Poltnlna plačana v gotovini
Cona Mn
Stev. 236.
V Ljubljani, torok 18. oktobra 1938.
Leto HI
Pred pogajanji med Francijo, Anglijo in Italijo za sklenitev sporazuma na Sredozem. morju
Pariz, 18. oktobra, o. Ureditev bodočega razmerja na Sredozemskem morju bo predmet diplomatičnih razgovorov, na katere se pripravljajo Anglija, Francija, Italija. Končna ureditev sredozemskega vprašanja bo samo nadaljevanje in izpopolnitev sporazuma, ki sta ga letošnjo pomlad sklenili Anglija in Italija. Za ureditev na Sredozemlju si zadnje čase prizadeva zlasti Italija, ki jc z odpoklicem svojih prostovoljcev iz Španijo pokazala izredno dobro voljo in popustljivost glede Francije in Anglije. Italijansko težnjo, da bi prišlo čimprej do sporazuma med Anglijo in Francijo, razlagajo z letošnjimi spremembami v Srednji Evropi. Te spremembe kažejo, da ho Italija morala svoj gospodarski in politični vpliv v južnozahodni Evropi deliti z Nemčijo. Anglijo sili k sredozemskemu sporazumu vedno hujše vrenje med Arabci, ki dobiva
izraza zlasti v palestinski vstaji. To vrenje ima močno moralno oporo v nemški in italijanski protijudovski politiki. Francija pa, katere najnevarnejša meja je bila in je šo vedno na Renu, si hoče s sredozemskim sporazumom zavarovati hrbet proti Italiji in proti Španiji. Anglija jc trdno odločena sporazumeti se z Italijo zaradi tega, ker brez miru na Sredozemskem morju ni mogoč noben uspešen korak za ureditev palestinskega vprašanja. Pri urejevanju Palestine želi sodelovati tudi Italija, ki predlaga, da bi Palestina prišla pod mednar. upravo Anglije, Francije, Italija in USA ter morda tudi Turčije. ki bi se pa prej morala priključiti sredozemskemu sporazumu.
Rim, 18. oktobra, o. Italijanska vlada je privolila v predlog francoske vlade, da pride za
novega francoskega poslanika v Rini dosedanji francoski poslanik v Berlinu Francois P o n e e t. Hkratu je francoski odpravnik poslov v Rimu prosil francosko vlado, naj odobri imenovanje sedanjega italijanskega poslanika v Buenos Airesu za poslanika v Parizu. S tem dogodkom je po treh letih spet vzpostavljeno redno razmerje med Italijo in Francijo.
Berlin. 18. oktobra m. Nemški poročevalski urad V imenu vlade uradnp zavrača vse vesti angleškega tiska glede tega, da bi Hitler nameraval predložiti Angliji in Franciji kak nov mirovni načrt, ki bi od Anglije in Francije zahteval za Italijo in Nemčijo docela proste roke v Vzhodni Evropi in na bližnjem vzhodu, da si te pokrajine razdelita v vplivnostna področja. Uradna izjava tudi zanika TSe vesti o tem,, da bi si Italija in Nemčija nameravali razdeliti kake dele španskih kolonij.
Obfsk angleške kraljeve dvojice v Združenih državah
London, 18. oktobra, o. Poročajo, da je pted-sednik Roosevelt poslal angleškemu kralju in kraljici povabilo, naj prihodnjo pomlad, ko bosta uradno obiskala Kanado, prideta tudi na obisk v Združene dtžave. Predsednik Roosevelt tega vabila ni poslal po navadni diplo.matski poti, marveč naravnost kralju in kraljici v osebnem pismu. Iz vladnih angleških krogov poročajo, da bosta kralj in kraljica Rooseveltovo povabila sprejela in prihodnjo pomlad obiskala Združene države. To bo prvi uradni obisk angleškega vladarja USA, kar pomni zgodovina. Obisk naj bi bil patrdilo krvnega in političnega prijateljstva med obema velikima anglosaksonskima državama.
Tudi Avstralija se oborožuje
Sidney, 18. oktobra, o. 21. o,ktobra ee bo v avstralski prestolnici Camberri sestala zvezna vlada ter ministrskimi predsedniki posameznih avstralskih zveznih držav. Razpravljali bodo o posojilu, ki ga mora najeti Avstralija za izpopolnitev svčje obrambe. To posojilo bo znašalo 43 milijonov funtov šterlingov in ga bo vlada porabila za ureditev pristanišč, letališč, novih vojaških cest t«r »» izpopolnitev železni&keffa omrežja Dalje bo Avstralija povečala svoje bojno broSovje. Vlada utemeljuje to obrambno oborožev»njqe z nauki, ki jih je svet dobil ob nedavnem evropskem sporu, ki uči vse države, da moraja biti vedno pripravljene.
18 letni sluga odnesel za 28.000 din blaga
Celje, 18. oktobra.
Celjska tajna policija preiskuje veliko tatvino, ki je bila izvršena v trgovini Vrečič v dr. Krekovi ulici v svoječasni trgovini »Tivar« oblek. V to zadeven so zapleteni neki mesarski mojster iz Brega pri Celju, neka gostilničarka v Gosposki ulici, neki posestnik iz Stranjic pri Konjicah ter več drugih ljudi.
Leto* januarja je sprejel trgovec Vrečič 18-letnega Ivana K. iz Brega pri Celju za 6lugo. Fant je bil priden in prizadeven, pa mu je gospodar zato dal mesečno plačo 800 din in še vsak dan kosila po vrhu. Ker se je fantu predobro godilo, je začel pohajali po celjskih gostilnah, dokler ga slednjič ni prijela igralska strast, da je skoraj sleherni večer do pozne nočne ure 6edel v družbi iz-vežbanih kvartopircev. Fant pa je imel pri igri večji del smolo, da je zmeraj izgubljal. Kvartopirci so ga izrabljali brezobzina in ga dostikrat do zadnjega ficka »osušili«. Fant je igral dostikrat tudi na dolg z izgovorom, da bo že dobil denar. Začel je prinašati iz trgovine hlače, samoveznice, nogavice in drugo in jih za nizke cene zastavljal pri igralcih. Ka mu še to ni vrglo toliko denarja, da bi lahko kvartopiril naprej, je začel krasti boljše obleke in plašče ter jih prodajati svojim znancem za smešne cene. Trgovec, ki je opazil, da mu blago izginja iz trgovine, je tri mesece gledal fantu na prste, pa ga kljub vsemu temu ni mogel ujeti, Ivan je znal ukradeno obleko ali blaga spretno skriti v zaboj za smeti, od koder ga je odnesel proti večeru v klet, a od tam ponoči v prodajo.
Njegov najzvestejši pomagač jc bil mesarski pomočnik Karel R. iz Celja. K temu je znosil blaga za 8000 din, dobili pa je za vse tisto le bornih 400 din, ki jih je v dveh večerih takoj zaigral. Približno po toliko je znosil tudi k posestnikoma v Stranjicah pri Konjicah in v Levcu pri Celju. Stranjiški posestnik mu je dal 1000 din s pristavkom, da mu bo priložil še kak stotak kasneje. Ivan pa se ni omejil le na te svoje stalne odjemalce, temveč je prodajal ukradeno robo vsakomur, ki je bil pripravljen kupčijo skleniti.
Policijo je spravil na pravo sled neki Karlov tovariš. Ta je bil Karla, ki je zelo elegantno napravljen postopal po celjskih ulicah, srečal pred nekaj dnevi in ga pozdravil. Karel pa ga je surovo nahrulil, češ — najprej se pošteno in krščansko obleci, potem pa pozdravljaj dostojne ljudi. To se mu je seveda čudno zdelo, pa je nato opozoril celjsko policijo, ki je prijela mesarja in tatinskega Ivana. Sprva je Ivan trdovratno tajil, včeraj popoldne pa je priznal, da je pokradel za okrog 28.000 din blaga. Policija je prijela tudi nekaj drugih oseb, ki so fanta ščuvali k tatvinam in ga podpirali s tem, da so mu blago odkupovali. Nekaj ukradenega blaga je lastnik dobil nazaj, za vse ostalo pa bo dobil povrnjeno škodo, kajti Ivanovi prijatelji in prekupci so vsi premožni. Verjetno je, da je s to afero zvezana še neka druga tatinska afera, o kateri smo v našem časopisu poročali pred tremi meseci.
•
Francoski ministrski predsednik Daladier je
nedavno obttlel in ne more izvrševati političnega dela. -'
Pred novim sporom v Evropi:
Siloviti poljski napadi na Litvo
Varšava, 18. oktobra, o. Po poravnavi dolgoletnega spora in sovražnega stanja med Litvo in Poljsko v letošnjem aprilu je poljsko časopisje včeraj prvič, kakor lia povelje, začelo silovito napadati Litvo. V napadih prednjači uradni in poluradni poljski tisk. Povod za gonjo poljskega časopisja proti Litvi so dali spopadi v nekaterih litvanskih krajih, koder prebiva tudi poljska manjšina. Varšavsko časopisje zdaj napada litvansko vlado, da zatira Poljake v svoji državi in da Poljska teh krivic ne bo več mirno gledala. Zveza Poljakov > Litvi je včeraj poslala predsedniku vlade Skalkcvsk«-!!!!! in /•'naujeniH Recku spomenico, v kateri zahteva, naj Poljska za varstvo svoje manjšine v Litvi ukrene najod-ločnejše in najostrejše korake. Poljski tisk grozi Litvi podobno, kakor je grozil po priključitvi Avstrije k Nemčiji, ko je Poljska poslala litvanski vladi ultimat.
: 'tuji' krogi v Varšavi so zaradi nenadne gonje proti Litvi zelo presenečeni in pravijo, da ne pomeni- nič dobrega, in da se bo iz tega najbrž razVil nov neprijeten spor, ki bi utegnil poslati za Litvo usoden. Sovražno stališče Poljakov do Litve se je spet začelo kazati vprav v trenutku, ko so v poljskem lisku zaradi zunanjih razlogov potihnile bučhe zahteve po skupni meji med Madžarsko in Poljsko. Ker ni upanja, da bi Poljska dobila del Podkarpatske Rusije, je verjetno,’ da bo svoje zahteve prenesla na Litvo.
Bukarešta, 18. okt. o. Iz romunske vlade poročajo, da bo poljski zunanji minister Beck prihodnji teden obiskal Bukarešto in se udeležil velikih vojaških vaj romunske vojske. Obiskal bo kralja Karola in se z njim razgovarjal o vseh važnih dogodkih zadnjega 'ča#a in o posledicah, ki so 'zaradi tega nastale za' Romunijo in za Poljsko.
Manifestacije za samostojno Podkarpatsko Rusijo
Razgovori z Madžarsko se bodo nadeljevali prihodn’e dni
Bratislava, 18. oktobra. AA. DNB.: V Perečinu so bile včeraj velike manifestacije za samostojnost Podkarpatske Rusije. Podkarpatski deželni zbor je imel včeraj prvo sejo v Užhorodu in je ob tej priliki izdal proglas na narod, v katerem protestira proti razkosanju Podkarpatske Rusije. Deželni zbor zahteva nadalje v resoluciji, da se priključijo k avtonomni Podkarpatski Rusiji tudi rusinski okraji vzhodne Slovaške.
V	krajih Podkarpatske Rusije in v predelu okoli Bratislave do Košič, kjer je bilo proglašeno obsedno stanje, je včeraj vladal popoln mir.
Slovaška vlada proučuje v stikih z osrednjo vlado
možnost nadaljevanja pregovorov med Češkoslovaško in Madžarsko.
»Prager Abendzeitung« prinaša naslednjo vest iz Bratislave: Karmašin, vodja nove nemške stranke, ki je postal državni podtajnik v slovaški vladi-za Nemce na Slovaškem, jc objavil oglas nemškemu narodu na Slovaškem, v katerem sporoča, da se je Nemčija odrekla vsem svojim zahtevam do Bratislave in do ta-kozvanih nemških otokov na Češkoslovaškem.
Budimpešta, 18. oktobra. AA. Reuter: V vseh tukajšnjih krogih pričakujejo, da bo češkoslovaška vlada najkasneje v bližnjih dveh dneh stavila vladi v Budimpešti ponudbo o nadaljevanju razgovorov za ureditev madžarskega vprašanja v ČSR.
Priprave na volitve:
Kandidature ministrov JRZ
Proti JRZ bo nastopilo vseh 14 opozicijskih gibanj
Bel grad, 18. r»kt. m. Vse politične skupine in stranke se neutrudno pripravljajo na volitve ter so pričele določati kandidate za posamezne okraje ter sestavljati tudi končno vsedržavno listo. Po poročilih, ki priha jajo iz notranjosti države in iz Belgrada, bo JRZ razvila najbolj živahno volivno delovanje, kajti povsod vsaik dan prireja zborovanja in sestanke, na katerih določajo poslanske kandidate. Talko poročajo iz O.kučanov, da je bil tam zelo uspel shod, nakar so zbroovalci soglasno izvolili finančnega ministra Dušama Lctico za svojega kandidata. Za ostale kandidature ministrov še ni znano. Za zdaj ie znano, da bo prometni minister dr. Spaho kandidiral v Tuzli, minister
Dragiša Cvetkovič v Nišu, a minister dr. Miha Krek v ljubljanski okolici. Medtem ko JRZ stopa v volilno borbo strnjena, se opozicijske stranke in skupine koljejo še naprej med seboj zaradi števila poslanskih kandidatov, ki bi jih rade spravile na Mačkovo listo. Tako sporočajo iz Banjaluke, da je bil tam sestanek izvenskupščinske opozicije, na katerem je bilo sklenjeno, da postavi opozicija svojega kandidata. da pa ne bo na noben način pustila na svoiih sestankih in shodih govoriti zastopnikov JNS. Iz mnogih okrajev poročajo, da bo vsaka opozicijska skupina postavila lastnega kandidata. Skoraj gotovo je, da bo vstopil v krog združene opozicije tudi Dimitrij Ljotič s svo-
Veiti 18. oktobra
Bolgarska vlada je ustavila dnevnik »Nova kambana«, ker so preiskave pokazale, da je podpiral list revolucionarno* skupino, ki je pripravila umor generala Pejeva.
Zdravstveno stanje predsednika turške republike Kemala Ataturka je zelo resno. Predsednik jc zbolel na jetrih. Pričakujejo smrti.
Izredno odposlanstvo madžurske države je dospelo včeraj v Burgos, kjer ba imelo važne posvete z voditelji nacionalistične Španije.
Komisija Zveze narodov, ki bo nadzorovala umik prostovoljcev iz vladne Španije, je včeraj dospela v Barcelo,no, kjer jo je sprejel predsednik vlade Negrin.
Nemški gospodarski minister dr. Funk je izdal določilo, da mora industrija v sudetskih pokrajinah sprejemati naročila predvsem iz Nemčije in od nemških podjetij v tujini.
Bodoče razmerje med Češko in Slovaško je podobno razmerju med bivšo Avstrijo in Ogrsko piše »Volkischer Beobachter«.
Praški kardinal nadškof Kaspar je izdal pastirski list, v katerem pravi, da je češkemu narodu kljub utesnjenim mejam še vedno dana možnost za razvoj, samo če se bo češko ljudstvo zavedalo svojega pravega položaja in svojih duhovnih dolžnosti.
Angleška vlada je zaprosila Kanado, naj bi
sprejela 20.000 nemških beguncev iz Češkoslovaške, ki so v obupnem paložaju.
Angleško oboroževanje ima namen doseči vojaško premoč Anglije nad Nemčijo, piše nemško časopisje.
Vojaški ukrepi madžarske vlade sa upravičeni, ker jih je narekovala previdnost, ko Češkoslovaška še ni demobilizirala. Tako piše uradno glasilo italijanskega zunanjega ministrstva »Informa-zione Diplomalica«,
Nemška vlada zanika vesti, da bi bil Hitler zahteval izročitev nemških poislancev in senatorjev iz ČSR, ki niso bili člani Henleinove stranke.
Barcelonska vlada je sklenila izpustiti vse
Italijanske ujetnike, ki so jih njeni oddelki dobili v roke po zadnjih bojih ob Ebru. Ujetnike bo iz Va-lencije odpeljala te dni neka angleška bajna ladja.
Štirje nemški vohuni, ki jih je pred dvema dnevoma prijela policija v Panami, so fotografirali razne vojaško važne predele ob panamskem prekopu, ki je pod nadzorstvom Združenih držav in jc izrednega pomena za prehod ameriške vojne mornarice iz Tihega v Atlantsko morje.
Italijanska vlada je odgovorila ameriškemu
poslaniku v Rimu, da bo storila vse, kar ji djvo-ijujejo zakoni, da bi delovna svoboda ameriških Judov v Italiji ne bila v ničemer okrnjena.
Pri velikem vohunskem procesu v Združenih državah je sodnik Hardy izjavil časnikarjem, da sta dva obtoženca, katerih pa niso mogli' prijeti, visoka častnika v nemški vojski.
Angleški zunanji minister lord Halifax je včeraj imel do.lg razgovor z japonskim poslanikom v Londonu zaradi novega položaja, ki je po izkrcanju japonskih oddelkov na južnokitajski obali nastal za Anglijo.
Angleški škofje so poslali predsedniku vlade Chamberlainu spomenico, v kateri zahtevajo, da angleška vlada posreduje pri nemški vladi, da bi izpustila iz ječ in koncentracijskih taborov katoličane, ki so jih zaprli pa zasedbi Avstrije.
Francozi in Italijani spadajo k dvema različnima plemenoma in nimajo ničesar skupnega. Ita-. lijani so potomci starih Rimljanov, Francozi pa potomci Galcev — piše rimski »Popola d‘Italia«.
Danes se bo spet sestal veliki iašistovski svet
pod Mussolinijevim predsedstvom. Seja se bo začela ob 10 zvečer.
Hud potres so čutili ob severni španski abali, zlasti v okolici Santandera. Potres ni povzročil škode, pač pa veliko strahu.
Italijanske letalske tovarne Caproni so postavile svojo tovarno na Balgarskem pri KazanliHu.
jim zborom, tako da bo pri volitvah nastopalo sporazumno in združeno proti vladi vseh šti.i-najst opozicijskih skupim od fašistov do komunistov, kar se je vsa leta dogajalo že v Sloveniji. S sklopom glavnega odbora JNS, da gre v volivno borbo skupaj z združeno opozicijo, se še vedno bavi tukajšnje časopisje. Današnje »Vreme« ostro napada v prvi vrsti dr. Albertu Kramerja, za katerega pravi, da kot najbolj glasni nacionalist in unitarist stalno obtoževal dr. Korošca, da je separatist. Zato »Vreme« poudarja. da je bil oni odstavek Stojadimoviče-vega govora, v katerem je meril na dr. Kramerja, povsem na mestu, šaj je po drugi strani znano, da jc Krainerjevo vodenje in ravnanje naletelo na hud odpor pri številnih članih glavnega odbora JNS. Tako je dr. Kramer prišel v Zagreb in sklenil sporazum z dr. Mačkom im Vilderjem, ne da bi za to izvedeli člani gi«»-nega odbora JNS prej, preden ni tega ra/gludlo časopisje.
Novi Sad, 18. okt. m. V Novem Sadu »o danes v imenu predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča šef centralnega presibroja dr. K. Lukoviič odprl razstavo »Tri lota vlade dr. Milana Stojadinoviča«.
Izstopi Iz JNS po sporazumu z dr. Mačkom
Zagreb, 18. oktobra. Iz glavnega odbora JNS je izstopil g. Juraj Demetrovič, ker ne soglala * sporazumom med JNS in združeno opozicijo. Pričakujejo, da bo v kratkem izstopilo še vej drugi!) uglednih zagrebških JNS-arjev, med njimi poslanca Ante Kovač in Josip Cvetič.
Krajevna organizacija JNS v Bjelovaru je imela včeraj sejo, na kateri so obsodili sporazum med JNS in združeno opozicijo ter je vse bjelovarsko okrožje JNS s 17 krajevnimi organizacijami prestopilo v JRZ.
Raznoterosti iz dnevne kronike
Ljubljana, 18. oktobra.
Poiar v Cigaletovi ulici
SaoSI okrog tri četrt »a setfejn sta a Gradu zagrmela dva zaporedna tojiovska strela v znamenje, da nekje v mestu gori. Istočasno so izpred Mestnega doma Sa odhiteli poklicni gasilci s svojo motorno brizgalno in orodnim vozom. Požar je nastal v Cigaletovi ulici, kjer zida stavbenik Anton Mavri5 novo stavbo. Ob stavbi pa je bila zasilna lesena baraka, kjer je bilo spravljeno zidarsko orodje, nekaj karbida, les in druge zidarske potrebščine. Iz te barake Je izbruhnil snoči velik plamen. Kako je požar nastal, ni mogoče ugotoviti. Možno je, da je čuvaj, ki je ponoči v tej baraki, kaj kuhal pa je bil premalo previden in ni dovolj pazil na ogenj, ki se ie potem razširil, lahko pa, da jo vzrok požara tudi kaj drugega. Poklicni gasilci, ki so bili takoj na kraju požara, so takoj stopili v akcijo. Strela na rGadu pa sta zbrala tam Se prostovoljne gasilce iz Ljubljane in Iz Šiške, vendar jim ni bilo treba začeti z delom, ker so poklicni gasilci požar že v nekaj minutah zadušili. Kljub temu pti je lesena baraka popolnoma »gorela z vsem, kar je bilo v njej. Škoda znaša nekaj tisoč dinarjev. Vendar pa jo bil požar bolj nevaren kakor ge je »delo. kajti v nevarnosti
bili vsi objekti podjetja »American Motorsc, ki stoji v bližini in na garaži, kjer je veliko Število avtomobilov, e od vročine popokalo že nekaj Sip. To je bilo po zaslugi gasilcev preprečena kakor rečeno že v nekaj minutah, vendar pa so iz previdnosti pustili pri pogorišču gasilsko stražo, ki je ostala tam dalj časa.
Z reševalne postaje
Včeraj smo poročali, da sq reševalci prepeljali v bolnišnico občinskega ubogega Mihaela RarteJa, ki je v postelji kadil, pri tem pa zaspal in mu je cigareta padla v slamo, da je. nastal ogenj. Ker jo bil Bartol brez roke, si ni mogel pomagati in je dobil pri tem hudo opeklino. Plini,
ki so se pri tem razvijali, so ga popolnoma omamili. Bartola so v holnianici sicer skušali na vse načine ohraniti pri življenju. Zaradi opeklin samih bi ga bili lahko, toda nrupeai plini, ki $e jh ju navžll, so ga tako oslabili, da ni bilo zanj nobene pomoči več. Včeraj popoldne je starček umrl.
Včeraj ob 11 dopoldne se je zgodila pred nebotičnikom precej huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 22 jetni šofer Sušnik Marijan iz Podgore pri Št. Vidu lil Ta se je peljal na motornem kolesu, na vogalu pred nebotičnikom pa jt> trčil skupaj z nekim avtomobilom. Sušnika je vrglo z vozila in pri padcu je dobil hude zunanje in notranje poškodbe. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Sušnik je bil uslužben pri avtopod-jetniku Mihaelu Rodetu.
Kakšne pol ure po tej nesreči pa so bili poklicani reševalci z avtomobilom Vv Skarnčino 14, odkoder so morali prepeljati v bolnišnico 33 letnega zidarja Stareta Primoža. Tega so pri nekem pretepu v nedeljo oklali In nekdo ga je z nožem sunil tik nad sence in mu ranil aorto. Zaradi tega je nevarno krvavel in krvi na noben način niso mogli ustaviti. Zdaj ga zdravijo v bolnišnici.
Popoldne okrog Sealih pa je neka dama tele-foničuo obvestila reševalno postajo, da je videla, kako je pravkar padel iz tramvaja pri Filgner-jevi ulici neki moški, Reševalci so z avtomobilom takoj odhiteli tja in sa res na cesti dobili nekega moškega, ki je bil hudo poškodovan. Ponesrečenec jo Rude Ludovik, sin nekega delavca, ki je bil rojen leta 1914. Pod Ježami št. 14. Fant ja videl ljudi, ki večkrat med vožnjo skačejo iz tramvaja in včeraj je tudi sam hotel poskusiti, kako to gre. Ni pa seveda pomislil, da človeku kaj takega prav lahka spodleti, čeprav je še tako spreten v taki stvari. Nemara je skočil prav v nasprotno smer vožnje in pri tem ga je vrglo nazaj, da se je hudo potolkel. Tudi on se mora zdaj zdraviti v bolnišnici, s tramvaja pa med vožnjo nemara ne bo več skakal.
Filmi
Oba sta imela maslo na glavi
pa sta se na policiji pobotala
Maribor, 17. oktobra.
Na kriminalnem oddelku mariborske policije se t« odigrala danes dopoldne zanimiva zgodba. SnaŠla s.ta se se tain nek tkalski mojster iz Ma-rihora in prijetno, 22-letno dekle. Nekaj časa sta se pred uradnikom, ki je oba zasliševal, gledala sovražna, kot pes in mačka, v teku razgovora pa sta oba postajala čimdalje nemirnejša, nehala sta * medsebojnimi obdolžitvami in nazadnje se je zasliševanje končalo tako, da sta si drug drugemu oprostila, ker sta se le na ta način rešila velikih neprijetnosti. Zadeva je bila namreč sledeča:
Tkalski mojster je mož 37 let, je poro&n, pa s« je ločil od žene. Spoznal se je nato a mičnim dekletom, 6 katerim je navezal ljubavno razmerje. Dekle je pričakovalo, da jo bo njen prijatelj poročil in zadeva se je razvijala do nedavnega časa v najlepšem redu. Naenkrat pa je pred nekaj meseci dekle opazilo, da postaja njen prijatelj čim dalje bolj hladen. Izvedela je tudi od prijateljic, da so ga videle nekajkrat skupaj z njegovo prejšnjo ženo, in nazadnje je postalo dekletu jasno, da ae ji je prijatelj izneveril in da se pri-
pravlja, da se bo pobotal zopet z ženo tor začel z njo novo življenje. Uvidela je, da ne bo z obljubljeno poroko	nič, pa je pritisnila na	druge
strune. Prišla je	k prijatelju z	novico, da	je	zanosila. Mož je bil neprijetno	presenečen	in	je
začel dekletu prigovarjati, naj gre k zdravniku tor si da plod odpraviti, stroške bo pa on on prevzel. Dekle se je »kraja ohotavljalo, nazadnje pa se je pustilo pregovoriti ter je vzelo 600 din za zdravnika. Zdelo se jo, da je zadeva popolnoma v redu, ko jo te dni tkalski mojster od nekega svojega prijatelja izvedel, da deklica sploh ni bila v drugem stanju ter si je celo storilo enostavno izmislila, da bi izvabila iz njega denar. V prvi jezi jo sel na policijo ter jo prijavil. Ko so danes na kriminalnem	oddelku oba	zasliševali,	se	ie
naenkrat pokazalo, da ne bo kaznovano samo dekle zaradi goljufije, temveč tudi njen bivši prijatelj zaradi tega, ker ji je prigovarjal, naj «i da odpraviti plod. Mož se je strogih zakonskih posledic ustrašil, pa je dekletu kar naenkrat odpustil krivdo in ji prepustil tistih 600 din, samo da ne bi nastopila proti njemu kot priča.
Strokovnjak za dobivanje na tombolah
Odmevi aretacij na tomboli kranjskih gasilcev
Maribor, 17. oktobra. _ Čelik odmev so imela v Mariboru poročila da-aaSajih ljubljanskih listov o razkrinkanju drznih goljufov, ki so si hoteli na gasilski tomboli v Kranju na izredno spreten način pridobiti avtomobil In ostale glavne dobitke. Kolovodja teh strokovnjakov je bil v Mariboru dobro znani Ivan Rotman, doma iz Studencev. Rotman jo igral svoj čas veliko vlogo v socialističnih športnih organizacijah ter je organiziral njihove težke atlete. Bil je nekaj časa uslužben kot zavarovalni agent, kmalu pa se je začel pečati s sleparskimi posli. Letošnjo pomlad je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora zaradi velikih sleparij, ki jih je vršil po vsej Sloveniji. Osnoval je namreč nekakšno dobrodelno založbo mladinskih knjig — seveda na papirju — ter je začel v imenu izmišljenega pripravljalnega odbora nabirali križem po Sloveniji prostovoljne, prispevke pri petičnih ljudeh. Na ta način ja živel udobno in veselo, saj je v par mesecih nabral okrog 20.000 din. Ko so mu prišli na sled ter ga obsodili, je seveda moral prenehati s tem poslom. Oprijel se je nato goljufij na tombolah. Na tomboli Rdečega krila v Mariboru je zadel njegov svak avtomobil. Na prihodnji tomboli v Mariboru je zadel nato Rotman 3000 din. Sledila je vrsta glavnih dobitkov, tako nekje v Savinjske dolini, potem v Murski Soboti In drugod, le na tomboli v Rušah se m« je namera ponesrečila. Postali pa so prire-
ditelji tombol pozorni na njegovo veliko srečo ter
so začeli nanj paziti. Rotmana išče že precej časa mariborsko okrožno sodišče, ker bi moral nastopiti svojo šestmesečno kazen. Orožniki v Studencih pa so ga zaman iskali, ker se je klatil zadnje mesece križem po Sloveniji ter je lepo živel na račun glavnih dobitkov, ki si jih je na tombolah prigoljufal.
Hajduk Pavle Dokli sl je sodil sam
Belgrad, 18. okt. m. V Belgrad je včeraj prispela iz Kučeva vest, da je tamkaj izvršil samomor eden najbolj krutih in zverinskih hajdukov, kar jih poznajo v Srbiji, Pavle Dokič. Kakor znano, je ta hajduk v krajih okrog Homoljske planine v severni Srbiji izvršili večje število krvavih zločinov, a se nato umaknil v gore. Tu se je s pomočjo svojih prijateljev skrival, čeprav ga je obkolilo več ko 300 orožnikov, ki so ga lovili mesec dni. Hajduk ki je poznal podrobno vsa skrivališča, se je izmuznil iz oklepa in pobegnil. Poslej je izginila za njim vsaka sled. Predvčerajšnjim pa se je hajduk nenadoma pojavil v planinski vasici Brodice in hotel prenočiti v osamljeni pastirski koči. Tu je našel 16-letno deklico Natalijo Supčirovič, nad katero je hotel izvršiti
Pomladanska parada (Kino Union). Z» bedaka bi-lahko kdo smatral človeka, ki bi si upal trditi, da ie »Pomladanska parada« (originalna; »Marika«) duhovita komedija. Obilo je v njej starega, neiztrebljivega plevela, banalnosti smešno-ali, ki te ne razmaje, dejanje, ki je privlačno po večno istem vzorcu za lase. Se vedno, pa ostane razmerje 55:45 v prid obisku tega filma. Stare znance srečamo v njem, Moserja, lliea Lingena. Adelo Sandrockovo (dokaz, da je film že neka; v starejšega datuma), Tibora von Halmaya in kakor srebro živo, prijetno! Frančiško Gaalovo. Nekaj scen je takih, da ti izvabijo solze v oči —- in končno, drugega namena ta Bolvaryjey film tudi ni imel. Glasba jc Stolzova, poskočna in lahka je kakor vedno. Filmu samemu v prejšnjih časih prav gotovo ne bi bili posvetili posebne pozornosti; marsikdaj smo po delih podobne stroke y kritikah pošteno in brej prizanalanja mahnili. Zdaj so se pa razmere izpremenilc — in ko gledamo te zadnje produkte nekdanje igračkaste, dobrodušne avstrijske lahkomiselnosti, ki sc je znala vsa brezs-krbno predati blesku pričujočega dneva, se nam zdi kot bi se poslavljali od znancev, ki «o bili sicer burkliasti in nekoliko norčavi, toda kljub vsemu priljubljeni. Pogrešali bomo odslej to lahkotnost, vsi ti nerodni baroni in modni kočijaii ter razposajeni vagabundi bodo za vselej izginili s filmskih platen; ko to premislimo, nam je ob zadnjih vedrih filmih stare avstrijske produkcije kar nekoliko žal za prešernostjo, ki se bo dokončno za vselej umaknila sreposti in železni matematiki v premikanju vseh okončin in vseh mišic; ob novi »komični« produkciji severnega soseda se bomo poslej najbrž ob »šalah« in »dovtipih« morali žgečkati, če bomo hoteli iztisniti ia sebe le kanec 6meha.
Zborovanje lesnih trgovcev cel skega, gornjegrajskega in šmarskega okrara
Celje, 17. oktobra.
Sekcija lesnih trgovcev Združenja trgovcev za Celje-okolico, Gornji grad in Šmarje je imela včeraj ob 9 dopoldne v mali dvorani Narodnega doma sestanek, katerega ae je udeležilo 70 lesnih trgovcev iz omenjnih okrajev. Zlasti so bili številno zastopani lesni trgovci iz Gorenje Savinjske doline. Zborovanje je vodil predsednik Združenja g.'L. Košir z Vranskega. Bilo je zelo živahno in razgibano ter je trajalo do 11 dopoldne. Posebno veliko govora je bilo o pobijanju šušmarstva. — Predsedstvo Združenja je vložilo preteklo leto 65 in tekoče leto 41 ovadb zaradi' šušmarstva. Vsi lesni trgovci so se pritoževali nad tein, da jim 3u§marji delajo oronino škodo, vse te pritožba pa eo brez vsake veljave, ker so presplošne. Okrajna načelstva zahtevajo pri ovadbah konkretne primere, to je, da morajo biti o imenovanem šuš-marju navedene vse okolnosti, ki ga obtežujejo.
Pri lesni trgovini ni bil do sedaj običaj, da bi se prijavljali učenci in pomočniki, ter se je pri prijavi obrti trgovine z lesom prakticiralo na ta način, da je prosilec predložil potrdilo kakega lesnega trgovca, ki je potrdil, da je bil prosilec pri njem zaposlen nekaj let. To potrdilo je priznala še pristojna občina in trije zaupniki-trgovci. V bodoče pa se bodo tudi v lesni trgovini izvajale tozadevne določbe zakona o obrtih, namreč, pravilen dokaz usposobljenosti. Prijaviti se bodo morali vsi vajenci v lesni trgovini, ki bodo po preteku učne dobe sprejeli učno potrdilo. Vajenec bo primoran po učni dobi še najmanj dve leti biti kot pomočnik. Tudi sinovi lesnih trgovcev ne bodo uživali nikakib privilegijev, temveč bodo morali vsi oni lesni trgovci, ki zaposlujejo svoje sinove pri svojem podjetju, prijaviti Združenju kot vajence, da ne pridejo ti pozneje pri prijavi obrti trgovine v kake neprilike.
Vsak lesni trgovec bo imel sedaj svojo legitimacijo, ki jo bo pokazal pri nakupovanju lesa. S tem se bo tudi onemogočilo šušmarstvo. Vsaka tvrdka, ki bo zaprosila za legitimacijo za svoje nakupovalce, bo seveda za vse delovanje tudi odgovorna.
Na sestanku je bil izvoljen novi odbor lesne sekcije z g. predsednikom I. Srebotnjakom iz 3t. Petra v Savinjski dolini na čelu. V odbor so bili še izvoljeni: gg. K. Pečovnik iz Šmartna ob Paki, Fr. Goltnik iz Mozirja, J. Juvan iz Ljubnega ol> Savinji, Ant. Marolt iz Bočne, Maks Petrin iz Rečice ob Savinji, Borlak iz Št. Jurija ob juž. ž., Hofbauer iz Frankolovega, Marinc iz Braslovč in Veršer iz Podčetrtka.
Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo trajala učna doba lesnega vajenca 3 leta, po tej dobi pa bo moral vajenec ostati še 2 leti kot pomočnik na praksi.
„Jutro" v maniii zadregi
Zgodile se je, kakor tmo včeraj napovedali: »Jutro« na naš* vprašanja o prelevitvi iz protislo-venstva v zaslovenstvo, iz jugoslovenstva v federalizem in kar ie bil« še podobnih stvari — molči. Pač pa je »najvažnejši politični dogodek zadnje ga časa«, namreč volilna aveza med JNS in prekli-njanim ter preganjanim dr. Mačkom, priromala danes s skromnega mesta v včerajšnjem »Jutru« na veledostojni prostor na drugi strani — tja, kjer ie »Jutro« še pred kratkim priobčevalo svoje naj-doslednejše napade na federalizem, avtonomizem, na Slovence in na Slovake. Zadrega pri »Jutru« je dane« že očitno manjša in je treba v dveh dneh pričakovati uvodnika v smislu, kakor smo povedali včeraj.
»Jutro« danes piše, da bo nosilec liste, na kateri bo kandidirala JNS, dr. Maček, do zdaj po »Jutru« pevznan in razglašan kot simbol vse proti-državnosti v Jugoslaviji. Dr. Maček bo postavljal povsod svoje kandidate, na listo bo pa sprejel vsakega kandidata, ki ga predlaga JNS. Če mu bo zajamčil tudi izvolitev, o tem »Jutro« ne pove ničesar; prosimo ga pa, naj po svoji časnikarski dolžnosti stori, ker bo s tem ustreglo predvsem svojim zbeganim pristašem, ki tako naglo razvijajoči se načelni doslednosti svojih voditeljev ne morejo slediti. Dalje bi vprašali »Jutro« ie, kaj določa ta sloviti sporazum glede kandidatur v Sloveniji. Ali bodo v Sloveniji sprejeti samo tisti kandidati na Mačkovo listo, ki jih bo predlagala JNS? Ali bomo doživeli, da bo dr. Kramer postal pokroviteli mačkovih disidentov 'in socialističnih kandidatov, kijih je JNS za svoje vla.de v Sloveniji zapirala in preganjala? Dalje bi vprašali »Jutro«, kako namerava JNS sodelovati pri reševanju hrvaškega vprašanja v smislu federalizma ali avtonomije, kakor se glasi bistvena državno-pravna zahteva dr. Mačka — če pa JNS vntraja, kakor piše »Jutro«, »pri glavnih osnovah svojega gledanja na naš nacionalni in državni problem«. Glavne osnove tega gledanja so bile po skušnjah dr. Mačka in drugih jugoslovanskih avtonomistov: ■teror, uprizorjeni politični procesi (Šenčur), sodišče za zaščito države, kopito in volitve po vzgledu leta 1931.
Dalje bi vprašali »Jutro«, kako bo mogoče reševati hrvaško vprašanje v smislu zahtev dr. Mačka — zakaj svojim osnovnim zahtevam za to ureditev se dr. Maček ne bo odpovedal zgolj zaradi lepih oči dr. Kramerja —, če pa JNS po »Jutru« podčrtava »predvsem svojo neomajno ve-ro v pravilnost ideje narodnega edinstva«? Kako bo federalizem in avtonomizem moči spraviti v 6klad z »edino pravilno idejo narodnega odinstva«
—	to dvomimo, da bi nam »Jutro« po svojih močeh in po^ svoji časnikarski dolžnosti moglo povedati. Naj za to naprosi skušenega čarovnika in velikega strokovnjaka za politično kemijo dr. Kramerja, očeta tolikih političnih neverjetnosti in nesmislov. Pričakujemo, da nam bo »Jutro« po toll* kem trkanju vsaj zdaj enkrat ustreglo in odgovorilo.
gnusen zločin. Dekle pa se je hajduka ubranilo ter mu z nožem prizadelo več težkih ran, med drugim mu je_ preparalo trebuh. Hajduk je v svoji besnosti še pograbil puško in pobil dekle do smrti, nato pa je sebi pognal kroglo v glavo. Na hajdukovo glavo je bilo razpisanih 130.000 din nagrade.
Celjske novice
Podporno društvo za ubog« učence na drž.
realni gimnaziji v Celju je pred dnevi polagalo račun o svojem delu. Iz poročil posameznih odbornikov je bilo videti veliko delo požrtvovalnega društva, ki se vkljub vednim menjavam knjig na eni strani in številu revnih dijakov na zavodu, . ki se vedno veča, ni ustrašilo požrtvovalnega dela1 ‘' in pomagalo z denarno in materiialno podporo številnim dijakom. K lanski božičnici Rdečega križa je društvo prispevalo 1500 din. Letos pb za- , četku šolskega leta je društvo izposodilo 558 tev-nim dijakom 1767 knjig. Društvo ima sicer nekaj podpornikov, a ti prispevki ne zadoščajo, da bi lahko ustregli vsem prošnjam številnih ubožnih in pridnih dijakov. Društvo se zahvaljuje vsem dobrotnikom za vse, kar so storili za naše revno dijaštvo. Te dni je društvo razposlalo prošnje za podporo in apelira na vso javnost, da se odzove z malenkostnim prispevkov, kajti vsak dar je namenjen naši slovenski mladini.
Kandidata za Šmarski okraj. V nedeljo so se zbrali v Šmarju pri Jelšah zastopnik okr. organizacije JRZ za šmarski politični okraj. Poročal je predvsem g. dr. Ogrizek o dogodkih zadnjih mesecev v domači in zunanji politiki ter poudarjal srečno roko vlade v pogledu zunanje politike, ki je z dalekovidnimi potezami ohranila naši državi naravnost zavidljiv položaj. Za njim je poročal načelnik okrajnega cestnega odbora g. Ivan lurk o javnih delih v tem okraju. Zbrani zastopniki so_ nat? brez debate in z navdušenjem soglasno izvolili za kandidata rojaka g. dr. Antona Ogrizka, odvetnika v Celju, za namestnika pa Ivana Turka, župana v Šmarju pri Jalšah. Oba kandidata sta se zahvalila za zaupnje in obljubila, da bosta kakor doslej, tako tudi v bodoče po svojih najboljših močeh delala za blagor šmarskega okraja.
Propagandni turistični film »Jugoslavija« v w J*arvah- ki ie izdelal dr. Kosti« leta
i.«7, ho Zveza za tujski promet v Ljubljani predvajala v petek, 21. t. m. ob 20 v frančiškanski dvoram. Cene prostorom enotne po 8 din.
Warren Dulf — Robert Buckner:
SADOVI ZEMLJE
'Homan s slikami
Whitney je malo pomolčal in gledal Sereno v oči, kakor da ji bo povedal vse kaj drugega, kakor pa je pričakovala. Poiem mu je lahen nasmeh preletel lepi fantovski obraz. Ni odgovoril ničesar.
»Kaj je tu toliko smešnega?« jo užaljeno vprašalo dekle.
Whitney je dejal:
»Če mi obljubile, da ne bosta hudi, pa vam povem.«
Dekla je pokimalo, inženir pa je naglo dodal:
»Kalifornija ima v Ameriki najmanjše peči, pa največje lažnjivce.«
»čakajte, Lance se bo brž vrnil,« mu je odgovorilo z jezo dekle. Zdelo se je, da jo je inženirjeva opomba razžalila ali pa da je sploh ni razumelo. Whitney jo je skušal potolažiti:
»Rekli ste mi, da se ne boste jezili. Verjamem, da imate res svoj sadovnjak.«
Serena je bila takoj dobra in ga je tiri ustavila:
»Ali bi ga hoteli videti?«
»Petdeset oral, pravite. To je pa nekaj sadja potem I«
»Strašno veliko, zlasti kadar je letina.«
»Kalifornija mora imeti dobro sadje, Zdi ee mi pa, da ta jabolka niso rasla
tu.«
Whitney Je pri teh besedah vzel
mize jabolko, ki je bilo rdeče kakor kri, in ga vzdignil proti Sereni:
»Takim jabolkom je potreben sneg. Od pepelike v zemlji imajo pa sladkobo.« Serena se je odkritosrčno začudila: »Vi se pa zares nekaj razumete na sadje k
Whitney se je nasmehnil in rekel: »Nekaj malega ...«
Razgovor je zdaj zastal, ker je ta trenutek stopil v sobo polkovnik Ferris. Spremljal ga je Lance. Zdelo se je, da se je vihar med očetom in sinom končal brez vsega hudega, zakaj oba sta bil« videti dobre volje.
Polkovnik Ferris je stopil proti inže nirju Whitneyu. Bil je nizek, toda zastaven in močan možak. Telo se je zdelo, da ima trdo kakor jeklo. Bil je že skoraj ves siv, imel je visoko, nagubano čelo, ki je pričalo o dolgem in hudem življenjskem boju. Oblečen je bil skrbno in lepo ter gladko obrit, česar bi človek v tej samoti skoraj ne bil pričakoval.
Ko je prišel čislo blizu tujega gosta, je z malce okornim smehljajem podal Whitneyu roko in spregovoril:
»Lance mi jo pravil, kako prijazni ste bilil Ljubo mi je, da vas vidim v svoji hiši.«
Serena fa stopila k očetu, ga prijela pod roko ter zaupljivo in veselo gledala inženirja iz očetovega zavetja.
Whitney se je priklonil, stisnil polkovniku roko, Serena pa je dejala: »Gospod Whitney mi je dejal, da ima Kalifornija najmanjše peči in... največje lažnjivce.«
čelo polkovnika Ferrisa se je malce namrščilo, kakor da ga je preletela senca. Lahni, okorni smehljaj mu je izginil z obraza, ko je rekel:
»Tistega glede peči še nisem utegnil zapaziti. Vsekakor pa imamo najboljše žganje v Ameriki.«
Pri teh besedah je stopil k omari, vzel iz nje oglato steklenico in kozarce, stopil nazaj k mizi in natočil sinu in gostu. Sam je svoj kozarček samo vzdig-
nil v pozdrav, potem ga je spet postavil na mizo in pripomnil:
»Lance mi je dejal, da ste zlatokop.« Whitney je v dveh potezah povedal svoje dosedanje življenje:
»Bil sem kmet, potem pa sem pustil zemljo in se izučil za inženirja.«
Polkovnik je z nekakim posebnim poudarkom dejal:
»Slabo in nesreča za našo deželo je, da ljudje preveč študirajo. Ljudje rišejo načrte, potem pa drve’z železpico... in uničujejo zemljo. Pravijo, da to pomeni prihranek pri času. Hranijo čas. Morda ga res, toda, gospod Whitney, čemu to? Čemu jim bo prihranjeni čas?*:
(Foto Warner Bron)
Serena je stopila k očetu, ga prijela pod roko in sc r. dobrimi, zaupljivimi očmi z vedrim smehom na ustnicah zagledala v Wkitueya.
Polkovnik je premolknil in se za trenutek zagledal v mladega inženirja, kakor da čaka od njega odgovora in pojasnila, zakaj so ljudje tako skopi s časom, ki je navsezadnje zastonj.
Whitney na to nenadno in preprosto, pa vendar tako globokoumno vprašanje ni mogel v trenutku kaj pametnega odgovoriti. Ko se je pripravljal in zbiral misli, da bi povedal vsaj kaj prihližuo pametnega, je že polkovnik malo nemirno in silovito nadaljeval:
»Zato, da hodo delali še več železniških prog, kajne. Potem si izmišljujejo še svedre na vodni pritisk in sesalke in brizgalne, da z njimi vrtajo in ruSijo pečine.«
»In vsi ti stroji mečejo zemljo na očetova polja in jih uničujejo«, je z žalostnim očitanjem dejala Serena.'
Whitney je dejal sočutno in prijazno: »Zal mi je, da je tako, toda ...« Polkovnik je nadaljeval:
»Ne govorim samo o polju! Največ težav imamo z vašimi raztiojniškimi poglavarji iz San Francisca.«
Inženir Whitney se je pri tej trdi polkovnikovi besedi malo zdrznil. Pogledal je starega moža, a je videl na njegovem obrazu, da ga boli, ko mora tujeu praviti to trdo resnico. Zato se je obvladal in čakal, kaj bo stari naselnik ie povedal.
Ferris je spraševal:
»In čemu vse to? Kaj mislite, da nosi zlato srečo? Kakšna sreča je to, če vaši poglavarji uničujejo zetiljo in dolo pridnih ljudi, ki kmalu ne bodo imeli a? svoji zemlji več kruha, čemu to?«
Zdaj je Wliitncy odgovoril:
Od tu in tam
Za čutnega občana {e izvolila predsednika vlade
m zunanjega ministra dr. Stojadiuoviča občinska uprava v .lagodini v Srbiji, Vsi občinski odborniki so soglasno pritrdili tozadevnemu predlogu svojega župana, ki je dejal, da se ima Jagodina v veliki meri zahvaliti za svoj napredek dr. Stojadinoviču. Obenem ie odbor sklenil imenovati eno izmed ulic po njem.
Volilna agitacija je po vseh delih naše države že precej živahne. V prvi vrsti sc seveda zbirajo razni odbori vseh strank, ki sklepajo o kandidatih, ki bodo nastopili pri volitvah. Opozocija seje na vse strani. Osnovne črte bodoče slike opozicijske liste so znane, ker je bil dr. Maček odobril sodelovanje JNS na svoji listi, odnosno na listi združene opozicije. Do sedaj se dokončno ie nista odločila »voaja jugoslovanskih fašistov Ljotič in vodja socialistov Topalovič, kam bi se obesila. Bržkone se bosta tudi ta dva pridružila listi dr. Mačka. Kakor pišejo prestolniški listi, Ljotič nima prevelikh pomislekov proti sodelovanju z listo združene opozicije, le Topalovič se še pomišlja, če bi šel v družbo dr, Kramerja in podobnih velikih centralistov in unitaristov, s katerimi je bil ves čas v najhujšera sporu. P« tudi pri njem je verjetno, da se bo končno pod težo razmer vdal in se skril v zavetje skupne opozicijske liste,
V	Varaždinu so v nedeljo odkrili lep spomenik
svojemu rojaku in svetovnemu učenjaku, učencu slovenskega učenjaka Miklošiča, Vatroslavu Jagiču. Spomenik, poprsje učenjaka, je izdelal mladi slovenski kipar Janez Weise. K otvoritvi se je zbralo veliko število izobraženstva in meščanstva, v prvi vrsti zastopniki hrvatskih naučnih ustanov in zavodov. Med drugimi so poslali pozdravne brzojavke tudi rektor ljubljanske univerze, rektor zagrebške in rektor belgrajske univerze. Pri slovesnostih so bili navzoči tudi pokojnikov sin znani zdravnik in dunajski vseučiliški profesor dr. Ja-gič, njegova sestra in vdova po pokojnem Jagiču,
Žirinoidravniki iz vse države so zborovali v nedeljo v Belgradu, Iz poročil se da posneti, da gre njihovo delo za tem, da se v naši državi izpelje pravo nadzorstvo nad življenjskimi potrebščinami. Dalje hočejo, da se pomnoži pregledovanje živali, kajti v naši državi oboli vsako leto nekaj nad 20.000 ljudi zaradi pasje stekline.
Glede nalezljive bolezni, ki je napadla šestnajst uslužbencev zagrebškega mikrobiološkega zavoda na veterinarski fakulteti s šefom dr. Ježičem vred, si zdravniki še niso na jasnem. Vse te dni preiskujejo obolele, jim jemljejo kri in iih pregledujejo na rentgenu. Bolezen se je pri vseh lotila le dihalnih organov, v prvi vrsti bronhij, pojavila pa se ie vselej z izredno visoko temperaturo. Sicer je naslednjega dne temperatura pojenjala, a že tretji dan sc je spet dvignila na 38. Preiskava krvi še traja. Od tega si nadejajo, da bodo bolezen prepoznali. Zdravniki pravijo, da je prav gotovo, da je nastopila bolezen, ki je medicinska zna-eoet do danes še ni poznala in je torej tudi ni mogla označiti po njenih posebnostih. Vsi bolniki so izven življenjske nevarnosti.
Zaslepljen zaradi nepotrebne ljubosumnosti je zaklal svojo ženo in nato pokončal še sebe mc«r iz Borskega Rudnika pri Leskovcu Srelen Djolič. Pred šestimi meseci se je bil poročil z 19 letno Cveto. Toda mož se je kmalu začel prepirati z ženo in zahajati v vas k sosedom. Tam je slišal vse mogoče in nemogoče stvari o s-voji ženi, ki so jih vedele povedati te vaške klepetulje. Vneli so med njima hudi prepiri, dokler ni žena pobrala svojih stvari in se odselila k svojemu očetu, Njeno razočaranje je bilo še večje, ko je na sebi opazila znake težke nalezljive bolezni, katero je dobila od moža. Ker pa brez žene ni mogel živeti, je prišel Sreten k Cveti in jo prosil, naj se vrne. Ker mu je prošnjo odbila, je izvršil svoj grozni sklep. Z nožem je razmesaril ženo, nato pa sebi preparal trebuh ter si prerezal želodec. Obadva sta umrla po nekaj minutah.
Ker je volu odbil nogo, sc je obesil 13 letni deček
Peter Katalinovič iz vasi Brestovea pri Boru. Z materjo sta šla z volovsko vprege na njivo. Tam sta na-kosila koruzna stebla, a voli so se med tem pasli v bližini. Ko je videl, da je eden izmed volov zalezel na tujo njivo, je fant pograbil sekiro in v jezi zamahnil. Presekal je volu nogo, nato pa ves preplašen pobegnil k materi in ji povedal, kaj se je zgodilo. Pristavil je še, da se bo obesil. Mati na te otrokove besede ni polagala nobene pozornosti. Ko pa dečka le ni bilo od nikoder, sta ga šla z možem iskat. Našla sta ga šele naslednjega dne obešenega v gozdu na nekem drevesu.
Zverinski oče in sin sta ubila sina odnosno brata v okolici Siska. Stari Marko Plekosič in njegov sin Slavko sta orala na njivi, ki je bila last Milana. Ko je Milan videl očeta in brata na svoji mivi, je pritekel k njima in jima ukazal, naj se z njiv« umakneta. Na te besede pa je oče pograbil motiko in skočil proti Brat Slavko pa je pograbil ko§o in z njo prebodel brata skozi želodec. Takoj je zmahalni še oče in tolkel sina tako dolgo, da se je zgruidl. Sele sosedje «o pobrali ranjenca in ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je v težkih bolečinah podlegel. Zverinskega Očeta in brata pa so orožniki zaprli.
Krojači iz vaa države so zborovali v nedeljo v
Belgradu. Obrazložili so svoje težave ki slab položaj ter zahtevali v resoluciji, da se trgovinam vzame pravica izgotavljanja oblek, kajti e tem se krojačem kvari cena in onemogoča zaslužek. Navzoči bolgarski delegat jim je povedal, da so si sofijski krojači ustanovili svojo krojaško zadrugo, s katero so ji zagotovili delo in si pomagali proti preveliki konkurenci trgovin. Nasvetoval je belgrajskim krojačem, ki so si^ podobno zadrugo že ustanovili, pa ji še nič nc zaupajo, naj se je trdno oklenejo. Le na ta način »i bodo služili boljit kruh.
Ko ga jo liolela zastrupili, je kmet Ante Matko» iz Zijameta pri. Travniku ubil svojo nezvesto ženo Marn. Čeprav sta imela že tri otroke, je zena hodila svoja pota in se rada sestajala z drugimi moškimi. Zaradi družinskih prepirov je večkrat pobegnila In se spet povrnila, ker ji je moz vse odpuščal. Po zadnji vrnitvi mu je v kozarec vode nasula nekega strupa. Pa tudi to ji je mož, ki vode ni hotel spiti, odpustil. Ko pa je ponovno odšla k drugemu moškemu, jo je poiskal in ubil.
J,9 mesecev je po nedolžnem sedel v zaporu delavec v Travniku Kazas. Pred dvema letoma je bil v bližini mesta na tajinstven način ubit delavec Stevan Belko. Oblasti so prijele dva krivca Delimbašiča, in Kazasa. Pri razpravi je Delibašič obremenjeval Kazasa, da je sodišče izreklo sodbo, po kateri je dobil Delibašič deset, a Kazas sedem let težke ječe. Ko pa je Delibašič mislil, da se sodba ne da več spremeniti, je priznal, da je Kazasa potegnil v zadevo zaradi maščevanja. Ko so to izjavo sporočili sodnikom, se je morala vršili ponovna razprava, nakar so nedolžnega Kazasa so izpustili na svobodo po 19 mesecih zapora.
linčajte Slovenski dom!
Stanko Canjkar:
Dramo nemira, ki mora biti utešon, bi labko naavali to sijajno delo Stanka Cajnkarju. Pre-strastno je to iskanje boljšega, lepšega in revnejšega, preveč zaverovano iskreno in boleče je to plemenito nezadovoljstvo, ki se vara in v pisane pajčevino zapreda misli kakor čustva; ogenj, ki žge nepoboljšljivega idealista-poetu, se bo moral do kraja raziskritl v trpljenju, visoko vzplapoluti v bežnem vzgonu varljive zadovoljitve — le za kratek čas, — potem pa se sam povžiti v razočaranju, sesesti v odpovedi do neznatnega pogorišča, kjer pa bodo še dremalo iskre v žerjavici, ki bo morala le še čakati novega, pravega netiva — in to bo vrženo nanjo oh uri, ki mora priti. Z vročo, resnično življenjsko vrednostjo stoji to delo pred gledalci, pojav je. ki ga v idejni problematiki morejo opazovalci tolmačiti le na en sam, skupen način v smislu, ki je bleščeče jasen in razkrit — razbira pa na njegovi lupini, kakor na slednji živi, trdni stvari, ki nam slopa pred oči, lahko vsak svoje: ta bo v njem gledal zgodbo o izgubljenem •sinu, ki se mora vrniti po dolgi poti v očetovo hišo, drugi bo razmišljal o analogiji s »Plebami-Soni Jonnueaonu, silnejšlm, splošnejšim, pod jar-kejšim snopom žarkov proiriranim na mogočnejše ozadje, spet nekdo se bo spomnil pšeničnega zrna, ki je obležalo vrhu ozare, pa ga jo dvignil vrtinec, ga lučel s strnišč v trnje, ga odkladal na kame-njtih kupih in ga končno spel odločil na rodovitnih tleh —■ ko je iz njega že začenjala poganjati \y neurjih vzbujena zelena klica. Nekomu bo videti, da hodi to hrapavo pot Velnar sam. spet drugi bo našel v konkretizaciji alegorijo in simboliko: ta Velnar je človeštvo samo, ki v večni žeji za novim, perečim, odvrača oči od starih tabel večne modrosti vstran, se opoteka v mlamolu temne noči — in vendar hodi to hudo pot spet prvi zarji naproti, zarji in zlatemu dnevu, ki bo uredil vsa nemirna, zmešana srca in vrnil nervoznega duha k zdravi preprostosti. Ta bo gledal v karakterističnih dvogovorih le naj preprostejše in najracionalnejše sredstvo, ki naj bi nas v komorni igrj za »prav — napak« utegnilo močnejše privezati nase kakor pogovori med večiini osebami — oni pa bo razbiral duhovitejše ter bo v obeli, v miselni in čustveni boj zapletenih akterjih našel le zunanja nosilca bipolaritete in razdvojenosti, ki je v enem samem človeku, tretji spet se bo spomnil morda klasičnih dvogovorov iz najznamenitejših strani Platona — in njih interpretacije. Nekdo bo v »Potopljenem svetut predvsem gledal s pretresljivim žarom pisano dramo človeškega srca, ki nobeno ni varno pred viharjem, dokler utriplje, drugi pa bo v njem zapazil ležišče in os v krasni apologiji Cerkvi, preizkušeni modrosti in odrešil-nom_ redu, ki ga v nekih dobah morda tudi ne vzdržujejo najduhovitejši ljudje; apologijo redu, apologijo odpovedi, apologijo disciplini in vztrajanju na mestu. Nikjer pri nas duhovni problemi, ki jih svet preglušuje s truščem hlastnega vsakdanjega vrveža, še niso dobili tako prepričljive manifestacije, kot so jo dobili v »Potopljenem svetu«. Na neprekosljiv način je Cajnkar razpredel njihove živce in žilice tudi prav do najskrajnejših Življenjskih navideznih brezpomembnosti. Ni postavil pred nas bledega, Izmišljenega sveta, orga-nično prijemljivost nain je dal; z bilkami, s koreninicami in s prstjo vred je položil pred nas to rušo. Kako silno je en sam človek vpleten v občestvo, v kolektiv ijudi, problemov, vprašanji Cajnkar nam je dal živi svet, zajet tudi do najpresenet-
Surova igra na nogometni tekmi v Kranju
Iz Kranja se spet slišijo lepe reči. Kakor se zdi, bo tam res treba končno že napraviti red. Že lansko leto smo se na Hermesu prepričali, kakšno je kranjsko občinstvo in kakšen je tam po vsem videzu običaj zahajanja na nogometne tekme: kakih trideset večkio-ma pijanih ljudi je dvigalo tak hrušč in trušč, da si ga hujšega ne hi mogli misliti, obmetavalo gledalce z najbolj prostaškimi izrazi, ki jih ne dobite v nobenem slovarju, besnelo in rjulo brez primere. Kakšen pekel mora šele biti v Kranju, so si dejali opazovalci.
V	nedeljo jc bila v Kranju nogometna pokalna tekma med Kranjem in Hermesom. Prihodnjo nedeljo, dne 23. oktobra, bo v Ljubljani prvenstvena nogometna tekma med Kranjem in Hermesom. Kaj se je v Kranju zgodilo? Občinstvo se je spet »obneslo« na stari način, igralci pa so tolkli Hermežane po nogah, da je hilo veselje (za kranjsko publiko seveda). Posledica: štirje odlični Hermcžani v nedeljo na prvenstveni tekmi v nedeljo ne bodo mogli igrati (važna tekma, ki odloča o prvem mestu). To so: Ice Rihar, ki se s poškodovanim kolenom komaj premika (zdai ima pokvarjeno še drugo nogo), Bogme, ki leži, Gomezel II in Turk. Na kazenskem odboru pri LNPu je, da nastopi čim ostrejše in neusmiljeno napravi v Kranju red tudi z drakonskimi ukrepi. Surove Igralce naj pa ukroti tako, da bodo končno v vseh nadaljnjih igrah disciplinirani. Posebej vetja to za Baumkirchnerja in Martelanca. Zadnji čaa je, da LNP zavaruje ljubljanske igralce (zlasti Hermežane, na katere Kranjčani že od nekdaj iztresejo svojo jezo) pred nevarnimi poškodbami in pred besnenjem, ki nima • športom ničesar skupnega!
. Angleško moštvo za tekmo i Kontinentom
Za »tekmo stoletja« ob proslavi petinsedemdesetletnice angleške nogometne zveze je angleška nogo-meto zveza že imenovala svojo reprezentanco. Tekma med reprezentanco kontinenta (ki do sedaj še ni bila dokončno sestavljena) bo odigrana v Londonu dne 26. novembra. Angleške stave za končni izid te tekme zdaj stoje 5 : 3 za Anglijo. Zdi pa se, da bo evropska reprezentanca, ki bo v glavnem postavljena po strokovnem mišljenju italijanskega zveznega kapetana Pozza, dala angleški reprezentanci hud odpor. Angleška postave za ta boj je naslednja: Wood!ey (Chelsea)-Sproston (Totenham), Hapgood (Arsefial)-Wi)lingham, Joung (oba (Huddersficld), Copping Lawton (Everton), Goolden (Westham), Soyce (Everton). Rezerve: Wells, Carstoo, Broome (vsi Aston Villa). Za to tekmo vlada največje zanimanje nc samo v Evropi, ampak povsod na svetu, kjer se ljudje zanimajo za nogomet.
Iz športne krošnje
Dva nova državna rekorda. V nedeljo je. bil lahkoatletski meeting, ki so se ga udeležili vsi najboljši bel g rajski lahkoatleti. Med drugimi rezultati sta. bilu zastopana tudi dva nova državna rekorda. V skoku v daljavo je zmagal Lenart, ki je skočil 701 cm in tako popravil jugoslovanski rekord Lazareviča za l cm (star rekord iz I. 1938 je bil 7 m). Na 200 m pa je Pora KI ing dosegel čas 21.45. To hi bil skoraj za celo sekundo boljši čas od rekorda, ki ga imata <k> s od a j Jamnic-ky in Kovačič z 22.4.
Nemški teniški prvak Gottfried von C m mm ie bil v teh dneh izpuščen na prosto in nm je bil ostanek kazni odpuščen. Ni pa znauo, kam se bo von Cram.ni obrnil sedaj.
(Potopljeni svet"
1 jivejSe kompliciranosti in podrobnosti, — ta ribič je res vrgel svoje mrežo na širokol Avgustinsko strastna iskrenost iu globoko krščanstvo sta v tem izrednem delu, ki izzveneva v preprostem akordu, v vzvišeni misli, ki jo je pred tisoč petsto leti rodila težka pot skozi labirinte in gošče srca in duha; »Nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v Bogu.« — Ali ni ta Velnar kakor neki Avguštin našega časa, ves nemiren, vroč, duhovit in ambi riozen, razdvojen in nesrečen, dokler spet ne najde poti nazaj, dokler spel ne dvigne potopljenega sveta iz svoje mladosti?
Še nekaj je v »Potopljenem svetu-, nekaj, kar sprva ni želo soglasnega odobravanja: prelepa apologija listih nemirnih reformatorjev, ki so po božji Previdnosti skozi stoletja sproti — kamenčki v silni zgradbi — spravljali v sklad izročeni nauk z razvojem življenja; morda so padli v strastnem fanatizmu, ki je temeljil v zadnjih korenih prav na motivih kakor jih škof Ciril razloži Velnarjn, morda so se vrnili po hudih blodnjah izzorjoni v izkušnjah, vdani in kakor zlato v ognju prečiščeni
—	vselej so nekoliko zamajali .svel v tečajih. Nosili so krivdo, njihova osebna tragika je bolela; to, kar jo bilo dobrega v njihovi gorečnosti in te-formatorstvu, pa je Cerkev sprejela novo naslajajočim duhovnim in telesnim potrebam svojega občestva v prid.
Poleg drugih odličnih lastnosti izpričuje Cajn-karjevo delo še dve, ki sta pri nas od sile redki: izborno logično šolo in svetovljanski »esprit«. Dramatično je najmočnejše drugo ■ dejanje, prvo in tretje sta prav dobri, še najmanj učinkovito pa je prav za prav zadnje, deloma po krivdi avtorja, ki ni več našel (saj je pa to tudi razumljivo) poli do edinstveni zgoščenosti in organičnosti drugega dejanja — deloma pa tudi po zaslugi interpretacije, ki je bila nekam utrujeno hlastna (to ni paradoks!), pa medla (scena z umiranjem). Čudno je. da se pri nas v prvih dejanjih vse zažene z ognjem, ki nujno us more vzdržati do kraja in mora zato nivo igranja stalno zdrkavati (v nogometu pravimo, da jo bil Start prehud in da igralci ne bi z nobenim treningom utegnili svoje tizične kondicije spraviti na višino, ki bi utegnila tak začetni tempo vzdržali prav do koncu drugega polčasa). V splošnem moti nekoliko tudi zastarela govorna tehnika (aspirati ■) drugod že okrog 192U!). To stvar	bi	bilo	pri nas treba enkrat urediti,	čeprav	se	jo	tudi	občinstvo že vdalo vanjo.
Ciril Debevec je igral Velnarja odlično; zdi se, da so vloge, te vrste, rahlo »sturm-und-drangov-ske«, njegova domena človek pa se ne more otresti dojma, da sega njegov glasovni register prej više kot pa v basovske lege; ijjjcgovi nižji Ioni, povrh še rahlo maskirani, učinkujejo nekoliko temuo in neizrazito. Naše dramske igralke se za-čuda težko uigrajo; prva scena je vselej mučna. M. Danilova je bila n. pr. v prvem dejanju nepri-, rodno vročična in toga tudi v kretnjah'. (Kako to? O tremi vendar ne more biti govora!) Pozneje je igrala prav dobro V Juvanova je bila prav taka, toda do kraja. Igralec se na odru ne sme zavedati, da n.	pr.	h I	i n i	veselost, prešernost itd. Verjeti
mora	v	igro. se	ji predati kakor resničnosti;	ta-
kemu vživetju bi se lahko reklo »iskrenost do laži«, in ta šele daje na odru popolno sproščenost. Baričeva je igrala v finem slogu tiho pasijonko Vignvjevo Gregorinov lik Škofa Cirila pa je bil najsilnejša kreacija tega večera. ■ Potopljeni svet-je prav dobro režiral in insceniral Ciril Debevec.
Veliko športno manifestacijo so priredili v nedeljo dopoldne na igrišču BSK-u helgrajski tečajniki za ol>\czno telesno vzgojo. Pri tekmah je nastopilo okoli 500 tekmovalcev, ki so se med seboj zelo živahno borili z« prva mesta, tekmo so trajale neprestano od 7 zjutraj do I’ popoldne. Ob 10 dopoldne so vsi tečajniki pozdravili belgrajskega župana dr. Vlada Iliča, ki je prišel pogledat uspelo tokmovunje.
Nov svetovni rekord v metu kopja je postavilIv nedeljo v Helsinkih Finec Ivjoe Nika-nen. Vrgel je kopje 78.80 m daleč in je s tem za skoraj 1 m popravil stari rekord svojega rojaka Jnrvrnena, ki je znašal do sedaj 77.87 ni.
Bclgrad : Pariz. Belgrajska nogometna poete v e/a je zaikljuoiia s iparišlco zvezo pojjod-bo, na podlagi katere bosta obe mestni reprezentanci nastopili y medmestnem dvoboju v anzu. Belgrajčami bodo dobili od Parižanov za svoj nastop 85.(KM) frankov. Tekma med obema reprezentancama bo samo nekaj dni kasneje kot pa srečanje med angleško in kontinentalno reprezentanco in zato bodo skušali Belgrajčani omogočiti svojim igralcem, da bodo lahko prisostvovali tej izredno zanimivi nogometni tekmi.
Grozen uboj na Bizeljskem
Pijanec zaklal očeta 4 nepreskrbljenih otrok
Bizeljsko je pod groznim vtisom strašnega uboja 4<)-letnega posestnika in očeta 4 nepreskrbljenih otrok lljaža Franca iz Sp. Sušice. anou ob pol 7 se je vračal s svojimi brati in sorodniki pr, državni cesti proti domu. Na Sp. Sušim se je poslovil od njih ter šel sam po cesti. Blizu znane stare Balonove lipe pa je pripeljal za njim neznan kolesar, ki je imel zelo slabo luč; imel je namreč v papirnati vrečici zavrto svečo, ki mn je brlela zaradi vetra zelo slalvo. Kolesar je bil tudi vinjen. Ko se je pri-t*° Unionove lipe, je z vso silo treščil v Mjaža in ga prevrnil v cestni jarek. Prav tako jc tudi kolesar treščil na tla. Vinjenega kolesarja je to zrlo razjezilo, skočil je k lljaža in mu brez vsake besede zasadil nož v prsa, nato pnzbežal. Sunek noža je bi) tako močan, na je nož presekal Flia/ii rebra in napravil ra.n0 v, prsih, da so se videla pljuča, toda močna fljažcva narava je še dvignila krvavečega mo/a. da jc vstal m stopal kakih 31) corakov proti mostu, kjer je padel ob potok in obležal. V groznih bolečinah se jc zvijal in krvavel, da so slišali njegovo stokanje Bal ono vi in orožniški poveljnik, ki stanuje v bližini- Takoj so hiteli proti mostu, odkoder sc je slišalo stokanje. Pod mostom so našli v nrlaki krvi umirajočega lljaža. Balon Franc ga je prenesel bližnjega gospodarskega poslopja, kjer so go položili na slamo, nato pa takoj poklicali banov zdravnika g. dr. Ropova iz Bizeljskega. Vsaka pomoč pa je bila zaman. Iljaž jc po kratkem težkem trpljenju i/,dihnil. Navzoči so ga povpraševali, kdo ga jc, odgovoril pa je le-»Hrvati so me.«
Orožniki skrbno zasledujejo ubijalca, za katerega natančno sicer še ne vedo, vendar je upati, da bo kmalu v rokah pravice. Na Bizeljsko namreč prihaja večkrat ob nedeljah skupina Hrvatov, ki izzivajo in povzročajo iu rial no nemire in pretape
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	j* J? *Q qj cj a* 2 ° aa *	Tempe« raturt 9 C*		«* = s- > is i'	a C £ >12 C- e3 —■ 3 * c '	Veter	Pada- vine	
		. «	«C 03 O °H			(»mer. in kost)	a a	«3 C ►
Ljubljana	7670	17-4	60	97	10	ENE,		—
Maribor	705-6	17-2	5-0	90	0	SW,	—		
Zagreb	765*7	22’0	8-0	90	mfll. 10	u	—		
Belgrad	765-7	27-0	8-0	90	3	0	—	_
Sarajevo	7696	23-0	3-C	90	t	0	—	—
Vis	766-h	20-0	15-0	30	0	0	—		
Split	766-;	21-0	15-0	70	0	NE,	—	—
Kurnboi	765 1	23-0	140	91)	0	N,	—	—
Rab	765-2	23-0	14*0	90	m£l.	S,	—	
OUDPOtflllt	765 1	24-0	12-0	3li	0	NE,	—	—
Vremenska nu|>oved: Jutranje megle, čez dan večinoma jušno in stanovitno vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 7.40 gosta, do 10 pa redka megla. Otb to je skozi meglo posijalo sonce, ob 10.10 pa sc je popolnoma zjasnilo. Ves ostali čas zineva je bilo jasno, le med 12 in 16 so se pojavile manjše plasti visokih oblakov. Med 12 in (6 je pihal jugoza-pudni veter, ki jc mestoma dosegel jačino 5-6
Koledar
Danes, torek, 18. oktobra: Luka.
Sreda, 19. oktobra: Peter.
Obvestila
Nočno služlro imajo lekarne: dr. Kmet.
Tyrševa cesta 43; mr. trnkoezv, Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Puharjeva ulica bo zaradi zgradbe cestnega kanala med Tyrševo cesto in Gledališko ulico od 18. t. m. naprej zaprta tudi za osebni promet.
Prvo predavanje Pedagoškega društva v Ljubljani bo v ponedeljek, 24. t. m. ob 18 v dvoran mineraloškega istituta na univerzi. Predaval bo priznani pedagoški strokovnjak, univ. profesor v Zagrebu dr. Pavel Vuk Pavlovič o temi: »Vzgojiteljevo carstvo«. Vse, ki se zanimajo za vzgojo vljudno vabimo. Vstpo prost.
Trnovsko prosvetno društvo otvori jutri 19. t. m. svojo sezono 1938-39 ob 8 zvečer v društvenem domu z rednim letnim občnim zborom. Na občnem zboru hodo podali posamezni odborniki podrobna |K>ročila o poslovanju društva v pretekli sezoni in načrt dola za bodoče. Vabimo vse člane društva in odsekov, da se občnega zbora zanesljivo udeleže vsi polnoštevilno.
Kongres Jugosl.-bolgarskih lig v Splitu. Jugo-slovansko-bolgarska liga v Ljubljani sporoča svojim članom, da bo 23. in 24. t. m. v Splitu letošnji kongres Zveze Jugoslovansko-bolgarskib lig v Jugoslaviji. Svojo udeležbo na kongresu je prijavilo tudi^ nad 50 delegatov Bolgarsko-jugoslovan-^skih društev v Bolgariji. Zaradi tega je želeti, da se članstvo ljubljanske lige udeleži kongresa v . čim večjem številu. Vožnja je polov fč n a. Ni pa izključeno, da bo še pravočasno odobrena četrtinska vožnja, za katero so. storjeni potratni koraki. V Splitu Je preskrbljeno za ceneno pre- * hrano in prenočišče. Prijave sprejema in informacije daje ligin tajnik g. Vekoslav Bučar, Miklošičeva cesta 22 b-II (telefon 49-48). Ker mora liga poslati seznam udeležencev še pred kongresom zvezi v Belgrnd, je zadnji dan za prijavo v sredo, dne 49. t. m.
Občni zbor Slomškove družb« za Ljubljano-mesto
bo drevi ob 8 zvečer v. ljudski šoli na Ledini.
ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Torek, 18. oktobra: Zaprto.
Sreda, 19. oktobra: Potopljeni svet. Red B-
Opera. — Začetek ob 20,
Torek, 18. oktobra: Gejša. Red A.
Sreda, 19. oktobra: Boris Godunov. Red Sreda. Četrtek, 20. oktobra: Kapljice za ljubezen. Red
Četrtek.
% '^1
Obvestila za volitve
Somišljeniki J IVA v Ljubljani.
2e prve dni reklamacijskega postopanja Smo ugotovili:
1. d« v volilnih imenikih manjkajo številni
člani JRZ, ki ^ami najbrž mislijo, da so vpisani. Mestno tajništvo jih bo moglo reklamirati šele, ko mu bodo dostavili potrebne listine;
2. da so podatki pri posameznih volilcih glede krstnega imena, poklica in stanovanja pogrošno vpisani. Te podatke je mogoče v reklamacijski dobi še popraviti;
3. da niso vpisani v volilneni imeniku zelo številni fantje, ki so v zadnjem ietu dosegli 21. leto starosti;
4. da niso vpisani oni, ki so v zadnjem letu dobili jugoslovansko državljanstvo.
Zato nujno priporočamo vsakemu našemu volilen, da se nemudoma prepriča, bodisi pri tajniku svoje krajevne organizacijo JRZ, bodisi v mestnem tajništvu na Gosposvetski cesti 10-11, če je zanesljivo in pravilno vpisan v volilni imenik. Tam bodo dobili vsa potrebna navodila glede listin, ki so za vreklamirnnje potrebne. Ker se reklamacijsko postopanje 25. oktobra zaključi, nujno pozivamo vse naše volilre, da za stvar nemudoma poskrbijo.
Mestno tajništvo JRZ na Gosposvetski cesti je odprto vsak delavnik od 8. zjutraj do 8. zvečer. Telefon 37-48.
Mnogi naši pristaši, o katerih ne dvomimo, da bodo ne lo s svojim glasom, temveč tudi z delom in agitacijo pomagali do čim preprlčevalnejše zmage JRZ v Ljubljani, še niso podpisali pristopnice, na podlagi katere je šele mogoča pravilna razvrstitev v pristojno krajevno organizacijo JRZ. To so vsi oni, ki doslej še niso plačali članarine, katero dolžnost pravilno organizirani pristaši požrtvovalno in vestno vršijo že tri leta. Vse te pozivamo, da se zglasijo takoj v mestnem tajništvu zaradi podpisa pristopnice. Le tako jih bomo mogli v volilni borbi pravočasno in točno obveščati o vaeb važnih momentih borbe.
V	časopisju je bilo napačno objavljeno, da Iiua volilno pravico vsak jugoslovanski državljan, ki je bil 10. oktobra t. 1. najmanj 21 let star in je do tega dne bival na ozemlju ljubljanske občine najmanj 1 leto. Pravilno je ne 10. oktobra, temveč 23. oktobra, ki je zadnji dan za reklamacije — Mestno tajništvo JRZ v Ljubljani.
Londonu je izbruhnila 3, železniška uprava pa iških železniških skladi:
Prstan Marie Antoinette fe prinašal nesrečo
Kralj Ludvik XVI. je prejel 9. avguata lela 1792, zvečer ob 7 vest, da bodo oboroženi revolucionarni oddelki drugi dan dopoldne napadli Tuilerije in žaprli njega in njegov družino. To vest je prinesel seigneur Mathicu de Montmoren-cy. 2upan mesta Pariza, Petion, ki se je ta čas še mudil v Tuilerijah, je kasneje pripavedoval, da se je kraljica Marija Antoinetta sporekla s kraljem in zahtevala, da takoj zapustijo Pariz pod varstvom Švicarjev. Kralj pa se je temu pro-tivil, ker ga je pregovoril poveljnik Tuilerij, general Mandat.
Ob 11 ponoči je izrazila kraljica željo, da bi poslali po kakem zaupniku pismo na Dunaj. Ves ta čas je hodila iz dvorane v dvorano, spremljana od princezinje Elizabete. Gospod de Rocham-beau je sporočil to kraljičino željo svojemu prijatelju Mathieu de Montmorcncy. Mathieu de Monlmorency je slučajno poznal konjeniškega stotnika Adolfa pl. Brunnstoirffa in ga pripeljal ob 2 po polnoči v veliko galerijo.
Pisma in prstan
Stotnik pl. Briinnstorff je prišel v Tuilerije skozi klet neke hiše na Caroussellovem trgu in po o.vinkih se je priplazil nato v veliko galerijo in se skril za neko zavesa >Kake četrt ure kasneje«, tako je poročal pozneje, »sem zaslišal glasove in videl prihajati kraljico ter princezinjo Elizabeto. Kraljica je bila zelo bleda in razburjena. Njen glas je bil hripav. Ko je prišla v moja bližino; jo postala in vprašala princezinjo Elizabeto, če lahko opazi zvezde. Ta je zanikala in kraljica je prišla do mojega skrivališča za zaveso ter rekla: »Ne premikajte se! Narodni gardist tam nas opazuje. Tq pismo mora na Dunaj, kakor mogoče hitro!« Videl sem belo roko, ki je držala pi6mo in katerega sem prevzel. »Dajte mi kakšen znak, Veličanstvo,« sem zašepetal. Kraljica 6e je že obrnila in hotela oditi; naglo je snela nato s prsta prstan in mi ga dala. Takoj nato se je o,ddaljila s princezinjo. Pozneje sem si ogledal prstan — delan je bil iz prav tankega zlata in je predstavljal dve majhni roki, ki sta držali s prsti smaragd, safir in diamant. Pismo je bilo naslovljeno na njegovo veličanstvo cesarja avstrijskega.
Komaj se je kraljica oddaljila, so prišli neki gospodje na galerijo in spoznal sem generala Mandata, mestnega župana Periona, nekega gospoda pl. Rochambeaua in dva švicarska častnika. Tik ob zastoru so šli mimo in zmuznil sem se iz skrivališča, ter se jim pridružil. Spodaj stoječi narodni gardist me ni opazil.«
Stotnik pl. Briinnstorff je potem poizkušal zapustiti grad po isti poti, kjer je prišel. Vrata pa je našel zaprta in nadaljnji poizkus, da bi prišel preko velikega dvorišča na trg Greve, se mu je tudi ponesrečil. Narodni gardisti su mu pretili in stotnik se je moral vrniti nazaj.
V zgodnjih jutranjih urah je zapustil gospod Petion grad in kmalu nato so prosili oddelki generala Mandaka za sprejem, češ da imajo gova-riti važne stvari. Kljub protestu kraljice je zapustil Mandat v spremstvu 7 oseb grad in stotnik pl. Briinnstorff, ki se ]e medtem preoblekel v uniformo narodnega gardista, se je pridružil tej skupini. Stotnik je hotel iti z gcneralo.m prav do mestne hiše in potem izginiti. Toda načrt sc je ponesrečil, kajti generala je napadlo ljudstvo in ga ubilo na ulici, Briinnstorffu se je pa posrečilo zadnji trenutek izginiti med množico. Čisto nema-teno je prišel potem do Ruc Honorč in tu je zašel v grupo žensk, ki so prodajale ribe. Ženske 60 ga takoj napadle, ker so v njem zaslutile plemiča, so,deč po njegovi negovani zunanjosti. Briinnstorff se je obupno branil; kmalu bi podlegel, če ne bi priše v zadnjem trenutku poveljnik nekega oddelka, Barbaroux. Ta je potolažil ženske in peljal stotnika na svoje stanovanje. Ko je Briinnsto.rff čul, da je Barbaroux naklonjen, mu je odkrito povedal o pismu in prstanu kraljico, ter ga prosil pomoči. Barbaroux je nekaj pomišljal, nato pa je dejal: »V Versailles ne morete več priti. Lahko pa jahate samo pro.ti Verdunu, kjer boste našli generala Dumouricza, pri katerem je tudi vojvoda Chartres. Pisno in prstan pustite pri meni; oboje bom poslal z zaupnim pismom m Doumo.uriez. Ta Vas popelje nato k avstrijskemu poveljniku Mačku s kater\n se sreča vsak dan in potem "tam o priložnosti izroči pismo in prstan. Sledite mi, to bo varnejše za Vas.«
Pismo rn prstan v napačnih rokah
nja in Briinnstorff je takoj odjezdil proti Verdunu, kjer je našel generala Dumourieza. Toda niti pisma niti prstana še ni bilo tam in stotnik ie ves razburjen čakal na tajnega kurirja. Zelo dolgo je trajalo čakanje, predno je prispel — vzro.k je bil nepoznan — in, kc je končno prišel, je hotel general Dumouricz, ki sc je skregal z mogočniki v Parizu — prodati enako malo trdnjava avstrijskemu poveliniku Mačku. Njegovi vojaki so se pa zoperstavili in, ko je bil že na poti, mu je četa vojakov ztorla pot Poveljnik bataljona, kapetan Marmont, kasnejši maršal, je hotel generala ujeti :n zapreti, toda Dumouriez mu je ušel in stotnik Briinnstorff z njim. Ravno ta trenutek pa je prispel tajni kurir, katerega je dal Marmont preiskati in zasegel kraljičino pismo in prstan.
Precej let kasneje je pisal Marmc.nt, ki je postal maršal, nekemu prijatelju, da ima prstan kraljice Marije Antoinette, toda ta prstan prinaša nesrečo. »Hotel bi ga vreči v vodo,« je pisal, »toda nc morem. Ne vem, kje iskali vzrok tega obotavljanja.« Leta 1806 je prišel prstan v posest maršalu Neyu, ki ga je zaigral pri neki stavi in ga moral izročiti glavnemu vojnemu štabnemu
Stavka železniških prtljažnih nosačev in skladiščnikov v inega nosača, ki ni hotel pristopiti v strokovno organizacijo, hotela odpustili iz službe. V kakšni zadregi so bili v londonskih
kup zavojev na naši sliki.
zaradi enpga sapa ga kljub temu ni skladiščih, kaže ogromni
To so trojčke - na prvi pogled Po rodu so pravnukinje pokojnega ameriškega predsednika \Vil-sona, ki je zaslovel s svojimi predlogi ob sklepanju miru ob svetovni vojni.
šefu maršalu Berthierju. Ta je nosil prstan do svoje v mr ti — skočil je skozi okno svojega stanovanja. Njego.va vdova je darovala prstan še isti dan nekemu prijatelju pokojnega moža, poveljniku Du^alu in ta ga je potem poslal priloženega v pismu /ralju Ludviku XVIII. Usoda pa jo menda preganjala prstan, da ni nikdar dospel tja, kamor je bii namenjen Kralj ni^ nikoli sprejel prstana. Izgfni! je prav do leta 1858. V tem letu
ga je kupi! stotnik Bazaine, ki ga je nosil da smrti. Nekdanji prvi maršal Francije je izgubil čin in čast ter je umrl v revščini. Leta 1913 je bil prstan v posesti nekega Španca Alvareza, ki je zgore! v svoji hiši; Njegova vdova je darovala ptstan svojemu bratu Francescu Villar, ki je utonil pri nesreči »Lusitanijc«. Od takrat je prstan izginil. To je bil res prstan, ki ie prinašal nesrečo.
Njegovo Veličanstvo slučaj
Čudovite zgodbe o muhasti usodi - Sam fe napovedal svo) smrtni dan - Zavarovalna polica
»Čim starejši je človek, tem bolj je prepričam o tem, da njegovo veličanstva slučaj oskrbuje tri četrt poslov tega sveta!« Tako je pisal pruski kralj Friderik Veliki svojemu prijatelju. To je povedal iz lastne skušnje:
V začetku leta 1762 je bila njegova stvar v boju za Prusijo brezupna. Elizabeta, ruska carica, je bila njegov najhujši nasprotnik. Pruska vojska sc že ni mo.gla več zoperstavljati ruskim četam. Tedaj pa je posegel slučaj vmes: carica Elizabeta je povsem nepričakovano, nenadoma umrla (8 jan. 1762). Vlado je prevzel car Pcter III., ki je Friderika oboževal in mu je koj izročil sporni del vzhodne Prusije in sklenil mir z n)im.
Tudi Napoleon je večkrat doživel take slučajnosti in dejal je, da je slučaj edini upravičeni ikralj sveta!
¥
Še večkrat, kot v velikih zgodovinskih dogodkih, pa se pokaže muhasti slučaj v življenju in smrti poedinih ljudi. Tako poroča kronika sve-tovne vojne o nekem topniškem častniku, ki je v vseh štirih letih vojne zmeraj na kak čudovit način ušel smrti. V začetku leta 1918 je bil njemu in njegovi četi kamnolom za kritje. Ko je dolgo čakal na nadaljnja povelja, je z nekim drugim častnikom splezal na vrhnji rob kamnoloma, da bi se razgledal po okolici. Komaj sta prišla na vrh, ka je več topovskih strelov zadelp kamnolom, v katerega prej sploh niso nikoli streljali. Vse moštvo je bilo mrtvo, samo ta dva častnika sta ostala živa. Častnik je dobil povelje, naj se odpravi k drugi garniziji in naj sestavi nova baterijo, Neke viharne noči je odjezdil na kolodvor. Nenadoma je burja vrgla opeko s strehe hiše, kjer je jezdil mimo in je častnika tako nevarno zadela, da se je mrtev zgrudil s konja.
*
Nekaka pred desetimi leti pa sč je pripetilo tole: Neki sodnik je imel z dvema tovarišema skupno podjetje. Leta 1928 je sodnik obema tovarišema predlagal, naj pogodbo še izpopolnijo za slučaj smrti. On 6am je napisal osno.vo za novo pogodbo, in v pojasnilo nekih jako zamotanih zadev glede izplačila honorarja v slučaju smrti enega od treh družabnikov, je zapisal: »Recimo, da
umrje sodnik St. 1. junija 1929...« — Tn žare«, ta sodnik je umrl vprav 1. junija 1929.
Ta so slučajnosti, ki si jih noben romanopisec ne bi upal izmisliti, saj bi mu dejali, da piše življenjsko neresnično. — Arhivi zavarovalnic za življenje so prava pravcata najdišča takih slučajnosti. Tako je nekoč neki zavarovalni agent poslušal trgovca, katerega je hotel zavarovali, kako da ni nikoli bolan in da mu še nikdar ni bila treba zdravnika. Komaj je to izrekel, se je zadet od srčne kapi mrtev zgrudil na tla pred osuplega agenta.
Dne 28. julija 1932 je neki kmet vprav takrat peljal čez železniške tračnice voz, ko je prihrumel brzovlak. Vlak je zgrabil voz in ga precej daleč vlekel s seboj. Voznik in konj sta bila ubita. Ko so pregledovali listine ponesrečenega kmeta, so našli zavarovalna polico v prilog njegove žene, ki je bila spisana 27. julija 193^,tq-rej je bila en šam dan pravomočna. Ptj, stvari je najbolj čudno to, cfa ta kmet ni bil 54 let nič zavarovan, pa se je slednjič le še pravočasno odločil, da, se da zavarovati. Svojcem je zjapusjjil dvojni znesek zavarovalnine, ker je bilo polici tudi zapisano, da se zavaruje tudi za primer smrti po nezgodi. Tako je žalostni primer njegove smrti vsaj glede na gospodarske pasledice preslepil drug primer.
Programi Radio Ljubljana
Torek, is. oktobra: 11 Šolska ura: Zdravi zobje -zdravi otroci (g. dr. Fr. Mi*) — 13 Pesmi in napevi iz Španije (ploSče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.'JI Dopoldanski koncert Radijskega. orkestra — 18 Kodijski Šramel — 18.40 Vigoja v družini (fr. dr. St. Gogala) — 19 Napovedi, imročila. — 10.311 Nac. ura: Javim di>la v zadnjih treh letih v dravski banovini (Janko Hafner. Ljubljana) — 19.50 Vesela kronika — 30 Slovenski vokalni kvintet. — 20.45 Koncert, Radijskega orkestra --- 32 Napovedi, poročila 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče).
Drugi programi
Torek, JS. oktobra: Rctgrad: 20 Narodne pesmi in tamburaški orkester, 20.30 Bcglrajska filharmonija — Zagreb: 20 Koncert (Zagrebški kvartet in solistki) — Sofija: 19.30 Celistifini koncert, 20 Pevski koncert, 20.55 Ruske romance — Varšava: 21.00 Simfonični koncert, 22.15 Slavni virtuozi — Budlmpcita; 19-30 Klavirski koncert, 20 Pevski koncert, Ciganski orkester — Milan: 21 Komedija — Pariz: 20.30 Zabaven koneert ««
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Naročili so uradniku, ki je odgovoren za našo Cazo dc consoli-dacion, da pobira gotove zneske, ki so jih dolžni lastniki ladij kolo-nijalnim oblastem. Govorimo praktično: naš carinik_ spremlja ladjo, ki jo vodi še kapitan pravim lastnikom. Tovor sužnjev, ki je pripravljen v Afriki, odvzame uradni poverjenik. Tukaj, sedem mesecev kasneje, imamo obračun o prodaji vsega tovora na javnem trgu v Havani. Uradne terjatve in stroški se odtrgajo in ostanek gre z ladjo vred spet nazaj k lastniku.«
»Pa zakaj vendar niso oblasti enostavno ladje zaplenile in prodale?« je vprašal Cibo.
»Odgovor je enostaven. Ladja ne bi vrgla imenovan? svote, ker so ladje za prevoz sužnjev vredne komaj desetino vrednosti svojega tovora, polog tega pa generalni guverner ni pooblaščen, da bi smel razpolagali z zaplenjenim blagom na ladji. Sele, ko ste vi govorili malo prej o trgovini s sužnji, s kalero se bavijo Gallegi, se mi je posvetila ta misel v glavi. Stari Gallego je pred kratkim umrl, a ker je dedič odsoten, se nahajajo prav golovo že kake netočnosti zaradi dediščinskih dajatev ali davkov. Če pa ne bo ničesar pri roki
—	kar zanesite se name, jaz imam prilično razvito aritmetično domišljijo! Sedaj menda razumete, kaj imam v načrtu?«
»Vzeti hočete ,Črnega angela’ kot primer za zgled in potem zapleniti v pristanišču ,Ariostatico\« je rekel Cibo.
»Točno! Izdali bomo ukaz, da se ,Ariostotica začasno zapleni, a našega mladega prijatelja bomo zaprisegli kot uradnega opolnomočenca. Kot tak se bo peljal z njimi v Afriko, vzel Gallegom pripravljeni tovor in ga pripeljal semkaj v Havanno, kjer ga bo prodal To prodajo, gospoda moja, pa vodi Caza de Consolidation, katere vodeči predstavnik sem jaz. Po odtegnjenih pristojbinah za državno blagajno bo prejel gospod Gallego izkupiček zadnjega novca nazaj. Z >mehko« silo bomo Gallega prisilili, da 1)0 poplačal neki stan dolg — odkrito vam moram reci, da se pod temi posebnimi okoliščinami čutim vse skozi upravičenega, da »prejmem med nama
zgovorjeno nagrado.«	.	. ,	. m .	*	•
»Se razume, gospod Mayer,< je rekel Antonio, »toda, ce jasno govorimo, je tukaj še nekaj točk, ki jih ne razumem popolnoma.« »Cibo se je pri teh besedah lahno pripognil.
»Dalje,« je nadaljeval Antonio, »na kakšen način se bo prav za prav generalni guverner čutil poklicanega, da izda tisti ukaz? In kakšno zagotovilo imam jaz za primer vaše smrti na primer, ali recimo zaradi vaše odsotnosti, da ne grem na medvedji lov v Afriko? Recimo, da gre zadeva dobro in jaz se vrnem s tovorom; tedaj vas ni, kavcija drži, in izkupiček vtakne — tedaj kejpak: državna blagajna, in potem?«
»Gospod Mayer	in jaz sva stara	prijatelja,« je posegel	vmes
Cibo. »Načrt je namreč nekoliko bolj do podrobnosti prerešetan, kakor pa ti misliš,	Toni. Ce ti	dava	gospod Mayer in jaz	svojo
besedo, da prideš do tega denarja, ti mora biti zadosti. Ail pa ne?«
Antonio je zapazil, da je ozračje začelo postajati nekoliko bolj napeto. »Seveda,« je rekel, »upoštevam za to vajino besedo. Vendar pa	moram poznati	vsaj razloge,	zakaj ne dobim na Bvoje	vprašanje nobenega odgovora.«	•
Obadva sta se začela glasno smejati. »Vi ste bili bržkone vzgojeni pri jezuitih, mladi mož,« je rekel Mayer.
»Saj sem tudi res!« je odvrnil Antonio.
»Zato torej,« pristavi Cibo.
»...in zategadelj,« se je smehljaje nadaljeval Antonio, »lahko računate tudi na mojo zaupnost tam, kjer. so moje lastne koristi v razpravi.«
Mayer je tolkel po pisalni	mizi	in tuhtal. »Zdaj,« jc	rekel,
»vam bom povedal, zakaj bo guverner izdal ukaz. Storil bo to, ker ga bom jaz za to prosil. Ste že kdaj slišali o knezu miru? Ja? Torej, potem dobro veste, da je on dejanski gospodar Španije. Mnogi pravijo celo to, da je ljubljenec kraljice. Seveda je tudi to, toda njegova oblast seže še dalje. Njegova volja je, da se oblast spet močneje izvaja, da bi, koder se da, uničili črva korupcije...«
»...in da njemu samemu pade v pest več dohodkov,« ga je prekinil Cibo.
Mayer je s kretnjo odmahnil. »Naš prijatelj je preveč ciničen. Dejstvo je, da v zadnjem času sede v vsakem vladnem uradu zastopniki kneza miru. Tako se na primer zgodi, da vodim jaz, Nemec, pošten trgovec, tukaj v Ilavanni Cazo de Consolidacion, Jaz,« je ponovil in zafečkal z dramatično kretnjo njegove začetnice na list papirja, »jaz sem zastopnik kneza miru. Brez teh začetnic se ne morete lotiti tukaj na Kubi nobene pomembne uradne finančne transakcije. Kaj ni res, Cibo?«	>
»Kaj redko pretiravate,« je rekel Cibo.
»Sedaj poslušajte dalje, mladi mož. V Havanni sta dve stranki Tukaj generalni guverner — tam generalni intendant —, zelo ne-všečen položaj, lntendantsko mesto je bilo šele pred nekaj leti ustanovljeno, a nanj je bila prenešena skoraj vsa finančna oblast guvernerja. Intendant je torej zelo nevaren človek, politično zelo uspešen, in ko sem prišel sem gor, so si on in gospod Santa Maria
in še nekaj njih prisvojili dohodke prav toliko kot vse. Ubogi guverner je zagledal v meni seveda nenadejanega zaveznika. Pokliče me k sebi in.se zjoka pred menoj. V vsej tihoti delava sedaj na to, da bi intendanta podžagala. Skrbiva za to, da je vojaštvo nlačano z državnim denarjem, a nekaj denarja gre seveda tudi v Španijo. Midva se morava — kako naj se izrazim — oborožiti z neko mero dostojnosti, kajti opravka imava s pravimi tatovi, da bo zmaga najina. Potem pridejo povrh še velike reforme, toda pred tem je še intendant tukaj in z njim Santa Maria, ki sta pri mnogih trgovcih nločno v veljavi, predvsem pri uvoznikih sužnjev. Tem pomagala proti njihovim tujezemskim upnikom. Da se spet povrnemo k vam, mladi mož! Ko sem slišal vašo zgodbo, sem imel takoj svoj veliki navdih: z enim udarcem moram preplašiti inten-danlove prijatelje, našemu guvernerju pomagati k samostojnemu viru dohodkov, a tujezemeliskim trgovcem nudili priložnost, da pridejo do svojega denarja. Oblasti v Španiji in moj ukazovalec bosta imela za to polno razumevanje. Kljub starim zakonom moramo kajpak ščititi inozemsko trgrtvino in lopovom uničiti obrt. Da bo vaša terjatev plačana, pa vidim pravkar zagotovilo v tem, da ste voljni zaradi zadeve iti v Afriko. V takem primeru moremo kajpak zaupati samo takemu človeku, čigar lastne koristi so pri tem prizadete. Kaj ne, vi se boste peljali? Mnogo zavisi od tega, mnogo...«
Nenadoma se je zdelo, da mu je z obraza izginila prevelika resnoba. »Zadeva utegne imeti seveda svoje nevarnosti. Tukaj nož ni nepoznan kot sredstvo, da se razvozlja gordijski vozel. Tudi jaz,« njegovi ustnici sta se nekoliko namrdnili, »prav imate, jaz lahko vsak trenutek umrem.«
»Peljal se bom,« je rekel Antonio. Carlo ga je bodreče potrepljal po rami. »Saj niso vsi ljudje taki lopovi, kakor misliš ti, moj dragi jezuit,* je rekel.
Antonio je hotel vzrojiti, toda Mayer je posegel vmes: »Kaj se morala vedno naskakovati kakor dva mlada psička?« Stisnil je papirje pod pazduho in popeljal oba proti vratom. »Še nekaj: preskrbite si v Gallegovem uradu priznanico. Če pa morete prepetnaj-stiti moža, je pa najbolj važno. V najkrajšem času se morate pripraviti tudi na to, da naredite obisk v palači. Njegova ekscelenca želi brezpogojno osebno poznati vse agente.«
> »Kaj bi ne bil prav dober varnostni ukrep, gospod Mayer, če skrbimo za to, da «Ariostatica» ne odjadra prezgodaj?« je vprašal Antonio.
»Premetenega otroka ste pripeljali s seboj, Cibo!« je zaklical Mayer. »Njegove besede so pravo zlato. Da, moj gospod, jaz ne bom zgrešil: vojaškega sla k pristaniškim, oblastem v vsej tišini. Sedaj pa, na svidenje!« Odprl je vrata in spremljal obiskovalca z obilnimi prikloni mimo pisačev, s priučeno in zunanjo vljudnostjo, kakor bi pravkar uredili le neko postransko zadevo po vzorcu F.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik oh 12. Mesečna naročnina 12 din. ta inoremstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea GUI. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica k	,	Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: EL Čeč. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Urednik: Jožo Koiiček-