Naročnine: 1 Oglasi: :talijanska kraljevina: S Oglasi na tretji strani .... Lir L— za vrsto Celo 'eto Lir 10,— = K. 25,— t Oglasi na četrti strani .... 0.75 za vrsto Po! leta 5.-- = „ 12.50 ' ? Mali oglasi 0.05 za besedo Tri mesece . . 2.50 = 626 . T Znižane cene za letne naročnike. En mesec 1.- = „ 2.50 Posamezna št. 10 cent. ali 20 vin. izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci šL 10, il. nad. Naše šolstvo pod novo vlado. Ena naj hujših bojazni, ki tlači naše ljudstvo, je vprašanje šolstva pod novo vlado. Vsakdo ve, da je šolstvo prvi temelj narodnega življenja in da, ako vzameš narodu šole, mu vzameš tudi samostojnost in samozavest. Zgodovina nas tudi uči, da so narodi brez šolstva po-siroveli in moralno propadli. Zanimivo je vsled tega zasledovati to vprašanje v italijanskih listih, v katerih se o tem živahno razpravlja. Že danes pa lahko rečemo, da je bojazen našega ljudstva neopravičena. Res, da v tem pogledu ni še nikakega vladnega vkrepa, kar si je lahko razlagati z dejstvom, da jej naše ozemlje oficijelno ni še prisojeno. Obče pa je mnenje italijanskih činiteljev,- da nam je zagotoviti, ako ostanemo trajno pod novo vlado, narodne oziroma ljudske in srednje šole. Tako na pr. piše ugledni italijanski list »l’Unita« v svoji 11. številki, med drugim tudi to-le: »Znano je, da jo tržaška občina v za časa svojega liberalnega go-podstva, vedno odrekala Slovencem ^ mestu ne samo srednje šole, ampak tudi najmanjšo ljudsko šolo. Le v predmestjih in okolici so se dovoljevale slovenske elementarne šole. — Danes se ne smemo več povrniti k taki politiki, ki je izločevala na desetine tisočev otrok od navadnega in višjega pouka, ali bolje, In jih je -gnala v Giril-Metodove ali druge propagandne šole, kjer se jim gotovo ni zabičevala v glavo ljubezen do bližnjega ! Stranka, ki je brez nikakega presledka gospodarila v Trstu, se je branila proti obdolžitvami Slovencev in socijalistov z razlogi, ki so kolikor toliko bili opravičljivi v borbi, ki jo je netila avstrijska vlada, ki so jo podžigali Slovenci in ki so jo pospeševali Italijani. A da se bi hotelo danes zopet uveljaviti te razloge in odrekati Slovencem one slovenske ali hrvatske kole, do katerih imajo pravico tudi . pod italijansko državo, bi bila zmota, bi bil greh. Dandanes mora italijanska država dati Slovanom, bodisi jih dosti ali malo, ki ostanejo v novih mejah italijanske države, zagotovilo, da se ne namerava ua noben način uničiti n ihovega narodnega obstanka in da imajo pričakovati od nove vlade vsa sredstva, potrebna za odpor proti raznarodovanju, le da obvelja ta mera rudi za Italijane, ki ostanejo Se pod Jugoslavijo. Med temi sredstvi zavzema seveda kola prvo mesto. In te Sole ne bode mogoče odrekati ne Slovanom, ki so raztroSeni v italijanskih pokrajinah, ne onim, ki žive v čisto slovenskih pokrajinah. Potemtakem bode treba uvesti v Trstu, kjer so sicer Slovenci v primer z italijanskim živeljem v manjšini, slovenske Sole,,četudi stoji to y nasprotju z dosedanjimi načeli in predsodki italijanskega prebivalstva. Seveda, dokler ostanejo v občini na krmilu liberalci, se zdi, to neizdržljivo, a kedar pokažejo nove volitve, da so nacijonajni'kriteriji ki so bili pred vojno vodilni, podlegli blaže.jsim načelom, nastalim kot posledica dolgotrai ne trdote, se tudi voditelji obline ne bode več mogli ustavljati zahtevam časa. Pa naj že bode kakor hoče, dokler se od tega ne pride, je sveta dolžnost države, da zagotovi svojim novim neitalijanskim podložnikom v Trstu pouk v ljudskih in srednjih Solan v materinem jeziku stem, da se otvore čimpreje z vso resnostjo elementarne Sole in vsaj. jedna sredn a Sola z slovenskim učnim iezikom. —Ni pa potreba do- stavljati, da je treba v teh Šolah od prvega leta dalje poučevati tudi italijanščino, zgodovino in slovstvo italijanskega naroda: da bode treba z vso resnostjo dovesti otroke in mladino do pravegh pojmovanja o tem, kaj je nova država, koje podaniki imajo postati. Ravno s tako resnostjo jim bode treba tudi pojasniti, radi kakih razlogov imajo pripadati novi državi in da ljubezen do svoje domovine ne izključuje spoštovanja do drugih ih da pripadnost k jednemu narodu in uveljavljenje: njegovih moralnih vrlin ni tolmačiti v smislu, da je treba druge, to j. nepripadnike, pobijati in uničevati, marveč da je -. iskati pri njih stik za medsebojno pomoč.« Tako ugleden italijanski kritik. Na Slovencih je, da razvoj tega vprašanja skrbno zasledujejo in po možnosti že sedaj vstanejo v javnosti, da uplivajo pri rešitvi tega 1 velčvažnega vprašanja za slovenski narod. Ljudstvo bode klicalo na odgovor one činitelje, ki gledajo danes križem rok propad naše mladine, češ, da so jim nove oblasti sovražne in da se v sedanjih okoliščinah ne more ničesar storiti. Povdarjati je, da se da še marsikatero živjjensko vprašanje re-šiti popolnoma -v prilog Slovencev, ako bi vstali možje, ki so zapustili' staro pot. neplodo.vite borbe po receptu avstrijskega režima in zahtevali, da se naj vpoštevajo narodove potrebe in želje. Ne protestirajte, ampak iščite pot sporazuma in sodelovanja ! Narod brez časopisja je ngm, ng more se sporazumeti s svetom. Zato se oprimite cariški Siovenci našega lista, ki hoče izražati vašo voljo ir braniti vaše koristi. Dragoceno priznanje. Včasih se dobi vendar utis daje na Slovenskem še nekaj ljudij, ki znajo trezno misliti. V »Slov. Narodu« od 10. marca je dolg članek »O vojni škodi na Primorskem«. Članek je dragocenb prrnanje, da Narodna vlada na Slovenskem s pomočjo znamenitega »Posredovalnega urada za begunce SHS v Ljubljani tekom štirih dolgih mesecih za goriš k e begunce sploh ničesar storila ni. Pa čujmo kaj ve povedati člankar sam : »Nagromadenega je mnogo papirja, veliko truda je stalo to delo, uspeh pa je malenkosten, ozirom^ ga niti ni. Sedaj leže pri uradu kupi papirja, ki pa imajo edino ta pomen, da pokažejo, kako naše ljudstvo presoja svoje škode in kako si sploh ureditev cele zadeve predstavlja. Takoj je opaziti, da je ljudstvo zahtevalo obnovo poslopij, odškodnino za opravo, orodje in obleko, le malokdo pa je zahteval tudi odškodnino za izgubo na go-, spodarstvu; katero hi dolga štiri leta nič donašalo in kakor je jasno, še najmanj tri leta ne bo nosilo tistih sadov, kakor so jih pred vojno. To pa je tista škoda, katera pride v prvi vrsti v poštev, škoda, ki je mnogo večja od druge. Ako bi morali stopiti s temi podatki o vojnih škodah pred mirovno konferenco, kakor je to določeno, potem se s - tem samo osmešimo in po pravici bi potem konferenca eventualno sama določila vojno odškodnino, ker bi pac prevladalo mnenje, da sami nismo zmožni — oceniti svojega posestva«. A zdaj pride glavno: »Za zgled naj nam bo italijanska vlada, ki že sedaj’ ugotavlja vojno škodo na Primorskem, osobito v Trstu in tržaški okolici, ugotavlja pa tako, da imajo ljudje na podlagi tega upanje, da bodo nekdaj res dobili povrnjeno vso škodo, priznano na mirovni konferenci, med tem ko na podlagi naše statistike tega upanja sploh ni. Predložiti moramo konferenci stvarne podatke in ne kupov papirja brez vsake vrednosti. Naša naloga je tedaj, da begunce povsem stvarno poučimo in jim damo natančna navodila, kako je treba ugotavljati vojno škodo, predvsem v tem slučaju, ako se resno misli: — na priklopitev Primorske Jugoslaviji. V nasprotnem slučaju je pa bolje, da se ljudi s tem ne ‘bega in jim ne meče peska v oči, kajti zaupanje v to povrnitev škode je itak od strani beguncev tako majhno«. To je samo del tega, res, izvrstnega članka. Vlada na Kranjskem je Goričane do danes samo begala, a storila ni zanje prav nič. Gospodje so menda sami prepričani o usodi Goriške in izrabljajo danes uboge begunce v svoje politične namene. Saj danes ve celi svet, da ostane Goriška združena z Italijo — samo v Ljubljani tega nočejo vedeti. Sicer smo pa v nekaj dneh na jasnem in Goričane bo oškodovala italj. vlada. Goričan. Dvignimo živinorejo! Tekom vojne je živinoreja v naši deželi silno padla in temu ni čuda. Vojaštvo je pobiralo in rekvi-ziralo pri kmetih kar vse vprek : debele vole, mlade junice, teleta in še celo breje krave. Cene so pa bile s cenami, kot so jih plačevali po nemških in mažarskih deželah, sramotno nizke. Nemci so pač hoteli uničiti našo deželo tudi gospodarsko, da bi preko nas prišli do Adrije. Ljudstvo je bežalo predvojnimi grozotami na vse strani, v razne dežele. Cene živilom so rastle neprestano, ljudje pa so si rešili od doma komaj golo življenje. Ni čuda torej, da so tekom begunstva pojedli zadnje prihranjene krajcarje, da so izginili tudi borni stotaki, katere je prejel kmet za rekvizirano živino. Polagoma so se jeli ljudje vračati v domovino, na rodno zemljo. Marsikdo bi si bil rad nabavil za poslednji denar kravice, da bi dajala doma njegovi deci mleka, ali volicka, da bi mu pomagal preorati polje, a kaj, ko so Nemci zaprli vse deželne in okraine meje in je bilo treba prositi od Poncija do Pilata, ako si hotel gnati kak rep črez okrajno mejo. Ljudje so se vračali na porušene domove praznih rok in zdaj čakajo pomoči, katero jim vsi mogoči obljubljajo, a katere jim nihče ne da. Ako hočemo obnoviti še kdaj našo deželo, treba je pred vsem dvigniti živinorejo. Zemlja je pusta in izpita, treba ji je gnoja. Toda kje naj ga kmet vzame, ako nima živine, vzlasti govedi? Nekaj kravic so s; ljudje vendar pridobili s težkim trudom za drage denarje, a te živali so najrazličnejših pasem, saj so jih pripeljali iz raznih dežel. Da si ljudje niso mogli nabaviti lepe plemenske živine, je umevno, saj je stala v avgustu lepa plemenska krava do deset tisoč kron. Z živino, ki je v deželi, ne bo mogoče dvigniti živinoreje na prejšnjo stopinjo. Treba je torej misliti, kako temu odpomoči. Predvsem je tu dolžnost vlade, da priskoči na pomoč. Nakupi najlepih plemenskih krav ter naj jih razdeli med kmete, ki nimajo svoje živine. Nekaj živi ne bi se na ta način dobilo po gorah in po kraških vaseh, koder ni vojaštvo toliko pobralo. Seve bi se morali kmetje, ki bi prevzeli to živino, zavezati, da bodo teleta redili ali pa jih prodali za pleme sosedom. Vsaka občina bi morala imeti lepega plemenskega bika. Ako si ga noče nabaviti noben kmet, kupi naj ga občina ali če ta ne zmore, država. Pred vojno je vlada prirejala živinske razstave ter je dajala za lepo plemensko živino nagrade. To bi tudi sedaj ne bilo napačno, zakaj kmet se gotovo bolj potrudi, ako upa, da dobi za lepo živino nagrado. Konj naša dežela pred vojno ni redila bogve koliko, vendar pa bo treba gojiti tudi te živali, zakaj vojna jih je uničila silno in bodo še dolgo drage. Kot je imela avstrijska vojaška oblast, naj uredi tudi sedanja vlada štacije za dobre žrebce, vzlasti tukajšnje gorske pasme, ter naj razpisuje nagrade za lepa žrebeta. Konj je po vojni še precej ostalo v deželi, treba je le, da bodo lastniki skrbeli, da dobe od kobil res lepe mladiče. Ker je v deželi premalo živine, ni gnoja dovoli niti za polje, kaj še, da bi gnojili travnike s hlevskim gnojem. Vlada mora torej preskrbeti kmetom dovolj umetnih gnojil in sicer po jako nizki ceni, da bodo mogli zagnojiti travnike, zakaj le potem bo mogoča uspešna živinoreja. Prašič je v naših krajih že skoro izumrl. Sedaj spomladi bi morala torej vlada nakupiti v inozemstvu dovolj mladičev ter jih po ceni razdeliti ljudem, ki imajo veselje in voljo, da jih zrede. Temu bi se torej lahko opomoglo, samo treba je pravočasnih korakov, da si bodo ljudje pridelali tudi dovolj piče za prašiče, zakaj sicer bo v jeseni še huje za mast kot je bilo letos. Pa kako klobaso ali košček svinjine bi si ljudje tudi že radi privoščili po tolikih letih. Za prihodnjost pa bo treba navajati naše ljudje, da si bodo vzgajali prašičke, dobre pasme doma, kar vladi ne bo težko doseči z umnimi odredbami in primernimi nagradami. ^ Prva skrb vseh odgovornih čini-teljev mora biti, da se dvigne živinoreja, zakaj le na ta način se bo dvignilo kmetijstvo in bo prišla porušena in razdejana dežela polagoma v prejšnji stan. Brez živinoreje pa je kmetijstvo nemogoče. „Goriški Slovenec" je na prodaj v Goriei pri gosp. Marcu, Via Seminario št. 2 pri gosp. Pertot, Via Municipio št. % pri gosp. Zakrajšeku, Corso Verdi št 13 pri gosp, Moiesini, Via Cardueci 17 in Via Teatro 11. v Trstu Ha postaji južne želežnice pri gosp. Kreschiak, Čampo Belvedere št, 1 pri gosp. Woiiech, Via Posfe št. S pri gosp. Žohar Gisela, Piazza Oberdan št. 6 v Rojasiu pri gosp. Vivodo Domenico, Via Monte Or-sino št. 15 pri gosp. Geržina Ludviku, št, 8. Okrožnica vs«m občinskim zastopam