Polmino plačana v gotovini.
Leto LXXH., št. 136
Ljubljana, sobota 17* junija lojo
Din
izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelie m praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst d Oin Z50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej II »Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din  12.—. za inozemstvo Oin 25.—     //     Rokopisi so ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UTRAVNIŠTVO
LJUBLJANA, Knafljbva uRca stev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-34. 31-25 in 31-26.
Podružnice« MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5   //   Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Napetost na Daljni
1 [»i«
lu vedno večja:
V ponedeljek demarsa Anglije, Francije in Amerike pri japonski vladi z grožnjo represalij
Zavedajoč se dalekosežnih posledic, Id M jih imelo nadaljnje
Anglija, Francija in Amerika odločene nastopiti solidarno v obrambo svojih pravic - Blokada v Tiencimi se nadaljuje
London, 17. junija, br. Tretji dan blokade angleške in francoske koncesije v Tiencinu je potekel brez resnejših incidentov. Občutno pa je postalo prima nj-kovanje hrane. Zlasti primanjkuje sočiv-ja in mleka. Angleški generalni konzul je telefonično ostro protestiral pri Japonskem generalnem konzulu zoper postopanje japonskih oblasti, ki na meji angleške in francoske koncesije ne puščajo v koncesijo vozil z živili. Japonski konzul je angleško pritožbo zavrnil z izjavo, da se bo blokada še poostrila in da bo ustavljeno tudi dovajanje vode v koncesije, če Angleži ne bodo ugodili japonskim zahtevam.
Tudi ameriški konzul v Tiencinu je protestiral proti temu, da japonski vojaki ustavljajo in preiskujejo ameriške državljane. Ameriški odpravnik poslov v To-kiju je imel v zunanjem ministrstvu razgovor o tiencinski aferi, vendar pa de-mantirajo vesti, da bi bil ponudil posredovanje Amerike v sporu med Japonsko in Anglijo odnosno Francijo.
Ameriški diplomatski krogi so mnenja, da Amerika ne more ravnodušno gledati na dogodke v Tiencinu in priporočajo najtesnejše sodelovanje Amerike z Anglijo in Francijo v svrho obrambe skupnih interesov na Daljnem vzhodu, ker bi sicer lahko postal položaj mednarodnih koncesij na Kitajskem nevzdržen. Kapitulacija Anglije in Francije bi lahko imela zelo dalekosežne posledice.
Po poročilih iz VVashingtona Je ameriško zunanje ministrstvo v stikih s francosko in angleško vlado. Zatrjuje se, da bodo v ponedeljek Anglija, Francija in Amerika napravile skupno demaršo v To-kiju in zahtevale takojšnjo ukinitev blokade. V nasprotnem primeru bodo zagrozile z najostrejšimi represalijami. Ameriške, angleške in francoske vojne ladje na Daljnem vzhodu so že dobile nalog, naj bodo pripravljene za vsak primer. Ce do ponedeljka Japonska ne bo preklicala svojih ukrepov proti mednarodnim koncesijam, bodo začele Amerika, Anglija in
Francija izvajati najstrožji gospodarski bojkot Japonske, Avstralska vlada je že izjavila, da se bo pridružila vsem takim ukrepom.
Pariz, 17. junija. AA. Seja angleške vlade bo v ponedeljek. Na tej seji bo vlada razpravljala o vprašanju Tiencina. Ako ne pride do novih incidentov, verjetno ne bodo sprejeti nobeni novi ukrepi. V ponedeljek bo imela vlada obširna poročila o položaju v Tiencinu ter o ukrepih, ki bi jih bilo treba izvesti, ako ostane Japonska nepopustljiva. Predvideva se, da bo Anglija v tem primeru odpovedala trgovsko pogodbo iz leta 1911, ki vsebuje klavzulo o največji ugodnosti. Toda še vedno obstoja upanje, da bo Japonska sprejela pravične angleške predloge ter na ta način dala incidentu samo lokalen pomen in ga kot takega likvidirala.
Cungking, 17. junija. AA. (Reuter) Vsa pozornost kitajske javnosti in kitajske vlade je obrnjena na položaj v Tiencinu.
V Cungkingu prevladuje mnenje, da razvoj položaja v Tiencinu jasno dokazuje, da bodo morale velesile braniti svoje interese na Daljnem vzhodu ali pa se popolnoma umakniti Japoncem. Odločitev velesil bo imela največji vpliv na bodoči razvoj kitajsko-japonske vojne.
Pravi vzrok
Tokio, 17. junija, br. Japonski listi obširno pišejo o napetosti zaradi blokade v Tiencinu in naglašajo, da bo ostala Japonska nepopustljiva vse dotlej, dokler Anglija ne bo spremenila svoje politike na Kitajskem. Zlasti pa pod črta vajo. da ne more biti govora o ukinitvi blokade angleške koncesije v Tiencinu poprej, pred-no angleške oblasti ne izroče japonskim oblastem 50 milijonov dolarjev v srebru, ki jih je Cangkajšek deponiral v angleški koncesiji za plačilo dobav orožja in municije iz Anglije.
Položaj na češkem in Slovaškem
Obmejno policijo je zamenjalo nemško vojaltvo Včeraj je bil drugi sestanek v Kremi ju —
Bratislava, 17. junija, br. Kljub pomirjevalnemu govoru, ki ga je imel včeraj minister Durčanski v slovaškem parlamentu, se polašča širokih množic čimdalje večje vznemirjenje. Naval nemškega vojaštva na Slovaško zbuja vtis, da se pripravljajo zelo dalekosežni dogodki in da ne gre zgolj za manevre, kakor uradno zatrjujejo, marveč da so to priprave za mnogo nesnejše dogodke. Vznemirjenje je še povečal odlok vlade, da se morajo v Bratislavi in v vseh drugih večjih krajih nemudoma izprazniti vse šole, razni zavodi in druga javna poslopja, v katera se bo naselilo nemško vojaštvo.
Beg iz CeŠke in Slovaške na Poljsko zavzema vedno večji obseg. Zadnje dni število beguncev neprestano narašča. Vsak dan zbeži več sto ljudi preko poljske meje. Nemške oblasti so sedaj odredile, da se mora vsa Češka in slovaška obmejna
policija umakniti z meje, ker sumijo, da pomaga ljudem pri begu preko meje. Vsa češka obmejna policija je bila razo rož ena in razpuščena ter nadomeščena z nemškim vojaštvom. Nemci domnevajo, da obstoja neka tajna organizacija, ki je razširjena po vsem protektoratu. Ta organizacija daje beguncem posebne vodnike, ki dobro poznajo tajne prehode preko gorovja na Poljsko. Druga tajna organizacija, ki se skriva pod imenom Siko in jo baje tvorijo češki in nemški socialisti, skrbi za širjenje raznih letakov in brošur, v katerih poziva narod k uporu. Poslužuje se pri tem docela novih metod, tako da razširje-valcem ni lahko priti na sled. Brošure in letake pri veže j o na male balončke in jih nato spuste. Mnogo teh balončkov je veter zanesel celo v Nemčijo in na Poljsko.
i so vedno bolj odločni
V odgovor na slične nemške ukrepe je poljska vlada razpustila vsa nemška društva, zaplenila vse nemške domove in prepovedala vse nemške liste in knjige
London, 17. junija, i. Poljska vlada je včeraj prepovedala vse nemške organizacije na Poljskem in jim zabranila vsako nadaljno delovanje. Policija je po nalogu notranjega ministrstva zapečatila prostore raznih telovadnih, športnih in kulturnih organizacij, njihovo imetje pa je bilo zaplenjeno. Policija je pri tem zasegla razne dokumente in drugo gradivo, ki dokazuje, da so bile vse te organizacije v službi nemške propagande. Vse naprave, zgradbe in igrišča, so bili dani v najem poljskim organizacijam, društvom in klubom. Na vseh poslopjih in napravah vihrajo sedaj poljske zastave.
Prav tako Je poljska vlada prepovedala
tudi uvoz vseh nemških listov, tednikov in revij in raznih periodičnih publikacij, obenem pa je prepovedano uvažanje nemških knjig. Ker so ti izredno strogi ukrepi seveda vzbudili veliko pozornost in odmev po svetu, saj je zaradi tega računati na poslabšanje že itak skrajno napetih poljsko-nemških odnošajev, je včeraj poljska vlada službeno pojasnila, da je to samo odgovor na slične ukrepe nemških oblasti, ki so popolnoma zatrle vsak pokret in vsako udejstvovanje Poljakov v Nemčiji.
Poljska odklanja pobude Vatikana
ker ima vtis, da služijo samo Italiji in Nemfiji
Varšava, 17. junija, br. V dobro obveščenih krogih se doznava, da je papeški nuncij v Varšavi včeraj obiskal zunanjega ministra polkovnika Becka in maršala Ridz-Smiglyja ter v imenu Vatikana ponovno interveniral v poljsko-nemškem sporu, priporočajoč mirno rešitev potom pogajanj. Ponovno je predlagal, naj bi se Nemčija in Poljska sestali h konferenci in ponudil posredovanje papeža. Tako zunanji minister Beck, kakor maršal Ridz-Smiglv sta papeškemu nunciju izjavila, da je Poljska slej ko prej pripravljena za miren sporazum, toda pobuda za to mora priti od Nemčije same. Poljska ne more pristati na pogajanja prej, predno ne dobi popolnega in zanesljivega jamstva, da bo zajamčena neodvisnost in nedotakljivost Poljske in njenega življenskega prostora. Vatikanu je vse to dobro znano in bi bilo za to potrebno, da naslovi svojo intervencijo na drugi naslov. Papeški nuncij bo odpotoval v Rim, da obvesti papeža
o neuspehu svoje misije. Splošno se opaža, da na Poljskem narašča nerazpolože-nje napram Vatikanu, ker prevladuje vtis, da skuša Vatikan na račun Poljske doseči diplomatske uspehe v korist Rima in Ber-
Odgoditev poljskega
lina.
VARŠAVA, 17. junija. AA- Štefani: Sejm in senat sta končala svoje delo. Novo parlamentarno zasedanje se začne novembra, razen ako ne bi bilo treba sklicati izredne eeje parlamenta.
Povratak poljskega poslanika v Berlin
Varšava, 17. junija, br. Poljiki poslanik v Berlinu Lipski, ki se je že dalje časa mudil na Poljskem, se je snoči vrnil v Berlin. • -
Katastrofa francoske podmornice
Včeraj se je ponesrečila 99Phenix" — Vsa posadka izgubljena
Pariz, 17. junija, br. Vsa francoska javnost je v silnih skrbeh za moderno francosko podmornico »Phenhc«. ki jo pogrešajo že nad 30 ur. Vse kaže, da Je podmornico doletela enaka usoda, kakor ameriško podmornico »Squalus« in nedavno potopljeno angleško podmornico »The t is«.
Podmornica je 15. junija krenila iz svoje luke v Saigonu v francoski Indokini in križarila nedaleč od obale pri rtu Ca-mau (Kambodža), kjer se Je spustila v globino, a je ni bilo več na površje. Ladjo so kmalu pogrešili in na pomoč ji je prihitelo vse francosko vzhodno - indijsko brodovje, ki Je bilo deloma stacionirano v Saigonu, deloma pa je križarilo na odprtem morja blizu podmornice. Prav tako so poslali na pomoč letalstvo, da po možnosti ugotovi lego podmornice. Na kraj nesreče so od-plule tudi še druge enote francoskega kolon ijalnega brodovja.
Po zadnjih, uradno še ne povsem potrjenih vesteh, so že odkrili lego m položaj »Phenbca«. Podmornica se nahaja kakih 350 km od Saigona in le S km oddaljena od obale rta Ca-mau. Potapljači so ugotovili, da leži približno 100 m globoko. Vse nade, da bi se dala rešiti vsaj posadka, so izgubljene in zdi se, da je usoda »Fhenhca* že zapečatena. Francosko mornariško ministrstvo je že včeraj obvestilo svojce prizadetih mornarjev. Na
podmornici je bilo po eni verziji 59, po drugi pa 67 mornarjev in 4 oficir j L
Vest o tragični usodi podmornice »Phe-nix« Je v Franciji napravila globok vtis. Mornariško ministrstvo je ukrenilo vse potrebno za rešitev podmornice, dasi je vse upanje izgubljeno. Odredilo je, da krenejo na pomoč vse bližnje mornariške enote, hkrati pa je že imenovalo posebno komisijo, ki naj ugotovi vzrok nesreče,
Predsednik republike Le brun je takoj, ko je bil obveščen o katastrofi »Phenbca«, odpovedal svojo udeležbo na vseh prireditvah. Odpovedan je med drugim tudi banket, ki so ga nameravali danes prirediti na Čast maroškemu sultanu, ki je prispel v Pariz. Tudi minister za mornarico Campinchi je odgodil evoje nameravano potovanje.
PODMORNICA »PHENTX« Podmornica »Phenix« je bila ena največjih in tudi najmodernejših francoskih podmornic. Zgrajena je bila šele leta 1930. Pripadala Je francoskemu vzhodnoazijskemu brodovju v Indokini in je imela stalno postojanko v Saigonu. Podmornica Je imela 1379 ton, dolga je 92, široka pa 8.25 metrov. Na površini je vozila s hitrostjo 1U, pod vodo pa 10 vozlov. Oborožena Je bila s 100 mm topom, s 37 mm protiletalskim topom, s strojnico in z več cevmi za torpede.
Pogajanja v Moskvi
Molotov je obljubil odgovor do ponedeljka
Moskva, 17. junija, br. Včeraj popoldne je bil v Kremlju drugi sestanek med zastopniki Rusije, Anglije in Francije. Molotov je zahteval od St ranga še nekatera podrobnejša pojasnila glede kompromisne formule, ki sta jo predložili Anglija in Francija Razgovor je trajal zopet dve uri. Ob koncu je Molotov obljubil, da bo do ponedeljka dal pismen odgovor na zadnje angleško-francoske predloge.
Nemške informacije
London, 17. junija, AA. Dopisnik DNB je dobil na meroda j nem mestu v Londonu sledeča zanimiva obvestila, ki se strinjajo z vestmi, ki jih je agencija DNB dobila z druge strani v Londonu in v Moskvi!
Vprašanje garancij baltiškim državam ima samo podrejen pomen. Anglija je pripravljena, ako bi bilo to potrebno, dati garancije baltiškim državam ne samo proti njihovi volji, temveč je celo pripravljena, propustiti te države, ako bi Rusija to želela, njihovi usodi. Toda to ni glavna in odločilna zahteva Rusije. Ruski zastopniki zahtevajo mnogo več, t > je obvezne angleške garancije za primer, da bi Rusija pri izvajanja svojih obvr inueil prišla v spor s Japonsko. Anglija je pripravljena sprejeti v načelu rusko zahtevo, toda pod nobenim pogojem noče te svoje obveze dati pismeno. Ker Rusija zaradi tega dvomi v angleško Iskrenost, je vlada poslala Stranem v Moskvo, da bi razpršil ruske dvome ter prepričal sovjetske zastopnike
brezpogojno zahteva jasno in nedvoumno pismeno obvezo angleške vlade o podpori na Daljnem vzhodu. V Londonu obstoja bojazen, da bi se Anglija z objavo takšne obveznosti podala v nevarnost težkih re-perkusij v Vzhodni Aziji. S takim dokumentom bi prišla v nevzdržno odvisnost napram Rusiji.
Agencija DNB naglasa, da je dobila potrdilo te vesti na dveh mestih v Londonu, ki ju je treba smatrati za točno obveščeni.
Redni letalski promet med Ameriko in Evropo
NEW YORK, 17. junija. AA. >Atlantic Cteeper« bo krenil danes na prvi redni prekooceanski polet. Z letalom bo potovalo 29 oseb in to 12 članov posadke ter 19 predi tavn:kov tiska. Letalo se bo spustilo na Horthy, Lizboni in Marseillu.
Ženska volilna praviea v Belgiji
Bruselj, 17. junija. AA. Ha vas: Minister za notranje zadeve je predložil zakonski predlog, da se volilna pravica za volitve v oblastne zbore razširi tudi na žene. Do-zdaj so imele žene volilno pravico samo za parlamentarne volitve.
Naročajte, atafte in Orite
»Slovenski Narod«!
Gatencn v Atenah
Bukarešta, 17. junija. AA. Usti prinašajo obširne vesti o prihodu Gafenca v Atene ter naglašajo prisrčen sprejem, ki so mu ga priredili predstavniki oblasti in grško ljudstvo. Listi prinašajo govore Me-taxa in Gafenca o priliki banketa ter naglašajo moč grško-rumunskega prijateljstva in pomen akcije, ki jo vodita obe državi v službi miru. Isfcotako naglasa miroljuben namen držav Balkanske zveze, i Le Moment« piše: Obisk Gafenca v Gi-čiji pomeni manifestacijo prijateljstva obeh narodov, kar bo samo služilo mednarodnemu miru. »SemnanuK; izraža prepričanje, da bo soglasnost, ki se je pokazala v Ankari, potrjena tudi v Atenah. »Neamul Ro-manesc« piše: Obisk Gafenca v Ankari ni samo dokazal prijateljstva med Rumunijo in Turčijo, temveč pomeni tudi važno garancijo za mir v tem delu sveta. Sprejem, ki ga je bil deležen Gafencu v Atenah je dokaz, da obstoja med Rumunijo in Grčijo soglasje. Zdravice izrečene v Atenah so enako kakor zdravice v Ankari take, da nihče ne more dvomiti v politiko miru, ki jo izvaja Balkanska zveza. Gafencu je snoči sprejel italijanskega poslanika v Atenah, s katerim je ostal pol ure v razgovoru.
Odgoditev nove češke ustave
Praga, 17. jun. br Odbor narodne zajednice, ki mu je bila poverjena sestava nove češke ustave, v kateri hi bile vpo-Stevane zadnje spremembe in novo nastali položaj v protektoratu, je po daljših posvetovanjih sklenil odgoditi sestavo načrta za novo ustavo, ker je prišel do prepričanja, da je treba počakati na praktične izkušnje. To mnenje je zastopal poleg drugih uglednih čeških pravnikov in ustavnopravnih strokovnjakov tudi bivši praski župan dr. Baxa. Tudi vsi češki listi »o proti temu, da bi se ustava izdelala na hitro roko, ker bi lahko prišlo do nepopravljivih pogresk.
Praga, 17. junija, br. Nemška policija je do konca tega meseca prepovedala vse športne prireditve, ker je prišlo pri nedeljski nogometni tekmi Berlin-Praga do političnih demonstracij.
Angleško-poljski sporazum
VARŠAVA, 17. junija, br. Službena poljska agencija objavlja komunike, po katerem so pogajanja, ki jih je vodila v Londonu posebna poljska finančna delegacija, obrodila uspeh in se bo polkovnik Koc /«• Jutri vrnil v Varšavo s podpisanim Sjmra-zumom. Anglija je dovolila Poljski velik kredit za okrepitev poljske narodne obrambe.
Latiška in Nemčija
PARIZ, 17. junija, br. Lati&ko poslaništvo v Parizu je izdalo komunike, v katerem odločno zavrača vse tendenciozne vesti v zvezi s sklenitvijo nenapadalnega pakta z Nemčijo. Komunike zanika vsa vesti, da bi ta pakt vseboval tudi tajno klavzulo, po kateri bi Latiška dovolila zgraditi Nemčiji utrdbe na latiSkem ozemlju. Ta pakt je samo izpopolnitev pakta, ki ga je Latiška leta 1932 sklenila z Rusijo in dokazuje odkritosrčno politiko in odločno voljo Latiske, da hoče enako kakor Litva in Estonija voditi miroljubno in strogo nevtralno politiko.
Ogromen požar na Poljskem
VARŠAVA, 17. junija br. V mestu Novi Grodek je nastal včeraj popoldne požar, Id se je zaradi vetra silno naglo siril. V manj ko pol ure je bilo nad 100 hiš v plamenih. Gasilcem in na poslanemu vojaštvu se Je le z največjim naporom posrečilo preprečiti nadaljno širjenje požara. Mnogo hiš so morali v to svrho podreti. Pri gašenju se Je ponesrečilo 10 gasilcev, tri osebe pa pogrešajo In mislijo, da so zgorele, ftkoda je zelo velika. Kako Je nastal ogenj, še nI ugotovljeno. Domnevajo pa, da gre za požig. Uvedena je stroga preiskava.
Prepoved strankarskih uniform na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 17. junija, br. Zaradi demonstracij, ki so jih Izzvali zadnje dni madžarski nacisti, je notranje ministrstvo s takojšnjo veljavo prepovedalo nošnjo strankarskih uniform ln strankarskih znakov. Posebna straža nacistov pred lokalom svoje stranke Je bila snoči aretirana. Policija Je zelo ostro nastopila proti nacističnim demonstrantom, ki so skušali demonstrirati ln protestirati proti ukrepom oblasti.
Sorzna poročite.
Curin, 17. junija. Beograd KX — Pariz 11.76. London 20.785, New Yorfc 444. Bruselj 75.50, Milan 23.35, Amsterdam 235.90, Berlin 178.10, Praga 1503, Varšava 8S^SX, Sofija —i Bukarešte 336
Stev. 136
Velik pomen strokovne
izobrazbe vajencev
Ljubljana, 17. junija Kako velikega pomena je strokovno na-obraženi ter usposobi jeni obrtniški naraščaj za obrt in vse gospodarsko življenje, nam kaže naslednji referat, ki ga je podal Fr. Jereb na obenem zboru Zveze obrtnih društev dravske banovine.
Napredek, razvoj in bodočnost obrtništva v marsičem zavisi od obrtniškega naraščaja. Dobro izvežban, strokovno nao-bražen pomoćnik je najmočnejša opora pri delu slehernega samostojnega obrtnika. Kvalitetno popolni izdelki so v marsičem odvisni od spretnosti obrtnikovega pomožnega osebja. Zato je tudi sveta dolžnost obrtniških mojstrov, da se ob vsaki priliki zavzemajo za svoje poklicne naslednike.
Ureditev razmerja števila vajencev je v marsikateri stroki prinesla povoljne uspehe. To se kaže tudi v ravnovesen ju števila zaposlenih pomožnih in kvalificiranih moči. Vendar razmere v nekaterih strokah še niso urejene. Z uredbo o številu vajencev v obrtih so najbolj prizadeti kovinski obrti. Upoštevati je treba, da je dotok kvalificiranih delavcev za našo narodno obrambo in tudi v zasebna industrijska podjetja največji iz kovinsko me-haniške stroke obrti. Banska uprava je to upoštevala in delno spremenila predpise o številčnem razmerju vajencev in pomočnikov v tej stroki, vendar nam kažejo razmere na delovnem trgu, da bo treba še spremeniti uredbo, če hočemo, da ne bo nastopila škoda za obrt, pa tudi za v-?e gospodarstvo.
že pri sprejemih v službo bi morali posvečati primerno pozornost vajencem ter izbrati res najsposobnejše in najnadarje-nejše. V tem pogledu nam bo lahko mnogo koristila poklicna svetovalnica, ki je bila lani ustanovljena,
V vsej državi je okrog 58.000 vajencev. Zelo potrebno bi bilo posvetiti veliko pozornost njihovi strokovni izobrazbi. Po statističnih podatkih, trgovinskega ministrstva je v državi 360 vajenskih šol s 42 tisoč učenci. Od tega števila jih je treba odšteti 10.000. ker «> zaposleni v trgovinah. To pomeni, da vajenske obrtno nadaljevalne šole obiskuje le okrog 30.000 obrtnih vajencev, a približno polovica jih
je brez vsakega šolskega pouka. Ta ugotovitev je zelo žalostna za tiste, ki so odgovorni skrbeti za izobrazbo mladine.
Tudi v naši banovini je ie mnogo krajev, kjer je vajencem onemogočeno obiskovanje obrtno nadaljevalnih sol. Državno podpore za vajensko c t rokovn o šolstvo so mnogo premajhne. V mnogih primerih pa država sploh ne daje podpor. Po obrtnem zakonu so občine dolžne vzdrževati v svojem območju obrtno nadaljevalne sole. Toda mnoge občine ne kažejo nobenega zanimanja za strokovno izobrazbo obrtniškega naraščaja in se ne menijo za zakonske predpise.
Razen tega pa tudi šole, kolikor jih imamo za strokovno izobrazbo vajencev, ne ustrezajo povsem svojemu namenu. Sedanji učni načrt je nepopoln in zahteva nujne revizije. Kot strokovne učitelje bi morali nameščati tudi naše najsposobnejše obrtniške mojstre, ki bi iz prakse prinesli novega duha. A za nje bi morali uvesti redne tečaje iz pedagogike. Šolski pouk je tudi pomanjkljiv, ker primanjkuje potrebnih učnih knjig ter učil. Nujna in prva skrb naj nam bo, da dobimo čim prej primerne učbenike, sestavljene po strokovnjakih ob sodelovanju obrtniških zastopnikov.
Izpopolnitvi našega obrtno nadaljeval-
nega šolstva pa bi zlasti mnogo koristila samostojna šolska poslopja za nadaljevalne šole vsaj v večjih krajih, n. pr. v Ljubljani, Mariboru in Celju. Da doslej našemu obrtnemu strokovno nadaljevalnemu šolstvu niso posvečali primerne pozornosti, kaže že to, da nimamo za te šole šolskih poslopij, da o delavnicah sploh ne govorimo. Ugotoviti je pa treba tudi, da nimamo dovolj šol, da je učnih moči, zlasti strokovno usposobljenih premalo in da pogrešamo učne knjige. V mnogih krajih ne odpirajo vajenskih nadaljevalnih šol, ker je premalo vajencev, ne prirejajo pa tudi vajenskih tečajev. Zato mnogi vajenci nimajo prilike, da bi si primerno izpo. polnili strokovno znaje, dandanes tako zelo potrebno. Vse te pomanjkljivosti bi morali na pristojnih mestih upoštevati ter bi naj skrbeli, da bi bile čim prej odpravljene, kajti sicer ne bo mogoče več popraviti velike škode.
Junijsko povprečje padavin že preseženo
Ljubljana, 17. julija Nenavadni nalivi zadnjih tednov nikakor niso le predmet navadnih pomenkov o vremenu, temveč zbujajo resne skrbi tudi med meščani, ki so sicer le posredno prizadeti. Iz mnogih krajev prihajajo žalostne vesti o elementarnih nezgodah in uničevalnem delu vode. Razumljivo je, da bodo zaradi letošnjega katastrofalnega deževja zelo prizadeti tudi sami meščani, saj vse kaže, da bo letina slaba in da bodo zaradi tega živila dražja.
Ljubljana, ki uživa sloves posebno de_ ževnega kraja, si ga je zadnje dni tudi zaslužila. Vendar pa Ljubljančani ne smejo misliti, da je zadnje čase deževalo samo v Ljubljani. Še mnogo hujši nalivi so bili na Dolenjskem in v nekaterih pokrajinah na vzhodu in jugu države, od koder sicer ne prejemamo poročil o količini padavin. Junij in oktober sta v Ljubljani najbolj deževna meseca z najvišjim po-
vprečjem padavin. Junijsko povprečje padavin v Ljubljani, izračunano na 35 let, znaša 146 mm, med tem ko je v maju le 108 mm. Najbolj deževen je pa oktober s povprečjem 169 mm. Toda medtem ko jeseni dežuje po navadi le rahlo, s« vrste junija pogosto nalivi, kakršne smo doživeli tudi prejšnje dni.
Junijsko povprečje padavin je v Ljubljani že preseženo, saj je bilo do včeraj 154.2 mm dežja. Doslej smo imeli že osem padavinskih dni v tem deževnem mesecu. Rekord je bil dosežen v noči med 14. in 15. junijem, ko so padavine znašale 70.2 mm. Letno povprečje padavin v Ljubljani znaša 1410 mm in, kakor vse kaže, bo letos znatno preseženo. Zdi se tudi, da bo povprečna temperatura junija nižja, kakor znaša povprečje. Povprečna temperatura v maju je bila letos nižja za približno 2 stopinji. Povprečje znaša 14.2, v resnici je pa temperatura znašala 12.4.
Le napref, brez miru...
Jubilejna telovadna akademija Sokola na Viču
S hitrimi koraki se približuje proslava naše 301etnice, zato je v telovadnici izredno živahno vsak večer. Vsi telovadni oddelki se marljivo pripravljajo, da bodo na telovadni akademiji, ki bo kot druga prireditev v okviru društvene proslave, pokazala sadove pravilne sokolske vzgoje v telovadnici. Ker nima društvo lastnega letnega telovadišča, bo priredilo jubilejno telovadno akademijo v soboto 1. julija ob 20.30 na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Ker se dobro zavedamo, da bomo nastopili v Ljubljani pred kritičnim občinstvom, zato se na ta nastop temeljito pripravljamo. Pester in bogat spored bo zadovoljil vsakogar.
D ruštveno načel&tvo in strokovni odbor sta določila za jubilejno akademijo nastopen spored: 1. a) nastop članstva, naraščaja in dece med petjem »Le naprej brez miru«, b) skupne proste vaje vseh oddelkov, 2. moška deca, preskoki čez konja, 3. ženski naraščaj, devetorica. 4. moški naraščaj, vaje na drogu, 5. ženska deca, vaje z loki. 6. moški naraščaj, preskoki čez konja, 7. starejši bratje, proste vaje, 8. ženski naraščaj, vaje na dvovišinski bradlji, 9. člani m članice »Svoboda«, simbolične proste vaje. 10. Kresna noč. zbirka simboličnih telovadnih plesov, ki jih bodo izvajali deca, naraščaj in članstvo, 11. »Car kresne noči«, pravljična skupina vseh telovsdnih oddelkov. Telovadna akademija bo ob svitu žarometov in umetnega ognja. Sodelovala bo godba Sokola I Tabor. Vabimo bratska društva in narodno občinstvo,'* da se nase jubilejne akademije udeleži v polnem številu! — Uprava Sokola Ljubljana-Vič,
★
Spored sokolskih svečanosfi na Bledu. Danes od 19. do 20. promenadni koncert godbe kranjskega glasbenega društva, ob 2L akademija, na kateri bodo nastopili orkester in zbor, naraščaj iz Škofje Loke, naraščaj iz Kranja, deca iz Radovljice in mladinski zbor z Bleda, članice iz Kranja in Radovljice, člani društva Bled, župna vrsta itd. Jutri bo ob 9. poklonitcv umrlim bratom, ob 11. povorka, ob pol 16. nastop vseh oddelkov članstva in vojaki 1. phu*. p. p. Po nastopu prosta zabava. Akademija bo v Sokolskem domu, nastop pa na zleti-Scu v Zagoricah ob cesti Lesce—Bled pri hotelu »Unionu«.
Sokolsko društvo LJubljana IV ima jutri ob 15. javni telovadni nastop na svojem letnem telovadišču. Po dveletnem zastoju bo letos nafte najmlajše sokolsko društvo predložilo javnosti račune svojega dela. Vabimo vso ljubljansko sokolsko
Drevi ob 20. bo priredil Sokol Ljubljana - Šiška svoj večerni javni nastop. Vabimo vsa ljubljanska sokolska društva in občinstvo, naj se ga v čim večjem številu udeleže. V primeru slabega vremena bo preložen na 24. t. m.
Sokol Vič -vabi svoje članstvo in naraščaj, naj se drevi ob 20. udeleži v polnem številu večernega nastopa bratskega društva v Šiški, jutri v nedeljo pa nastopa Sokola Ljubljana IV, ki bo ob 15. na telovadišču pri dolenjskem kolodvoru. Obleka meščanska z znakom. Zdravo!
Izredni občni zbor krškega Sokola. Pretekli teden je bil v Sokolskem domu izredni občni zbor, ker je zaradi bolezni odstopil starosta br. Burja. Za novega starosto krškega Sokola je bil soglasno izvoljen br. Dvoršak, za podstarosto pa br. Horvat. Oba sta že s svojim dolgoletnim delom v našem društvu ponovno dokazala, da bosta prevzeti funkciji vodila vestno in vztrajno. Želimo, da bi društvo pod njunim vodstvom doseglo čim lenše uspehe.
— Sokolsko društvo v Žirovnici je preložilo društveno tombolo, ki bi bila 25. t.
m. v Žirovnici na mesec julij. Natančen datum še ni določen.
Iz Kamnika
— Pevski koncert. Jutri v nedeljo bo v Kamniku pevski koncert na katerem bodo nastopili Lira, Solidarnost, pevski zbor župne cerkve in mladinski zbor frančiškanske cerkve. Na koncertu se bodo izvajale najbolj popularne skladbe starejših in modernih naših skladateljev. Koncert bo v prostorih avtogaraže Rode na Grabnu, ki jc za to dovolj velika in tudi sicer primerna. Pričetck bo točno ob 18. Koncert prireja odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim ter je čisti dohodek namenjen za prispevek k stroškom za spomenik.
— Sokolski ztet v Trzinu. Preteklo nedeljo je bil v Trzinu okrožni sokolski zlet. ki je kljub temu, da ga je vreme nekoliko motilo, uspel tako, da so bili Trzinci lahko ponosni. Vsa društva v okrožju so se zbrala skoro polnoštevilno ter je samo iz Kamnika prispelo nad 200 pripadnikov Sokola, med njimi nad 130 telovadečih. Take povorke Trzin skoro gotovo še ni videl. Četudi je bil to prvi letni nastop, so se vsi oddelki pri telovadbi dobro izkazali. Prostor je bil nekoliko premajhen, pa saj ni čudno, ko je nastopilo okrog 220 moške in ženske dece ter po 100 naraščaja in članstva, skupaj nad 400 telovadcev. Vsa prireditev je potekla v lepem redu in so vsi odnesli iz Trzina najlepše vtise.
Kranja
— Prijava, za sprejemni Upit za I. razred drž. realne gimnazije v Kranju se spre-jemajo do 22. junija t. L Izpiti se pričnejo v petek 23. t. m. ob 8L Prijave se dobe pri gimn. slugi. — Razstava risarskih in ročnih del na gimnaziji bo odprta od 24. t. m. do vključno 28. t. m;
— Zapora ce*/e. Zaradi gradbenih del za novi vodovod bo zaprta banovinska cesta od potoka Suhe do odcepa poti k Dolenčevi vili v Preddvoru. Ves promet bo šel sedaj po banovinski cesti Kranj—Jezersko in sicer v Času od 12. junija do vključno 24. t. m.
Hotel »Stara pošta«
opozarja vse cenjene goste na koncerte priznanega salonskega orkestra »GEDžA.
Vsak  večer" ples na vrtnem prostoru!
— Dela za preureditev savskega mostu so se pričela. Delavci so pričeli z odkopa-vanjem hodnika za pešce, ki bo sedaj nameščen ob mostu. Zaradi preurejevanja mostu bo trpel zlasti promet, ki je v poletnem času zelo živahen. Delo je prevzela tvrdka inž. Pretnar.
— Hotel »Stara poŠta« je pripravljen za novo sezono. G. Lieber, ki že več let z uspehom vodi udobni in vsem zahtevam modernega gostinskega obrata ustrezajoči hotel, je poskrbel, da bodo gosti v vsakem pogledu zadovoljni tudi v novi sezoni. G. hotelir je dal prenoviti vse prostore, zlasti tudi tujske sobe, posebno pozornost je posvetil tudi vrtu in zunanjosti hotela, ki je obdan z okrasnim grmičjem. Vsem gostom pa se obeta letos posebna zanimivost. Upravi se je posrečilo pridobiti za sezono renomirani salonski orkester »Gedža«, po katerega taktih se bodo gosti vsak večer vrteli v vrtnem paviljonu, ob slabem vremenu pa v kavarni. Razumljivo je, da bo restavracija tudi odslej razpolagala z odlično pripravljenimi jedili in pijačami.
— Vlom v kleparsko delavnico. V noči na sredo so obiskali kleparsko delavnico g. Smoleja na Mencingerjevem trgu vlomilci, ki jim je šlo gotovo le za denar, kajti poleg nereda niso napravili lastniku večje škode, ker do denarja niso prišli.
SPORT
Danes in jutri dan
Vsa država proslavlja 18. junija kot olimpijski dan, kot praznik olimpijske misli, praznik moderne mladine. V Sloveniji praznujejo olimpijski dan vsa naša mesta, Ljubljana pa s celo vrsto športnih tekem in manifestacij.
Popoldne ob 16. bo tenis turnir na igriščih Ilirije, ob 18.40- pa bo imel po radiu dr. Ivo Pire predavanje k otvoritvi olimpijskega dne. Jutri ob 10. dopoldne se bo nadaljeval tenis turnir, nato pa bo na stadionu tekmovanje ZFO za športni znak in tekmovanje mednarodne telovadne vrste. Ob 10. bo tudi start za kolesarske dirke pred Narodnim domom, a ob 11. cilj isto-tam. Pred Narodnim domom bo razstavljeno od 10. ure naprej novo jadralno letalo jadralne skupine ljubljanskega Acro-kluba, ki bo ob pol 12. svečano krščeno. Ob pol 11. se bo pričela tekma za prvenstvo Kajak-kluba na Ljubljanici na prostoru Ljubljanskega športnega kluba. Popoldanski program obsega veliko atletsko tekmovanje na stadionu, na katerem bodo nastopili najboljši atleti Slovenije in najboljše atletinje iz Zagreba, Maribora in Ljubljane. Tekmovanje se bo pričelo ob
14.30.
Znak vsakega športnika danes in jutri bodi olimpijska značka, ki jo bodo prodajali po ceni 3 din. Športniki, segajte po njej!
Motociklisti bodo tekmovali
Za jutrišnje hitrostne motorne dirke vlada med občinstvom kakor med vozači tekmovalci ogromno zanimanje. I. hrvatski motoklub Zagreb je naknadno prijavil še tri tekmovalce in sicer vse na odličnih strojih BMW, po dva vozača pa še Gorenjskr motoklub iz Kranja in Motoklub Pohorje iz Maribora. Iz številnih priiav se da sklepati, da bodo napete borbe za prva mesta. Občinstvo ponovno naprošamo, naj ne prestopa dirkalne proge med tekmo, da se ne pripete nezgode. Spored jutrišnjih dirk bo naslednji: dopoldne od 7 do 10. oficielni trening, ob pol 11. propagandna vožnja po mestu, (zbirališče pred Siamicevo restavracijo na Go!-pOWetski cesti). Pričetek dirk ob pol 15. Start in cili bo*ta pred meščansko šolo v Zg. Šiški. Zvečer ob 20. razdelitev nagrad v restavraciji »Pri šestici«.
*
Olimpijska propagandna koledarska dir.
ka. Za jutrišnjo olimpijsko propagandno dirko so določeni kot funkcionarji: delegata olimpijskega odbora Butinar Josip in Gorianc Jaka, sodniki Schweitzer Rudi, Bezlai Ignac iii^ankar Ivan, tehnični referent Ple*ko Stanko, časomerilci Taka Gcrjanć in Otrin Ivo, zapisnikarja škof Drago in Prcdalič Danilo, avizo na progi Gartner Franc, kontrole Maver Ivan. Fer-kolj Matija. Golob Armando. Cilj. zasta. vice redit3ljčke in številke dostavi na sta^ Sancin Ivan. Vsi verificirani in neverificirani funkcionarji naj se javijo ob 9.30 p-ed Narodnim domom prireditvenemu odboru za sodelovanje. Ker potrebuje odbor večje Število dam zi prodajo olimpijskih znakov, prosimo, cla pripeljete s se. boj članice in r»riiateliice našega »porta. Vsako neutemeljeno izogibanje funkcionarjev in dirkačev se bo disciplinsko ob ravnavalo, izvzeti so kraji iz province, ki sami praznujejo v svojem delokrogu ta dan. — Kolesarska podzveza Ljubljana.
Iz Litile
Borba za dobavo elektrike v Novem mestu
Konkurenca med mestnim električnim podjetjem in elektrarno „Novobor"
Novo mesto, lf». junija
Zadnje dni je nastal med novomeško občino in elektrarno Novobor zanimiv gospodarski boj. čigar posledice so že danes močno otipljive. Mestna občina se je pogodila s K DE za napeljavo banovinske-ga električnega omrežja in dobavo toka. ki ga občina namerava oddajati dalje hišnim posestnikom in podjetnikom. Novo omrežje je sedaj izvršeno, postavljeni so potrebni transformatorji itd., potrebno je le še, da se hišni lastniki odpovedo dobavi toka, ki ga dobavlja mestu družba Novobor in da postanejo odjemalci občinskega toka.
Zato je mestna občina objavila razglas, v katerem navaja, da se je prebivalstvu izpolnila dolgoletna želja, da bo mesto deležno vsesplošno elektrifikacije, ki jo s -močjo banovine izvajajo KDE. Mestna občina je vztrajala v pogajanjih pri tem, da je za mesto prevzela oddajo toka sama, kar se je posrečilo na vsem Dolenjskem doseči samo Novemu mestu. Za to se je občina odločila, da bi prišle vse koristi od prodaje toka v korist prebivalstva mesta, torej splošnosti. Ker prebivalstvo v marsičem glede oddaje toka ni na jasnem, objavlja županstvo naslednja pojasnila. Notranjih hišnih inštalacij ob priključku na omrežje mestne občine ne bo treba pre-delavati ali popravljati. Na obstoječo hišne napeljave priključi tok mestna občina na svoje stroške in brezplačno, če se prijava izvrši ob tozadevnem obisku uslužbenca obč. elektr. podjetja.
Tok bo na razpolago v neomejeni množini in bo imel stalno napetost 220 V. Cena toku ne bo višja kakor je sedaj, temveč po možnosti nižja. (Cena v številkah pri tem ni označena). Mestna občina poziva vse, ki so se obvezali s podpisom 15. jan. 1937 in vabi vse, ki se iz kateregakoli zadržka nio imeli prilike priglasiti, naj takoj izvršijo priključke in s tem izkoristijo prednosti brezplačnega priključka. Končno se poziva vsak prebivalec mesta, naj se zaveda, da je kot občan tako rekoč solastnik električnega podjetja mestne občine in kot tak zelo interesiran pri procvitu podjetja. Uspevanje podjetja bo imelo bistven vpliv na vse občinsko gospodarstvo in sicer na višino doklad, na možnost odplačevanja dolga za ljudsko šolo, na določevanje trošarine itd. Spričo tega je v korist splošnosti dolžan vsak, da priključi svoje instalacije na mestno električno omrežje.
V zvezi s to občinsko okrožnico je izdala družba Novobor, ki je svoje električno omrežje v Novem mestu postavila takoj po vojni 1.1919 in pričela prva dobavljati mestu tok iz svoje lastne elektrarne v Luknji pri Prečni, za današnje gospodarske razmere zelo značilno okrožnico. V njej omenja, da je bil njen tok doslej na razpolago po nižji ceni kakor drugje. Smešna je trditev, da si prebivalstvo želi se kake druge elektrifikacije mestu. Zavist, škodoželjnost se je mogla povzpeti do take želje, ki jo odjemalci niso imeli. Oni, ki pa so jo imeli, so iz slepe zavisti ustvarili z ogromnimi
Alf sem prispeval zrn sokolski dom v Trnovem?
— K odkritju spomenika v Trbovlje! Jutrišnja nedelja bo velik narodni praznik. Trboveljski Sokol bo odkril prvi kip kralja Aleksandra v Zasavju. Opozarjamo vse narodno zavedno prebivalstvo, naj pohiti ob tej priliki v Trbovlje. Zveze z vlaki nad vse ugodne.
bremeni konkurenčno občinsko električno podjetje brez lastno elektr.ti ne z edino namero, uničiti podjetje Novobor. Ko bi ga uničili, bi izkoriščali odjemalce v to svrho. da bi krila občina svoje ogromne prejšnje in sedanje elektrif lkaoijske dolgove z dohodki svojega elektr. podjrtja, ki bi tokovne cene poljubno visoko dvigalo, ko bi Novobora ne bilo več.
Družba Novobor opozarja odjemalce toka na dejstvo, da bo dobivala ohrin i tok od KDE, ki zopet dobivajo električni tok od državne elektrarne iz Velenja preko Ljubljane, torej po več ko 100 km rlolgem daljnovodu, na katerem se trajno poživljajo motnje. Spričo tega odjemalci ne morejo računati s tako stalno dobavo tako kakor pri podjetju, ki ima 7 km daljnovod.). na katerem se lahko takoj popravi vsaka motnja, že iz tega tclinu-rn-pa Vidika, pravi družba, smo prepričani, d.i nam bodo sedanji odjcmaUi ostali še nadalje zvesti. Za zvestobo svojih odjema 1« rv || podjetJC sklenilo, da se s 1. julijem zni?a oena toku za razsvetljavo od 4.50 na 3.75 din in za obrtne naprave od 2.50 na 2 din. Po 12 mesečnem rednem plačevanju toka. bo 13 mesec brezplačen. Ob koncu vsakega leti bo priredilo podjetje aa svoje odjr maVm nagradno žrebanje pod notarskim nadzorstvom. Izžrebani bodo dobivali od podjetja za naslednje leto tok za razsvetljavo, brezplačno. Vse inštalacije, ki jih IsvrM podjetje, se priključijo omrežju brezpl;i» no Novo priključeni odjemalci uživajo »ste pravice.
Glede na navedeni okrožnici moramo v splošnem ugotoviti, da se je v pogledu elektrifikacije mnogo grešilo že iz vsega početka. Vsi napravljeni nedostatki se bodo slej ko prej maščevali sami posebi Res je, da mestna občina kljub ogromnim izdatkom ni prišla do svoje lastne elektrarne To je bilo zagrešeno že 1. 1927.. ko je tvrdka. Novobor zaprosila mestno občino za posojilo 3 milijonov za (Mm 10 do 15 let. ki naj bi se najelo pri Mestni hranilnici. ć*e bi takrat prišlo do pristanka, bi tvrdka Novobor svoje električno pod ietje v Luknji s celotnim omrežjem podarila mestni občini. Ker mestna občina najbrže ni reflektirala na tako velikodušno in redko ponudbo, tvrdka tudi ni dobila posojila. Na koše je bilo načrtov, proračunov, ponudb, prošenj itd. v em pogledu, vendar kaj koristnega oz. donosnega za občino se ni dalo ustvariti in je občina ostala brez lastnega električnega podjetja oz. elektrarne. Naravnost ogromen je vsakoletni izd i tek mestne občine za električni pocron mestnega vodovoda v Stopičah. ki stane okrog 200 tisoč din. Ce bi mestna občina zgradila lastno elektrarno, bi bila v TO letih plačana samo iz te postavke.
Borba, ki je nastala zaradi omenjenih okrožnic med mestno občino in Novobo-rom, zanima predvsem naše davkoplačevalce, ki bodo morali v primeri slabega uspeha novega mestnega podjetja nositi vso pezo dajatev.
Lokomotiva pregazila koleselj
V Medlogu pri Celju se je zopet pripetila železniška nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi
Celje, 17. junija Proeluli železniški prelaz na državni cesti v Medlogu pri Celju, kjer se je decembra 1931 pripetila katastrofalna prometna nesreča, ki je zahtevala 13 človeških življenj in kjer se je zgodilo že nešteto drugih nesreč, je bil snoči zopet pozorišče hude prometne nesreče.
Snoči ob 20.45 se je peljal 401etni posestnik Jože Golav.šek iz Šesc od Št. Pavla pri Preboldu in 41 letni tekstilni delavec Ku-der Franc s kolesljem iz Celja proti domu. Približno ob 21. sta prispela do prelaza, ko je pravkar vozil iz Celja večerni osebni vlak. Ko sta vozila s kolesljem čez progo, je lokomotiva treščila vanj s tako silo, da je razbila prednji del koleslja. Golavška je vrglo čez progo, Kuder pa je priletel na odbijač lokomotive, ki ga je nato z zadnjim
delom kolegija vred vlekla kakih 400 m s seboj, nakar se je vlak ustavil. Kudru je zdrobilo lobanjo in zlomilo desnico, dobi! pa je poškodbe tudi po prsih in trebuhu. Golavšek je bil ranjen na glavi in ima zlomljenih več reber. Lokomotiva je tudi konju zlomila zadnjo levo nogo in so ga morali pozneje ubiti.
Kmalu po nesreči je prišel na pomoč reševalni avto, ki je Kudra in Golavška prepeljal v celjsko bolnico. Kudrovo stanje je kritično in je malo upanja, da bi okreval. Golavškovo pa ni nevarno. Golav.Šek je izpovedal, da sta na koleslju imela luč, da pa s Kudrom nista čula prihajajočega vlaka. Na kraj nesreče je že snoči odšel predstojnik policije z več organi, da ugo-tove dejanski stan.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Sobota. 17. junija: Neopravičena ura. Red Četrtek
Nedelja, 18. junija: zaprto. (Gostovanje v Tržiču: Potopljeni svet) Konec   dramske sezone
OPERA
Začetek ob 20. uri Sobota, 17. junija: Plesni večer opernega baleta.   Gostovanje   Lidije VVisiakove. Red A
Nedelja, 18. junija: zaprto Ponedeljek,  19.  junija: zaprto Torek,   20.  junija:   štirje  grobijani. Red Sreda
Sreda, 21. junija: zaprto
Abonente reda Sreda opozarjamo, da bodo imeli prihodnji teden predstavo izjemoma v torek, ker gre potem opera za tri dni na gostovanje v Trst.
Gostovanje ljubljanske opere v Trstu. Prihodnji teden v četrtek, petek in soboto bo gostovala ljubljanska opera v tržaškem gledališču Politeama Rossetti. Gledališče Politeama Rossetti je eno največjih gledališč daleč naokoli in ima 2700 sedežev. Pred dvema letoma je žela nasa opera na svojih gostovanjih izredne uspehe. Letošnje gostovanje se bo vršilo po naslednjem redu: v četrtek 22. t. m.: Musorgski: Boris Godunov, petek, 23. t. m.: Smetana: Prodana nevesta, sobota, 24. t. m.: Gotovac: Ero z onega sveta. Ta tri dela lahko imenujemo danes stebre našega slovanskega opernega repertoarja. Pripravljena so v vsakem pogledu dostojno in smo* prepričani, da bo imela opera tudi to pot velik uspeh. Na gostovanje opozarjamo vse, posebno pa ie nase rojake t Trstu ter okolici.
Enserirajte v „SL Narodu44!
KOLEDAR
DANES, Sobota, 17. jun. katoličani: Adotf JUTRI: Nedelja, 18. junija katoličani: E*-rem, Bogdan
D A N A A V J E PRIREDITVI
KINO MATICA: Donski kozaki KINO SLOGA: Zaupna naredba KINO UNION: Trije mušketirji KINO MOSTE: Lepi dnevi in Pod srečno zvezdo
KINO SISKA: Živi mrtvec
SOKOL LhJTJBLJANA-JŠISKA ob 20. večerni javni nastop
ORGELSKA  PRODUKCIJA GOJENCEV DRŽ. KONSER V ATORIJ A ob 18.18 v Hubadovi pevski dvorani PRIREDITVE   V NEDELJO
KINEMATOGRAFI ISTI SPORED
KRESOVANJE RDEČEGA KRI2A od 15 do 23. na Ljubljanskem gradu
SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA IV. javni telovadni nastop ob 15. na letnem telovadišču na Dolenjski cesti
DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Leustek. ResTjeva cesta 1, Bahovec,  Kongresni trg 12, in Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta
MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Fran Clber, Srbska ulica it. 7/1., telefon 36-41.
Ločitve v Zedinjenih državah
Neki njajorftki sodnik je ločfl dVs zakona, ker je hotela žena svojemu možu, ki «s je vračal pozno domov, zagosti, pa je položila prazne konzervne škatle na stopnice. V nekem drugem primeru ločitve se je fena jezila, da si mož tako redko striže lasa. Neki nwž pa « je pritožil, da nosi njegova fena tako neokusno pričesko a trajnimi vdovi, da je harmonično življenje med nenkodofie*
Stev   ] 36
»SLOVENSKI NAROD«,
06 otvoritvi (pte&mm&fteea tedna
Med kraje, ki jih Slovenci š? zmerom vse Dremalo obiskujemo, spada tudi Prekmurje še vedno smo vse preveč ravnodušni de usode ljudi, ki so v dolgih stoletjih tlačanfcnfa Madžarom ohranili svojo mehko slovensko govorico, svoje pristne narodne navade in običaje, iz katerih govori njihova mehka pnnon.sk a duša, ljubezen do rodne grude, do uboge domačije, ki jo je treba zapustiti vsako leto za dobrih osem, devet in več mesecev, včasih tudi za cela leta.
Tkalec je od Prekmurja do Amerike, do francoskih in nemških farm, do Holand-ske in Anglije in vendar ju iUoče in tisoče Prekmurcev prehodilo te dolge ceste v svet. Od pumtivcka se ponavlja tragedija tega dela našega malega naroda, od pamti-veka ga snubi tujina, nekoč ga je snubita Amerika. danes ga snubita b ranci ja in Nemčija. G os i o .so posejane ob belih cestah vasi, dolge, bele vasi. Preveč je ljudi, da bi se mogli nasititi s kruhom, ki ga rodi domače polje. In ko začne pripekati n>-irčevo sonce m vzletajo prve čebelice, po njivah pa zeleni ozirrina, takrat tisoči po vaseh vežejo s\'oje potne cule in se pripravljajo na odhod. Od marca do junija se poslai'lja jo in odhajajo, dokler ne odide poslednji, ki mu je tujina mogla nuditi dela in zaslužka. Domača zemlja je pač vajena, da jo kopljejo roke starih mater in starih očetov in nedoraslih otrok. Močne roke mladih prekopava jo tujo zemljo in iščejo v njej cekine... Tako ?o živeli dedje in pradedje in tako žive njihovi Sf-novi in vnuki. Zatonila je moč madžarskih grofov, ki jim je tlačanil Prekmurec in se plašno umikal njihovim kočijam, ko so drdrale po belih cestah iz graščine v graščino Člez Muro je zgrajen most in veže svobodno Prekmurje s svobodno Slovenijo, način življenja pa je ostal isti. Iz leta v leto raste število onih, ki morajo na taje, če hočejo živeti.
Malce enolična ravnina, ki se razprostira tja do Murske Sobote, prehaja onkraj nje v valovito gričevje, ki s svojo prijazno lego in gostimi gozdovi čaka izletnike. Hribi, ki ne presegajo 400 m višine, so povezani z razmeroma dobrimi cestami. Tu boste našli nešteto kotičkov, kjer bi človek ho iel ostati mesece in mesece, v popolni tišini, v soncu in svežem zraku. Pokrajina se zdi kakor zelenoy valovito morje. Doslej
so bili letoviščarji v teh krajih le bolj slučajni gostje, toda ni jim bilo žal, če jih je pot zanesla v zeleno Goričko.
Poslužite se prilike Prekmurskega tedna m pohitite v Prekmurje! Toda ne zaustavite se samo v Murski Soboti Popeljite se z železnico ali avtobusom na Goričko, na Trome jo, v Gornjo Lendavo, k Sv. Juriju! Tedaj boste gotovo sklenili, da pojdete prihodnje leto s celo družino letovat v Prekmurje.
Svečanosti in prireditve Prekmurskega tedna
V Murski Soboti je bila danes dopoldne otvorjena mamiestaciiska prireditev Slovenske Krajine ob 29 letnici priključitve k Jugoslaviji — Prekmurski teden. Zbo-dovanje delegatov trgovskih združenj bo popoldne po prihodu popoldanskega vlaka ob 15. v dvorani Grajskega kina, zvečer pa družabni večer v gostilniškem paviljonu na razstavišču. Pred družabnim večerom bo sokolska akademija na grajskem dvorišču.
Jutri bo menda Murska Sobota doživela rekorden obisk. Posebni vlak bo pripeljal Sokole mariborske in celjske župe. Za udeležence v krojih je dovoljena če-trtinska voznina z uporabo legitimacije K-14 in sokolske legitimacije. Po sokol-skem obhodu po mestu ob pol 12. bo popoldne na stadionu SK Mure velik telovadni nastop ob 15., tako da bodo obiskovalci z ljutomerske strani in iz Hodoša lahko še s popoldanskim vlakom prišli na nastop.
Olimpijska vožnja Touring kluba obeta biti prava manifestacija, avtomobilizma v Prekmurju. Dva dni trajajoči dež je dodobra zmil ceste, ki bodo jutri še brez prahu. To bo še povečalo privlačnost za tak izlet po klasičnih tleh naše Prlekije in Prekmurja. Avtomobilisti bodo pač morali v Radencih kreniti po cesti proti Verze j u in s te strani pri voziti v Mursko Soboto, ker brod pri Petanjcih ne bo mogel prepeljati več ko 20 avtomobilov v eni uri, pač pa bodo izletniki v avtobusih lahko prevozili Muro in prišli skozi tišino v prestolnico Prekmurja.
Za kolesarje je bil program nekoliko spremenjen. Brod  na  Muri  je razdelil
dirko za pokal Prekmurskega tedna na progi Maribor - Murska Sobota v dve etapi. Prvi cilj bo pred Strnišovo gostilno v Radencih, kjer se bodo kolesarji oddahnili, nato pa prepeljali z brodom onstran reke, kjer bo čez pičlo uro start za zadnjo etapo, ki pa ne bo vodila čez Tišino, ampak čez Gederovce na Kup-šince. Ta pot je lepša in bolj primerna za cilj. ki je določen pred trgovino Štiva n. ker bodo kolsearji lahko v polnem spurtu privozili na cilj, medtem ko bi po tišinski cesti morali na cilju pasirati mesto v dveh ostrih ovinkih.
V torek ob 21. bodo združeni igralci Sokolskega in Prosvetnega odra vprizo-rili v režiji prof. Jožeta Potokarja Zupančičevo »Veroniko Deseniško*. Po vestnih pripravah sodeč, bo vprizoritev na višku. Grajsko dvorišče je za zgodovinsko igro kakor nalašč pripravno, prostor pa nudi režiserju možnost za dosego največjih efektov. Na dvorišču bodo lahko postavili nad 300 sedežev, od katerih jih je že več ko tretjina vnaprej prodanih. Zanimanje za to predstavo je izredno veliko po vsej okolici, ki ji je sedaj zaradi zveze z nočnim vlakom omogočen poset večernih predstav. Iz Ljutomeri pride baje kar cel vagon vnetih ljubiteljev slovenske Talije, da slišijo odmevati na starem grajskem dvorišču izklesane verze mojstra slovenske besede Otona Zupančiča. Iz Gornje Radgone pride spet poln avtobus gostov, kakor zadnjič pri koncertu Akademskega pevskega zbora.
V četrtek zvečer pa bo v dvorani Sokolskega doma gostovanje ljubljanske drame, ki bo vprizorila Sominovo dramo »Atentat« z Levarjem in go Danilovo v glavni vlogi. Ni treba posebej poudariti, da je kljub številnim prireditvam, ki bodo za časa Prekmurskega tedna v Murski Soboti, zanimanje za to gostovanje ogromno. 2e lani je bilo gostovanje ljubljanske drame deležno največje pozornosti, ki bo letos še v večji meri izpričala, kako dobrodošla in potrebna so taka gostovanja v srcu Prekmurja.
Ob otvoritvi Prekmurskega tedna navdaja vso našo javnost iskrena želja, da bi velika gospodarska in kulturna prireditev še bolj približala Prekmurje ostalemu delu Slovenije in dala njegovemu gospodarskemu in kulturnemu hotenju še večjo vzpodbudo za vsesplošni podvig in napredek!
Najpopularnejši A. DUMASOV roman iz dobe pustolovščin, intrig in romantike! Trojica mladih in junaških kavalirjev, ki niso poznali ne zaprek ne ovir pri svojih doživljajih.
Razkošna inscenacija! Sijajen film!
KINO UNION — TELEFON Z2-21
SENZACIJA LJUBLJANE!
TRIJE MUŠKETIRJI
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri ob 15., 17. 19. in 21. uri Ta film je žel po vsem svetu rekorden uspeh!
Bloke vabijo
Jadralni tečaji od junija do septembra
Jadralno letalstvo ah smjl sport je v naši državi še zelo mlad, vendar pa zelo aktualen sport.
Uspehi, ki jih je jadralstvo pri nas doseglo v zadnjih letih, so zelo številni in visoke vrednosti. Dan za dnem postavljajo naši hrabri jadralci nove državne rekorde, ki se vedno bolj bližajo svetovnim. To nam kaže, kako se naša mlada generacija zanima za letalstvo, kako ga ljubi in skrbi za njegov napredek in razvoj.
Mnoge jadralne šole, med katerimi so skoraj vodilne naše Bloke, izuče na leto okrog" 100 jadramih pilotov, ki se požrtvovalno trudijo, da bi doprinesli svoj delež za napredek našega mladega jadral-stva. Vse proste ure so preživeli v svojih delavnicah, da so si z lastnimi rokami zgradiE. brezmotorna letala, potrebna za šolanje, samo da bi s tem pomagali tej mladi in napredni športni panogi.
Kakor v drugih državah, se tudi jtrgo-slovensk emu jadralnemu sporrtp odpirajo vodno nove možnosti napredka. Odkrivajo se razne nove metode in praktična spoznanja, ki so važna za Jadralstvo.
Šolanje se bo vršilo v 10 dnevnih tečajih do septembra meseca, ko bo sezona pri kraju.
Letos bo v šoli prostora za 56 tečajni, kov, ki bodo stanovali v lastni zgradbi. Dobila bo tudi elektriko in vodovod, tako da bodo tečajniki imeli ves komfort, kakršnega imajo doma v mestu.
Za stanovanje, izdatno in dobro hrano ter za vse režijske stroške znaša prispevek vsakega jadralca komaj 100 din na teden. S tem je dana možnost, da se vsakdo lahko prijavi v to koristno in zdravo jadralno šolo.
K Šolanju se 'pripuste srednješolci, ki so prekoračili 16. leto in vsi, ki imajo namen služiti kadrski rok pri vojaškem letalstvu. Vsak udeležnik mora   biti član
jugoslovenskega aerokluba >Naša krila« (dijaki pa pomladka aerokluba!) in po ravnati članarino za letošnje leto (samo 26 din!).
Takse za posamezne izpite so: za >A« in »B« izpit 10 din, za »C« izpit 15 din in za > sport ni C« izpit 125 din, (Vtem so všteti kolki, nravstveno spričevalo.) Priložiti je treba še 3 fotografije 6 krat 9 cm m dve 4 krat 4 cm za pilotske diplome.
»C« piloti uživajo razne ugodnosti pri vstopu v vojaške službo, če so sprejeti v vojaško letalstvo. Njihov vstop je odvisen predvsem od zdravstvenih sposobnosti.
Pri vstopu v jadramo šolo se mora vsak tečajnik strogo podvreči šolski disciplini in pravilom.
Informacije daje vsak dan od 3. do 6-pisarna. Aerokluba, Ljubljana, Gledališka ulica 10.
Interesenti, pohitite z vpisom v šolo na Blokah, ki je že pripravljena in vas vabi.
—*—s-
Cilji podmladka Aerokluba
V zadnjem času se po vseh gimnazijah v naši državi ustanavljajo podmladki Aerokluba z namenom, da ste poveča med mladino ljubezen do letalstva.
Podmladek Aerokluba je važna ustanova, ki zahteva požrtvovalnega dela in velike samostojnosti, ki jo morajo pokazati člani v raznih modelskih tečajih, jadralnih sekcijah in po aerodromih.
Podmladek je že v mnogih gimnazijah ustanovil svoje modelske tečaje, kjer imajo priliko mladi bodoči letalci, da se nauče izdelovati leteče jadralne in motorne j modele. Pri tem lahko delajo modele po tujih načrtih, pa tudi po svojih, ki »0' jih je namnožilo v obilno zbirko. Mnogi izmed teh domačih modelov so dosegli zavidljive uspehe, z njimi so bili doseženi rekordi, ki niso dosti slabši od mednarod nih in svetovnih modelarskih rekordov.
Modelske sekcije imajo dolžnost, da pod vodstvom izkušenih modelskih učiteljev izučijo Čim večje število dobrih modelarjev. Ni njihov glavni cilj, da izvežbajo ali izpopolnijo modelarje, ki so že sami doma gradili modele, pač pa, da izučijo čim večje število takih članov, ki eo v tem delu popolni laiki. Za tako delo je potrebno več
kaj jc pridobil v tečaju v teoretičnem in v praktičnem pogledu. Po tem se da sklepati, ali je bilo vodstvo tečaja dobro, oziroma ali je tečajnik pri svojem delu posvečal pažnjo vsemu, kar je za uspeh potrebno.
Namen modelarskih tečajev ni samo iz-vežbanje v izdelovanju letalskih miniaturnih modelov, pač pa so obenem prehodna šola za delo v jadralnih skupinah, kjer se zahteva od posameznika vsa zmožnost in
Hangar na Blokah
Z jadralnim letalstvom sta tesno združena tovarištvo in nesebičnost mod jadralci, kar dela jadralno letalstvo toliko lepše od vseh ostalih športnih panog. Glavni pogoj je pač skupnost, kajti jadralec sam brez svojih tovarišev se ne more dvigniti v zračne višave in piav tedaj se potreba po prijateljstvu in kolegijalnosti najostreje pokaže.
Poleg vsega tega Je to eport, ki je naj- j *;   v. ~. ' .~- -—~ -™ j*- j~»i—< bolj zdrav, saj se jadralci krepijo dušev-     Kis £T v mo^eIs,5lh. učiteljev in so
no in telesno, kar je pri dtrugih športnih      * ' panogah več aH manj ločeno.
Pa si torej oglejtmo, kako je z našim jadralnim središčem na Blokah!
Gotovo so Bloke vsakomur že znane, saj moremo vsaik dan čitati v našem časopisju o njih Zato mislim, da ni potrebno, da jih tukaj še enkrat opišem Omenim naj samo to, da so Bloke že pripravljene za novo jadralno sezono, ki bo trajala nepretrgano od junija do septembra meseca.
Redno jadralno šolanje se bo pričelo že 18, odnosno 19. junija t- L Pouk bodo va. dih sami v Vršcu diplomirani jadralni učitelji. Tako bo mogoče začetnikom — jadralcem praktično in teoretično razložiti vse skrivnosti jadralnega letalstva, o katerih najbrže v prejšnjih letih niso imeli mnogo pojma.
Za šolanje imajo Bloke na razpolago poleg starega letečega materiala še cea. 10 popolnoma novih jadralnih letal, med katerimi se odlikujejo letala poljske kon->Salamandra« po svoji izredni pilotiranja in po svoji razmeroma
bili že ustanovljeni posebni tečaji za učiteljske izpite. Ti izpiti se delajo v Beogradu pri letalskem poveljstvu.
Kakor v drugih banovinah obstojajo tudi v naši banovini že na več gimnazijah podmladki Aerokluba, ki imajo že svoje modelske sekcije. Tu se izobražujejo učenci-modelarji. Imajo priliko, da poceni zgradijo modele, ki jim dajejo pobudo in veselje do pridnega dela v svojih delavnicah.
Člani, ki pokažejo velike zmožnosti pri delu, imajo priliko, da jih pokažejo tudi pri sestavljanju novih modelov po lastnih konstruk« Tu  vsakdo    lahko pokaže.
izvežbanost za dela, potrebna pri sestavi in gradnji jadralnega letala. Kdor je pokazal toliko zmožnosti in samostojnosti, da se mu lahko zaupa preciznejše delo, je seveda že sprejet v višjo kasto pod m ladkar-jev, med jadralce. Užitek je velik, če se dvigneš z letalom brez motorja, mnogo večji in nepozabne j ši pa je, če pri tem veš, da je to letalo delo lastnih rok. Človek se na svojem počuti pač mnogo bolj sigurnega in svobodnega.
Podmladek Aerokluba prireja v zabavo svojim članom večkrat modelarske tekme, na katerih se mladi tekmovalci z vnemo in z vsemi silami borijo za prva mesta.
Podmladek nudi svojim članom dovolj prilike, da se izvežbajo v vsakem pogledu. Delo podmladkov pa ni koristno samo zanj, temveč še posebno za državo. Zanimivo je, da so sploh najboljši letalci odnosno letalski inženirji le tisti, ki so se že v rani mladosti bavili z modeli letal, ki jim niso bila le v zabavo, pač pa predmet, ki jim da misliti, ob katerem se da marsikaj naučiti in spoznati.
Tudi državna oblast, ki sc zaveda, kako važno vlogo igrajo v današnji dobi mode-
larji ali bodoči letalski strokovnjaki, si močno prizadeva, da bi njihovo delo postalo čim bolj plodno.
Mnogi krediti omogočajo, da se delo mladih strokovnjakov olajša in da možnost za dober napredek.
Marsikdo seveda še vedno presoja to stvar nekako 9 strahom, mnogi pa. ki se zanjo sicer zanimajo, zaradi raznih okoliščin zopet ne pridejo do tega, da bi sc aktivno udejstvovali v letalskih vrstah.
Kljub temu se množe mladi delavci na letalskem polju, ki bodo nekoč stopili ramo ob tami s svojimi starejšimi tovariši na branik našega jugoslo\en&kega neba.   J. C.
Pred odkritjem kraljevega spomenika
v Trbovljah
Trbovlje, 17. junija
Priprave za odkritje kraljevega spomenika in proslavo 30-letnice trboveljskega Sokola so končane. Rudarske Trbovlje so se za to veliko nacionalno in patriotično slavje odele v praznično obleko. Gostje, zlasti pa naša junaška narodna vojska, ki bo korakala jutri po trboveljskih cestah, bodo videli, da bijejo v rudarskih Trbovljah patriotska srca v ljubezni in vdanosti do kraljevskega doma in državne misli.
S posebnim razglasom vabi trboveljsko županstvo vse hišne posestnike, da za to slovesno priliko izobesijo na svojih hišah in poslopjih državne zastave. — Mnogi se pripravljajo, zlasti prebivalci ob cesti, po kateri bo korakala povorka s kolodvora k spomeniku, da pozdravi našo junaško vojsko s cvetjem.
Proslava 30-letnice trboveljskega Sokola se bo pričela drevi z otvoritvijo sokolske razstave v sokolskem domu, kjer bo nazorno prikazano vse delo, žrtve, razvoj in napredek sokolstva v trboveljski dolini. Ob nastopu mraka se bo poklonilo sokol-stvo vsem mrtvim bratom, ki počivajo na trboveljskem pokopališču, posebej še prvemu starešini trboveljskega Sokola br. Po-čivavšku Antonu. S pokopališča bodo krenili Sokoli nazaj v Loke, kjer bodo priredili s sokolsko godbo podoknico največjemu svojemu dobrotniku br. Dežmanu, trgovcu v Trbovljah.
Jutri zjutraj bo že pred 7. zbor sokolstva pred sokolskim domom, kjer se pridružijo zastopstva drugih organizacij, društev in korporacij, ki bodo ob 7. odkorakale na postajo k sprejemu gostov, ki pridejo iz celjske smeri ob 8. in ljubljanske ob 9. Sprejem na postaji bo posebno slovesen ob prihodu kraljevega zastopnika g. podpolkovnika štefanoviča. S postaje bo krenila povorka po trboveljski dolini med
sviranjem 4 ali 5 £odb, med njimi godhe dravske divizijske oblasti k spomeniku, kamor bo prispela ob 10.30. Pri restavraciji se povorki pridružijo vsa ona društva, zastopstva in ostalo občinstvo, ki ne bodo šli k sprejemu na postajo.
č?im bo dospela povorka k spomeniku, bo na banovinski cesti Trbovlje—kolodvor ves osebni in vozovni promet do zaključka svečanosti zaprt. Avtobusi, ki opravljajo promet na tej cesti, so uredili svoj vozni red tako. da bo treba potnikom, ki potujejo k opoldanskemu vlaku, pri sokolskem clomu prestopiti.
Vso slavnost odkritja spomenika kralju Aleksandru bo prenašala ljubljanska radio postaja in bi bilo prav, da bi ponekod namestili tudi zvočnike, ker je nemogoče, da bi vse množice mogle zaradi omejenega prostora pred sokolskim domom, poslušati in slediti vsem slovesnostim.
Doslej je prijavljenih že nad 40 vencev, ki jih bodo razna društva položila ob vznožje kraljevega spomenika, prihajajo pa še vedno nove prijave in če prištejemo še vence, ki jih bodo prinesle razne organizacije od zunaj In tudi posamezniki, lahko računamo, da bo položenih v nedeljo k spomeniku velikega kralja-heroja-mučenika daleč nad 50 vencev.
Jutri zvečer v mraku bodo vsi trboveljski športni klubi v štafeti prenesli ogenj od spominske plošče, ki je bila v spomin na tragično smrt kralja-mučenika 1. 1935 vzidana v stopnice pred župno cerkvijo v Trbovljah, k novemu kraljevemu spomeniku pred sokolskim domom, kjer bo prižgana žara, ki bo od tistega časa gorela pred spomenikom.
Bržkone bo tudi vreme jutri prirediteljem in vsem množicam udeležencev naklonjeno.
Oglejte si dobitke loterije rejcev malih živali v ljubljanskih izložbah
čemu gasilski kongres?
Po Sloveniji vabijo veliki letaki vse gasilce ter njihove prijatelje na kongres v dneh od 13. do 15. avgusta v Ljubljano. Naše gasilstvo je izšlo iz naroda samega. Priklicala ga je v življenje potreba, ki jo je narod sam najbolj občutil. Za to bi se sploh ne moglo vzdrževati, ker je glede podpor navezano skoraj izključno na dobro voljo slovenskega ljudstva, ki čuti veliko potrebo po gasilski organizaciji, po ljudeh, ki so vedno in ob vsaki priliki pripravljeni priskočiti na pomoč svojemu bližnjemu.
če pa je gasilstvo doseglo med našim ljudstvom že take moralne uspehe, čemu nove žrtve z velikim kongresom? Nekateri vidijo v kongresu zgolj neke vrste parado, ki nima nobene zveze s strogo tehničnim delom modernega gasilstva, toda niti najmodernejša tehnična oprema katerekoli armade ne more pripomoči do zmage, če niso vsi njeni člani izvežbani bodisi v še tako na videz brezpomembnih stvareh. Človek upravlja vse mogoče stroje, ki jih je izumila današnja tehnika, in zasluga njegovega duha je. Če more izume tehnike uporabljati v taki meri, da postane gospodar nad elementi narave, s katerimi je že na veke v boju. To pa more doseči le človek, ki je prepojen z duhom discipline, samozataje van j a ter ljubezni do bližnjega. Vse to naj dokaže kongres! Nepregledne množice gasilcev nam bodo pokazale disciplino članstva, obenem pa tudi duha samozatajevanja in ljubezen do bližnjega. V danih razmerah ne more biti lepše in za narod primernejše prilike, da se pokaže moč organizacije kakor z nastopom, kakršnega bomo videli za kongresne dni v Ljubljani.
Naše gasilstvo bi pač lahko bolj učinkovito pokazalo svojo tehnično opremo ter moč svoje organizacije pri kakem ogromnem požaru ali drugi nesreči, vendar pa nihče ne bo želel niti. privoščil nasrnu narodu, da bi se šele ob taki priliki uveljavljalo. Kljub temu smo lahko brez skrbi, da bo kot odločna armada z največjim požrtvovan jem stopilo v bran vsem elementom narave, ki grozijo na-
rodu, iz katerega je izšlo in ki ga je tudi s svojimi žrtvami opremilo tako. da lahko služi za zgled vsej državi.
Močna volja, duh discipline ter požrtvo-vanja in ljubezen do bližnjega, vse to se bo jasno in na lep in učinkovit način prikazalo vsem, ki bodo prisostvovali prireditvam ob kongresnih dneh, da ne bo
med njimi  ostal nihče, ki bi  še dvomil o  visokem  poslanstvu  gasilske organizacije med našim narodom bodisi v moralnem bodosi v gmotnem pogledu. Zato je ta kongres potreben,        B. I.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V mm — Telefon 41-79.
Film po nesmrtnem romanu ruskega klasika Leva Tolstoja!
Živi mrtvec
V gl. vlogah: Vlctor France n, Gaby Morlay
Predstave : danes ob U9. uri, le ▼ slučaju slabega vremena — ob lepem vremenu bo telovadni nastop Sokola! Jutri ob 5, 7. ta 9, vi, v ponedeljek ob %9. url.
Prihodnji spored:
Gostilna »Triglav«
100 (pri novi remhd)
Lepi |M «mi'fij«ril prostori. Cen j. gostoti izborno kuhinjo, rasne speeiahtete a oju, pečene m ewte pttnauue. Prvovrstna dalmatinska tn domača vina.
Cene selo nlskel
•
i
Stran 4
»SLOVfcNblU NAROD«,   eobota, 17. Junija 1939.
Stev.  ) 36
OBIŠČITE
POSTOJNSKO JAMO
PRI TRSTU IN OPATIJI (ITALIJA)
ODPRTA VSE LETO
Pojasnila :  ENIT, Beograd, Terazije 16, in pri vseh uradih »PUTNIKA«.
DNEVNE VESTI
— Prekmurska številka »Trgovskega lista«. Današnja izdaja »Trgovskega lista je posvečena Prekmurju in je izšla v zelo razširjenem obsegu. Objavlja izredno zanimive članke o gospodarskem življenju ter razvoju Prekmurja, pa tudi zanimive spomine izza osvobodilnih bojev za ta lep predel slovenske zemlje. Nekaj člankov so prispevali tudi znani strokovnjaki tako na pr. piše univ. prof. dr. Štele o umetnosti v Prekmurju, znani publicist Vilko Novak, sam Prekmurec, pise o na. rodnih imenih v Slovenski krajini in zanimiv je tudi članek Antona Vratuše o razvoju prekmurske književnosti do Iva. nocija ter o prekmurski besedi v 20. stoletju. O stanju kmetijstva v Prekmurju je napisal lep pregleden članek inž. Pet. kovšek, o gozdnem gospodarstvu ing. Zu-panič, o razvoju trgovine v Prekmurju predsednik Združenja trgovcev v Murski Soboti Fran Čeh o sezonskem delu v Prek. murju vodja ekspoziture Borze dela v Murski Soboti Fran Kerec in pripombe k so. cialni strukturi  Prekmurja R. Cačinovič.
— Ljubljanska opera v Trstu. Ansambel ljubljanske opere, pomnožen s člani drugih jugoslovenskih gledaliških odrov, bo gostoval v Trstu v gledališču »Politeama Rosetti« 20., 21. in 22. t. m. Na sporedu bodo Musorgskega :>Boris Godunov« in Smetane »Prodana nevesta«. Dirigiral bo ravnatelj ljubljanske opere Mirko Polič.
_ CM  podružnice  nujno  prosimo, naj
naznanijo dražbi delegate, ki se bodo udeležili velike skupščine dne 2. julija v Ljutomeru. Prav tako je sporočiti do 20. tm. seznam onih, ki žele obod in prenočišče. Za obed (po 12 din) je nakazati CMD do 20 t. m., ker mora dmžba naročene obede naprej plačati.
_ Sklepi  kmetijskih  zbornic.    V Beo.
gradu je bila konferenca kmetijskih zbornic iz vse države in so sprejeli na nji zelo važne sklepe. Včeraj je bila konferenca končana in sprejeta je bila resolucija, ki zahteva predvsem izdelavo državnega načrta za kmetijstvo. Po tem načrtu bi organizirali vse kmetijske panoge, ki so podlaga vsega gospodarskega življenja v naši državi. Zato bi bilo treba v ta na. črt vključiti načrt o industrijalizaciji naše države. V resoluciji tudi navajajo, da so sklenili ustanoviti zvezo kmetijskih zbornic s sedežem v Beogradu. Ustanovni občni zbor bo 16. avgusta.
— Za poglobitev gospodarskih zvez med Jugoslavijo in Francijo. V Parizu se je osnoval »Bureau d'Etudes economiques franco-vcugoslaves«, čigar delo je namenjeno poglobitvi gospodarskih stikov med Francijo in Jugoslavijo. Omenjeni zavod ima svojega zastopnika tudi v Beogradu, čigar naslov je: M. P. Pečinovič, Beograd, Terazije št. 16. Tako zavod kakor tudi njegov zastopnik v Beogradu sta našim uvoznikom in izvoznikom z vsemi potrebnimi informacijami brezplačno na razpolago. Naslov biroja je: Pariš — 1, rue Volney (2eme). Opozarjamo vse interesente, ki iščejo gospodarske stike s Francijo, ali želijo kakršnokoli informacijo glede izvoza v Francijo, naj se obrnejo ali neposredno na omenjeni biro ali pa na njegovega zastopnika Pečinoviča v Beogradu.
_ Trgovinska pogajanja s Poljsko. Po
prvotnih vesteh bi naj bila trgovinska pogajanja naše države s Poljsko v Varšavi, zdaj je pa določeno, da bodo v Beogradu. Datum pogajanj še ni določen.
_ Izvoz vina iz Slovenije. V prvih štirih mesecih Setos je bilo izvoženega iz Slovenije v Inozemstvo 401.310 1 vina. Vse to vino je prevzela Nemčija. Maja je pa bilo izvoženega na Češko 20,122 litrov vina na Nizozemko 891, v Nemčijo pa 526.5S5 litrov, predvsem iz mariborskega, ptujskega in ljutomerskega okrožja.
_ Pošiljanje češkega denarja v Nemčijo ni dovoljeno brez dovoljenja. V bodoče ni dovoljeno pošiljati češkega denarja brez dovoljenja v Nemčijo, razen če je po: lan na naslov enega izmed kreditnih nemških zavodov z nalogo, da se kreditira na blokiranem računu v korist kakega ino-zemca. Pošiljatelji češkega denarja iz inozemstva v Nemčijo naj v bodoče vselej prilože pošiljki ustrezajoče prošnje.
_ poijsKe delavce nabirajo pri nas za
Francijo. V Osijek je prispel zastopnik franceskih veleposestnikov v spremstvu uradnika ministrstva socialne poLtike iz Beograda, da najame okrog 200 delavcev za poljska dela na francoskih velepose-t-vih v okolici Strasbourga. Delavce najema predvsem za obdelovanje sladkorne pese. Delavci bodo imeli brezplačno voz-nino od naše meje do službenega mesta v Franciji.
— železniška nesreča v SiavonSKem Brodu. Včeraj zjutraj se je pripetila na železniški postaji v Brodu huda prometna nesreča, ki je zahtevala življenje 331etne Bosiljke Miletič, soproge kapetana Mile-tiča ki je bil nekaj časa v službi v Mojstrani. Kapetan Miletič je bil premeščen v šabac in z ženo ter tremi otroki je včeraj potoval na novo službeno mesto. V Slavo-skem Brodu je njegova žena izstopila iz brzovlaka, da kupi pecivo in liste. Ker vlak stoji le malo časa, se je pri nakupu preveč zamudila. Vlak se je že premaknil in ko je gospa hotela skočiti na stopnice, jo je spodneslo. da jo je do .smrti kolesa tako nesrečno, da jo je do smrti razmera rilo.
_ Graditev proge fl^ča*- Banjaluka, Delo na transverzalni progi Cačak—Banjaluka dobro napreduje. Zdaj je razpisana licitacija za 11. odsek proge v dolžini okrog 6.5 km. Licitacija bo 13- julija, Proračunska vsota znaša 19,051.020 din.
— Umetniki in dijaki ne morejo potovati v inozemstvo na turneje brez odobrenja ministrstva presvete. Doslej so razna, društva prirejala ekskurzije v inozemstvo, bodisi zaradi kulturnih prireditev in gospodinj ali zaradi samih ekskurzij brez dovoljenja ministrstva pro-vete. Zdaj pa ministrstvo opozarja, da je potrebno vsem organizacijam in združenjem dovoljenje ministra presvete za potovanje v inozemstvo. Prošnje za potovanje morajo zato
iti ob pravem času v ministrstvu in
ako namerava potovati večja skupina, mora biti pr.ložen natančen cpisek vseh udeležencev. Prošnje dijaških organizacij za potovanje dijakov v inozemstvo morajo biti predloženo ministrstvu po pristojni šol s ki oblasti, n. pr. za akademike po dekanatu ali rektoratu.
— Eno in pol dnevni bdet v Trst in Koper priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani dne 1. in 2. julija. Zelo zanimiv in izpremenjen spored je na razpolago v vseh biljetarnah PUTNIK-a, kjer se do 24. junija izročajo tudi prijave.
— Izlet na konjske dirke v št. Jernej na Dolenjskem, ki bodo 29. junija, priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani. Prijave in sporedi v vseh biljetarnah PUTNIK-a.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo in nekoliko hladneje vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Visu, Splitu, Kumboru, Rabu in Dubrovniku. Najvišja temperatura je bila v Beogradu 22, v Mariboru 21, v Zagrebu in Splitu 21, v Ljubljani 20.7, v Dubrovniku, Rabu in Kumboru 20, v Sarajevu 19, na Visu 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759, temperatura je znašala 11.8.
Proti sončarici uporabljajte Tscham-ba Fii. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorie, Ljubljana, Prešernova 5.
Poziv narodnemu delavstvu
Jutri bodo v nekaterih krajih Slovenije sokolske in druge nacionalne prireditve, katerih naj se brezpogojno udeležijo vsi tovariši, ki so člani Narodne strokovne zveze, ter tudi ostalo napredno delavstvo. Narodno delavstvo naj pri teh prireditvah pokaže, da je složno ter da je voljno in pripravljeno v vsakem trenutku braniti svoje in narodne pravice. Te manifestacije naj bodo izraz narodnega in delavskega hotenja ter skupnega sodelovanja vsega naprednega življa v Sloveniji. Narodno delavstvo pa mora pri teh prilikah tudi pokazati, da je pripravljeno sodelovati pri vseh naprednih akcijah in se čim bolj udinjati v vrstah sokolstva. Zato želi Narodna strokovna zveza, da se članstvo brezpogojno udeleži sokolskih prireditev, ki bodo jutri in sicer kranjskega župnega zleta na Bledu, mariborskega župnega zleta v Murski Soboti ter drugih sokolskih prireditev. Naše rudarsko delavstvo pa naj se korporativno udeleži velikega narodnega slavja v Trbovljah ob odkritju spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. v Trbovljah.
Iz LJubljane
—lj Na Belokranjski festival, ki bo jutri v Črnomlju, vozi posebni vlak PUTNIK-a, ki odhaja iz Ljubljane ob 5. zjutraj. Železniška direkcija je z vso uvidevnostjo odredila, da bo jutri izjemoma vozil do Črnomlja tudi vlak št. 9213, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.05. Za oba vlaka velja četrtinska vožnja, in sicer z posebno legitimacijo društva »Bela Krajina«, ki se dobi pri Putniku. Vožnja s kosilom in vstopnino na festival stane samo 45 din, prijave pa se sprejema pri Putniku do danes zvečer.
—lj Bela zastava z rdečim Križem bo zaplapolala jutri na stolpu ljubljanskega gradu. Pod zastavo RK se zbirajo milijoni požrtvovalnih samarjanov, ki izvršujejo poslanstvo božje, prinašajoč tolažbo trpečemu človeštvu. Pod to zastavo bodo pobi. tele jutri na grad množice, ki nosijo v svojem srcu čut ljubezni do bližnjega in hočejo pomagati pri človekoljubnem delu. Zato bo pa valovalo jutri po vsej Grajski planoti resnično neskaljeno veselje Vstopnina samo 2 din, otroci in vojaki prosti, cene jestvinam in pijači zmerne.
—lj Rezervni in upokojeni častniki ter vojaški uradniki, ki prebivajo stalno v Ljubljani, se pozivajo, naj zaradi odreje. ne kontrole bivališč vsaj do 24. t. m. javijo z dopisnico mestnemu vojaškemu uradu v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7, priimek (očetovo ime) in ime, vojaški čin, rojstno leto, poklic, stanovanje in more. bitno telefonsko številko.
—lj Ali ste že član društva Rdečega križa? Ali veste, da se to društvo že v miru pripravlja, da bi ob vojni katastrofi bilo v pomoč naši narodni vojski? Pristopite k društvu vsaj kot član (24 din redna članarina, 6 din podporna), če ne morete sodelovati na drug način. Na vsak način pa pokažite društvu svojo naklonjenost in obiščite jutri kresno veselico na Ljubljanskem gradu. Od 15. do 23. bo koncert, kres, ples, srečolov itd. hi velika promenada. Vstopnina 2 din, otroci in vojaki prosti. Cene jestvinam in pijači prav zmerne. Torej na svidenje na Gradu vsi Ljubljančani in deželani, ki se hočete razveseliti!
—lj Prihodnji koncert pevskega zbora Glasbene Matice bo naslednjo nedeljo 25. t. m. v Št. Vidu nad Ljubljano. Nastopil bo celotni zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča ter bo zapel vrsto naših najlepših mešanih zborov, pa tudi narodnih pesmi. Začetek bo ob 20. Sent-vidčane in okoličane, pa tudi ljubljanske izletnike opozarjamo na ta koncert. Prodaja vstopnic v trafiki pri Kautmanu. Koncert bo v veliki dvorani Prosvetnega doma.
_lj prepovedano kopanje. Mestni fizi_
kat že nekaj let opozarja na nevarnost kopanja v Ljubljanici, Gruberjevem kanalu. Malem grabnu in Gradaščici, kjer je voda izpostavljena okužen ju po odpadkih in kanalski vsebini, prav tako pa tudi tam, kjer kopalci delajo škodo na obrežnih napravah, naposled pa tudi tam, kjer je kopanje nevarno zaradi deroče vode in strmih, nepri-stopnih bregov. Da kopalce opozori na prepoved in na nevarnost, je mestno poglavarstvo namestilo svarilne table na naslednjih krajih: na Spici, ob spomeniku prt
Z velikim zadovoljstvom in vzhičenjem so odhajali gledalci od včerajšnje premiere francoskega velefilma
Donski kozaki
(LA BRIGADE SAUVAGE)
KNEZ LUKA TR U BEČKOJ prvič v ftlmu. — Sodelujejo:
Vera Korene — Charles Vanel — Roger Duchesne Na vsak način si morate ogledati ta prekrasni film!
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri
KINO MATICA - TEL. 21-24
Karlovškem mostu, na Prulah pri Franzlu, pri prulskem mostu, na Opekarski cesti pri mostu čez Mali graben ob gostilni »pri Koscu€, ob Malem grabnu nasproti kolonije Sibirije, ob Dobrilovi ulici pri mostu čez Gradaščico, v Koleziji ob Mencingerjevi ulici in na drugi strani Gradaščice ob Gunduličevi ulici. Policija bo strogo nadzorovala te in tudi druge prostore, kjer je kopanje prepovedano zaradi nevarnosti in kjer kopalci delajo škodo. Policijski organi bodo napravili red in grešniki bodo tudi ostro kaznovani. Posebno pa opozarjamo starše, naj mladini ne dovoljujejo kopania v Udmatu in Mostah, kjer je Ljubljanica polna nesnage iz mestnih kanalov. Enako je na tej strani Ljubljane tudi z vodo v Gruberjevem kanalu, ki je poleg tega po vsej svoji dolžini za krpanje tudi skrajno nevaren zaradi strmih bregov in deroče vode.
—lj Idrijski krožek. Zaradi skrajno neugodnega vremena smo prisiljeni preložiti letošnjo tradicionalno proslavo sv. Ahacija na prvo nedeljo meseca julija. Prireditev bo na »Zemlji«, program in ostale podrobnosti bomo sporočili pravočasno. V primeru slabega vremena bo pri_ reditev drugo nedeljo 9. julija.
—lj 500 kg premoga bo imel srečolov Rdečega križa in mnogo drugih lepih do_ bitkov. Pridite v nedeljo 18. t. m. na Grad in poskusite srečo!
—lj »Trije mušketirji« v fUmu. Kino Union, ki ima ta film od danes naprej na sporedu, je s >Tremi mušketirji« nedvomno ustregel najširšim krogom občinstva. Kdo izmed nas ni čital z velikim zanimanjem najpopularnejšega romana svetovne literature, Dum asovih »Treh mušketirjev?« To knjižno delo pozna mladina in odrasli ljudje in nedvomno bo film, ki je napravljen točno po romanu in izdelan z največjim razkošjem in s točno zgodovinsko inscenacijo tedanje dobe, zanimal najširše kroge ljudi. Američani, ki so izdelali ta film z ogromnimi denarnimi žrtvami, so s filmom dosegli velik uspeh in nedvomno bo tudi Ljubljana pokazala zanj naj. večje zanimanje. (—)
—lj Po deževnih dnevih, ko smo sedeli v zakajenih kavarnah in gostilnah, se bo vsem prav prilegel izlet v Belo Krajino, in sicer v Črnomelj na belokranjski festival, ki bo jutri. Iz Ljubljane vozita v Črnomelj dva vlaka: posebni ob 5.00 in redni ob 8.05. Za oba velja četrtinska vožnja, ki pa je zanjo potrebna posebna izkaznica društva »Bela Krajina«. Cena izleta z vožnjo, kosilom in vstopnino na festival je samo 45 din. Prijave do dre vi pri Putniku.
—lj Kdor se zanima za igranje na org.
lah, ga opozarjamo na nocojšnjo produk. cijo gojencev drž. konservatorija, ki bo v Hubadovi dvorani ob 18.15. Obenem opozarjamo na naslednje zadnje produkcije v letošnjem letu in sicer 20., 22. in 26. t. m. ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani in na komorno produkcijo 21. t. m. ob 18.15 v mali filharmonični dvorani.
— Pravoslavno cerkveno pevsko društvo v Ljubljani bo imelo drevi ob 20. v prostorih glasbene šole »Sloge« v Praža. kovi ulici 19 redni občni zbor z običajnim dnevnim redom, na kar ponovno opozarjamo članstvo. Uprava.
—lj Po 5 din so srečke loterije rejcev malih živali. Dobitkov je 400 v vrednosti 80.000 din, med njimi 4 motorna kolesa, 15 koles, spalnica, kuhinja, harmonika, radioaparat, gramofon, fotoaparat, zaboj sladkorja, vreča moke, 1 voz drv, 1 tona premoga itd. itd. Dobitke si oglejte v izložbah, srečke kupite v trafikah, 2. julija pa vsi na žrebanje.
—lj Tlakovanje VVolfove ulice. Zaradi tlakovanja VVolfove ulice z novimi granitnimi kockami bo cesta zaprta za ves promet od ponedeljka približno 14 dni.
—lj Tatvine v mestu. Trgovka Milka Junčeva na Tvrševi cesti 36 je prijavila, da ji je bilo ukradenih iz trgovine 1300 dinarjev. — Na Vodovodni ce=ti je nekdo ukradel iz avtomobila Viktorja Janeži-ča rjav kovčeg, v katerem je bilo nekaj moškega perila in več knjig. — Tatovom pridejo prav tudi kinomatografske reklamne slike. Tako je nekdo odnesel iz reklamne omarice na Kačičevi hiši na Tvrševi cesti tri slike filma »Ciganček« v pokromanih okvirjih. Kuharica Pavla Can-der. stanujoča v Ilirski ulici 36 je prijavila, da ji je nekdo snel s kolega ročno torbico, v kateri je imela nekaj gotovine, poselsko knjižico in nekaj drobnarij.
—lj Aretirana zaradi vlačugarstva. Včeraj je detektiv ustavil 281etno Pavlo Š., ki je že dolgo živela lahkomišljeno življenje. Vedno je posedala po raznih kavarnah, ponoči pa se je smukala okrog kolodvora, kjer je lovila na limanice zlasti tujce. Pavlo, ki ima na vesti še razne druge grehe, so vtaknili v zapor.
—lj Gostilna Martine Zg. Šiška. Jutri velika prireditev! Koncert, ples in prosta zabava! Odlična vina, priznana kuhinja! Velika dvorana! Senčnat vrt!
—lj Pogrebno In podporno druStvo državnih uslužbencev sklicuje zaradi prilagoditve poslovanja pravilnika o človekoljubnih ustanovah, člansko zborovanje za nedeljo 25. t. m. ob 8. v dvorani Delavske zbornice. Vstop dovoljen samo članom, zato je člansko knjižico prinesti s seboj.
—lj Usnje, damske torbice in aktovke, ERTVVEC, Stari trg.
Iz Radeč
— Ribiči pozor! Ribiči se opozarjajo, naj imajo pri lovu vedno potrebno izkaznico, katera jih opravičuje do lova. Hitro naraščanje vode je zvabilo v četrtek na Savo nad 10 ribičev z mrežo; pridno so cedili vodo, rib pa je bilo bolj malo. Srečo je šel poskušat tudi mladenič. Izposodil si je veliko mrežo, ni je pa še dobro zmočil, že je prišel mož postave, ki ga je vprašal za izkaznico. Ker je ni imel, je moral oditi domov. Orožniki stalno nadzirajo, kar je popolnoma pravilno, kam pa bi prišli, če bi že vsakdo lahko lovil.
— Avtobus za vsakovrstne Izlete. Avto-podjetnik g. Rudolf Knez si je nabavil 30 sedežni avtobus zn daljše hi krajše izlete.
i
Viktor de Kima, Paul Hartmann, Suši Graf, Tatjana SeU
Poverljiva naredba
Mogočen prikaz sodobne nelojalne konkurence, ki ruši vse, kar ji pride pod roke in se ne straši niti najpodlejših podvigov za dosego svojih zločinskih namenov.
27-so. mmmmmmmmmkmm
i
KINO  SLOGA —- Tel.
Cirnski Franc ta|i, da bi bil umoril Lap uho vo
vse ugotovitve pa kažejo, da ni bil morilec nihče drugi
Brežice,  16. junija
V torek 30. maja je bila. kakor smo že poročali, v gozdiču Hrastinca, streljaj od Brežic, na zverinski način umorjena preu-žitkarica Marija Lapuh. Clovek-zverina je umorjenko zavlekel kakih 200 m daleč v gozd in jo vrgel v vodo.
Čim so ljudje v okolici Hrastince zvedeli za umor, so ga takoj naprtili Cirnskemu Francetu, posestniku v Selah pri Dobovi, od katerega bi imela prejemati pokojnica preužitek, zaradi katerega sta se mnogo to-žarila. Zato je gojil Cirnski do Lapuhove silno mržnjo in ji je pogosto grozil s smrtjo ter jo zalezoval. Čim so brežiški orožniki zvedeli za umor, so se odpravili k Cirnskemu na dom, da bi ga aretirali, pa ga niso našli doma. Skrival se je ves teden po obširnem gozdu Dobravi. Končno so naši in dobovski orožniki pod vodstvom narednika g. Antona Zupneka, ki so noč in dan neumorno stražili hišo Cirnskega v Selah. zločinca prijeli, ko se je v noči 5. t. m ves sestradan splazil skozi kuhinjsko okno v svojo hišo. Aretiranca so takoj odvedli na brežiško sodišče, nato pa v zapore okrožnega sodišča v Celju.
Zločinec zakrknjeno taji, da bi umoril pokojnico. Dosledno se zagovarja, da je Lapuhovo res spremljal od šmarnic domov, vendar pa se je od nje ločil še pred gozdičem Hrastinco, ko se je po bližnjici vrnil v frančiškansko cerkev po dežnik, ki ga je pozabil istega večera pri šmarnicah. Pred orožniki se je samo zato skrival, ker je bil že kaznovan zaradi tepeža in bi ga zato gotovo osumili umora.
Da pa pride kot zločinec v poštev le Cirnski Franc, govore za to mnoge okoliščine. Dve deklici iz Zakota sta nedaleč od bolnice videli pok. Lapuhovo in Cirnskega, ki  sta  vsak  s svojim  razprtim dežnikom
i šla mimo. Torej morilec ni mogel pozabiti J svojega dežnika v cerkvi. Obe deklici sta nekaj trenutkov zatem, ko sta se na kri/i šču ločili od prijateljice, nadaljevali pot proti Hrastinci in šli v razdalji kakih 200 korakov za Cirnskim in Lapuhovo. V<H čas ni bilo na tej cesti do bolnice drugega človeka kakor omenjeni Štirje. Ob pričet« ku Hrastince sta deklici zapazili, kako je Lapuhova stekla nekaj korakov pred Cirnskim, ena od deklic pa trenutek zatem, kako je Cirnski prijel Lapuhovo za Javo in jo podrl v obcestni jarek oh robu gozdiča. Začuli sta vpitje in stekli do kraja, kjer sta izginila napadalec in njegova žrtev. Na tem mestu pa nista razen malo pole/.me trave videli prav ničesar. Ko sta nekaj korakov nadaljevali pot proti domu, sta /i ćuli obupen žen>ki krik, česar pa sta se ustrašili in zbežali. Ko sta prišli v vas Za kot, sta o tem. kar sta videli m ćuli, po vedali dvema gospodinjama, medtem ko so vfli videli iti hitrih korakov mimo njih Cirnskega. Prav tako sta se oh i^tem času kakor omenjeni deklici vračali skozi po/d Hrastinco na svoj dom v Zakot drugi dve deklici. Videli sta neznanega moškega, kako je z eno roko dr/al dva dežnika, z tiru go pa vlekel človeško truplo, od katerega sta videli le noge. v jarek. Kmalu zatem se ie ta moški, ki ga deklici zaradi mraku in daljave nista mogli spoznati, vrnil na cc-^to, kjer je brskal in gladil z nogo DO cesti, zatem pa zopet izginil v grmovje. Ko ni bilo vso noč domov pokojnice, jo je šel iskat v Hrastinco starček Sotler. ki io ie našel umorjeno, ležečo v vodi na obra/u.
Jalovo in brezuspešno bo še nadaljnje /;i nikanje krivde morilca Cirnskcja. ki §M bodo  morda   okoliščine  m   zanesljiv' doJcasi prisilili, da bo priznal svoje zverinsko dejanje.
18 letni fant zažgal sosedu domačijo
Povzročil je okoli 40.000 din škode — V enem mesecu
trije požari v Dolenji vasi
Brežice, 16. junija
Ob koncu maja smo poročali o dveh požarih v Dolenji vas* pri Vidmu. Neznanec je požgal dve domačiji Tereziji Cer jak in Mariji Lapuh, ter jima povzročil nad 100 tisoč din škode, dočim sta bili zavarovani skupno le za cea 23000 din. Za požigalcem so orožniki vestno poizvedovali, vendar brez uspeha.
Dan pred Telovim je nesel 181ctni Franc Bogovič, delavec v Dolenji vasi svojemu bratu kosilo v tovarno Treppo pri brežiški postaji. Ko se je popoldne vračal proti domu, je zavil v gozd pred domačijo Antona Gerjeviča v Dolenji vasi. odkoder se je neopazno splazil v Gerjevičev pod. si prižgal cigareto, gorečo vžigalico pa vrgel na kup slame z namenom, da povzroči ogenj. Ko je zapazil, da se je slama vnela in se je iz nje že močno kadilo, jo je naglo ubral nazaj v gozd, odkoder je opazoval, kako je ogenj zaradi močnega vetra kaj hitro zaiel vse gospodarsko poslopje.
Gerjevičevih ni bilo nikogar doma. Mladi požigalec je to dobro vedel in izrabil ugodno priliko, ds se maščuje nad sosedom, ki ga je baje pred kratkim ovadil zaradi neupravičene posesti lovske puške dvocevke, ki so mu jo orožrrki odvzeli. Že med pripravljanjem kosila za svojega brata  se je
mladi zločinec odločil, kakor je sam priznal orožnikom, da požge sosedu C.erjcvi-ču domačijo.
Ko so sosedje opazili plamen, ki je zajel že gospodarsko poslopje in kmalu nato stanovanjsko hišo, so takoj pričeli z |aSc njem in reševanjem živine in drugih Itn ri. Med reševalci se je kmalu pojavil tudi požigalec sam in na vso moč pričel pomagati, da bi odvrnil od sebe sum, vendar pa ni bil toliko spreten, da bi ga orožniki ne razkrinkali. Po vestnem izpraševanju, iiin je priznal, da je izvršil podlo dejanje, ker ga je Gerjevič naznanil zaradi puške. Zlikovca so orožniki dane^ privedli v zapore brežiškega sodišča, odkoder bo oddan okrožnemu sodišču v Celju.
Ogenj je do tal uničil gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo. Tudi takojšnja pomoč sosedov in gasilcev iz Dolenje va-si ni nič zalegla. V hiši je zgorelo precej pohištva, obleke, živeža in 400 din gotovine, vse poljsko in drugo orodje. Anton Gerjevič je oškodovan za najmanj 40.000 din, kar je silno hud udarec poleg drugih nezgod, posebno elementarnih. Poalopje in pohištvo je imel Gerjevič zavarovano le za 9.000 din in je umevno, da je bil s tem gospodarsko popolnoma uničen.
Iz Celja
—c Olimpijski dan v Celju. Drevi ob osmih bo štafetni tek po mestu ob sodelovanju vseh športnih in telovadnih organizacij. Jutri ob 8. zjutraj se bo pričel v mestnem parku teniški turnir, ob 8.30 v telovadnici okoliške šole tableteniski turnir, ob 9. pa na Glaziji atletski miting v olimpijskem peteroboju. Ob 15. se bo pričela kolesarska dirka na progi Celje—Go-milsko—Celje s startom in ciljem pred Glazijo. Ob 16. se bo pričel na Glaziji nogometni turnir po naslednjem vrstnem redu: Jugoslavija : Atletiki, Celje : Olimp, premaganca, zmagovalca. Drevi in jutri ves dan bodo prodajali po mestu olimpijske značke,
—c K nižjemu tečajnemu izpitu, ki je bil na drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju od 9. do 15. t. m., se je prijavilo 174 učencev in učenk. Nižjega tečajnega izpita je bilo oproščenih 48 učencev in 22 učenk. Nižji tečajni izpit so delali 104 učenci in učenke. Izdelalo je 61 učencev in 31 učenk, 1 učenec je med izpitom odstopil, 10 učencev in dvoje učenk ima popravni izpit, padel pa ni nihče. Višji tečajni izpit se je pričel 12. t. m. pod predsedstvom direktorja zavoda g. Fr. Mravlja-ka in bo trajal do 23. t. m. Sprejemni izpiti bodo 24. in 26. t. m. Zaradi evidence naj pridejo po možnosti k izpitu 24. t. m. učenci, ki se nameravajo jeseni vpisati v klasične vzporednice, 26. t. m. pa ostali, —c Odmera doprinosa za obrambni fond. I Davčna uprava v Celju razglaša: Zaradi pravilne odmere In odpreme specialnega doprinosa za obrambni fond naj vsi delodajalci predložijo uslužbenske knjižice svojih nameščencev pristojnim občinskim upra vam zaradi vpisa dneva, meseca in leta rojstva nameščenca ter potrdila, ali je samec ali oženjen, brez otrok ali pa vdovec brez otrok. Nadalje naj se vpise za žive nedoletne otroke nameščenca, stare izpod 21 let, dan, mesec in leto r^>tva. Fc lr?l; np n» frHta. so razi«1-''1        ■■ ":nah.
—c Počastitev sokolske ga telovadnega prvaka. Sokolsko društvo Celje-matica bo priredilo v torek 20. t. m. ob 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma večer na čast svojemu članu, telovadnemu prvaku br. Konradu Grilcu. Vse sokolsko članstvo je vabljeno, da se udeleži tega večera.
—c Most v Sodni vasi pri Pristavi je poplava tako močno poškodovala, da so ga morali uradno zapreti. Zato vozi sedaj celjski mestni avtobus na progi Celjr Sv. Peter pod Sv. gorami skozi Slivnico in Loko pri žusmu, Čas o-ihoda iz Celja in prihoda v Celje pa je ostal neizpremenjen.
—c T'mrla je v četrtek v Celju v starosti 89 let vdova po čevljarju Ivana Zdou-škova, tašča mestnega uradnika in vodje pogrebnega zavoda g. Antona Zupančiča. V Trnovljah pri Celju je umrl v sredo 78 letni preužitkar Martin Kompolšek.
—c Zaradi suma umora, čigar žrtev je postal pred tremi leti 82-letni preužitknr Anton Golavšek v Migojnici pri Grižah, so pred nekaj tedni aretirali posestnika Dreva Iz Mlgojnic ln ga izročili okrožnemu sodišču v Celju. Preiskava je dognala, da nima Drev nobene zveze z omenjenim umorom. Zato so Dreva te dni izpustili iz preiskovalnega zapora.
—c Tri nesreče. V četrtek okrog 16. se je povzpela 14-letna posestnikova hčerka Ksenija Krašovčeva v Dobriši vasi pri Pe-trovčah po lestvi na češnjo, da bi obirala sad. Na lestvi pa ji je spodrsnilo. Padla je z lestve ln si zlomila desno roko v zapestju. V sredo je padla 48-letna zidarjeva žena Marija Blatnikova s Polzele na domačem dvorišču in si prav tako zlomila desno roko v zapestju. V torek ob 17. je neki kolesar na cesti v Vrhovem pri Radečah povozil petletnega trgovčevega sinčka Rudolfa Magdalenca iz Vrhovega in mu zlomil desno ključnico. Ponesrečenci ae zdravijo v celjski bolnici.
_c Zdravniško dežurno službo za člane
OUZD v Celju bo Imel v nedeljo 18. t. m, g. dr. Drago Hočevar v Kolenčevi
Sm*. 130
»SLOVENSKI NARODc, sobota, 17. junija 1939.
Stran 5
Davčna obremenitev hišne posesti v Ljubljani
Velik porast avtonomnih davščin
Razprave o davčni obremenitvi priključenih občin, ki sem jih obravnaval v »Slovenskem Naroduc so končane, zato bom danes navedel celokupno obdavčbo hišne posesti v mejah stare Ljubljane.  Da bo slika čim bolj jasna, bom pri avtonomnih davkih navajal tudi obdavčbo iz proračunskega leta 1935/36. Znano je, da so se mestni  davki v proračunskem letu  1936 37 zvišali za stare hiše za 2.5%, od prejšnjih 129J- na 14.5%, ter pri novih hišah, ki uživajo po čl. 37/11.  zakona o neposrednih davkih davčne olajšave, pa kar za 6%, od prejšnjih 7%  na 13%. Pozneje se je za nove hiše gostaščina v iznosu 2% odpisala, ker za ta predpis ni bilo zakonite podlage, čeprav je neki gospod v Mostah na zborovanju 17. junija 1936 z vso vehemeuco trdil,   da   se   gostaščina   mora brezpogojno plačati, čeprav je državni svet s svojo razsodbo od dne 4. in 5. oktobra 1935 razsodil, da je ta davščina za vse hiše, ki uživajo davčne olajšave, po že zgoraj omenjenem zakonu o neposrednih davkih protizakonita. Odkrit boj proti tej dajatvi bi morali pričeti že s tozadevnim predpisom 1.1931, toda ljudje, ki bi bila njihova dolžnost, da ta boj vodijo ne samo s par osebami,   temveč   z   vsemi   prizadetimi,   so o tem   protizakonitem   predpisu   v javnosti krntl:omalo molčali, šele finančni zakon za 1.193r. 37 je v svojem čl. 108 v zelo dvomljivi  obliki,  da se ni vedelo,   ali naj velja za stare ali za nove hiše ali pa za oboje, uvedel gostnščino, obenem pa odredil, da se v prejšnjih letih na ta račun pobrani  zneski  ne  vrnejo.  Popolna jasnost v tej zadevi je nastopila šele, ko je finančni zakon za 1.1938/39 v svojem  § 116. odst. 4. določil, da se pobira gostaščina bodfsi na zgradbe, ki uživajo davčne olajšave, kr.kor tudi na zgradbe brez davčnih olajšav. Obenem je bilo vneseno pojasnilo, da se ima tako razumeti tudi lanska tozadevna določba. S tem je bil končan zelo vroč boj v škodo davkoplačevalcev.
Ker sem se s temi razmotrivanji precej oddaljil od svojega smotra, bom poslej bolj na kratko navajal: Brutto najemninski donos za nove hiše je znašal v 1. 1935 v starih mejah Ljubljane 38.836.760 din. Od tega znoska. je bilo v proračunskem letu 1936 37 predpisano na B% vodarinl 3 mil. 106.941 din. na 3% kanalski pristojbini 1,165.103 din ter na gostaščini, ki je bila odpisana 776.735 din. Skupno so plačali posestniki novih hiš na račun avtonomnih davkov 4.272.040 din. namesto 5,048.775 din. V prejšnjem proračunskem letu 1935/36 pa bi bilo plačano od istega brutto najemninskega donosa kljub temu, da so plačali tudi gostaščino, samo 2,718.573 din. Iz tega sledi, da so se za nove hiše v 1.1936 povišali mestni davki za 1,553.467 din, kar je tudi zbujalo upravičeno nevoljo.
Za stare hiše je znašal na področju stare Ljubljane brutto najemninski donos v L 1935 61,514.215 din. Od te vsote je bilo v proračunskem letu 1936/37 predpisano za 8% v ou ar ino 4,921.137 din, za 3% ka-
nalsko pristojbino 1,845.426 din ter za 3.5% gostaščino 2,152.997 din. Skupno so torej plačali posestniki starih hiš avtonomnih davkov v tem letu 8,919.560 din. prejšnje leto 1935/36 so plačali na ta račun samo 7,381.705 din, za 1,537.855 din manj kakor naslednje leto 1936/37. Poleg tega so plačali za 60% občinsko doklado 3,543.218 din. Iz tega sledi, da so posestni-I ki starih hiš v mejah stare Ljubljane plačali 1. 1936/37 v korist mestne občine ljubljanske 12,462.778 din, ako pa prištejemo tudi plačila posestnikov novih hiš, dobimo res lepo vsoto 16,734.818 din.
Večkrat sem že čul željo prizadetih davkoplačevalcev, da bi radi vedeli, kolikšna je celotna obremenitev hišne posesti, zato bom skušal podati tozadevno sliko in sicer za staro Ljubljano skupaj, kakor tudi za priključene kraje. Sicer se dopolnilni davek ne more izračuniti drugače kakor individualno, toda za Ljubljano bom vzel povprečni odstotek 10, za priključene kraje pa 6.
V Ljubljani so plačali posestniki novih hiš, kakor smo že zgoraj videli, avtonomnih davkov skupno 4,272.040 din ter za zgradarino (računano vse po 12%) 3 mil.
728.329 din. Skupna obremenitev za posestnike novih hiš je bila v letu 1936/37 8.000.368 din.
Posestniki starih hiš so plačali za avtonomne davke kakor zgoraj 8,919.560 din, zgradarine 5,905 364 din, dopolnilnega davka (računano vse po 10%) 4,921.137 din ter 125% doklade 7,381.704 din. Skupni znesek vplačil za stare hiše je 27,127.765 din, če pa prištejemo še plačila od novih hiš v skupnem znesku 8,000.368 din, vidimo, da je ljubljanska hišna posest bila v L 1936 obremenjena z javnimi dajatvami za 35 mil. 128.133 din.
Posestniki novih hiš v priključenih krajih pa so skupno plačali avtonomnih davkov 994.322 din ter zgradarine 867.772 din, skupaj 1.862.094 din.
Posestniki starih hiš v priključenih krajih so plačali avtonomnih davkov 1,109.148 din, zgradarine 734.333 din, dopolnilnega davka (računano povprečno po 6%) 367 tisoč 166 din ter 125% doklade 917.916 din. Skupna obremenitev stare hišne posesti v priključenih krajih bi bila 3,128.563 din, če pa prištejemo še obremenitev novih hiš v priključenih krajih, dobimo vsoto 4,990.657 din.
Iz tega sledi, da je bila celokupna obremenitev hišne posesti po inkorporaciji v Ljubljani 40,118.790 din.
Razumljivo je, da je to idealni predpis, ki se v nekaterih postavkah zniža. Tako na primer nimajo nekatere hiše vodovoda, druge ne kanala, tudi zgradarinski predpis je računan povsod po 12%, dasi se v nekaterih primerih plačuje po 6%. Morda dopolnilni davek tudi ne dosega te vsote, toda pri tem se pač ne da drugače pomagati, kakor sem že zgoraj omenil.
Janko Kos
Podaljšuje tramvajske proge v Moste
Nujna potreba, da. se elektr. cestna železnica podaljša od železniškega prelaza na Zaloški cesti vsaj do gasilskega doma v Mostah
Ljubljana, 16. junija V ^Slovencu« z dne 14. junija sem čital,
da bomo dobili cestno železnico samo do samostana Karm^ličank. če se bo proga cestne železnice podaljšala od železniškega prelaza na zaloški cesti do Karmeličank, ne bo MoSčanom mnogo pomagano, ker je popolnoma vseeno, ali napravimo peš 4U0 korakov  več  ali  manj.   Zakaj  naj  bi se
podaljšala samo do Karmoličank, ki itak ne sinejo zapuščati svojega samostana?
^Podaljšanje prog-e cestne železnice je bilo  prvotno   projektirano  do  nove mitnice
na Zaloški cesti in bi bilo edino v tem primeru priporočljivo in rentabilno. Svo-ječasno so kontrolirali pri novi mitnici na Zaloški cesti, koliko ljudi gre mimo od 6. zjutraj do 20. zvečer in so ugotovili v tem času od 1500 do 1700 ljudi. Iz tega je razvidno, kako velika je potreba podaljšanja cestne železnice do nove mitnice na
ZalošKi cesti.
Edina tehnična ovira bi bilo nabrežje ob Ljubljanici v Mostah, cd gasilnega doma pa do posestnika Jožeta feušteršiča. To nabrežje pa bo mestna občina itak morala urediti tako, da bo ustrezalo vsem varnostnim in prometnim zahtevam. Zakaj bi se ne uredilo obenem s podaljšanjem cestne železnice, kar bi bilo mnogo cenejše kakor pa. Če se vsaka stvar posebej dela. Govorili so tudi že. ca nameravajo Zaloško cesto tlakovati s kockami zaradi velikega prometa. Prav bi bilo, če bi se napravilo vse istočasno, tlakovanje, kanalizacija, vodovod in cestna železnica in še drugo, da ne bi vsako stvar, ki je bila napravljena '
pred letom dni, zopet podirali zaradi druge naprave, s čimer se povečujejo stroški in davki, razen tega pa tako delo nima potrebne trajnosti in vrednosti, ki bi Jo moralo imeti.
če pa meni mestni občinski svet, da bi bilo z ureditvijo nabrežja Ljubljanice le preveč dela in stroškov, naj se podaljša cestna železnica vsaj do spominske lipe Nj. Vel. kralja Aleksandra L poleg gasilskega doma.
Cesta je za napravo cestne železnice zadosti široka, je več ko še enkrat širša kakor Karlovška in bi se proga lahko prav lepo izpeljala, če bi se cestna železnica podaljšala do gasilskega doma, bi to vsaj nekoliko koristilo Moščanom, železniški družbi pa mnogo več kakor pa, če bi se že proga končala pri Karmeličankah. Naj ne ostanejo Moste vedno potisnjene v kot, kadar gre za koristno delo, saj nas vendar pri davkih ne pustite ob strani.
Zaslišite vse Moščane, prepričan sem, da bodo z mojim predlogom zadovoljni in ga povsem podprli. Cestna železnica naj se podaljša vsaj do moščanskega gasilnega doma, saj Moščani nimamo drugega kakor v lepem vremenu velike oblake prahu, v grdem vremenu pa velike kupe blata, da imamo vse hiše do vrha onesnažene. Zato naj bi se obenem tudi cesta tlakovala.
Prepričan sem, da bo mestni občinski svet enkrat tudi Moščance upošteval in zadevo cestne železnice rešil tako, kakor je želja prizadetih. Moščanec
Naš avtomobilizem in nesreče na cestah
Neštetokrat smo že spregovorili v našem listu o venomer ponavljajočih se prometnih nesrečah na cestah, opozarjali, dajali strokovnjaška varstvena navodila, podcrtavali razne naprave o karambol i h in izjave sodnikov in tožilcev, zdi pa se, da so vse te svaritve naletele na gluha ušesa. To nam potrjujejo mnoge nesreče in karamboli v zadnjem času. Tudi Avto-klub je pred kratkim nagla-šal v listih, da povzročijo največ nezgod tisti vozači, ki se ne drže cestne— policijskih predpisov. Obrazložil je. da so cestno-policijski predpisi za to. da je na cestah red in se preprečijo nesreče. Žal se
opaža, da nalete prav pri teh, ki so z motornimi vozili vsak dan na cestah, taki opomini na gluha ušesa. Čemu se je potem treba čuditi, če se ne drži teh predpisov kmet, ki redko vozi z vprego po cestah. Karamboli se pripete največkrat po malomarnosti vozačev in zaradi kršenja predpisov. Prav umestno bi bilo. da bi naše oblasti še bolj strogo nastopale proti kršiteljem cestnopolicijskih predpisov in v prvi vrsti proti krivcem povzročenih nesreč, ker vendar ni vseeno, če postavlja nepreviden in lahkomiseln vozač opreznemu vozaču in njegovim sopotnikom življenje in imetje na kocko. Kjer vozač pazi, je nesreča nemogoča. Na križiščih cest in na ostrih ovinkih naj ti bodo pred očmi cestno-policijski predpisi v prividu posastveno vijočega se paragrafa.
Prometno vprašanje
v Ljubljani in na deželi
Predlogi organizacije poklicnih šoferjev
>Slovenski Narod« je 2. t. m. objavu poziv, naj javnost spregovori o vprašanju varnosti prometa v Ljubljan:. šofersko društvo >Volan« v Ljubljani je po svojem značaju nesporno zainteresirano pri vprašanju varnosti prometa in si šteje v dolžnost podati svoje objektivno mnenje o tej zadevi. Pri tem prosi oblasti in javnost, naj razniotrijo prometno vprašanje zgolj s stališča zagotovitve vsestranske varnosti in prometnega reda na cestah in na ulicah. Prav tako naj sprejme naše mnenje le kot dobrohoten namen koristiti varnosti prometa in ne kot sovražnost proti komurkoli. V prometu so zastopani vsi mogoča stanovi in vsakdo skuša za sebe ustvarjati čim najboljše pogoje. To potrjuje vsakdanje življenje in navada, da brze kot hudournik vsi od pešca do naj-boj robustnega avtovozila k svojemu cilju brez discipline, na slepo srečo, brez čuta odgovornosti za svoje in tuje življenja Izjeme ne preprečujejo nesreč na cesti, ker splošni promet od njih ni odvisen. To potrjuje tudi dejstvo, da pride previdni k cilju počasneje kakor neprevidni in da postane mnogokrat žrtev prometne nesreče tudi previdni zaradi neprevidnega. Ob takih prilikah ustvarjati ^od-bo, kdo je kriv m nedolžen v nesreči, pa ni lahka stvar. Promet, ki se ne razvija v disciplini, ima nujno posledico neobjektivnih sodb ki znajo biti usodne za krivega ali nedolžnega povzročitelja prometnih nesreč.
Iz tega sledi, da ne more biti govora le o varnosti prometa v mestu Ljubljani, Zagrebu. Beogradu itd., temveč je zadevo presojati s stališča prometne varnosti in reda na cestah po vsej državi, ker promet v mestih ni za sebe zaključen nego je povezan s prometom vse države in inozemstva. Bilo bi usodno, če bi posebni predpisi o disciplini v prometu terjali žrtve v mestih in obratno. V disciplini in varnosti na cestah ne more biti izjem med deželo in mestom, niti med onimi, ki lahko ogražajo varnost prometa. V tem je jedro vprašanja. Merodajni tega vprašanja še niso rešili, kar dokazuje množica k osnovni uredbi o urejanju prometa in varnosti na cestah priključenih odredb, ki so raztresene po različnih zakonih in ki v načelu prometnega vprašanja ne morejo rešiti. Promet se razvija čim dalje bolj v mestu in na dežen, in spričo nezadostne varnosti prometa, vstaja upravičena vznemirjenost   poleg   vsega   pa   se služba
varnosti v prometu, ki sloni na. dosedanjih predpisih o urejevanju prometa ni obnesla. Kljub vsem predpisom se dogajajo na primer preobkladanje tovornih avtomobilov in drugih vozil, objektno nagajanje in zapiranje cest z vpreženimi vozili, kolesi m tako dalje, puščanje otrok na cestah brez nadzorstva, zapiranje cest z živino, napadi raznih objetnikov na motorna vozila, vožnja z avtomobili, za katere usluž-beni Šoferji nimajo predpisanih voznih do-
volil. vožnja z avtomobili katerih so šoferji izmučeni in preutrujeni ttd. To stanje za današnje zabteve v prometu ni več vzdržno.
Potrebno ;Je:
1. da merodajna oblast uveljavi enotne določbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa za vso državo v duhu že obstoječih modernih cestne^prometnih predpisov, ki jih izvajajo druge kulturne države.
2. da v okviru nove osnovne uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti na njih izda enotno odredbo za izvrševanje službe in naprav za varnost prometa v mestih, po zgledu velikih mest v drugih državah.
3. da vzgoji zadostno število prometnih stražnikov za službo v mestih in skrbi za njih stalnost hi zboljšanje prejemkov.
i. da vzgoji in pomnoži osobje za stalno1 letečo prometno službo za vse ce>:te v banovinah in tudi za ceste, ki spadajo v področje občin.
5. da prenese enako prometno službo na deželi na orožništvo m cestarje.
6- da uveljavi kazensko postopanje, ki bo jamčilo predhodno zaslišanje in obrambo obdolženca in s tem preprečitev krivične obsodbe in povzročanja nepotrebnih stroškov.
7 da prepove sistem robotanja šoferjev težkih tovornih avtomobilov z nakladanjem in razkladanjem avtomobilov in izvrševanja drugih težkih del, ki šoferje preutmjajo in že pred samo vožnjo onesposobijo za sigurno vožnjo, z rizikom, da morajo kljub temu nositi gmotno in moralno zakonito odgovornost za svoje delo na terenu.
S. da strogo kaznujejo avtoprevoznike, ki preobremenjujejo svoja šibka vozila in če nakladajo preko maksima teže mv.il-nosti, ki je pri oblasti registrirana.
9. da se prepove preutrujenemu šoferja nadaljevanje vožnje.
10. da sme nepretrgana vožnja trajati največ pet ur. po katerih mora šofer počivati najmanj eno uro.
11. da oživi pravo po zakonu o zaščiti delavcev, da maksimalni delovni čas šoferjev ne sme trajati nad 10 ur na dan ali 54 ur na teden, delo in nadure naj se plačajo, kakor odreja zakon, s SOVo po viškom.
12. da dobi Šofer vsak teden en dan prost, ki mora biti vsaj vsak tretji teden v nedeljo.
13. da predpiše enotne knjižice, v katere bi šoferji vpisovali vsak dan začetek in konec dela in iz katerih mora biti razvidno skupno število delovnih ur na dan.
14. da kaznuje v primeru prekomerne zaposlitve delodajalca In šoferja.
ti
X
Navadi svojega otroka pravočasno na
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
15. da prepove vožnjo s tovornimi vozili v nedeljah in zapoved:nih praznikih.
16. da prepove v prometnih krajih vožnjo šoferjem amaterjem, ki bi pokazali nesigurnost  v   obvladanja  svojega vozla.
Predloge od tečke 7 do 15 je šofersko društvo Volan postavilo le zaradi varnosti in reda v prometu, ker so bili n. pr. za nizozem ko vlado že 1. 193>S tako tehtni, da jih je uzakonla. Kakor se je pokazalo Je bilo to nujno potieb:o. šofersko društvo Volan ne more verjeti, da bi mogle še tako drakonične odredbe o varnosti prometa, če ne bi vsebovale predlaganih določil, preprečiti žrtve kot posledico razlegov. zaradi kati-rih so ti predlogi nastali.
Dokler oblast ne bo zatrla nelojalne kon ferjev v množicah, ne da bi se jim moglo jamčiti delo. bo varnost prometa prav zaradi teh kadrov mladeničev v levarnosti.
Dokler obsat ne bo zatrla nelojalne konkurence v avtoprevozni.Hvu za prevoz blaga, ki sili podjetnike, da so dan in noč na cesti s preobloženimi vozili, v mnogih primerih tudi s šoferji dvomljive s ptfBMtl in onimi, ki so preutrujeni, toliko časa ae bo zajamčena varnost prometa niti v Ljubljani niti na deželi.
Šofersko društvo Volan upa, da je b tem podalo konkretno snov. o kateri naj razpravljajo oblast in oni. ki čg prizadtti.
Šofersko društvo Volan v Ljubljani in podružnice v Mariboru, Celju ±n Ptuju.
Tihotapci s ponarejenimi tisočaki
Ne samo s ponarejenim saharinom in kokainom, tudi s ponarejenimi bankovci sleparijo
Ljubljana. 17 julija.
Najbolj rentabilno blago v nevarnih tihotapskih poslih so saharin, kokain, tobak in — konji. Tihotapci ne poznajo drugačnega zakona kakor zakon dobička in tvegajo na drznih pohodih čez mejo vse: čast, svobodo, zdravje in življenje. Veliko je tveganje tihotapcev in kruti so samovoljni zakoni, do katerih se med seboj sodijo in obsodijo. Koliko so jih že našli s prestreljeno glavo ob obronku kakega gozda ob meji! Žrtve obračunavanja med tihotapci, žrtve nepisanega zakona, po katerem tvega življenje kdor se izneveri in kdor je izdajalec. Dvojna nevarnost jim preti na slehernem koraku: obmejne straže budno pazijo na tihotapce, zaupniki med tihotapci pa budno pazijo na tovariše, ki so osumljeni, da so tudi zaupniki oblasti.
Poročali smo že večkrat o izredno pretkanih trikih tihotapcev s kokainom in saharinom. Najbolj »strokovnjaški« tihotapci kokaina nasedejo in kupijo sodo ali navadno moko namesto — pristnega kokaina. Pri pokušnji je vse v redu, kupec dobi pristno mamilo, ko pride domov in odpre zavoj, je v njem — soda. S pomočjo zavojev z dvojnim dnom, s pomočjo za-maškov, v katerih je tanka plast pristnega mamila, ali s pomočjo žonglerske veščine, ko 6leparski prodajalec v ugodnem trenutku zamenja pristno blago s ponarejenim, so bili osleparjeni že mnogi m oškodovani za velike vsote. Pri takih sleparijah gre vedno za tisočake in desetti-s očake.
V zadnjem času so se posrečile podobne sleparije s — ponarejenimi italijanskimi tisočaki. Približno tako skrivnostno se spreminjajo pristni tisočaki v ponarejene, kakor se spreminja pristen kokain v sodo in fižolovo moko.
Pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča dr. Pompetom se je moral zagovarjati posestnik Anton Branicelj iz Dolenjega jezera pri Cerknici. Obtožnica ga je dolžila, da je izročil posestniku Jožetu
J. Suchy:
Jedilni prašek
Zadnjič enkrat je bil spet silo slabe volje.
In takega ga zalotimo v znani ljubljanski restavraciji, kjer je večkrat presedeval v dopoldanskih urah. Naročil si je meso v juhi s hrenom in osminko vina. Ze voda, ki mu je bil prinesel pikolo, ni bila zadosti mrzla.
»Koliko časa pa stoji že ta brozga?« je zarohnel nad mladeničem.
»Prosim lepo, sam sem jo natočil iz vodovoda.«
»Če je vaš vodovod za nič, mu morate dat: pač ledenih obkladkov. Takoj mi pri-nesoš par koščkov ledu.«
Pikolo z ledom in »nosilni« Ivan z mesom v juhi sta skupno prispela k mizi ne-milostnega gosta. Le-ta je najprvo brskal po mesu in hrenu in je natakarju, ki ga je poklical spet nazaj, ukazal:
»Kje pa je karafindl?«
»Takoj prosim ...«
»Počakajte!  In angleška  ter francoska gorčica?« »Prosim...«
»Počakajte! In tartama omaka?«
»Trenutek, prosim...«
»Počakajte, pravim! In puščica s papri-
ko? Kaj moram v tej beznici vse posebej
naročati?«
Ko je vse te specarije imel pred seboj, jih je na krožniku premešal v omako, ki bi bila v ponos kakemu kanibalu.
Po mojem mišljenju enaki tako prepariran želodec stari mongi ali valjaku za perilo. Kozamurnik pa je vso to brozgo z velikim zadovoljstvom použil ter izpil ovode-nelo vino, v katerem so plavali koščki ledu. Ko se mu je hotelo kolcati, je s prsti posegel po ledu in si ga potakni! v usta. Potem se je spravil nad zobotrebce ter pri tem poslu neprestano majal z glavo.
»Natakar!«
»Želite?«
»Ali se ne sramujete postaviti pred gosta take zobotrebce? To so vendar oblanci, ne pa zobotrebci.«
»Prosim, so najboljše vrste, stanejo precej denarja za vse mize...«
»Saj sem si precej mislil, da je temu vzrok zgolj umazanost. Je pač od dne do dne lepše v Ljubljani. Ze dobro, izginite mi izpred oči!«
A skobljanci so vendar vrSill svojo službo, zakaj godrnjač je kaj korenito z njuni brskal po zobeh. Na mah pa se je zakrem-žil — očividno se je v njegovi notranjosti obrnila monga le. p;t poklical natakarja
»Imate li jedilni prašek?« je prež6 vprašal.
»Seveda. Takoj prinesem.«
Natakar je na krožniku serviral znano škatlo z žličico in kozarcem sveže vode.
»Tako, in sedaj mi pokličite gostilničarja.«
»Ali s čim niste zadovoljni?« ga je osup-plo vprašal natakar Ivan.
»To boste že slišali Le pokličite gostilničarja.
Ves prestrašen je prihitel gospodar ter
se kritičnemu gostu priklonil. »Kaj želite, prosim?«
Kozamurnik se je komodno naslonil na stol in govoril:
»Nazadnje je vendar nekdo prišel, ki prosto izreče, kar drugi zamolčijo. Ali veste, zakaj prihaja tako malo tujcev v Ljubljano?«
»Ne vem, žal, ne vem«, Je gostilničar osuplo odgovoril.
»Pa jaz vem. Tu —kažoč na jedilni prašek — tu notri tiči pravi vzrok, le oglejte si ga natančneje.«
»Kako menite to?« je jecljal gostilničar, ozirajoč se na okrog kakor po pomoči proti dozdevnemu norcu, »Jedilni prašek vendar ne more...«
»Da, more in kako še more. Je vidno znamenje za želodce, ki jih je skvarila va-
ša kuhinja. V vsaki ljubljanski gostilni imajo jedilni prašek — dokaz, da poznajo učinek serviranih jedi in imajo takoj pripravljen lek —«
»Toda, dragi gospod«, je odgovoril gostilničar, »jedilni prašek vendar ni dokaz za to, da povzročamo slabe želodce, pač pa za našo pozornost, da postrežemo gostu, ki ima slab želodec, z jedilnim praškom. V ostalem pa, ker vas očividno moti, ga dam odstraniti. France, odnesi prašek.«
»Stojte, le pustite ga še tu. Nisem ga še vzel in ga nujno potrebujem zoper to kačjo krmo.«
»Dovolite, da odidem«, je gostilničar užaljeno vprašal.
Potem, ko je Kozamurnik uporabil prašek, je pristopil natakar ter uslužno vprašal:
»Ga smem sedaj odnesti?«
»Salamensko tiščanje! Ali ga spet kak drug nesrečnik potrebuje? Počakajte, da opravim.«
Imetnik tako jedko namiljenega in sedaj s sodo izpranega želodca je iz žepa zi-vlekel prazno srebrno škatlico, ki jo je do vrha napolnil z gostilničarjevim praškom. Ko je škatlo spravil, tedaj šele se mu je na licu pojavil prvi žarek zadovoljstva.
»Tako! Odnesite sedaj ta mrčesni prašek za drobje in pokličite Hajka! «
Gombaču dva ponarejena bankovca po 1000 lir. Branicelj se peča. kakor mnoci v logaškem okraju, s tihotapljenjem konj v Italijo. Posestnik Gombač mu je zaupal svoje konje in Braniclju se je tihotapstvo čez mejo posrečilo. Prodal jih je, kakor je trdil v svojem zagovoru, nekemu Ludviku Penku Penko mu ie naštel tisočake in Branicelj ie denar izročil Gombaču, a med tisočaki sta bila dva ponarejena bankovca po 1000 lir.
Dolga in zapletena je zgodba o teh bankovcih, ki jih ie neki trgovec na Rakeku končno spoznal za ponarejene. Sli so že rok v roke. preden ie bila sleparija odkrita, a nekateri indici so kazali, da je Branicelj vedel, da sta med bankovci, ki jih je izjročil Gombaču, dva ponarejena. V Italiji je bil zaslišan tudi Penko. ki ie enostavno izjavil, da ru nikoli kupil od Braniclia vtihotapi ionih konj. Kaj naj bi sicer drugega iziavil.
ker italijanske oblasti stroqo kaznujeio kupce   vtihotaplienih   koni.   Obtoženec ie
torej vztrajal pri tem. da je izročil Gombaču bankovce, ki i i h ie dobil od Pen-ka in da ni vedel, da sla med njimi dva bankovca ponarejena. Sodnik ie Branic-lja oprostil po § 280 k. z. zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi.
NADOBUDNI MLADENIČI
Pred tedni smo čitali o roparskem napadu pod Rožnikom. Neki mlad človek je po teh vesteh pri belem dnevu oropal neko gospodično. V resnici ni bilo tako hudo. res pa je neki mladenič okradel neko natakarico. Odnesel ji je 200 din, ko je odšla v gostilno po cigarete. Nadebudni mladenič je tatvino priznal in ie bil obsojen na 20 dni zapora in na 240 din globe, a pogojno za dve leti. ker sodišče upa, da se bo poboljšal, ne da bi bilo potrebno kazen izvršiti.
Tat je eden izmed nadobudnih mladeničev, ki prav elegantni promenirajo no Aleksandrovi ulici in postopajo brez dela po Tivoliju ter iščejo primerne žrtve. Takih mladeničev je v Ljubliani čim dalje več. Navadno imajo dve ali trije srednje šole in nekaj tednov pouka pri kakšnem obrtniškem mojstru, pri katerem seveda niso ostali, ker jim ie delo smrdelo. Zato igrajo po Ljubliani nekakšne boljše brezposelne. Nihče ne ve, kako pridejo do denarja, kajti ne seje-jo in ne žanjeno, pa vendar dobro žive in ponoči v sumljivih lokalih s sumljivim naraščajem ljubljanskega polsveta celo na debelo zapravljajo. Eden izmed načinov, kako dobe denar, se je razkril s tatvino pod Rožnikom. Naraščajniki med pustolovci in zločinci preže na ugodne prilike v parkih, v gostilnah in v lokalih ter izkoristijo malomarnost in lahkomiselnost mladih žensk, ki puščajo svoje torbice z denarjem na klopeh ln mizah. Na sodniji pa se ti nadobudneži zagovarjajo, da so kradli v stiski, ker ne morejo dobiti dela, čeprav ga že dolgo iščejo.
Milijarda frankov
za oborožitev Švice
Dosedanji izdatki Švice za obrambo države so dosegli z nedavno dovoljenimi krediti za oboroževanje milijardo švicarskih frankov.
Douninijoal po<ll]a]o zlato ▼ Aagllfo
Avstralija in Indija 9ta posflaH z ladjo »Strathnaver« v London za 300 tiaoč funtov svojega zlatega zaklada.
f
Stran 6
»SLOVENSKI NARODc. sobota, 17. Junija 1939.
Boj za delnice
Sueškega prekopa
h. 1968 bo Egipt po pogodbi edini lastnik prekopa, ki igra v mednarodnih vprašanjih glavno vlogo
Velesile bi je jo hud boj za 120 km dolg Sueški prekop. Ta prekop, skozi katerega se pride z ladjami po najkrajši poti z Atlantskega oceana in Sredozemskega morja v Rdeče morje in Indijski ocean, povzroča največje vkrbi Angliji. Franciji. Ita-
ki pelje iz Sredozemskega morja v vzhodno Afriko. Italija bi na primer bila odrezana od Abcsinije. Zalaganje Abesinije z orožjem in vojaštvom bi bilo silno otežko-čeno. možno bi bilo samo še po .poti iz Libije preko Fgipta in Sudana <; kamioni.
Sueški prekop
liji in Ve roči ji. V slehernem mednarodnem vprašanju igra glavno vlogo vprašanje Sueškega prekopa, ki ga kontrolira Francija, brani Anglija, nadzoruje NTem-črfa m skuša pridobiti Italija, Sueški prekop je edeci teroed najvažnejših svetovnih kljočev, kd odpirajo najpomembnejša vrata. Kdor ima v oblasti Sueški prekop, ima odprto pot na vzhod.
Najlažje bi bilo mogoče napasti Sueški prekop, ki ga sedaj straži jo angleške vojne ladje in obalne baterije ter protiletalski topovi in močne eskadre angleških letal, s kopnega v LibijL Sovražne motorizirane čete bi se polastile najprej Kaira, nakar bi lahko prodirale proti Sueškemu prekopu, dočrm bi bombtriki, ki bi imeli oporišča na 450 km oddaljenem Lerosu, razrušili Port SakL
Prav gladko seveda ne bi potekel napad na Sueški prekop. Angleško mojoo brodov-je bi ga branilo za vsako ceno. Brž ko bi Angleži zaprli Sueški prekop m ga branili z vso silo, bi bite odrezana pomorska pot,
kar pa bi bik) v vojni, ko odloča hitrost, problematične vrednosti.
Bolj kakor kdaj prej cvete danes v Port Saidn, Izmaliji, ki je rezidenca uprave Sueškega prekopa, v Suezu in v vseh drugih krajih vzdolž prekopa vohunska služba. Angleški protivohunski urad »Intelligence Service« je posilal v Port Said in Suez svoje najboljše agente ter je ojačil njih Število Med vohuni je največ žemk nemške in italijanske narodnosti.
Prevozi z ladjami skozi Sueški prekop so dragi. Plačati je treba od tone in v zdravi angleški valuti. Zanimivo je, da je graditelj prekopa Lesseps dobil dovoljenje za gradnjo prekopa pod pogojem, da postane 1. 1968 Egipt izključen lastnik prekopa. Še 29 let bo torej sedanja družba, v kateri imajo večino delnic Angleži in Francozi, upravljala Sueški prekop. Dotlej se lahko zgodi še marsikaj presenetljivega, a Egipt vendarle upa, da bo postal čez 29 let lastnik prekopa, ki največ nese in ki ga kontrolira Francija, brani pa Anglija.
Pristanišče v Suezu
Baltske države —
Ahilova peta Rusije
Litva, Estonska in Letonska ter pripadajoči otoki na Baltskem morju življenjski prostor Nemčije in Rusije
Litvo. Estonsko in Letonsko imenujemo baltske države .ker leže od Klajpede do Leningrada vzdolž vzhodne obale Baltskega morja. Finsko prištevajo k skandinavskemu kcmplaksu. Litva, Estonska m Letonska so tri majhne države, največ prebivalcev ima Litva m sicer 2 milijona in pol., največjo površino ima Letonska. ki meri 65.791 kvadratnih kilometrov. Letonska ima 1.900.000 prebivalcev. Estonska pa 1.127.000 prebivalcev. L. 1920 so velesile priznale samostojnost teh treh državic Pod okriljem svojega zaruha Društva narodov naj bi se razvile v samostojne in neodvisne demokratične državne zajednice po toLkih letih odvisnega življenja pod žezlom ru;kega caxja. kajti do konca svetovne vojne so bile neznatne pokrajinice velikega ruskega carstva.
Ob ustanovitvi baltskih državic so botri vedeli, da morajo te državice ostati v prijateljskem razmerju z vsemi sosedi, ker drugačne politike državice zaradi svojega položaja voditi ne bi mogle. V interesu baltskih državic je bilo. da se ne vežejo s pogodbami z rnogočnimi sosedi Nemci in Rusi in tudi ne s Poljaki. Litva ima skupno mejo s Poljsko.
Zgodilo pa se je drugače z baltskimi državicami, kakor je upalo Društvo narodov. Demokratska politična načela v baltskih državicah niso zmagala temveč so zmagali voditelji, ki so stali na čelu fašizmu podobnim gibanjem. Politične stranke so v vseh treh baltskih državah prepovedane. Tudi zunanja politika baltskih državic ni bila v zadnjih dveh desetletjih taka kakršno so želeli očetje in botri teh državic. Litva je bila najbolj prizadeta. Izgubila: je najprej Vilno, potem Memel (Klajpedo) in dane? koleba med Rusijo, ki hoče jamčiti za njene meje proti njeni volji in Nemčijo, ki hoče skleniti z njo nepapadalni pakt. glede pomena ktaerega si litevd ne delajo nobenih iluzij. Tri baltske državice si zbegano iščejo pot po-kateri bi nadaljevale svojo pot kot neodvisne, svobodne enote. Preti jim nevarnost od zunaj in nevarnost od znotraj, nahajajo se na razpotju med nemškim in ruskim imperializmom. Vse kaže, da «se Nemčije bolj boje kakor Rusije. Prav zaradi tega sta Letonska ia Estonska pod-pisali nedavno pogodbo z Nemčijo. Vsiljuje se vprašanje, kaj pomenijo balt-državice za Rusijo in kaj pomenijo Beračijo, ker hočeta Nemčija in Rusija
zaščititi meje baltskih državic in ker jim cbe velesili ponujata svojo pomoč.
Pogled na zemljevid severne in vzhodne #Evrope nam daje odgovor na to vprašanje.
Nemčija cesarja Viljema je že razkrila svoje namene v zvezi z baltskimi državicami. Z mirovno pogodbo v Brest-Litov-skem. ki jo je podpisala onemogla Rusija, si je Viljemova Nemčija zagotovila direktno gospodstvo nad tremi baltskimi državicami, da bi utrdila svoj položaj na Baltskem morju in obvladala s tem Finsko, Skandinavijo in Poljsko. Če bi Nemčija zmagala v svetovni vojni, bi se ji posrečilo izriniti Rusijo iz Evrope, hkratu pa bi ji bila na razpolago dragocena ležišča železne rude na švedskem, s katerimi bi se lahko okorictila v potrebi. Nemška mornarica bi imela na razpolago najboljša pomorska oporišča v Gdansku, Klajpedi in Konagsbergu. Z oporišč v litovskih pristaniščih in na bližnjih otokih ter na severu na Aalandskih otokih bi nemška mornarica držala v šahu rusko brodevje, Ai bi se moralo umakniti v Finski zaliv. Nemčija bi lahko pripravila direkten napad na Leningrad.
Tak je bil duh brest-litov.?kega miru in taki so bili strateški načrti Viljemove Nemčije. Končna zmaga antantnih armad je račune Nemčije v tem pogledu docela prekrižala. Nemčija se je morala umakniti s teritorija baltskih držav.
če upoštevamo vse to. postane jasno, zakaj so baltske državice : življenjski prostor« tako Rusije kakor Nemčije. Ruske podmornice bi lahko onemogočile znfezo med Nemčijo in švedsko v primeru vojne. Nemčija more držati v šahu ruske podmornice samo tedaj, ako zapre Finski zaliv in v ta namen mora imeti pomorska oporišča, ki jih danes nima. Ta oporišča so danes last baltskih držav.
Vse to nam pokaže, v kakšnem položaju so danes Litva. Estonska in Letonska. Vse tri državice so življenjski prostor Nemčije in Rusije hkratu. Varnost Rusije je ogrožena, dokler niso zaščitene s paktom med Anglijo, Francijo in Rusijo tudi baltske državice. Zato je razumljivo, da Rusiji in Nemčiji ni vseeno, kakšna politična in strateška bodočnost se obeta zlasti Letonski in Estonski. Litva pa zanima bolj Poljsko kakor RuHjo. ker ima Litva skupne meje a Poljsko, ki ji ni vse-
eno, komu jo Litva strateško oporišče- za morebitne vojne operacije.
zivljenski prostor Nemčije sega torej globoko proti severu v Baltskem morju,
Kjer se nahaja Ahilova peta Rusije.
Izgubljeni dnevnik angleškega državnika
Aprila je umrl v Cannesu sir Park Goff, posebni poslanik kralja Jurija V. V tej funkciji je potoval osemdesetkrat Čez Ro-kavski preliv med svetovno vojno in 32 krat po Severnem morju. To nikakor ni bila malenkost, ko je povsod na morju pretila nevarnost. Sir Park je prinesel iz Rusije posebna navodila za lorda Kitehener-ja, da se je potem ta podal na usodno potovanje v Rusijo. Sir Park je znan tudi po tem, da je govoril kot poslednji odposlanec angleškega kralja z ruskim carjem.
Sir Park je napisal vojne spomine, a določil, da ne smejo biti objavljeni 10 let po smrti najznamenitejših osebnosti, navedenih v spominih. V tem njegovem dnevniku so zapiski o razgovorih med carjem in carico ter njunima trema hčerama v času, ko je Rusija vstopila v vojno, dalje o pogajanjih z velikim knezom Nikolajem. Zelo zanimivi so tudi zapiski o pustolovščinah v Španiji. Sir Park je bil tam po pomoti osumljen kot revolucijonar in zaprt. Doživel je tudi mnogo več ali manj nevarnih pustolovščin in imel je več spopadov s sovražnimi agenti Zelo mnogo ve seveda tudi povedati o nevarnih potovanjih med vojno po morju in o pošiljanju tajnih poročil.
Zelo je razumljivo, da je vest o izgubljenem vojnem dnevniku sira Parka vzbudila v angleški javnosti veliko razburjenje. Ta dnevnik je bil naveden med zapuščino sira Parka, a po njegovi smrti so ugotovili, da je izginil. Zato se je izvršilec poslednje volje znamenitega angleškega državnika in sicer njegov brat John Goff obrnil na več znamenitih angleških politikov, naj bi vrnili foevnik, če ga imajo, kajti sir Park je posojal svoje spomine svojim dobrim znancem.
Želite biti vlji
Da bi nikomur ne bilo treba dolgo ugibati ob raznih prilikah, kako se naj vede, je napisal Francoz Jacques Lefevre nekoliko zanimivih pravil o vljudnosti. Ker so Francozi znani kot najbolj galantni, je prav, če bi se tudi pri nas vsaj nekoliko ravnali po njihovih pravilih vljudnosti. Navajamo nekaj  pravil predvsem za žene.
Lefevre svetuje ženam: Ce napoveste svoj obisk pri znancih, navedite ne le čas prihoda, temveč tudi odhoda. Če nameravate ostati v gosteh delj časa, javite gostiteljem dan prihoda m odhoda. Ne sedajte na priljubljen stol gostiteljke! Vsaj od časa do časa si prižgite svojo cigareto. V kopalnici ne porabite zjutraj sami vse tople vode. Knjigo, izposojeno iz knjižne omare gostiteljice, položite na svoje mesto, ko jo prečitate.
ženam gospod Lefevre priporoča: Ne zahtevajte, da bi vas mož objemal, ko čita list. Ne primerjajte svoje matere z njegovo, če mož reče. da bi želel iti z vami v kino, ne recite: /Danes bi lahko ostali doma!« Ne delajte se utrujene, če vam pripoveduje anekdoto, kakršni se smeje ves svet, čeprav jo vi že dolgo poznate. Nikdar ne zahtevajte od moža denarja pri kosilu.
Možje pa naj se ravnajo po teh nasvetih:
Ni priporočljivo navijati radia pri vsaki nogometni tekmi ali vselej, ko oddajajo politične vesti, če je vaša žena zvečer zaspana, ji ne pripovedujte svojih trgovskih zadev. V prisotnosti svoje žene v gostilni se ne prepirajte z natakarjem o računu. Ali ležete pogosto obuti na posteljo? No, le odvadite se tega! Poskusite se včasih obriti pred jedjo. Ce začne vašo ženo občudovati kakšen tuj mož, ji za boga ne recite, da se ji sveti nos!
Najbogatejši človek na svetu
Ime najbogatejšega moža na svetu je v Evropi neznano — Edvard Harkness. Čeprav je Harkness izgubil zelo mnogo pri znanem krahu ob začetku, krize na WaH Streetu. vendar njegova renta znaša na leto še vedno 400 milijonov dolarjev. >Rev-ni« John D. Rockefeller prejema le polovico toliko rente na leto. Ameriški milijarderji se dobro zavedajo, da mora denar delati ,to se pravi, da ga je treba dati v promet. Tako n. pr. Rockefeller nudi denarnim zavodom 80 odstotkov svojih dohodkov.
Prilepljeni »šiv«
Znano jc, da že dalj časa prodajajo obleke, ki jim poedini deli niso skupaj pri-šiti, temveč so jim prilepljeni. Namestu šiva uporabljajo torej lepilo. Odkrili pa so tudi način, ki tkivu daje lepilno sposobnost. V ta namen uporabljajo posebna tvoriva, kakor celulozni acetat, ki ima neko vlogo v industriji umetne svile. Z drugimi podobnimi snovmi postane ta celuloza mehka, če jo segreješ in istočasno stisneš.
Izumitelj daje v tvorivo vtkati vlakna, ki sestoje iz takšnih substanc. Biago vsebuje torej v vsem svojem obsegu bodoči lep. »šivanje« je potem preprosto: kose blaga je treba primerno prirezati, nato jih položiš pravilno drugega na drugega m greš s pritokom z vročim instrumentom preko bodočega »šiva«. Nerodno bi Tahko postalo s temi šivi le tedaj, če bi t>e grel v bližini vroče peči.
Kam je izginili dolar?
V« prvovrstnem hotelu nekega našega letovišča so se nastanili 3 Američani. Najeli so za vse skupaj apartement. Po nekaj dneh so zahtevali račun. Hotelir jim ga je poslal po slugi, znašal je 30 dolar, jev ali 10 dolarjev za osebo. Gospodje so račun plačali, toda po slugi so sporočili hotelirju, da se jim zdi malo pretiran. Hotelir je trenutek premišljal in se potem odločil, da ga zniža. Po slugi jim je poslal 5 dolarjev nazaj. Slugi se je pa zdelo nekako neumno, da bi delil 5 dolarjev med tri, zato je vrnil gostom samo vsa-kemu en dolar, a dva je zadržal zase. Račun je bil sedaj tak: gostje so plačali spočetka vsak po 10 dolarjev; vsak je dobil dolar povrnjen, torej je končno plačal vsak po 9 dolarjev ali skupno 27 dolar, jev. Teh 27 plus 2 dolarja, ki si jih je pridrzal sluga, znaša skupaj 29 namestu 30. Kje je ostal 1 dolar?.
Nemška populacijska
politika
šujejo naraščanje
čeprav je težišče nemških prizadevanj, da bi prebivalstvo čim bolj naraščalo, v davčnem sistemu, ne smemo tudi podcenjevati pomena drugih ukrepov. Razen zakona o posojilih za poroke, so uvedene tudi druge podpore. Izplačujejo razne denarne nagrade družinam z več otroki. Važne so tudi tako zvane enkratne podpore, ki jih družine prejemajo pod naslednjimi pogoji:
Družina mora imeti štiri svoje ali adoptirane otroke, ki še ni?o stari nad 16 let. Starši morajo biti nemški državljani. Uživati morajo častne državljanske pravice in iz njihovega zasebnega življenja mora biti jasno, da so pripravljeni služiti zvesto nemškemu narodu in državi. Njihovo preteklo življenje mora biti neoporečeno, takšno, da budi upanje, da podpor ne bodo zlorabljali. Razen tega mora biti družina tudi zdrava, to se pravi, da bo zajamčen z evgeničnega stališča zdrav naraščaj.
In koliko znašajo te podpore? Enkratna pomoč za vsakega otroka znaša 10O mark. Najvišja vsota, ki jo lahko prejme ena družina, znaša 1000 mark. o podelitvi podpor odloča finančni urad .ki jih tudi izplačuje v nakaznicah po 10 do 50 mark. Teh podpor se morajo družine posluževati v določene namene, n. pr. za nakup pohištva, kuhinjske ali hišne opreme in perila, za kar se pač glasi nakaznica. Določeno je tudi. da večina s podporami nakupijenega perila ne sme biti svilnatega.
Ce pa ima družina več kakor pet otrok,
ki še niso stari nad šest let, ima pri izpolnitvi nekaterih pogojev pravico na stalno podporo. Ta podpora znaša 100 mark
mesečno. Pravice do nje pa nimajo roditelji, ki so zaposleni v javnih službah. Pogoji, da družina prejema to podporo, so podobni kakor za enkratno podporo. Pač pa skupne podpore ne smejo znašati več kakor 2.100 mark na leto ali 1.200 mark polletno. Enkratne kakor tudi stalne podpore so namenjene predvsem k olajšanju vzdrževanja velikih družin. Posojila, ki jih dovoljujejo ob porokah, so povsem odplačana z rojstvom četrtega otroka, kar pač dokazuje kakšen je njihov namen. Ce je bila žena dve leti pred poroko devet mesecev zaposlena, mož lahko prosi r. \ poročno posojilo. Prošnja je ugodno reš*na. če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji m no-ročenca prejmeta posojilo doO mark v nakaznicah za pohištvo in dru^o stan vam-sko opremo. V prvem koledarskem četrtletju po izplačilu posojila morata zakonca začeti odplačevati dolg in sicer na mesec v 1% obroku. <5e .ce jima po devetih mesecih narodi otrok <o,i rasa. ko sta prejela posojikM, jima priznajo takoj 25*« odplačila. Razen tega pa mož lahko tak^j zahteva davčno oprostitev, ki mu jo Mit finančni urad dovoliti za leto »ini. O se 9 tem letu narodi dri:?: otrok, družini zopet priznajo odplavilo 25* n dolsra. Mož 7jo-pet zahteva davčno oprostitev za na-i;ilj-nje leto dni. S četrtim otrokom je posojilo odplačano in zakonca lahko zah*^- i enkratno denarno podporo, "ki zna&a lOO mark v nakazilih. V primeru, bi imela zopet otroka, pripada na vsakega otroka, enkratni podporni znesek v višini 10» mark in stalna podpora 100 mark mesečna na petega in vsakega nadalnjega otroka.
Običaji ameriških dijakov
mnogo svobode,
za humor
tudi ve€ smisla
Predočite si nekaj med cehom in društvom, kasto in bratovščino. katerokoli uniformirano gardo in klovne, pa se vam pokaže pestra in zanimiva slika ameriških študentov. Da bi vam bilo jasno, kdo >i zasluži to ime, morate vedeti, da imenujejo Američani dijake, ki obiskujejo tako zvane High Schols (visoke šole) v starosti 14 do 19 let in dijake Colleges (kolegijev) v starosti od 19 let navzgor.
Ameriške študente prav lahko 5-po/nate po njihovem čudnem oblačenju. Glavni del študentske obleke je zelo pisan sviter nenavadnega izreza. Ti Mili i so še najbolj podobni puloverjem tekačev štafet. V barvitosti teh svitrov ni nobene meje. Vidite lahko .strupeno rumene barve, barvo rdeče pese, pa tudi ultramarinsko, oranžno, rožnato itd Nobene barve ni, ki bi ne bila zastopana v teh pulovrih. Drugi zopet se oblačijo v jopice iz tako debelega blaga, da se niti ne upogne. Barve teh jopic so pa nekoliko mirnejše, vendar je najpogostejša karmin pa tudi ultramarin. Na plečih so uvezana imena študentov, na primer Bob, Jimmy, Sonnv. Kidv. včasih pa tudi lahko čitamo bolj >lovanska imena kakor n pr. Vladimir in Jurij. Praznoverni dijaki nosijo uvezene številke n. pr. 13 ali 77.
Hlače nosijo skoraj vsi študenti z zavihanimi hlačnicami, nekateri celo do kolen. Glavna značilnost teh hlač pa je, da so
neznansko umazane. Mnogi študenti baje zvečer sploh ne slačijo hlač. če jih pa, jih shranjujejo v najbolj umazanem kotu. Klobuke nosijo s čudno zvitimi krajci, navadno spredaj zapognjenimi navzgor, zadaj pa navzdol. Nad čelom kra>i klobuk sojino pero. Prsi dijakov pokrivajo znaki mnogih študentskih društev, razredov itd. Razen tega pa med znaki krase njihove pr>i tudi razni talismani, včasih tudi po 4 kg težke uteži, zajčji krempeljčki, nagačene bele miši ali igralne kocke. Dekleta so nekoliko skromnejša v svojih dijaških odlić-jih, zato pa imajo tem bolj okrašene jopice. Nosijo razen jopic tudi suknjiče iz povoščenega platna, okrašene s podobnimi napisi: »Roke proč!« »S poti!«, »Sloni gr#-do!«, »To sem jaz!«, »Pozor, ne dotikaj se!«, a na žepih »Tukaj se sprejemajo darovi«. Toda nekateri napisi so tudi drugačni, takšni, da so neprimerni za tisk. Pogosto študentke s temi napisi tudi STamote profesorje.
Šolanje v Ameriki ni tako težko kakor pri nas, zato imajo dijaki tudi mnogo več časa za neumnosti. Po končani Pubhc School. ki jo učenci obiskujejo 8 let, ne znajo več, kakor pri nas dijak v prvem razredu gimnazije. Nadarjeni dijaki lahko v Ameriki končajo šolo mnogo prej. ker lahko preskočijo po več razredov.
Profesor Einstein je sestavil nov mednar
jezik »Gloro«
O I i
Moti ae, kdor bi mislil, da ae profesor Einstein ukvarja samo z relativitetno teorijo m matemaUčnimi problemi. V zad-
njem času se je vrgel na to, da ustvari nov jezik, ki naj bi bil >sintetičen in univerzalen«, že sto let sanja človeštvo o jeziku, ki bi bil medffiaroden in ki bi se ga bilo lahko naučiti in ki bi mogel nadome, stiti ogromno število jezikov, ki jih govori človeštvo. Najslavnejši med vsemi doslej izumljenimi jeziki je pač esperanto, Id ga je sestavil L 1887 Poljak dr. Zamen-hof in ki šteje danes že na milijone pristašev. Izpc*irinil je v teku let vse svoj« sovrstnike, pa naj so se oni imenovali Volapiik. Internnua, Novial, Perfekto in oelo Anghk, ki je bil samo fonetično pisana preprosta angleščina.
Einsteinov jezik, ki se imenuje >Gloro«, temelji na »posnemanih harmonijah*. Na. hvati se pravi v njem »glu-glu«, jesti »miam miamc (Slovencem bi bolj ugajalo ham-ham). Večji del njegovega besednega tm\t^Ah so onomatopeje. Predstavljajte al torej jezik sestavljen po večini iz besed kakor tik-tak, pik.pok, itd. Oa bi dokazal življenjsko zmožnost novega jezika js Einstein imel že predavanje o njem m trdijo, da z ve&kim uspehom.
Milijonar Levine v zaporu
Milijonar Charles A. Levine je bil prej. šnje čase zelo popularen in so listi pogosto objavljali njegov sliko na prvih straneh. Tedaj je bil še zelo bogat, večkratni milijonar, ki si je lahko 1.1925 kupil enega najlepših broocklvnskih nebotičnikov. Imel je tudi svoj parnik in nekaj letal. Ko so se mu ta prometna sredstva zdela že preveč vsakdanja, si je kupil še pod. mornico in z njo je napravil daljše potovanje.
Svetovni listi so mnogo pisali o Le vinu zlasti ob priliki prvih slovitih letov čez ocean, kajti Levine se je proslavil kot prvi potnik, ki je plačal polet čez ocean. Levine še tedaj ni znal pilotirati. Ob priliki poleta čez ocean je Levine nadaljeval potovanje po Evropi in prišel tudi v Pra_ go. V Angliji se je naučil letenja in hotel se je vrniti sam z letalom v Zedinjene države. Toda poleta mu niso dovolili zaradi prevelike nevarnosti, pa tudi prevelikih stroškov, ki jih zahteva iskanje pogrešanih prekooceanskih letalcev. Zato ae je Levine vrnil v Ameriko z ladjo. Doma ga je pa pričakovalo neprijetno presenečenje. Ušla mu je žena in odnesla skoraj vse premoženje.
Levine si je hotel opomoči a ne na pošten način, ker bi sicer ne mogel hitro
oboga te ti. Nenadno je izgubil, a hitro js hotel zopet dobiti. Lotil se je tihotapile, nja alkoholnih pijač, ki ie bilo tedaj najbolj donosen posel. Levine je postal eden največjih tihotapcev alkoholnih pijač, njegovo > podjetje« se je vedno bolj širilo, a končno je vendar padel policiji v roke. Zaprli so ga v  kaznilnici  v Leu-isburgU.
Čeprav se je Izvine dal zvabiti na kriva pota, je bil zelo inteligenten in zlasti js dobro obvladal matematiko in mehanike*. Zato je začel poučevati svoje sotrpine v posebnih tečajih v kaznilnici. Med tečajniki so bili čedo pazniki. Razen tega Levine urejuje kaznilniški časopis, ki objavlja vzgojne članke. V Ameriki lahko človek zasluži precej, če je podjeten, tudi v kaz-nilnici. Levine si js prihranil Že precej denarja. Ko Je znani letalec Douglas Cor-rigan preletel Atlantski ocean »po pomoti«, je Levine pisal o njem zelo navduse. ne članke v svojem kaznilniškem časopisu ter pripomnil, da bo tudi on, čim ga bodo izpustili iz zapora skušal preleteti sam ocean. Letalo si bo kupa s prihranki, ki si jih je prihranil v zaporu.
Postani In ostani član Vodnikove družbe!
Stev. 136
»SLOVENSKI NAROD«, IT. junija 1*3».
Stran 7
V Benetke ne bodo poslale
svojih filmov
Francija, Anglija in Amerika zaradi mednarodne politične napetosti in zaradi bojkota tujih filmov v Nemčiji
in Italiji
Mednarodna napetost se kaze tudi v filmskem svetu. Trenutno je v krogih filmskih produc.entov aktualno vprašanje, katere države se bodo odzvale povabilu Italije za konkurenčno mednarodno predvajanje filmov na prihodnji Biennali v Benetkah. Pred dnevi je dospel v Pariz ravnatelj Biennale, Croze. in je imel razgovore s predstavniki francoskega filma. Novinarjem je izjavil, da ga je francoska vlada že obvestila, da Francije letos na Biennali ne bo mogel zastopati oficielni zastopnik zaradi politične napetosti med obema državama. Ravnatelj Croze je nadalje i^javil^ da bo najbrže tudi Amerika odklonila sodelovanje na Biennali, ker v Italiji bojkotirajo ameriške filme in tudi glede Anglije še ni dokončnega sklepa, vse pa kaže, da se tudi Anglija ofieierno letos ne ho udeležila mednarodnega filmskega tekmovanja v Benetkah.
Na vprašanje, ali potemtakem letos v Benetkah ne bo predvajan noben francoski film. je ravnatelj Croze odgovoril, da bodo gledalci imeli priliko videti na Biennali tudi francoske filme, katere italijanska kinopublika visoko ceni in ljubi, le uradno Francija nc bo zastopana. Italijanski kinematografski tisk, ki je mnogo bolj svoboden kakor italijanski politični tisk. obžaluje, ker se Francija in Anglija ter Amerika ne bodo udeležile mednarodnega filmskega tekmovanja.
O priliki lanskega tekmovanja se je že pokazala pristranost žirije, ki je podeljevala nagrade za najboljše filme v Benetkah. Odtlej se je politični položaj v mnogem spremenil in politična napetost med omenjenimi državami se je še povečala, če bo vodstvo Biennale vztrajalo pn načelih, ki jih je. začelo ' zadnje čase uveljavljati, bodo prihodnje leto v Benetkah konkurirali samo še nemški, italijanski, japonski in španski filmi. Francoski filmski producenti že snujejo novo organizacijo, ki bi imela sedež v Parizu in na kateri bi lahko vsi narodi pokazali svoje filme in bi vsak rprod dobil nagrade za najboljše, ne da bi tekmoval po dosedanjem beneškem sistemu s filmi drugih narodov.
Katarina Hepbum in vlomilci
Pred dnevi je hollywooclska filmska zvezda Katharin Hepburn zasačila v svojem stanovanju v Ne\v Yorku vlomilca. Zgodaj zjutraj je začula sumljiv ropot v budoarju poleg spalnice. Zbudila je potihoma svojo sobarico in junaško vstopila v sobo. v kateri je nekaj ropotalo. Zasačila je vlomilca z masko, ki si je tlačil dragocenosti v žep. Hepburnova je vlomilca prijazno vprašala: Kaj delate tu? Vlomilec, ki je bil najbrže začetnik, je bil tako presenečen, da je odvrgel nakit in zbežal skozi okno na prosto. Hepburnova vloma ni prijavila policiji, toda njena sobarica ni mogla obdržati zase skrivnost« in je povedala sosedom, kaj se je zgodilo. Zato je o dogodku zvedela še isti dan tudi javnost.
Živio cenzura! Dol cenzura!
V francoskih kinematografskih revijah so pričeli razmotrivati o potrebi filmske cenzure. Nekateri avtorji trdijo, da je filmska cenzura potrebna, ker nekako pomaga režiserju pri oblikovanju prizorov, ko opo-
zarja na pregreske, večina avtorjev pa je mnenja, da filmska cenzura škodi umetniški kakovosti filmov, ker ozkosrčni in za umetniške lepote slepi, političnih in moralnih predsodkov polni cenzorji najbolj divjajo proti odličnim režiserjem, kakor so Carne, Duvivier, Renoir, Clair, Allegret, itd. Cenzura naj bi ne sodila umetnikov z merilom, ki pristoja pornografom. Dober režiser je prisiljen pri oblikovanju takih umetniških celot upoštevati kruto realnost, slab režiser pa se rad ukloni zahtevam cenzure in podjetnika ter si pomaga s kičastimi prizori, seveda v škodo umetniške vrednosti celote. Zanimivo je, pravijo avtorji, ki kličejo v svojih člankih »Dol cenzura!-, da cenzura še nikoli ni prepovedala kiča v filmu.
Dita Parlo
se je vrnila v Pariz. Mudila se je dalje časa na otoku Capri. Ponovno je izjavila, da smatra za svoj največji uspeh vlogo, ki
jo je imela v filmu »Velika iluzija«. Rada bi zopet igrala s tako odličnim igralcem, karšen je Jean Renoir. V začetku prihodnjega meseca bo režiser Moguy pričel snimati film »L' Empreinte du Dieu«. v katerem bo Dita Parlo Igrala glavno žensko •vlogo, njen partner bo Pierre Blanchar. Tudi Dita Parlo bi rada postala — filmski režiser.
Ko je ameriški režiser Mitchel Leisen začel ustvarjati svoj film »Polnočna baronica«, se je spomnil, da ae spodobi poslati glavni igralki vsako jutro v času snimanja šopek rož. Tako je tudi storil. Claudette Colbert je dobila šopek, a druga glavna igralka Marv Astor mu je namignila* da se čuti zapostavljena. Od tega dne naprej je tudi Marv Astor dobivala vsako jutro šopek rož. Tretji dan se je kiaala igralka Elaine Barrie. četrti dan Hedda Hopper ter peti dan že asistentka Cora Palmatier. Kavalirski režiser je šesti dan moral kupiti pet šopkov rož. Ko je še igralec Don Ameche očital prijatelju režiserju, da do njega ni kavalir, je režiser odkril, da so se igralke pošalile. Kljub temu je vsem pošiljal ves čas snimanja šopke, ki so ga stali vsak dan 25 dolarjev in 8 centimov. Osem centimov je stala vsak dan zeljnata glava, katero je režiser poslal vsak dan igralcu Amechu.
Inserirafte v „SL Narodu44!
Podzemeljski rov za tihotapljenje med Francijo in Belgijo
Na belgijsko francoski meji je zavladalo veliko razburjenje. Varnostni organi so odkrili tajen podzemeljski rov, ki veže obe državi. Permvelz je majhna vas na meji, en del leži v Franciji, drugi v Belgiji; prekoračiti je t*»eba samo cesto, pa ste v dru_ gi državi. Zato je bil že od nekdaj ta kraj zelo . privlačen za tihotapce. Kljub temu je vasica ravna, hiše nizke in pokrite s slamo. Samo gradič se odlikuje med njimi s svojo streho, pokrito z opeko, in s svojo zidano ograjo, ki brani njegovo notranjost pred radovednimi pogledi.
Pred nekaj meseci so se v vasi pojavili tujci in vzeli grad v najem.
sPrišla sem malo na odmor«, je rekla Carmen Olivares, ko se je pogajala za najemnino. Jaz sem operna pevka in sem potrebna svežega zraka.«
Ženska je bila lepa, črnooka. Ni mogla zatajiti španskega porekla. Kmalu je prišla za njo dvojica z razkošno limuzino, ki je zbujala splošno pozornost. Policijski komisar se je začel zanimati za to družbo in je kmalu ugotovil, da so zakrknjeni tihotapci, že večkrat kaznovani. Pred nekaj tedni je Španjolka pripeljala v garažo bližnjega trga v popravilo avtomobil ame. riške znamke. Policijski komisar je poizvedoval dalje in dognal, da je bil voz pred kratkim ukraden v Parizu. Posrečilo se mu je vtihotapiti v grad svojega zaupnika, ki je opazoval počenjanje stanovalcev.
— Ne vem. kaj prav za prav delajo, je sporočil ta svojemu predstojniku. Ponoči prenašajo prst v notranjost gradu. Rekel bi, da kopljejo vodnjak.
Komisar se je nato odločil, da izvrši preiskavo. Ta je imela presenetljiv uspeh. V močno obokani kleti je bila izkopana šest metrov globoka jama. Iz te jame je vodil 15 m dolg podzemeljski rov v smeri proti Belgiji. V tem rovu so bile že položene tračnice za majhno železnico. Našli so se tudi načrti. Nameravali so zgraditi majhno električno železnico, ki bi preva. žala tihotapljeno blago. Za začetek so se
Uhotapci zadovoljili z majhnimi vagončki, ki so jih z vrvmi vlekli v obe smeri. Ti vagončki so bih naloženi s tobakom, bruseljskimi čipkami, čokolado in bržkone tudi z mamili. Našli pa so se tudi razni dokumenti, ki se nanašajo na državno obrambo.
Carmen Olivares in tovariše je policija zaprla. Zadeva bo postala zapletena, ker je bila s tem predorom kršena tudi mejna pogodba, sklenjena v Courtraiju med Francijo in Belgijo.
Strategija
V stanovanje gospe Mire je pridrvela njena srčna prijateljica Manja, jo objela in vzkliknila:
— Mira, prihajam z veliko prošnjo!
— No?
— Moraš obljubiti, da mi je ne odrečeš.
— Če pa niti ne vem . ..
— No obljubi; zagotavljam ti, da ti tega ne pozabim.
— Dobro torej, toda rada bi le zvedela...
— Gre za tvojo pelerino, je bleknila Manja.
— O, za tisto iz srebrnih lisic, ki sem jo nedavno kupila? Kajne, da je krasna?
— Izredna!
— Želiš torej dobiti naslov tvrdke, kjer sem jo kupila. Rada ti ustrežem.
— Ne, draga, je žalostno odvrnila prijateljica. — Kje pa naj vzamem denar?
— Saj si pravkar govorila, da ti gre za pelerino.
— Seveda! Prosim te, da mi jo samo enkrat posodiš. Rada bi šla na otvoritev ve-lesejma.
— In čemu? Kaj te tako zanima razvoj industrije?
— To ravno ne ...
— Ampak kaj?
— Zvedela sem, da pride na otvoritev velesejma moj bivši mož s svojo sedanjo ženo.
Ob nenadomestlji\i i
ZAHVALA
."^ga nesrečnega zlatega edinca
se vsem, ki so z nami sočustvovali in nas v najtežjih dneh tolažili, najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo sterilnim spremljevalcem na Srečko vi zadnji poti, predvsem generalnemu tajniku vevških papirnic gospodu dr. Cirilu Pavlinu & tovarniškim uradništvom, udruženju četnikov, predsedniku tega udruženja g. Nejeeru Žnidaršieu in ostali ma gg. govornikoma za v srce segajoče poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli skušali lajšati neznosno gorje.
Prisrčna zahvala vsem darovalcem prekrasnih vencev in rož, ki so z njimi pokrili nepozabnega pokojnika.
V LJUBLJANI, dne 18. junija 1939.
PEPCA BEKš, roj. GRUNTAR, mati; JOŽA BEKŠ, oče; ANICA, poročena GOMBAČ, sestra ter užaloščene rodbine: GRUNTAR, HABBE, LUTMAN, GOMBAČ
— In kij ima moja pelerina opraviti a tem? je malo nejevoljno vprašala Mira.
— Napravil« sem strateški načrt.
— No! Radovedna sem.
— Vidiš, ta gospa mene dobro pozna, da-•i si nisva bili nikdar predstavljeni. Zato bi zelo želela, da bi ona videla na meni to krasno pelerino. Verjemi, da bo počila od jeze in zavisti.
— In kaj je na tem?
— A to še ni vse.
— No?
— Takoj bo začela gnjaviti Toneta, da Ji kupi prav tako. T' veš kak skopuh je. Moreš si misliti. kas.o mu bova s tem zagrenili življenje. No? Kaj praviš k temu?
— Imenitno — je rekla gospa Mira. — Iz principa bi sicer pelerine nikomur ne posodila, toda v tem *!učaju napravim izjemo in želim mnogo uspeha.
Prvi slov. fotoklub ustanovljen v Kranju
Kraj*j, 15. junija
Ko so se vršile priprave za I. fotografsko razstavo v Kranju in za ustanovitev fotokluba. so odkrili, da je bil v Kranju že leta 1910 ustanovljen »Prvi slov. klub fotografov-amaterjev«-. Zanimivo je, da so si kranjski amaterji že v onem ča^u prizadevali gojiti umetniško fotografijo, ki jc pri nas dobila možnost za razvoj in žela pozneje tako odlične upehe šele z ustanovitvijo fotokluba v Ljubljani. I. slovenski fotoklub, ustanovljen pred 30 leti je imel razumljivo tudi narodnostno obeležje, saj pravi § 2. njegovih pravil, da je namen kluba združiti slovenske kjerkoli bivajoče fo-tografe-amaterje. Prvi fotoklub je imel prav kakor današnji v načrtu tudi razstave, predavanja, sestanke članstva, ureditev ateljeja, knjižnice in nabavo društvenih fotografskih potrebščin itd.
Žal, da je bilo pričeto delo po uspelem ustanovnem občnem zboru in po 2. občnem zboru, ki je bil 18. januarja 1912. prekinjeno zaradi okupacije Bosne, ko je bila večina Članov poklicana pod orožje in je dokončno prestalo zaradi izbruha svetovne vojne. Tako je prenehal I. fotografski klub v Kranju in v Sloveniji sploh, ki bi gotovo bogato oplodil prizadevanje na^ih amaterjev na polju umetniške fotografi:c. V klubu so sc namreč zbirali mladi agilni ljudje, ki so žrtvovali večer za večerom fotografski umetnosti. Mnogo članov prvega kluba je še živih n. pr. g. Holchakcr, klubov blagajnik, in ga Jelca Holchakerjeva. upraviteljica ateljeja, v razsodišču pa so bili g. dr. K. Globočnik, g. A. Brillv. Umrl je predsednik g. Franc Ivane, ki si jc s posebno požrtvovalnostjo prizadeval, da bi fotoklub čim lepše uspeval. Po članskem imeniku je mogoče ugotoviti, da je imel klub tedaj 16 članov, med katerimi so še danes živi Kranjčani g. Anton Adamič, ga Ana Brillv, g. Jurij Dcpoli, prof. Mirko Kmet, ga Ana Mavr, g. Rici Mavr in v Ljubljani bivajoči g. prof. Josip Malnar.
Bodoči fotoklub bo imel z ostalimi klubi prijetno zavest, da je že pred pribl. 30 leti obstojal v Kranju fotoklub, kar je za zgodovino slovenskega fotografskega udej-atvovanja gotovo zanimivo.
Kranj je v zvezi s tem odkritjem zavzel tudi v zgodovini naše fotografije in fotografskega pokreta odlično mesto. V Kranju se je rodil izumitelj fotografije na steklo kaplan Janez Puhar. Ob .stoletnici njegovega rojstva je v Kranju zamrl I. slovenski fotoklub in ob stoletnici njegovega izuma nastaja v Kranju nov klub, prireja se razstava in verjetno, da bo v znak spoštovanja postavljen kmalu v našem mestu Janezu Puharju tudi spomenik. Upaimo. da bodo tudi bodoča pokolenja sledila svetlemu zgledu izumitelja Janeza Puharja in prvim slovenskim organiziranim amaterjem.
Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto
Vodoravno:
1) tvoj. 4) stol, 7) devet. 9) R. K. (Rdeči križ), 11) nit. 12) Pr, 13) gol, 15) dim, 16) Egon, 17» kolo, IS) noj, 20) bon, 21) j j. 22) ena, 24) 11, 25) Amori, 27) voda, 28) snov.
Navpično:
1) Turgenjev, 2) od. 3) jen, 4) Set, 5) 11, 6) Lermontov, 8) Vis, 10) Kogoj, 12) pilot, 14) loj, 15) dob. 19) eno, 22) Ema, 23) ars, 25) ad, 26) in.
Vreme je krivo
Sodnik: Trdite, da štejete 30 pomladi, a rodili ste se 1. 1S90.
Obtoženka: Da, gospod sodnik, toda sa. mi morate priznati, da zadnja leta sploh ni bilo nobene pomladi.
škotska
Škot si je kupil flavto, a drugi dan jo je prinesel že nazaj. Dejal je, da je ne more kupiti, ker je zelo poškodovana. — Le poglejte jo, je dejal, saj vidite, da je luknja pri luknji.
Nedelja, 18. junija
8: Jutranji požara v (igra radijski orkester). 9.15: Prenos *z franč. cerkve. — 9.45: Verski govor iprcf. dr. I. Lenček) 10; Flcši'e. 10 30 Prenos iz Trbovelj: Odkritje spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I Zedin.telju. 12: Koncert radijskega orkestra. 13: Napovedi. 13.20: Duet bratov Gclobov in plošče. 17: Kmeu>:ka ura Obisk pri krožku travnih semenarjev t inž. O to Muck i. 1730; Akademski pevski kv.ntet in Kmečki trio. 19: Napovedi, poročila. 19.40: Nac. ura: Olimpijski dan — uvodna beseda ministra za telesno vzgo jo naroda g. Cejovica. govor predsednica Jug. olimp. odbora g. Stevana Hadžija o olidpizmu. 20: Pevski kvartet. 20.40: Veseli napevi. igra radijski orkester. 22: Napovedi, poročala. 22.15: Lahkih nog naokrog  (ploSce).
Ponedeljek. 19- junija,
12. Obisk pri južnih Slovanih (plos*e). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Radijski orkester. 14: Napovedi. 18: Zdravniška ura: Moderno zdravljenje <1uš>vno bolnih (dr. Ivan Kanoni). 18.20j Citraske t čke i plošče). 18.40: Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (prof. Lojze Potočnik). 19: Napovedi, poročila. 1930: Z-.nim.vosti. 19.40: Nac. ura (dr. Dušan Popović iz Beograda i. 20: Sodobni plesni zvoki i plosce). 20.30: Koncert starih mojstrov, flavto solo: <r. Slavko Korošec; radijski orkester; dirigira ftijanec. 22: Napovedi, poročila 22.15: Narodne pesmi poje tercet Stritar, na harmoniki spremlja A. Stanko.
T°rek, 20. junija.
11: Šolska ura: V tovarni pločevin«*, žice in cevi. reportaža v obliki predavanja lilaks Zupančič). 12: Polj/ki napevi (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Tr priljubljenih oper (radijski orkester). 14: Napovedi. 18: 6 rame 1 »škrjančeks. 18.40: Naši narodni in knjižni spomeniki <prof. France Jesenovec). 19: Napovedi, poročila. 19.30; Deset minut zabave. 19 40: Nac. ura: Slovensko kresovanje ali Iva-nje (Rudolf Dostal. učrit. iz Ljubljane). 20: Prenos iz Beograda: Ura moderne jugoslovanske l imfonične glasbe. Sodelujejo ; Ilija Todorović ičelo solo) in veliki radijski orkester, dirigent: dr. Vučk^vič in L. Grinskv. 21: Radijski orkester. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Samospevi, %. Drago Burger, pri klavirju prof. M. Lt-povšek.
Sreda, 1\. junija.
12: Mandoline in balalajke (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Rad. šramel. 14 - Napovedi. 18: Mladinska ura: Tujsk; promet in šolska mladina, poučna
igra (A. Adamič), izvajajo člani rad. igr. družine. 18.40: Kulturna slika Novega mesta. TI. del (Jože Gregorič). 19: Napovedi, poročila. 1940: Nac. ura: Drina (Mladen Djuričč). 20: Prenos iz ljubljanske opere; v prvem odmoru: Glasbeno predavanj« (V. Ukroar); v 1L odmoru: Napovedi, poročila.
ćetrteK, 22. junija.
12: Pisana šara (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20; Salonski kvartet. 14: Napovedi. 18: -Med Žilo in Savo«, koncert slovenske pe»-mi (radijski orkester). 1S.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Deset minut zabave, 19.40: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. 20: Melodv-jazz. 20.45: Sinfonicen koncert ( p 1 osče. i. 22: Nape:vedi, poročila. 22.15: ilauijski orkester.
Petek, 23. junija.
12: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Radijski orkester. 18: ženska ura: zene. Čuvajmo narodne šege in običaje iga. Zora Orel). 18.20; Plofice. 18.40: Janez Kistnik v kresnih pesmih in običajih (Boris Orel). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Navodila dijakom za počitnice (Pavel Kunaver). 19.40: Nac. uxa: Pomorsko zavarovanje v srednjem veku v nadih krajih. 20: Koncert izvajata ga. Majda Du-gan-Lov še tova in prof. čedomil Dugan. 21: Kvartet mandolin. 22; Napovedi. — 22.30: Angleške plofice.
Sobota. 24. janija.
12: Vesela godba. 12.45: Poročila. 13; Napovedi. 13.20; Vesela godba, 17: Otroška ura: a) Selma Lagerloff; Kako je NieLs Holgerson r*>potoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih; b) Ribičič: V kresni noči. mladinska zvočna igra. Izvaja pomladek Jadr. straže sa I. <fcfc. mešani ljudski šoli v Ljubljani. 17-50: Pregled 5-poreda. 18: Radijski orkester. 18 4^ Pogovori s poslušalci. 19: Napovedi, poročila. 19.40: Nac ura: Predavanje inšpekcije drž. obrambe. 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20 30: Slovenski kresni večer. Pisana vrsta naših starožitnoati. Izvajajo člani rad. igr. družine. Sodelujejo Fantje na vasi in radijski orkester. — 22.15: Radijski orkester.
Florence Riddellovo:
flevatna CjuGe$en
Sprva sta govorila samo malo, poslušala sta samo vik in krik, ki se je razlegal od vseh strani v tej tesni kavarni, nabito polni francoskih legionar-jev vseh narodnosti, v tem ozračju, kjer je bilo več dima, nego zraka. Fenelli se je pa zdelo, da Derek le s težavo zadržuje v sebi neko razburjenje. Tretji kozarec vina mu je slednjič razvezal jezik.
— Govori se, Fenella, da bomo imeli kmalu polne roke dela, — je dejal.
Presenečeno ga je pogledala. •—Kako misliš to, Derry? — ga je vprašala.
■— V vojašnicah ne govore nič drugega, — je odgovoril, — pravijo, da pride lahko vsak hip povelje k pohodu. Riffi se zopet upirajo v svojih gorah, kakor obič ajno. toda zdaj je ta stvar mnogo resnejša, kajti prišle so vesti, da je prišlo več arabskih plemen, ki so si navadno v laseh, naenkrat na misel, da je v edinstvu moč proti Franciji. To je nevarna misel in če bi se razširila, ni izključeno, da bi objela vsa arabska plemena. Ne dvomim, da je to delo tajne propagande. Ce se pa dvigne proti Franciji vse mohamedansko prebivalstvo, se bo Severna Afrika izpremenila v grozno peklo.
Prižgal si je cigareto in nadaljeval: Francija je zaradi tega vsa nervozna, toda vzrok njene ner-voznosti ni samo ta. Morda si o tem že kaj slišala.
— Da, nekdo je danes v hotelu pravil, da so nastali neznatni spori med Francijo in Italijo.
— Neznatni spori, — je ponovil mračno. — To so tako neznatni spori, da lahko nastane iz tega velika vojna.
— Oh, Derek, — ie vzkliknila prestrašeno. — To se gotovo ne bo zgodilo.
— Na svetu se gode reči, o katerih nimamo niti pojma, Fenella. Doslej so to samo govorice, toda nekaj resnice bo že na njih; govori se celo, da je naš štab že dobil povelje, naj pripravi vse potrebno za odhod.
Sklonila se je k njemu čez mizo. — čuj. Derrv, ali boš jutri, ko je nedelja, prost, kakor običajno?
— Kolikor vem, da. Ni pa izključeno, da bo opoldne čitanje povelja, h kateremu moram priti. Toda če ne pride drugo povelje, bom ves popoldan prost.
— Pojdiva od tod. Derrv, — ie zašepetala. — Moram ti povedati nekaj zelo važnega.
Zapustila sta kavarno, romska!a skrit kotiček in Fenella je povedala Dereku, kaj sta biia sklenila s Kentom glede njegovega bega. Derek jo je spočetka presenečeno gledal, potem mu je pa obraz zažarel od radosti.
— Oh, bože moj, Fennie, ti ne veš, kaj to pomeni zame! — je vzkliknil. — Zadnje čase imam tu strašno življenje. Nisem ti hotel povedati, teda — že sem mislil na to, da bi storil konec neznosnemu življenju.
Fenella je pomislila, da bo storila najbolje, če se bo delala, da ni razumela njegovih besed. V prvem trenutku je prebledela. Potem je pa spra-/ila zopet veselost v svoj glas.
— To je sijajno naključje, tako srečna prilika, da se ugodnejša nama ne more več nuditi. Kar pomisli, Derry, ne samo, da prideš od tod, temveč pojdeš naravnost od tod na delo in sicer čim prispete v Anglijo, kajti Kent je obljubil, da bo pregovoril svojega prijatelja O' Connora, da te bo zaposlil v svoji pisarni. Skupaj ustanovita družbo, kupita še nekaj tovornih ladij, skratka, na vidiku je veliko podjetje.
— Oh, Fennie. da bi se mi vsaj posrečilo rešiti se iz tega pekla! Za to bi sicer poskrbel sam in prisegam, da nikoli več ... nikoli več.. . glas mu je zadrhtel, moral je obmolkniti, a Fenella ga je sočutno gledala.
Potem mu je pa pojasnila, kaj vse je s Kentom že uredila za jutrišnji dan. Dobro poldrugo miljo od južnega roba mesta je bila zapuščena, že napol razpadla vila, v kateri že zelo dolgo nihče ni stanoval. Domačini so se je v strahu izogibali, kajti govorilo se je, da je bil pred davnimi časi storjen tam grozen umor in da se duh umorjenega maščuje, da preži tam in zastraši vsakega vsiljivca. Derek. Kent in Vanda ben Gamma so si nekaj dni prej o&ledali to vilo, kjer so našli zapuščen vrt, kamor se je prišlo skozi polomljena vratica.
Fenella je pojasnila Dereku, da pride Kent jutri na ta vrt pred deseto dopoldne in mu prinese civilno obleko. Razen obleke mu prinese tudi črne naočnike proti solncu in to bo zadostovalo, da bo lahko prišel Derek preoblečen neopaženo na kolodvor in od tod v Oran z vlakom, ki odhaja tik pred poldnem.
Preden je Fenella izgovorila svojo misel, so De-rekove oči zažarele od navdušenja. Kar jo je pri
jel za obe roki, jo krepko stisnil in ko je zopet ir-pregovoril, se mu je glas tresel od globoke ginje-
nosti.
— Fenella, — je dejal, — vem čisto dobro, da si najboljša ženska na vsem svetu. Oh, bože moj, ko bi te le bil vreden. Toda vem, da te nisem Ne razumem, zakaj se toliko žrtvuješ zame. Storil nisem ničesar, da bi zaslužil to od tebe. Prisegam pa, da bom vse zopet popravil — da se bom poboljšal, da bom potem vreden tvojega nežnega zaupanja. Da ni tebe, bi ne imel nikogar na božjem svetu. Nikoli več te ne bom razočaral. Kaj bi bil doslej počel brez tebe in kaj bi se bilo zgodilo z menoj zdaj, če bi ne bilo tebe?
Pri teh njegovih besedah je čutila, da se Ji napenjajo v telesu vsi živci. To je bilo mnogo več, nego je mogla prenesti. Hvala bogu, da sta na ulici in da stoji v bližini skupina Arabcev tako, da jo Derek ne more poljubiti. Ce bi poskusil poljubiti jo, poljubiti s tisto svojo staro strastjo, bi ga morala Fenella prav gotovo pahniti od sebe. Saj bi se ne mogla več premagovati. Čutila je itak, da se mora pred njim pretvarjati. On ji zaupa ... in kljub vsem svojim grehom jo še vedno ljubi. Najhujše je pa, da Derek misli, da ona še vedno nosi v svojem srcu njegovo podobo. To pa ni več res... v njenem srcu ni nič drugega, nego neizmerno hrepenenje, da bi ga rešila, da bi ga spravila daleč od tod v Anglijo, kjer bi se lahko zopet postavil na svoje lastne noge in bi ne potreboval več njene pomoči. In tako bi bila ona zopet prosta, da bi lahko živela z onim drugim možem, Id pomeni za njo mnogo več, mnogo več, nego karkoli drugega na tem svetu.
Stran 8
»SLOVENSKI N A R O Dc, sobota, 17. junija 1939.
Stev. )36
MALI OGLASI
Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—.
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malib oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo
IMItlMMI.,..MIIl P
Zavem
n a j 1 e p S i h vzorcev  ima  v zalogi
SEVER — Marijin trg 2.
Na željo Vam zave.se mdi zašijemo in namestimo.
■uMueiro;iiiiii» ......^•^luuuuiutiiuuu^iiuumuiiiiiuiiiiiiiiiuuiiiiimaiiiUtUiiuua
raz no
Beseda 50 Dar davek postne i Naimanjši znesek S Din
Okasa tablete
Pri
spolni slabosti
poskusite
OKASA
tar.j.te za
moške
100 tablet Din 220.— proti povzetju Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna Mr. Rozman Miroslav, Beograd — Terazije 5 Ogi reg. S. Br. 5846.39
50 l* A K fc.MLA\JE ažurn anjfc,  vezenje zaves, perila,    monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7 — din »Julijana«, Gosposvetska c. 12
3 T
MALINOVEl
pristen, naraven, s ćistim slao korjem vkuhan  —  se dobi na malo in veliko v lekarni dr G PICCOL1.  Ljubljana, nasproti «Nebotićnikac.
LETOVIŠČE in KOPALIŠČE
Ivo šorli. Gorenja vas — Poljanska dolina, se priporoča.
35/T
MODROCE
peresnice (federmadrace), otomane, fotelje, kauče, mreže ter vsa tapetniška dela izvršujemo po najnižjih cenah. F. Sajovic, Ljubljana, Stari trg 6. 1983
POSOJILA DOBE
državni, banovinski uslužbenci, upokojenci, posestniki. Informacije daje bančni zastopnik Dolenšek, Mokronog. Priložite znamko za odgovor! 1981
MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorju
termalno kopališče 28° C. Plavalni bazeni na prostem, posebne kadne kopeli, terase za sončenje. Idealno letovišče. Lep nedeljski izlet. Pension din 45.-Pojasnila daje uprava toplic, p. Medija — Izlake. 1904
STAnOVAfUA
Beseda 50 par   davek poseht-NaimqniS1 znesek 8 Din STANOVANJE dveh sob in kuhinje iščem za avgust. — ROSINA. Karlovac. Preradovićeva ul. 12. 1942
PRODA
SI
■■J seda 50 par davek posebej
v ^mnn^i rnesei« fc Din
NAJCENEJŠE KIJRrVO
so suni parketni odpadki. Do-Dijo se v zalogi F. Vertačnik. Tenkova 7. 1968
fO 1'KIZMAMO NIZKIH CENAH
si nabavite najboljše moške >bieke. perilo m vsa praktična >oiačila pn PRESKERJU. Ljubljana, Sv   Petra cesta 14
l I
Klasične in navadnejše mobilje ima stalno v zalogi
Pohištvo »MALENŠEK«
LJUBLJANA Celovška cesta št. 258
GOSTILNA
v centru Zagreba, tri velike gostilniške sobe, velika klet, lep vrt za 150 oseb. Nizka najemnina. Promet 100.000 din mesečno. Naprodaj zaradi bolezni za 70.000 z vsem inventarjem. Ponudbe na Fr. Mijočka, Zagreb, Palmotičeva 28. 1932
I.a ČEŠNJE
za ukuhavanje, trde, rdeče in črne, sveže kg din 4.— in 4.50 franko voznina, razpošilja v košarah po 45 kg G. Drechsler, Tuzla. 1967
OGLAŠUJ
V HAI.I Olj LAS M K
„SLOV. NARODA"!
NAJCENEJŠI 1/hAlKK
dopisi
' -eda 50 paj   davek poseoe* >J** imanlš-1 Tn^peu b l"H*"
IŠČEM PRIJATELJICO
gospo, ki v svojem zakonu ni zadovoljna, čedne postave — lahko je vdova ali ločenka. — Dopisi s sliko in polnim naslovom pod »Poletja, junij« na upravo SI. Naroda. — Tajnost strogo zajamčena. 1975
SLUZ8E
3^seda 50 dar davek posebei Najma niši znesek o Din VSAKI OSEBI
ili družini nudi stalen zaslužek »MARAc — Maribor. Orožnova 6,  Celje,  Slomškov  trg   i. -Pletilnica — razpošiljalnica
22 M
GOSTILNA »PRI ČADU«
POD ROŽNIKOM
vabi izprehajalce na obisk, kjer Vam bo na idiličnem, senčnatem vrtu solidno in poceni postreženo s svežim pivom ter drugimi izbraiiimi pijačami in jedili.
Se priporoča
AGI ČAD
KOLESA
Pri nakupu zahtevajte povsod samo original svetovno znane znamke, kakor Waffenrad, Diirkopp, Triumph, Mira, Excel-sior. — Zastopnik za Jugoslavijo: TRIBUNA F. BATJEL, Ljubljana, Karlovška c št. 4. — Podružnica Maribor, Aleksandrova 26.
SAMO NEKOLIKO PAR VEČ
in Vaše zdravje je sigurno zavarovano
GUM..?
Neprimerno bolj fina ln zdrava.
NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA J«
NAŠ VAL
SPOREDI svroprtJb radrjskfls postaj na vnh valovih, roman, novela, modni pregled, novic« ls radijskega sveta,
UPRAVA:
45301-2204
Za lepe dneve najcenejši ln najudobnejii otroški čeveljčki z gumijastim podplatom. Otroški Din 12.- in Din 15.-, renski Din 19., moški Din 25.-
40615-1166
Lahki ženski kopalni čeveljčki iz platna s prozirnim gumijastim podplatom.
15
38697-2278
Elegantne ra->Ške sandale iz močnega an-gleškoga platna s prožnimi podplati. Nogi nudijo udobnost in dovolj zraka.
4581-1965
Otroški čeveljčki iz močnega angleškoga platna v beli barvi, z gumijastimi podplati. Otrokom za poletje.
3985-15176
Ukusno izrezani čeveljčki iz finega belega nsnja z usnjenim podplati in nizko peto. Idealni za tople poletne dneve.
19
59
8767-04680
Zelo udobna moška upogibljiva sandala iz mehkega usnja z usnjenim podplatom in peto.
40891-7063
Otroške sandale iz močnega platna s prožnim podplatom in zaponko.
34995-5187
Lahki čeveljčki izdelani Iz finega rdečega diftina s nisko peto.
35
5982-44800
Praktične otroške sandale Iz usnja z močnimi usnjenimi podplati. Nemirnim otrokom za igranje in sprehode.
3039-44674
Moški lahki nizki čevlji z okvirom, Izdela i iz finega usnja z luknjicami in usnjenii. podplatom.
35
3985-95154
Dovršeno lepi čeveljčki za poletje iz finega usnjav m odro-beli kombinaciji z usnjenim podplatom in peto.
5961-13841
Divne otroške sandale iz finega belega usnja z močnim usnjenim podplati. So močne, a kljub temu zelo poceni.
035-14114
Najnovejši model iz Meksike! Ženske sandale iz finega usnja, pletene v belo-modri ali rdeči kombinaciji. Za poletje ni eletrantnejših niti lažjih čeveljčkov.
»JADRAN a
Praktične in močne nogavice gospodom za poletje. Ne rabijo podvez, ker imajo zgoraj vpleteno gumo,  ki jih drži.
»SELCE«
Svoje otroke bo**te najbolj razveselili, ako jim za poletje kupite te srč-kane nogavičke.
16915-31ii
loderni fini čeveljčki iz rdečega bureta z -bastim prožnim podplatom* obloženim z
mo.
/
Vse manufakturno blago prodajamo po izredno nizkih cenah. Le v Vašo korist bo, če nas či-nprej obiščete!
M A N U r A K I U R N A  TRGOVINA  DOBrtlH KVALlIbi
A. SSender
iiii.:ailiilll!CMIhiirtii;,fl;i.iifc
;,j|[lill!«!!il!!!SnM
LJUBLJANA MESTNI TRG 22
L nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doneči ena-itega nčinkn. kakor s
čigar delokrog Je neomejen, Časopis pride « vsako hišo to govori dnevno desettlsočem M ta tel je v. Redno oglašanje v velikem dnev-oikn Je najuspešnejša investicija, Id prinese korist
0
m
o o
■
o
■
o o
o
■
o o o o
■
o o
■
o o o o
■
o
o
■ C^nOl
ZALOŽBA »CESTA«
LJUBLJANA,  KNAFLJEVA UL 5
Pravkar je lzfila peta knjiga založbe »CESTE« s MARIJE MAJERJEVE
„Rudarska balada44
ki na pretresljiv način opisuje življenje ruJarjev globoko pod češko zemljo in njihovo ljubezen do doma in domovine
„Rudarska balada"
Je knjiga ki jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem ln zmerom iznova spet rad posegel po njej.
Broširana knjiga 10.— din, s poštnino 11.— din V celo platno vezana 15.—, s poštnino 16.50 din.
Knjiga te naroča pri:
ZALOŽBI »CESTA«
LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL, 5
kjer dobite po Isti ceni tudi že prej Izšle knjige D. Ravljena »Zgodbe brez grozeč, Klabunda »Pjotr — Rasputin«, D. Ravljena »Crna vojna« ln Thompsona »Sivkoc
Makulaturo! papir
proda
oprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva uBca itmv. §
Urejuje Fran Puc — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inse ratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani
29