m ,, da.lv except Saturday», Sundays ^ lyy* and Holiday. PROSVETA « ___________glasilo slovenske narodne podporne jednote ^EAR XXXVII Cen« liai a Je $6.00 ostorl: i! re. UI cd mik i in upravnliki prostori: 265? South Lawndale Ava. Office of Publication: 2657 South Luwndale Ave. Telephone, Rockwell 4904 «»"it.r'/clfn,!^ Vt X^ri°",£CHICAao 23. ILL.. PONEDELJEK. 3. DECEMBRA (DEC. 3). 1945 Subscription SS.00 Yeerly ŠTEV.—NUMBER 184 Acf.-ptu.K-f for mailing at spinal »at, of pnM,>t!,. provided for in section 1103, Act of Oct. 3. 1917, authored on June 4, 1918. igoslavija postala ederativna republika! Hess priznal prevaro avtn a k0rp0-pred sodiščem raci j a se odzvala povabilu ar odna skupščina odobrila Titovo pro-klamacijo ari [ralj peter ODstavljen j*don, 1. dec. - Radio Bel- ^ je naznanil, da je Jugosla-postala federativna repub-Ito je narodna skupščina jasno odobrila proklamacijo, ero je precital maršal Tito. Aklamacija, pravi naznani-je odvzela kralju Petru, ki i v Londonu, odkar so Nemci vdirali Jugoslavijo, vse pra-Skupšcina je odstavila tlja in odpravila monarhijo. Odstavljeni kralj je podal iz-ivo, v kateri naglaša, da je u-lovitev jugoslovanske repub-: kršenje dogovora, katerega sklenila dr. Ivan Šubašič in ■šal Tito v februarju tega le-Šubašič je bil takrat pred-dnik jugoslovanske ubežne ade v Londonu. Po sklenitvi ugovora je odpotoval v Belgrad postal zunanji minister v Ti-l vladi Pred nekaj tedni je »bašu resigniral kot zunanji inister. )ogovor med Titom in šuba-m je določal ustanovitev re-stva treh članov, ki naj bi idal Jugoslavijo, dokler ljud-o pri volitvah ne odloči za proti monarhiji. Splošne in fte volitve so se vršile 11. no- hbra, pri katerih je ljudstvo 0 Konferenca v Washingtonu zaključena Glavna vprašanja in problemi nerešeni Washington, D. C., 1. dec. — Konferenca reprezentantov delavcev in delodajalcev, katero je sklical predsednik Truman, je bila sinoči zaključena. Upanje, da bo ustanovljen ustroj za reševanje sporov in preprečenje stavk, se je izjalovilo. Na zadnji seji je prišlo do o-stre kontroverze med delavskimi voditelji in reprezentanti A-meriške trgovske zbornice ter Zveze ameriških tovarnarjev. John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, je kritiziral predstavnike unij Kongresa industrijskih organizacij in A-meriške delavske federacije, ker se niso sporazumeli med seboj. Resolucija, katero je predložil Philip Murray, predsednik CIO, naj se konferenca izreče za zvišanje mezd, ni prišla na razpravo. Murray je v svojem govoru dejal, da jo je zavrgel pododbor, kateremu je načeloval William Green, predsednik A-meriške delavske federacije. Murray je v svojem govoru zaupnico Titovi vladi in ifc. obdolžil iedustrijce, da so znižali mezde za $10.75 na teden po zaključenju vojne v Evropi, da ovirajo kolektivna pogajanja in nočejo prevzeti odgovornosti za posledice. Kot zgled je o-menil stališče korporacije General Motors in korporacije United States Steel. Green je dejal, da je Murray stavkal ves čas konference. O-čital mu je tudi, da ni držal besede, katero je dal članom ekse-kutivnega odbora, da ne bo potisnil vprašanja mezd in cen v ospredje. Green je izjavil, da bo njegova organizacija nadaljevala borbo za zvišanje mezd. Sporazum je bil dosežen gle iV\\o kandidate Narodne osvo Kiilne fronte, Titove politične anke, in s tem zadalo smrtni arec monarhiji. Peter pravi v izjavi, "da je Ti-pogazil vse obligacije, uničil lenjeni dogovor, organiziral talitarno vlado v nasprotju z ali Združenih narodov in re- bcijo, sprejeto na konferenci 'like trojice v Jalti na Krimu, iz nisem pozival svobodoljubna jugoslovanskega ljudstva 1 borbo proti fašistom in na-itom / namenom, da pride pod "Ko suženjstvo — suženjstvo ršala Tita." (Poročilo angleške časniške *nture Reuters, pravi, da je 1er »'»«'I "Zdaj, ko je Jugo-■vij* postala republika, mi bo ustavljena. Ostalo mi ne dosti" Peter je dalje rekel, b" moral kmalu zapustiti londonski hotel, v ka-em stanuje, in oditi v pode-«ki kraj, kjer bodo življenski Mi ni/ji i uradni krogi niso ko- lt"i''1 ' ii iz Belgrada, da 11 'J-' |»ostala republika, ''"»v« izjave. Omenili 1 ' dogovor med Titom 1 določal, da se kralj 11' 11 v Jugoslavijo, do-l»> i volitvah ne re-' *di je /a monarhijo Protinacijske intrige v nemški armadi Nuernberg. Nemčija. 1. dec. — Rudolf Hess je v prvi javni izjavi, odkar je priletel v Anglijo iz Nemčije v maju 1. 1941, priznal pred zavezniškim sodiščem, da je potvarjal izgubo spomina iz taktičnih razlogov. Delal se je blaznega, ko je bil interniran v Angliji. Hess je eden izmed vodilnih nacistov, ki se morajo zagovarjati pred sodiščem kot vojni zločinci. Njegov govor je povečal zagonetko nepojasnjenega poleta iz Nemčije v Anglijo. V tem je med drugim razkril protinacijske intrige v nemški armadi in obdolžil člane vrhovnega poveljstva odgovornosti za brutalne umore vojnih ujetnikov v nemških taboriščih. Dejal je, da so ti odredili umor francoskih feldmaršalov Wevganda in Girauda. Odbor psihijatrov je spoznal Hessa za telesno in umsko zdravega. Gunther von Rohrscheidt, Hessov zagovornik, je predlagal ponovno zdravniško preiskavo in da ga sodišče oprosti. Hess je v svojem govoru dejal, "da je moj spomin dober. Izgubo spomina sem simuliral. Prevzamem vso odgovornost zu vse, kar sem storil. Lahko se zagovarjam in odgovarjam na stavljena vprašanja. Moje mnenje je, da ta tribunal nima ju-risdikcije." Goddfrey Lawrence, predsednik sodišča, je po Hessovem govoru prekinil obravnavo. «j* Odmev splošnih volitev v Avstriji Kav8anje med komunisti in socialisti Dunaj. 1. dec. — Komunisti in socialisti so se začeli prepirati zaradi izida volitev, pri katerih je zmagala katoliška ljudska stranka. List Arbeiter Zeitung, glasilo socialistične stranke, je obdolžil komuniste odgovornosti za razcepitev delavskih glasov. Objavil je uvodnik, ki trdi, da so kode ustanovitve posebnega odbo- j munlsti dobili 175,000 glasov na ra. ki naj bi skušal zboljšati od- ,afun socialistične stranke. Ako Jugo ne j le fj oub.i 1 srn-fr VU;, nošaje med delavci in delodajalci v bodočnosti. Sprejet je bil tudi predlog glede revizije piocedure federalnega delavskega odbora, da se omogoči odprava jurisdikcijskih sporov. Albanija proslavila neodvisnost Vsi ostanki fašizma uničeni "•p H. Dr,„ bi kandidati slednje dobili te glasove, bi ljudska stranka ne izšla zmagovita iz volilne borbe. Komunistični list Oestereichi-sche Volkstimme je ostro napadel ljudsko stranko, ker se bori proti podržavljenju industrij*in denacifikaciji Avstrije. List je poudaril, da lahko delavci dobe nauk u volitev, ki je, da sleherni, ki greši proti enotnosti delavskega razreda, pomaga reakciji. Komunist Krnst Fischer je dejal, da je ideja demokratične enotnosti bistvenega pomena v obrambi pravic avstrijskih pre-Tirana. Albanija. 1 dec. bivalcev proti fašizmu Nekate-Monarhija je bi- | Ljudstvo je dostojno proslavilo r| vidijo v njegovi izjavi mo .-»n volitvah in na-|prvo obietnico svoje osvobodi-! nost kooperacije med komunisti ">a jo le potrdila | fvp in neodvisnosti Nacijske jn koalicijsko vlado ■ IJC «enhower se ne bo n,/ v Evropo lk. . ■ D C , 1 dec. — ^' t D Eisenhower ' se ne bo vrnil v Wi ' bil zadnji teden ' «da generalnega 1 j'' generala Mar-1 j'1 Truman ime-*«» na Kitajskem prvo tve in tolpe so bile pred enim izgnane iz dežele. letom na Ta mala deželica je morda edi-v Evropi ali na svetu, ki je O- Samomori biviih nemških vojakov Stockholm. Švedska. 1 Razgovori v Washingtonu glede končanja stavke TRUMAN POSEGEL V KONFLIKT Detroit, Mich., 2. dec — Avtna unija je olajšala stavko proti kor-poraciji General Motors in dovolila obnovo produkcije v tovarnah, ki izdelujejo avtne pritikli-ne za druge kompanije. Besednik korporacije je dejal, da bo produkcija delno obnovljena v nekaterih tovarnah. Naznanilo pravi, da je R. J. Thomas, predsednik avtne unije, sprejel predlog C. E/ Wllsona, predsednika korporacije. Thomas je v pismu Wilsonu naglasil, da unija ne bo umaknila zahteve glede zvišanja plače za HO odstotkov. V tovarnah korporacije General Motors, ki Izdeluje prl-tikline za druge avtne kompanije, je uposlenih okrog 40,000 delavcev. Detroit. Mich.. 1. dec. — Kor-poracija General Motors je sprejela povabilo in naznanila, da bo razpravljala z reprezentanti federalne vlade gleda končanja stavke, katero je oklicalu unija združenih avtnih delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, pred desetimi dnevi. Korporacije je prej naznanila, da se ne bo pogajsls i voditelji avtne unije, dokler ne bo slednja umaknila zahtev)} za zvišanje plače zs SO od^otkov. stavki je zavojevanih čez 225, 000 delavcev. Edgar L. Warren, načelnik spravnega biroja federalnega delavskega departmenta, je poslal telegram H. W. Anderswnu, podpredsedniku korporacije, s povabilom, naj pride v Washington. »Slednji je povabilo sprejel. Naznanilo pravi, da se bosta Warren in Anderson sestala prihodnji torek. Pričakuje se, da bo korporadja obnovila pogajanja z uvtno unijo glede končanja stavke. C. E Wilson, predsednik avtne korporacije, je prej dejal, da pogajanja z unijo ne bodo obnovljena, če ne bo slednja revidirala svojega stališča in preklicala 'nelegalnega piketiranja" tovarn. V konflikt med korporacijo in unijo je posegel predsednik Truman. Pozval je obe, naj obnovita pogajanja, da se stavka konča. C« z 70 tovarn korporacije v Detroitu in drugih mestih je moralo zapreti vrata zaradi stavke Walter P. Reut her, podpredsednik avtne unije, je dejal, du bo konflikt predložen v rešitev Beli hiši, če ae bodo napori delavskega departmenta z^obnovo pogajunj med unijo in korporu-cijo izjalovili. Voditelji unije so naglasili, da eo pnpravljeni zu pogajanja z uradniki korporacije Reuther je ponovno naglasil, da korporacija lahko /.viku plače zu 30 odstotkov bre/ zvijanja cen avtomobilom, kei je nagrmadila ogromna proftte v voj nem ču»u Rusija bo imela atomsko bombo Amerika ne bo obdržala tajnosti W*ahlngton. D. C« 1. dec. — Dr. Irving Langmuir, znanstvenik in pomožni direktor rasisko-valnegu oddelka General Electric Co., je dejal, "da pohlep tajnosti, katerega je demonstrirala armada, je dejansko odkril Rusiji informacije glede produkcije atomske bombe." On je nastopil pred senatnim odsekom xa atomsko energijo. Dr. Lsngmuir Je dobil L 1932 Nobelovo nagrado v znak priznanja zaslug v razvoju kemije. On je bil udeležen pri eksperimentih, ki so rezultirali v Iznajdbi atomske bombe. "Amerika ne bo obdržala tajnosti atomske bombe," je dejal Langmuir. "Prepričan aem, da bo Rusija imela atomsko bombo v treh letih. Kadar jih bo ss-čela producirati, bo prekosila Ameriko. Poleg Rusije bodo imele atomske bombe tudi Argentina, Francija, Švedska in morda tudi prerojena Nemčija." Langmuir se je nedavno vrnil v Ameriko iz Rusije. On se Je udeleill proslav 220-obletnice ustanovitve ruske akademije znanosti v Moskvi in Leningradu v zadnjem juniju. Pred senatnim odsekom je dejal, da mu je vojni department prepovedal obisk Rusije, nakar je poslal protest driavnemu departmentu in ta mu je dovolil odhod. Truman za revizijo potsdamskega dogovora * Italijanska vladna v kriza rešena Domače vesti Uslužbenka SNPJ se ubila Peru, 111.—Zadnji petek ponoči se je v avtni nesreči ubila Alberta Kopach, uslužbenka v téj-ništvu SNPJ. Stara Je bila '23 et In članica društva 2 SNPJ. Bila je edina hči Antona in Katherine Kopach. Ia Clevelanda Cleveland.—V bolnišnici je u-mrl John Oblak iz Colllnwooda, star 79 let In doma Iz Dovska pri Kranju, odkoder Je prišel Ameriko leta 1901. Bil Je čla društva 53 SNPJ od ustanovitve, Zapušča sina in hčer.—Is armade je bil častno odpuščen William Cerne, ki se Je vrnil iz Tokia k svoji poročeni sestri Angeli R. Adam. Pri vojakih je bil 33 mesecev, od teh 30 mesecev na Pacifiku.- Enako je po 42 mesecih prišel v civilno žlv-ljenje Thomas C. Arko, ki je služil 33 mesecev v Afriki, Siciliji In Italiji. Tudi njegov bral Joseph je bil po 37 mesecih častno odpuščen; on je bil 30 meaecev na Pacifiku—od Avstralije do Japonske, njun brat Louis pa je bil nedavno poslan na Japonsko.—Družina Frank Ponlkvar Je prejela vest od svojega sina Franka, A. R. M. 2/c, da se jo vrnil v Združene drža ve ln se zdaj nahaja v morna rlški bolnišnici v San francltcu ln pričakuje, da pride domov u božič. dec uničila vse ostanke fašizma _____ klican je bil narodni praznik in V(.č bivtlh nemških vojakov je ljudstvo je poleg neodvisnosti izvr4ilo »«momor, ko m, bili In- proslavljalo svoje junake, ki to forrrurani. da bodo poslani v ru osvobodili deželo izpod turške %ko okuparlJsko cono v Nernnji nadvlade I. 1912 Švedske vojaške čete so /astrs- Čez 900.000 ljudi sc je ud« le- /||r biJlak,., v katerih m» bivfcl žilo proslav ob obletnici poraza nemAki vojaki, da prepreojo na- Nemcev in Italijanov m doma- (ia|jnj«. Mrnomore ,ill,Hk'' M V:>an«- Plače hm učiteljem i šolski od čih izdajalcev V glavnem mostu ^ se vršile parade m shod. na katerih so govorniki nagla-šali važnost osvoboditve V moderni vladni palači k.t-bodo plače tero so zgradili italijanski faso MMl OslO 7ben-'sti, je Enver Hoxha. pred.vdmk •dnje leto Let- vlade in poveljnik albanske ar-' 'šalo $.'1,VK).- ! made, sprejemal goste Med tirni so bih časnikarji, vdove nahajajo v IJackarnu. m Haenn« »luettu Hinkabyju padlih vojakov, duhov Hani ruskih, ameriški» in matere roki m in briUkih miMJ Albaniji« )r ]»> veraU o/k«- st.k« m v.vjehko momj osvob«Hiitvi ou Jug'»fcluvij« Voditelji političnih strank se sporazumeli Rim, 1. dec. — Vladna kriza je bila sinoči rešena s preokre tom na desnico, ko so voditelji šestih političnih strank Odbors za narodno osvoboditev sklenili sporazum. Zedinill so se, da Alcide de Gasperi, zunanji ml nister v vladi Ferruccija Parrl ja, ki je padla zadnjo soboto, postane predsednik nove koulicij ske vlade. On bo obdržal ludi pozicijo zunanjega ministra. De Gasperi je vodju krščanske demokratske stranke. To Je ena izmed treh desničarskih strank ki so irnclc pozicije v vladi pre mlerju Parrija. Detajli doseie-negu sporazuma niso bili objav Ijeni. Pričakuje ae, da bo pozicijo notranjega ministra dobil »od alisi Giuseppe Romia. On je bi minister /a javna dela v Parrl je vi vladi. Pod kontrolo notra njega ministra spada policijski department. Možnost je, da bosta postala članu koalicijske vlade grof Car lo Sforza In Ivanoe Honomi, bi v* ši premier. Intervencija Alexandra Kuka, ameriškega posla nlku v Rimu, Je «jmogočllu rešitev vladne krize. On je unel več razgovorov z De Ga^perl-jetn Kak«j dolg«» b«j De Gasperi o-nt a I na kiinilu kot predai-dnik viud«\ je vprašanje Skrajni le-vičarjl w> ga obdolžili, da Je o-lodjc Vatikana. Nov grob na Pueblo, Colo—t>ne 21. nov je po dolgi bolexni umrl Ignac Papeeh. Smrt rojakinje Sheboygan, Wis. — Dne 13 nov. je tukaj umrla Mary Ve-nek, rojena Koren. Zapušča iti rl sinove in itlri hčere, dalje tri brate—Josephs v Indianapollsu Johna in Maksa pu tukaj—ter sestro Thereto Spender. Bili Je članica JPZS in ASZ. Centralna uprava v Nemčiji General Clay naznanil pogajanja Raziskava atomske sile v Angliji I^ondon, L de« - Premier Attlee je lusknl v parlamentu, da bo V«'liku Britanija zgru«iilu luboratonj ra/iskuvo utornske energije v Didcoiu ZgradnJ» bo ktala štui milijone dolaijev. let m »iloiki vzdiževanja lalioru-torija pu t^Mi«! znuiall dv| milijonu dolaijev Vodja arabske stranke osvobojen Jt-ru/ali-m Palestina. 1 dec .J;,m..l lluhaeini k» je bil izvoljen /u predsednika araUk»- Bivii venezuelski predsednik v Ameriki Miami Beech, Flu, 1 de« |t»MiaiM Medina, bivši predsednik Venezuele, je dos|jel aem kot politični izgnanec Njegova vlada je bila pred nekuj trtlnl atrmo-gluvljeitu Revolucionarna Junta gu je olKi«il>ilu, «lit je iiHgrms-«ill lx»gustvo kot piedM-dnik na i a/un vi-neyuidiikega lju«lstv« Berlin. 1. dec. — General Lu cius D. Clay, pomožni vojaški governer v ameriški okupacijski coni, je naznanil pogajanja gle de ustanovitve centralnega u stroju v Nemčiji. Izrazil je u panje, da bodo podajanju uspeš na. Clay je v svojem poročilu o oktivnostih vojaške vlade orne nil, da opozicija s strani franco sklh avtoritet ovita ošivljenje transported Je in industrij Nemčiji, kakor tudi organizira nje nemških strokovnih unij na splošni podlagi. Geneial je oriaal temno sliko bodočnosti Nemčije. Dejal j« da ljudje alradajo in da se bo krize poostrila v prihodnjih me »ecih. Pomanjkanje je- živi obleke, čevljev in kuriva Ra/r vsna tranaportacija povzroča p« te)k«jče Ljudje ne morejo do biti živil in drugih potiebščtn Clay je naglasil, da bi ustanovi tev centralnega adminiatrscij »kega uatroje omogočil« rešitev prirtih problemov, *reosnova volilni procedure sveta ma kontrolo Nemčije NOVA DIPLOMA-TICNA POGAJANJA Waehlnftoa. D. C« I. dee. — Predsednik Trumsn je predla-gal revisijo potsdamskega do-I lovora glede odnoiajev med ftti-rlml velesilami v Evropi, sseno pa Je zavrnil sugestijo, naj bi on, premier Stalin in premier Attlee postuvili podlago reševanju problemov na novi konferenci. Trumah se Je Izrekel za pre-osnovo volilne procedure členov sveta za kontrolo Nemčije. Ts svet tvorijo repreientsnti Amerike, Rusije, Velike Britsnijs in Francije. On je naglasil opozicijo proti sklicanju novs konference velike trojice in ItrssU u- « panje, de bo orgsnisscijs Združenih nsrodov lshko reševale jrobleme. Te nsj bi prevssls unkclje ln odgovornosti v prihodnjih treh mesecih. Amerika bo iskala oporo pri Veliki Britaniji in Frsnctji, ds doseže svoj namen. Ker svet sa kontrolo Nemčije ne more sprejeti ničesar bre« joglasne odobritve, eo naštele potežkoče. Francija livaje oblast vetirsnjs in 8 tem ovirs rešitev probleme, ki se tiče PorsnJs in Porurjs. Zavzele js itallAČe, ds morsts biti pokrsjini odrešeni od • . Rusija se doeledno drli provizij potadamskege dogovora v woji okupacijski coni. Ona Je te obdolžila ameriške vojaške avtoritete, da ne Uvajajo provizij dogovora v svoji okupacijski coni. Truman je dejel, ds bojssen, da Rusija ne bo kooperirsls 8 ostalimi zavezniki, je brw podlage. Poudaril je, da esstsnki velike trojice ne bodo potrebni, če bo nova svetovne orgsnissci- a izpolnila prlčekovsnjs in is-vrševala svoje funkcije. Druga vprašanje in problemi, ki čakajo rešitve, so: Ustanovitev kontrolnega svete /s Japonsko; amerlško-ruski od-noša JI v Aziji; revizija premirjs /a Italijo in sklenitev mirovne pogodbe; mirovne pogodbe s Nemčijo, Finsko, Bolgsrljo, Ru-munijo ln Ogrsko; ameriške teritorialne težnje na Pacifiku; ruske težnje v bivših iUlijsn-skih kolonijah; ureditev meje med Italijo In Jugoelevijo; Japonske reparacije In potežkoče v Perziji, Potežkoče v Perziji so bile predmet razgovora med Truma-nom in (»erzljsklm poslanikom v lieli hiši. Poslanik Huesein Ala je informiral Trumar^, da Je Moskva zavrnila prošnjo njegove vlade, naj dovoli vstop perzijskim četam v provinco Aser-buijan, da bi zatrle revolto Voditelji rebelev zahtevejo evto-nomijo za to provinco, kstero eo zasedle ruske čete. Truman je na sestanku S časnikarji razknl, da še ni dobil odgovora iz Moakve na predlog glede (xl|*.kllca ameriških, ruskih m briukth čet It Persije do I januarja. Poslanik Armour zapustil Madrid Mudnd, ftpumja, I «lec -N«>r-man'Armour, ki je nedavno resigniral kot ameriški poslenik )e /j«postil Madrid in odpotoval --- • j v l>ondon, kjer im «»tal nekaj stlunk« v Palestini pred dvema dni, nakar se ho vrnil d«m»ov letoma, je bil izpuščen i/, je/e Pred «xihodom iz Ma«lrida je HriUke avtoritete m> ga aretirale obiskal diktatorja Franca Kdo in obelile v r*\nt /a»udi širje- r»asle«lil Armourju k«it p«isla-nj« prevratne propagand«* ,nik, ni znano, Štirje otroci zgoreli o poiaru Chicago, 1 de< - fttirje otroci družine Krtmann so zgoreli V |iotVu> ki je nastal v njihovi hi-4t v Kos Rlver G rovu, 10 milj severovzhodno od Klglna. Meti otrok je dobila hude opekline, k«> jih je skušala rešiti Iz gorete hib* (Ve otrok je bil pred enim U*t«im |Hizvan v armado in neha ja m* v taborišču Crowder, Mo Uradniki Rdečega križa SO ga obvestili o nesreči. PONEDELJEK, 3- DECEMRRa PROSVETA PROSVETA , **HE ENUGHT^IfMENT OLAglLO IN lA&TlflMA »LOVEMMiE NARODNI! POD! JEUMOTE el —é pufelUbed by Sk»es»e Naiiooel H»IN>M M Zùruémo* artère Uses» CMeogeJ i» BeaaJ M lote. un u pol s1.m m telrt total u Chlcafe is Cook Co- 17.50 m c«lo loto. M.7S aa pol lete; u laoMimlf ^i|iBÉPr reieei te »bo Misé «Mm («mpt CMca*e Êeeda HJO por y»« CMcege «od (M My t7Jf p« •Iga «eu»l*lee gl 08 par y«a» Cona oaiMov po gogovom. »ofcepUi dopisov te naassaE—m iuuUov «o m rraéajow Rokopkl tttereme vsebine |te*»< poeeef* drama, pa«mi Ud.) «o vrnejo pošiljatelju lo v alu|j)u. te Ja prUoftU Hrtlnlno A4rwlkiag rata« on Ogr and unsolicited artistes will ooi bo •ucb as sftortes. pters. peecm etc,, will Im satemad te «MS accompanied by solt-addroeaaéoad ■n se* kos Ima stik i PROSVETA 2857-59 So. Lawndnlo Ars« Chicago 21, Illinois MEMBER Of THE fXDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (December SI, 1845), poleg vašega imena na itfisiovu potnem, da vam je s len« datumom potekla nainčmoa Hono »O« in da w H»« n«. .!»♦«»_ Zavožena politika Glasovi iz nase in Oflcielni Washington se je zadnjo sredo potreael kot bi nanj pacU« majhna atomska bomba. Bila pa je le diplomstičns bomba, katfro je vrgel v državni department in Belo hišo slamnati gene-tal Patrick J. Hurley, ki je melodrlhnatično podal ostavko kot ameriški poslanik na Kitajskem. Poslaniki navadno ne ostavljajo svojih služb s kakšnimi scnzacijskimi izjavami, ampak Hurley je ob tej piiliki kar eksplodiral in povzročil mnogo hrupa ne samo v kon-krtsu In drugih vladnih krogih, marveč tudi v ameriški javnosti. Njegova bomba je bila v senzacijski obdolžitvi državnega department in "profesionalnih" diplomatov, ki po njegovi izjavi rabetirajo ameriško politiko na Kitajskem s tem, da na eni strani koketirajo s kitajskimi komunisti, na drugi pa komplotirajo z evropskimi in ruskimi imperislisti. Bombo je vrgel sploh na ves imperializem, samo na ameriški imperializem na Kitajskem ne! Taka je pač morala vseh dvoobraznih diplomatov. \ Udarec, ki je kameli zlomil hrbet, je bil baje govor kongresnika De Lacyja iz Washington* ki je zadnji pondeljek v nižji zbornici udorii po Hurleyju in ga obdolžil, da je on največ kriv civilne voj ne na Kitajskem. Taka obdolžite v bi bila lahko na mostu, ako bi Hurley sam narekoval ameriško politiko na Kitajskem. Ampak resnics Je, ds je prej dajal smernice tej politiki pokojni predsed nik Roosevelt, zdaj pa jih dajeta državni department in Bela hiša. Hurley ja lo izvajal to politiko. Pri tem Je seveda imel več ali manj elastičnosti, to je, kar se detajlov tiče, kot jo ima sploh vsak poslanik. Koliko je Hurley zavozil ameriško politiko na Kitajskem, nam ni znano. Znano pa je lahko vsakemu, da je ta politika že precej časa zavožena, toda še nobenkrat toliko kot danes. Po lastnih Izjavah raznih kitajskih demokratično orientiranih skupin, ki so proti Kaišekovomu iotalitarskemu režimu in tudi proti komuni-Ucm. noai Amerika največjo odgovornost za tekočo civilno vojno ns KJtajskcm. Ni še dolgo, ko so te skupine zahtevale, naj Ameriki no samo preneha z oboroževanjem Kaišekovih armad, marveč naj tudi potegno vse svoje orožje in vojaštvo iz Kitajsko. Stališče teh Kitajcev je, sko bi Amerika to storila, oziroma sploh ne podpiral* Kaišekovega režima na vsej črti, bi ne bilo pri|lo do civilne vojno, vsaj ps ne do njenega razplamtevanja. Zgodilo ae je ravno nasprotno. Iz rsznih poročil je razvidno, ds jo Amerike zadnje čase opustila sploh vsak poskus za pomirjenje na Kitajskem in za dosego kakšnega sporazuma mod Kaišckovo in tako zvano "komunistično" vlado ter še v večji meri podprla obstoječi režim. Se ni dva tedna, ko Je general Wedomeyer, poveljnik ameriških sil na Kitajskem, opetovant naglašal, da bodo te četo Čim prej potegnjene od tam, potem, ko je Kaišek pričel t večjo ofenzivo proti "komunistom," pa je kar čez noč zapel drugačno pesem. Ta peoem se je glasila, ds bodo ameriiki marini, po številu okrog 50,000, ostali najmanj do prihodnjega poletja ali Jeeeni na Kitajskem. Pur dni pozneje pa smo čltali, da bo Amerika poslala Ka«-Šekovi vladi čez tem demokratiziranje dežele. Pred par leti je Cang Kaišek na ameriški* pritisk to tudi obljubil. Ampak danes je v resnici zelo malo izgledov ia kakšno demokratiziranje Kitajske. In alabi izgledi ao predvsem zato, ker je Ameri|ta na vaej Črti podpirala obaloječt rož)m. Veliko odgovomoat za to politiko noai tudi Hurley, kt je Katšekov režim alepo podpiral in "komunistom." ki so bili faktično edina sila, ki so se na vsaj črti In iskreno borili proti Jsponcem, odrekel vaako pomoč v orožju V resnici pa Je bila to edina trumfna karta, a katero bi bila Ametika lahko prisilila Kaišeka na Uktanovltcv koalicijske vlade iz vseh političnih skupin in demokrstiziranje dežele. Ampak je rel pa je bil notri samo tri tedna, namreč od 13. avgusta do 17. sept. 1942. litega ao dali il i v pllaarno, da fo moral •tf. Jh* sem čakala vsak dan, 'da pridejo po mene. Tako sem res po božji volji ostala živa. Tisti, ki smo ostali itvi, se še danes ¿udimo, kako je bilo mogoče, da smo ušli smrti. Od tistega transporta, a kateri» sva šla s i lite in. te ostalo fcte* 13 žensk in samo dya Transport pa Je štel 122 Iz tega lahko sklepale, kako strašno smo trpeli! Ko so r^a odgnali, nisva bila več skupaj z mojim ljubim možem. Molki so bili posebej žene posebej in se nismo več videli. Vam, da ste slišali v Ameriki, kaj so z nami počenjali ti prokleti gestapovti in kaj vse se je godilo v koncentracijskih lager^ih. Bili smo sužnji in pravi mučeniki. Kaj takega še 'ni svet videl in ne bo nikoli več. Oropali so nas do golega, slekli in oblekli v la gerske cunje. Tako sem- danes brez vsega: nimam moža, ni mam sinov, nimam obleke, nimam Čevljev, nimam denarja z eno besedo: nimam ničesar ker so nas ti prokleti Nemci čl sto oropali. Doma so nam pobrali vse pohištvo, posteljnino perilo, kuhinjsko posodo. Našla sem prazno hišo in skoro popolnoma uničeno. Sedaj sem malo popravila, ker mi dobri lju dje nekaj pomagajo. Domov sem se povrnila 26 julija 1045. Sužnja sem morala biti tri leta Iz Auschwieca so me prestavili v Nemčijo, kjer sem bil* v lagerju do prevrata. Osvobodil so nas Američani 11 aprila 1945. Zelo so bili dobri in skrbeli za nas; dali so nam vsega, toliko, da sploh nismo mogli vsega pojesti. Živeli smo čisto po amerikansko. Delati nam ni bilo treba več, temveč smo samo ležali, sprehajali se in jedli. 1 Danes pa sem zopet doma— sama nesrečnica. Sploh ne vem čemu naj še živim? Mislila sem, da bom srečnejša, ko bom doma, a jo prav narobe, kajti vse me tako živo spominja na moje drage, ki jih ni več. Ni mam več moja zlata sinova, nimam mojega dragega in dobre ga moža. Tako lepo življenje smo živeli, predno nas je ta prokle-ta Hitlerjeva drhal tako onesre-čila. Sin Lojze je bil brivec Artur pa klepar. Tako dobra sta bila in nama pomagala! Po vsem tem trpljenju, skoz katerega je lel ubogi slovenski narod, je razumljivo, da nismo zdravi. Jaz sem zelo živčno bolna in na srcu. Najbrže ne bom nikoli več zdrava. V naši lepi Jugoslaviji je zopet lepo, a kako lopo bi bilo, če bi bili vsi naši dragi še. živi. Za Lojzka ne vem gotovo, če Je mrtev. Na letaku je bilo tedaj naznanjeno, da sta bila oba z Arthurjem ustreljena, a na občino je prišlo naznanilo samo o A rtu rje vi smrti. Maral kater je še dejaL da je videt Lofaete v lagerju. da je tjft delal, toda kje, ne ve nihče. Pa če bi res bil v Iverju, najbrže ne bi bil prestol. Upanja nimam nobenega. da bi ga le kdaj videla Za Karlom ne žalujte. Saj je bil kmalu rešen trpljenja. Lah ko si mislite, kako strašen uds rec je bil zame, ko sem izgubi la vse, otroke* gggjp človek bi umrl od obupa. Najlepše pozdrave, odgovorite mi kmalu, Vaša nesročaa Nežka Vrhovnik, Koroška coeta 16, p. Šoštanj, Ju goslaviie." > Ubogi slovenski narod, koltko si pretrpel! Brstje In sestre, oomsflejm* lagati trpljenje našim slovenskim «nučenikotn in mučenicam! DVOJE PISEM Mllwaulsae, Wls^-Zelim priobčiti pismo, ki sem ga prejel od svojih «sodnikov o Spodnjega Brezov», ki je moja rojstna vss. Glasi se: . "Dragi brat! Tvojega ptema smo se zelo razveselili; hodilo je prav dva mesece. Glede družine od žene moramo iti povprašat v Ktfev je in če bomo kaj zvedeli o njih, Ti bomo sporočili Na Brezovem je padel Francetov Jožek, star 20 let, žena mu je letos umrla, Janez pa pred dvema letoma. Janezova hiša je pogorela, Grabnerjevi Ančki hiša, Meti tudi hiša, Grabnarci hlev, Rahnetovim pod, Povško-vlm tudi pod, Brezovarju pod in AndrejJcotu pod. Požgali so Italijani.-1 • Pri nas smo že vsi živi. Moji fantje: Stanko, Albin, Miloš1 in Elica so bili v internaciji Italiji in Nemčiji. So se vrnili prav revni. Elica je bila hudo tepena. Najmlajša Silva pa se je sedsj poročila, Marta se bo pa 12. sept. Hudo je še, ker ne moramo kupiti perilo in druge potrebščine. Tone in Tllek sta zdraVa; potrebna sta perila* čevljev in o-bleke. Letina je sredhja; jaz moram vse kupiti, ker nimam zemlje. Frartce je opešal za delo. To je prvo pismo, ki ga pišemo vam, kajti čakali smo Vašega pisma. Prosim Te, piši mi takoj, kajti zelo me skrbi, ker nisi nič omenil Reze in ne Pep-čka. Matija in družina se ima prav dobro. Milan je bil pozimi na prisilnem delu v Postojni, sedaj pa je zopet doma in hodi v službo. Dragi brat, prepričaj se dobro, preden misliš kaj poslati, če Je varno, da ne bi bilo tako kot po prvi svetovni vojni, ko ste poslali pa se je zaboj izgu bil. Ata pa je ravno danes od šel v Lašče k Poldi. Je šel vsa ko leto malo kmetovat k njej ker ima veliko kmetijo. To vojno pa je tudi ona prizadeta, kajti Italijani so ji posekali tri gozdove, a plačali niso nič. Ce bi nam kaj poslali, smo potrebni blaga za perilo, moško in žensko, volne za nogavice in Jopce, nogavice, moške in ženske, čevlje It. 40—50, brisače, servete, obleko za ženske in moške, plašče, sladkorja. Glede drugih živil pa se Je sedaj malo izboljšalo. Zelo me skrbi, ker nisi nič o-menil sestre. Brat France še živi, a je agaran. Vse skupaj prav lepo pozdravljamo." Sledeče pismo, ki razodeva trpljenje in grosote slovenske mučenice, pa je iz Šoštanja, Štajersko, katerega mi je izročil rojak Kolenz. Glasi se: "Dragi mi vsi skupaj! Danes sem prejela Tvoje pismo, ki si ga poslala po Rdečem križu. Odgovoriti Ti moram samo jaz, kajti na žaloet ni nikogar več živega. , Draga aastra, tako kot jo zadela mene nesreča, je malo katero družino. Tr prokleti Hitlerjevi hlapci oo nam vse pomorili. Da bi vam mogla vso teko pisati kot je bilo. Ko jc pridivjal ta prokleti Hitler v našo lepo Jugoslavijo, Je na tieočo in tisoče pomori), v prvi vrsti mladi cvet. Med tistim cvctjcm sts bila tudi moja nadvae ljubljena sinova Lojze in Artur. Dvakrat so Jn zaprli In mučili, potem pa so ju ustrelili 15. avgusta v Celju. Karla in mene so izgnali še prodno so ustrelili Lojza in Artur-ja. Odgnali so naju v koncentracijsko taborišče Auschwlec ns Poljskem sli v Zgornji Šle-zijl. Pripravila sem se na najhujše telesno trpljenje. Boriti sem se morola s življenjem in smrtjo! Ali obupala vendar nisem. Misel na otroke mi je dela vztrajnost in voljo, da moram živeti. Ko so naju izgnali od doma. nnli /^gotovostjo, da je pa-Prišla je tudi Deli na U-Vr* <>na ni nič vedela, tudi jaz molčal. 14. januarja sem do N* K"vo lastnoročno pismo, m od veselja in nato ie j*" v k m-rem mi piše, da je ¡L1'ar,jen »n poslan v bolnišnico ' Ranjen j« bil od mi- v nogo. Tačas je vršil u /1* ' bi! n Jok;, I bortiH, ob\ <*fcčeval nega oficirja » je tudi, da bo kmalu I Zato sem bil v skrbeh ' zvedel naknadno, da je ' **dra, ker ravno v tistem Tut K. ' je pričela ofenziva proti Zadnje njegovo pismo Prejel 27. februarja. priiol domov, kakor menil, 2. maja« so lati pusii v Kobarid tudi naši mladi. Nadalje Di«jc Zavaecev, Kave in žena Tončka, žena Al barikadi, nakar so začeli metati kamenje. Angleški vojaki so se umikali tej toči lučajev in od časa do Časa so s svojimi puškami grozili otrokom, ali na vso moč vpili nanje, da bi jih prestrašili. Toda otroci so kmalu imeli tudi svojo lastno barikado in izza nje nadaljevali svojo drzno vojno. Vsenaokoli, po strehah in oknih so se nabrali ljudje, ki so uživali prizor neenake bitke. Sem in tja so angleški vojaki vračali. lučaje kamenja, toda hujšega niso storili, dokler niso prispela ojačanja, nakar so pod Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* i 2. afcr*ai.) ki so člani Slovenskega delavskega doma, naj pošljejo na sejo zastopnik«, da slišijo poročila in jih potem predložijo svojim društvom. . Po seji bomo imeli prigrizek in tudi žejen ne bo nihče. Prosim; da upoštevate to vabilo. Nadalje je direktorij zaključil, da se odda nagradi* na našem kegljišču. Tisti, ki bo imel največ kegljev v eni igri, bo dobil za nagrado težkega purana, drugi pa veliko kupijo, To je stopilo v veljavo 28. novembra ob šestih zvečer in tekma se konča 24. decembra ob osmih zvečer. Tisti, ki bo dobil purana, ga bo lahko gnal domov. Torej vsi prijatelji kegljišča, pojdite v tekmo v pondeljek, torek, sobo- to in nedeljo. Drugi dnevi pa so zasedeni do sedaj. Naznanjam tudi. da bo na sveti večer, 24. decembra, naš mladinski krožek vprizoril igro v angleščini, ki se imenuje "Wildcat Willie." Dobiček predstav* je namenjen za naše brate in sestre v stari domovini. Na o-menjeni večer bo odbor Slovenskega delavakaga doma preekr» bel krasen program, zaeno pa bomo pobirali prostovoljna prispevke za staro domovipo, in si* cer gotovino kakor tudi obleko, obuvala in iivil». Kdor ima kaj oddati, naj prinese v Slovenski dom. Prav tako prinesita ds-rOa, ki jih darujete prijateljem, kajti imeli bomo Miklavia, kakor vsako leto. Pridite vsi ns prireditev! Prank Kramar. LISTNICA UREDNIŠTVA Joliet, 111., A. Z.: Paketna pošta do omenjene teie in vallito* sti jt odprta tudi za vaša krajo, pogorišča in grobovi- Piše Anton Zaitt, Oakland, Ca). Tako je sedaj v kraju, is katerega prihajam. Tam, kjer je nakoč stal naš dom, na katerega me veie toliko apominov, je sedaj, kupček pepela. Pepel je tudi is ostale vasi Sv. Trojice pri Moravčah na Gorenjskem, katere sedaj ni več, Pri Sv. Trojici, v Begunjah na Gorenjskem, na Žezriiklh in nekje na Dolanjskam pa so grobovi mojih dragih; Se včeraj, saj mi- bina Ivanovega, Počeljan, Ida zaščito svojih čelad in posebnih Sokičeva, Miha Drežensk, Trdin, ščitov, katere nosijo za slične stari in mladi. Pepi Mšetov se slučaje, začeli korakati naprej je zadušil v Nandičevi garali, in osvojili otroško barikado, ko je šel zjutraj kurit avto na MigIil sem> da ^ vge skupaj drva. Jožefina je ubilo pri pri- 0gtai0 ^ ter 1 ,..-. v»biu- "Pa je vendar tako! In car Aleksander je za trdno sklenil, v tej vali kronovinl iskati prose-litov za sveto pravoslavno cerkev!" Jlnez je kar otrpnil. Nesselrode pa je hladnokrvno nadaljeval: "Prvi svoj poizkus hoče napraviti z nedolžno mlado — deklico!" Diplomata sta obstala ter se nekaj trenotkov gledala kakor moža, ki umeta svoj čas in nJega razmere. Končno je prešinil rahel smeh obraza obeh, prav kakor bi hotela izraziti, da je škoda vsakega trenotka, o tej proselitski aferi Še dalje razpravljati. Pri svojem razgovoru sta bila obstala tik glavnega vhoda pri licejskem poslopju. Tam je ležal brezzavesten deček na tleh. Prav zelo si je bil onečedil revno oblečico. "Kako čudo!" je vzkliknil grof Nesselrode. "Pri vas se že taki dečki opijajo do nezavesti!" Metternich se je sklonil ter odgovoril: "Meni pa se vidi, da to otroče umira!" . Kakor blisk ae je nato raznesle vest, da je učitelj Kapus enega svojih učencev pretepel skoraj do smrti! Dvanajsto poglavje Ravno ko je odbilo lest v šenklavškem zvoniku, sta se seftli pred škofijsko cerkvijo Magdalena Komarka in Topolščakova Marička "Jezus, ti ne veš, kako sem težko pgila!" Je zaihtela Marička. "Fantek nam Je zbolel in prav malo časa se smem zamuditi." "Janezek je zbolel!" se je začudila Majda. "Kaj pa mu je vendar? Tako pripraven fantek kot je!" "V šoli so ga stepli!" "V šoli! Grdobe! Kako ima prav gospod Pe-tifek, moj korar! Vedno govori: Otroke v Šolo pošiljati, je neumnost. Tudi jaz pravim tako!" "Po glavi ga je udaril, in sedaj mu jo močimo z mrzlo vodoT "Pa kar po glavi! Bo že Bog kaznoval to tve-rino! Tako pripravnega fantka! Sedaj pa poj-diva, se Že mudif" (Dalje prihodnjič.) m Meni se je zdel ta divji ¿ohod že kar nespameten. Toda strast je menda nalezljiva. Zato een vztrajal "če ga s tega grebena ne u gledam, potem ne vem . . ." Tako je modroval lovec, ko sva lezla skoz močvirno korito, tepena od vej in trgana od gloga, da se popneva zopet kvišku Lovcu se niso povesMi samo brki, celo krajci njegovega klobuka so se zavihnili obupani navzdol. Pod vrhom se je ozrl in sko-ro sarežal vame: "Postojte!H Sam je snel klobuk in plesa! kakor kuna. Samo eno oko je dvignil po strani čez Par trenutkov je motril prostra-nost. Hipoma je pe odskočil in zdrsnil prav od mene "Na borovcu je! Daleč doli, sredi griča! Hitro navzdol, potem prek roba—o, streljali boste, stavim . . Tedaj se je že drsal po rebri —jas za njim. Kakor blasna sva drevela. "Dovolj " je velel zapovedo-valno in ae ustavil na kozji sici "Odtod oprezno vprek na greben—pa ne boste več petdeset korakov od njega Lisjak ne more previdne Je tihotapiti kakor sva midva. NtU ptiček na dreveau, pod katerim sva lezla, ni obmolknil. Ko bresslišno pri polzela do robe. sem skrit za grmom, pogledal proti borovcu Veja a* je šibl-le in gugala. petelin je strigel poganjke in jih metal objestno ne tla. Ker je bil obrnjen od mene, sem lshko vstal, lovec pa je obležal pri mojih nogah. Prav v istem hipu se je pa dvignilo solnce izza obzfirja. Bogati žarki so se razlili po le-sketajočem se perju. Petelin je razprostrl krila, našopiril rep v pahljačo in se z veličastno kretnjo obrnil proti solncu. Glavo je globoko' priklonil, dnevu v pozdrav, nato pa je iztegnil vrat in zapel—pesem vzhajajočemu solncu. Vzpričo krasnega prizora se mi je ustavljala roka, ko sem dvigal puško. Toda nestrpni moj. spremljevalec je že priganjal: "Pribite!" Dobrava-je. jeknlla . . . Petelinu je klonila glava na prsi, kjer je začutil pekočo bolečino . . . Zadnja pesem—solncu, zadnji poglecMha to vroče srce . . . Nato je omahnil. m Moje srce pa je prevzelo čustvo, v katerem je bila grenka kaplja . . , > (Dalje prihodnjič) "Potem pa le kar!" Lovec je naglo stopil po moj plašč m sva se obrnila navzgor. Vrh sedla mi je rekel, naj počakam On da gre sam pogledat. Razgrnil sem plafc na rdečo plahto cvetoče vreee in legel. Prav tedaj so šinili pni prameni zarje na vzhodu in pokro-pili a škrlatom—ovčke—oblačke. Daleč, ne vem kje. se Je oglasil s tenkim, visokim glasom trikrat zapored žvižg ptička. Potem za hip odmor. Ko je zastavil četrtič in zapel melodijo. tedaj je udaril veaoljni zbor. Zapel je vsak grm. iz vsake drevesne krone se je drobila pesem. O. to ni bilo več petje ptičev, to je bila himna gore. za katero si je loža ubrala strune ob dnevu vstajenje. Pred mano je stal lovte. "Na tej strani se ttič ne oglasi Greva za bcguncem' Ročno jr zdrsnil po bregu v dolino, jaz pa u njim. Slo je dalje v strastnih skokih. brez poti gor in dol. Kadar sva plezala pod vrhe razri-tih žlebov; je lovec vselej snel klobuk in pleral naprej, na vrhu lenel in opazoval. TVoje grebenov sva prekobalila. troje hudih strmin preplezala, opraskana od robide in trnja, mokra na kolenih—o petelinu nič sledu "Kadar koli hočem« pe lahko dobim delo pri Edgar ju Bergen u— toliko sem ie sposoben kot Je njegova lutka." Razni mali oglasi i mali oglati GIRLS to operate Envelope Folding Machines in clean, modern plant. TRANSO-ENVELOPE CO. 3542 N. Kimball Ave. APPRENTICES Learn foundry bustae4 while being paidj.no experience necessary; modern equipment; training includes metallurgy, sand testing schooling, etc. Ferguson & Lange Foundries, 1039 Willow. PLATFORM WORKERS Nights Experience not necessary EDWARD J. MEYSRS COMPANY 1014 W. Van Buren Street Telephone Monroe 3202 TOOL & DIE MAKERS Top Wages Steady Position TOOL CRAFT CORPORATION 3235 West Chicago Ave. GIRLS for Light Assembly work - Steady positions - Good future. Apply at once BANTHRICO 17 N. Des Plaines St. PONEDELJEK, 3- DECEMBRA ^ AU POTREBUJETE $100« - - $2000 - ■ $300« DA PREPREČITE PRODAJO VA&EGA IMETJA P1Ü!* all pa telefonirajte D. L KRUEGER 111 West Washington Street Central S22S Razni oglasi Assembling work Ideal working WOMEN Good wages conditions Apply TURNBUCKLES, 690 W. Lake INC. GIRLS - WOMEN for LIGHT, CLEAN FACTORY WORK SITTING IF PREFERRED No experience necessary Parker 1». 1550 DAYTON ST. MOH 4SI8 —»•* GIRLS for LIGHT PACKING IN COFFEE DEPARTMENT STEADY WORK Stewart & Ashby Coffee Co. S45 WASHINGTON BLVD. Razni malí oglasi PORTERS 8 AM to 4:30 PM 70c per hour Steady CHICAGO ROTOPRINT 4601 Belmont CO. GIRLS TO PACK DRIED FRUITS Pleasant working condition« 5 day week Apply It . 536 W. Erie St. 6 JANITORS LOOP OFFICE BUILDING 4 PM, OR 6, 7, 8 AM UNION #AOF.S 141 W. Jackson Blvd. APPLY SUPERINTENDENT BASEMENT OFFICE: 9 to 4 17ANlTREm LOOP OFFICE BUILDING 5:30 AFTERNOON UNION WAGES BOYS 141W. Jackson Blvd. WOMEN 17 to SO yra. For light, clean, assembly work on Lighting Fixtures. ELECTRO MPG. CO. 2032 W. Fulton - HAY. 6350 FEMALE HELP WANTED Light Trimming Work. Start 60c per hour. Early advance. Profit sharing after 6 months. See Mr. W'. H. SALISBURY & CO. 401 N. Morgan FOUNTAIN GIRLS HeurS: 7-3:30 p. m.. 3:30 p. m.-12. Fountain service only (no food) FRED HARVEY'S UNION* STATION OPERATORS Needle Machine Nurses' and Cotton Dresses, also and covering machine*, and nit eottaai cloth. Steady work. ALDRIC1I a ALDRICH, Inc. 1657 Milwaukee Ave. SuccMdt Ogata Mm fm- Vf*0 j > î wà ■¡L< X ■ mm fo wii amé 1 rtmmrnrn Oferta as prop»iMKu mummmr m Me J-i - HOUSEMEN FOR DAYS AND NIGHTS GOOD PAY PERMANENT JOBS Pleasant working conditions APPLY Edgewater Beach Hotel Employment Office 5357 SHERIDAN ROAD spot welders EXPERIENCED : on WIRE WORK MacFABEN CORP. 415 N. Aberdeen St. GIRLS-WOMEN Ideal plsce to work . • PLEASANT FACTORY • GOOD WAGES • LIGHT FACTORY WORK as: • Assembly • Winder» • Sokterers Experience not . Apply at JOHN E. FAST CO. Sill North Pnfaakft for GENERAL OFFICE WORK AND In large Puhtteatioa Office an MlShtpsa Ave. 40 Hours per Week PAp VACATIONS Whitehall 7900 APPLY SUPERINTENDENT BASEMENT OFFICE: 9 to 4 Za prijetno olajšanje poakualte Mati. moderni ln preis-kutoni način, ki pomaga prt navadnem hrbtobolu. Samo porabita en Jabnaonov BACK na bolečem proatoru. Ta Ja milo idr a vilo In prijetno ORZJE val hrbet, povzdigne krvni tok pre-fcene nakoplčenje. olajfta bolečine. Oor-ka flanelasto ogrinjalo drli aorkoto In odianja mraz—daje »talno pomoč— vfBva prijetno! Zahtevajte PRISTNO. PLASTER kar ud«lujc najbttftjl BACK PIASTER ŽENSKE ki ete bile upoelene r wi«l Industriji Ali gledale sa dalo? TELEFON KOMPAMUA RABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v vseh delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure ponoči Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNICI Oglaaite se ▼ uposlovalnem uradu za ženske ILLINOIS BELL TELEPHONE C0MPM * pritličju 309 W. WaahlngtoD St CHICAGO Straw Operators — Experienced & Learner» FOR BOTH WIDE AND NARROW SWISS BRAIDS - HIGHEST' PIB« WORK PRICES - NO LOST TIME. - FREE LIFE INSURANCE W HOSPITAL BENEFITS - IDEAL WORKING CONDITIONS. LEPMAN BROS. CO. M0 SO. MARSHFIELD SEELEY 38» drop forge die SINKERS STEADY WORK THROUGHOUT THE YEAR Time and Vt or* 40 hours APPLY armstrong bros. tool CO. 317 N. FRANCISCO AVENUE WOMEN \ WE NEED 25 WOMEN IMMEDIATELY for handwork around machines and general Assembly work Good working conditions and beginners rale with Inert** in CONTINENTAL CAN CO. INC 4«33 W. Gram) Ave. ALBANY 5800