Izhaja vsako soboto zjutraj. Vsaka druga številka ima poučno zabavno lustrirano prilogo Druži riški Prijatelj“. Uredništvo „Zarje" je v Trstu Via deli’ Aeque-dotto št. 91. (pritličje). Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu ali pa v prilogi „Družinski Prijatelj". Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Upravništvo „Zarje" je v Trstu, ulica delle Poste st. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina „Zarje" s prilogo je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3. Posamezne številke po 6 v. Cena inseratom je 10 vinarjev za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust Poštno - hranilni nega računa štev. (»4'39

rgosal- je’'njihovo „narodnjaštvo“, ki ga prodajajo v zvezi z nec Skimi burši po univerzah.
Današnja številka obsega 6 strani in ima prilogo „Družinski Prijatelj“.
Slov. kat. narod, abiturienti na Koroškem.
Slovenski kat. nar. abiturijenti so napravili 14. in 15. t. m. svoj sestanek v Velikovcu na Koroškem in s pomočjo tamošnjega izobraž. društva «Lipa“ ljudsko veselico, pri kateri so igrali Medvedovo dramo „Za pravdo in srce.“ Ko so par dni pred prireditvijo za vso stvar zvedeli tamošnji Nemci, so zagnali velikansk krik in vik, čeč da je nemška posest v nevarnosti. V naglici je bila sklicana izvanredna občinska seja, zahtevalo se je od vlade, da prepove sestanek in sklenilo pozvati 200 buršev, da zapode slovenskega klerikalnega zmaja iz Velikovca. Nemško liberalno časopisje je celo pisalo, da preti Velikovcu od Slovencev gospodarski propad . Toda gospodje so postali kmalu ponižni, ko se je njihovemu prvaku zagrozilo, da bodo Slovenci bojkotirali njegovo pivo, če se ne dovoli sestanka.
Na sestanek se je zbralo čez 70 udeležencev iz vseh slovenskih dežel, le Trst in Istra nista bila zastopana. 14. aug, so se vršila sledeča predavanja:
„Koroška v zadnjih 50. letih" (Čemer — Celovec),^Dijak—- cvet in sad svojega naroda (Jazbinšek Maiiooi), Separatizem in dijaštvo (Munih — Gorica), Dijaštvo in populariziranje umetnosti (Šimenc Ljubljana), Vpljivi na izobrazbo slovenskega dijaštva (Skerbec — Ljubljana). O narodni vzgoji (Jež — Kranj).
\ si predavatelji so prav dobro rešili svoje naloge; predavanjem je sledila živahna debata.
15. aug. se je v „Narodni šoli“ v St. Rupertu predstavljala igra „Za pravdo in srce“, ki je uspela nad vse pričakovano. Zbralo se je do 1000 zavednih Korošcev iz okolice. Pred prestavo je govoril g. drž. posl. Grafenauer in razložil navzočim pomen igre. Po predstavi se je zbralo v Na-rodnem domu v Velikovcu toliko ljudstva, da so . ' ' obširni prostori premajhni. Poslanec Grafenauer je navzočemu ljudstvu pokazal, kako ume liberalno in radikalno dijaštvo narodno delo, da agitira le proti katoliški cerkvi in duhovščini.
LISTEK
Jfe, gospoD!
(Povest H. Litrova. Iz hrv. Starogorski).
Še isto leto se je Ema imela poročiti s Hinkom P. Njen oče je najel v Trstu lepo stanovanje, kamor je Hinko pogosto zahajal, da se oddahne od napornega dela. — Dogotavljal je ladjo, katero je krstil „Ema“.
Hinko je večkrat, ko je prišel pozno k nji, našel Emo mnogo mirnejšo, kakor si je želel. — Nikdar mu ni predbacivala, zakaj je prišel pozneje, nikdar ga ni vprašala, kje se je zadrževal tako dolgo, niti ga ni prosila, naj še ostane, ko je hotel domov.
Tako je prišel nek večer zelo pozno. Ema pa ni niti z eno besedico omenila, kaj ga je zadrževalo.
Ni črhnila besedice, da ji je žal, ko ji je pripovedoval, da mora radi važnega posla takoj oditi.
To ga je nemilo dimilo — Sedel je na stol pisalne mize, ter se počel igrati s papirji, ki so bili razmetani po mizi.
Ema je med tem šla očetu javit, da je prišel njen zaročnik.
Razložil je namen kat. narodnega dijaštva, ki hoče na podlagi kat. resnic izobraževati slovensko dijaštvo in ga varovati moralnega propada ter delati na tej podlagi tudi za narod. V krasnem govoru je nato abit. Jež obljui h da bo katoliško dijaštvo stalo vedno na strani ljudstva in se borilo za njegove verske in narodne pravice. Med govori se je proizvajalo tudi več pevskih točk.
Že tretje leto so se zbrali katoliško narodni abiturijenti, da manifestirajo za svoje ideale, da se spoznajo med seboj in da si začrtajo pot za narodno delo.
greg je vstal!
Zopet so pokazali vrli Bržani, v katerem taboru da so. Pretečeno nedeljo je namreč priredilo „Delavsko podporno in izobraževalno društvo“ v Boljuncu povodom otvoritve „Ljudske knjižnice“ javen društven shod. Kljub skrajno neugodnemu vremenu — lilo je kakor iz škafa in treba je bilo vodo bresti po cestah — je prišlo na shod nad 250 naših ljudi ter okoli 40 nasprotnikov pod vodstvom dr. Mandiča iz Trsta in župana Pangerca iz Doline.
Posebno moramo pohvaliti naše vrle Dolince, organizirane v mladem, a vrlo napredujočem „Slov. kat, izobr. društvu“, da so prišli v največji plohi v tako polnem številu — 80 mož in mladeničev. Vsa čast jim! 30 soc lje okov iz Sv. Ivana je bilo že na putu v Bojfjunc, a so se morali vaied groznega naliva vrniti. Prav iz tega vzroka niso mogli priti tudi naši Škedenjci.
Na shod sta bila kot govornika povabljena med drugimi tudi g. Terseglav in podpredsednik „Slov. dijaške zveze“ g. Puntar. Vsled naliva nista mogla priti v pravem času.
Shod je otvoril društveni predsednik, pozdravil navzoče in se jim zahvalil za obilno vdeležbo ter podal na to besedo g. kapelanu Vovku iz Doline. Le-ta je govoril o knjižnicah. — Opisoval je svetovne, mestne, potovalne, župnijske in društvene knjižnice. Razložil je pomen vseh teh knjižnic in konečno je govoril o dobrih in slabih knjigah. Z burnim odobravanjem in ploskanjem se mu je navzoče občinstvo zahvaljevalo za lepe besede.
Nato je govoril urednik Cenčič o pomenu časopisja. Časopis je res velesila k! ji skoro ni para.
Stari gospod, ki ni imel rad molčečih ljudi, je razvil govor.
„Včeraj si pa prišel zelo pozno. Si imel mnogo posla“.
„Da“, odvrne mladi mornar. Luka je polna ladij in posla je dovolj.“
Med tem vzame v roko papirček, ki je ležal na mizi in ga začne natančneje motriti smehljaje se svoji zaročenki.
„Kaj pomeni to, draga Ema? Ali se vežbaš v pisanju, ali pa v angleškem jeziku, ker si tolikokrat tukaj napisala: „No, sir!“
Ema skoči naglo in mu iztrga papir iz rok.
„Vi moški morate vse vedeti. Poskušala sem pero in nič druzega“.
Hinko se je nasmejal in kmalu pozabil vso stvar, ker se mu je zdel odgovor verjeten.
Bilo je že pozno, ko se je poslovil od zaročenke in tasta.
Ulice, ki so peljale do pomola, so bile prazne, samo neka senca je sledila, prilično oddaljena od Hinka. Pri morju se vstavi mladi mornar in zavpije :
„Ema obe!“
V tem hipu pa stopi k njemu človek, ki mu je sledil in ga vpravša v angleškem jeziku, če je on lastnik ladje „Ema“.
In še predno je dobil odgovor, je udaril
Časopisje provzroča vojske in sklepa mir. Časopisje razdira prestole in gradi nove. Veliko dobrega napravi časopisje, a žal tudi veliko slabega. Zato je dolžnost vseh dobrih katoličanov, da podpirajo le dobro časopisje. Ko bi veliki apostol narodov, sv. Pavel, živel dandanes, bi gotovo postal časnikar. Nato je prešel na naše krajevne razmere, ožigosal hinavsko in protiversko „Edinost“ ter priporočal „Zarjo“. Pozival je navzoče, naj se trdno drže krščansko socialne organizacije in krepko sodelujejo. Za Cenčičem je govoril gosp. Zerbo iz Tinjana in opisoval nek dogodek, ki ga je imel z uredništvom „Edinosti“.
Zatem je govoril g. ekspozit Šonc in povdar-jal, da to ni nikak „bratomorni boj“, ako se potegujemo za povzdigo ljudske izobrazbe in gmotnega stanja našega ljudstva. Navdušeno je govoril tudi tajnik društva g. Bolčič. Nato je prosil za besedo tudi g. dr. Mandič. Predsednik mu pa besede ni smel dati, ker je bil to društveni shod in dr. Mandič ni bil vabljen. Dr. Mandič se je sicer nekaj usajal, da je pravnik in da pozna društveni zakon, a konečno je moral umolkniti, ker je tudi ljudstvo bilo odločno proti temu, da bi on govoril. Na to je predsednik zaključil ta lepi društveni shod.
Shodu je sledila zabava. Z društveno zastavo in z godbo na čelu, smo šli ,v dolgem sprevodu v gostilniške prostore g. I. Kralji a. V tem sta pa dospela gg. Terseglav in Puntar. Ker jo ljudstvo želelo slišati tudi ta dva govornika, ker je bilo v gostilni vse prenapolnjeno, take da večina ni mogla dobiti, prostorov in ker so nekaj prostorov zasedli tudi nasprotniki, na čelu njim dr. Mandič, Pangerc učiteija Venturini in dezeinozuorski kandidat Urbančič, kateri so očividno nameravali motiti našo zabavo, smo odšli zopet vsi, razun Dolinčanov, ki so odšli domov, nazaj v kapelanijo. Tam se je razvila živahna zabava, katero sta povzdignila naravnost dovršena govora g. Terseglava o izobrazbi in g. Puntarja o organizaciji, nadalje vrla sveto-ivanska godba in dobro izurjeni pevci. Okoli 10. ure smo se zopet dvignili in šli nazajkg. Kraljiču, kjer «mo se zabavali do 11. ure in pol.
Prišli so zopet nasprotniki in izzivali, a naši se niso zmenili za nje. To je „Prešernovce“ tako razjezilo, da so do dveh popolnoči razgrajali, govorili in kričali po boljunškem trgu. Slišali so se tudi klici: „Živjo Prešern!“ No slavni pesnik bi se gotovo dvakrat obrnil v grobu, ko bi slišal te razgrajače.
Lep je bil ta dan in gotovo ga Boljuneani
dvakrat Hinka, kateri je padel v morje. Ko je splaval na površje je čul veslanje in zopet kriknil:
„Ema obe“.
Napadalec je med tem zginil.
Ko je prišel na ladjo, je dal obvestiti policijo in poklicati zdravnika. Ta je povedal, da rana ni nevarna.
V resnici Hinko ni občutil nobenih bolečin in je spal povsem mirno. Drugi dan je pisal tastu in mu povedal dogodek. Prosil ga je, naj Emi ne pravi ničesar.
Kapitan Main oni se ni mogel povsem premagati, da ne bi Ema opazila njegove razburjenosti, ko je čital pismo.
„Ali se je dogodila kaka nesreča oče?“ —ga vpraša Ema. „Pismo je prišlo od Hinka.
„Ni nič hudega“, odvrne starec, spravljajoč pismo v žep. Hinko piše, da ostane danes na ladji in da ne more priti k obedu. Grem k njemu, da vidim, kaj dela“.
„Oče, ti mi nekaj tajiš, de Ema z nekim strahom. Zakaj mi ne pokažeš pisma?“
„Zato, ker ti ne smeš vsega vedeti, odvrne Mainoni kakor v šali.
„Pokaži mi pismo oče !“ je silila Ema. „Spala sem zelo nemirno, nekaj sem slutila.
„Kaj tvoje slutnje, dete. Pomagaj mi raje obleči to suknjo. Vrnem se za pol ure in ti vse
ne bodo tako hitro pozabili. Pokazali so dobri Bo-Ijunčani in Dolinci, da so se naveličali biti komandiram od raznih liberalnih šomaštrov, županov in jezičnih doktorjev. Prav je tako! — Ostanite zvesti zastavi, ki ste jo pravkar dvignili v grozen strah nasprotnikov !
politične vesti.
K ISTRSKIM DEŽELNOZBORSKIM VOLITVAM.
Dne 11. t. m. je imel izvrševalni odbor italijanskih nacijonalcev svojo tretjo sejo, ki se je bavila z bliž ijimi deželnozborskimi volitvami Sklenili so sklicati krajne volivne odbore, da se dogovore glede kandidatov, zlasti za splošno skupino. Končno je odbor sprejel ostro resolucijo, s katero protestira proti izločitvi nekega dela pazinske občine iz mestne skupine, ker da je s tem ukrepom namestništvo naredilo škodo italijanski stranki. V isti stvari je že brzojavno protestiral deželni odbor in dež. glavar dr. Rizzi sam je interveniral pri min. predsedniku.
KAKO JE V „KLERIKALNI“ BELGIJI?
Izšla je statistika za leto 1907, v kateri se jasno vidi, kakšen je bil napredek v tako razvpiti Belgiji pod „klerikalno“ vlado. Statistika priobčuje politične, izobraževalne in gospodarske razmere dežele. Oglejmo si, kaj se je storilo za šolo, v prvi vrsti za ljudsko šolo.
V srednjih in visokih šolah se je tekom zadnjih 25 let storil velik napredek. Posebno v srednjih šolah se je že mnogo tacega vpeljalo, kar hočejo pri nas šele sedaj uvesti kot „reformo“. Za svobodo pouka v šolah jamči država. Vsaka občina si lahko prostovoljno, na lastne stroške vzdržuje občinsko ali pa takozvano „svobodno“ šolo, ali pa oboje.
Svobodne šole stojijo večinoma pod vodstvom državno izprašanih redovnikov. Take šole ne stanejo občine večjidel nič in dobijo velikokrat celo državno podporo. Šolske obveznosti svobodna Belgija ne pozna. Da ljudstvo vsled tega šolskega sistema ne trpi škode na izobrazbi, pričajo sledeče številke iz statistike:
Razne ljudske šole so imele leta 1900 — 893.518 učencev. Med tem ko je omenjenega leta prišlo na sto prebivalcev IPSO učencev, se je leta 1906 zvišalo število učencev na 12 21. Predbaci-vanje socialnih demokratov in liberalcev, da obiskuje premalo otrok šolo, je lažnjivo, kajti število analfabetov (to je takih, ki ne znajo čitati), katerih je bilo leta 1890 2P6 odstotkov prebivalstva je do leta 1907 padlo na 9 06 odstotkov. Meščanskih šol je bilo leta 1905 4077, leta 1906 pa že 4215. Število učencev la teh šolah se je isto leto zvišalo od 201.061 na 208.656, torej za 7596 več. Obrtnih in trgovskih šol je bilo leta 1906 —7 209, katere je obiskovalo 17.663 učencev. 154 privatnih šol je obiskovalo 17.663 učencev. Naj omenim še neko va no napravo na belgijskih šolah, to so ■—-šolske hranilnice. Take hranilnice ima že 8117 ljudskih in 1625 drugih šol. Vlagateljev imajo te hranilnice 459.816, ki so seveda sami učenci. Vsota prihranjenega denarja iznaša 11,662.292 frankov. Na enega učenca odpade torej 25 frankov.
Tudi trgovina vspeva v Belgiji prav lepo. Tako majhna belgijska država ima 4574 kilometrov
povem“.
Ema je v resnici slabo spala. Mučilo jo je neko pismo, katero je dobila. V pismu ni bilo ne datuma ne podpisa, a na znamki se je čitalo, da je pismo bilo oddano v Trstu. V pismu so stale besede:
„Varujte se Londona in vašega brezsrčnega: „Ne gospod!“
Dolgo je razmišljala o tem pismu in pero ji je nehote pisalo na papir:
„No sir!“
Hinko je našel ta papir in zahteval pojasnila. Ali kaj mu naj razjasni? Mar bi mu povedala in pokazala pismo brez podpisa?!“
Brez podpisa? Ali kaj zato, ona je vedela od kod je pismo. Kdo drugi naj bi ga pisal, če ne Robert, oni tajinstveni in nepozabljeni Robert z bujnimi, lepimi črnimi kodri, sevajočimi očmi in zvonkim glasom, ki je prodiral v srce ? Ona še ni vedela, kaj se je dogodilo, ali da je to bil očetov izgovor, je vedela dobro.
Čez tri ure, ki so ji potekle v največjemu strahu, se je vrnil oče, previdno miren in brezskrben.
železniških prog, torej skoro osemkrat toliko kot je dolga železnica iz Trsta na Duna,j. Predlanske leto so prevozile te železnice 170 mil. potnikov. Zelo živahna je tudi trgovina po morju kakor tudi poštni, brzojavni in telefonski promet.
Pa naj pridejo razni socialdemokraški in liberalni „učenjaki“ ter govore o Belgiji in drugih „zaostalih“ katoliških državah.
KOVKfc
n Umrl je v Čermošnjicah g. Lav. Abram, nadučitelj v pokoju in vodja „Šolskega Doma“ v Gorici. Podal se je na oddih na Dolenjsko, kjer ga je ugrabila kruta smrt. Pokojni g. Abram je bil vzoren učitelj in vzgojitelj, ki je povsodi, ko der je služboval, pust 1 bogate sadove svojega po uka in dela ter ostavil povsod lep in časten spomin. Blizu osem let je bil vodja „Šolskega Doma“ v Gorici in težko mu bo dobiti enakega naslednika. Blagopokojni g. Abram je bil vzor očeta in iskren rodoljub odločno krščanskega mišljenja. Bil je odbornik „Slov. kršč. soc. zveze“ v Gorici in podpredsednik „Društva krščansko mislečih učiteljev“.
Bog daj ranjkemu v nebesih bogato plačilo za njegova dela, slovenski domovini pa obilo takih učiteljev in rodoljubov kot je bil on. — Od vseh spoštovani družini blagopokojnega Lav. Abrama izrekamo iskreno sožalje na izgubi tako dobrega očeta!
n Krški škof Dr. Mahnič 'se je mudil včeraj pri našem prevzv, g. škofu Odlični gost je na povratku iz Lnrda.
n Nadškof Posilovič iz Zagreba je praznoval na praznik Marijinega vnebovzetja v Bademu pri Dunaju 50 letnico svojega mašništva. Čestitali so mn od vseh strani, čestitke so došle tudi od papeža, cesarja in nadvojvode Leopolda Salvatorja. Nadškof je daroval tem povodom v dobrodelne namene 152.000 K.
n Cesarjev rojstni dan se je praznoval z običajnimi slavnostmi. — Na predvečer so bile vojne ladje čarobno razsvetljene in so metale svetlobne žarke z reflektorji. Užigali so se umetni ognji. Ob obrežju se je nabrala masa občinstva. Na slavnostni dan je bila slovesna sv. maša, ki jo je daroval prevzv. gospod škof. Pri službi božji so bili navzoči namestnik princ Hohenloh^, župan Dr. Sandrinelli, načelniki raznih civilnih in vojnih ob-lastnij in mnogo občinstva. — Tudi na admiralski ladji „Nadvojvoda Karol“ je bila slovesna služba božja.
n Imenovanje. C. g. Jožef Alberti, dosedaj duhovni pomočnik pri Starem sv. Antonu, pride za duhovnega pomočnika v mestno bolnišnico.
n Deželni glavar goriški je postal Dr. Pajer, njegov namestnik pa Dr. Anton Gregorčič.
n „Jaz sem pravnik in poznam prav dobro tudi društveni zakon“, je dejal emiser dr. Mandič iz Trsta na shodu v Bol juncu, ko je tam hotel pametnim ljudem natveza i svoje že tisočkrat premlete fraze. Ampak, gospod doktor prava, če tako dobro poznate društveni zakon, potem bi morali vedeti, da vam predsednik društvenega shoda ne sme podeliti besede, tudi če bi sam hotel, zakaj § 14. društvenega zakona, pravi dqbesedno: „Vsako društvo sme imeti svoje zbore javno. Toda kdo ni društvenik niti povabljen gost, ne sme se vde-ležiti razgovora“. Takih shodov se tedaj sme vde-
Ali strah in ljubezen vidi dobro. Ema je videla, da se je moralo dogoditi nekaj, opazila je notranji nemir svojega očeta. Njena nestrpnost je rastla in očetu je bilo težko odgovarjati na vsa njena vprašanja.
Na zadnje se ni mogel več ubraniti ter je rekel, da mora radi obilnega dela iti v svojo sobo, da se odpočije.
V resnici je vrli kapitan imel mnogo dela in je bil potreben počitka. Utrudil se je starec, ko je bil pri zdravniku, na policiji, vpraševal je, a vse zastonj. Hinkov opis napadalca ni zadostoval, da bi ga spoznali.
Tako je bilo, kakor je rekel zdravnik. — Hinko je za osem dni že vstal ter se jel zopet baviti z nakrcavanjem svoje ladje za Bordeaux. Dan poroke se je približeval in do tedaj je morala biti ladja pripravljena, da se mlada poročenca takoj vkrcata in da odplove.
Ema se je zadnji čas bavila samo s pripravami za to potovanje. Burja v njenem srcu sicer ni utihnila, vendar je zadobila nekak mir.
ležiti vsakdo, toda na njih smejo govoriti le člani društva, gostje le takrat, ako so povabljeni. Povabljen pa je gost glasom razsodbe drž, sod. z dne 26. aprila 1892, št. 96, le takrat, kadar je bil povabljen z na njegovo ime glasečim vabilom. — Dejstvo je, da dr. Mandič od društva ni bil vabljen in tedaj mu se tudi ni smela podeliti beseda. Obžalujemo vas, gospod doktor prava, da ste ob tako hudem vremenu prišli zastonj v Boljunc. — Stokrat bolj pametno je napravil dr. Požar, ki se je ustavil v Borštu, ali pa je šel reševat svoje izgubljene ovčice v Ricmanje.
n Kaj je liberalizem? Kako učijo liberalni voditelji in učitelji ljudstvo, kaže najlepše sledeči resnični slučaj. Nek 161etni fantič se je po boljun-skem shodu ponašal, da je liberalec. Na vprašanje če sploh ve, kaj je to liberalizem, je odgovoril: „O, prav dobro vem. Liberalizem je te, da se ne veruje v Boga!“ Lepše izpovedi liberalca, kot je ta, si pač ne moremo misliti.
n Pangerc — liberalec. Dosedaj je dolinski župan Pangerc vedno povdarjal, da je dober katoličan. Zadnjo nedeljo pa je odkritosrčno izpovedal, da je liberalec. In liberalec da je postal radi pobera, ki se mora dajati dušnim pastirjem. Hvala lepa, g. Pangerc, za to izpoved. Ampak, če bi ranjki kanonik Jan še živel, ne verujemo, da bi Pangerc izustil to izpoved. Saj se razumemo g. Pangerc, kaj ne!
n Strašno hudodeltsvo učiteljiščnika. Na Češkem so priredili pretečeno soboto liberalni študentje ples. Pili so celo noč. Nek učiteljiščnik je napravil stavo, da bo odložil na prižnico farne cerkve svoje ekskremente. Priča tega barabskega čina je bil pa en učitelj. Ko je ljudstvo izvedelo za to, je nastala strašna razburjenost. Vsled te ljudske nevolje je moral liberalna nesnaga bežati. Dne 12. t. m. so ga pa žandarji vlovili v neki vasi blizu Plzna. —-Ta duh torej vlada med vzgojitelji otrok krščanskega ljudstva. Naši slovenski liberalni niso veliko boljši. Da se človek o tem p.-epriča, zadostuje da vzame v roke le eno številko njihovega „Učiteljskega Tovariša.“ Tu ne bereš skoro drugega kot najostudnejše psovke na vero in duhovnike, če misli liberalno učiteljstvo, da bi še dolgo nekaznovano grešilo na potrpežljivost ljudstva, se jako moti. Struna bo počila ! Prišel bo čas, ko vam bo ljudstvo rahljalo ne le brade, ampak tudi kosti.
n Doslednost liberalnih šomaštrov. Proti koncu 1	1907 je bila na Dunaju velika deputacija lib.
učiteljev. Šli so prosit vlado, da bi podržavili ljudsko šolo. Pretečeni teden pa so imeli slov. svobodomiselni učitelji v Pragi svoj sestanek, kjer so sklenili prav nasprotno od tega, kar so zahte-tevali pred dobrim pol letom. Preobilo zastonj zavžiti šampanjec (v tem so učitelji mojstri) jih je najbržje tako omamil, da so pozabili, kaj so pred kratkim sklendi. Kdo bo smatral zahteve takih ljudi še za resne.
n „Slomškova zveza“. — Letos bode imela „Slomškova zveza“, to je zveza katoliških učiteljev, svoj občni zbor dne 6. septembra v Bohinjski Bistrici. Najprvo bo sv. maša, potem zborovanje v tamošnji šoli, ob 12. uri obed, popoludne pa ljudski shod, na katerem se bode razpravljalo o šolstvu. Opozarjamo člane že sedaj na zborovanje in obenem tudi vabimo vse ono učiteljstvo, ki ne soglaša s težnjami liberalnih terorizatorjev.
n Zborovanje „Zvez.“ Po sklepu slov. kršč. social, zveze za Goriško v seji 5. aug. in vipavske podzveze v seji 17. aug priredita obe zvezi dne 6. sept t 1. v Logu na Vipavskem skupno slavnostno zborovanje z naslednjim sporedom :
Ob 9. sv. maša s cerkvenim govorom,-% 11-12. slavnostno zborovanje na prostem. -12-14 2. obed. Ob 2. pete litanije. 3-6. ljudska veselica.
Natančnejši spored in imena govornikov se še naznanijo. Slavna društva, ki se hočejo vdeležiti slavnosti, naj prijavijo čimprije svojo vdeležbo zvezinemu tajniku Ivanu Debevec, župniku v Budanjah pri Vipavi. Radi obeda naj se naznani tudi približno število gostov.
n Petindvajsetletnica Dr. Matka Laginje. jV
nedeljo je minulo 25let, kar je poslanec Dr. Matko Laginja prvikrat govoril v istrskem deželnem zboru. Ob ti priliki je prejel slavljenec od svojih čestilcev v dar umetno izdelano zlato uro in krasno palico iz Černe ebanovine z masivnim srebrnim držalom.
n 55. nemški katoliški shod se je vršil te dni v Diisseldorfu, prijaznem mestu ob Reni. Kako ogromna manifestacija katoliške misli in katoliškega dela so ti shodi, si ne moremo niti od daleč predstavljati. Na shodu je bi'o zastopanih samo 530 katol. delavskih društev z 48.000 udeleženci Ves ta nepregleden sprevod je korakal v nedeljo ob 1. uri popoldne z 67 godbami mimo kolinskega nadškofa kardinala Fischerja. Zborovanja so se vršila v 30 dvoranah. V glavni dvorani je bilo prostora za 12.000 zborovalcev.
n Splošen štrajk je vprizorilo delavstvo v kranjskih papirnicah. Delavstvo hoče doseči zboljšanje svojih bednih razmer. Čuditi se je le, da ni štrajk že prej izbruhnil. Saj so razmere bile take, da ni bilo ne za živeti, ne za umreti. Nekateri nadzorniki so psovali delavce kakor pse. Plače delavk so bile povsem nezadostne, včasi samo 80 do 90 vinarjev na dan. One pa ki so delale na akord, niso zaslužile niti toliko. Veliko boljše kakor lastnica papirnih tovarn bogata „Leykamova družba“ plačuje svoje delavce ubogi in zadolženi kmet. Sedanji štrajk je torej popolnoma opravičen. Niso bili merodajni za štrajk ne politični in ne narodni razlogi. Lakota je prignala delavstvo v štrajk in so morali pustiti delo vsi skupaj brez razlike strank in mišljenja. Poslanec Dr. Šušteršič je daroval št ra,j kujočemu delavstvu 100 Kron. Kazna županstva so že pritiskala na osrednje vodstvo tovarn, naj napravi konec tem neznosnim razmeram. Število štrajkovcev znaša 1200 in je to največji štrajk, kar jih je bilo na Kranjskem.
n Angleški Kralj Edvard je obiskal dne 12. t. m. našega cesarja, ki biva sedaj v svojem letovišču Ischl. Ob 10. uri predpolne je pridrdral dvorni vlak na kolodvor, kjer je pričakoval naš cesar, oblečen v monturo angleškega maršala, kralja Edvarda, ki je nosil avstrijsko maršalsko uniformo. Vladarja sta se prav prisrčno pozdravila. Pri dvornem obedu sta povdarjala prijateljstvo med obema vladarskima hišama in državama. Naslednjega dne se je odpeljal kralj Edvard naprej v Marijine toplice.
n „Edinost“ je že večkrat pisala, da je neumno nazivati izobraževalna društva v krajih, kjer prebivajo sami katoličani, katoliška izobraževalna društva. Nam se pa to zdi čisto pametno. — če smejo liberalci nazivati društva v izključno slovenskih krajih krajih „slovenska bralna društva“, „slovenska pevska društva“, „slovenske čitalnice“, smemo tudi mi, ki se ne sramujemo javno priznati, da smo slovenski katoličani, nazivati svoja društva „slovenska katoliška izobraževalna društva“ ali podobno.
n Kje je hinavstvo? Pod tem naslovom je prinesla „Edinost“ daljšo notico, v kateri se zaletava v urednika Cenciča, ker je na nedeljskem shodu v Boljuncu dejal, da je „Edinost“ hinavska in protiverska. Prosimo vas, gospodje, ali to ni hinavščina, če se na eni strani trdi: „Mi nismo proti veri“, na drugi strani se pa hujska proti veri, proti papežu, škofom in duhovščini ter se priporoča protiverske časopise, kakor so „Svobodna Misel“, „Omladina“ itd.? — „Edinost“ trdi, da je govornik dejal, da ona odvrača ljudi od katoliških ustanov. Resnica je, da „Edinost“ to dela, laž pa, da je govornik to rekel. Priča temu so vsi zborovalci.
„Edinost“ piše dalje: „Pač pa konštatujemo, da mi nismo nikdar odvračali nikogar od katoliških ustanov (Sram vas bodi patentirani hinavci!); pač pa smo, odvračamo sedaj in bomo vsikdar odvračali od društev, ki imajo očitno protinarod-n o tendencijo! Mari pa je naša krivda, da vse ustanove, ki jih ustvarja pri nas struja, katere emiser je dotični govornik, imajo protinarodno tendencijo ?!“ Lažnjivci! Pridite na dan z dokazi, če ima katero izmed naših društev „protinarodno tendencijo !“ Vsako društvo je stokrat bolj narodno, kakor pa vsa vaša skupaj. Kdor je zmožen zatajiti svojo vero, je desetkrat bolj zmožen zatajiti tudi svojo narodnost!
Ali je to narodno, da kupujejo tržaški vodi-telji pri laških trgovcih, čeprav imajo bližje slovenske trgovce, kjer se dobi vsaj tako blago, če ne boljše in cenejše? Ali je to narodno, da pošilja „Edinost“ tudi okoli slovenskih strank moža, ki ne razume besedice slovenščine, da prosjači za inserate ? Ali je to narodno, da dostavlja „Edinost“ tudi slovenskim strankam račune oglasov v blaženi italijanščini? Ali je to narodno, da si slovenski odvetniki-zastopniki v tržaškem mestnem zastopu ne upajo govoriti slovenski, da ne bi izgubili svoje klijentele, kakor se je izrazil odlični politik — naš nasprotnik — na-pram neki deputaciji? Vprašamo vas, ali je tako postopanje narodno? Hinavci, izderite najprej bruno iz lastnega očesa, potem še-le iščite smet v očesu svojega bližnjega!
n Beseda „Amicu“. Pred 14 dnevi je priredila „Nar. del. organizacija“, za katero mi nimamo nobenih posebnih simpatij, neko slavnost, ki se je pa razvila v vseslovensko manifestacijo tržaških Slovencev. Ker so bile ob tej priliki nastale tudi demonstracije, so o slavnosti pisali nele slovenski, ampak tudi laški in nemški časopisi. Potrebo je čutil pisati o tej slavnosti in označiti svoje stališče napram tržaškim Slovencem tudi „Amieo“ in sicer na tak način, da smatramo za sveto svojo dolžnost, da damo temu pisanju primernega odgovora.
Na trditev „Amicov “, da je odgovorilo tržaško meščanstvo na slov. demonstracijo z veličastno manifestacijo v prilog italijanstvu Trsta, ni vredno odgovarjati, ker to ve ves svet, da je proti Slovencem demonstriral le z irendentističnimi idejami napojeni izvržek laškega ljudstva. Če se ,,Amico“ ponaša s takim meščanstvom, ga pomilujemo.
Govori dalje o gostoljubnossti Trsta 1 Kadarkoli se hočemo Slovenci v Trstu pokazati kot narod, se kaže gostoljubnost naših laških someščanov proti nam v zabavljanju, metanju kamenja, polaganju petard itd. Mogoče da imajo v Kalabriji take pojme o gostoljubnosti, pri nas izgleda le ta nekoliko drugače.
„Amico“ smatra nas Slovence tu v Trstu le kot gostje. Že večkrat je ponovil „Amico“ to zgodovinsko laž. Naj si „Amico“ zapiše enkrat za vselej za uho, da mi Slovenci tu v Trstu nismo samo goste, ampak že stoletja naseljen narod, ki imamo iste pravice kot Italijani.
Kakor mi ne branimo Lahom, da prirejajo po mestu svoje manifestacije, tako tudi obhodi’ Slovencev niso izzivanje nobene narodnosti. Mi se poslužujemo svojih pravic, ki jih imamo kot narod, ki ima v Trstu svojo starodavno domovinsko pravico. Tu smo na lastni zemlji in Smemo delati vse to, kar nam se zljubi.
Višek je dosegel „Amico“ v neki drugi notici kjer zamerja laškim socialistom, da se niso združili z iredenti in demonstrirali proti Slovencem. Iz tega sklepamo, da želi „Amico“ zveze vseh laških strank ne glede načela, ko gre proti Slovencem. Mi bijemo hud boj z našimi slov. tržaškimi liberalci. Toda naj ve „Amico“: v boju proti našim narodnim svetinjam združeni iredentisti, laški socialisti in laški — katoličani, bodo našli tudi — združene vse Slovence.
n „Amico“ še vedno vstraja pri svoji trditvi, da „ščavi“ ni nikaka psovka, ampak da nas Slovane imenujejo Lahi tako le v svojem narečju. Mi odločno protestiramo proti temu. Za nas je „ščavo“ psovka.in mi se ne pustimo s „ščavi" nazivati od nikogar, najmanj pa od enga „Amico“-ta.
n Pomiloščenje. — Cesar je povodom svoje šestdesetletnice pomilostil mnogo jetnikov, med temi vse, ki so kaznovani radi razža jenja Veličanstva. Tudi je odpustil 752 jetnikom ostanek kazni.
n Avstrijska eskadra je priplula v soboto v našo luko in se tu usidrala radi proslave cesarjevega rojstnega dne. Vsega skupaj je bilo 26 ladij, med njima 10 vojnih ladij in 16 torpedovk. Po cesarjevi slavnosti je odplula eskadra na dalmatinske vaje.
n Stokronski cekini se izroče sedaj prometu. Imeli bomo torej zlat denar po 10, 20 in po 100 kron.
n Nova vrsta cigaret in smodk. Minoli pon-deljek se je začela prodajati nova vrsta cigaret „Kaiser“ in „Coronas“ ter smodka finije vrste „Co-ronas, cigareta „Kaiser“ bo stala komad 4 stotink, „Coronas“ 12 stotink, smodka „Coronas“ komad 70 stotink.
n Velik štrajk v Italiji ponesrečil. Nahujskani o 1 socialnih demokratov so vprizorili poljski delavci okrog Parme, Forli, Ravene in drugod po Italiji štrajk za časa najhujšega dela na polju. — Namen socialnih demokratov je bil ugonobiti i kmečki stan. Ni se jim posrečilo. — Organizirani kmetje so vendar le spravili vse poljske pridelke pod streho. Kupili so si obilo strojev in spravili delo pri žetvi in mlatvi. Na tisoče delavcev je sedaj odpuščenih iz službe in brez kruha. Ne kaže jim drugega nego izselitev. Tu se je kazala zlobnost socialne demokracije in moč organiziranih kmečkih zvez.
n Imenovanje Trgovinski minister je imenoval g. Ivana C i b i c, računarskim asistentom pri tukajšnji c. kr. pomorski vladi.
n Španski kralj in kraljica nameravata obiskati prihodnji mesec Avstrijo. Dne 24. septembra se mislita pripeljati na Dunaj in potem ostati vsega skupaj -v Avstriji okoli štiri tedne.
n Hči francoskega predsednika Eallieres je bila civilno in cerkveno poročena. Pri prvi poroki so bili navzoči tudi ministri, pri slednji pa samo Falberes, njegova soproga, znanci in ves diplomatski zbor, med njimi avstrijski poslanik grof Khc-venhiiller. Svobodomiselce seveda grozno peče, da se je cerkvenega obreda udeležil predsednik republike, ki je podpisal protiverske postave. Iz cerkvenega stališča jo pripomniti, da Eallieres sme prisostvovati cerkvenim obredom, ker ni javno in imenoma izobčen iz cerkve. Cerkvena praksa je pač zelo mila in tolerantna in se v tem oziru zelo razlikuje od prakse svobodomiseloev.
n Družinska Pratika za prihodnje leto 1908. jc ravnokar izšla in se dobi odslej nadalje v Ljub-
ljani v Katoliški Bukvami, Prodajalni katol. tisk. društva, dalje v trgovinah Ant. Krisper, Vašo Pe-tričič in J. Kordik na drobno po 24 vin., izvod (pošta 10 v več) na debelo pa po 18 kron 100 komadov. Založništvo razpošlje Družinsko Pratiko brezplačno na ogled vsem našim društvom širom Slovenije, obenem pa jih naprosi, da seznanijo z njo vse svoje člane. Ko bi je katero naše društvo ne prejelo, naj jo kratkim potom zahteva po dopisnici, naslovljeni na založništvo Družinske Pratike v Ljubljani. Na deželi se dobi naša Pratika v vseh knjigarnah in trgovinah. Koder je še ni, naj jo naši somišljeniki odločno zahtevajo. Ako bi je pa vkljub tem doma ne mogli dobiti, naj jo po več skupaj naroče v Ljubljani. -— Pri nakupu naj vsak izrečno zahteva „Družinsko Pratiko“ s podobo sv. Družine in s krasnimi trobarvnimi slikami Lurške Matere božje, papeža in cesarja ter Katoliške Bukvarne. Edina ta Pratika je prava naša Pratika, katera naj najde letos pot v vsako slovensko hišo !
n Jetika v Trstu. — Dasi gre zadnja tri leta nekoliko na bolje, je vendar jetika v Trstu še tako razširjena, da sc bodo morali vsi, ki jim je mar javno zdravstvo, še veliko proti njej bojevati. Na Nemškem umre od 10.000 prebivalcev samo še 20 na leto za jetiko, na Angleškem pa še manj; v Trstu pa zahteva jetika vsako leto nad 900 žrtev, to je 45 mrličev na vsakih 10.000 prebivalcev. V Trstu je umrlo minolo leto vsled jetike 35 oseb, je 36 od sto vseh mrličev. Najhujša gnjezda za jetiko so staro mesto, nekateri deli pri sv. Jakobu in Barriera vechia, kjer je prebivalstvo natlačeno po tesnih in zadublih stanovanjih brez zraka, brez svetlobe in brez — snage.
n Esperantski kongres, to je shod učenjakov, ki bi hoteli uvesti nov umeten mednarodni jezik „esperanto“ se je vršil ta teden v Draždanah na Saksonskem. Pokrovitelj je saksonski kralj Friderik Avgust, ki. je tudi dovolil, da se je uprizorila v tem jeziku igra v dvornem gledališču.
n Za električni promet na alpskih železnicah pride železniško ministrstvo v kratkem na dan s projekti, ker so že preiskane potrebne vodne moči. Najprej bo elektrizirana železnica Attnag-Selzthal, potem proga preko Arlberga, nato Trst-Opčine.
n Najboljša dunajska ura je javna ura v stolpu dunajskega magistrata. Postavljena je bila leta 1886. in kaže ves čas najbolj zanesljivo med vsemi dunajskimi javnimi urami. Sedaj jo popravljajo, stroški so proračunjeni na 1300 Kron.
n Trta je letos v tržaški okolici lepo obrodila. Ponekod je skoro več grozdja nego perja.
n Novo vojaško kopališče. Vojaško kopališče pri svetilniku podrejo. Zgradijo pa potem na odprtem morju blizu tam, kjer se sedaj nahaja kopališče „Fontana“, ki tudi izgine, kopališče iz lesa. Pomorska oblastnija razpisuje natečaj za to gradnjo. Stroški so proračunjeni na okolu 100.000 kron. To kopališče bo namenjeno vojaštvu, v gotovih urah pa bo odprto tudi občinstvu.
n Vseslovansko učiteljsko zvezo so ustanovili na vseslovanskem učiteljskem kongresu v Pragi. Zveza šteje 25.000 članov in je „svobodomiselna“.
n Žalostna posledica „šagre“. — V Vodnjanu je bila prošlo nedeljo šagra — ples, ostanek iz časov benečanskega gospodstva. Že na plesu sta se sporekla Simon Bankovie in Matej Vrtačič. Ko sta se vračala domov v sosedno vas, sta se na poti dejanjski prijela ter je zasadil Bankovič Vr-tačiču nož v srce, da je ostal na mestu mrtev. Bilo mu je šele 30 let. Zapušča udovo in troje majhnih otrok. Morilca, ki je 26 let star, so izro-cih sodiseu.
n Grad Miramar. Ker prišla včeraj v Mira-mar nadvojvodkinja Marija Jožefa s svojim mlajšim sinom Maksimiljanom, bosta do daljne odredbe grad in park za občinstvo zaprta.
n Za trgovsko in pomorsko sodišče je imenovala vlada vendar enkrat tudi štiri slovenske, oziroma hrvatske prisednike. Pravijo, da je trgovska zbornica protestirala proti temu imenovanju.
n Bik ga je nabodel na roge. Janeza Zupančiča posestnika iz višnjegorske okolice je zbesnel bik nasadil na roge in ga tako obdelal, da je Zupančič v novomeški bolnici umrl. Zupančič zapušča 11 otrok.
n Nove vojaške bluze sivkaste barve iz surovega platna (cvilil) bode upeljala vojna uprava tudi za pehoto ob poletnem času. Bluze bodo imele ležeči ovratnik in se bodo nosile brez kravate na vajah, pri delu in vojašnicah. Bluze pridejo bržčas že drugo poletje v porabo. Ta olajšava bo pač dobro došla za vojake-pešce.
n C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: Po §§ 73, 93 zakona 16/12/06 drž. zak. 1. ex 07, oz. po min. naredbi 1/7/08 drž. zak 127 so delodajalci obvezani prijaviti svoje privatne uradnike moškega in ženskega spola, kateri so bili
v službi do dne 1. avgusta t. 1. pri politični oblasti I stopinje (v Trstu pri c. kr. namestništvenem svetniku) do 28 avgusta t. 1.
Nameščenci, vzeti v službo po minolem 1. avgustu, imajo priglasiti se pri omenjeni oblasti v teku 4 tednov po vstopu v službo.
Priglasiti je treba vse uslužbence z urad niškim značajem ter sploh vse uslužbene osebe, ki morajo opravljati pretežno duševne službe, ako so presegli 18. leto starosti in še niso dovršili 55. leta starosti, ako dosega o njegovi prijemki pri istem službodajniku najmanje 600 kron na leto, in ako je za njihovo plačilo običajna mesečna ali letna plača.
Podati priglasitev so dolžni delodajalci, oz. njihovi zastopniki (očetje, varuhi) ev. pooblaščenci. Ti poslednji morajo priložiti priglasitvi dotično (kolka prosto) pooblastilo, omenivši ime in adreso pooblastitelja.
Potrebni obrazci se dobivajo z obširnimi „pojasnili“ vsaki dan od 8 ure predp. do 1 ure pop. pri c. kr. namestništvenem svetn ku v Trstu (v pritličju, vrata št. 20).
Za moške namaščence je uporabljati obrazec l m (na belem papirju) za ženske nameščenke pa obrazec l w (na modrem papirju).
Za vsakega nameščenca je izpolniti dva enako glaseča obrazca.
Priglasitve je predložiti za vse nameščence, ki imajo opravila v istem obratu skupno.
n Zažgal, ker je hotel, da pride v časopise. Iz Toulona poročajo: Tovarna smodnika v Milhaudu je v soboto pričela goreti, a so ogenj kmalu pogasili. Zažgal je neki delavec Pulicani, ki je dejal, da je ogenj zanetil vsled tega, ker je hotel, da o njem pišejo časopisi.
n Jubilejne dopisnice dobimo kmalu. Imele bodo slike cesarja Franca Jožefa v temnorujavi barvi.
n Perite grozdje pred uživanjem.. Te dni je umrl šestletni sinček lekarnarja Peniča iz Zagreba, ker je zobal grozdje, ki je bilo poškropljeno z modro galico proti peronospori
n Morilec vipavskega dekana Erjavca Viktor Pangerc, kj se nahaja v preiskovalnem zaporu v v Ljubljani, je bolan, muči ga stara njegova bolezen — jetika.
n Zopet umor. V nedeljo zvečer je nastal v S. Caterina prepir med nekaterimi gosti v krčmi „Adolf.“ Prepir se je nadaljeval tudi na cesti in tu je neki italianski dninar Fortunat Fattor zabol v trebuh nekega Karla Fiirsta, 34 let starega slikarja. Zločinec je zbežal, a ga je policija naslednjega dne prijela. Ranjenca, ki je baje Slovenec, so ponesli v bolnišnico. V torek se je Še poročil na smrtni postelji radi svojih nezakonskih otrok. Kmalu po poroki je Fürst izdihnil.
n Kopniški stotnik pomiloščen. Čevljar Viljem Voigt, takozvani kopniški stotnik, je že pomiloščen. Obsojen je bil na 4 letno ječo, a je sedel samo 20 mesecev. Doma so mu priredili slovesen sprejem. Dobil je na tisoče čestitk. Pravijo, da se kmalu poroči; tako časti svet goljufa.
n Listnica uredništva. Vsled preobilega gradiva nam mnogo dopisov ni bilo mogoče priobčiti. Kar bo še aktuelnega, prinesemo prihodnjič. Brez zamere! — G. dopisnik iz Povirja. Oglasite se prej ko mogoče v našem uredništvu.
3z okolice.
o Slovesno je obhajalo kat. slov. izobraževalno društvo v Skednju cesarjev rojstni dan. Na predvečer, 17. t. m. je godba iz Sv. Marije Magdalene spodnje svirala budnico po vasi. Potem pa se je vršil pri prosti vstopnini lep koncert na .vrtu gostilne Sancin (Čemot). Vrt je bil ves v zastavah in lampijonih. Lep je bil pogled na dolgo mizo, za katero je sedel 50 glasov broječi mešani zbor, deklice oblečene vse v belo obleko. Še bolj nego oko pa se je uho naslajalo ob krasnem petju mešanih in moških zborov in kvartetov. Iz najmočnejšega forte se je razlivala pesem v najlepši pianissimo. Hvala zato gre g. pevovodji Rudolfu Sancin, ki je znal v kratkem času tako izvežbati preproste ljudi. Vrt je bil natlačeno poln poslušavcev, samih Ške-denjcev, ki so z viharnim ploskanjem zahtevali ponovitev vsake pesmi. In tako je ljudstvo očitno obsodilo tiste, ki so hujskali z najnesramnejšimi lažmi proti društvu; društvo samo pa je s to prireditvijo si pridobilo simpatije vseh trezno in pošteno mislečih Škedenjcev n je pokazalo pred vsem svetom, da je popolnoma slovensko. Koncert se je vršil do 3. ure zjntraj, seveda brez običajnega „plesa.“ Hvala tudi g. Baziliju Sancin (Verbič), dijaku pazinske gimnazije, ki je precizno vodil moške zbore.
Na 18. t. m. ob 8. uri pa je bila slovesna zahvalna sv. maša za cesarja, ki so se je vdeležili vsi javni funkeijonarji v državni službi in ki je pri nji prepeval pevski zbor izobraževalnega društva.
o Strašna eksplozija v škedenjskih plavžih.
Očividec nam piše: V sredo, dne 19. t. m. ob 4. uri zjutraj me je prebudil strašen pok in šumenje iz trdnega spanja. Postelja se je tresla pod menoj. Mislil sem, da je zunaj silna burja, a bilo je vse mirno. Ko pa pogledam proti plavžem, zapazim goste oblake belega dima in strašno šumenje. Hitro sem bil prepričan, da se je zgodila velika nesreča. In zares mi je potem povedal neki mojster, da se je zgodila eksplozija v dvorani strojev, ki pihajo segret zrak v peči. V dvorani strojev so bili okolu 4. ure strojevodja s pomagačem, mojster in 2 delavca. Že poprej so neki delavci opazili, kako lastovke in vrabci, ki so gnezdili na strehi, prestrašeni letijo proč. Gotovo so že čutili smrad uhajajočega plina. Naenkrat se zablisne in strašno poči in vse je bilo v dimu in prahu. Oba delavca je zra'ni pritisk vzdignil pol metra visoko in jih vrgel na tla, a sta kmalu srečno ubežala. Prav tako sta jo pobrisala strojevodja in pomagač; le mojstra je kos železa vrgel pod neke cevi. Tukaj je v smrtnem strahu slišal šumenje vhajajoče pare in padajočega kamenja in železa. Že je bil gotov, da nikdar več ne bo videl svoje družine. K sreči pa je našel okno, skozi katero je skočil na prosto, ranjen na nogi. Sreča v nesreči je, da ni nobenega ubilo. Le nekega delavca na bližnjem pazniku, ki je ravno šel po stopnjicah navzgor, je pok tako pretresel, da so mu roke omahnile in je padel nazaj v notranje ladjine dele in se močno pobil na glavi. Če bi se bila eksplozija zgodila poldrugo uro kasneje, ko se delavci menjajo, bi bile človeške žrtve velike.
Vzrok eksplozije je ta, ker je iz neke cevi uhajal plin, se pomešal s segretim zrakom in eksplo-plodirah Šel sem sam v tovarno in sem videl vsa okna razbita, streho vso raztrgano in zidove vse razmajane. Med stroji pa ležijo debeli kamni in veliki kosi razbitega železa. Škoda je velika.
h 3$tre.
i Novi volivni zakon za deželni zbor istrski
je naslov knjižici, ki je izšla v založbi tiskarne Laginja in dr. v Puli. — Brošura poljudno po-jasnuje novi volivni red. Stane 1 K. Naroča se v tiskarni.
i Istrske dijake vabi neki Fran Slokovič, pravnik v Pazinu, na ustanovno skupščino ferial-nega društva za Istro, ki se vrši danes v Puli. Pravi, da je bilo že na lanskem sestanku dijaštva v Pazinu sklenjeno, da se ustanovi to društvo. Dobro se spominjamo, da se vršil lanski sestanek istrskega dijaštva v znamenju protikrščanskega gibanja, zato ne moremo pričakovati kaj dobrega niti od dijaškega društva, ki se danes snuje. Delati za „narodno prosveto“ pomeni v ustih brezverskega dijaštva toliko kakor delati počasi za razkristja-njenje istrskega ljudstva.
i Iz Kort. Župnije : Korte, Pomjan, Koštabona in Kerkavci prirede dne 26. t. m. skupno romanje na sv. Goro v proslavo 501etnice lurške Matere božje in papeževega jubileja. Zato prirejeni posebni vlak odide iz Trsta ob 2'40. uri popoldan, dohod v Gorico ob 4-30. uri. Dne 27. t. m. nazaj; odhod iz Gorice ob 2'55. uri pop., dohod v Trst ob 5. uri. Romarjev je zglašenih od 3—400.
Posojilnica v Kortah prav dobro deluje. Kljub temu, da je začela delovati šele z začetku julija in da je njen delokrog omejen le na župnijo Korte, je imela že v juliju 13000 K prometa. Mislimo — jasen odgovor njenim nasprotnikom!
Kmečka gospodarska zadruga v Me-doših pri Kortah deluje od 10. julija, Takoj prvi mesec je bilo nad 6000 K prometa. Prodala je že nad 200 hi vina. Občudovati moramo vstrajnost in delavnost tamošnjih posestnikov, ki vodijo skoro sami knjigovodstvo, sami dopisujejo in pošiljajo ter naročajo blago. Podnevi delajo na polju, zvečer pa računajo in pišejo do 11. ure ! Po zimi jih je g, župnik učil računstva in jih nekoliko uvedel v knjigovodstvo, nato so šli k sv. Ivanu na zadružni kurz — sedaj pa si upajo sami voditi gospodarsko zadrugo. Pač krasno izpričevalo nadarjenosti našega ljudstva !
i Iz Zgornje Istre nam poročajo. Pretečeno soboto (8. t. m.) je pobila toča vse poljske pridelke v vaseh Gaberk, Progarje, Huje, Zajelšje Celje in Harije. Ljudje ne pamtijo tako hude toče. Poprej suša — sedaj pa toča, to je res za obupati.
i Proti ponarejenemu vinu v Istri. Vkljub zakonu z dne 12. aprila 1907. še v Trstu vedno bujno
cvete industrija izdelovanja umetnega vina. Nedavno so naložili tri parnike takega strupa za angleško Malto v Sredozemskem morju. Hektoliter „vina“ so ti „vinorejci“ prodali po osem kron! Z ozirom na to so istrske občine, ki najhujše občutijo vinsko krizo, začele sprejemati resolucije, s katerimi pozivajo vlado, da že vendar enkrat prične izvrševati vinski zakon ter nastavi kletarske nadzornike. Dobro bi bilo, da bi se temu gibanju pridružile vse slovenske in hrvatske občine.
Redka priložnost!
Prodajalna katoliškega tisko\ nega društva v Trstu, ulica delle Poste št. 9 (pri veliki pošti) ima sedaj na prodaj krasne jubilejne podobe sv. očeta Pija X Podobe so velike, izdelane po najnovejši fotografiji sv. očeta v tem jubilejnem letu. Delo izvršeno na platno in v lepem pozlačenem okvirju je gotovo prava krasota v vsaki sobi ali dvorani. Nikar ne zamudite te res lepe priložnosti, naročite in kupite te krasne podobe, dobite jih tako po ceni, kakor v nobeni tovarni ali prodajalni.
3z Krasa.
k Tomaj. Za zavod „Elizabetišče“ so darovali: P. n. gg.: J. Tavčar, župnik pri sv. Trojici 50 K; Peter Dolmassi, trgovec v Trstu, 35 K; neimenovani v Gorici 30 K; Anton Rebek, okrajni glavar v Sežani 25 K; Matija Sila, kanonik-dekan v Tomaju, 20 K; Henrik Šonc, vodja semenišča v Trstu, 20 K; vojni minister na Dunaju 20 K: Rihard Smolej, kaplan v Železnikih. 17 K; Ignacij Salehar, župnik v pokoju 15 K; Anton Koruza, župnik, 15 K; Anton Košir, župnik, v Tinjanu, 15 K; J. Kalan, župnik v Zapogah, 13 K; Magda Babnik, 8 K.
Po 10 K so darovali: Jvan Tiringer, kaplan v Tomaju, Josip Grašič, župnik z Beramu ; Josip Krančič, župnik na Repentabru; Simon Žužek, župnik v Vodicah. Anton Kocijančič, župnik v Mirni; Leopold Orel, kmet v Šepuljah.
Po 6 K : Anton Poljšak, župnik v Bevkah; Vaclav Vahdrašek, župnik v Ambrusu; Tomaž Kajdiž, stolni kanonik v Ljubljani.
Po 5 K: Anton Klodič pl. Sabladolski v Goricj, Franc Javšovec v Ljubljani; Dr, Albert Rumer, notar v Sežani, Janez Karlin, župnik v pokoju, Nikolaj Križaj, župnik v Ovsišču; Josip Golmajer, župnik v Vačah, Karol Lenasi, župnik v Košani; I. Janežič, profesor v Ljubljani.
Po 4 K: Dr. Avgust Gregorič, zdravnik z Sežani; Janez Pfajfar, župnik v Javorjah; Franc Gornik, dekan; Franc Bralec, župnik v Vel. Dolini; Ljudmila Žmitek, poštarica v Kropi.
Po 3 K: Anton Križman, kaplan v Sežani; Evgen Trbunovič, župnik v Vel. Loki; Štefan Jenko, župnik v Podgrajah, Julij Warto, župnik v Bazovici; Franc Schweiger, župnik v Lenkovcu.
Po 2 K : Franc Sever, župnik pri Sv. Lenartu, Alojzij Kumer, dekan v Stari Loki; Josip Zelnik; župnik v Čemšeniku; Gregor Jakelj, župnik pri Sv. Petru, Karol Čuk, kaplan na Jesenicah ; Anton Verbajs, župnik v pokoju v Ljubljani ; Josip Knavs, kurat v Koprivi; Josip Pfluger, stolni kapitular na Dunaju; Valentin Bergant, župnik v Kandiji, Jožef Ložina, župnik v Slavini; J. Lavrič, župnik v Logatcu; Jakob Mrak župnik v Naklem ; Matej Rihar, dekan v Šmartnem; Matija Kadunc, župnik v Preloki; Benedetič Sigismund in Sfelegoj Alojzij, vojaka.
Po i K: Jernej Klinc, žnpnik v Javorjah, Ivan Noč, kaplan v Št, Janžu; Franc Krhne. kaplan v Toplicah, Jakob Ukmar, kaplan v Trstu.
Bog povrni stotero vsem blagim dobrotnikom ! — Vspomin jubileja Nj. Veličanstva, presvitlega cesarja Franca Josipa I. se otvori letos L novembra tudi nova gospodinjska šola v našem zavodu, ki je za domače gospodinjstvo velike važnosti, kajti do sedaj na Primorskem še ni bilo take šole. Predstojništvo se iskreno priporoča vsem plemenitim rodoljubom, da tudi v prihodnje bla-
ZARJA'
govole podpirati zavod, ki se je moral vsled nove zgradbe zopet obremeniti.
Za preblage dobrotnice se moli vsaki dan z nedolžnimi otročiči, ter se bere vsaki prvi petek sv. maša v čast presv. Srca Jezusovega v domači kapelici, da jim Isto povrne njihovo dobroto.
Tomaj, 13. avgusta 1908.
Predstojništvo Elizabetišča.
k Iz Zgonika, -— Dolgo pričakovani dušni pastir je došel k nam v četrtek 30. julija. Sprejem je bil prav slovesen in prisrčen. Želimo novemu g. župniku obilo zdravja, da bi mogel delovati pri nas veliko let v blagor naš časni in večni.
Dne 3. avgusta smo imeli pri nas pogreb Marijine hčere Jožefe Cuperla. Umrla je po dolgi mučni bolezni, katero je prenašala s izgledno potrpežljivostjo. Takega pogreba pri nas ni še bilo. Prihitela je spremit drago sestro k večnem počitku Marijina družba tržaška v društveni obleki, katere članica je bila ranjka. Udeležile so se pogreba tudi belo oblečene Marijine hčere iz Vel. Dola s svojim voditeljem, vlč. gosp. Leopoldom Strubeljnom. Ganljivo se je pos'avljala na pokopališču od ranjke Pepine članica tržaške Marijine družbe. Blagor dekletom, ki žive pod varstvom Marijinim posebno v Trstu. Presrečno umira v naročju ljube Matere svoje Marije.
Povodenj pretečeni petek je napravila tudi pri nas veliko škode. Razdrla je poti, zaplavila vinograde, odnesla iz nekaterih njiv zemljo s pridelki vred.
3z Amerike.
a Harry Thaw bankeroten. Iz New Yorka poročajo, da je Thaw, ki je umoril arhitekta Whita in je bil v obravnavi proglašen za blaznega nad premoženjem proglasil konkurz. — Stroški obeh obravnav so znašali tri milijone mark. Baje je konkurz samo zato naznanjen, da bi se ženo Tha-Wove prisililo do ločitve.
a	Kaj zmore	amerikanska	reklama.	Neki
dnevnik v Chicagu	je nedavno	priobčil	sledeči
oglas:	«Docela nesposoben, precej brezznačajen
moški,	šest čevljev	visok, suh	kakor šiba ter
kozav, išče posla. Star sem 19 let, izgledam pa, kakorda jih imam 25. Komaj sem dovrš 1 ljudsko šolo, zato pa sem poizkusil 22 različnih opravil, in sicer v le petih letih. Vrgli so me iz trgovin, iz ministrskih uradov, iz odvetniških pisarn in gospodarskih hiš, ker nisem bil za nobeno rabo. Ne glede na to, da ničesar ne znam, nič nisem in ničesar	nimam —	razen goriomenjenih	slabih
lastnosti — še kadim, igram in pijem. Popolnoma zgubljen človek sem torej in ne verjamem, da bi se mogel kdo za me zanimati. Če bi se pa kdo našel, ki bi hotel z menoj riskirati, ga prosim za naslov, da se mu predstavim. Kolikor je do mene-moram vsakega odbijati». — Nadebudni mladenič je prejel nekoliko stotin pisem, s katerimi so se mu ponujale službe, in še petdeset ženitmh ponudb, kajti — tako so sklepale neveste — človek, ki tako okrito sodi o sebi, mora imeti srce na pravem mestu !
a Grozovitosti V Ameriki. V državi Illinois (severna Amerika) v mestu Springfield je onečastil zamorec eno belo ženo. Nato so nastali med belimi in zamorci hudi boji. Okoli 16 oseb je bilo umorjenih, nad sto pa ranjenih. Zamorske hiše se bile požgane.
Razne vesti.
r Kratko ženitovanjsko potovanje. Trgovec Snellmann je prišel iz Helsingforza na Finskem s svojo ženo na Dunaj Tu se je javil policiji, da je ubežal iz domovine radi dolgov. Njega so zaprli. Ženo pa poslali domov. Bila je ž njim poročena 14 dni. O svojem stanju ji ni mož ničesar povedal in on je združil z ženitovanjskim potovanjem svoj b g.
r Povodenj v Sudanu. V Sudanu je porušenih več vasi vsled dolgotrajnih nalivov. Mnogo ljudi in živali je poginilo v vodi, Sudanska železnica je vsled naliva zelo poškodovana.
r Dragocenosti perzijskega šaha. Perzijski šah je zastavil svo,e dragocenosti pri ruski banki za en in polmilijona, da bo lahko okrepil svoje vojaštvo.
r Avstrijsko-ogrski vojaški zrakoplov. Oklic vojnega ministra Schönaicha, da bi se zbrala vsota za vojaški zrakoplov, je našel odmev. Od privatne
strani se je dobila vsota, ki sicer ni tako volika, da bi pokrila stroške vojnega zrakoplova, a vsekakor zadostuje, da se lahko začne z konstrukcijo avstrijsko-ogrskega vojnega zrakoplova. Avstrijsko-ogrska vojna uprava je v stanu takoj začeti z udejstvovanjem tega načrta, ker ji je nemška vojna uprava dala na razpolago načrte za vojaške zrakoplove. Vendar tega zrakoplova ne bodo sestavili po Zeppelinovem sistemu. Avstrijsko-ogrska vojna uprava se bo bržkone poslužila konstrukcijskih prednosti Parsefalovega, Julliotovega in Kapfererjevega sistema.
r Nov vodljiv zrakoplov? Krakovski „Czas“ poroča, da je tehnični vodja neke tamkajšnje tovarne za stroje Fran Radomski, iznašel vodljiv zrakoplov. Delal je 24 let s svojim sinom, da je rešil problem in posrečilo se mu je konstruirati model, ki se je izvrstno obnesel. V poljskih krogih se je iznajdba Radomskega zelo skeptično sprejela.
j'fove knjige in muzikalije
—== izšle v zalogi =====
„katoliške ijsikvarne“ »timijani. =
Zbirka ljudskih iger 7. in 8. snopič (skupno) Cena K P60, s poštnino K 1'80. Vsebina : Za moške vloge 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta, igrokaz v 3 dejanjih. 2. Ža letovišče, burka enodejanka. 3. Občinski tepček, veseloigra v treh dejanjih. — Za ženske vloge: 4. Dve materi, igrokaz s petjem v štirih dejanjih. 5. Nežka z Bleda, narodna igra v petih dejanjih. 6. Najdena hči, igra v treh dejanjih. — Napevi k igri „Dve materi“ in .Nežka z Bleda“.
Poročilo o III. slov. kat. shodu v Ljubljani dne 26., 27. in 28. avgusta 1906 Govori posveti in sklepi, urepil Dr. Engen Lampe. Cena K 2-80, s pošt. K 3—
Spillmannove povesti XIV. zvezek, cena 60 v, s poštnino 65 v. Vsebina: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske.
Prihajač. Povest, spisal Dr. Fran Detela. — Ljudska knjižnica, VIII. zvezek. Cena 90 v, s poštnino 94 v, vez. K U70, s poštnino K 1'76.
Aljaž Jakob Mešani in moški zbori I—IV.
zvezek po 60 v, s poštn. 65 v. Vsebina
1.	zvezka: a) Mešani zbori 1. Domovini,
2.	Nevesti, 3. Ne zveni mi. b) Moški Moški zbori: 4. Naša zvezda, 5. Ujetega ptiča tožba, 6. Soči.
Vsebina II. zveska : a) Mešani zbori: 1. Pri zibelki, 2. Cerkvica, 3. Ne tožim, 4. Oj planine, 5. Oj z Bogom ti planinski svet. b) Moški zbori: 6. Šolskodomski mladini, 7. Na bregu.
Vsebina III. zvezka: a) Mešani zbori: 1. Psalm 118, 2. Ti veselo poj. b) Moški zbori 3. Na dan, 4 Divna noč.
Vsebina IV. zvezka: a) Mešani zbori: 1. Ujetega ptiča tožba, b) Moški zbori: 2. Zakipi duša, 3. Dneva nam pripelji žar, 4. Pri pogrebu.
Foerster Anton. 6 Marijinih pesmi za 3 ženske ali moške glasove z orglami. Cena partituri K P80, s poštnino K 1-85, vsak glas po 40 v, s pošt. 45 v. Vsebina: 1. Oznanjenje Marije Device (tri ali jednoglasno), 2. Čast Marije (tri ali jednoglasno), 3. Pozdrav Mariji (tri ali jednoglasno), 4. Marija Mati bolestna (Dvo ali jednoglasno), 5. Kraljica angelov (Triglasno.)
Foerster Anton. Praeludium in Postludium super hynunum austriacum auctoris Josephi Haydn pro organo aut Fortepiano quatuor mani bus (Secondo „Ped“ c oc-tava.) In memoriam iubilaei Suae Ma-iestatis Francisci Joseph I. Cena 60 v, s poštu. 63 v.
Laharnar Ivan Op. 5. Pomladanski odmevi,
pesmi za sopran, alt, tenor in bas, I. zvezek. Cena K l-30, s poštnino K L35. Vsebina: 1. Naša pesem, 2. Roža, 3. Moj dom, 4. Tožba po cvetlicah, 5. Škrjanček, 6. Kadar mlado leto.
Laharnar Ivan. Slovenska sveta maša za mešan zbor s spremljavo orgel II. natis. Cena K L20, s poštn. K 1-25.
Sattner P. Hugolin op. 10 Slava Bogu. Mašne pesmi za mešan zbor. Cena partituri K P50, s poštnino K L60, glas po 40 v, s poštn. 42 v.
Grum Anton. I. venček narodnih pesmi za
čvetei oglasni moški zbor. Cena 50 v, s poštnino 53 v, 10 izvodov K 4.— s poštn. K 4-10.
Mihelčič Alojzij. Venček narodnih pesmi za
mešani zbor II. zvozek. -— Cena 50 v, s poštnino 53 v, 10 izvodov K 4,—, s poštom K 4-10.
Izšla je
družinska pratika
Dobi se v prodajalni kat. tisk. društva v Trstu.
JMeua 5löU«n$l^a prodajalna!
Vendar enkrat imamo
W“ svojo prodajalno v Srstu)
Prva in edina
*
slovenska prodajalna
za nabožne reci!
,
Katoliško tiskovno drušlVo v Tr?tu
je odprlo po dolgem prizadevanju svojo prodajalno MOLITVENIKOV, ROŽNIVENCEV ,SVETINJ, PODOB, KIPOV, MONSTRANC, KELIHOV, CERKVENIH OBLAČIL, raznih TISKOVIN za župnijske urade, vse pisarniške potrebščine itd. itd. itd. Prodajalna izvršuje tudi NAROČILA IZ DEŽELE točno in hitro. — Dosedaj smo se klanjali tujcem, sedaj pa „SVOJI K SVOJIM!“
erst - Via Delle poste 9 (pn veliki pošti) - erst _
i ..m.......... ..«3
gospodarska zveza
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani
registr. zadruga z omejeno zavezo
javlja, da je svoje zastopstvo za Trst, Istro, Dalmacijo poverila
Svetku kanibalu Škerl
v ^ri vis r u
ulica delle Poste štev. 9.
*❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖•j*
❖❖❖
tu
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
jtavo narodno podjetje
prvega odlikovanega elektrofoto-grafskega atelje-ja
fr Jerkič Via delle poste 10.
Slikanje izključno pri čarobni električni razsvetjavi ob vsakem vremenu tudi zvečer.
Svetovna novosti
*********
*********

•❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖vv
>oUZ
❖❖❖❖o
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
' >❖❖❖ >❖❖❖
Olriiio Ib tismo flnstio s?. M
(pri cerkvi)
-egistrovana zadruga z omejenim poroštvom
javlja sl. občinstvu, daje svoje prostore
preustrojilo v najnovejšem sloju.
Ima na razpolag' veliko dvorano v pritličju, najmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domače vino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah.
Za oKlnt obisk se priporoča : Načelništvo.
❖<><>❖<>
<><>❖<>❖
<><><><>❖
<><>❖<><>
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖<>
ttnzMžmmn msmnüttut
I
§
-rlr

l-l-l
Jostp l|eže
Trst - mizarski mojster - Trst
Via Glulia. — Telefon štev. 1971.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna stav-binska in druga mizarska dela. Posojuje tudi različne odre in scenerije za vsako igro ali koncert. Postrežba tožna. Cene j jako nizke.
I

-i-i-i-i-
I
•i i-i-i-i-i-i i—-
TT-TlT-T-T-TT-i-T-
Prodajalna
katol. tisk. društva
TJ-lica deli© 3?oste 9_
ima v zalogi
w
voščene svece
iz tovarne
Jerneja Kopača V Gorici.
Kdor hoče imeti 1 f j>< > i 11 oeno -v- O v; r «1 v c- It nji t4'Cv naj se potrudi v Xcnjigro veatnioo
Antona, Biecher,
(■naslednik L Pagani-ju)
Trst, ulica Madonna del Mare 6.
Izvršujejo se prepros e kakor tudi najfinejše vezave knjig. ' poro čase preč. duhovščini
Kupite čevlje
— pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru —
Josipu Manfič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
— Ta mojster vam postreže po domače, — z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHAVG
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor
vsakovrstnih najfinejših in starih vin v butel jkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. —- Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Sveffio ^faniöaf Sfierf
'I'iTNst, «Sv. Ivarx.
priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin in pekarno.
Pošilja na deželo tudi poštne pošiljatve od 5 K. naprej.
Posebno se priporoča čč. duhovščini.
ttffffffff♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦♦♦♦
♦♦♦♦
XXXX
♦♦♦♦
♦♦♦♦
XX*
♦♦
♦♦
JVovo	i'ia< > i30clj(<3tj(0
U-llca "Vlnoenzo Belini st_ 13, (nasproti cerkve sv. Ant. Nov.)
Na razpolago so novi bogato okrašeni mrtvaški vozovi. Bogata zaloga najrazličnejših mrtvaških potrebščin. V zalogi so voščene sveče in krasni venci.
Sprejema se sprevode za mesto, okolico in tudi za prepeljavo v druge kraje
in druge dežele.
Cene zelo zmerne.	Telefon i-ž-OS.
itxxxttxxtttnxitxxxxxtxtxxxxtxtxxttxtitxti
♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦
T+XX
♦♦♦♦
.XXX XXXX
**xx
X
♦♦
♦4-
V malo dneh izide v založništvu v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 6, krasno opremljena
V* i	• •§
jubilejna DrUZUtSKa pratika za teto 1909.
[Cena, kot doslej 24 vinarjev izvod.
Letošnja „Pratika“ bo presegala po svoji krasni opremi in zbrani vsebini vse dosedanje izdaje, ker bo imela poleg obilice poučnega in zabavnega berila z mnogimi slikami tudi štiri krasno izvršene šlike v trobarvnem tisku: Lurške Matere bo žje, jubilantov papeža Pija X. in cesarja Franca Jožefa I ter izložbo „Katoliške Bukvarne“ -----------------====	v Ljubljani. ------- ------- -	=
Katol. slov. ljudstvo ! Ta jubilejna „Pratika“ je edina naša pratika! Sezite pridno po njej; naj jo pozna vsaka še tako oddaljena slovenska hiša! — Zahtevajte pri trgovcih „Družinsko Pratiko“ in ne dajte si usibti nobene druge !
... .... —1== Kupujte in priporočaite le našo pratiko!	• • ---
Slavno zalogo imajo: „Katol. Bukvama“, proDajalna „Katol. tiskovnega Društva“ in nekateri večji trgovci v £jubljani ter proDajalaa tiskovnega Društva v Trstu,
ulica Delle Poste 9.	...
Cena za razprodajalce pri naročilu do 100 kom. 17. vinarjev izvod, nad 100 kom.
0
o
(!)
G)
(D
(D
0
(!)
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
nnnnnnnnn	»-< >-*.-»»»«* • »<i i-t»ixs» ac «vt-o * 11 t-.K-i i <. v,«.-s.- > nnnnnnnnn
Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po

Davke plača hranilnica sama. Q Za varnost vlog jamčijo udje
(350) z vsem svojim premoženjem v znesku približno tri milj one Kron-
Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. —Hranilnica in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. — Vsak krščansko misleč Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv. Ivanu pri Trstu.
0
o
o
o
0
o
(!)
o