MAJ 1 P Filip in Jakob 2 T Atanazij 8 S Najdba sv.Kr.g 4 0 Florijan, muč. E P Pij + . C S Janez Dam. 1 N 4. po Veliki 8 P Monika 9 T Gresrorij 10 S Antonln 11 Mamert J 12 P Pankracij + 13_S_Robert_ 14 N S. po Velik. 15 P Izidor 10 T Janez Nepomuk SLOVENEC H5RXI (SEOOTNSK3 LIST ffl SHERIK1 W*9hf : trn V9T.9. In mtfoa — km pravi«« M funto* — »1 j>o]ii la w«Ifl GE&SILO SLOV. KATOI1 DELAVSTVX V AMERIKI IN URADNO GEASELO DRUŽBE SV. DRUZlNB V JOHETU; 8. P. DRUŽBE SV. MOHORJX S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH, IOfficial Organ of, font Slovenian OrganiiM,Uon$J NAJSTAREJŠI IN. NAJBOLJ PRILJUBLJEN BLOVENSKX LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH«. ŠTEV. (NO.) 95. CHICAGO, ILL., SREDA, 17. MAJA — WEDNESDAY, MAY 17, 1939 LETNIK (VOL). XLV1II. Dočim je pretežna večina operatorjev v industriji mehkega premoga sklenila z unijo novo pogodbo, se je manjšina odločila, da bo vršila obrat na skebarski način. — Governer države Kentucky pomaga zadnjim z državno milico. Harlan, Ky. — Dolgi zastoj v industriji mehkega premo,-ga, ki je bil povzročen vsled barantanja za novo pogodbo 111 v katerem je bilo nad 300,-premogarjev brez zaslužka skozi šest tednov, se je koncem zadnjega tedna po posredovanju Rooseveltove administracije v pretežni meri zaključil. Ostalo pa je nekaj premogarskih operatorjev, ki so vztrajali še vedno pri svoji Irdovratnosti in niso pristali na zahteve CIO premogarske unije. Od 21 operatorjev jih je 15 podpisalo novo pogodbo, dočim jo je drugih šest odklonilo. Od zadnjih šestcrih operatorjev jih je večina v tukajšnjem Harlan okraju, ki lastu-jejo skupno 42 premogovnikov. Klju'b temu pa, da se ni sklenila nova pogodba, dočim je stara potekla s 1. aprilom, so se ti baroni odločili, da bodo v premogovnikih odprli obrat in sami določili pre-mogarjem pogoje, pod katerimi bodo ti za nje delali. Tej njjh nameri se je članstvo premogarske unije uprlo in skle-ml° je. da se postavi okrog rudnikov močna stražna pike-tov, da bi preprečila dohod v nje neunijskim in drugim de-lavcev, ki bi kljub neugodnim Pogojem skušali iti na delo. Družbam pa je nasprotno priskočil na pomoč governer dr-žalve Kentucky, A. B. Chandler, in dal v nedeljo mobilizirati državno milico ter jo postaviti za stražo pred premogovnike. Pod tem varstvom bajonetov se je v ponedeljek v resnici odprlo šest rudnikov. Ko- liko premogarjev pa se je pri- glasilo za delo, se ni moglo natančno ugotoviti, kakor tu-01 ne> v kakem obsegu se ? at vrši. Poročila unije trdi-3o, da se je za delo priglasilo le kakih 500 mož, dočim jih Je navadno zaposlenih v teh rudnikih nad 16,000. .. Načelnik CIO, John Lewis, ■le v nedeljo izrazil odločnost, da morajo ti skebarski premogovniki ostati zaprti in da 0 tako tudi ostali kljub te-mu: da se delo v njih lahko yrsi p0(j varstvom bajonetov, ješ, "vojaštvo ne bo vršilo de-'a J' rudnikih." Drugi unijski voditelji pa so zagotavljali ^enrogarjem, da bo njih zmagala, kajti z bajone-ne more kopati, stvar lt^se Premog da hh r°tili ft. vztrajnosti, ces. bo i Unija P°skrbela, da ne «.• nol)ena premogarska dru-Zlna stradala Kako dolgem koncem rotili k vztrajnosti, češ. un n°bena premogarska dala. for omenjeno, se je po Prerekanju dosegel tedna s posredovanjem vlad način, da godbo 7 „ K, . obe + • akim posameznim kak rjem posebej in ne več za v1" d0Sle:i en°tno pogodbo ne „ skupaj. Sklenitev skup- 20 ^eodbe je oviralo kakih večini t0tk°V °Peratorjev, po 2 juga, in ti so tudi le sporazum na ta je unija sklenila po- SE EN APEL ROOSEVELT A? V slučaju krize namerava izdati nov poziv Evropi. New York, N. Y. — Neki člankar je v listu New York Times podal ta ponedeljek izjavo, da namerava, po informacijah, ki jih je on prejel iz Washingtona, predsednik Roosevelt ob primernem času nasloviti na evropske voditelje nov apel za mir. Kdaj se bo to zgodilo, pravi, da odvisi od razvojev dogodkov, zlasti od tega, ako bo nastopila zopet kaka kritična situacija: Predsednikov nasvet 'bo baje vseboval predlog za konferenco, na kateri se naj bi rešili ekonomski problemi brez osvajanja ozemelj. -o- GANLJIVO DARILO MATERI ZA NJEN DAN Chicago, 111. — Skozi tri tedne je že ležala Mrs. Laura McCarthy v tukajšnji Mercy bolnici in koncem Zadnjega tedna je postala ženica, ki ima 73 let, tako slaba,- da so zdravniki izjavili, da jo utegne rešiti le transfuzija krvi. Njena hči Gertrude je smatrala to izjavo kot nekako povelje za mobilizacijo cele družine, da se reši mati, in razposlala' je telegrame svojim še-sterim bratom, ki so razkropljeni po različnih državah. Takoj so se vsi odzvali pozivu in v soboto zvečer prispeli v Chicago. Po preizkusu krvi je bil eden od njih izbran za transfuzijo,na kar se je stanje pacijentinje v resnici okrepilo. V nedeljo, na Materin dan, je bila cela družina zbrana okrog njene postelje in srečna mati se je smehljaje izrazila," da je bil to najlepši dar, ki ga je kdaj kaka 'mati dobila za Materin dan. ---o- IŠČEJO TRUPLA V RAZVALINAH Chicago, 111. — Okrog žitnih eleva'torjev ob Calumet reki in 102. cesti, ki so bili zadnji teden žrtev požara, so brneli ognjegasci še v nedeljo dovolj opravila, da so gasili tleče pogorišče). Šele v ponedeljek se je pričelo razkopa-vanje razvalin, da najdejo trupla osmerih, 1 ki so našli smrt v požaru. ZAHTEVA PO RAZŠIRJENJU WPA Washington, D. C. — Predsednik CIO, John Lewis, je zadnjo nedeljo izrazil zahtevo, da se mora za WPA nakazati toliko denarja, da se bo z njim lahko poskrbelo za tri milijone oseb, ne samo za dva milijona, kakor je vsebovano v predlogu predsednika Roo-sevelta. PAKT S TURČIJO Anglija sklenila ta pakt;Francija ji v kratkem sledi. Pariz, Francija. — V par dneh se pričakuje uradna objava, da se je med Francijo in Turčijo sklenil medsebojni obre/mbni pakt, za katerega se točasno vršijo končni razgovori. S tem bo francoska vlada sledila angleški, ki je zadnji petek podpisala tozadevni pakt s to državo. Kakor se slišijo odmevi iz ruskih listov, je sovjetska vlada z zadovoljstvom sprejela na znanje ta korak in domneva se, da bo to privedlo eno stopnjo bliže do pakta med Rusijo in obema zapadni-ma velesilama, kajti Rusija je tudi že sama v iskrenih prijateljskih odnošajih s Turčijo. ■-o- PRIHOD KRALJA ZADRŽAN ZA DVA DNI Quebec, Kanada. — Vse proslave, ki so bile pripravljene za prihod angleške kraljeve dvojice, katera bi bila imela prispeti semkaj v ponedeljek, so se morale prestaviti za dva dni pozneje. Zaradi megle in zaledenelega morja je namreč moral parnik Empress of Australia, na katerem se dvojica vozi, takorekoČ na mestu stati cela dva dni in zato prispe semkaj šele to sredo. Računa pa se, da se zaradi te zamude ne bo preložil datum kraljevega obiska v Zed. državah, ki je določen za 8. junija, pač pa se bo moral program glede potovanja po Kanadi primerno izpremeniti. NAGRADE ZA IDEJE Chicago, 111. — Državni direktor narodne mladinske administracije, je v nedeljo objavil, daje razpisanih 300 nagrad, darovanih od trgovcev, mladeničem', starim pod 25 let, ki bi podali najboljše originalne ideje, kako se lahko ustvari delo. MLEKARSKA VOJNA V CHICAGI Chicago, 111. — Kakor je bilo včeraj poročano, so velike mlekarske družbe znižale ceno mleku za en cent pri kvar-tu. Neodvisne mlekarne pa so lakoj sledile, da nadaljujejo s konkurenco z velikimi družbami, in so znižale ceno na 7 in pol centa za kvari. Zanimivo bo, kako se bo ta vojna nadaljevala. PO KALJVETV — Madrid, Španija, — Vlada je odredila, da se morajo v tukajšnjih restavrantih in kavarnah uvesti take cene, kakoršne so bile v navadi pred izbruhom civilne vojne. Nekatera podjetja so namreč silovito navijala cene. — Jeruzalem, Palestina. — Judovski voditelji izdelujejo načrte, da preprečijo rešitev palestinskega vprašanja po načinu, ki ga je zamislila Anglija. Pravijo namreč, da skuša Anglija napraviti iz Palestine arabsko državo z judov- ko manjšino. 4 — Santiago, Cile. — Vlada pripravlja načrte, da vzame pod svojo upravo vso trgovino s petrolejem in gasolinom, in sicer na podlagi tozadevnega zakona, ki je bil sprejet že leta 1931. Privatni lastniki dobe primerno odškodnino. -o-- USODNI PREPIR GLEDE STARODAVNOSTI Chicago, 111. — V salunu na 612 Blue Island so se kazalci zgodovine pomaknili nazaj za dve tisočletji in pol zadnjo nedeljo zvečer. Pri časi so bili tamkaj zbrani trije Grki in so med svojimi razgovori razpravljali o starodavni slavi svoje domovine in njene junaške zgodovine. Pri tem seveda niso mogli preiti mimo prepirov, ki so sredi stoletja pred Kr. vladali med posameznimi grškimi mesti, zlasti med Šparto in Atenami. Pri tem pa je zgodovinski spor prešel v osebnega, kajti eden ODBILA ANG-LEŠK1NAČRT Rusija odklonija le delni pakt z Anglijo in zahteva trdno vojaško trozvezo. —o— London, Anglija. — Razgovori med Anglijo in Rusijo za medsebojno obrambno zvezo potekajo sicer že skozi več tednov, toda doslej brez vsakega vidnega uspeha. Kakor je bilo pred nekaj dnevi poročano, je angleška vlada odklonila pogoje, ki jih je stavila sovjetska vlada, ter je tej predložila svoj lastni načrt. Ta ponedeljek pa je nasprotno Rusija odbila angleški načrt in obenem pripomnila, da vztraja pri glavnih točkah svojih prvotnih predlogov. Angleški krogi z gotovostjo upajo, da se bo ta zveza koncem koncev sigurno sklenila, češ, da ste dbe državi preveč interesirani v njo, da bi razgovore popolnoma prekinili. Domnevajo, da se utegne končni sporazum doseči prihodnji teden v Ženevi, ko bo prispel tja; V. Potemkin, sovjetski zun. podkomisar. Še vedno pa se dvomi, da bi Rusija dosegla, kar zahteva, namreč trdno vojaško trozvezo med njo, Anglijo in Francijo za medsebojno pomoč in poleg tega skupni pakt garancije malim baltiškim državam, da jim bodo te tri velesile priskočile skupno na pomoč, ako bi bile napadene. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' )Iz Jugoslavije Svojemu hlapcu je dal denarno nagrado, da je vrgel njegovo ženo 13 metrov globoko s skednja na kup kamenja. — Huda nesreča prizadela revnega oglarja pri Moravčah. — Smrtna kosa. — Razno iz starega kraja. Po dveh letih pojasnjen zločin Maribor, 27. aprila. — Me- od njih, 48 letni G. Marolis, je Špartanec, drugi ki je znan pod imenom "Tom the Checker" pa Atenec. Ker je Marolis Atence zapostavljal, je postal Tom v svojem lokalnem patri-jotizmu tako razjarjen, da je odšel domov po revolver ter počakal z njim pred vratmi saluna na oba pajdaša. Ko sta ta stopila iz lokala, je oddal strele na nju in z enim na mestu ubil Marolisa. "DAN NARODOV" NA NEWYORSKI RAZSTAVI zdaj odbili ponudbo za sepa-1 atno pogodbo. Kako lahko različni narodi žive v medsebojnem miru in prijateljstvu, ne samo drug poleg drugega, marveč celo- pomešani med seboj, se je izrazito pokazalo pred nekaj dnevi na newyorski svetovni razstavi, ko je bil tamkaj pod pokroviteljstvom nekega lista prirejen "dan narodov"; različne narodnostne skupine so pokazale karakteristične posebnosti kulture svojega naroda. Gornja slika kaže nastop italijanske skupine. seca julija leta 1937 je v Kozjaku št. 54 padla s skednja, kjer je tlačila seno 13 metrov globoko na kamenje Frančiška Kotnik, žena posestnika Antona Kotnika in obležala na mestu mrtva. — Kmalu po njenem pogrebu so se raznesle govorice, da njena smrt ni bila tako slučajna. Ljudje so začeli dolžiti njenega moža Antona, da je svojo ženo nalašč pripravil do tega, da je šla na gumno tlačit seno, da bi jo potem vrgel na kup kamenja. Orožniki so začeli stvar preiskovati in zasledovati razne govorice. To preiskovanje pa je bilo vse do zdaj zaman. V ponedeljek, dne 24. aprila pa so orožniki izsledili Alojzija Šivanca, hlapca, ki je pred dvema letoma služil pri Antonu Kotniku. Zaslišali so ga in Šivanec je skraja vse zanikal, pozneje pa se je le vdal in priznal, da je po naročilu svojega gospodarja Antona Kotnika potisnil ženo s skednja skozi odprtino na dvorišče. Na podlagi te izjave so orožniki takoj prijeli tudi posestnika Antona Kotnika. Tu di ta je od začetka vse tajil in zanikal vsako krivdo. Ivo so mu pa predočili izjavo njegovega bivšega hlapca, je skesano vse priznal. Izpovedal je, da se je s svojo ženo šest mesecev po poroki dobro razumel, pozneje pa so nastali spori, češ da ni znala niti kuha ti niti kruha peči. Pričel je premišljevati, kako bi jo spravil s sveta. Skoval je načrt. Dogovoril se je s svojim hlapcem ter mu dal 200 din nagrade za to, da je vrgel njegovo ženo z gumna 13 m globoko na dvorišče na kup kamenja Pred umorom je sam nanosil kamenje na dvorišče, kamor bi po njegovem mišljenju žena morala paisti. Kritičnega dne je gospodar ukazal svojemu hlapcu, da gresta na skedenj razmetavat seno, ki ga bo tlačila! žena Frančiška. Kotnika in njegovega bivšega hlapča Šivanca so orožniki pridržali v zaporu. -—o- Revna domačija pogorela Moravče, 24. aprila.—Štan-celaze so najvišja točka mc-ravškega hribovja, kjer se razprostira nad 800 metrov visoka planota z malo naselbino. Znaten del po.vršine so gozdovi; les pa zaradi oddaljenosti in slabih potov nima skoraj nobene vrednosti. Najlaže ga še spravijo v denar, ako' ga sežgejo v oglje. Tako delo opravlja tam gori oglar Knez, ki si je v gozdni samoti postavil skromno domačijo. Hišica še ni bila povsem' dodelala; lončeno peč je nadomeščal štedilnik z dimnikom iz pločevine. V usodni noči pa je pločevina pregorela in na mah je bilo vse v ognju. Gospodar je z družino komaj ušel iz gorečega poslopja; na kar je v smrtni nevarnosti rešil še kravico in pralšiča. Vse drugo — kakor denar, živež in obleka — je zgorelo. Nesreča je tem večja, ker oglar ni bil zavarovan. -o- Nesreča v delavnici Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bil pripeljan 22 letni elektrovarilec Gvido Pavlič, ki se je med delom v delavnicah Avtomonta-že hudo poškodoval. Smrtna kosa V Mariboru je umrl Anton Slavič, hišni posestnik in magistrate uslužbeneec. — V, Kamniku na Žalah so pokopali 23. maja Dr. Mirka Potočnika, ki je umrl v Črnomlju na posledicah hripe. — V Trbovljah je umrla Josepina Kmet, vdova Tratnik, posest-nica in gostilničarka. -o-- Cement za Južno Ameriko Kakor poročajo iz Splita, je nedavno priplul v tamošnje pristanišče pamik "Ivan To-pič". ki je ukrcal 7000 ton cementa ter ga odpeljal v Venezuelo v Južni Ameriki. Pravijo, da če bodo v Venezueli ta cement odobrili, bo ta dežela postala novo izdatno tržišče za jugoslovanski cement. Dalmatinska cementna industrija prežjvlja hude dni. V preteklih letih so izvažali cement v 53 držav, sedaj ga komaj še v kakih 30 držav. --o- Izropana zidanica Neznani zlikovci so izropali zidanico L. Viplerja v Ilovcih v Jeruzalemskih goricah. Dobro so se založili z raznimi dobrotami in alkoholnimi pijačami, odnesli pa tudi perilo in sploh kar jim je prišlo pod roke. Inž. L. Vipler je na ta način oškodovan za težke tisočake. -o- Eksplozija Ko je bil 32 letni v Gostlini-čarski pivovarni v Laškem nameščeni ključavničar Adalbert Cerveny zaposlen z im-pregniranjem tankov za pivo, je nenadoma nastala eksplozija, ki mu je prizadejala hude opekline po obrazu, hrbtu in nogah. -o- Kadar otroci debatirajo Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bil pripeljan majhen šolairček Anton Zor-man, sin zidarskega pomočnika iz Bukovice pri Vodicah, ki se je na poti iz šole proti domu spustil s tovariši v debato, pa so ga nasprotniki tako pretepli, da je bil potreben zdravniške pomoči. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA* W5KIM i lYU^l Kill' RH» —T"" R»* ti l) Fii r.'u.x bkii iBj nyj. DijitifcwM b. FEATURE BYNOTCATE, united Vsi, ptomi in jetniki, so se borili junaški),. kajti oboji so vedeli, da če bodo premagani, jih čaka smrt. Veliki duhovnik Bruilor je ptome navduševal, ko je skočil proti njemu Herkuf in zasadil vanj svoje kopje' z besedami: "Umri ničvrednei! Leta sem čakal na to. Sedaj bom umrl srečnejši!" ... V tem, ko je skrivnostna bela postava ugrabila Heleno iz vrta pto-mov in jo zavlekla v temno votlini, se je vršil v Bruilovi podvodni palači silen boj. Tarzan in njegovi prijatelji so se junaško borili nasproti divjim ptomom/ ki so drug za drugim pogi-njali pod udarci Lavaca, Briana in drugih. ____■____ Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 17. maja 1939 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-ieljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Nbslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago rmoa: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto Za pol leta Za Četrt leta £a Chicago, Kanado in Evropo: .... Za Ctlo leto........................ , $6-00 Za pol leta -- 3.00 Za četrt leta _________-............................. 1.75 Posamezna Številka_________3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891. Issued dally, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Ali bi gospodje v Parizu tudi tedaj povdarjali, da je treba radi ljubega miru ustreči diktatorjema? Kakopak! Takrat bi pa vpili in klicali ves svet na pomoč. Ampak zdaj, ko gre za te manjvredne Slovane, je pa takih nasvetov vse' polno. Mešetarjenje v Evropi je silno čudnega in nerazumljivega značaja. Danes tako, jutri tako. Toda prišel bo dan odločitve in takrat, če ne bo čas našel Slovane zopet na tleh politično in narodno omamljene, bodo lahko odločevali sami svojo usodo. Drugače pa bodo sužnji in hlapci Germanov in Romanov, kakor so bili dozdaj. Subscription: For one year ---------- For half a year ...., .......— For three months --------- __$5.00 _ 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year -----------$6.00 For half year.................................3-00 For three months —__-----— L7S Single copy ----------------------------— 3c Dopisi važnega potftena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo reaj flan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niitvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ Mešetarenje za mir in družini pa naše sožalje. Meseca aprila je tukaj za-tisnil oči previden s sv. zakramenti, za umirajoče v starosti 62 let Fralnk Strle, po domače Matjakov iz Bukovca, fara Rob. Poznala sem ga že iz dekliških let v domovini, ki je večkrat prišel k sv. Vidu k maši. Njegovo življenje je bilo žalostno, kot je več takih. Pred več leti mi je tožil, da mu ni za živeti in da bi se najraje končal. Tolažila sem ga, Neki češki predavatelj je te dni dokazoval, da s tem, da so se Cehi mirno predali usodi in nemškemu protekto-ratu, da so dokazali svojo visoko srčno kulturo. To je res. Velikansko žrtev so sprejeli Cehi v zavesti, da ohranijo Evropi mir. Nemci se tega ne zavedajo, zlasti Hitler ne, v svoji diktatorski nadutosti. Proti takim tipom srčna kultura mnogo ne izda. Upoštevajo le gorjačo in cepin. kah. Bilo je to nekaj tako krasnega, česar naša slovenska, naselbina še ni videla in ne vemo, če bo še kedaj videla kaj takega. Bili so krasni in zanimivi prizori, v katerih so nam igralci pokazali razne slike iz življenja tukajšnjih a-meriških prebivalcev pred 150 leti. Tako so nam poka'zali krasni ples ob praznovanju 20 letnega Georga Washingtona, dalje skupino Indijancev v gozdu, kateri je bil podan v da naj potrpi. Udal se je pi-| pravem indijanskem jeziku. V Draču, ko so se Italijani izkrcali, so začeli Albanci na nje pucati. Rimski listi so javili, da je padlo nad 500 Albancev. Ko so pa nekaj dni pozneje v italijanskem pristanišču izkladali krste, jih je bilo precejšne število, kar je znamenje, da so tudi Albanci le popucali nekaj "laških junakov" in to celo z italijanskimi puškami, s katerimi je Mussolini pred nekaj leti oborožil Zogojevo armado. Albanskih četašev, ki so ušli v gore še niso podjarmili. Ti bodo še pucali, kakor je to navada v deželi Škipetarjev, da iz zasede s svinčenkami pozdravljajo nezaželjene tujce. S PUEBELSKIH FARM PIŠEJO Pueblo, Colo. Precej časa ni bilo dopisa v tem listu z naših farm, zato naj sledi poročilo. —- Spomladi smo večkrat imeli sneg in zemlja je bila tako razmočena, da ni bilo mogoče orati. Tako je delo zaostajalo in ko se je zemlja zopet osušila, so naši fantje tudi ponoči pri mesečni svetlobi in zgodaj v jutro orali s traktorji, samo da je šlo delo hitreje naprej. Kmalu bo vse posejano. Pa, tud,i mrčeš, kot je bilo videti, je že težko pričakoval, da je seme vzkalilo, kajti komaj so re prikazale mlade kali iz zemlje, je že pričel svoje delo Med njimi je uničevanja. Sicer smo raznovrstnega uničevalnega mrčesa že precej vajeni, vendar bi V Evropi že dvajset let govorijo o minj. Med tem časom je bilo že 46 oboroženih spopadov med raznimi narodi in državami. Nekateri so bili kratko trajni, drugi dalj trajni. Raznih pogodb in paktov vseh mogočih značajev, ki naj bi čuvali mir, je bilo nič koliko. Vršile so se razoroževalne konference, določevali so meje oboroževanju na kopnem, vodi in v zraku. Toda po dvajsetih letih smo prišli do oboroženega miru. To je take vrste mir, ko vsa Evropa in še marsikje drugje sedi na bajonetih in kanonih. Dvajset let so delali in sklepali mir. Posledice pa so, da je ves svet, osobito Evropa kakor smodnišnica, kjer je treba ene same iskre in vse bi zletelo v zrak. Tekom dvajsetih let so se rodili v Evropi in po svetu vse mogoči izmi, ki so nastali iz raznih idej, ki so jih propagirali vse mogoče struje. V Rusiji, največji državi na svetu, če odštejemo Kitajsko in Anglijo z njenimi domi-nijoni, se je pojavil komunizem. Ta nesreča je pahnila Slovane v položaj, v katerem so kot sužnji, zgubili svojo narodno zavest in mesto te jim komunizem vbrizgava že nad 20 let svoj duh, slovanski narodni duh pa ubija. Tako so po zaslugi komunizma Slovani doživeli čudno dobo, da niti same sebe več ne poznajo, niti se ne zanima več Slovan ne na severu, ne na vzhodu, ne na jugu za svoje brate, kako se godi enemu ali drugemu. Žalostno, pa resnično. Ko je takoj po svetovni vojni grozil komunizem, da osvoji vse nezadovoljne narode v srednji Evropi, so se pojavili novi odrešeniki proti toku komunizma. Dvema se je posrečilo priti do moči, ki sta začela graditi nekake jezove proti valu komunizma v Evropi. Bila sta to Mussolini v Italiji in Hitler v Nemčiji. Politično sta uspela, kakor doslej za Napoleonom še nihče ni. Kakšen konec bo-ta doživela, je seveda drugo vprašanje. Prišla sta do velike moči in sile, toda pozabljata pa, da vsaka sila prej ali raje videli> da bi ga ne bilo slej naleti na večjo silo, ki jo porazi. Ne gre zdaj, da go-^etos so se v silnih množinah vorimo in prerokujemo o njihovem koncu, zdaj raje glej-j pojavile neke silno majhne ze-mo, kaj sta in kaj počenjata zdaj. Priznati je treba, da sta prišla oba diktatorja v Evropi do velike moči. Veliko silo predstavljata, dokler jima slepo sledita italijanski in nemški na'rod. Cez glavo sta zrastla skoro vsemu svetu, ki si resno beli glavo, kako bi jih zaustavil. Angleži in Francozi so v velikem strahu pred Mussolini jem in Hitlerjem. Zaslombe in pomoči iščejo pri Rusiji in Ameriki, vedoč, da brez teh dveh, sami ne bodo opravili nič. Hitlerja in Mussolinija tolažijo s tem, da jima dajejo tuje države. Cehoslovaško, najbolj moderno organizirano državo na svetu so žrtvovali Hitlerju samo iz tega namena, da bi se sami rešili vojne. Albanijo isto tako. Zdaj je na vrsti Poljska. Pred par tedni je sklepal z ministrom Beckom Chamberlain močno po godbo, da bo'Anglija branila Poljsko, če Hitler le prst po loži na njo. Ta gorečnoft se je pa že ohladila. Ko je Hitler potegnil nekoliko resno kapo na oči in črno pogledal izpod svojih obrvi, Chamberlain že mečka in sugestira Poljakom, naj ugode Nemcem v Gdanju. Prav kakor v Cehoslovaškem slučaju. Tudi v Parizu povdarjajo, da je najbolje, da se Hitlerja zadovolji. Kdo bo na vrsti za Poljaki? Mešetarenje za "mir" v Evropi je kaj čudnega značaja. Slovanske države se razkosava in zraven pa govorijo v Londonu in Parizu, da delajo za ohranjenje demokracije v Evropi. Za kakšno? Kakor skupina mornarjev v čolnu, v katerega se zaletujejo morski volkovi, mečejo v morje Slovane, da z njimi tolažijo morske krvoloke, da bi se zamotili, da bi ložje sami utekli nevarnosti. Čudna igra je to. Dokler bodo Slovanom čuvali demokracijo v Londonu in Parizu, je ne bodo Slovani nikoli dosti imeli, najmanj pa dolgo ne. Nismo za vojno, ker vemo, da je vojna prekletstvo in velika nesreča. Ampak obrambna vojna mnogokrat mora biti in vsak se brani pred smrtjo. Tudi za narode in države velja to. Slovanom priporočajo mirno poravnavo v Londonu in Parizu, da se ohrani ljubi mir. Povdarjajo kako potrebno je to. Kaj ko%bi Hitler in Mussolini stavila zahtevo, da se jima prepusti Gibraltar in pa nekaj obrežja ob angleškem kanalu med Francijo in Anglijo? dobri so ljudje, ki so mi tako pripomogli do zmage in še iz daljnih krajev, ko vedo, da nisem pri dobrem zdravju. — Sedaj pa pričakujemo katoliškega shoda. — Čast Mrs. Meglen in celi naselbini. V mesecu februarju nas je obiskala tukaj na farmi dobra katoliška žena Mrs. Fred Ros-sold iz Rock Springsa, Wyo. Ima tukaj precej sorodnikov in jih je želela po več letih pet enkrat tvideti. Hvala obisk Mary ! — Meseca nas je zopet obiskalo več farmarjev v družbi priljubljenega Dalmatinca Andrew Pitros, mainager Gi-aham & Willeys avtomobilov. Bili so tudi jančevanju in sedaj je končal Zapuščal 27 letnega sina Franka, kateri je bil pred dvema letoma v avtomobilski nesreči in bo tako revež do smrti pohabljen. Sožalje sinu in sorodnikom. — Pozdrav čitateljem. Theresa Čenta V NEDELJO GREMlO V WAUKEGAN Chicago, 111. Nič ni lepštega in prijetnejšega, kot v mesecu maju zgodaj zjutraj iti na izlet v prosto naravo, ko je vse v cvetju in zerenju. Tega užitka boste deležni v nedeljo, 21. maja, ko gremo v Waukegan, kjer se bo isti dan ob 2. uri popoldne vršil bogat koncertni in zabavni program s sodelovanjem talentov iz Jolieta in Chicage. Iz Chicago bo med drugim nastopil Prešernov kvartet in Mr. Joseph Fajfar in Mr. Anton Krapene z izbranimi kupleti. Igrala bo Deitch-man-ova godba iz Jolieta. Odidemo s posebnim busom najpozneje ob pol deveti uri zjutraj izpred moje hiše 1845 W. Cermak Road in bo vozni-na samo $1.00 za tja in nazaj. Ako se jih priglasi povoljno število kje drugje, recimo na North Side, tedaj se bo bus tudi tam ustavil. Torej aiko hočete iti na izlet prihodnjo nedeljo in potovati v prijetni in zabavni druž-priglasite se takoj, mogoče do četrtka zvečer in zagotovite si prostor, in sicer pri meni, Mr. Krapencu ali Mr. Fajfarju. Moja telefonska! številka je: CANal 3073. Na svidenje v nedeljo. John Gottlieb -o- Dogodki Med Slovenci p Ameriki lene kobilice, da jo Ce imaš nekoliko slabši vid, komaj o-paziš. Vse polno jih je po detelji, napadle so pa že tudi sladkorno peso. Zelo veliko je tudi takozvanih "Cut worm", ki uničujejo sladkorno peso. Tudi v mestu delajo ti črvi po vrtovih veliko škodo, pa upamo, da !bodo kmalu ponehali. V nedeljo 7. maja ob 4 uri popoldne smo imeli v naši cerkvi Marije Pomagaj sv. Zapadna ! Slovanska wwwwwwwwwwwwwwwwwwwwww^ Zveza DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111, Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. ! Tajnik: Anthony Jeršin, 482S Washington St., Denver, Colo. | Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1096 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. [ 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. | S. porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. !; URADNO GLASILO: ! "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Ccrmak Rd., Chicago, 111. 1 _ — — ' Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- | nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- > šnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi | bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. i Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- I gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da ,se ji priklopijo. i Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- [ štva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede J ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila i 'n potrebne listine. ; SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO 1 j nadaljni uspehi zmagoslavne kampanje zapadne slovanske zveze Do 30. aprila je pristopilo 186 novih članov in članic, in sicer 85 v aktivni in 101 v mladinski oddelek. Iz sledeče tabele je razviden natančen rezultat vsakega posameznega društva: Dr. Število novopristoplih Število št. Aktivnih Mladinskih Skupaj kreditov 1....... 2 10 9 3...... — 5 5 4...... 3 4 2 l/o 5....... 1 4 31/2 6........ __ 2 2 7............. 5 5 2'/a 8.............. — 1 1 9.............. 3 4 2% 11.............. .... 3 3 IVz 14....... 3 3 6 4l/2 16... _ 3 3 1V2 17.... , , 2 2 21... 8 16 12 24.... 6 10 7 26... 4 6 4 27...... 3 4 2 Vi 29.... • 1 1 30..... 1 1 32..... 2 2 1 33... 9 23 18'/2 36.... 9 15 IOI/2 37.... 7 7 31/2 38.. _ 2 2 41... 21 33 221/2 45.... 1 2 1V2 48... 3 9 71/2 52.... 1 1 % 56... 1 1 y2 57.. 3 4 21/2 Skupaj:..... ...... 85 101 186 1351/2 ' Kot razvidno je dr. Trail Blazers; št. 41, v Denverju še vedno prvem mestu z 22i/> krediti; temu sledi dr. Three Star št. 33, v Chicagi z I8I/2 krediti. Dr. North Eagle št. 21, v Ely je pokaza- lo z°pet lep napredek z 12 krediti, vsekakor pa je chičaško dr. št. the western slavonic association THE BEST HOME SAFEGUARD Help The Organization That Helps You. It is your loyal duty to take an active part in all affairs of YOUR Association. Read below how you may help yourself, your lodge and the Association. Victory Campaign Ending on December 31,1939. FREE MEDICAL EXAMINATION Medical examination fees for adult applicants will be paid by the Supreme Office. No medical examinations are required for juvenile applicants, excepting in the State of Ohio which will be paid by the Supreme Office. COMMISSIONS SOc commission will be given for each juvenile applicant, accepted, providing such applicant pays at least three monthly assessments. New juvenile members will not be required to pay the first month's assessment, but a few month's dues should be collected. For new adult applicants accepted, and providing they pay at least three monthly assessments, the following amounts will be paid: $1.00 for every new member insured for $ 250.00 $2.00 for every new member insured for $ 500.00 $3.00 for every new member insured for $1000.00 $4.00 for every new member insured for $1500.00 $5.00 for every new member insured for $2000.00 SPECIAL PRIZES The lodges of the Association are evenly divided into three separate groups. Each group will participate in the following prizes in accordance with the terms stated herein. One (1) credit will be given for every new adult applicant accepted, providing they pay at least three monthly assessments. One-half (y2) credit will be given for every new juvenile applicant accepted, providing they pay at least three monthly assessments. Twenty-five (25) extra credits will be given to any person who organizes a new lodge. Such credits may be given to any lodge by the recipient of the same. FIRST PRIZE of $150.00 to the group that secures the most credits, providing a quota of 250 credits is obtained. SECOND PRIZE of $125.00 to the group that secures the second most credits, providing a quota of 2(Xrcredits is obtained. THIRD PRIZE of $100.00 to the group that secures the third most credits, providing a quota of 150 credits is obtained. The Division Manager will divide the prize money, won by his group, among his lodges in proportion to the credits they obtain. A lodge must obtain at least 10 credits before it is eligible to share in the division of any prize. A Grand Prize of a GOLDEN GAVEL will be presented to the lodge that secures the most credits in the Victory Campaign, and the "Championship Trophy", properly engraved, will pass into its temporary possesion. Said trophy becomes permanent property fo lodge winning three consecutive membership campaigns. A beautiful WRIST WATCH shall be given to any person who organizes a new juvenile branch of not less than 15 juveniles, providing such person sees that said branch is fully active and properly supervised with at least 15 members on the rolls for the period of one year. ADDITIONAL CREDITS According to the rules in the Special Contest to select juvenile delegates, credits will be allowed for all new members secured in this Victory Campaign as soon as applicant completes one year of membership. These credits may be secured by the juveniles themselves, or by adults who may transfer credits to some worthy juvenile. Send your WSA juveniles to the meeting of the United Comrades on Sunday afternoon, May 28. Their picnic and many other items of interest will be discussed. And dpn't forget to attend your lodge meeting during the month of June. Yes sir, you have many dates to keep. In the meantime, give a portion of your time for the success of the Victory Campaign. PIKNIK Denver, Colo. Kot običajno v zadnjih par letih, bodo tudi letos priredila vsa tri Denverska društva ZSZ piknik v Elitchevih vrtih in sicer v nedeljo 25. junija. Na. ta piknik se uljudno vabi v prvi vrsti vse člane Zapadne Slovanske Zveze v Denverju in okolici, kakor tudi vse prijatelje in znance v naši državi. V slučaju, da se nahajate v naši državi okolu omenjenega datuma, Vas vabimo, da nas obiščete.Omenjeni Elitch's Gardens je najlepši zabavni vrt ali park na zapadu, kjer bomo servirali dobro hladno pjvo in dober prigrizek. So-brat g$. podpredsednik, Geo. J. Miroslavich, bo tudi vzel premikajoče slike udeležencev, katere boste lahko videli na lastne oči v bližnji priložnosti. Odbor bo pazil tudi na to, da bomo imeli dobro godbo za nadaljno zabalvo. Torej rezervirajte nedeljo 25. junija za lep zabavni dan na našem pikniku na Elitch's Gardens. Odbor dr. 1, 7 & 41 ZSZ. materi ZSZ ter ji privoščite vsaj dobro besedo, kar bo bolj agil-nim članom lajšalo delo pri agitaciji, ostajam z bratskimi pozdravi, Vam udani, ANTO"N JERŠIN, gl. tajnik. V DEŽELI SKIPETARJEV 33 Pritisnilo s tako silo, da je elyško društvo potisnilo na tretje mesto. Društvo Svoboda št. 36 v So. Chicagi, je zavzelo četrto ^esto z 10i/2 krediti. Zgoraj omenjena štiri društva so torej Vahficirala, da bodo deležna do delnih posebnih nagrad pod po-, fiojern, da bodo njih divizije pridobile zadostno število članstva. r- št. 1, manjka samo še enega kredita, da kvalificira, kar pa ne 0 težko, ker kapitan tega dr. sobrat Plutt je vedno na nogah in Popelje vsaki mesec kakega novega člana. Dr. Slovenski Sinovi ® •48, v Vancouver stoji na šestem mestu in mu manjka samo še /2 kredita, da kvalificira. Do sedaj nekako čudno izgleda za Western Star št. 16, v Pueblu, 1938 Champion, kajti omenjeno dr. *ma Samo ll/2 kredita k dobrem. Vsekakor pa pričakujemo velikega, naskoka v bližnji prihodnosti po zmožnih kapitanih Blatni-vU ln Ruparju. To društvo je tudi lansko leto imelo počasen za-"ln je meseca maja pridobilo 30 novih članov in za mesec ju- eetek m J jih je pa sobrat Rupar prinesel na piknik kar 40. Ako bosta u i letos tako naredila omenjena dva, s pomočjo Mrs. Lesar, sem jee^ri^an' da bo Western Star zopet zavzelo prvo mesto ne pozne-Poi meseca junija. How about it, Anton, Joe in Mrs. Lesar!? nudz111^0' ^rasn0 trofejo, katero bo kupil sobrat predsednik V let^0db0ra' ^att J- Kochevar, bo Vaša stalna last, če zmagate še a:i in prihodnji kampanji. To samo je zadostna privlačna imate * ne ^nehate v tek°či in prihodnji kampanji. Polje kar in delate za dobro podporno organizacijo ZSZ. Vse ^potrebujete je, da razložite Vašim prijateljem in znancem o jn ne p°dporah, ki jih Zveza plačuje njenim prizadetim članom, boste t te *meli nikakih težav iste pridobiti v naše vrste. S tem pa s h l* dobro del° Vašim prijateljem in znancem in Zveza bo valežnostjo tudi lepo Vas nagradila za Vaš trud. £>riv f0^ po;iclimo vsi na delo ter ob vsaki priliki povejmo našim tolnu v m 0 dobri nadsolventni Zapadni Slovanski Zvezi. Raz-Plačev-lm° naŠa nes^rankarska pravila in točno poslovanje pri iz-Preds ?jU poclpor> in želJa našega spoštovanega in agilnega gl. tudi vTika' Leo Jui'J°veca, bo ustrežena z ozirom na to, da bomo novih -i ZMAGOSLAVNI KAMPANJI pridobili najmanj 1000 yes osta]-10V' Te,i Želji in temu klicu' se tudi jaZ Pridružujem ter da v t odbor ter vsakega posameznega člaha(ico) prosim, e] Vebki kampanji storite svojo dolžnost napram vaši dobri dates! dates! dates! Denver, Colorado Many of our members are going to be busy with affairs of the Association and with other affairs of the community. The Activity Club will hold an important meeting this Thursday, May 18; the All Slav Congress will meet on Monday, May 22 and the WSA picnic committee will meet on Wednesday, May 24. All these meetings will be held at the Slovenian Hall, 4468 Wash. Street. Members of the WSA are welcome and urged to attend these meetings, especially the officers should attend so as to get a complete knowledge of what is to take place and pass it on to the members of their respective lodges. These important things will have a bearing on the future progress of our Association, therefore, it is our loyal duty to take an active part. The Annual Picnic sponsored by the three Denver lodges will take place at Eiitch's Gardens on Sunday, June 25, at the usual place in the park known as the La Fonda. The United Comrades juvenile branch will again have their summer picnic with us on this day. Please remember that it is necessary that you have our tickets in order for the lodges to receive the credit and revenue. Get them from your secretary and strive to sell as many as possible to your friends. It looks like we will spend many Sundays at the beautiful and popular Elitch's Gardens this summer. No doubt you will plan to go some where, so why not reserve the date for our WSA picnic and attend the picnics of others who are co-operating with us. The St. Jacobs 'Lodge of C.F.U. will hold a picnic at Elitch's on Sunday, July 16 and the Holy Rosary Church will hold theirs there on Sunday, July 23. The All Slav Congress will hold an elaborate affair at the same park on Sunday, August 20, to which all the Slavs and others are invited. It is desired to have as many as possible to attend from all over the State. We will give you more details later about tire baseball games to be played in July—August between tea^ns from Chicago, Denver and Pueblo. The All Slav; Congress of Denver was officially organized as a permanent organization last May 10, when the Polish Hall was packed with representatives of Croations, Slovenians, Polish, Bohemians, Serbians, Slovaks and Russians. A Wonderful spirit of enthusiasm was displayed which shows promise of a splendid organization that will be an asset to our people, as well as to the community and the entire city. Never before has there been such a united effort for our people to help one another in the problems and affairs so necessary for our good and welfare. This neighborly spirit of brotherhood will result in much" good for the individuals, their families, and it will be of great benefit to the most important thing in our lives, that is, FRATERNAL1SM! Co-operation on the part of each and every oi)e,of us together with sincere goodwill will accomplish the desired result. iii, If certain plans go through, Mar. Miroslavich and Mr. Jeršin, and possibly a few others, will spend May 27 and 28 at Pueblo when thye will officially present the Campaign Trophy to Western Star Lodge No. 16, the winners of the 30th Anniversary Campaign. Several scenes of moving pictures will be taken on the occasion of this visit. Information was received that Mr. John Jerich, Editor of Amerikanski Slovenec, will visit in Puehlo about May 18 and will later come to Denver. At this, writing, our Soft Ball team was scheduled to play the opening game of the City Park League on May 16. We wish our boys good luck in all the games this, summer. Watch the daily papers and step out to cheer for them. *3iiiiiuuHit]iiiiinniii[iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiit]niiw | tajniki (ce) krajevnih društev zsz. pozor! 5 Radi reda pri dostavljanju Glasila/ZSZ. prosimo vse I krajevne tajnike(ce), da naj nam blagovolijo vsaki mesec 1 točno poročati imena in naslove vseh ODSTOPLIH, CRTA-| NIH IN UMRLIH članov pri njihovih društvih. To lahko | store kar na navadnih dopisnicah. Prosimo vse tajnike(ce), | da ta apel upoštevajo in pomagajo Glasilu, da ne bodo iste-1 ga sprejemali taki, ki do njega niso več upravičeni. Albanija je bila med vsemi balkanskimi državami nazadnje le še tista, ki je ohranila največ balkanskega na sebi. Dežela je bila preveč mačehovsko oskrbovana že pod turško oblastjo, med balkanskimi vihrami v začetku 19. stoletja pa je po vsej svoji legi in svojih tradicijah' ostala čisto ob strani; njen čas in njena borba za neodvisnost se ni mogla izoblikovati v nobeno pravo smer — tudi v naše stoletje je prešla Albanija le še kot igrača med velesilami. V vsej tej borbi se ljudstvo, pa tudi za državo ni nikdo mnogo zmenil. Mesta o'b obali so se počasi in tradicionalno razvijala, v gorah je pa živel junaški narod po svoje, to je: boril se je naprej proti vplivom od zunaj,pa naj so ti prihajali iz Carigrad a ali pa z zapada. Velika sprememba v albanskem narodnem in državnem življenju se je začela uveljavljati šele nekako zadnjih 15 let. Toda te spremembe so seveda zajele v prvi vr sti samo mesta in še ta mesta so se le počasi modernizirala in je Tirana še danes med vsemi prestolnicami balkanskih držav ohranila še najbolj svoj starinski značaj. Nekoliko modernejši sta tudi še mesti Valona in Drač, vse drugo se p,a ni prav nič spremenilo. Kdor je od Tirane nekaj kilometrov prejahal na oslu ali pa muli ter se razgledal po skalah in dolinah, kjer živi še stari rod čisto po svoje, je lahko v teh nekaj urah opravil zgodovinsko pot opazovanja, ki ga je ponesla za 1000 let nazaj v zgodovino. Ta velika nasprotja seveda silijo tudi še v vse navade ljudstva in prebivalstva : mestni otroci se še zelo malo razlikujejo od svojih mladih tovarišev-pastirjev po gorah, ki še poj o pesmi o krvni osveti in sovraštvu med rodovi. Tako je pred kratkim neki tujec v tiranski ljudski šoli vprašal otroka, katero mesto na svetu je najmodernejše, ^a je otrok odgovoril: "Chicago — ta'm' se lahko strelja- jo, kolikor se jim zljubi!" Albanec je pogumen, zvest in odločen vojak. Gorje pa, če je bil sam ali pa po vezeh sorodstva ali pa rodu v krvnem ali plemenskem sovraštvu s poveljnikom. Tedaj je bil to najbolj zahrbten in najbolj nevaren vojak poveljniku in tistemu, ki mu je poveljnik služil. Zgodbe bivše sultanove armade bi mogle marsikaj povedati o tem strašnem prelivanju krvi, ki se ni prav nič naslanjalo na vezi vere in 'moli amedanske vzajemnosti. Albancu je bil več njegov zakon osebne časti in zakon o-svete in plemenske povezanosti enega rodu proti drugemu. Strašna je še zmeraj ta pokornost krvni osveti, ki ne zasleduje svojih obvez in svojih žrtev samo na domači zemlji, ampak tudi sega po svojih obveznikih v tujino, ali pa še dalje po drugih kontinentih. Vse poudarja soglasno, da je eno, kar Albancem ni mogoče odrekati: hrabrost! Ta hrabrost jih spremlja tedaj, kadar so navadni uporniki, prav tako pa jih ta čednost diči tedaj, kadar se morajo zatajevati v drugi smeri, to je, kadar morajo biti gostoljubni. Tujec pod njihovo, streho je svet in dasi so revni, posebno oni v svojih gorskih vaseh, mora tujec prisesti k jedi in od vsega zajeti nekaj. In to je za gosta često velika žrtev in hudo trpljenje: hrana je silno mastna, nazadnje pa pride slaščica: češenj, ki je za Albance prav taka nadloga, kakor je za druge narode alkohol ali pa nikotin, samo s to razliko, da je ta albanska nadlčga mnogo bolj zdrava kot pa oni dve... Albanci pa ne delajo raidi, to je tse težja dela morajo o-pravljati žene, ki si jo je Albanec starejšega rodu gotovo še kupil za ceno, ki je bila enaka ceni — domače koze. Mož hodi samo na lov in o-pravlja druga junaška dela — je vojak in izvaja krvno in plemensko osveto. Moderno življenje pa je zajelo Albanijo občutneje nekako v zadnjih 15 letih. Borbe tujih vplivov so spravljale na površje domačine, ki so bili evropsko izobraženi in ki so nato v razmeroma kratkih dobah hoteli hitro z modernejšimi sredstvi utrditi svoj položaj v deželi. To se jim je deloma posrečilo. Kakor v novi moderni Turčiji, tako je bilo tudi v sedanji Albaniji prepovedano mohamedanskim ženam nositi feredžo, to je črn pajčolan čez obraz. Pred leti je bil v Tirani ustanovljen celo ženski polk, ki je štel 600 članic in sestra bivšega kralja Zoga je bila poveljnica tega polka. Tudi ostali dve sestri bivšega kralja sta bili v tem polku. Ce se želi kdo še bolj spoznati z deželo Skipetarjev in nje prebivalci, si naj omisli Karl Mayevo knjigo "Po deželi Skipetarjev", ki se oglaša v tem listu. -o- MAŠINERIJA USTAVLJENA ZARADI PTIČEV La Crosse, Wis. — Dasi je imela neka taščica polno dreves v okolici, na katerih bi bila lahko gnezdila, vendar je šla in si izbrala v to svrho najbolj prozaično in najbolj nevarno mesto, ki ga je mogla najti, namreč med železnimi tramovi, po katerih prevažajo delavci v tukajšnji Cargill Coal družbi premog z avtomatično mašineriio. Verige so ji rafedrle že dve gnezdi, toda potrpežljive ptičke to ni motilo, marveč je skoraj na istem kraj u, postavila še tretjega ter mirno sedela v njem na jajcih, dasi je vsenaokrog ropotalo in drdralo. Vodja je zadnji petek odredil, da se mašinerija ustavi in da naj delavci na roko prevažajo premog, dokler ne bo mladi zarod zapustil gnezda. IZSELJENSKI ZBORNIK Rafaelova Družba iz Ljubljana je nam poslala nekaj izvodov "Izseljenskega zbornika". ki vsebuje številne informacije za slovenske izseljence po svetu. Zanimiva knjiga-Stane s spoštnino samo 50c. Naročila pošljite na Knjigarno Amerikanski Slovenec., 1849 West Cermak Rd., Chicago, lil. ifeCJiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiipiiiyiiiiiit^ii^iiiHiiyyi Uprava Glasila ZSZ. hup DENARNE POŠILJAT VE nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj jo bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.40................ 100 Din Za $ 4.70................ 200 Din Za $ 6.80.............. 300 Din Za $10.70.............. 500 Din Za $21.00................1000 Din Za $41.00.....,..........2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30.................. 100 lir Za $12.00.................. 200 lir Za $29.00.................. 500 lir Za $57.00..................1000 lir Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1549 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Kaj • v • rajši vzdigujete LAHKO prehodite celih 8 ali 9 milj na dan v svojem navadnem delu . ■ • ALI — pa tudi lahko pustite telefon, da on izvrši vaše opravke . . in vam prihrani truda-polne korake, da imate več časa sami za se in ste bolj sveži in zadovoljni pri stvareh, katere v resnici z veseljem opravljate. Vaš telefon gre, kamor želite, da gre, in sicer hitro, zanesljive; nakupuje za vas, nudi vam prijetne pogovore s prijatelji, omogoča" vam, da ostanete doma v neprijetnem vremenu. V vsakda njem življenju je vir zabave m udobnosti; v sili je njegova vrednost brez mere. UPORABLJAJTE SVOJ TELEFON POGOSTEJE. Med vsemi stvarmi, ki jih kupite, ic malokatere pomenijo toliko . . • ali stanejo tako malo. 1U1H0IS BEll mEPHPE C0MPAHY t Stran '4 Wfflmi iiniiJmiifflniirinH^ AMERIKANSKI SLOVENEC ■ T "»■-...... ' l»ll • ill Ti i ................■- Sreda, 17. maja 1930 Podkrnoški gospod' Dolores Vieser: — ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj. Suza seže prestrašeno po volčji jagodi, ki jo ima v nedrijah pod životcem: "Alenka, kako moreš tako govoriti! Kaj nimaš zalega ženina, ki pride pote pred svetimi dvanajsterimi nočmi?? Lepa gospa — bogata gospa — bo moja Alenčica! Plemenitega gospoda bo imela za moža in sin se ji bo nemara kdaj imenoval 'kralj'!" "Kakšen 'kralj' neki? Zaničevan bo prav tako, kakor so zaničevani kmetje in nihče ne bo vprašal po njegovem slovenskem kraljestvu," bruhne iz Alenka. "Oče ti je moder mož, gospodarica," ugovarja ponižno Suza, "in če reče on, tedaj se uresniči: veliko, sveto slovensko kraljestvo bo vstalo, kakršno je bilo svoje dni, in kralju bo spet Samo ime. Zbral bo vse okrog sebe, te iz belih Karavank in te izza črnih gora — od daleč iz velike pustinje pridejo k njemu in iz svetih mest, ki imajo zlate stolpe. — Morda ti bo najstarejši sin, ki mu bodo rekli kralj! — Alenka, se nočeš smejati?" Alenka pa joka: "Kaj mi če sveto slovansko kraljestvo! Suza — saj ne maram ničesar — prav ničesar, samo da bi njega še kdaj videla!" "Bog nam pomagaj!" šepte starka in rahlo strese Alenko za ramo. "£oga misliš, gospodarica?" Deklica se vzravna in dolgo strmi skozi okno. "Saj sama ne vem, kako mu je ime," za-šepeta nato in sklene roke; "sem ga videla samo enkrat." Suza zre mlado gospodarico le še strmo; vsa osupla ne ve, kaj naj reče. Šele čez nekaj časa jo nežno poprosi iz svojega brezmočja: "Pojdi spat, ljubica, jutri bo vse spet dobro!" S tem uredi blazinice in splete Alenki lase v dve krepki kiti; sleče ji obleko in ji umije prah z lepih nog. Ko pa ji poljubi rob rokavca na vezeni srajci, se mahoma «drzne: ji je, kakor da je kdo spodaj na dvorišču zaklical "joj, • M) JOJ". "Si slišala, Alenčica?" vpraša Suza trepetajoč. "Nič nisem slišala," reče deklica in pade trudno v blazine. Zdaj dežuje že ves teden. Teče od skal in zidovja pri proštiji. Dom Silvestrov toži o bolečinah v hromi nogi in Rutarjev plašč se nikdar ne posuši. Kmetje tarnajo za svoja žita. Prost je venomer na lovu. Divji prašiči nimajo dobrih časov. Prošt jezdi vedno sam. Samo star lovec ga spremlja in mu laže med potjo najbolj pisane zgodbe. Lovec Tevža se s peklencem tika; izvohata se že kar od daleč. Peklenec smrdi po žveplu, Tevža pa po prav posebnem duhu. "Res, vaša gnada — in če bi se spremenil v smolov grm, bi ga zavohal! Človek ne bi verjel: lansko jesen, tedaj sem sedel pri planšarici gori na Peci in sem ji pomagal mesti v pin ji. Kar se odpre okence in črna svinja prismrči noter. Jaz — ne bodi neumen — ji voščim dober večer. "Hoo, Tevžek! Kako ti je všeč moj rilec?" meni peklenec in izgine! Ubogi deklič je bil čisto ob moč od samega strahu! Hohoho!" "Kaj bo pa tedaj, če kdaj pride po te?" se zasmeje Lenart. Tevža si podrži šapo pred usta. "Mi ne pride nikdar preveč blizu!" za-šepeče skrivnostno. "Je že nekaj let od tega, tedhj sva se srečala v rutiču. Peklenec reče: "No, Tevža, se boš moral obrniti!" Jaz pravim: "Umakni se ti!" Peklenec veli: "Sem pojdi!" Jaz pravim: "Pojdi ti sem, če si upaš!" Peklenec se popraska po buči. Jaz pa sežem v vrečo in potegnem iz nje tale pihavniček. Imam ga zmeraj s seboj, polnega svinjskih ščetin — kakor fičafaj. In ko pride peklenec bliže, potisnem rajmeželj — hohoho — to bi morali videti, kako je hudir poskočil! Ga nisem nekaj časa potem več srečal. Sčasoma pa se je spet pokazal in mi je bil sladak kakor otroku močniček. — Saj, saj — ti ne skazi veselja, samo na predebelo ne smeš biti prijatelj z njim!" Tevža je kar noro vesel, kadar vidi, da so njegove laži všeč mlademu gospodu. "Gredo res že domov, vaša gnada?" vpraša vselej žalosten, kadar skoči Lenart na konja. "Vedel bi še za prav dobro mesto!" "Jutri, Tevža!" reče prošt in udari lovca po rami, da se stresejo vsi usnjavi trakovi. Potem odjezdi Lenart proti Podkrno-su, Tevža pa koraca proti svoji gozdni koči, kjer pripoveduje prav do pozne noči svoji strogi stari o dobrem gospodu. Ob nedeljah naj kristjan ne hodi na lov. Kadar pridejo časi, ko bodo dedci svete dneve preživljali na lovu, tedaj konec sveta ne bo več tako daleč. V nedeljo pride Lenartu na um, da bo danes praznoval opat vetrinjski svoje slavje. Opoldne se še posmehljivo zasmeje mehkužu. Toda ko se plazijo popoldanske ure tako sivo in počasi naprej in mu misel na večernico skazi dobro voljo, se skoraj odloči, da si ogleda vetrinjski čudež. "Kaj pa je na tem? Naglo odpre okno in zakliče na dvori- v v see: koliko Časa se da živeti Brez hrane? Da bi ljudje živeli brez hrane, to vendar dolgo ne more trajati, saj hrano zahtevajo celo rastline in živali Seveda se vsi ljudje ne hranijo enako dobro in tudi ne enako redno. Kakor pač kdo more: bogatim ljudem ni nikdar treba skrbeti, kaj bodo dali drug dan v usta, prav tako ne, kako se bodo oblekli, da bodo dostojni za vsako družbo in da jih ne bo zeblo. Reveži takšnih skrbi tudi nimajo, pa ne iz istih razlogov kot bogati ljudje, pač pa zato, ker vedo. da ne bodo nikdar ničesar imeli in so se na revščino že kar navadili. Takšnim gotovo dostikrat pride na misel, kako bi bilo lepo, če človeku ne bi bilo treba skrbeti še za hrano in bi lahko živel brez nje. Koliko časa pa more človek žive- ti brez hrane, s tem vpraša' njem se je dolgo časa bavil nek univerzitetni profesor. Zbral je številne podatke o tem,koliko je ta ali oni zdržal brez hrane. Pravi, da so bili celo takšni primeri, da je človek brez vsake hrane živel več kot dva meseca. Z ljudmi pa je seveda težko delati takšne poskuse, ker se gotovo ne bi hotel nihče obsoditi na smrt od lakote. In takšnih poskusov z ljudmi seveda tudi ne bi delal omenjeni profesor. Delal pa jih je z živalmi. Tudi pri teh je prišel do zanimivih ugotovitev. Pravi, da na primer pes lahko živi brez hrane približno sto dni, škorpijon leto dni, neka indijska kača. pa celo dve leti. Pri žuželkah ima v tem oziru pajk, ki vzdrži celih 17 mesecev, rekord. "Markej!" Hlapče priskače gori po stopnicah. "Prinesi mi črno--ne, usnjena bo tudi dobra!" Hlapče ga začudena pogleda, toda podviza se uslužno. Z gospodom se zdaj ni dosti šaliti; vprav včeraj še so vzdignili bič. Markej pomaga gospodu v tesno obleko iz svetlorjavega, mehkega usnja, ki je skoraj prav iste barve kakor gospodov ponosni obraz. Prinese mu drzno čepico in široki pas, na katerem visi na verižici kratek meč, privihane rokavice in nevarni bič.. Lenart stopi k oknu in pogleda na dvorišče, kjer že koplje Zupan, in zaukaže čudno muhasto: "Prinesi mi Rudeša!" Ves teden je moral ubogi revež čepeti v kletki! Zdaj, ko ga nese služabnik v sobo, sokol veselo udarja s peruti in vrešči pri tem skoraj očitaje. Lenart se zasmeje in poboža modro žival. Nasadi mu naglavnico, obroča pa mu ne natakne. Rudeš ljubi gospoda tako močno, da ne bi odletel od njega niti za-stran najtolstejšega goloba ne. Dobro si je zapomnil, kdo mu je takrat obvezal hudo rano. (Dalje prih.) Sveto pismo - novi zakon V&ebuje Sv. Evangelije in Dejanja',Apostolov. Knjigo je priredil m sestavil č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 541 strani in je primerne žepne oblike. STANE S.POŠTNINO gj QQ Naroča se na naslovu: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. v . ^ Chicago, Illinois ...............................................................................................................mm......iiciiiniiiiiiiiHinii^iiiiHiimu)iiiitiiiiiiiil^iTiiiipiriiW'mfn »WWf»f»f»»t»»»t Zanimivi romani katere je spisal Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta. — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer srečujete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so: BELA REKA (4 knitee) s Slikami 624 strani. Vsebina: — .. Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob Uruguaju. — Črez mejo. Cena 4 knjigam....................................$1,50 DOLINA SMRTI (4 knjige) s slikami 630 strani. Vsebina: Miss Alma. — Derviš. — Spletke in zanke. — Pekel. Cena vsem 4 knjigam.....................................v.$1.50 IZ BAGDADA V ŠTAMBUL (4 MtaO«slikami 627 strani. Vsebina:—Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu v Evropo. Družba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam...............................$1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM (4 knjige) s slikami S98 strani. Vsebina: — Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. — Pri Šamarih. — Med jezidi. Centi vsem 4 knjigam....................$1.50 PO DEŽELI ŠKIPETARJEV knjige) s slikami 577 strani. Vsebina:— Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju. Cena vsem 4 knjigam ..........................................................................$^50 PO DIVJEM KURDISTANU (4 knjige) s slikami 594 ■ strani. Vsebina:—Ama- dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena vsem 4 knjigam ............................................................................$1.53 SATAN IN IŠKARIJOT (12 knjig) s slikami 1704 strani. Vsebina: — Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden. — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni.-— Dediči. Cena vsem 12. knjigam ..................................................................................$3.50 SOBOLJAR IN KOZAK (4 knjige) s slikami 592 strani. Vsebina: — Kozak številka deset. — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse 4 knjige ....................................................................................................ji.so SUŽNJI (12 knjig) s slikami 1885 strani. Vsebina: — V Kairi. = — Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po puščavi. — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov. — Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje. — Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. — Ugnan. Vseh 12 knjig ....................................................................................................$3.50 V CARDILLERAH (4 knjige) s slikami 625 strani. Vse- > =====1================ bi na: — Gran Chaco. — Puščavnik. — Lov na Sendadora. — Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50 V GORAH BALKANA <4 knjige) 576 strani s slikami. " 1 ' Vsebina: — Kovač Šimen. — Zaroka z zaprekami. — V golobnjaku. — Mohamedanski svetnik. Vse 4 knjige .................v..............................................................$1.50 WINNETOU (12 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina: : — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win-netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh 12 knjig ..............................$3.50 ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU <4 k»j C24 strani s slikami. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse štiri knjige ....................................................................................................$1.50 Ž U T I (4 knjige) s slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z = medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in - < njegova poslednja pot. Vse štiri knjige..........................................$1.50 Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo skupno z vsemi zvezki ali knjigami, ki so navedeni pri zgo-rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana je cena 45c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, kakor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz-ven če naročnik želi, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu zaračuna. Naročila naslovite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Pisano polje J. ML Žarki. Nikolaj A. Berdayev je priznan ruski filozof in pravoslavni teolog. Stoji na positiv-no krščanski podlagi, kar je izredna prikazen med prejšnjo rusko inteligenco, ki je bila vsa v svobodomiselstvu in tako sama pripravila pot do poloma. V listu "Commonweal" (21. aprila 1939) piše o "Zločinstvu antisemitizma". Pravilno piše. Verski, rasni, politični antisemitizem je zlo-činstvo, ker izvira iz golega srda do Judov. Pri gospodarskem antisemitizmu _ utegne biti enako, dokler enakopravnost, ki se mora priznati tudi Judom, ostaja na moralni podlagi. Berdayev označuje odpor zoper Jude na tem polju kot slabost onih, ki ne vzdržijo konkurenco. Tudi pravilno. Jud je delaven, pod,]'eten,skromen, varčen.. .kdor ga zavida ali celo črti, dela kriminalno. Ampak tu naletimo na "judovske praktike", in te bodo težko vzdržale kriterija moralnih sredstev. Jud se poslužuje pogostoma praktik, kjer mu ne more in ne sme slediti, komur morala ni le cunja. Že tu je odpor po moralnih načelih, ne odpor črta, na mestu. Jud naredi "kriclo" in jo zopet naredn in je na konju. Poštenjak je bil oškodovan kriminalno, Jud se je znal izmuzniti pravici, ker pozna "praktike", in resnični kriminalec je pridobil. Ali more kaj takega trajati brez odpora Berdayev se dotakne tudi nekoliko antisemitizma radi nemoralnega vpliva judovstva na mnogih poljih. Tu je bistvo pravega in potrebnega antisemitizma, ampak ravno tu nastopa Berdayev v rokavicah. Res da niso morda vsi Judje laki, da bi podkopavali pri drugih moralo, mnogo pa jih je, le preveč jih je, in drugi jim le preradi sledijo, ko vidijo uspeh in denarno pridobitev. Jud se nastane kot oštir v slovanski vasi, ali kjerkoli, pa ima v kratkem vse podko-pano s svojimi nemoralnimi praktikami. Ne bavijo se vsi Judje z nemoralnim pokopa-vanjem neukih in lahkomiselnih mas. niti niso vsi Judje kapitalisti. Tudi poštenih Judov je dosti, in revežev še več, in zopet poštene in revne ne sme biti antisemitizma, ampak resen in pameten in pred vsemi pravičen odpor zoper judovske nemoralne praktike in zoper po takih nemoralnih prak-tikah obogatele Jude je na mestu. Ko bi Berdayev pisal tudi o tem antisemitizmu, bi bil njegov sloves še večji. Radi kriminalnega antisemitizma inu vsaj iaz ne dam nobenega kredita, ker verski, rasni, politični in v nekem oziru tudi gospodarski antisemitizem je kriminalstvo, naj pove to Berdayev ali kdorkoli. -o- DEBELUHI — USPEŠNEJŠI Angleški psihologi so po številnih raziskavah in primerjavah ugotovili, da delajo ljudje z dobrim telesnem obsegom' boljše kupčije kot suhi.Kot potnike je debelejše ljudi bolj priporočiti, ker so pijazni, prilagodljivi in izvrstno govore, med tem ko so ljudje z ozkim obrazom in ozkimi prsi ter manjšim obsegom izvrstni specialisti, dobri profesorji in inženirji, toda slabi potniki. Zad nji čas je . . . '.Ui UULss GVZAJ je tiskan v knjigi in tisti, ki so popraševali po tej knjigi, jo zdaj- lahko dobijo. Povest "Guzaj" je znana iz objave v "Amer. Slovencu". Knjiga stane s poštnino. .. 60 centov. Naroča se od i KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111. Ako ste to poletje namenjeni v stari kraj, tedaj vam naš skupni izlet na 28. JUNIJA na slavnem orjaškem brzo-parniku NORMANDIE nudi najugodnejšo priliko za vaše potovanje. Prvovrsten brzoparnik, najmodernejše kabine, zabavna družba vam enakih rojakov na potu in v starem kraju itd. vam dajajo vse pogoje za tako potovanje, kakršno si sami želite. Zadnji čas pa je, da se za ta izlet priglasite in si rezerivrate kabine, kajti prostor na parniku bo razprodan. Še danes pišite na spodaj navedeni naslov. ZNIŽANE CENE ZA DENARNE POŠILJKE. Izkoristite nove znižane cene za denarne pošiljatve v stari kraj. Iste so: Za $ 2.30.... 100 Din 4.50.... 200 Din 6.60.... 300 Din 10.25.... 500 Din 20.00....1000 Din 39.00....2000 Din 95.00....5000 Din Za f 3.25.... 50 Lir 6.30.... 100 Lir 12.00.... 200 Lir 17.30.... 300 Lir 29.00.... 500 Lir 57.00....1000 Lir 112.00....2000 Lir Te cene so podvržene spremembi gori ali doli. — Pri večjih zneskih se daje sorazmeren popust. DRUGI POSLI S STARIM KRAJEM Kadar rabite pooblastilo ali kako drugo listino za stari kraj, ali, kadar imate s starim krajem kako drugo opravilo, je v vašo korist, da se obrnete na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Str., New York, N. Y. it 1111(11111 C3fiti i iiiiiiicaiitiiitiii-iii:3rii{]iiiiiiic2ittiTiiiiiiicaittiiiiiiiiicai(iiiiiiiiiic3iiiiiciriiiiC3r!iiiittii(iiC3iiifitMiii]C3Jiiiiitiii ■ irrsiii i timiiicj o ROJAKOM JUGOSLOVANOM | se priporoča za obisk edina jugoslovanska gostilna 1 {triangle tavern) MIKE POPOVICH, lastnik, I 9510 Ewing Ave., Corner Ewing Ave in Avenue L | | Priznano SCHLITZ pivo vedno sveže na čepu. — Prodajamo tudi pivo § v steklenicah po J4 in pol galona. — Velika dvorana za party-je. | Na prodaj velika skoro nova "BARA" in druge pri- | tikline za gostilno, po zmerni ceni. SOUTH CHICAGO, ILLINOIS csiiiiiiffitflicsifitfifiiiiicsiriifiTfiiiicsiiitiiiiiiitcsiitiiiiiiiifcsiiiiifiiiiiicsiiiiififitiicaffiiiiiiiiijCjitiiiiiiiiticsiiiiiiffctiicsiiiiitiiitiiuffiiiiiiiific^S^" Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO ■ SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena fkf% in stane samo: ^filiUIJ NaroČila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois š £