnalni šolski politiki smo imeli v našem narodnem uči-teljstvu. Učitelju v starih časih niti gmotno niti socialno ni bilo na rožicah postlano. Posebno slovenski učitelj je imel s trnjem posuto pot, ker ga je poleg skrbi za življenje in rodbino še moril pritisk šolske uprave in večna nesi-gurnost njegove eksistence, ako se slepo ne pokori ukazom in navodilom od zgoraj. Zato moramo s tem večjim poudarkom podčrtati, da je naše narodno učiteljstvo v onih težkih časih storilo v polni meri svojo r.arodno dolžnost. Da, storilo je še več. Brez našega učitelj-stva in njegovega zares id^aMzma polnega dela bi bil razvoj zgodovine hodil drugačna pota in malo je verjetno, da bi se mogli danes radovati svoje narodne in državne svobode, ako bi ne bili tudi naši učitelji celi možje. Če hočemo takratno delo našega uči-teijstva pravilno oceniti, nam je treba le obrniti oči v one kraje, kjer je politična situacija omogočala polno izživljanje nemško-avstriiske ekspanzijske sile. Naša starodavna Koroška bi ne bila danes za nas inozemstvo, da ni nesrečna politična konstelacija omogočala popolnega uničenja slovenskih šol. Spominjamo se brezupnega truda skromne peščice narodno zavednih koroških učiteljev, priboriti slovenščini v šoli vsaj skromen kotiček. Kazenska premeščanja so bila njih delež, osnovr.e šole za slovenske otroke pa so bile kasarne nasilne ger-manizaciie. Rod, pokHcan ob plebiscitu pokazati krepko in odločno voljo, ni prinesel iz mladih let s seboj one nacionalne odpornosti napram tujemu vplivu, ki bi bila za veMki historični trenutek potrebna. Rapidno padanje slovenskih številk v koroški statistiki ni samo rezultat umetnega r>rikrnWa^-■'•■< "--"^nih podatkov, temveč v zelo obilni meri sad anacionalne in antinacionalne šolske vzgoje. Zato smemo brez pretiravanja reči, da je našo svobodo tam, kjer smo si jo priborili, pomagala izvoievati v prvi vrsti naša narodna šola, naš slovenski učitelj. In zavedati se moramo, da je slovenski učitelj še danes eden najvažnejših faktorjev za ohranitev naše nacionalne svo-jine. Danes je tudi naša šola svobodna. Zgrešeno pa bi bilo poslušati one modrijane, ki smatrajo nacionalizem za zastarel rekvizit preteklosti in so mnenja, da nacionalne zavednosti in odpornosti v današnjih časih ni več treba. S težko skrbjo bi morali gledati v bodočnost, ako bi izginile iz naših šol stare nacionalne tradicije in bi v mladini zavladala indiferentnost in nekak zgrešeni pa-cifizem. Ne glede na neurejenost in ne-stalnost svetovne politike, ki danes in v bližnji bodočnosti boli kakor kdaj kriči po odločnih in neupogljivih bojevnikih, se moramo zavedati, da je plemeniti nacionalizem glavna moralna podlaga plodo-nosnega državljanskega sodelovanja in da je domovinska ljubezen glavni vir narodnega napredka. .Tugoslovenski nacionalizem ne nožna podcenjevanja drugih narodov, še manj pozna nestrpnost in zatiranje. Njegovo bistvo je snozna-nje lastne vrednosti in v tei zavesti utemeljeni narodni ponos, ki ne zahteva nadvlade, pa se tudi ne klanja nadvladi drugih. Vzgojo v takem nacionalnem duhu pričakujemo in zahtevamo tudi danes od laše šole, ki mora vzdrževati kontinuiteto med preteklostjo in bodočnostjo in ihraniti zavest in znanje naše zgodovine, — tudi njenih temnih strani — kot /ir pravega samospoznania in razume-'anja dolžnosti napram samemu sebi in la^ram narodni skupnosti. Poznamo naše narodno učiteljstvo in vemo, da mu smemo 7 rsvno 'ptim zaupanjem izročiti svojo deco, kakor so smeli to naši očetje. Zdelo se nam je pa veti- Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Teleton St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica fitev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Oglasi Ptujski dnevi Z jugoslovansko zavestjo prežeta mladina je včeraj otvorila spominske svečanosti na dogodke leta 1908. v Ptuju Ptuj, 8. septembra. Zdravo jesensko jutro se je danes razlilo čez mehke Slovenske gorice in Haloze in njegov dih je našel sredi njih starodavno obdravsko prestolnico, ponosni in narodno prebujeni Ptuj. Tla, kjer je pred 25 leti preživljal tako silno poniževanie naš na. rod, tla, kjer je pangermanstvo gradilo mogočen obok svojega mostu do Adrije, ta tla so pokazala danes svoje pristno slovansko lice Ni še prebilo solnce dravske meglice in lahnih oblakov, že je vzvalovilo v Ptuju nenavadno vrvenje. Ceste in ulice je napolnila naša čvrsta in zdravja polna mladina, naš up in ponos Po vseh cestah, ki vodijo med starodavno zidovje, so vrele tisočere množice na Dominikanski trg, kjer je bilo zbirališče mladine. Veliko svečanost v spomin na zgodovinske ptujske dogodke je otvorila danes mladina. Praznik Malega šmarna je bil danes izključno praznik ptujske in okoliške mladine. Njena pesem in njena beseda je danes gospodovala nad mestom, kjer se je še nedavno smela slovenska beseda vtihotapiti le kot pritajen vzdih ponižanih in razžaljenih. Veličasten sprevod mladine Ob pol 9. je odšel veličastni sprevod madine. zbrane iz vseh mestnih šol in zavodov ter iz okoliških narodnih šol, s ptujsko mestno godbo v sredi, skozi mesto pred p;'šio.pje magistrata, neprestano vzklikajoč Jugoslaviji in kraljevskemu domu ter mahajoč z narodnimi trobojnicami v mladih pesteh. Z obcestnih hodnikov je mladani odgovarjala gosta množica, ki je spontano napravila tesen špalir, radujoč se sama ob iskrenem navdušenju in po-mlajajoča se ob svojih najmlajših. Ko se je vihar navdušenja in vzklikanja polegel, je z balkona mestnega magistrata mestni župan g. Ladislav J e r š e naslovil na zbrano mladino tople pozdrave, katere je zaključil z vzkliki prestolonasledniku kraljeviču Petru in vsemu kraljevskemu domu. Ves prostrani trg se mu je enoduš-no odzval in morje trobojnic v drobnih desnicah se je dvigniio proti nebu in soln-cu, ki je obsevalo to mogočno bodočo nacionalno a«-mar?o. iz mladih grl pa je zao-rila državna himna. Za njim- je nagovoril navdušeno množico starosta ptujskega Sokola dr šala. m u n, na čegar predlog je bila odposlana starešin: SKJ, prestolonasledniku Petru naslednja brzojavka v pozdrav: Ob prvem in svojem mladinskem dnevu proslave v Ptuju zbrana omladina se klanja skupno e svojo matico Sokolom v Ptuju, svojemu ljubljenemu in vzvišenemu starešini ter mu čestita k desetletnici rojstva, izražajoč mu svojo neomajno udanost in brezpogojno zvestobo. šolski nadzornik g. C e p u d e r je v poljudnih, mladini lahko doumljivih besedah, pojasnil pomen dneva in jubilejnih ptujskih svečanosti sploh Opisal je odkrito, čeprav primerno zanesljivo vse težke dogodke pred 25 leti in ves razvoj zgodovine od tedaj naprej ter vlil v mlada srca mogočen ogeni nacionalne samozavesti. Spomnil pa je m'adino tudi bratov, ki jih še ni med nami pod svobodnim jugosloven-skim solncem in še čakajo na rešitev in osvobojenje od vsak dan mogočnejše Jugoslavije. Mladina je sprejela njegova izvajanja z navdušenim vzklikanjem, spominu Lundra in Adamiča pa se je oddolžila s trikratnim »Slava*. Ko je godba zaierala »Hej Slovani* se je g. župan Jerše zahvalil za prekrasno manifestacijo, nakar se je mladina mirno razšla. Sokolska razstava Vsi odlični predstavniki javnosti in gostje so odšli nato v Mladiko, kjer je po uvodnih besedah učitelja in predsednica razstavnega odbora ptujskega Sokola br. šterka starosta dr. Šalamun otvoril sijajno organizirano sokol&ko razstavo, nameščeno v dveh prostorih v učilnicah. V prvi sobi je razvidno nazorno v slikah, fotografijah. tabelah i.n diagramih uspešno delo in napredovanje ptujskega Sokola v preteklih 25 letih, dodan pa je tudi zanimiv statistični material o razvoju in napredku ma_ riborske sokolske župe. V drugi sobi pa diha s sten, preprečenih s skrbno zbranim zgodovinskim gradivom, težki dih naše zemlje in naše krvi onstran državnih mej. Posebno ta del razstave je napravil na obiskovalce silno globok vtis. Jubilefssi občni zbor ptujskega Sokola Ob 11. je našlo prenovljeno ptujsko mestno gledališče vse odličnike zbrane v svoji dvorani, kjer je sklicalo ptujsko so-kolsko društvo sv-oj jubilejni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil starosta dr. Šalamun. Po pozd.ravu zastopnika državne oblasti, sreskega načelnika dr. Bratine, mestnega poveljnika podpolkovnika šarca, orož-niškega poveljnika majorja Cvetkoviča mestnega župana Jeršeta, banovinskesa svetnika dr. Senčarja, soustanoviteja ptujskega Sokola Gresorke, zastopnikov iz Kra nja žebreta in Majnika ter vseh ostalih navzočih, so se gostje dvignili s sedežev in počastili siomin vseh, ki so delali za narodino osvobojenje ter legli v prerani grob, nato pa je bil z navdušenjem sprejet predlog da se odpošlje Nj. Vel. kralju uda-nostna brzojavka. Starosta dr. Šalamun je podal zatem kratko zgodovino o postanku in razvoju društva od leta 1908 do danes in se zahvali! vsem, ki so kakorkoli pomagali in še vedno pomagajo ptujskemu Sokolu na njegovi poti kvišku. Občni zbor je nato pozdravil ter čestital društvu k jubileju sre-ski načelnik dr. Bratina v imenu službeno zadržanega bana ter v imenu vlade, mestni župan Jerše v imenu ptujske občine pa z iskreno željo, da naj bi velika sokolska sila v Ptuju nikdar ne usahnila, temveč dala vidnega izraza tudi v čim prejšnji zgraditvi Sokolskega doma. Soustanovitelj ptujskega Sokola br. Gregorka je odklonil vsako posebno zahvalo za tedanjo ptujsko prebujeno generacijo. Pomagal je tedaj ustanoviti ptujsko sokolsko društvo kot navdušen član Uubljarskega Sokola, ki je sedaj ob svoji 70 letnici postal nekak oče 25 letnega ptujskega jubilanta. Njegovim besedam je sledil prisrčen objem in poljub s sedanjim starosto dr. Šalamunom. Po čestitki bamovinskega svetnika dr. Senčarja v imenu obeh ptujskih podružnic CMiD je starosta dr. Šalamun prečita! pozdravni dopis nomočnika bana g. dr. Pirkmajerja, ki čestita društvu z željo, da bi dobilo čimprej svoj lasten Sokolski dom, nakar je zaključil slavnostni občni zbor. Ob grobu prvega staroste Navzoči so se nato odpeljali z mestnim avtobusom na okoliško pokopališče v Ro_ goznico, kjer je starosta dr. Šalamun položil na grob prvega staroste ptujskega Sokola. učitelja Dragotina Zupančiča, lovor-jev venec, nad grobom pa se je poklonil v počastitev prapor ptujskega sokolskega društva. Popoldne se je ves Ptuj z mnogimi zunanjimi gosti vred zbral na lepem telovadi-šču ptujskega Sokola v ljudskem vrtu k nastopu šolske mladine, ki je izvedla celo vrsto lepih telovadnih točk prav dovršeno in pohvalno. Telovadni nastop je zaključil pozdravni nagovor učitelja šestana, nakar je navzoča mladina zapela himno »Hej Slovani«. Iraški kralj Fejsal umrl Zadela ga je srčna kap — Na prestolu mu bo sledil njegov sin emir Gazi — Truplo kralja Fejsala bo prepeljano v Bagdad Bern. 8. septembra, nr. Iraški kralj Fejsal je snoči v Bernu umrl. zadet od srčne kapi. Kralj Feisal je pred dvema dnevom3 prispel v Bern v spremstvu svojega brata Alija, oivšega kraija Iraka, zaradi zdrav-Henja. V sredo je bil še na izletu v Inter-laknu. Truplo kralja Fejsala so prenesli na kliniko, kjer je bilo danes balzamirano, jutri pa ga prepeljejo na angleški vojni ladji do Haife, odkoder ga bodo z letalom pre- peljali v Bagdad, kjer bo svečan pogreb. Naslednik kralja Fejsala na iraškem prestolu je njegov sin emir Gazi, ki je star sedaj 21 let. Po poročilih iz Bagdada je bil novi kralj že danes ustoličen ter ie prevzel kraljevsko oblast. % London. 8. septembra. AA. Takoj, ko je iraški poslanik v Londonu Jafar-paša zvedel za' smrt kralja Fej«ala, je izjavil, da pomeni njegova smrt veliko izgubo za Irak, ker je pokojnik mnogo storil za svojo državo. Komasacija občin izvedena Beograd, 8 avgusta, p. Notranji minister je na predlog bana dravske banovine izdal na osnovi členov 138 in 139 zakona o občinah uredbo o združitvi večjega števila občin v dravski banovini. Uredba je zelo obširna, saj obsega 56 s strojem pisanih strani. S to uredbo bodo, kakor je napovedal g. ban že o priliki zasedanja banovinskega sveta, združene vse manjše občine v velike občine. dar potrebno, izreči naše današnje misli in opomniti našo javnost zdaj, ko se je pričelo novo šolsko leto, da se zaveda važnosti nacionsl^ vz^r^e jn po zaslu-ženju čer* veliko delo našega narodnega uciteljstva. Občinske volitve 15. oktobra Beograd, 8. septembra. M. Kakor je izvedel vaš dopisnik, bodo občinske volitve v dravski banovini razpisane za nedeljo, dne 15. oktobra. Prinrave za sprejem n*»r(amepfarcev Beoffrad. 8 septembra p. V prostorih Narodne skupščine se je vršila dopoldne pod predsedstvom dr Kuminudija seja širšega odbora na kateri so razpravljali o sprejemu poljskih parlamentarcev, ki pri-snejo 10. t m v našo dr?:ivo Na seji je bil določen oodroben program njihovega bivanja v državi. Kmečki tabor na Bledu Tudi letos so se zbrali mnogi tisoči kmečkega in drugega prebivalstva iz vse Slovenije — Krasen sprevod narodnih noš — Govora ministra Puclja in poslanca Mohoriča Bled, 8. septembra. Letošnji kmečki praznik na Bledu je bil že dvanajsti po vrsti in se je dostojno pridružil svojim prednikom. Zopet so se zbrali v tem božjem kotičku Slovenije mnogi tisoči mož in žen, fantov in deklet iz Gorenjske in vseh drugih slovenskih krajev. Zastopani so bili vsi stanovi in vse gospodarske panoge, najmočneje pa seveda kmečki narod. Praznik se je razvil v mogočen tabor narodne sloge in gospodarske vzajemnosti, v enaki meri pa tudi v veličastno manifestacijo jugosiovenske narodne in državne misli. Spored kmetskega praznika se je pričel že dopoldne z ocenjevanjem goveje živine. Ocenjenih je bilo okrog 70 glav izbrane živine in je bilo izplačanih 6000 Din nagrad. Posebej so se ocenjevali biki, krave in telice, prve nagrade pa so prejeli posestniki Josip Šolar iz Rovt, Franc Bešter iz Ovšiš, Josip Mulej iz Potoka, Jakob Kunstelj in Jože Koželj iz Spodnjih Gorij, in Jože Potočnik iz Rovt. 2e okrog poldneva jt bilo na blejskih cestah živahno vrvenje. Vse je hitelo k blejskemu domu, kjer so se zbirale narodne noše za sprevod, ki je ob 14. krenil proti Zaki. To pot je bila udeležba narodnih noš še posebno velika, saj je bilo tudi za nje določenih 3000 dinarjev za nagrade najlepšim in najbolj pristnim. Krasen sprevod narodnih noš Sprevod je otvoril zastaven Gorcnjec z veliko državno trobojko. za njim je igrala domača godba, ki so ji sledile številne narodne noše peš. Za temi so vozili okrašeni vozovi z Bleda in okoliških vasi. Na vozu, ki je predstavljal domačo obrt, so kar spotoma delali smuči in kolesa za vozove, na drugem so otroci predstavljali snegulčico in škrate, na tretjem same zale Gorenjke in Bohinjke. Seveda ni manjka"o bohinjskih pastirjev v slikovitih nošah. Bilo je okrog 20 voz, ki so tvorili živo sliko stare slovenske folklore. Ko se je sprevod premikal skozi letovišče proti Zaki, pa se je tam od vseh strani zbiralo občinstvo, da so blagajne le s težavo zmagovale naval. Za gledalce določeni prostor je bil kmalu ves natrpan, a prihajale so še vedno znova nove množice. Mnogi so si izbrali prostor vtšje ob ob-robku gozda in v skalah, odkoder so tudi prav dobro videli potek prireditev. Za oji-čenje govorov sta bila nameščena dva močna megafona. Na gričku nad dirkališčem je stala tribuna za častne goste, vsa v zeltnju in zastavicah, višje zgoraj pa so v številnih paviljonih skrbeli za dobro in gostoljubno postrežbo. Prieetek zborovanja Predsednik prireditvenega odbora, župan g. Ivan Ažman je ob 15. otvoril zborovanje. Vsa ogromna množica se je zgrnila okrog tribune, da bi bolje slišala govornike. Ko se je g. Ažman zahvalil za tako veliko udeležbo, je še posebej pozdravil ministra za socialno politiko Ivana Puclja, zastopnika bana dr. Pfeiferja, senatorja dr. Novaka in dr. Ravniharja, poslance Mohoriča, Pustoslemška, Komana, Klinca in Gajška, člana ožjega glavnega odbora JNS Adolfa Ribnikaria, banovinskega svetnika in župana Lavtižaria, jeseniškega župana Zabkarja in predsednika Kmetijske družbe dr. Otona Detelo. Vdanostni pozdrav kralju Z velikimi ovacijami kralju in Jugoslaviji je bila nato sprejeta naslednja brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru: »Na velikem kmetskem zborovanju na Bledu zbrani narod prosi Vaše Veličanstvo, da sprejmete izraze vdanosti in zvestobe. Bog ohrani Vaše Veličanstvo in visoki kraljevski dom za srečno bodočnost naše domovine.« Ovacije so se polegle, ko je godba zaigrala državno himno, a so se nato zopet obnovile. Enako sta bili z velikim odobravanjem sprejeti pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku dr. Milanu Srškiču in predsedniku Jugosiovenske nacionalne stranke Nikoli Uzunoviču. Poslanec Ivan Mohorič Prvi je povzel besedo zastopnik domačega, radovljiškega sreza v Narodni skupščini, bivši minister Ivan Mohorič, živahno pozdravljen od množice, v kateri je naravno bil radovljiški srez razmeroma najštevilneje zastopan V svojem izčrpnem in temeljitem govoru je posl. Mohorič pojasnil in orisal svetovni gospodarski položaj ter poudarjal, da vse gospodarske politike' evropskih držav streme za tem da se čim bolj vzpostavi ravnovesje med kmetijstvom in industrijo, med poljedelskim in obrtnim delom. V naši državi ie bila politika, s katero se je hotelo pomagati kmetu, precej enostranska. Se danes se postavlja kot glavni problem v ospredje izvoz žita. vprašanje opija in oljnatih semen. Govornik naglaša potrebo, da se kmetsko vprašanje rešuje s širšega vidika, tako da se bo skrbelo tudi za one kraie, kjer je kmetijski gospodar navezan posebno na gozdno posest, na živinorejo, na domačo industrijo, na tujski promet itd. Nikjer ni zavest povezanosti interesov in medsebojnih odnosajev raznih gospodarskih panog tako živa kakor ravno na slovenskih tleh. Zato se v naših razmerah postavlja vprašanje slovenske kmetske politike čisto drugače kakor sredi pasivnih državnih gozdov in rudnikov v Bosni, ali kakor na rodovitnih tleh žitorodne Vojvodine ali pa Sumadiie. V nadaljnjih izvajanjih je govoril poslanec o potrebi javnih del v srezu, o razburjenju, ki so ga povzročil v srezu davčni predpisi ter o komasaciji občin. Poudarjal je, da bi bilo treba komasacijo izvesti tako, da se kar najbolj upošteva tradicija samostojnih občin, ki jih je v srezu itak že danes le 22. Ohrani naj se vse, kar je važno in življenja zmožno in kar je v staniu ustrezati širokim nalogam novega zakona. Posl. Mohorič je sporočil zborovalcem tudi tople pozdrave po državnih poslih v Beogradu zadržanega ministra dr. Alberta Kramerja, kar so zborovalci sprejeli z ovacijami dr. Kramerju. Tudi poslancu Moho-riču so se za njegova izvajanja zahvalili s toplim aplavzom. Minister Ivan Pucelj Iskreno pozdravljen je stopil v ospredje govorniške tribune minister Ivan Pucelj. V uvodu je omenil, da že dvanajstič prisostvuje temu lepemu kmečkemu zborovanju v biseru naše domovine, ki se ga ie za svojo letno rezidenco izbral tudi naš viteški vladar. Zopet so se pri tem ponovile velike ovacije narodnemu kralju in njegovemu domu, godba pa je zaigrala himno. Nato je g. minister orisal delo vlade za kmečko prebivalstvo. Vlada ima polno razumevanje za težnje in potrebe kmečkega stanu in ima neprestano v mislih, kako bi mu pomagala Kajti tr.di vlada dobro ve, da je predvsem kmetski človek tisti, ki ga je gospodarski zastoj močno prizadel. Vendar pa kmet niti v najkritičnejšem času ni postal malodušen, temveč je vsak čas razumel težke življenske razmere in je po svojih močeh doslej največ žrtvoval za izboljšanje gospodarskih prilik. Te velike žrtve je naš kmet doprinesel toliko lažje, ker ima zdrav razum in je njegova ljubezsn do lastne zemi.ie in domovin-? močno v njem ukoreninjena. Zato je našs kmetsko prebivalstvo v resnici najtrdnejši temelj naše nerazdružoe države. O komasaciji občin je gosp. minister omenjal, da dovoliuie novi občinski zakon izjemoma tjdi občine pod 3000 prebivalci; te izjemno ee bo.1^ mogle poslužiti številne gorenjske občine, ki po svoji tradiciji, geografskih prilikah in hitro narrfc-a jočem u prebivalstvu tvorijo že sedaj vzorne upravne enote. Vsem razumljiva izvajanja gosp. miniotra so zborovalci pozorno poslušali in jim glasno pritrjevali, ob koncu pa ministra vnovič živahno aklamirali. Zaključek zborovanja Banski načelnik gosp. dr. Pfeifer je sporočil zborovalcem pozdrave bana gosp.' dr. ; Marušiča. Govorili so nato še podpred-! sednik senata gosp. dr. Novak ter poslanca j Rasto Pu^toslemšek in Albin Koman, nakar je bilo mogočno zborovanje zaključeno. Profesor Sič in. slikar Maksi m Gaspari sta medtem ocenjevala narodne noše. 32 odlikovanim je bilo razdeljenih 8?00 Din nagrid. Med odlikovanimi so vzbujale posebno^ pozornost lepe noše iz Gorjuš, ki se jih le redko vidi v dolini. Prihod kraljevega zastopnika Pred pričetkom konjskih dirk je prišel zastopnik Nj. Vel. kralja in kraljice general Pavel Pavlorič. ki mi je gdč. Anica Ažnia-nova v gorf-n;ski narodni noši izročila velik šopek nageljnov. GosDod general se ie znnj zahvalil z zagotovilom, da ga bo izročil Nj. Vel. kraljici- Konjske (Krke Ob velikem zanimanju so se ob 16. pričele konjske vozne in jahalne dirke. Udeležba tekmovalcev je bila zelo velika, razpisanih je bilo 10.C00 dinarjev za nagrade. Mnogo zanimanja je bilo tudi za totali-rator. ki je izplačal precejšnje vsote. (Podrobnejše poročilo o dirkah še objavimo.) Prireditve so potekle ob krasnem vremenu v vzornem redu brez najmanjše nezgode. Ob 18. so pričeli udeleženci zapuščati Zako. Ogromne množice so hitele v avtomobilih, na vozovih, največ pa peš proti B'edu in Lescam k vlakom. Vsi so nosili s seboj zavest, da je kmetski stan neomajni steber naše narodne moči, da je blejska manifestacija 8. septembra pošten in iskren izraz narodne zavesti in ponosa našega l^metskega prebivalstva. Ostavka španske vlade Madrid, 8. septembra, s. Španska vlad-je danes popoldne odstopila. Tnifassa vstopnina 5 v?a veleselmu Din velja tudi za soboto, nedeljo in ponedeljek « Dr. Oton Fettšch: Nekaj spominov na 1. 1908 ln ptujsko skupščino CMD P riše tki nacionalnega preporoda — Zgodovinske zasluge dr. žerjava - Nekaj podrobnosti o ptujskih dogodkih Petindvajset let poteka te dni, kar se je vršila znamenita ptujska skupščina Ciril-Metodove družbe, ki jo po vsej pravici moremo smatrati kot mejnik našega narodnega preporoda. Kakor je vedno in povsod mladina glasnik in pobornik nove dobe in apostol novih idej, tako je tudi pri nas tedanja mlada dijaška generacija, ki se je nazivala narodno-radikalno, ker je v nacionalnih vprašanjih nastopala z brezpogojnim in neizprosnim radikalizmom, prinesla med narod plamenico borbenosti in aktivitete. Bilo bi nehvaležno, če bi ob 251etnici ptujskih dogodkov pozabili, da je bil protagonist novega mišljenja, ki je iztrgalo slovensko napredno javnost iz pasivnosti, voditelj narodno-radikalnega dija-šiva, pokojni dr. Gregor Žerjav. Delo in uspehi dr. Gregorja žerjava Mlad in navdušen, prekipevajoč idealizma, prožet od misli, da je »dolžnost do naroda prva«, in »da se njej klanjajo vse druge«, je znal s svojim ogrevajočim optimizmom in iskrenim tovarištvom zbrati okrog sebe četo enako mislečih akademikov, ki je postajala vsak dan večja in agil-nejša. Ko je stopil 1. 1907 v praktično življenje, ni položil rok križem, ampak pričel s krepkim delom, da oživotvori ideale, ki si jih je napisala na svoj prapor visoko-šilska mladina njegove generacije. Zato n; bilo nič naravnejšega. kakor da si je izbral kot prvo torišče za svoje delovanje našo Družbo sv. Cirila in Metoda, ki je bila tedaj edina nositeljica manjšinskega dela. Mnogo mrtvila je biio v tej častitljivi stari družbi, nje vodstvo ni bilo več kos težkim nalogam, ki jih je neizprosno ci ktiral čas spričo vsak dan besnejšemu navalu Nemcev in Italijanov na naše narodne postojanke. Zato je potrebovala I-ružba spremembo in capite et membris, potrebovala je nujno novih agilnih delav-ccv; ki bi s podvojenimi silami branili naše postojanke, vsak dan nevarneje ogrožene. Bohinjska skupščina Ciril Metodove družbe 1. 1907 je prinesla potrebno raz-čišeenje. Na čelo družbe je stopil energični, dasi umerjeni Andrej Senekovič, tajništvo pa je prevzel dr. Gregor Žerjav. ■— Tod njegovim neumornim zanosom, pod b;čem njegove neizprosne in smotrene delavnosti je družba na novo vzcvetela in se reorganizirala. Z zasluženo samozavestjo je mogel po preteku prvega leta svojega dela v Družbi poročati skupščini, »da se še v nobenem letu ni v Družbi delovalo na z lotraj in na zunaj s tolikim uspehom, s tolikim napredkom.« Novo življenje je prišlo v Družbo, speče podružnice so se d^amile, nove agilne ustanavljale, denar je dotekal in duh zdravega optimizma je zavladal v naših vrstah, — zlasti med mla-ti:no. Glavna zasluga za ta krepki in zanosni razmah je bila agilnost, ki jo je razvijal v tistih letih mladi dr. Žerjav Okrog njega s? je Š2 naprej zgrinjala visokošolska in srednješolska mladina, plameneča navdušenja in hrepenenja, prenesti njegove misli v življenje Koliko se je v onih letih storilo na ljudsko - izobraževalnem polju! A 5ak mesec so se ustanavljale nove ljudske knjižnice., širom naše domovine so skušali zlasti »Prosvetaši« zanašati s predavanji prosveto med ljudstvo. Skupna bi-Icnca lastnega dela ne pomeni morda popolne preobrazbe našega naroda, a večje vrednosti je dinamika, ki je potegnila to 3 ko prej pasivnih ljudi k sodelovanju Vodilna misel, ki je takrat prekvasila slovensko inteligenco, je bila: Rešimo naše meje? Zakaj je šla CMD 1. 1903 zborovat v Ptuj Zato ni čudno, da ie bila dr Žerjavova ideja, naj bi se 1 1908 vršila letna skup šeina Družbe sv. Cirila in Metoda baš v Ptuju, eni najbolj ogroženih postojank Ni bilo samo nasilstvo avstrijske vlade in pritisk kompaktne bližine nemške meje, ki n2s je tamkaj raznarodovala, huje so vplivali renegatje, ki so se pod krinko rojaka znali vtihotapiti v slovensko hišo in s svojim proslulim »Štajercem« ustvarjali razpoloženje, ki v resnici ni bilo drugega kakor narodno odpadništvo. »Siidmarkin« in »Schulvereinski« denar je igral tedaj ogromno vlogo; na tujčevo stran so se nagibali mnogi slovenski občinski odbori, ki so v enostranski zaslepljenosti, »da brez nemščine nikamor ne prideš« uvajali nemški učni jezik v obmejne šole in nastavljali potujčevalce za učitelje naši mladini. Ma-lodušnost se je že lotevala naših najboljših, mnogi so bili prepričani, da je vse izgubljeno, da je neizogibno, da nas v petih, desetih letih pogoltne definitivno germanski val. Baš zato. da prinese »Družba« maloduš-nlm poguma, da pogumne utrdi in okrepi v njihovi gorečnosti, se je odločila na pobudo dr. Žerjava za to, da zboruje 1. 1908 v Ptuju. Bmniti smo hoteli svoje postojanke in še to med štirimi zidovi ptujskega »Narodnega doma«, kamor je bil povabljen in imel dostop itak le oni. ki je bil niš. A celo to je bilo ptujskim Nemcem in nemškutarjem preveč V naši obrambi so videli naskok na svojo trdnjavo in so zato storili vse. da ptujsko skupščino preprečijo, če pa že to ne, vsaj razženejo, udeležencem pa vcepijo prepričanje inferiorno-sti. zavest, da je Ptuj popolnoma nemški. Napad na skupščino je bil logična posledica nemške miselnosti, da so v Ptuju nemška tla. kjer Slovenec tudi med štirimi zidovi ne sme govoriti v svojem maternem jeziku. Kletev se je spremenila v blagoslov Nemška nakana se ni posrečila Ptuj, ki naj bi bil postal po njihovem prizadevanju nagrobni kamen slovenskega naroda, je postal v 1 1908. meini kamen našega vzpona in napredka. Vihar, ki ga je povzročil tolovajski napad na Ciril-Metodovo družbo v Ptuju, je tako zajel in prevzel celokupni naš narod, da ga je v temelju prekvasil in vzdramil. — Kar je sledilo v Ljubljani in drugod, je bil samo živ znak krepke narodove sile, ki se ni dala ne uspavati, ne za-treti. Septembrski dogodki značijo definittvni prelom s preteklostjo, boj za našo osamosvojitev na gospodarskem, kulturnem in političnem polju je stopil s temi dnevi v odločilno fazo, gibanje za našo osvoboditev se poslej ni dalo več udušiti. In to je velika Žerjavova zasluga, da Je znal mogočni plamen ogorčenja, ki so ga vzbudila ptujska nasilstva v vseh plasteh naroda, prav zajeziti in usmeriti v konstruktivno gospodarsko in politično delo. Res je. da ni bila vsaka akcija kronana s takojšnjim uspehom, ni šlo brez težav in mnogo žrtev, krvavih in nekrvavih je bilo še treba, a volja je bila tako silna, zagon tako krepak, da ga niti zavist, niti odpor nista mogla več zaustaviti. Od ptujskih dogodkov vodi preko Pre-porodovega pokreta in preko majniškega deklaracijskega gibanja ravna črta razvoja do našega osvobojenja in uedinjenja v Jugoslaviji. Duhovna priprava za Ptuj in vse, kar mu je sledilo Usoda je hotela, da sem v onih dneh bil v tesnem stiku z dogodki. Ljubljana je bila poleti 19D8. živahno torišče nacionalnega gibanja. Malo poprej je zborovala letna skupščina akad. ferialnega društva »Prosveta« v Ljubljani. Razveseljiva je bila bilanca tega zanosnega študentovskega narodno-iz-obraževalnega stremljenja. Vse polno mladih fantov se je zbiralo tedaj v Mestnem domu in vsi so tekmovali v agilnosti in pridnosti. Spominjam se na tovariše Tram-puža, Klepcfv Koruna, Kobeta, Lipolda, Vedernjaka, Sodnika, Kreča, Šlajpaha, Te-kavčiča, Mravljaka, Zalokarja, ki so drug drugega prekašali v vnemi. S ponosom so mogli poročati, da ima »Prosveta« že 29 ljudskih knjižnic z nad 2500 knjigami, po-največ v obmejnih krajih, in da gre gibanje krepko naprej. Vez s starešinami, ki so bili par let prej dokončali študij, je bila nad vse prisrčna in tesna. Par dni pred skupščino v Ptuju so zborovali v Ljubljani slovanski novinarji: češki, ruski, poljski, bolgarski, srbski in hrvatski odlični gostje so nas posetili in zanesli v zaspano Ljubljano novega slovanskega zanosa Zavedli smo se, da nismo osamljeni, temveč sicer šibka, toda zdrava veja krepkega slovanskega drevesa, ki ga ne more ugonobiti nobena sila na svetu. Istočasno je bil položen temeljni kamen za Trubarjev spomenik; novih pobud in novega poguma je dala ta slovesnost napredni mladini vseh smeri. Tik pred skupščino je zborovala ekseku-tiva narodno-radikalnega dijaštva v Ljubljani: »Adrija«, »Slovenija« in »Tabor« so poklonili dr Žerjava diplome častnega članstva; izdana je bila parola poglobitve izobraževalnega dela med ljudstvom, zlasti dolžnost najintenzivnejšega delovanja pri obrambnem delu Ciril-Metodove družbe. Naravno je bila proglašena tudi dolžnost, da gre vsakdo, kdor more, na skupščino v Ptuj Napad na dr. žerjava Slučaj je nanesel, da sem potoval na skupščino v Ptuj v družbi dr. Žerjava. Na predvečer smo prispeli v popolni temi na ptujski kolodvor Nič hudega nismo pri čakovali. Vsega skupaj nas je bilo kakih petnajst, med njimi tri tržaške Slovenke Presenečeni smo bili, ko sta nas sprejela na kolodvoru tovariša Gregorka in dr Ko derman z novico, da nas hočejo ptujske barabe napasti. Malo tesno nam je bilo pri srcu, ko smo opazili pred kolodvorom v slabotnem svitu pičlih uličnih svetilk tolpo, ki nas je sprejela z divjim kričanjem Na mah je bila naša peščica obkoljena Preprečiti so nam hoteli pot v mesto in nas izriniti v temo na polje. Z gorjačami so nam grozili in pljuvali so po nas. Dr. Žerjav je hodil poleg mene. Naenkrat smo se znašli v popolni temi: ok/og nas pa drhal, ki se je huronsko drla in nas zmerjala z vsemi možnimi psovkami. Kako smo vendarle prišli v mesto, ne vem prav, a na enkrat sva bila z dr. Žerjavom popolnoma osamljena. Eden od napadalcev je zbil dr. Žerjavu klobuk z glave; medtem ko ga je skušal pobrati s tal, mu je drugi iztrgal aktovko iz rok. Tedaj sem se zavedel, v kaki nevarnosti smo: v aktovki je bilo dr. Žerjavovo tajniško poročilo za skupščino; gorje, če pride nasprotnikom v roke! Planil sem za napadalcem, da rešim aktovko in posrečilo se mi jo je dobiti v roke. V tem sva se prerila do neke stranske ulice, kjer nama je uspelo, izmakniti se napadalcem in priti nato nemoteno Go Narodnega doma, dr. Žerjav brez klobuka, jaz pa z opljuvanim površnikom, vendar oba s celo kožo. Tovarišem, ki so šli po drugi poti, se je godilo dokaj huje: napadeni so bili s kamenjem in tepeni s palicami, nekateri »o prišli krvavi v zavetje Narodnega doma. Tako je ptujska nemška fakinaža izvršila to, kar je napovedala po lepakih: »Wir vvollen von unserem Hausherrnrechte Ge-brauch machen«. (»Poslužili se bomo pravice domačina«). Znano je. kako tolovajsko so bili napadeni gostje, ki so prišli drugi dan z vlaki. Proroške besede Skupščina v Narodnem domu se je kljub temu vršila, a izgledalo je, kakor da smo v trdnjavi, ki jo oblega tolpa krvoločnih Indijancev Dr. Žerjavovo tajniško poro čilo na skupščini je izzvalo prave salve odobravanja, a neizbrisno mi je ostal v spominu konec njegovega referata, ko je leta 1908. skoro proroško dejal: »Mnogokrat se čuje da je našemu narodu grob že izkopan Res je, da smo v smrt ni nevarnosti Naš napredek je viden na Prmorskem: tudi v kmečkih okrajih na Sta jerskem korakamo kljub Štajercijanstvu in Siidmarki v celoti naprej. Pač pa se je Nemcem posrečilo ustaviti napredovanje Slovencev v spodnještajerskih mestih in trgih in deloma tudi na Kranjskem. Nazadujemo tudi, na Koroškem. Ali bitka še ni izgubljena. Odločila se bp v prihodnjem desetletju! Tedaj se bo vršila velika preizkušnja naših življenjskih sil. Zavest, da stojimo pred odločitvijo in pogled na veliki smoter morata zediniti vse, katerim je narodna ideja sveta. Potem bo trobojni prapor DCM zmagovit.« Posebni vlaki v Ptuj Jutrišnjo nedeljo bodo vozili za udeležence ptujske proslave p.isebni vlaki, in sicer; 1. Za udeležence s postaj Zalog, Laze, Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most, Laško. Celje, Sv. Jurij, Grobelno. Poljčane in Pragersko vozi posebni vlak iz Ljubljane gl. k. ob 4.10, iz Zaloga ob 4.21, iz Laz ob 4.30, iz Litije ob 4.50, iz Zagorja ob 5.09, iz Trbovelj ob 5.16, iz Hrastnika ob 5.24, z Zidanega mosta ob 5.44, iz Laškega ob 6.04, iz Celja ob 6.18, iz Sv. Jurija ob 6.33, iz Grobelne?« ob 6.39. iz Polj-čan ob 7.03, s Pragerskega ob 7.24 s prihodom v Ptuj ob 7.45. Ta vlak je namenjen samo za udeležence iz teh postaj izvzemši Ljubljane. 2. Ž a udeležence iz Liubljane in okolice vozi posebni vlak iz Ljubljane ob 4.45 s prihodom v Ptuj ob 7.58. 3. Za udeležence iz Maribora in vseh vmesnih postaj do Ptuja izvzema iz postaje Pragersko vozi posebni vlak z odhodom iz Maribora gl. k. ob 6.40 s prihodom v Ptuj ob 7.31. 4. Za udeležence s prog Ptuj — Cako-vec, Ormož — Ljutomer. Murska Sobota — Hodoš bodo iutranji vlaki primerno oja-čeni. Povratek udeležencev bo naslednii: 1. Oni s postaj Zalog do Pragerskega se vračajo s nosebnim vlakom z odhodom iz Ptuja ob 21. in s prihodom v Ljubljano ob 0.41. T , 2. Udeleženci iz Liubljane in okolice se vrnejo s posebnim vlakom z odhodom iz Ptuia ob 21.40 in s prihodom v Ljubljano ob 0.52. 3. Za udeležence iz Maribora in proge Ptuj — floče izvzemši Pragerskega vozi posebni vlak iz Ptuja ob 22.35 in s prihodom v Maribor ob 23.30. 4. Udeleženci iz postaj Ptuj — Čakovec, Ormož — Ljutomer — Murska Sobota se vračajo zvečer z rednim potniškim vlakom iz Ptuja ob 23.08. Za udeležence proge Ormož _ Ljutomer — Murska Sobota vozi od Ormoža do Murske Sobote poseben vlak z odhodom iz Ormoža ob 23.50 in s prihodom v Mursko Soboto ob 1.10. Vse udeležence naprošamo da uporabijo le za nje namenjene vlake, ker je samo po teh navodilih mogoč reden prevoz te množice. Akcijski odbor, odsek za Ptuj. Tabor »Krke« na Trški gori Novo mesto, 8. septembra. Dopoldanski tabor »Krke« na Trški gori je privabil kmečko ljudstvo od blizu in. daleč. Toliko ljudi se že dolgo ni zbralo pri trškogorski Materi božji. Vseh udeležencev je bilo nad 2000 šentpetrski župan Ivan šegula je s prisrčnimi besedami pozdravil zbof, nato pa je namestnik brusni-škega župana g. Marinič pozdravil tabor v imenu vsega jx>dgorskega prebivalstva in pozval zborovalce k sodelovanju za po-vzdigo Dolenjske Daljši govor je imel predsednik »Krke« dr. Perko. Med vzkliki: »živel kralj!« so zborovalci z navdušenjem pozdravili vaanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozdravno brzojavko banu dr. Marušiču. Predsednik dr. Perko je nato prečita! pozdravni pismi bana dr. Marušiča in ljubljanskega župana dr. Dinka Puca, ki je poudarjal, da ima Ljubljana največ interesa na gospodarski povzdigi Dolenjske. Tajnik g. Podbevšek je nato govoril o smernicah Krke, v kolikor se nanašajo na preporod Dolenjske. Veliko navdušenje je vzbudil tudi govor novomeškega župana dr. Režka, ki je priporočil, da se združijo Dolenjci v vrstah »Krke« in pripomorejo do izvajanja lepega gospodarskega programa. Ob zaključku je župan šegula napovedal, da se bo tabor »Krke« vršil vsako leto na Marijin praznik na Trški gori. Huda nesreča kolesar ja Kranj, 8. septembra Huda kolesarska nesreča se je pripetila popoldne na znanem klancu v Podbrezju. Posestnikov sin Janez Rehberger iz Prim-skovega pri Kranju se je popoldne vračal s kmetskega praznika na Bledu v družbi svojega brata proti domu. Na sredi klanca mu je veter odnesel klobuk, fant pa je zaradi tega tako naglo ustavil kolo, da ga je vrglo preko balance v jarek, kjer je obležal nezavesten. Poklicani reševalni avto ga je prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Ponesrečenec si je hudo pretresel možgane in mu je počila tudi lobanja. Njegovo stanje je kritično. Elita! kino Matica _Telefop 2124_ Danes poje JAN KIEPURA »norisf Garusovega glasu v sv. jem najboljšem velefilmu Arije iz »Aide«, »Trubadurja esem »Ave Marija«, »Ninon »O Madona« itd. Sodelujejo: Jenny Jugo, Ralt>> \rtur Roberts. Paul Horbisre-Ida Wust In Paul Kemp Predstave danes ob 4, in ftli zvečer Vstopnice rezervirajte od 11. dr do V,!3 dopoldne Protfnemška fronta m&no močnejša Angleške informacije o sklenitvi tajne vojaške zveze med Rusijo, Poljsko in Rumunijo na eni ter Rusijo in Francijo na drugi strani London, 8. septembra, p. Današnji angleški listi objavljajo senzacionalne, iz diplomatskih krogov izvirajoče vesti o tajnih pogajanjih med Poljsko, Rumunijo in Rusijo. Tako poroča berlinski dopisnik »Daily Expressa«, da se bo v kratkem vršil tajni sestanek v Zalesci-ku. kjer se bo mudil maršal Pilsudski na odmoru. Tam se bo Pilsudski sestal s predsednikom rumunske vlade Vaido Voevodom ter delegatom sovjet. vlade. Sestanku bo prisostvoval tudi poljski zunanji minister Beck. Na tem sestanku se bo po informacijah lista sklenila tajna vojaška konvencija med Rusijo, Poljsko in Rumunijo, ki bo v glavnem naperjena proti Nemčiji. »Daily Heraid« objavlja enako se glaseče informacije iz Varšave in dodaja, da skušajo poljski merodajni krogi prikriti to važno konferenco, ki jo drže v najstrožji tajnosti. Po mnenju lista ima ta konferenca predvsem za cil»j ojačenje protinemške fronte v Evropi. Rusko poslaništvo v Varšavi je sicer formalno demantiralo te vesti, vendar se kljub temu v diplomatskih krogih uporno vzdržujejo. S tem v zvezi je tudi sovjetsko povabilo maršala Pilsudske-ga na velike vojaške svečanosti, ki se bodo vršile meseca novembra v Moskvi. Na drugi strani opozarjajo angleški listi, da se tudi o bivanju Herriota v Moskvi širijo vesti, da gre za sklenitev vojaške zveze med Rusijo in Francijo, in smatrajo, da se te vesti docela skladajo. Nobena tajnost ni, da si skuša Rusija z vsemi mogočimi pogodbami zavarovati evropsko fronto, da bi se mogla brez skrbi jjosvetiti reševanju problemov na Daljnem vzhodu, kjer postaja položaj zaradi ekspanzije Japonske vedno bolj napet. Varšava, 8. septembra. AA. Ker se Pilsudski mudi na počitnicah ne daleč od rumunske meje, so se raznesili glasovi, da se hoče sestati z nekaterimi rumunskimi politiki, zlasti z Vajdo Voevodom. V uradnih krogih o tem ničesar določnega ne povedo ter samo izjavljajo, da se ta vest za sedaj še ne potrjuje. Niška senzacija Železniški delavec Vidanovič, ki je umoril Slovenko Agato Fileš, je priznal dosedaj že pet umorov sta takoj pohitela v smer, odkoder so prihajali klici. Našla sta Dano v mlaki krv!. Videla sta tudi morilca, kako je bežal, vendar pa ga policija pozneje ni mogla izslediti, dočim je Dana medtem že izdihnila, ne da bi se še poprej zavedla in povedala, kdo jo je umoril. Nato je opisal še svoj četrti in peti umor Lansko pomlad so našli umorjeni v njunem stanovanju vdovo Zorko Djordjeviče-vo in njeno hčerko Leposavo, ki je veljala za veliko lepotico. Vidanovič je sedaj priznal, da je tudi ti dve ženski umoril on. Z Leposavo je imel intimne odnošaje. Dne 16. maja lanskega leta sta se sestala na samotnem polju, kjer se mu je Leposava vdala. Zvečer jo je botel zopet posetiti na domu. Leposava pa mu na njegovo trkanje ni hotela odpreti, šele, ko je začel grozdti, da bo povedal, kakšna je, mu je odprla. Prerekanje se je v sobi nadaljevalo. Ker je bila v sosedni sobi njena mati, je Leposava vztrajno odklanjala vidanovičeve zahteve. V besnosti je Vidanovič nato potegnil nož in ji ga zasadil v prsi. Na klice hčerke je prihitela mati Zorka. Skušala je rešiti svojo hčerko pred napadalcem, toda Vidanovič je navalil tudi na njo in jo večkrat zabodel z nožem, nakar je pobegnil. Naslednjega dne so našli obe ženski mrtvi. Pri nadaljnjem zasliševanju je Vidanovič priznal, da je vse te umore izvršil z nožem, ki so ga našli na njegovem stanovanju. Lahko si je misliti presenečenje njegove žene, ko je izvedela, kaj je zagrešil njen mož. Sedaj je tudi ona priznala, da je imela že večkrat na sumu svojega mtv ža, da si pa tega suma ni upala izraziti nikomur, boječ se, da ubije še njo. Povedala je tudi, da so doma skrite razne stvari, ki so najbrže last umorjenih žensk. Vidanovič je nato priznal, da je vzel Zorki Djordjevičevi več stvari in nekaj denarja, da bi vzbudil vtis roparskega umora in tako zabrisal svoj zločin. Zanimivo je, da je bil Vidanovič, ki je uslužben v železniški delavnici v Nišu, v službi najvzornej-ši delavec, vseskozi zanesljiv in ni nikdar zagrešil nobenih nerednostL Nov senator Niš. 8. septembra, r. Ves Niš in okolica sta pod vtisom strahotnega razkrilja in ciničnega priznanja, da je zaradi umora Slovenke Agate Fileševe aretirani železniški delavec Bogdan Vidanovič že delj časa moril dekleta in spravil po lastnem priznanju doslej na drugi svet že pet svojih žriev. Bil je sicer res že enkrat kaznovan zaradi poizkusa posilstva, toda nikomur se ni niti sanjalo, da bi bil navidezno tako miren človek, vrh tega še oženjen in oče dveh otrok, taka krvoločna zver. Ko so Vidanoviča po odkriilju umora fileševe aretirali, policija ni imela zoper njega prav nobenih dokazov. Aretiran je bil samo zaradi teea, ker je bil zaradi sličnaga zločina že enkrat kaznovan Ko pa so pozneje na njegovem stanovanja našli okrvavlien nož. se ie sum vedno bolj zgoščeval. Preiskava je krenila v novo smer in naposled je Vidanovič pod težo dokazov priznal umor Fileševe. Odločno pa je zanikal, da bi bil v kakršnikoli zvezi z drugim umorom, ki so ga ol-krili istega dne in čigar žrtev je bila mlada delavka Ljubimka Krstič. Ko pa je policna zbrala več dokazov, da ie Vidanoviž umoril tudi Ljubinko, je morilec v četrtek zjutraj priznal tudi svoj drugi zločin. Silno ga je pretreslo, ko so mu pokazali, kako natanono krijejo njegovi Čevlji razločne sledove na njivi, kier so našli jmorjeno Ljubimko. Pripovedoval je, da je deklico srečal orejšnji petek popoldne blizu Borze dela. Ko jo je nagovoril, mu je Lubimka povedala, da išče kako delo, ker so brez zaslužka tudi njeni starši. Dejal ji je, da ve za neko službo ter jo povabil, naj gre z njim. Med potjo ji je dal baje nekaj denarja ter ji j>ri-govarjal, naj bi ga imela rada. Ker ga deklica ni zavrnila, je smatral to za privolitev, ko pa se ji ie na samem približal, je začela vpiti ter mu groziti s policijo, kar ga je tako razbesnilo. da je potegnil nož in da se je »ono strašno zgodilo, da sam ne ve, kako«- Umor je bil izvršen v petek sredi popoldneva. ob 18. pa je bil morilec spet točno v svoji službi v železniški kurilnici. Prijavila se ie neka mlada služkinja, ki trdi, da jo je Vidanovič sredi prejšnjega meseca prestregel blizu Borze dela ter pod prevezo neke službe zvabil 9 seboj v mestno okolico. Tjdi nio je pohotno napadel ter ji grozil z nožem. Ker pa so se tedaj v bližini za-čuli glasovi in koraki, ie zbežal. Dekle odločno zatrjuje, da se ne moti v osebi. Policija ie tedai dobila vtis. da ima opraviti s človekom Kiirtenovega kova in je raztegnila preiskavo na vse v zadnjih letih izvršene m more žensk v niški okolici, ki eo bili več ali manj nepojasnjeni. V noči med 21. in 22. septembrom lanskega leta je bila umorena tovarniška delavka Dana Nikoli6eva Našli so io z nožem večkrat zabodeno v mlaki krvi v tako zvanem železniškem parku v Nišu. Dana ie bila zelo leno dekle in ie često menjala svoje ljubčke. Ko so raziskovali njeno smrt. 90 ugotovili, da je bila v intimnih odnošajih tudi z ravnateljem tovarne usnja v Nišu. Hugonom Telčnerjom. Ker so jo videli malo pred njeno smrtjo v njegovi družbi in je on pri zaslišanju tudi priznal, da sta se prepirala, je padel sum nanj. Telčner je bil aretiran in prišlo je do senzacionalnega procesa. Po večmesečni preiskavi in po večdnevni razpravi je bil Telčner zaradi pomanjkanja dokazov sicer oproščen, toda pred javnostjo se nI mogel oprati suma. da je on morilec pokojne Dane Te<"a umora ee ie spomnila sedaj ix>Iiciia in začela tudi o tem izpraševati Vidanoviča-Po daljšem oklevanju ie naposled izjavil: »Ker mi vešala že itak ne uidejo, je vse eno. Priznam tudi ta umor in Še nekai dru- * Nato je cinično in hladnokrvno, kakor da se nie*a sploh ne tiče. marveč da ere za kako zanimivo kriminalno zgodbe, mirno pripovedoval v«e podrobnosti tega in še drugih svojih zločinov. Umor Dane Nikoličeve je opisal do vseh nodrobnosti Bilo mu ie znano, da ima razmerje z ravnateljem Telčner jem Onega večera je bil slučajno priča njunega prepira Ko se je Dana odstranila v smeri proti železniškemu parku, je stopil za njo in zahteval od nje. nai se mj vda. češ da bo sicer izdal njeno razmerie do direktorja. Dana se ie upirala in mu obliubila sestanek za naslednji večer On oa se s tem ni zadovoljil, nego ie silil dalje v nio >n ii začel delati silo Ko ie začela klicati na pomoč, je potegnil no/ in jo oarkrat zabodel, nato pa . . zbežal Pfvji.vvodia in vratar tovarne usnja. Dunajska vremenska napoved ia soboto: ki je v bližini, sta slišala klice na pomoč in Jesensko lepo vreme bo trajalo dalje- Beograd, 8. septembra, p. Nj. V. kralj je imenoval za senatorja dr. Petra Zeca, zdravnika v Gospiču. Dt. Zec je znan javni delavec in se je svoječasno mnogo udejstvoval v samostojni demokratski stranki. Mladinska organizacija JNS Beograd, 8. septembra, p. »Glasnik JNS« objavlja v svoji poslednji številki, da je glavni odbor JNS v smislu statuta stranke sklenil osnovati posebne mladinske organizacije. »Glasnik« objavlja podrobna navodila v tem pogledu. Obenem izjavlja glavni odbor JNS, da doslej ne obstoja nobena priznana mladinska organizacija JNS. Glavni odbor je namreč dobil obvestilo, da se izdajajo ponekod neki omladinci kot voditelji omladinske organizacije JNS. ki pa s stranko niso v no^ beni zvezi. Mladinske organizacije JNS 6e bodo osnovale v sporazumu s sreskimi organizacijami stranke po navodilih vodstva stranke Peki proti nočnemu delu Beograd, 8 septembra, p. Pod vodstvom generalnega tajnika centrale delavskih zbornic dr Topaloviča je danes večja de-putacija živilskih delavcev posetila ministrskega predsednika dr. Srškiča ter mu izročila spomenico, v kateri zahteva, naj se z zakonom zabrani nočno delo v pekarnah. -- Hmelj + Žatec, 8. septembra, h. Hmeljarji so pri prodaji hmelja še zmerom rezervirani. Okvir cen je ostal nespremenjen od 2.300 do 2.600 Kč, le v izrednih primerih se je plačalo tudi 2,700 Kč za 50 kg. V Nemčija znaša cena 325 mark. Tudi izgledi za ta-mošnjo letino so se precej pokvarili m ie etina precej zaostala za pričakovanji v Roudnicah je povpraševanje za hmetlj trajno. Kupci so večinoma pivovarne, predvsem plzenske in tudi nekatere inozemske. Cene se gibljejo med 2000 in 2200 Kg. Nižje ponudbe kmetje odklanjajo. Vrem*n«lra nanoved $ Naši kraji in ljudje naraščaja. G. Jelačin se je nadalje spominjal že davno poteklih dni, ko so po teh sobah in dvoranah odmevali trdi koraki rekrutov in je tu rožljala sablja tujih gospodarjev. Zato naj služi ta vajenski dom danes, ustvarjen v svobodni državi, najplemeni-tejšim namenom, za vzgojo mladine in velikim ciljem, ki si jih stavi ves obrtniški stan. Največja vrlina slehernega obrtnika mora biti stremljenje za dobrim glasom. Vsakdo pa, ki pride s tako lepo idejo, kakor je dovršitev vajenskega doma, pred zbornico, bo našel v vsakem pogledu polno razumevanje. Sledil je pozdrav univ. prof. dr. Ozval-da, ki je med drugim dejal, naj naloga obrtniškega vajenskega doma, vobče takega zavoda ne bo v tem, da vzgaja ljudi v mizarje, ampak mizarje v ljudi. Predsednik kuratorija je prebral nato pozdrav g ministra dr. Kramer ja m gosp. podbana Pirkmajerja Iskreno je še pozdravil bivšega narodnega poslanca župnika Janka Rarleta, ki so mu vsi navzoči Vsem. ki smo spremljala delovanje naše šolske lin obrambne CMO, mora biiti znano ime gospodične Ljudmile Roblekove. Saj je bilo, odkar se je družba ustanovila, vsa dolga leta iznajdljiva in neumorna sodelavka. Še danes v svoji častitljivi sta- Svečanost v novem domu obrtniške mladine Otvoritvi je prisostvovala Številna družba predstavnikov Ljubljana, 8. septembra. Z današnjim dnem je dobil naš obrtniški stan zavod, ki ga ni pogrešal le on, temveč vsa slovenska javnost. Dopoldne ob pol 11. se je zbrala v zadnjem traktu prenovljene šentpeterske vojašnice elita naših obrtnikov in odličnih gospodarstvenikov, da prisostvujejo svečani otvoritvi obrtniškega vajenskega doma, ki naj bo v bodočnosti kulturni steber obrtniškega naraščaja. Preden je župan otvoril novi dom, je imel uvodni nagovor predsednik kuratorija g. Josip Rebek. Poudarjajoč pomembnost današnjega dne za vso učečo se obrtno mladino, ki prejme dom napredka in kulture, je orisal veliki pomen tega zavoda za ves obrtniški stan v bodočnosti. Socialne in gospodarske prilike sedanje dobe, je izvajal govornik, nam nalagajo nujno dolžnost, da si zavarujemo obstoj ne samo v sedanjosti, temveč tudi za bodočnost, ki je samo v našem napredku. Napredek obrti je pa v dobro vzgojenem naraščaju! Naloga Obrtniškega doma je zbrati v svoje okrilje vajensko mladino, ki je bila doslej največ prepuščena sama sebi. Zlasti se je pa čutil osamljen obrtniški naraščaj z dežele. Mirno in s polnim zaupanjem bodo odslej pošiljali naši mojstri in starši svoje bodoče naslednike v mesto, da se izvežba-jo rokodelstva v boljših in tehnično popolnejših delavnicah, kakor bi jim to mogli nuditi doma. S prirejanjem tečajev in s knjigami bo slehernemu dana možnost, da pride v življenje po končani učni dobi kot zrel in uspešne konkurence zmožen mladenič-obrtnik. Nadarjeni, a siromašni vajenci pa bodo s podporo javnih oblasti preskrbljeni v domu za ves čas svojega učenja. Red v domu bo zgrajen na demokratični podlagi, nadzorstvo in vzgoja bosta poverjeni izkušenim možem-obrtni-kom. Temeljno načelo Obrtniškega vajenskega doma je pa, da vajenec v domu ne bo imel občutka strogega nadzorstva, temveč občutek, da uživa ljubezni po'no zaščito. Nam gre za to, da vzgojimo zdrav, strokovno izvežban ter z nacionalno in državotvorno zavestjo prežet obrtni naraščaj, ki naj je v ponos stanu, kralju in domovini. Ko se veselimo uspeha te ustanove se z največjo hvaležnostjo spominjamo vseh onih činiteljev, ki so s svojim razumevanjem in velikodušnostjo pripomogli do ustvaritve tega doma. Zlasti pa gre hva-11 mestni občini in županu dr. Dinku Pu-u, banski unravi, g. banu dr. Marušiču n podbanu dr. Pirkmajer ju. Z izrazi naše iskrene radosti pozdravljam vse, ki so se odzvali današnji slavnosti obrtnega stanu. Navzoči so bili poleg župana g. dr. D. Puca in zastopnika banske uprave g. dr. Mama, še podžupan prof. Evgen Jarc, predsednik Zbornice TOI Ivan Jelačin, senatorja dr. Valentin Rožič in dr. Ravnihar. predsednik Narodne galerije dr. \Vindischer, župnik Janko Barle in predsednik Zveze obrtnih zadrug Jakob Za-dravec, dalje zastopnik Sokolske župe Ljubljana tajnik Flsgar, zastopnik JNS dr. Cepuder, predsednik gremija trgovcev Verbič, ravnatelj Trgovske akademije g. Pirjevec, ravnatelj trgovske šole Gogala. zastopnik univerze prof. dr. Ozvald, potem zastopniki skoro vseh večjih korpo-ricij. zadružnih, gospodarstvenih in prosvetnih organizacij, občinski svetovalci in poleg drugih obrtniških tovarišev predsednik obrtniškega mladinskega odseka gosp. Milko Krapež in drugi. S krasnim nagovorom je otvoril Obrtniški vajenski dom župan dr. Dinko Puc. Po toplih pozdravnih besedah je Obrtniški vajenski dom predal kot hišni gospodar tačasnim upraviteljem in namenu, poudarjajoč, da vzgoje naš obrtniški naraščaj tako, da bo vedno in povsod v dobrobit svobodne jugoslovenske države. Naj ga uče ljubezni do svojega naroda, da bo vsak vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, prav tako pa naj ga uče ljubiti naš kraljevski dom. Po veliki dvorani so vzkipeli klici kralju in državi. Tamburaški zbor obrtniških vajencev je nato zaigral državno himno. Ko je zamrl zadnji zvok tamburic, se je predsednik iskreno zahvalil županu za predajo doma in za ves veliki trud. Uprava, ki prevzema vajenski dom, se dobro zaveda svojih vzvišenih dolžnosti nasproti državi, domovini in kralju. Zatem je v imenu Zbornice za TOI iz-pregovoril predsednik g. Ivan Jelačin. Izrazil je veliko veselje nad tako sijajno dovršenim delom, se zahvalil g. Rebeku in njegovim sodelavcem za njihovo požrtvovalnost ter obljubil, da bo Zbornica tako v moralnem kakor gmotnem pogledu vajenskemu domu vedno pomagala, da se razvije v enega prvih zavodov obrtniškega stanu. Zlasti lepo se je zahvalil županu dr. Pucu in g. podbanu dr. Pirkmajerju, ki sta vzajemno pripomogla do tako lepo urejenega zavoda za vzgojo obrtniškega Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri ka-tari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih, obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. priredili živahne ovacije. Blagoslovitev vseh prostorov je izvršil odposlanec šentpetrske župnije. Po blagoslovitvi so si zastopniki ogledali res krasno in smotrno urejeni dom. Vet dom obsega nad 40 velikih prostorov, in sicer ima v pritličju 2 tujski sobi z 20 posteljami, 1 delavnico, 1 gospodinjsko sobo, učilnico s klavirjem, 1 spalnico s 15 posteljami, jedilnico, veliko uprav moderno urejeno kuhinjo in obednico, ki more biti hkrati zborovalna dvorana. V pritličju je poleg tega še 6 prh. Prvo nadstropje pa ima devet velikih spalnic, umivalnico z osmimi školjkami in eno kad-jo, knjižnico, ki ima 3000 knjig, in pisarno. V podstrešju so pa tri sobe za služkinje z 8 posteljami. Vsi prostori so izredno veliki, zračni in svetli, da more biti prvi obrtniški vajenski dom v vsakem pogledu vzor. Pred domom je 1500 kvad. metrov velik vrt za zelenjavo in nad 1500 kvad. metrov veliko dvorišče za razvedrilo. Posebna hvala gre za to novo kulturno institucijo tudi senatorju g. dr. Valentinu Rožiču, ki je bil glavni posredovalec med Obrtniškim itruštivom in oblastmi, dalie šefu mest. gosp. urada dr. Riku Fuxu, obč. svetniku g. Miroslavu Urbasu. voditelju obrtniške mladine g. Milku Krapežu, bivšemu upravniku šentpetrske vojašnice banskemu inšpektorju g. Kuhariču in ma-gistratnemu ravnatelju Franu Jančigaju. Osemdesetletnica Ljudmile Roblekove rosti, ko več ne more iz hiše, ima pri sebi vedno zalogo CM razglednic in kolkov in ne pozabi ponuditi jih nobeni izmeti številnih svojih znank in prijateljic, ki jo pose-čajo dan na dan v Jožeiišču na Poljanski ^esti. Da je CMiD izdajala že pred dobrimi 40 leti razglednice s sliko znamenitih slovanskih mož, je bila zamisel naše današnje jubiilantke. Naročala jih je iz Prage, posebno pa iz VeleJirada ter jih dajala pri nas v promet v korist naši obrambeni družbi. Tako so krožile po vsej Sloveniji razglednice s sliko Tyrševo, Fiignerjevo, Žižkovo, Havlnčkovo, s sliko skladat, prekrasnih melodij Smetane, pedagoga Ko-menskega, pisateljice Karoline Svetile i. dr. Na njeno pobudo je družba izdala tudi razglednice, ki so predstavljale slovenske pašnike in pisatelje: Vodnika, Prešerna, Jurčiča, Kersnika, Gregorčiča, Mečka ln onih maloštevilnih dobrotnikov, ki so volili svoje premoženje diružbi sv. Ciriila in Metoda. Sama je izdala polo narodnih krstnih imen za vsak dan v letu, ki se je prodajala v korist družbi. Svo-j čas je spisala mnogo bodrilnih in informativnih člankov za »Slovenski Narod«, »Edinost«, »Slovenko« in »Slovanski svet«. še ob koncu leta 1921. ji je vodistvo GMD poslalo najiskrene,jšo zahvalo za njeno nad vse marljivo delovanje v prid naše obramlb-ne družbe in odibor Ženskega društva se ji je 1. 1920. zahvalil za njeno neutrudljivo marljivost. Ljudmila Roblekova se je rodila 9. septembra 1853. v Mokronogu, kjer je bil njen oče sodnijski kanclist Tam je tudi obiskovala osnovno šolo, nadaljevala je pa višje razrede v Ljubljani pri ss. uršulinkah, kjer je med drugimi učila — za tedanje čase nekaj posebnega — zavedna Slovenka pesnica s. Stanislava, ki je znala tudi v svojih učenkah vzbujati narodno zavest Oktobra 1875. je Ljudmila Roblekova stopila v pisarno notarja Luke Svetca v Litiji in služila nepretrgano — samo nekaj mesecev manj 'kaikor 40 let — pridno in vdano svojemu gospodarju, dokler ni ta opustil pisarne. Vsa ona lela so slovele Litijke po tihem delu naše današnje jubilante kot najbolj dejavne slovenske žene v prid in prospeh naši šolski CMD. Naj bodo te kratke vrstice Ljudmili Rob-lekovi v skromno priznanje z željo, da se njena pozna jesen podaljša še za vrsto let v zavetju, ki so ga ji preskrbeli uvidevni in dobrosrčni ljudje! Marica Bartotova. Jubilantko so v četrtek zvečer počastile ljubljanske žene in dekleta, v večini so seveda bile članice CMD. Slavij enko so ob 17. prepeljale iz Jozefišča z avtom pred restavracijo »Zvezdo« ter jo uvedle v posebno sobo, kjer so ji poklonile obilo cvetja. V zelo lepem nagovoru je ga. Nel-ka Potočnikova, predsednica šentpetrske ženske podružnice CMD, pozdravila česti-to jubilantko in primerno poudarila njene vrline in zasluge. Nato pa so izrekle ljubke čestitke ga. Marica Bartolova za »Ženski svet« in ga. Govekarjeva za Splošno žensko društvo, v krasni vezani besedi pa ga. Mara Lamutova. Otožno razpoloženje. ki je nastalo ob teh ganljivih čestitkah, je na mah dvignila in zasukala na šaljivo stran vedno vesela in korajžna Manica. Kakor bi odrezal, je zavladala po dvorani splošna veselost in v tem razpoloženju je bil sestanek, ki je trajal celi dve uri, tudi zaključen. Slovo je bilo zopet prisrčno. Avto je odpeljal nazaj v Jozefišče Ljudmilo in z njo polno cvetja. Gimnazije nabito polne Število dijakov rase — Med 4502 dijakoma je 1670 deklet Ljubljana, 8. septembra. Včeraj smo zabeležili nekaj podatkov o velikem navalu deklet na strokovne in trgovske šole. Nič manjšemu splošnemu navalu pa niso izpostavljene tudi naše gimnazije. Samo na ljubljanskih srednjih šolah (I., II., III. državna realna gimnazija, državna klasična gimnazija in mestna ženska realna gimnazija) se je letos vpisalo v celem 357 dijakov več kakor lani. Rok za naknadni vpis pa je še odprt *n tako ni izključeno, da bo ta številka Se za spoznanje narasla. Na II. drž. realni gimnaziji se je vpisalo 1317 dijakov, med njimi nič manj kakor 905 deklic. Druga državna je med našimi realnimi gimnazijami, namreč v zadnjih letih, rezervirana kot nekakšen dekliški zavod. Na klasično gimnazijo se je vpisalo 926 di jakov, med temi 105 deklet. Na I. in III. drž. realni gimnaziji je vpisanih 1608 dijakov, med temi 9 deklet. Na mestni ženski realni gimnaziji je 651 dijakinj. Vseh dijakov na teh petih šolah je vpisanih 4502. — V prve razrede se je na I. in III. realni gimnaziji vpisalo 353 dijakov in dijakinj, na II. državni 293, na klasični 278, na mestni ženski 140 dijakinj. Skupaj je na vseh ljubljanskih gimnazijah — iz-vzemši zasebno gimnazijo pri uršulinkah, za katero še nimamo podatkov — 1064 pr-vošolcev in prvošolk. Iz teh številk je razvidno, kako velik odstotek med dijaki na gimnazijah tvorijo dandanes dekleta. Na petih ljubljanskih srednjih šolah se pripravlja na življenje — 1670 deklet in tri gimnazije izmed šestih v mestu — II. državna realna, mestna ženska, gimnazija pri uršulinkah — so v glavnem posvečene vzgoji ženske mladine. Drobiža nikoli ne manjka Otroci so up naroda in garancija njegove bodočnosti. Če je to res, potem nam Slovencem za zdaj še ni treba biti v skrbeh. Vsako jesen, ko se vršijo vpisovanja na šolah, dobimo statistiko o tej stvari v roke. Te dni so ljubljanske osnovne šole, državne, mestne in zasebne, zaključile vpisovanje v svoje razrede in številke, ki so jih pri tej priliki zabeležila šolska oblastva, pričajo o tem, da prihajajo za nami še zmerom dovolj številne armade mladih pokolenj. Na I. mestni deški šoli (Ledina) se je vpisalo 391 otrok. Od teh jih je porazdeljenih od I. do IV. razreda osnovne šole, kakor sledijo številke po vrsti: 63, 76, 76, 116. V prvem razredu višje narodne šole kakor se zdaj reče nekdanjemu V. razredu, pa je vpisanih 60 dečkov. Na Grabnu Kaj trpiš in moleduješ, Mučiš se in obupuješ. Kaj ne veš, da ASPIRIN Reši te vseh bolečini? t. «.: JUGEFA" k. d., Zagreb, CijiTt 32. Oglas i« rtgi.tr pod S br. 3122 od 23. U. 1931 prvi razred višje pa 73. Šola na liceju je sprejela 376 deklic, in sicer v osnovne razrede 68, 81, 80, 89, v prvi razred višje pa 58. Četrta mestna dekliška šola v Šiški je vpisala 1296 učenk (v petih razredih: 53, 63, 68, 70, 42). Manjšinska šola z nemškim učnim jezikom na Grabnu ima letos vpisanih 63 šolarjev (28 dečkov in 35 deklic). Od teh jih je 21 v prvem in 42 v drugem oddelku. Šola na Barju je letos sprejela 172 otrok, in sicer 89 dečkov in 83 deklic. Zasebna vnanja šola pri Uršulinkah ima vpisanih 205 deklic, šola v Marij anišču pa 225 učenk. Pomožna šola, ki ima svoje prostore na Grabnu in ki se trudi z vzgojo in poukom manj nadarjenih in duševno zaostalih otrok, je letos prejela 103 gojence (55 učencev, 48 učenk). Od teh jih je 17 vpisanih v pripravljalni razred, ostali pa so razporejeni po šestih razredih osnovne in višje narodne pomožne šole. V celem se je to jesen vpisalo v razrede narodnih šol v Ljubljani 4028 otrok (2154 dečkov, 1874 deklic), ki bodo s svojim živ-žavom napolnili 119 oddelkov ljubljanskih šol. Zanimivo je pri tej statistiki, da je najmočnejši razred v splošnem IV. razred, ki ga bo letos pohajalo 942 otrok. Iz tega razreda se otroci ponavadi razpeljejo po višjih šolah in po drugih cestah v življenje. Zato so v Ljubljani tudi tako redki razredi višje narodne šole (nekdanji V. do VIII. razred) in je tretji razred višje šole v vsej Ljubljani en sam. namreč na Grabnu. Te številke nam z nacionalnega gledišča vlivajo precej dobre vere v našo bodočnost, v dneh težke gospodarske krize pa moramo obenem razmišljati o tem, ali se bo ves '"u številni in pisani zarod nekoč kaj lažje dokopal do svojega mesta pod solncem, kakor se bijejo zanj današnje geneiaciie. (II. mestna deška) je vpisanih vsega skupaj 360 dečkov. Na štiri osnovne razrede so razdeljeni takole: 59, 71, 99, 61. V treh razredih višjega oddelka pa jih je: 33, 19, 18. Na Vrtači (III. deška) je vpisanih 348 dečkov. V štirih razredih osnovne jih je po vrsti 66, 70, 102. 81, v prvem razredu višje pa 29. Na Prulah (IV. deška) je skupaj 242 dečkov, od tega v osnovnih razredih 45, 46, 40, 66, v prvem razredu višje pa 45 V Šiški (VI. deška) ima Ljubljana največjo narodno šolo za dečke. Tu se šola 416 fantov, od teh v osnovnih razredih 77, 90, 104, 89, v prvem razredu višje pa 56. Največja narodna šola za deklice v Ljubljani je L mestna dekliška šola pri Sv. Jakobu. Tu se je vpisalo 442 deklic, in sicer v osnovne razrede 78, 79, 101, 111, v Slovenija po radiu pred mednarodno javnostjo Uspešna propaganda naših esperantistov v ljubljanskem radiu Ljubljana, 5. septembra širši javnosti je malo znanega o intenzivnem delu, ki ga naši esperantisti pridno vršijo za popularizacijo našega naroda, naše dežele in naše kulture v mednarodnem svetu. Zadnja leta se zlasti uspešno poslužujejo ljubljanske radio-postaje. Lansko poletje je Esperantski klub začel v radiu z obsežnim ciklusom predavanj o Sloveniji, o lepotah naše zemlje, o naši zgodovini in naši umetnosti, da v smislu tujskega prometa zainteresira mednarodno javnost za našo deželo. Predavanja so žela popoln uspeh. V jeseni nato je Esperantski klub začel v radiu z osnovnim tečajem esperantskega jezika, ki ga je vodil predsednik kluba g. Kozlevčar. Tečaj je bil prav marljivo poslušan, slušalci so bili zadovoljni zlasti z izborno razlago in z zanimivo vsebino predavanj. O uspehu priča dobršna kopa pisem, ki jih je vodstvo radia prejelo od vseh strani od navdušenih esperantistov. pa tudi od ljudi, ki prej še niso zašli v stik z esperantskim gibanjem, pa so prisluhnili predavanjem v radiu in so se ob dobri pozornosti po nekaj lekcijah toliko priučili umetnega jezika, da so lahko že v njem poslali našemu radiu svojo zahvalo. Ob zaključku tečaja so prispele čestitke z vseh koncev sveta. Po tem osnovnem je klub pričel nadaljevalni tečaj. Predavatelj je predelaval Cankarjevega »Hlapca Jerneja« v sijajnem esperantskem prevodu prof. Rakuše. Te- čaj je trajal dva meseca in je veliko pozornost vzbudil zlasti v inozemstvu. Čestitke in zahvale so deževale v največjem številu iz Francije, prišle pa so tudi iz Nemčije, Italije in od drugod. Med poletjem se je nato nadaljeval tujsko-promet-ni tečaj. Docent dr. Reya je v posebnem ciklusu prikazal Slovenijo z geografskega, gospodarskega in kulturnega stališča, predsednik Kozlevčar pa je predaval o Dolenjski, o Dalmaciji, o ljubljanskem muzeju, o slovenski umetni pesmi ter recitiral iz Levstikovega »Martina Krpana« in iz Tavčarjevih »Mladih let«. O teh predavanjih je postaja prejela spet prav lepo število pohvalnih dopisov iz Češkoslovaške, Madžarske, Avstrije in Poljske. S predavanjem o slovenski pesmi je bil združen koncertni nastop opernega pevca Marjana Rusa, ki je v mednarodnem poslušalstvu dosegel najtoplejši odmev. Iz nekaterih krajev so prihajala pisma, podpisana od celih esperantskih klubov, ki so skupno poslušali predvajanje ljubljanske postaje in niso mogli prehvaliti lepote naše pesmi. S svojimi večeri v radiu vrši naš esperantski klub res najboljše in tudi najbolj uspešno propagandno delo. Vse priznanje gre naši radio-postaji, ki zna po vzgledu vseh drugih, postaj v kulturnem svetu efektno izrabiti esperanto, ki je najbolj pripraven izraz za nacionalno propagando pred mednarodnim občinstvom, kakor ga radio ima. šola, kakršna žalostno stanje osnovne Murska Sobota, 7. sept Uolfaice naše osnovne šole so se spet napolnite z mladino. Število učencev je spe* naraslo za 50. Glede nove šole pa smo še dane« tam, kjer smo biki pred leti: pri načrtih. Slorb staršev za deco Je upravičena. Kljub večkratnim popravilom se šolski prostori niso mogli tako preurtiditi, da hj vsaj deloma odgovarjali občim higienskim predpisom Stene so vlažne, kar je še posledica zadnjih velikih poplav, nekatere sobe so mračne, prenatrpane omar in klopi, ko jih zaradi tesnega prostora v stavlbi ni mogoče spraviti drugam. Le osem učSinic je na razpolago in v teh se gnete okrog 750 otrok. Poučuje se ves dan, ob večesrih pa še napolnijo sobe vajenci in vajehke obrtne šole in giremij-akie šole, to predvsem v zimskem času. Torej več ko 800 učencev oblega ves dan osem bornih učilnic, zato je kljub pridnemu zračenju vzdub v njih neznosen. In v takšnem zraku naj se razvija in uči najnežnejša mladina, ki hlepi po solncu in svobodi! Za otroke je to muka ni ne vem. s čim so si zaslužili tako kazen... Razumljčvo p?, je tudii, da v takih okoliščinah trpi tudi pouk Letos smo bili že precej prepričan«, da se bodo šolske razmere vsaj malo poboljšale. Iz prejšnjega otroSkega vrtoa se je namreč izselilo vojaštvo, in te prostore je dala občina preuredita v učilnice. Popravka, ki so stala znatne tisočake, so vzbujala upanje, da se bodo razbremenile prenatrpane učilnice. A prišlo je razoča- ne sme biti šole v Murski Soboti ranije. Občina je med tem odpovedala šolske (prostore v prejšnji evangeličanski šoli, tako da je število učilnic ostalo isto, le število otrok se je povečalo, kar je še poslabšalo položaj. V zadnjem času je baje še prišla prir-tožba, zaradi katere se bo moral en razred zapreti, radi nezdravih razmer, ki vla- dajo v njem. Ako občina ne bo ponovno vzela v najem prejšnjih prostorov v evangelijski šoli, se bo položaj do skrajnoat* poslabša!. Takoj naj se pristopi k reafci-ranju načrtov za novo šolo, ki bo ustrezala namenu in razmeram. Z dobro voljo se da vse premagati, tudi v današnjih tef-kočah. Odlašanje zgraditve nove šote pa bi bil zločin nad našo mladfino, ki hira v sedanjih prostorih, v takih, da bi nekateri ne bili sposobni niti za magaoln! • Vas, ki živi v silnem strahu pred vampirjem. Na našem jugu zavzema praznoverje ve&io večji in vznemririj-ivejši obseg. Tako vaščani lepe smederevske vasi Ratari ne morejo iz strahu pred vampirjem, v katerega se je spremenil mladi vaščan in zidar Mihajlo Tadič, ki je umrl že pred nekaj meseci. Ta mož, ki je r •tam razgrajali in prepevali nemške p?smi. Nujno potrebno je, da posveti policija tudi hribu sv. Jožefa malo več pozornosti. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Človek brez imena« in dve ■zvočni predigri. je sodeloval pri vlomu in da je potem pri begu skočiti skozi okno ter se ponesrečil, proti vsem tem pa so raznovrstne njegove trditve, ki si v marsičem hudo nasprotujejo, da ni njegova nesreča v nobeni zvezi z vlomom v OUZD. Ponesrečenca so tovariši odpremili v Šišenski gozd, kjer ga je izsledila policija. Ljudje, ki jih zaloti po nedolžnem kaka nesreča, seveda ne iščejo zavetja v gozdu, temveč se sami prijavijo ustanovam in tudi oblasti, ki se brigajo za varnost in zdravje državljanov. Krivda tega mladeniča je dokazana, ker pa je gotovo, da ni bil sam, je treba podrobnosti še prikriti«, da se bodo tudi proti njegovim tovarišem zbrali vsi potrebni dokazi. a— Starešinsko društvo »Triglava« v Mariboru vabi vse svoje člane, da se poluošte-vilno udeleže proslave ptujskih dogodkov. a— Kolo sreče. Pri včerajšnji sokolski tomboli na Trgu svobode je imel največ sreče železniški premikač Rudolf Rek, ki je zadel kompletno spalnico. Drugo tombolo je zadel trgovski sluga Hinko Gracej. Kolo je dobil Henrik Povhe. dijak VI. razreda, salonsko garnituro Marija Košuta, otomano šofer pri mestnem avtobusnem podjetju Štefan Kostanjevec, šesto Anton Jerič, sedmo žena ključavničarja Pavla Valenčak, vrečo moke pa je dobila Marija Tenkova. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. VPISOVANJE V DOPISNO TRGOVSKO ŠOLO v Ljubljani, Pražakova ulica 8-n, SE JE PRIČELO. Dnevno od 9.—12. in od 4.—6. ure. Važno zlasti za one, ki niso bili sprejeti v državne šole, da ne izgube leta. e— Združenje trgovcev opozaiia vse svoje člane na pravilno plačevanje takse po 2. odstavku prip. 1. tarifne postavke 33. taksnega zakona. V kratkem se bo vršila kontrola v vseh podjetjih, ali se plačuje ipolodstotna taksa od vseh svojim nameščencem izplačanih prejemkov; telesni de-ilavci so prosti te takse. Dalje opozarjamo na taksiranje službenih pogodb ali listin po tarifni postavikj 40. bivšega avstrijskega pristojbinskega zakona, če so bite sklenjene z uslužbenci bodisi ob nastopu službe ali pozneje in na ustanovitev bednostnega fonda dravske banovine, ki ie stopil 1. julija t. i. v veljavo, In je posebno važen, ker se mora plačevati 1 in pol odstotka davščine od vseh izplačanih zasfažkov (pol odstotka delojemalci sami in en odstotek delodajalci). Natančnejša pojasnila daje tajništvo Združenja trgovcev, Razlagova ulica 8. e— Predavanje o pHnih. Včeraj od 11. do 12. je predaval poročnik g. Franjo Toš pred Narodnem domom na Dečkovem trgu o strupenih plinih in o obrambi pred napadi iz zraka. Predavatelj je izčrpno razpravljal o raznih vrstah, znakih in učinkih strupenih plinov ter o raznih načinih obrambe pred plini. Občinstvo je nagradilo predavatelja za temeljita, poučna in zanimiva izvajanja z živahnim aplavzom. e— Tretja uprizoritev »Hermana Celjskega« v mestnem parku bo danes ob 20. Prvi dve uprizoritvi sta biLi dobro obiskani in sta doživeli velik uspeh, ki dela Celjskemu študiju in igralcem pod umetniškim vodstvom režiserja g. Milana Košiča vso čast Celje še ni videlo uprizoritve v tako velikem -stilu. e— Število učencev in učenk v celjski okolici. Le,tos se je vpisalo v okoliški otroški vrtec v Gaberju 70 otrok, v okoliško deško narodno šolo pa 774 dečkov. Druge šole obiskuje iz celjske okolice 123 učencev. Vseh učencev v okolici je 897. Otroški vrtec šolskih sester v Celju obiskuje 53 otrok, okoliško dekliško narodno šolo šolskih sester pa 520 deklic. V drugih šolah je 95 deklic. Vseh učenk v celjski okolici je 615, vseh učencev in učenk pa 1512. e— Nočni zračni napad na Celje. V torek 26. t m. od 22. do 24. bo prirejen fingi.ran zračni napad s strupenimi plini, na Celje. Ob 22. bodo pričele tuliti sirene v cinkarni in VVestnovi tovarni, vsi zvonovi v celjskih cerkvah pa bodo bili plat zvona ter s tem naznanjali prihod »sovražnega« letala. V mestu bodo ugasnili vse luči in skozi nobeno okno ne bo smela sijati svetloba. Občinstvo bo moralo ostati v hišah. Na cestah in ulicah bodo smeli bti samo oni, ki bodo sodelovali pri nočni vaji. Opolnoči, ko bo napad končan, se bodo zopet oglasile sirene v cinkarni in Westnovi tovarni ter cerkveni zvonovi v znak, da je »sovražni« avijon odphil. Istočasno bodo zopet zaža-rele luči v mestu. Prebivalstvo se bo moralo točno ravnati po izdanih navodilih. e— Nesreča pri delu. Na Dolu pri Hrastniku je padla 29-letna dninarica Frančiška Hriibškova pri nalaganju ovsa na voz tako nesrečno z voza, da si je zlomila desno ključnico. Ponesrečenka se zdravi v celjrkl bolnišnici. e,— Pobalinstvo. Včeraj v zadnjih nočnih urah so neznani ponočnjaki Obiskali stanovanjsko kolonijo na hribu sv. Jože-fa. V svo- Iz Ljubljane u— Mornarski sestanek. Krajevni odbor JS vabi vse člane mornarje, da se zanesljivo udeleže mornarskega sestanka drevi ob 20. v restavraciji >Lloyd«. Kdor se brez opravičila ne udeleži, ee ematra, da je odstopil iz mornarske sekcije. u_ Na državnem konservatorlju bodo sprejemni, naknadni in prestopni izpiti v dneh 11., 12. in po potrebi 13. t. m. po naslednjem redu: v ponedeljek od 9- do 11. za klavir, od 11. do pol 13. za violino, popoldne od pol 16. do pol 18. za solopetje. V torek od 10 .do 11. dop. iz teorije za vstop v harmonijo, kompozicijo, kontra-punkt itd. od 11. do 12. za orgle glavni predmet in klavir stranski predmet od pol 16. do pol 17. za učiteljski oddelek (solopetje, klavir, violino, teorijo in event harmonijo). Razglas je nabit na uradni deski v veži konservatorija. Prijavljeni kandidati naj pridejo ob napovedani uri k sprejemnem izpitu v sobo ravnateljstva v Gosposko ulico št. 8. * Zločin nad neznanim moškim. Pri Za- prešiču so te d.ni potegnili iz Save truplo neznanega moškega; identiteta se še do danes ni mogla dognati. Na tilniku neznanca so zdravniki ugotovili udarec s topim orodjem, iz česar sklepajo, da je bil neznanec ubit in potem vržen v Savo. Kje se je to zgodilo, se ne ve, ker se nikdo ni javil, ki bi utopljenca poznal ali pogrešal. Ker se pri utopljencu ni našel noben predmet in tudi ne denar, se domneva, da gre za roparski umor. ♦ Volkulja je napadla pastirje. V okolici Gline v savski banovini je te dni volkulja napadla pastirje, ravno ko so bili zbrani, da použijejo svojo južino. Med njimi je bil tidi sedemdesetletni starec Luka Mitrovi6. Volkulja je planila nanj, mu izpraskala oči in obraz, potem pa se je lotila pastirčkov. Neki deklici je potegnila kožo z glave ter jo po obrazu grozno opraskala, nekega pastirčka pa hudo ogrizla. Seljaki, ki so prihiteli oboroženi s sekirami, so zverino preganjali in ubili. Ranjeni pastirčki so bili prepeljani v Karlovec, kjer se zdravijo. * Suženjstvo otrok v beograjski tovarni. Delavska zbornica v Beogradu je, kakor poroča »Politikac, odkrila škandalozno zlorabljanje velikega števila dečkov od 10 do 13 let v tovarni konzerv v Kijevu pri Beogradu. Ta tovarna je na zunaj lepo obeljena, okna so okrašena 9 cvetlicami in tudi okrog vhoda so lepe gredice, v notranjosti pa ie pravi pekel za preko 100 otrok. Iz okolice Niša in Pirota so privedli v to tovarno letos pomladi okrog 100 dečkov v starosti od 10 do 13 let, ki so sedaj tam zaposleni kot delavci, so pa v resnici pravi sužnji in jetniki. Spi jo v hlevih in jih je v majhnem prostoru, ki bi zadoščal, če bi bil sploh urejen kot človeško bivališče, komaj za nekaj oseb, stlačenih okrog 30. Spijo na prepereli slami in raztrganih vrečah. Hrana je podobna pomijam in odpadkom. Izvršena kontrola je ugotovila strašno izkoriščanje otrok, ki pa so tako preplašeni, da si o vsem niti ne upajo govoriti. Uradu za zavarovanje delavcev je prijavila tovarna eamo 29 09eb izmed svojih uslužbencev. ^ ♦ Gg. dijakom, slušateljem tehnike In tehniške šole sporoča trgovina Iv. Bonač (nasproti glavne pošte) da ima največjo zalogo priznano finih učil, samoprodajo vodilnih in prvovrstnih risalnih orodij »Ne-stler«, risalnih desk, risalnih, skicnih, pavžnih papirjev itd. Cene nizke. Edina oficielna zaloga Jadranske straže za Slovenijo. • Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna J os. Reieh. Knjigarna Tiskov, zadruge v MARIBORU, Aleksandrova cesta 13 ima v zalogi Ih veliko izbiro šolskih potrebščin. Dijaki kupujte v naši knjigarni! a— Požar pri Sv. Ožbaltu je nastal včeraj zjutraj okrog 4. v gospodarskem poslopju, last posestnika Adolfa Jurce iz Maribora. Požar je obširne objekte, ki so bili polni sena in slame, uničil do tal ter povzročil veliko škodo, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Posestnika Jurco je že lani zadela huda nesreča, ko je strela udarila v gospodarsko poslopje in mu je takrat ubila okrog 80 "ovac. Kako je požar tokrat nastal, se ne ve, sumijo pa, da ga je zanetila zločinska roka. a— Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici. a— Tatvina kolesa. V četrtek popoldne je neznan tat odpeljal tkalcu Jakobu Lipši, zaposlenemu pri Hutterju, z dvorišča tovarne 1200 Din vredno črno pleskano kolo brez evidenčne številke. a— Denar jc izginil. Okrog poldneva se je za trenutek odstranila v Sodni ulici stanujoča vdova Marija Prelčeva iz svojega stanovanja. To priliko je izrabil neki tat. ki ee je kaj Hitro vtihotapil v njeno spalnico, prebrskal predale in odnesel 500 Din gotovine. Prelčeva je tatvino takoj opazila in prijavila policiji. a— Vlom pri belem dnevu. V torek dopoldne je vlomil neznani vlomilec v stanovanje viničarja Marka Antoliča na Kozjaku. Vlomilec je gotovo dobro poznal razmere pri viničarju. Nasilno je odprl kovčeg in pDbral iz njega vse prihranke v znesku 4500 Dm ter izginil s plenom brez sledu. Antolič je osjmil tatvine mlajšega moškega, ki je v družbi nekega 191etnega dekleta pri nj^in prenočeval. Iz Kranja r— Avtobus vozi danes na velesejem ob 20.30 iz Kranja, nazaj izpred velesejma ob 2. po polnoči. Avt. J. Goričan. r— Velika tombola. Ponovno opozarjamo, da so tablice že v prodaji v vseh trgovinah in gostilnah v Kranju. Cena tablici je danes še 4 Din, jutri stane tablica 5 Din. Kupite jih pravočasno, ker jc število omejeno. Vse zunanje posetnike opozarjamo, da je polovična voznina dovoljena, legitimacije se dobe na Glavnem trgu in kolodvoru v nedeljo. Slovenci v Zagrebu radi obiskujejo domačo Sersenovo ljutomersko vinarno v Radičevi ulici 12 (prva ulica od Jelačičevega trga proti gradu). 10092 u— Zagrebški humor v LJubljani. Znani recitator in humorist Eugen Pancer priredi drevi v kavarni »Zvezdi« svoj šaljivi večer zagrebškega humorja. Na sporedu so znane njegove originalne kajkavske šaljive scene in imitacije. V literarnem delu bo podal kajkavsko liriko Dragotina Do-mnjaniča. Ker je Pancer dobro znan kot izvrsten recitator in humorist, vlada za to prireditev zanimanje. u_ Precej močne detonacije so se včeraj v poznem popoldnevu čule tako, kakor bi streljali na Gradu. Ljudstvo je bilo s"ila radovedno, kje in zakaj ti poki. Informirali smo se na policiji in so nam sporočili, da je zgolj vojaštvo vežbalo na strelišču pod Golovcem. Eksplozije petard in drugih razstreliv so tako moS.no odmevale od bre-govja, da so se čule po Ljubljani, kakor bi streljali na Gradu s topom. u— Pri požaru na Jezici, ki je nastal preteklo nedeljo, so se hvalevredno izkazali kot požrtvovalni 'n zelo sposobni reševalci tudi gasilci iz Stožic in Črnuč, kar pa v poročilu ni bilo navedeno. Gasilci iz Stožic fn Črnuč so prihiteli na pomoč istočasno z domačimi gasilci ter so z niimi vred storili vse. kar je bilo mogoče, dovajajoč vodo i-z Save. u— Zaradi vloma v poslovne prostore OUZD ie policija izročila sodišču nekega 26-letnega fanta, ki se je zjutraj po vlomu znašel v neprijetnem položaju. Zlomil si je namreč nogo. Na eni strani so ddkaai, da Polovična voznina za tombolo v Kranju 10. t. m. dovoljena. Vsak udeleženec naj kupi karto do Kranja, kjer je na kolodvoru ne sme oddati. Na podlagi te karte in potrdila, ki se bodo izdajala na kolodvoru in Glavnem trgu v Kranju, bo imel vsak udeleženec vožnjo domov brezplačno. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. 5— Avtobus vozi danes na velesejem ob 20., nazaj izpred velesejma ob 2. po polnoči. Avt. J. Goričan. Če bo Mestno gledališče napredovalo kakor doslej, bo s svojim delom in resnostjo prekosilo vsa ostala češka gledališča. Zasluga odličnih režiserjev (Bor, Stejskal, Hart, Salzer itd.) je, da so mu vzgojili tako nadarjene igralce. Vinochradski ensemb-le je edinstven v vsakem pogledu, a posebno pažnjo posveča izgovoru, ritmu in dinamiki žive besede. V tem mu jc dober učitelj Zdenek Stepanek, traged, ki si je 6 silO, resnostjo, možatostjo in milozvočnost-jo glasu osvojil srca in sluh svojih poslušalcev. - Božo Lavrič. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Opozarjamo občinstvo, da se bo vršilo v nedeljo ob 10. dopoldne vodstvo po razstavi, na kar bo razstavljene umetnine tolmačil prof. Fran Šijanec. Nova madžarska opera. Madžarski komponist Jeno Hubav je dovršil novo opero »Venera iz Mila«. Prvič jo bodo izvajali v bu-dimpeštanski kraljevi operi. Drobne vesti. V Hackovu So pričeli graditi novo opero, ki bo dovršena še tetos. Veljala bo tri milijone rubljev in bo imela prostora za štiri tisoč gledalcev. — Pod naslovom >Qd plesa k filmu« izda znana filmska igralka Leni Riefeaistahl v kratkem knjigo, v kateri bo opisovala svoje doživljaje v gorah in v Grenlandiji. Knjiga bo ilustrirana z najlepšimi slikami iz njenih filmov. Zanimivo Je, da je dobila Riefenstahlova na velikem zborovanj« narodno socialistične stranke v N&robergu po Hitlerju samem nalog, naj tar®4ira film, ki bo pokazal najznačilnejše momente s tega zborovanja. Leni Riefenstabl je namreč — Židinja. ljubezen svoje žene in matere, bi zaslužil, da bi ga povišali do največjega tragičnega patosa. Zakaj je dramatik popustil? Prvič zato, ker je Francoz in narod Rabelaisov ne ljubi tragedije, drugič zato ker Bira-beau ve, da ima današnja publika rada le lahke, vesele igre s srečnim zaključkom. Ta činjenica je velike značilnosti za današnje kulturne prilike. Namestu da bi gledališče vzgojilo publiko, daie množica Smer umetnosti. Toda vrnimo se rajši k slavnemu junaku. Bolestna zavest, ki ji je Ibsen posvetil toliko pozornosti, je obdelana kot glavni motiv drame. Štefan Cagalin ne verjame ničemur, dvomi celo v svoje lastne besede, da pride mahoma do spoznanja, da se je varal. Njegova žena je poštena, gospodinji mu in mu je prijatelj in zvest tovariš, a hci je ut?og otrok, ki je dvajset let zaman prožil svoje hladne roke, da jih ogreje na srcu svojega očeta. Svet torej ni tako napačen in pokvarjen, temveč samo mi smo zli, nepravični in ubogi človeški stvori, ki kvarijo življenje sebi in drugim. Sreča se nam ponuja, a je ne vidimo, slepi smo z zdravimi očmi. lcakor tisti otroci v dramski pravljici »Modra ptica«. Iščemo je po vsem svetu, a ona je v dosegu naše roke. Bira-beau pravi svojim poslušalcem: brez vza-iemnega zaupanja se izgublja vsa sreča. Bolestni dvom je usoda, fatum modernega človeka. Osvobodite se razuma ln s srcem sodite svoje bližnje. Kdor ljubi, ga ljubijo. Brez vere v človeka ie življenje neke! ... V du*o tega razdvoretiega nesrečnika, ki muči-sebe ih svoje najKličie. le predrl igralec Fraritišek Smolik do najmanjše potan- kosti. To je kongenialni učenec hudožest-venikov. Mnogo se je od njih naučil, ljubi ponižane in razžaljene in z veliko ljubeznijo izdelava tipe nesrečnikov, ki ginejo, ker so osamljeni. Malokdaj se ponavlja, ker ustvarja. Zmožen je, da se preobrazi, da spremeni ne samo glas, temveč tudi kretnje po situaciji, ki jo zahteva delo. Tokrat se je spremenil v obupnika, ki nosi svoje breme v prepričanju, da se ga ne bo osvobodil vse do groba... In glej, iznena-da se vse preobrne. Cinik je ozdravljen, prepriča se, da mu je žena zvesta. Preobrat je tako nagel, da ga še sama sreča boli. Privadil se je temu, a zdaj ga je obsijala premočna luč. Treba se je dvigniti, preobraziti in z odločnim korakom stopiti proti novi usodi. Treba je v svojem srcu raz-pihniti skrito iskro. Prvi koraki proti razžaljeni ljubezni so najtežji, a baš ta prehod iz cinizma v topla, človeška čustva je izdelal Smolik z brezprimerno veščino. Mrtvec je vstal iz groba, da se za»veseli novega življenja. Boji se, da je vse to prazen sen. Iztega roke kakor slepec, da s pomočjo dotika spozna drago lice. Ganljiv je zadnji prizor v tretjem dejanju, ko se razgovarja s svojo hčerko. To ni človek, temveč pokoren prosjak, ki čaka na miloščino. Da ga ni strah celo lastnega glasu, bi vzkliknil kakor tisti obupni pesnik: »Lačen sem ljubezni: usmiljenje!« Za ta prizor bi Smolik zaslužil, da bi ga kakor Zdenka St^panka vzporedili z največjimi češkimi igralskimi osebnostmi... Antonin S trna d. Anna Iblova, F) lena Hal-kova in Vladimir Majer «0 izpopolnili nepozabni vtis te izredho uspele premiere. da Birabeau je s svojo »Izgubljeno ljubeznijo« prekosil vse svoje tovariše, napisal je zabavno komedijo, ki ni daleč od tragedij, kakor je to ž Molierovim »Skopuhom«, »Tartiiffom«, »Mizantropom« itd. Zadostovalo bi malo drugače obdelati glavno osebo, da bi na koncu namestu smeha začutile v tej osebi vrele, iskrene solze. Ali ni Arpagon tragikomičen v trenutku, ko mu ukradejo denar? Od tragedije ga deli 6amo majhen korak. Da so mu namestu zlata ukriadli recimo delo, ki ga je sam ustvaril, bi postal ta skopuh heroj kakor Shakespearovi junaki. Skoro isto je z Birabeaujem, ki so ga pohvalili vsi francoska kritiki, ki so njegovo »Izgubljeno ljubezen« pred nedavnim uprizorili V znameniti Francoski komediji. Povedati moram tako i, da se je ta Francoz mnogo naučil pri Ibsenu, Strindbergu, Pi-randellu in Rusih, a te vplive je asimiliral tako dovršeno, da ni niti govora o kakšni nesamostojnosti. Svbjski je po obdelavi in Bujetu. Pokazal nam je plahega, zakrknjenega človeka, ki je uverjen. da ga je žena prevarila. Dvajset Tet skriva svojo tajno in dvajset let mrzi "sVOio hčer, misleč, da n! nje oče. In mahoma dozna, da se je preva-rii. Dvajset let nekoristnega trpi jen ia? Ali ni to motiv za tragedijo? Da je bil avtor samo malce bolj neusmiljen do svojega glavnega junaka, bi moral ta končati kakor StriridbergOvi »norci«. Ta človek, ki je s svojo fiksno idejo uničil svoje življenje in Pismo iz Prage Nedavno tega so v Pragi, kakor v drugih evropskih mestih, proslavili madžarskega avtorja Jana Vaszarvja. Njegova komedija »Oženil se je z angelom« je doživela 25 re-priz v Komornem gledališču. Ze tretji teden je hiša razprodana. Delo je zabavno, a glavno vlogo ima slovita Nada Valento-va, bivša subreta, ki, namestu da bi pela v opereti, igra mahoma vse ljubavne vloge modernih dramatikov. Primer, ki n.i osamljen v zgodovini praških pozorišč. Spomnimo se Bol. Durasove in mnogo drugih su-bret, ki so se preko noči spremenile celo v tragične junakinje. Namen Komornega gledališča je ta, da bi s čim cenejšim »blagom« zabadalo svoje stalno občinstvo. A kadar zaide na to pozo-rišče kakšno bolj resno delo, je gotovo, da se ne bo dolgo obdržalo na repertoiru. Drugače je z Mestnim gledališčem, ki hoče z dobrimi komedijami in dramami vzgojiti svoje obiskovalce. Upravljata ga Jan Bos in dr. Fuchsa. Letos je imelo to gledališče, kar se tiče reperfoira, izredno srečne roke. Dramaturg Tetauer, ki je zamenjal Fr. Langerja, ima poseben čut za izsleditev uspelih del. Tokrat ga ie sreča namerila na Andrea Bi-mHeiiuia, Duvernoisovega sodelavca. Birabeau ie drugače predstavnik tipične pa-H^ke šole. k^ je br-ez primere, kar se tiče dialoga, duhovitosti in Scenske veščine. To- Sobota, 9. IX. 1933 »JUTRO« št. 211 p a ne iz Ljubljane ln Franjo štor iz Maribora. Delegat za savezno upravo bo tudi v bodoče podpredsednik Brandtner. Po kratki diskusiji, v kateri so vsi govorniki naglašali potrebo čim večje solidarnosti med občinskimi uslužbenci in potrebo enotne fronte z državnimi i.n zasebnimi nameščenci, je predsednik dr. Mole izrekel posebno zahvalo direktorju Jaa-čigaju za vso njegovo iniciativno sodelovanje, nato pa je kmalu po poldanski uri zaključil lepo uspeli zbor. Popoldansko zborovanje Popoldne se je vršila letna skupščina Društva pokrajinskih občinskih uslužbencev za južni del dravske banovine, ki mu pripadajo občinski nameščenci s področja bivše ljubljanske oblasti. Vkljub težkim razmeram, v katerih deluje to društvo, čigar člani so razkropljeni po najbolj oddaljenih krajih banovine, je bila udeležba prav zadovoljiva. Zborovanje je vodil predsednik G o r j u p občinski tajnik z Viča. Po kratkem predsedniškem poročilu je o delovanju društva obširno in izčrpno poročal agilni tajnik K o r i m š e k, socialni referent občine v Trbovljah. Z ozirom na novi zakon o občinah in na novo uredbo o občinskih uslužbencih je imelo društvo v pretekli poslovni dobi za dve tret/jini več dela kakor prej. Društvo je v preteklem letu prejelo 139 dopisov, odposlalo pa je 967 dopisov in vlog. Obširno je tajnik poročal o novem zakonu o občinah ter o načrtu uredbe, ki jo je društvo skupno z zvezo predložilo banski upravi. Društvo bo izdelalo tudi načrt novega statuta za občinske uslužbence. ki bo predložen vsem občinskim upravam. Organizacija je med svojimi člani z uspehom organizirala tudi medsebojno posmrtninsko pomoč. Blagajniško poročilo je podala gdč. O b-1 a k o v a, občinska uradnica z Viča, nakar je bil na predlog revizorja G u č k a, občinskega tajnika v Dolenjem Logatcu, soglasno sprejeta razrešenica upravnemu odboru. V novi odbor so izvoljeni: predsednik Vanko Japelj, občinski tajnik v Tržiču, podpredsednik Anton Engelman, občinski tajnik v Kranju, tajnik Josip Kavčič, občinski redar na Jesenicah, blagajnik Karo) Ažman, obč uradnik v Kranju, odborniki pa: Martin Korimšek iz Trbovelj, Perko iz Sevnice in Armeni iz Dol. Toplic. V nadzorstvenem odboru sta Guček in Er. znožnik iz Žirov. Delegati za zvezno skupščino so: gg. čuk iz Kočevja, Dekleva iz Domžal in Armeni. Izvoljenih je bilo tudi osem društvenih poverjenikov za posamezne sreze. V upravnem odboru zveze bo zastopal društvo predsednik Prvo oceno za en komad (brez nagrade) pa je dosegel gosp. Jurčič Jo6ip, Ljubljana; drugo nagrado pa: Grebene Jožef (Male Lašče), Ivane Jože (Lašče) in Perhaj Anton (Male Lašče). I*ta komisija je ocenila tudi koze, ki jih je bilo razstavljenih v celoti 36, od teh 8 kozlov in 28 koz in kožic. Pri oceni kozlov je prejel prvo nagrado gosp. Rožanc Franc, drugo pa so prejeli: Langerholz Marija (£kofja Loka). Habjan Frančiška (Godeši-če), Dolinar Janez (Primskovo) in Marija Cerar (Domžale). Ocena koz in kožic pa je izpadla kakor sledi: prvo nagrado: Medve-šček Josip (Zgornja Šiška); drugo nagrado: Rožanc Franc (Šiška), Poljanšek Ivan (Ljubljana), Dežman Anton (Jezica), Vladi-ha Alojzij (Ljubljana). Društvo ^Živalca«, ki je z veliko ljubeznijo priredilo razstavo, ne prejema za velikopotezno organizacijo vsega svojega dela ni kak i h podpor, in mu moremo zaradi njegovega plemenitega namena in k vsem njegovim dosedanjim posrečenim razstavam iskreno čestitati. V svrho razdelitve nagrad je društvo prejelo od banovine 130*0 Din za ovce in 700 Din za koze. Med darili so ovce, koze, kanci, perutnina, goiobi, kanarčki, pa-pagajčki in morski prašički, in poleg tega še vse polno praktičnih predmetov za rejo malih živali. Nikakor ne sinemo misliti, (ia je s tremi razstavami v tekočem letu program »Zivalice«, odnosno njenega organizatorja goep. Krištofa že izčrpan, ker nam obeta še nova presenečenja. Borze Devize^ Curih. Pariz 20.2775, London 16.34, New-7ork 338.50, Bruselj 72.175. Milain 27.28. Madrid 43.25, Amsterdam 208.575, Berlin 123.35, Dunaj 57.75, Stockholm 84-25, Oslo 82.10, Kobenhavn 73, Praga 15.34, Varšava 57.85. Bukarešta 3.08 Beograd. London 180.69—182.29, Pariz 224.71—225.83, Newyork 3955.49—3983.75, Newyork kabel 3977.49—4005.75, Curih 1108.35—1113.85, Milan 301.74—304.14, Praga 169.90—170.76, Amsterdam 2312.07 do 2323.43, Berlin 1365.74—1375.94, Bruselj 799.96—803.90 f premija 28.5%). Dunaj v priv. kliringu 8.54—8.55. Dunaj. (Tečaji v nriv. klirinmi.) Beograd 11-55, London 28.73, iMlan 47-89, Newyork Ljubljana, 8. septembra. Za uvod v glavno skupščino Zveze organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine, ki se je danes tiopoldne ob številni udeležbi delegatov vseh slovenskih mest in vseh večjih podeželskih občin vršila v mestni posvetovalnici, je Zveza priredila sinoči prijeten pozdravni večer gostom in delegatom v dvo_ rani restavracije Metropol. Večera se je razen zastopnikov mnogih tovariških organizacij udeležil tudi župan dr. Puc. V vrati govorov, ki jih je otvoril predsednik Zveze prof. dr. Mole s svojim pozdravom, je župan dr. Puc izrekel občinskim nameščencem svoje priznanje, da se razen za dnevne interese svojega stanu tako vztrajno borijo tudi za dosego čim širše avtonomije naših občin. Večer je ob sodelovanju Završanovega kvarteta potekel v najlepšem razpoloženju. Otvoritev Davi so se zborovalci iz vse Slovenije poklonili najprej pred spomenikom kralja Petra Velikega Osvoboditelja, kjer so položili tudi lep venec, podpredsednik Brandtner iz Maribora pa je izpregovoril nekaj svečanih spominskih besed. Ob pol 10. je nato predsednik dr. Mole v mestni posvetovalnici otvoril skupščino. Pred pričet-kom dela so zborovalci s soglasnim odobravanjem sprejeli vdanost.no brzojavko Nj. Vel. kralju, v kateri zagotavljajo svojo neomajno zvestobo kralju in vsemu kraljevskemu domu. Pozdravne brzojavke so bile odposlane predsedniku vlade ter ministroma dr. Kramerju in Puclju. Zatem Je predsednik izmed navzočih pozdravil občinskega svetnika Rupnika kot zastopnika župana in občinskega sveta, inž. Ota-hala za Stanovanjsko zadrugo državnih nameščencev, predsednika Lillega za Društvo državnih upokojencev, predsednika Zveze privatnih nameščencev Zemljiča ter zastopnike tiska. V nadaljnjih izvajanjih je predsednik nagflasil potrebo, da se med občinskimi uslužbenci, zlasti med uradni-štvom, zdrami živahnejše zanimanje za stanovsko organizacijo, ki so ji naložene velike naloge zlasti v današnjih težkih časih in posebej še v dobi, ko je na dnevnem redu borba za avtonomijo mest. V našem javnem življenju mora zmagati načelo, da so občine tiste, ki ustvarjajo temelj države, zato pa so tudi pravice, za katere se borijo občinski uslužbenci, velike važnosti tudi za vse ostale nameščenske panoge. Z zadovoljstvom je predsednik ugotovil, da se občinski svet ljubljanski in župan dr. Puc z vso energijo zavzemata za interese občinskih nameščencev. Mestni in vsi ostali občinski uslužbenci so se vedno legalno borili za svoje pravice in bodo tudi v bodoče skušali doseči, da ramo ob rami z državnimi in zasebnimi nameščenci izvo-iiujejo vse pravice sebi in svojim tovarišem iz drugih panog. Po teh predsednikovih izvajanjih, ki jih je skupščina sprejela z živahnim aplavzom, je občinski svetnik Rupnik v imenu župana in občinskega sveta izrazil svoje simpatije v borbi občinskih nameščenčev za njihovo eksistenco in za avtonomijo občin Za njim sta gg. Lilleg in Zemljič zagotovila zborovalce, da se bodo državni upokojenci in zasebni nameščenci vedno skupno občinskimi nameščenci borili za vse, kar jim po človečanskih in božjih pravicah gre. Nato je pozdravil skupščino zastopnik Podpornega društva mestnih delavcev Rejc, ki se je pri tej priliki zahvalil direktorju Jančigaju, da je kot predsednik Zveze organizacij mestnih uslužbencev povabil tudi delavsko društvo v skupno zvezo. Novi zakoni in občinski nameščenci Predsed. dr. Mole se je vsem govornikom toplo zahvalil, na kar je direktor Jančigaj podal nad vse za.nimivo poročilo o stališču mestnih uslužbencev do iiov°ga zaiwia o mestih, ki se pripravlja. Mestni uslužbenci soglasno zahtevajo, da se po vseh mestih uredijo pragmatike in statuti, da se uveljavil in zakonito normira princip popol ne stalnosti, da se zajamči pravica do osebne pokojnine po 10 letih službe, a rodbinske pokojnine po 5 letih, 'la &e mestni uslužbenci popolnoma depolitizirajo, da uživajo vse socialne ugodnosti kakor tr-žavni, da morajo mestne občine osnovati fonde za socialno in zdravstveno zavarovanje svojih uslužbencev, da se morajo obvezno organizirati v svojin stanovskih organizacijah itd. Po tem referatu , ki je bil sprejet s splošnim odobravanjem, se je vnela prav živahna diskusija, v katero so razen direktorja Jančigaja posegli še gg. Mohorč, direktor Zavadlal iz Ptuja, Rejc, direktor gubic iz Celja, Mihevc iz Ljubljane in Ko-rinšek iz Trbovelj. Vsi govorniki so soglasno grajali, da predstavniki občinskih nameščencev še niso dobili na vpogled osnutka novega zakona, ki tako v živo zadeva najosnovnejše interese mestnega na-meščenstva. Na koncu je skupščina sklenila, naj predsedstvo stori vse pri ministrstvu in pri g. banu, da bo dobilo osnutek na vpogled. Zatem je banovinski sekretar G o r k i č podal prav zanimivo poročilo o novem za- I konu o občinah s posebnim ©žirom na občinske nameščence. V naši državi je vsega skupaj okrog 4000 občin, od teh jih več kakor ena četrtina odpade na področje dravske banovine. Pri nas Imamo občine, ki Štejejo komaj po 80, po 33 ali celo samo 31 duš. Predlog o komasacijah je dovršen I in bo v najkrajšem času sprejet in objavljen Po izvedenih .komasacijah se bo število občin reduciralo na kakšnih 350 do 360. Doslej večina občin sploh ni imela nikogar, j ki bi ga lahko v pravem pomenu besede imenovali »uslužbenec«. Občinski uslužbenci na deželi so bili doslej po večini nekak, šni privatni organi in so bili marsikod zaposleni samo od danes do jutri. Poslej pa bodo javno-upravni organi, toda zakon je v tem pogledu precej nejasen. Občinski poslovodje bodo poslej z županom sopod-pisovali vse spise, ki gredo iz občinskih uradov in že samo s tem je moralno dvignjen položaj uslužbencev po podeželskih občinah. K zakonu bomo dobili še dodatno uredbo, občine pa bodo morale izdelati posebne statute. Toda po vsem tem položaj občinskih uslužbencev še vedno ne bp do. volj ugotovljen in se bodo občinski uslužbenci morali pač sami zase še mnogo pobrigati. če bomo na deželi hoteli uresničiti res dobro komunalno politiko, bomo morali čim prej dobiti še zakon 0 banovinskih samoupravah In zakon o samoupravnih fl nancah. Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je podal g. Mohorč. Iz obširnega, temeljitega referata, ki- priča o živi aktivnosti Zveze, naj povzamemo samo, da se je delo v minili poslovni dobi podvojilo in je predsedstvu naložilo obilo truda in skrbi. Od lanske skupščine pa do danes je odbor prejel 108 dopisov in rešitev ter 3 brzojavke, odposlal pa 358 rešitev, vlog, okrožnic, spomenic in 5 brzojavk, tedaj vsega skupaj 474 poslovnih komadov. Korespondenca je v glavnem obravnavala zelo važne stanovske zadeve občinskih nameščencev, ki so živo posegale v njihove, s težkim trudom pridobljene .pravice. Zveza šteje danes 1204 člane in članice, ki so organizirani v šestih stanovskih organizacijah in krajevnih zvezah. Na Zvezo organizacij mestnih uslužbencev v Ljubljani, pri kateri so organizirani tudi stalni delavci, odpade 762 na Društvo mestnih uslužbencev v Mariboru 150, na Krožek mestnih uslužbencev v Celju 83, na Krožek mestnih uslužbencev v Ptuju 24, na Društvo pokrajinskih občinskih uslužbencev za severni del dravske banovine 58 in na Društvo pokrajinskih občinskih uslužbencev za južni del dravske banovine 130 članov in članic. Predsedstvo je sodelovalo v neštetih in. tervencijah in akcijah za obrambo socialnih pravic občinskih nameščencev, prav tako pa so se živahno gibale tudi vse v Zvezi včlanjene oreanizaci.ie. Novi odbor Skupščina je poročilo z zadovoljstvom sprejela na znanje in je nad vse marljivemu in iniciativnemu tajniku, pa tudi drugi tajnici gdč. Pristovovi, izrekla prav toplo zahvalo. Blagajniško poročilo je podal g. Jarec, nakar je bila na predlog revizorja šnuderla izrečena razrešnica uprave. Po kratkem odmoru je bil nato soglasno izvoljen novi odbor: Predsednik prof. dr. Rudolf Mole. podpredsednik Ant. Brandtner, prvi tajnik Drago Mohorč, drugi tajnik Angela Pristov, blagajnik Janko Jarec, člani uprave direktor 'Ivo š u b i c, direktor Mihael Zavadlal, Al. K r a n j c iz Slovenjgradca, Fran G o r j u p z Viča, Nace Mihevc, Karel Oblak. Valentin Rejc iz Ljubljane, v nadzorni odbor pa Stanko g n u d e r 1 iz Maribora, Franc Z u- Prl nakupu čevljev polaga vsak odrasel človek pažnjo ne samo na cenenost temveč tudi na prijetno nošnjo. Te prednosti se dosežejo s PALMA GUMIJEVIMI PODPETNSKI. Zakaj ne pazijo sterižl pri nakupu otroških čevljev tBdi na to da so čevlji opremljeni s PALMA GUMIJEVIMI PODPETNIKI. Prijetna elastična hoja, zato zdravo, trpežno ln poceni. Dobite Jih pri vsakem Čevljarju. JusosL Izdelek. 629.17, Pariz 35.52, Praga 25.39, Curih 175.44, 100 S v zlatu 128 S papir. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 243.50 — 244. za oktober, december 244 do 245, 7'» I. polletje 1933 100.130 14 Vs V primeri z letom 1924. je produkcija piva že lani padla na polovico. Letos pa se je položaj še poostril- V prvem letošnjem polletju so pivovarne prodale komaj 100-139 bi piva. to je za 38 °/o manj nego lani v prvem polletju (162.835 hI). V prvem četrtletju je znašala prodaia 22.594 hI (lani 29.089). to je za 22* o manj nego lani; v drugem četrtletju se je sicer dvignila na 77.536 hI (lani 133.746), vendnr je pri tem zaostala kar za 42 % za lansko prodajo (zaradi slabšega sezonskega povečanja odda;eV Nekatere pivovarne so leto« prodale za 60—65 °/o mani piva nego lani. Zmanjšanje potrošnie ni v toliki meri posledica gospodarske depresije, kakor državne in samoupravne fiskalne politike. Državne in samoupravne davščine na pivo (trošarina. davek na poslovni promet), ki so leta 1927./28. znašale 100—162 Din na hektoliter so dosegle sedaj 265.Din na hektoliter, ti ie mnogo več, kakor v drugih državah. Obremenitev piva znaša po statistiki iz 1. 1932. (letos je bila obremenitev v nekaterih državah še znižana): v Italiii 246 Din, v Nemčiji 154—192 D itn, v Avstriji 176 Din. v Češkoslovaški 139—144 Din. v Rumuniii 114 Din. Značilno je. da je pri nas potrošnja pričela rapidno padati lani, ko je bila ukinjena trošarina na vino. Ker se pri nas pri sedanjem režimu pipi-je brez vsake trošarinske obremenitve približno polovica pridelanega vina, je jasi>o. da pivo ne more konkurirati, ker znaša tro-šarinsko breme več, kakor stane pri prod i-centu liter vina. Pa tudi z vinom, ki se iztoči preko gostiln in je obremenjen i tudi z občinsko trošarino, ne more pivo konkurirati, ker se na vsak literski odstotek alkohola pri pivu (4odstotnem) plača 0.65 Din. pri vinu pa za občinsko trošarino povprečno 0.15 Din (s trošarinsko takso pa se ta obremenitev pri vinu mnogo ne poveča). V drugih državah je obremenitev vina običajno večja nego obremenitev piva, celo v najizrazitejši vino pridelujoči državi Franciji, kjer je obremenitev piva za polovico manjša nego obremenitev vina. Zaradi padca potrošnje pa 9e e znašala 4.6 litra na osebo nasproti 76 litrov v Avstriji. 79 litrov v Češkoslovaški in 89 litrov v Nemčiji. Že te okolnosti podražu-iejo pri nas pivo v primeri z drugimi državami- Navzlic iznešenim okolnosttim, ki podražil jejo pri nas prod akci jo, se naše cene po odbitka javnih dajatev gibljejo sedaj na isti višini, kakor v sosednjih državah (prav tako po odbitku dajatev"). Na podlagi ankete, ki je bila i/vršena 1 1932., znaša povoročna cena za 1 hI piiva, ki jo prejme pivovarna po odbitku javnih dajatev, toda z vračunanimi povprečnimi prevoznimi stroški: v Jugoslaviji 343 - 373 Din. v Nemčiji 352 _ 390 Din, v Italiji 461 — 549 Din, v Avstriji 327.50 Din. v Pragi 260 Din, v Budimrrešti 439 Din. Jugosiovenske pivovarne so danes večinoma pasivne; v letu 1932., odnosno 1931./32. je 12 podjetij izkazalo izgubo 11.7 miliiona Din. le 5 podjetij pa dobiček 1-7 milijona Din. Zaradi padca potrošnie pa co nazadovali tudi trošarinski dohodki, železnicam na je bilo na tovorninah plačano za 12 milijonov Din manj. Rešitev pivovarn je mosroča le, če se poveča potrošnja, odnosno od pocenitve- To pa se da doseči le, če se v pogledu trošarine enako tretira pivo kakor vino- K razstavi koz in ovc m velesejma hrane kot krava, da pa zato rejcu štirikratno množino mteka, t« se pravi, da je mlečnost k(He še enkrat večja od krave. Pri na9 prevladuje sanska (švicarska) pasma, ki je žal že precej križana z našo domačo nep^-menito rogato pasmo. Natančna selekcija in krvna osvežitev s pristnimi eanskimi kozli je zaradi tega nujno potrebna. Razumela je to nujnost tudi naša banska uprava, ki ie v svrho boljše plemenske odgoje in v dosego večje mlečnosti naših koz nakupila v Švici 5 čistokrvnih sanskih kozlov. Na velesejmu je naše agilno društvo »Živalca« razstavilo lepo število ovac in koz. Ocenjevalna komisija je izvršila svoje 1 elo 5. t. m. Komisijo so tvorili gospodje: inž. Jelačin, ki ima resor za drobnico pri bano vini: dr. Kocjan, živinozdravnik v Veterinarsko - bakteriološkem zavodu v Ljubljani, in Rožanc Franc, praktični kozjerejec v Gornji Šiški Od razstavljenih 36 ovac ie prejel za najlepšo sk inino 10 ovac prvo zmagovalno nagrado Jože Virnik z Jezerskega. V zadnjih letih zaznamuje pri nas reja ovac nerazveseljivo nazadovanje, saj 'ukazuje zadnja statistika dravske banovine le okroglo 38.000 glav, dasiravno so visoki pašniki Gorenjske s sočno planinsko travo prav posebno sposobni za ovčjerejo. Ovca Ropcse in izrabi vsak prostorček, ki je goveda nedostopen. S strogo odbiro plemenskih ovnov in ovac, je možno, da pridobimo naši ovci tisiti sloves, kakor ga »e upravičeno imela svofečasno. zlasti jezersko - solčavska. Izboljšala se bo kvaliteta mesa, izboljšala na se bo tudi kakovost volne. Ovčjereja je ta začetno gospodarstvo našega kmetiškegy naraščaja velikega vzgojnega pomena. Ovca ie^ najprimernejša žival za zakol ob najrazličnejših prilikah v kmečkem gospodarstvu: ob košnji, žetvi, mlačvi. vožnji gnoja, <*ploh ob trdem kmečkem delu. Koza pa je kravica našega malega človeka in največja opora reveža Njeno mleko [e izdatno, mastno in okusno Na kilogram žive teže porabi sicer koza še enkrat toliko Danes nepreklicno zadnjikrat Ob 4., 7. in 9. zvečer. LUCIE ENGLISCH v velezabavni burki komičnih zapletljajev, smeha in dovtipov »JUTRO« St 211 —==================^ 6 - Sobota, 9. IX. 1933 Tragični konec dveh švicarskih letalcev Iz življenja in sveta Katastrofa v višini 1000 m — Drugi letalec je izginil na prekoafriškem poletu Z baskovsko čepico in ustnikom Spomenik hrabri ženski V bližini Chaux de Fondsa v Švici je strmoglavilo na tla iz višine 1000 m vojaško letalo, ki ga je vodil nadporočnik Friderik Zulauf. Kakor pripovedujejo očividci in je ugotovila tudi preiskava, se je nesreča zgodila zaradi zloma peruti. Zulauf, ki so ga prištevali med najboljše mlade švicarske pilote in » si od njega obetali še veliko stvari, ae je skušal rešiti s padalom, a ni mogel pravočasno skočiti iz aparata in sc je s tem vred raztreščil. * V istem času, ko je švicarska javnost pod vtisom te velike nesreče, so na poti ekspedicije, da bi našle živega ali mrtvega drugega, tudi v mednarodni javnosti dobro znanega švicarskega letalca, Karla Nauer-ja, ki se je podal že v maju na velik polet iz Evrope v Avstralijo. Med potjo pa si je zmislil, da bi poskusil tudi polet preko črne celine, iz Kapskega mesta do Londona, da bi potolkel rekord ge. Amy Johnson Mollisonove. V sijajnem poletu je dospel tudi v resnici do Kapskega mesta, a ko se je v začetku avgusta odpravil od tam, je izginil brez sledu na poti od Bome, glavnega mesta Belgijskega Konga, v Banano, ob izlivu orjaškega istoimenskega veletoka v Atlantski ocean. Razdalja med Bomo in Banano znaša kakšnih 100 km, a dežela, ki je že sama na sebi dovolj odljudena in samotna, je v tem koncu pravi pekel samih strupenih močvirij, nepredornih goščav in divjih, neraziskanih vodnih tokov, polnih vrtincev, skal, peščenih sipin in mrzlice. Niti zamorski domačini se ne podajajo radi v to ozemlje. Ves promet se vrši z ladjami po glavnem toku mnogo kilometrov širokega Konga, ki je sam poln brzic, kataraktov, sipin in vrtincev, zlasti pa v slovitem »Hudičevem kotlu«. V teh krajih, ki niso v posameznostih zarisani točno v nobeni karti, je kaj lahko izgubiti v zraku orientacijo in leta- VSAK DAN ENA Jesenske bluze po pariških modelih »Gospodična, aii naj sedeva na to klop?« »Ah, gospod, saj me hočete samo poljubiti!« »Ne, pod častno besedo, ne!« »No', potem pa ni treba, da se prej vse- deva!« Nočna klinika Spomenik velikemu evropskemu državniku Zdravilišče za ljudi, ki ne morejo spati Stuttgartski zdravnik dr. Breuninger je odprl nenavaden sanatorij, ki bo sprejemal samo paciente z nespečnostjo. Ta sanatorij jim bo na razpolago samo ponoči in tudi ostala praksa v njem je precej nenavadna £ez dan bo pacient lahko vršil svoj poklic, a zvečer, namestu da bi šel domov spat, odide pač spat v Breuningerjevo »nočno kliniko«. Najprvo se mora v spre-jemnici izpovedati zdravniku vseh skrbi in težav, ki mu ne dado spati. Zdravljenje je psihoterapevtsko. a vendar uporablja Breuninger tudi fizikalne metode (samo kemičnih uspavil ne nobenih). Zdravnik spremi bolnika v njegovo sobo, ki je poslikana z živimi akvareli, zlasti s pisanimi rastlinskimi motivi. To vpliva na nespečnega baje pomirjevalno. Pacient ostane potem nekaj časa sam in si izbere kakšno primerno štivo. Posebno sv. pismo je za to svrho baje zelo uporabno. Po potrebi ga potraktirajo še z masažo senc in tilnika. Ko je pacient legel, pride zdravnik ponovno, ugasni luč m ostane še toliko časa v temni sobi, da pacient zaspi. Njegova navzočnost zelo pospeši ta trenutek. Večinoma se bolnik že po nekoliko dneh nauči spati, nakar ga poskusno za nekoliko noči pošljejo domov spat. Če tu ne najde spanja se vrne v kliniko in tu ga zdravijo potem po psihoterapevtski metodi toliko časa, dokler ni sposoben tudi doma trdnega spanja. Tardien, bivši francoski ministrski predsednik, na počitnicah. Najdba dragocene zemljepisne knjige Profesor Jordan Ivanov, član sofijske univerze, ki je nedavno odkril v rilskem samostanu starobolgarski glagolski rokopis, je našel te dni v vzhodni Bolgariji geografsko učno knjigo arabskega učenjaka Idrizija. Original te dragocene knjige je bil napisan 1. 1154, a se je pozneje izgubil in danes so znani le še trije njegovi prepisi, ki jih hranijo v knjižnicah v Parizu, Londonu in Carigradu. Pravkar odkriti rokopis je najboljši od vseh znanih prepisov. Vsebuje 70 barvnih zemljevidov in opis Balkanskega polotoka ter očrt prvotne bolgarske domovine v področju Volge. Prepis je oskrbel Arabec Ah-med Ali Kudžuhiri. V 18. stoletju je kupil ta rokopis šumenski guverner šerif paša ter ga izročil svoji džamiji Tumbul. Rokopis se zdaj prevaja ter vsebuje dragocene podatke glede na položaj Bolgarije pod bizantinskim gospostvom. Novi van Dyk kipar A. Beaufils pred svojim delom, spomenikom Aristidu Briandu, ki so ga postavili v državnikovem rojstnem kraju Odmevi iz Nemčije Napredek Staro kaznilnico v Brandenburgu, ki je bila že dalj časa prazna (izpraznili so jo kot eno najbolj zastarelih in nezdravih pruskih kaznilnic), so spremenili v koncentracijsko taborišče za politične jetnike. Zakonolom rešuje pleme. K novemu predsedniku zdravniške družbe v Mannheimu je prišel te dni več nego 70 letni tajni svetnik Heuck z izpovedjo, da je pred kakšnimi 40 leti prešuštvoval z ženo Žida Nettla. Njen sir, sedaj 40 letni kirurg Nettel, je njegov lastni, čisto arij-ski sin in zavoljo tega naj bi ga ne izključil« iz zdravniške prakse pri bolniški blagajni. Želji tajnega svetnika so, to upoštevajoč, ugodili... Nemčija paradira Prometne nesreče v Franciji Iz Pariza poročajo, da se dnevno množi število žrtev prehodov čez nezavarovane železniške prelaze. V Normandiji je te dni neki tovorni vlak ubil dva avtomobilista. V bližini Caena je neki vlak prevrnil več voz. Zmečkal je avto, v katerem je sedelo devet oseb. Vozilo je zgorelo, dva potnika sta bila usmrčena, eden pa je zgorel pri živem telesu. Celo škornji berlinskih čistilcev kanalov stoje strumno v vojaški vrsti Ženin v kletki V birminghamskem muzeju so pri nedavnem snaženju prostorov odkrili sliko, ki jo je nedvomno napravi] sloviti holandski mojster van Dyk. Sliko sta kupili dve sestri v Stratfordu in sta plačali zanjo samo 10 šilingov Čitaite tedensko revfio »ŽIVLJENJE IN SVET a Pristno ameriško maščevanje zapuščene neveste Na neki farmi v bližini Toronta, prestolnici kanadske province Ontario, so se odigrali po poročilih ameriških listov tragikomični prizori med dvema zaročencema. Na farmi, kjer je živela nevesta, je stala nekakšna kletka. Tujci niso smeli niti na dvorišče, kaj šele h kletki. Tako se je zgodilo, da je neki popotnik čisto slučajno odkril stvari, o katerih poročajo naslednje Po Parizu • • • Slika s plavanja po Parizu (v ozadju cerkev Notre Dame). V težki preizkušnji, katere se je lotilo 200 plavačev, je zmagal znani svetovni rekorder J e a n T a r i s, ki si je s tem priboril francosko prvenstvo na vseh progah. vrstice: ženin je zadnje čase precej zanemarjal svojo nevesto. Očitno je bilo, da je poklonil svoje simpatije drugemu dekletu, prijateljici svoje neveste. Ta pa ni bila slepa. Videla je, da so ženinovi obiski čedalje redkejši, dokazi njegove vdanosti pa čedalje hladnejši. Zato je sklenila, da jo ženinu zagode. Ko je nevesta izvedla, da zahaja njen fant na obiske k njeni prijateljici, je pripravila zvečer v kletki mizo s stolom in ležiščem, ženin je prišel in se je hotel po kratkem obisku posloviti. Tedaj pa mu je nevesta ukazala, da mora pred odhodom stopiti v kletko, ženin je, nič hudega sluteč, ugodil njeni želji. Ko pa je bil za palicami, je nevesta urno zapahnila in zaklenila vrata, ženin je postal njen jetnik in nevesta mu je vsak dan nosila zajrk, kosilo in večerjo ter mu podajala jed skozi palice. Ne prošnje ne grožnje niso pomagale obupanemu ženinu. V svojo sramoto je moral ženin, ki je sprva menil, da gre le za šalo, spoznati, da je postal žrtev ženske ukane. Presedel je torej pol s humorjem, pol v jezi tri tedne v zaprti kletki I^e prošnje ne srd mu nista pomagala iz zagate, kajti farma je bila oddaljena od cest in ljudi in če bi še tako vpil, bi ostal njegov glas resnično glas vpijočega v puščavi. Naposled je privedla pot mimo farme na dvorišče nekega potnika, ženin mu je potožil svojo bol in potnik ie šel naravnost na policijo. Nevesta se je umaknila šele oboroženi sili in zbežala neznano kam. Seveda je s tem popolnoma razdrla zaroko. Toda tega se je najbrže zavedala še preden je zaprla ženina v kletko ženin je vložil nroti nap^u^i tn?*>o 'n zahteva od nje poleg moralnega zadoščenia še gmotno odškodnino v znesku 50.000 dolarjev. lec, ki pristane hote ali po nesreči na teh tleh, nima skoraj nobenega upania. da b< rnuerik ^uiaut prišel še kdaj do obljudenih krajev ali da bi ga našle kakšne rešilne ekspedicije. Bržkone je Nauer s svojim letalom padel v kakšen vodni tok in je potem še manj upanja, da bi našli ostanke njegovega trupla in njegovega aparata. Vsekako so bili vsi dosedanji poskusi, da ga najdejo, zaman, čeprav so razpisane za najditelja velike nagrade. Majhen bankir je nekoč potožil baronu Rothschildu, da je neki njegov dolžnik odpotoval v Carigrad, ne da bi mu pustil za-dolžnice. »Veste kaj,« je dejal Rothschild, »pišite mu, naj vam nemudoma plača 50 tisoč frankov, ki vam jih je dolžan.« Nato bankir: »Saj mi ni dolžan 50.000, ampak samo 10.000 frankov.« »Seveda«, je nato pripomnil Rotschild, »ampak 50.000 morate napisati zato, da bo priznal teh 10.000, ki vam jih dolguje.« V Colmarju (Alzaška) so odkrili spominsko ploščo Antoinetti Lix, ki se je ob-rila s činom poročnika na strani poljskih vstašev in v francosKo nemški vojni. Marie Antoinette Lix se je rodila v tem mestu 1. 1839. in nje oče, star vojak, ji je dal povsem moško vzgojo. Že z desetim letom je znala streljati, boriti se s sabljo, jahati. S 17. letom, ko ji je oče umrl, je napravila izpite za vzgojiteljico in je odšla v tej funkciji na Poljsko, kjer ji je princesa Lubienska izročila vzgojo svojih otrok. Bivala je v njenem gradu, ko je izbruhnila 1863. velika poljska vstaja. Nekega dne so zvedeli, da nameravajo Rusi napasti taborišče poljskega generala Bon-cze. Treba je bilo mnogo poguma, da se je mlada vzgojiteljica odločila sporočiti generalu osebno to vest. V trdi noči je na konju zdiTjala v moški obleki nrot; tnbo- rišču, ki ga je dosegla proti x zjutraj., s kozaki za petami. Poljaki so bili preveč utrujeni, da bi takoj sledili poveljem svojega generala; tedaj pa je stopila Lixova med nje in jih z ognjevitim nagovorom spravila kvišku. General Boncza je bil smrtno ranjen in ji je izročil, meneč, da je moški, poveljstvo nad svojimi četami. Tako se je zaplela v vstajo. Pod imenom »Miguel le Sombro« pa se je vojskovala tako hrabro, da so ji dali čin ulanskega poročnika. Nekega dne so jo Rusi ujeli in samo svoji francoski narodnosti se je morala zahvaliti, da je niso obesili, temveč izgnali preko meje. Ko je izbruhnhila francosko nemška vojna, je bila za poštarico v kraju Lamarche v Vogezih. Zaman se je ponujala, da bi jo sprejeli v redno vojsko. Končno je prevzela poveljstvo nad četo domačih »vstašev«, ki so pod njenim vodstvom Nemcem prizadjali dosti zla. Lixova je umrla 1. 1909. Zadnja slika izginolega Nauerja ANEKDOTA Advokat — berač Pred budim pes Lanskim sodiščem se je moral zagovarjati zaradi beračenja bivši peštanski odvetnik dr. TI bor Szilassy. Mož je prišel na rapravo v neverjetno raztrgani obleki. Szilassyju je sedaj 57 let, kaže pa jih mnogo več, ker je zadnja leta trpel neverjetne pomanjkanje. Od leta 1914 do 1924 je bil član budimpeštanske odvetniške zbornice. Aretiran je bil zaradi beračenja. Stražniku, ki ga je vprašal po poklicu, ni mogel dati zahtevanega pojasnila, zato ga je odvedel na policijo. Tam je izjavil, da je priberačil 58 par in je bil zato obsojen na 24 tir zapora. DOBRO dE, ČE VEŠ. . da se je pojavil v Kašgarju dr. Nils Araboit, član ekspedicije Svena Hedina v Azijo, ki je blodi] zadnjih osem mesecev po Turkestanu in so ga že smatrali za izgubljenega; da se navzlic toliko hvalisani motoriza-ciji sodobnega prometa konj na švedskem vedno močnejše uveljavlja in da je danes v prometu 20 odstotkov več konj kakor pred nekaj leti; da se je omožila v Bruslju pravnukinja ruskega pesnika Puškina ,z imenom Natalija Puškin. Za moža je vzela ruskega emigranta barona Gravenitza; da trpijo angleška podeželska mesta silno pomanjkanje vode, ki je nimajo niti toliko, da bi lahko napojili svojo živino. Kmetje prodajajo žival za vsak denar, samo da jo očuvajo pogina zaradi nedostaja-nja vode. 8 P O R T Medklubske dirke ASK Primorj< Na dirkališču Hermežanov so se včeraj vršile zanimiva kolesarska tekmovanja. Kolesarska sekcija Primerja, ki je prejšnja leta začela životariti, se je pod vodstvom novega načelnika požrtvovalnega g. Stanka prebudila k novemu življenju in letos organizirala tekmovanje, ki- ga je lani ostala našim kolesarjem na dolgu. Upravičenim pritožbam je s tem ugodeno, tembolj, ker ie sekcija branila dva prehodna pokala, za katera so se kolesarski klubi, seveda, želeli še boriti. Okoli 500 ljudi je prišlo na sonce ter od začetka, ob pol treh, do konca, ob sedmih zvečer, vztrajalo na svežem zraku. Gledalci so mestoma z živim interesom sledili razvoju tekmovanja, saj je tudi bilo par točk vmes, ki so potekle izredno napeto. Organizacija prireditve je bila prav dobra in so sledile posamezne točke, z nekaterimi Tieizogibnimi odmori vmes, naglo druga za drugo. V naslednjem rezultati: Po otvoritvenem pozdravnem krogu, v katerem se je 27 dirkačev, članov klubov .Primorje, Celje, Maraton - Maribor, A vala - Beograd, Sava - Ljubljana, Hermes, Zarja. Vrhnika in Ljubljanice, predstavilo občinstvu, se je pričela prva točka. Dirka klubov. Nastopilo je troje moštev, Primorja, Hermesa in Celia. vsako po štiri dirkače. V dirke na treh krogih (krog 429 m), ki jih je predirkalo vsako moštvo, se je vsaki prvi plasiral za finale prvih, in vsaki drugi za finaie drugih. V finalu prvih, zopet tri kroge, je prispel prvi na cilj Grabeč. Primorje, v času 2:09, drugi »la-čič, Hermes, za pol kolesa, tretii Kesič, Hermes. V Finalu drugih pa je bil place-ment: 1. žerjal. Primorje, 2:20, 2. Kalan, Hermes, 3. Zanoškar, Hermes. DirVe vojakov ni bilo. ker se ni nihče prijavil. Dfrka s tekom. Trije krogi. Prvega so nvjrali dirkači preteči peš in voditi seboj kolo. Ostala dva kroga so dirkali. Starta-fo je 11 dirkačev, prvi je prišel peš v cilj Trobec, ki je ohranil vodstvo tudi na kolesu. Rezultata: 1. Trobec, Sava, 2:53; 2. Kru-šič. Primorje; 3. Kajtner, Celje. Rekord na 200 m. V letečem startu je Grabeč, Primorje, predirjal razdaljo 200 ni v 13.5 sekundah in s tem postavil jugo-re-kord na tej progi, ki se v Jugoslaviji še ni vozila na dirkališču. Dirka parov (za prehodni pokal župana). Ta dirka se je izvajala po vzoru šestdnevnih dirk. Vsa dolžina je znašala 20 krogov, ki so jo predirkali izmenoma po dva dirkača, tako da je za vsak par dirkal ob gotovem času samo po en dirkač. Zamenjava je bila dovoljena vsak čas. Le poslednjih 5 krogov je moral dirkati za vsak par samo en dirkač. Rorba se je v glavnem vršila med paroma Grabeč—Žerjal, Primorje, in Kačič—Zanoškar, Hermes, pri konkurenci šestih parov. Poslednjih pet krogov sta vozila v ostri konkurenci Grabeč in Kačič. in je padla odločite^ šele na cilju, ki ga je Grabeč rezal par centimetrov pred Ka- čičem. S tem si je Primorje dokončno pri borilo županov pokal v svojo last. Tretji za Kačičeiti je privozil v cilj Močnik, SK Sava. Stafetna dirka. V borbo ža pokal bana so posegle tri štafete: Primorja (Krušič, Kosmina, Žerjal, Grabeč), Hermesa (Kalan, Zanoškar, Kesič, Kačič), Celja (Lampret, Kajtner, Fabjan, Zupane). Vsak dirkač je imel prevoziti po 5 krogov, skupno torej 20 krogov. Borba se je zopet vodila med Hermežani in Primorjani. Predaja med Kosmino in Žerjalom je bila brezhibna m je Žerjal pridobil par desetin metrov. Pač pa je od njega Grabeč zelo nerodno pie-vzel, tako da mu je Kačič ušel za 50 m. Borba med njima je bila zelo napeta Končno je zmagala rutina. V zadnjem krogu je Kačič prezgodaj zbežal in ga je rutinirani Grabeč v krivulji pred ciljem stisnil. V cilj je prišel dobrih 20 m pred Kačičem, Celjan Zupane je privozil v cilj kot tretji. Primorje si je priborilo že drugič pokal bana in ga bo sedaj ohranilo trajno. Dirka ciljev. To tekmovanje spada med najzanimivejše, obenem pa je za vozače zelo naporno. Od 12 krogov je vsaki tret ji cilj in se jih kvalif fira prvih pet; dirkač, ki zbere največ točk, zmaga. Rezultat je bil: I. Rozman, Maraton. 8:04.1, 21 točk; 2. Močnik, Sava, 19 točk: 3. Žerjal, Primorje 14; 4. Stirn, Vrhnika 9; 5. Kalan Hermes 6. Dirka z motornim vodstvom. Nastopila sta samo Kačič in Rozman Zmagal je Kačič z naskokom skoro celega kroga (na motorju g. Stepančič), pri čemer je treba vpoštevati, da je Rozmana vodil slučajno navzoč motorni vozač brez vsake priprave Kačič je 20 krogov prevozil v času 11:48.4, povprečna hitrost 43.620 metrov na uro. Dirka vozačev, ki niso dosegli prvega mesta. Na 10 krogov je startalo 11 dirkačev: 1. Mesarovič, Avala, 7:01.4, 2. Zupane. Celje; 3. Hambercer, Zarja. Tolažilna dirka. 10 dirkačev na 5 krogov: 1. Kalan. Hermes: 2. Kosmina, Primorje; 3. Zanoškar, Hermes. Rekord na 500 m. Grabeč je prevozil še pol kilometra za rekord na dirkališču in postavil marko 39.1 sekunde. Nato je predsednik kluba g. nač. Sati-cin otvoril razdelitev nagrad. Zahvalil se je zastopniku g. bana g. Borštnarju za udeležbo na prireditvi, pravtako g. Rupni-ku kot zastopniku g. župana. Čestital je zlasti Hermesu, ki je z zgraditvijo dirkališča omogočil take prireditve. Zastopnika g. bana in g. župana sta predala pokale zmagovalcema Grabcu in Zerjalu, načelnik sekcije g. Stanko pa je razdelil ostala lepa darila. Obenem se je izvedlo žrebanje za priložnostno loterijo, kolo je zadela številka 1551 (javil se ni nihče) moško uro št. 19 (Jožina Fran, dijak), ogledalo tvrdke »Spectrum« št. 977, balanco št. 1737 (Bra-tož Stane, dijak). Atletsko prvenstvo LHP Na včerajšnjem mitingu za atletsko prvenstvo LHP v Ljubljani je zmagala Ilirija s 1477 točkami pred Ateno — Razveseljiv razmah naše ženske atletike- Ljubljana, 8. septembra. Ženska lahka atletika je že od 1. 1929 počivala in še onih nekaj predstavnic te lepe športne panoge, ki so se v prvem navdušenju zanjo povzpele do nekaterih lepih uspehov doma in na tujem, je moralo prenehati z aktivnim delom. Klubi z redkimi izjemami ženski atletiki niso več posvečali dovolj pozornosti, še manj podpore in umevanja pa je našlo prizadevanje peščic idealnih delavcev v lahkoatletskem savezu. kjer so ženske discipline igrale zmerom bolj podrejeno vlogo, dokler niso sploh obtičale na mrtvi točki. Ko se je ženski lahkoatletski šport po letih skoraj popolnega brezdelja reorganiziral in se hkrati priključil hazenskemu savezu, ki je edini preskrbel ženskim športom primerno mesto med ostalimi, se je začelo med klubi in mlado žensko generacijo novo življenje na igriščih. Danes je LHP organiziral prvo revijo svojih Inhko-atletskih sil, ločeno v Ljubljani in Mariboru. Predstavil nam je za kratko dobo delovanja impozantno število mladih in idealnih atletinj, ki z nekaterimi izjemami s cer niso mogle pokazati velikega znanja, zato pa so po udeležbi dokazale, kako potrebna je bila reorganizacija v ženski lahki atletiki in kako hvaležno in koristno delo so prevzela vodstva klubov, da so spet dala dekletu priložnost za smotreno športno udejstvovanje. Tudi odziv občinstva, ki je po pametnem sklepu prirediteljev lahko posetilo prireditev brez vstopnine, je bil zgovoren dokaz, da ima ženska atletika spet dovolj pristašev. Telovadišče ljubljanskega Sokola je razen tega eden naj-idealnejših prostorov za slične prireditve, tako da se mora LHP in njegovim delavcem za današnio prireditev v vsakem oziru čestitati. Želimo, da bi naša ženska mladina spet našla pot nazaj v športno življenje in spet znova stremela za uspehi, ki nas bodo tudi na tem polju približali ostalim! Doseženi rezultati so bili naslednji: Tek 60 m: (prijavljenih 19, minimum (9,8 sek.) je doseglo 18) 1. Kavčič (I) 8,4, 2. Oman (I) 8,6; 3. Bernik (A) 8.8: 4. Pu-stišek M (I) 8,9. Točke: Ilirija 506, Ate-na 197. Krogla: (prijav. 10, min. doseglo 6 (8 m): I. Bernik (A) 9, 61 m, 2. Papež (I) 9,13 m, 3. Pustišek R. (I) 8,53 m. Točke: II. 163. A t. 78. Tek 200 m: (Prijav. 10, min. (33 sek.) doseglo 5). 1. Slapar (I) 30,4- 2. Hafner (I> 31; 3. Sirr.ončič (A) 32. Točke II. 125. A t. 69. Skok v višino: (prij. 14, min. (115 cm) dosegle vse). 1. Pustišek M. (I) 140. 2. Si-mončič, Sirk. Žagar in Santel (vse A) 130, 3. Kavčič (I) in Bizjak (A) 125. Točke: II. 243, A. 294. Tek 100 m (prij. 13, min. (14.8 sek.) dosegle 4). 1. Kavčič in Oman (obe I) 14, 2. Bizjak (A) 14,3, 3. Pustišek M. 14,4. Točke: U. 123. A. 37. Tek 800 m: (prij. 4 min. (2:58,6 sek dosegli 2). 1. Slapar (I) 2:47,1, 2. Jurkovič (A) 2:55.6. Točke II. 51, A. 36. Disk; (prij. 13, min. (22 m) doseglo 9). 1. Papež (I) 27. 2. Rupel (i) 26,82, 3. Kavčič (I) 26,60. Točke II. 109, A. 102. Kopje; (prij. 3, min. (20 m) dosegli 2); I. Bermk (A) 22.22, 2. Papež (I) 21,48. Točke II. 17, A. 20. Skok v daljino: (prij. 6, min. (4,20 m) dosegle 4). 1. Pustišek M. (I) 4.50. 2 Kavčič (I) 4,38, 3. Pribošek (I) 4,36. Točke II. 91, A. 0. Štafeta 4 krat 100 m: (prij. 3, min. (58 sek.) dosegla 1). 1. Ilirija I. (Pustišek M., Janežič. Kavčič, Oman) 56,2 sek. Točke II. 49. A. 0. SK Ilirija si ie osvojila prvenstvo s 1477 točkami pred TPD Ateno z 833 točkami. ISSK Maribor v Celju ISSK Maribor : Jugoslavija 9:1 (3:0) Celje, 8. septembra. Na igrišču »Pri skaiui kleti« je bila popoldne prijateljska nogpmetna tekma med Mariborom in Jugoslavijo, v kateri so prvi zmagali visoko in zasluženo. Gostje so po-Kazali ko -a .natorno in tehnično igro ter so bili ves ?.as v veliki premoč1. Moštvo Jugoslavije ;e igralo primitivno in neenotno ter je le redko prodrlo do vrat. Tekmo ie sodil g. Ochs objektivno. Gledalcev je bilo 250. V predtekmi je rezerva Atletikov porazila moštvo SK Žalca z 9:0 (3:0). Železničar, Zagreb: Hermes Jutri ob 16.30 na igrišču Hermesa. Ob 15. predtekma. Jutri nastopi po daljšem presledku v Uubljanii prvorazredni zagrebški Železničar. Moštvo tega khiba ie že večkrat gostovalo v Ljubljani in vselej zapustilo do-b?r vtis. Moštvo igra sicer ostro, toda fa"r ;r brzo. Telesna kondiciia jim dovoljuie aa vzdržijo hiter tempo. Sicer so ra stH.'ni debutant v zagrebškem I. razredu. Tekma se bo vršite na igrišču Hermesa ob vsakem vremenu, a pričetek je določen za 16.30. Predtekma bo ob 15. Odhod naše reprezentance v Varšavo. Naša nogometna reprezentanca za tekmo s Poljsko je v četrtek zvečer odpotovala v Varšavo. Odhod se je zaradi nekaterih sprememb nekoliko zakasnil, tako da bodo igralci prišli — za večji odmor — prepozno na mesto. Definitjvna postava moštva bo naslednja: Culič, Dimitrijevič. Tošič, Arsenijevič, Lechner, Djokič, Tirnanič, šurdonja, Blag. Marjanovič, Vujadinovič, Glišovič. Kot rezerve so določeni Spasič, Stevovič, Miloševič, kot vodja pa arh. Si-monovič. Tekmo bo sodil češkoslovaški sodnik Zenišek. Plavači SPP In atleti Primoria v Avstri- H. Z jutranjim osebnim vlakom je odpotovala na mednarodno plavalno tekmo v Gradec elita naših plavačev, skakalcev in wa-terpolistov. ki bodo drevi na večerni ori-reditv! startali v dvomatehu LiuWl d^ema mesecema, ko smo seznanili javnost s svojimi namerami. Ne eiede na ideološko usmerjenost se m^ra vsakdo, ki potuje na Koroško, zavedati položaja koroških Slovencev, saj zahteva politična zrelost in preudarnost, da nihče ne skuša škodovati koroškemu prebivalstvu z raznimi i-zziva. jočimi nastopi. To svoje mnenje smo upoštevali na vsej svoji poti. Zato vsa poročila, ki so jih priobčili »Volkischer Beobacterj in preti njim nekateri avstrijski listi, odločno odklanjamo, ker so poppinoma neresnična in izmišljena. 1. Na svojem potovanju nismo prirejali nobenih zborovanj, ki jih omenja Volkischer Beobacliter«, in nismo vršili agitacije in iredentistične propagande niti z govori, ki jih nismo nikjer imeli, niti p petjem, ker je naš zbor prepeval samo slovenske narodne pesmi in nekaj hrvat skih, med katerimi ni bilo nobene, ki bi utegnila kogarkoli izzivati ali žaliti. 2. Noben član naše ekskurzije ni bil na Obirju, temveč smo vsi potovali od .državne nieje na Jezerskem vrhu naravnost d» po 1 Din: la dajanj* naslova ali za S;fro pa 5 Din. (o) Zastopnike (ce) Ta prodaj-o ortiadkriljivib v-ednostnib papirjem na odplačil« po ugodnih po gijih sprejme takoj Inva lidska zadrug« a. d.. Be« gad. Kralja Aleksandra »•„. 12. 26735 5 It Strseo* i Din; ta da ,auj. naslov* ali za šif-o 5 Din. Dijaki, ki :šč8j« iustrukf-u«, pla- 4-aj-o vsako b«re4o 50 par; za šiiro aii la da- „«nje naslova 3 Din. (4) Trgovski tečaj pr* 1'rgovskem iiJncni za vt>du v Lin h! ja ni, F raja k >va uiiea 8/11. Vpisova »je Inevno med 9. in 12. ter !5 ki lft aro. 26.90-4 Gosli poučuje b: v5( učitelj k>ns«w"var.0Ti ja Studenbovska ai. 9'1 »5777 4 Slu žbo dobi Vsaka beseda So p»r; ta dai»nj*i naslov® ali ix Šifro p. 3 Din. (1) Vzgojiteljico ki bi tud: vodila go*f*»-d.njstvo, iščem prota do- b - -te: d.n;stvf>, rsčem prota dobri s>iači- Vprašata v Metelkov: ulic: 5/1. 26952-1 Višjo natakarico (plačilno) l dobrim1 sp'1-č-va i orijetne zunanj-ostl epr":mp »neti1 na pri »Orlu« Frankopan®Vfl 13. 26851-1 Trg. sotrudnika manuifakturista. »zii. mešane stroke, mlajšo tnuč sprejmem takoj. Ponudbe s točniim opisom Aoseda njih il'užhen:b mest prnpisi spričeval na oglae sddelek »Jutra« pod šifro »Takojšen nastop 22«. __26838-1 2 prekajevalca sprejmem. — Naslov pove »eni oddelek »Jutra«. 26661-1 Za damsko kapelo iJčem g'isiiw*dično ali go (■■pode. ki dobro igra vi-o-iiino, im pa dobro soprani sti-njo. K apel® i k v kavarni »Istra«, šibenik. 26827-1 Kmečkega fanta jtarnga največ 18 Ist. kt bi bil ti. bišua dela. sprejme takoj veletrgovina na iežftli. Naslov v oglasnem idielkn »Jutra« 26772 1 Biro »Central« Vasuia 6. B«ogra«l. telefon 26 228 namešča v prvo -azredmh bišah tn hoteiib kuharice, sobarice. vzgo jimjjioe ki w ienek« posle 037211 Pletiljo dobro izurjeno, kakor tudi šiviljo za pletenine sprejmem takoj e hrano im stanovanjem v hiši. ter plačo od kumad«. Naslov: Taj®er. strojno pletenje v Črnomlju. 26993-1 KorespondentinJo popolnoma zmožno nem&ke in italijanske korespondence, in d^bro račuoarioo, Rprejmeai. Slovenske ponudbe 1 označbo zahtevkov pod šifro »Zanesljiva i-n sigurna« na oglasni od-d-el«k »Jutra«. 26090-1 Mod tet. vajenko sprejme takoj salon »Tu»«ia 1 Din; I za dajanje naslova ali I sa šifro pa 5 Din. (19; j Hotel na gornjem Jadranu :>ddnm v najem 1 odku p.jn vsega inventarja [ma 12 novo »premljemh sob « tekočo vodo. Na pr-->,taj pod zelo ugodnim pog>n.jem Pojasnila daje le+tai ca bote.a »Zatf^eb« Senj. 26012 19 Vsaka boseda 1 Di)' za ■lajanje naslova ali ta šifro pa 5 Dra. (38) 0?las>i trg. xnača>a po 1 Din beseda; za da janj« naslova ali n šifro 5 Din. — Oglasi socialnega enačaja v«a ka beseda 50 par; xa dajanje naslona ali t* šifro p« 8 Din. (6) Perje razstavljeno na Velesejmo t paviljonu E 60 im pa viljonu 1 667. dobite M 20% ceoej«. dokler traia naloga. Radovan. 26774 6 8 oleandrov ugodno naprodaj v Ljub Ijand, &o5,posveteka c. 13, vrat« 58. 26629-6 G Th Rotman: Nove prigode gospoda Na žalost ni pazil na to, da je šla po sredi stropa vodovodna cev. Krepko je zavrtal kavelj, cev je dobila luknjo, iz luknje je brizgnila voda. >Nu, kaj je pa to?« je pomislil pes, ki mu nepričakovana pr. ha ni bila po godu Vsaka beeeda 1 Din; ta dajanj« a&akrva »h za šifr Dtn. (30) Parcele za knjižice Ljudske ali Kmetske B«i telioo Angelo. Ljubijan« VT1 \ljaiera. J27 20 Novo vilo petstanovanjsko. moderno urejeno, z velikim vrtom prodam. Naslov v ogi. odd. »Jutra«. 26979-20 Mleto papriko akimbira.no i dri plombo lobile najceneje iiključ ao le pr! pr»jizvajalcn in predelovalen Belan-OT Fi '.lipj V Martonošn Zahe va'te ponudbe z vzorcem 25761 33 mj&iketobe Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali ja šifro 3 Din. (22) 2 mlajši dijakinji »nega mlajšega dijaka -prejmem i vso oskrbo "lail^v v oglasnem odd-elkn •Jutra«. 26904 22 Dva dijaka sprejmem i vso ^krbo <■ e-oo i<1 min »oct in i ne ooJitik«- in nar rdrevi* S Br «787 33./TT1 1932 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aH za Šifro 8 Din. (21-a) Vlladoporočen uradniški par brez otrok, išče dvosobno stanovanje v centru Ljub-jane. če mogoče s kopalnico. Popravi na svoj račun Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod šifro »Ne predrago«. 26956-21/a Stanovanje *no aH dvosobno ;Sče mi en zakonski par bre* >trok — kolikor mog>če v mestn. Ponudbe ne og »ddeiek »Jutra« pod Si fr" »J. V. — Svetlo« •26569 21/« Sobe iste Vsaka beseda 50 pa.r-( za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (2&-a) Gospodična »lu^ateljica univerze, išče jobo s posebnim vhodom zajtrkom, uporabo kopni niče m klavirja. Ponudb* na oglasni oddelek Jutra pod značko »Dobra soba« 26S73-i3/s Separirano sobo v bližini banske uprave iščeta od 15. oktobra dalje mladoporočenca. — Ponudbe aa podniz. »Jutra« v Mariboru pod »Mirna«. 26967-23/a Sobo odda Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali ta Šifro 8 Din. (23) Sobo lepo opremljeno. ratnim vbodom, pri open oddam takoj stalnim gospodom. Ogledati v Knaf '.je vi ulici i te v. 13/11. 26564-23 Prostovoljna dražba starin im umetnin: ponedeljek 11. septembra 1933 na Glincah. Tržaška cesta 6 fh:ša Tribuč). do poldne med S. in 12. uro. in popo'dne med 15- in 18. •iro, event. nadaljevanje v torek. — Različno starim c-ko pohištvo, ogledala, ure. lestenci, vaze. porce-,an, stekleoina, jedilno orodje. preproge, zastori itd. — Originali starih in modernih mojstrov: Potoč n:k. Gotal, Kiihnl. Ka-in-ger, Egartner, Kleme.nčič, Tratnik. Gaspari, Zmitek. Maleš. Jaki itd. — Knjige slovenske, nemške itd. — Planino Lauberger & G oss — Dr. Krevl Josip, javni notar. 26633-35 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aii z» Šifro pa 5 Din. (301 Striženje 4—5 Din britje 2—3 Din samo v »Rapidu« (zraven Tratnika). Sv. Petra C. 25. 26929-30 Mazna' H Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aE za šifro pa 5 Din. (37) Jabolka in hruške že na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI 10069 □□□□□□□□□□□□□C Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. pnnnnnnnnnnnnr Jačajfe Vaš© živce. Aiko jačate organizem, pridobite zopet na moči, energiji m delavoljnosti. Sodobni človek živi v prilikah sknaj.ne živčne napetosti: depresija. ne-speč-nos-t. predčasna ohromelost, p-eutrujenost. seksualna nevrastenija — so posledice, pod katerimi mnogi trpijo. Med tem je znanstveno dokazano, da ekstrakt nd životvorne žle