235. številka. Ljubljana, v soboto 13. oktobra. XXVII. leto, 1894 IcfiHJti vonk dau g«v«er, iziinfti nedelje In praznike, ter velja po ponti prejemau za avstro-ogerBke deželo u vso leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., t.a jeden »Mer 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dijui za vse let:* 18 gld., za četrt leta ii gld. tU) kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa ne po 10 kr na mesec, po 80 kr. t.:\ četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ne od četiristopne petit-vrate po B hr., če ne oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj icvole vrankirati. — nokoptai M ne. vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upzavniiitvu naj se blagovolijo pošiljat: naročena, reklamacije, osuanila, t. j. vse administrativne ptvari. K petdesetletnici pesnika Gregorčiča. Itedkokaterikrat nas doleti .sreća, da bi na tem uvodnem mesta govorili svojim rojakom tolažilne ali blažilne besede. Srd in gnev, ogorčenost in sveta jeza nad vnanjimi in domačimi licemerei in klevet-niki našega naroda — taka in jednaka trpka čutila nam navadno vodijo pero po predalih na čelu nafiega lista. Kaj čudo, ako z iskrenim, uprav otročjim veseljem pozdravimo one preredke trenotke, ko nam je dano, one mrzke občutke začasno potisniti v oddaljen koteč izmučene svoje duše in udati se za hipec milejšim čutilom ! Evo ti zopet jedenkrat take svečane, slovesne prilike! Z juteršnjim dnem zavr.ši petdesetletnico mož, kateri je v preredke m številu onili, ki so vredni, da se jim narod slovenski vsaj ob tako imenitni priliki globoko, globoko pokloni. Pesnik X. bo praznoval jutri jubilej svojega rojstva! Ali se se ne spominjamo, kako se je Slovencem godilo z našim ljubljencem A'-om? Sicer ni še dolgo tega, ko je ta, tačas še brezimni „poet svoje razstresene ude zbral;" ali ker je dandanes svet ves zatopljen v materijalne krubolovine in po-litiške skrbi in zategadelj pozabljiv in silno kratkega spomina, ne bode morda odveč, ako si z dvema, tremi besedami pokličemo v spomin tiste čase (1. 1882). — Z nepopisno oduŠevljenostjo so sprejeli Slovenci „Poezije S. Gregorčiča." Kot „zlato knjigo" jih je pozdravil „Ljubljanski Zvon", a pokojne „Zore" kritika, ki je bila nekoliko zlovoljna in nergajoča, je našla ogorčen odpor. O razprodaji .zlate knjige" se je zvršila imenitna stava, ki je povzročila, da se je je po blisk ovo razprodalo čez tisoč iztisov, v nas Slovencih nezaslišano Število. Vse to nam stopa, pišočim te vrstice, tako živo pred oči, kakor bi bilo včeraj. Toda ko smo slastno in hlastno prebirali „zlato knjigo" in se zopet in zopet naslajali s poezijami, sicer že večinoma znanimi, a sedaj „v celoten kip" združenimi, tedaj pač v svoji nedolžnosti nismo slutili, da se nam naša radostna vskipelost skoro malce ohladi z mrzlim curkom. Skoro je bila še ravno neznanemu a sedaj preslavnemu pesniku, narodovemu ljubljencu sveta h e r m a n d a d za petami. Vzdignili so se naši Torquemadi, veliki inkvizitorji naših duš in naših slovstvenih proizvodov, in malo je manjkalo, da ni prišla „zlata knjiga" na indeks. Kaj je sledilo potem, nam je vsem znano in še v živem spominu. Pesnika je doletelo najhujše, kar se mu jo sploh pripetiti moglo in česar se niti sam nadejal ni; ravno v tisti inkrimirani zbirki se je še samega sebe tolažil: „A enega mi vzeli niste, Pa mi ne vzamete nikdar: To pesmi so srebernočiste To je glasov nebeSki dar. Samotno v kletki bom popeval Dokler ne poči mi srce; Vam duSo mrzlo bom ogreval, In sebi bom bladil gorje! Toda blagi pesnik se je varal; tudi tega zadnjega koraka se naši veliki inkvizitorji niso plašili. Ta hermandadska gonja v zvezi s skrajnje žalostnimi skušnjami, ki sta jih doživela z nekimi Ljubljanskimi slovstveniki naš pesnik in iskreni mu prijatelj Erjavec, pobila je nežnočutnega pesnika dušno in telesno tako, da je preteklo po celo leto in še več, ko ni mogel ni vrstice zložiti ni peresa omočiti, in je njegovo dragoceno življenje viselo na nitki. Tedaj so mu vzeli tudi zadnje, in celo samotno popevanje v kletki ga je minulo pri takih razmerah. Gregorčič ni samo velik pesnik in zategadelj velik dobrotnik narodov, ampak je tudi narodni trpiu in mučenik. Že spričo tega torej zasluži, da ga slavimo na tem odličnem mestu, ki je sicer prihranjeno političnemu razmišljevanju in političnim borbam. Sodi pa semkaj tudi kot — političen pesnik! „Političen pesnik?" se zavzemo naši čitatelji; ali ni to degradacija in profanacija našega vzorov polnega ljubljenca? Nikakor ne! Poznamo tisto kritikovsko Rtrujo, ki priznava trajno klasično vrednost le onim slovstvenim proizvodom, ki so vzvišeni nad vsakdanje potrebe, nad politična in druga neizogibna vprašanja, ki nam jih šiloma zastavlja sedanjost. Toda obsojamo to strujo. O pesniku pravijo svetožalci, da nosi v sebi „aP pekel al' nebo", da čuti gorje vsega trpečega človeštva itd. Ne vemo, ali je tako preabstraktno, pre-meglovito sožalje človeku, če tudi pesniku mogoče. To je pa neovržna resnica, da so najboljši vseh časov in vseh narodov preživo čutili svojega naroda srečo in nesrečo, bedo in sramoto, ter so bili največji patrijotje. Tak patri jot je tudi Gregorčič; in pesni, v katerih objokuje potuj-čeno zemljo ali pa nas liki Tirteju ali Solonu bodri na odpor, so res napojene s srčno njegovo krvjo. Naš slavljenec pa se tudi sam zaveda te visoke po-litiške misije, kar nam bi lahko potrdil marsikdo, ki je imel čast in radost biti v družbi njegovi. Ne moremo boljše završiti te nedostatne častitke pes-niku-prvaku, nego da izrečemo željo: naj se mu skoro posreči popolnoma zaceliti dušne in telesne rane, ki mu jih je zasekal hudobni svet; naj se spomni spet svojega vzvišenega zvanja, vzkliknivši s Preširnom : „Vendar peti jaz ne jenjam!" Božjega solnca žarki, ki se tako radodarno UBipljejo na sedanji Gregorčičev dom, na rajski holmec, ter rode ognjevito vipavsko kapljico, naj v obilici prodirajo pesniku globoko v srce, naj jih srka njegova duša, prav kakor tisti zlati žarki, o katerih nam poje on sam v „Primuli". Oni solnčni prah, ki se zarije v prst in zavije v mah, obrodi spomladi bogato — trobentice: Stotisoč tam trobentic piaka Glasan pozdrav domu v nebo. Iz pesnikovega srca pa naj nam vzniknejo iz zavžitega solnčnega prahu — zlate pesmi : ,,In pesmic stotisoč prismeje Se tam. kjer mrl je solnčni prah!" Bodimo šovinisti! Gospodarska neodvisnost in materijalno blego-Btanje feta prva pogoja ne samo naprelku in razvoju, ampak sploh obstanku vsakega naroda. To resnico smo že davno spoznali ter jo kratko in krepko izrazili z raznimi gesli kakor „Svoji k svojim", „Osa- LISTEK. Simonu Gregorčiču ob petdesetletnici njegovega rojstva dne 15. oktobra 1894. V delavnico sem Tvojo zrl, Kjer genij Tvoj nam jasne vzore Presnavljal je v umetno tvore; V njih žiješ, v njih ne boš umrl! Utrujen se mi zdiš kipar, Ki po stvarjanji vsega dneva, Ko že večerni seva čar In k miru zvon iz lin odmeva, Umetni dom je svoj zaprl, Utrujen pač, a strt nikdar! Večerni žar na Tebe seva, In vse nebeške slike tiste, Ki jih strmečim si očem Razgrinjal Ti, kot solnce čiste V večernem soji gledam tem . . . Kdo ve, morda na praznik Svoj Kot v sanjah sam jih gledaš tudi! Dej, ali se oko ne Čudi, Ko predte stopajo nocoj Podobe mile, ljubeznive, Ne mrtve, nego bodre, žive, Ko stopajo, kot da nikdar Ob njih razsajal ni vihar, Ki ves jim hotel kras je sneti, Še več: razbiti jih in streti? — Ko delavnico si zaprl, Vihar teh slik ni Tvojih stri: Branili smo jih zdušno sami, Da žile bi na vek med nami . . Kako njih zbor v spomin Ti sili, Kako* jo živ, kako se mili, Med njimi Ti stojiš molče, Molče oziraš se na nje! . . . In tesna soba se odklepa, Iz neme cćle v živi svet Strmiš zamaknjen in zavzet — Glej, tam je zemlja širna, lepa, Tam božja se iskri priroda, Ki dala Ti je zlatih sanj; Tam zunaj z jasnega si svoda Pozival zvezdo srečnih dnij Na rod, ki živel si le zanj ! . . Krasan je pač nebeški sij, Ko v zlatem snu sveta odkletev Uzrl strmečih si očfj, A strah, ko mrak nebo zastre, Da kmetu bi uničil setev, Da nadnje konča mu vse ! Prizor si gledal tak mračan, Brezupnega si videl kmeta, Ki molil, prosil je zaman — Tam oljčina mladika sveta Pregnala je vihar strašan ! . . . Pred sabo snežno zreš ravan, Po nji se jasen bliska dan, Tam raj planinski se prostira, V njem skače mlad, vesel pastir In peva, peva v rajski mir . . . Srce" ti gine in umira ! In ondu, glej, ves božji vrt Pred tabo je kot v snii odprt, V njem tajnih gledaš sil stvarjanje, Iz bitja v bitje presnavljanje ; Vse to budi Ti svetle sanje . . . Priplula je pomlad z neba, Na senčni veji ptiček poje — Kako Te mami pesem ta, A bol preši nj a srce Tvoje; Ob Tebi klije sto cvetic, Stotisoč tam trobentic piska, Domov v nebo zveni njih klic, Od radosti srce Ti vriska ; Tam zreš cvetice na gomili, mosvojimo se" itd. Ta gesla pa, namesto da bi nas navduSevala, postala so uprav trivijalna, odkar se samo še Bepobol)8ljivi idealisti po njih ravnajo, drug pa, žal, skoro nihče več. Io vender je preziranje tega principa neod-puaten greh in kdor ravna proti njemu, ta ni prijatelj našega naroda. Če se ozremo po naši domovini, vidimo povsod sovražnika, ki si z nagim denarjem polni žepe, dočim si domačini kraj vse svoje marljivosti ne morejo opomoči. Krivi smo pa tega največ sami, ker se še vedno nismo oklenili načela, da je povsod in pri vsaki priliki dajati prednost domačinu pred tujcem, zlasti pa pred onim, ki še toliko ozirov nima, da bi se naučil našega jezika. Samo tisti narod je svoboden in neodvisen, ki stoji v vsakem oziru na svojih nogah, in nikjer ne potrebuje tujcev. Na to je delati tudi nam, zlasti tam, kjer je to lahko mogoče. A poglejmo, kako se pri nas dela. Koliko jih je, ki so tako dosledni, da naročajo vse kar potrebujejo izključno pri narodnih trgovcih in obrtnikih? Jako malo. Že tistih ni mnogo, ki se sploh za to zmenijo, še manj pa tistih, ki se drže narodnega trgovca in obrtnika tudi takrat, kadar je dražji, kakor njegov iuorodni konkurent. In vender bi morali prav v tem Blučaji držati se svojega principa. Domačin navadno ne premore takih kapitalij, kakor tujec in zato nikakor ne more tako po ceni producirati, kakor isti. Vzlic temu pa se moramo držati njega ter ga podpirati, da si opomore in stopi v konkurenco 8 tu cm. L s na ta način, če bodo javne korporacije in zasebniki podpirali dumačine, postanemo s časom neodvisni in samosvoji. Imovitost bo rasla in kar gre zdaj v žepe ljudem, ki nimajo ni* kake ljubezni za naš narod ali mu celo očitno nasprotujejo in ga zasmehujejo, ostalo bo v narodnih rokah. Tega načela bi se morali držati vsi, začenši pri deželnem odboru kranjskem in občinskem svetu Ljubljanskem pa so najrevnejšega zaaebu ka. Na ta način bomo dob li delavnih sil za vse stroke in iz-podriuili tujce. Da ho naše materijalne razmere ugodnejše, koliko bi lahko Btorili za kulturne in splošuokoristne naprave, kako bi se utrdila ideja vzajemnosti, kako lahko bi odbijali navale tujih ele-mentov ! Kakor glede innogib drugih rečij se tudi v tem oziru lahko učimo pri Madjarib. Ko so zadobili svojo samostalnost, jim je na vseh kouceh nedosta-jalu delavnih sil, tekom nekaterih let pa so si s svojo neomabl)ivo vztrajnostjo vzgojili moči, ki zavzemajo vsa javna mesta, iu če niso rojeni Madjari, so vsaj prijatelji in podporniki madjarsko ideie. Postopali so pa tudi orugd'e, kakor postopamo v svoji mlačnoeti mi. Vlada ni nobenega dela oddala tujcu nego h lino M idjarorn ali madjarako mislečim ljudem, tudi če so bili tujci dosti cenejši kakor domačini. Takisto kakor vlada postopale so občine in zasebniki in danes imajo M.-.il in vse polno velikih trgovcev in uajraznovrstnejšib obrtnikov vm-h strok, ui se jim bati nobene konkurence, denar oataja doma, kako korist pa ima madjurski narod od tega, to vidimo in čutimo vsi. Spomin ob njih Te žal posili: Morda so le izraz ke.ianja, In roka, ki jih zdaj sadi, Sadila njemu, ki tu spi, Le trnje je nekdanje dni — — Na grobu rajši naj poganja Ta črni trn, čegar osti Zadirajo se v trudno nogo, Da trepeta srce ubogo ! . . . A Tebi ne ! Duh silni Tvoj Trpi brez tožbe vsako togo, Ponosni duh se Tvoj ne klanja. Saj streti more ga vihar, Podreti pa nikdar, nikdar 1 A ko trpiš v brezglasni boli, Ne vživaš sreče sam nikoli : Srce odpiraš in roko, Da lajšaš bratovsko gorje! Ni Tebi žitje praznik le, Ne, delaven je žitje dan, Iti ne le, kar zahteva stan, Kar more, to je mož dolžan Storiti bratu, domovini, Ki ves jo svet tepta z nogo, Kateri s slavo iu častjo Ovij glavo Bog troj edini, Ne s krono, trnjevo tako! . . . Posnemaj mo torej Madjare ki so vsi taki, za-Cenii pri Wekerlu pa do zadnjega pandurja, podpi-rajmo vsi in naj bodo okolnosti kakeršne koli aamo naše ljudi, ali, kjer takih še ni, le odločne prijatelje nadih narodnih prizadevanj in razmere se bodo kmalu premenile na bolje. Posnemajmo torej Madjare in bodimo kar so oni: neizprosni šovinisti. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 13. oktobra. Celjsko vprašanje in levičarji. Danes došli večerni list „N. Fr. Pr." prinaša velevažno levičarsko enunojacijo glede Blovenske male gimnazije v Celju. Že za časa parlamentarnih počitnic bo se po poročilu rečenega lista posveto-tovali zaupni možje levičarska stranke, kako stališče jim je zavzeti glede Celjskega vprašanja. Napotila jih je k temu gotovost, da je naučno minister stvo v proračun za leto 1895. postavilo tudi potrebno svoto za ustanovitev slovenske gimnazije v Celji. Zaupni možje so se posvetovali, kaj je storiti, da bi vsled Celjskega vprašanja nastala nezadovoljnost levičarskih krogov ne škodila strai.ki in da bi jed-notno postopanje vseh članov kluba dokazalo, da radi te zadeve ni v klubu nastal nikak razpor. Posvetovanja zaupnih mož so stvar popolnoma pojasnila. Ves klub, začenši od skrajnega desnega krila pa do skrajnega levega krila bo kakor jeden mož glasoval zoper tir j ste v učnega m i n i s t e r s t v a glede slovenske gimnazije v Celji. Tekom posvetovanj bo je pokazalo: Obljuba ustanoviti slovensko gimnazijo v Celji datuje dejansko iz dobe pred ustanovitvijo koalicijskega ininiBterstva. Ta obljuba, po kateri se čutijo odločilni faktorji vezane, je na novo ministerstvo in sosebno na vodju učne uprave prešla kot dedščma Taafteove Gre in je Madevski z ozirom na rtčeue odločilne faktorje ni mogel kar odkloniti. Koalicijsko ministerstvo ugovaria zoper trditev, da je z izpolnitvijo te obljube prejšnje vlado predrla koalicijski program, s tem, da je učna uprava v stiski, katere ni sama prouzročila. Zato boče v obvezni formi o primerni priliki izjaviti, da Celjskega slučaja ni smeti smatrati za precedens in da je vlada trdno sklenila, pri takih tirjatvab nikdar več odločiti, predno ne privolijo koalirane stranke. Ziupni možje levičarski niso dvomili, da motivi učue uprave niso mero-dujui za njihovo stališče glede Celjskega vprašanja in si štejejo v dolžnost, to zahtevo odkloniti. Zaupni možje pa so i'meli tudi odločiti, ali imajo iz te odklonitve vladne tirjatve izvajati skrajno kon-sekvenco in pozvati pri ustanovitvi koalicije v ministerstvo vstopivše člane, naj izstopijo. Soglasno se je izreklo mnenje, da z ozirom na opravičbe na-učnega ministra in z ozirom na zatrdilo, da se koalicijski program ne bo več kršil, ne zmatra stranka Celjskega vprašanja za povod izstopiti iz koalicije in še nadalje delati opozicijo vladi in zlasti naučnemu ministru. — Ta ukrep predloži vodBtvo že v prvi klubovi ueji klubovim članom na razpravo in pričakuje soglasnega pritrjenja. — Ta lajava nemške levice je provocirala oficijozen komunike, v katerem se pravi: „N Fr. Pr." trdi, da se je naučni minister pred zastopniki levičarske stranke opravičeval zaradi svojega postopenja glede Celjskega vprašanja. To je popoloma neresnično. Naučni minister je pri raznih zaupnih posvetovanjih s Na polji znamenje stoji, Podoba krasna v njem žari: To znamenj« srce je vneto, V tej sliki zreš očino sveto. — — Prispel na solnčno si ravan, Kjer tuji Ti zvene glasovi; Kako strmiš na njo mračan — V nji naši so samo grobovi I A tu! Rod žije tu svetnik, Ki stiska ga ohola moč; Za narod ta mogočni vzklik Zveni Ti v pepelnično noč: Le vstani, rod ob tla teptan — Prišel ti je vstajenja dan! Kako na bregu bistre Soče Kipi srce Ti v prsih vroče: Ta voda bodra v tok strašan Narasi, kadar tujec z juga Prišel bi na to plodno plan, Da rod bi naš bil tujcu sluga ln tujcu last t a krasni svet! Za rodni svet spe roj neštet Po cesti beli v boj krvavi ; Tja sred sovražnih plane čet, Da bo le dom, naš dom otet! Kak bil vihar je na planjavi ! Srce, roke cesarju vsak člani levičarskega kluba preciz ival svoje stal Me glede Celjskega vprašanja, skic u e ae na svoje izjave glede narodnostnih šolskih vprašanj sploh, katere izjave je storil tako v proračunskem odseku, kakor v plenumu državnega zbora. O kakem opravičevanju še govoriti ni. niti o kakem priznanju, da je stališče vlade glede Celjskega vprašanja kršenje koalicijskega programa. — Dunajski nad poročevalec nam javlja, na podlagi najverodostojnejaih informacij, da bo vsa levica glasovala zoper Celjsko slovensko gimnazijo in da je torej odločba odvisna od slovanske koalicije. Levičarska organizacija. Dan, predno se snide državni zbor, ima levičarski klub sejo, v kateri se bo nopolmlo klubovo vodstvo. Izprazajeno je po dru. Heilsbergu mesto predsednikovo, grof Kbueuburg pa je bolan. Da bodo vb6 v klubu združene frakcije zastupane v vodstvu, se bo število članov predsedništva pomnožilo od sedem na devet. — V nedeljo dne 13 t. m. se bo v Pragi vršil shod zaupnih mož levičarskih. Shoda se bodo udeležili tudi takozvani ustavoverni veleposestniki. Danes se Rnidejo Češkonemški deželni poslanci, da volijo novega načelnika namesto dra. Schmi ykala. ViutiBje fllržsave. Ji u sija. Iz Peterburga se javlja, da pojde prestolonaslednik z bolnim carjem na Krf, kjer pa ostane le malo čaMs. S Kifa pojde z velikim knezom Ser-gejem Aleksandrovičem iu njega soprogo v Dar in -stadt po svojo neveBto, katero spremi v Peterburg, kjer se bo začetkom meseci novembra vršila poroka. Za časa odsotnosti ruskega carja bo tega na-domestovalo regentstvo. Na čelu mu bo veliki knez Mihael Nikolajevič, mimo njega pa prestolonaslednik in veliki knez Vladimir Alekvandrovič. Dotični manifest izide te dni. JUinisterska krlxa v Srbiji-VČerHiftuja brzojavka iz Belega gradu nas je obvestila, da je N kolrjevic^vo ministerstvo podalo ostavko. Kralj j- se ui vzprejel in se odloči šele po povratku iz Pe.Šte in iz Berulina. uV.ro k odstopu bo d fereoce mej ministerskim predsednikom Niko-lajevič -m in razkraljem Milanom. liolyar*tke Hotnatfje. Vlada namerava narodno eobranie sklicati na dan 27. t. m. Z ozirom na ta bližajoči termin je ministerski predsednik Stojlov po vab ti razne novo-voljene poslancu ua zaupno posvetovanje, da se pojasni njih stališče v sobranju. Za Cankovce je poslanec Balabanuv predlagal, naj s * reši vprušanje o ministerstvu na jedino ustavni »ačm, namreč tako, da odstopi, čim se snide sobranje in da naroči Ko-buržan sestavo novega ni ini ste-.-'.r. v a tistemu, ki ima veČino novega sobranja za soboj. — Da vlada tega ne b.i storila, o tem pač ni dvoma. Poljaki na, J\remšketn. Šele |>rul kratkim je nemška vlada ugodila šolskim zahtevam pruskih Poljakov, da je pripustila potiski jezik kot ceobligatni učni predmet na ljudskih šolah, a sedaj '/.-- namerava to svojo odredbo zopet preklicati. Cesar Viljem je baje rekel, da je bila ta naredba velika napaka in istega mnenja sta tudi pruski rxtini*ter8ki preiseduik grof Eulcnburg in finančni mnister M quel, nasprotnega mnenja pa je naučni minister dr. Ji .ih Ta se je te dni mudil v Poznanju 'n i tnal dolgotrajna posvetovanja z nadškofom Stahlfwskim. LUod* mitiisterske naredba o poljskem jezikovueui pouku se odloči te dni. Skbcan je namreč miuiBterski svet, da se a to Btvarjo bavi. Dalie v prilogi. ""^328 Za vojsko je podal junak, Oboje j>a n a vek dekletu, Ki zanj molilo j« v trepetu! Kako jih zopet zreš nocoj Dekliške slike Svoje žive, Tako lepe in ljubeznive . . . Kako li pogled bislri Tvoj Zataplja se v oče.sce milo. Kjer se nebo je odklenilo, Nekdanje sreče Tvoje raj: Kn sam jnigleil sn:6 užge, Da plameni nam vekomaj ! . . . Pod goro gre mladu dekle, Gre v sveti noči, da uzre V potoku dni prihodnje vso, Ki jih nebo ji prisodilo ; Tam vene cvet dekliški mlad, Po vrtci vzetem mre brez nad ; Tam čez ograjo vrtno gleda, Željno mladenka gleda bleda, Ker njega od nikoder ni! Prizor se spet mi drug odkriva: Tam romarica, glej, hiti Čez linhe, čez doline tri Na žalni grič, kjer v smrti sniva Vojak udan le nji, le nji . . . In vidiš li, kako si venec Priloga .,Sf0vcn8ke»iii Narodu" Ef, 235, jega tovariša in oba se čedalje ostreje zoperstavljata angleškim aspirac j^m Angleška vlada se poteguje za to, da bi nenška vlada generalnega konzula v Kahiri premestila, češ, da je on kriv, da je Angležem nenaklonjeni egptski kediv opnstil napovedano potovanje na angleški dvor, in da je nemški diplomat sploh nnjndločnejši na-aprotovalec angleškega zastopnika lorda Gromerja. Angleži se boje, da bi Francija porabila sedanji ugodni položaj io spravila s pomočjo Nemčije egipt*ko vprašauie na dnevni red. Dopisi. ■s Zagorju ob Savi, 12. oktobra. [I'.v. dop.] Včerajšnji .Slovenec* piše: .Včerajšnji „Narod" objavlja dopis iz Zagorja, v katerem poroča, da je bilo v nedeljo pri shodu, katerega so sklicali socijalisti, navzočih 1500 ljudij, mej njimi žensk in otrok polovico. — Potem pa se buduje dopisnik nad .Slovencem", ker je nazivljal Zagorje jedioo posadko socijalnih demokratov na Kranjskem. — Po našem mnenju je vender-le Zagorje jedina posadka socijalnih demokratov, kajti nikjer drugod bi jim ne bilo mogoče prirediti shoda s toliko udeležbo." — Da bi drugod ne bdo mogočo prirediti shoda s toliko udeležbo, je morda res, da pa je v Zagorji, kjer je ■smo delavcev bi zo 1400 in drugih prebivalcev okoli 30O0, tolika udeležba mogoča in to zlasti ob nedeljah pri lepem vremenu, ko so taki shodi ljudem tako rekoč za kratek čas, tega, ako ste pravilni, ae morete utajiti, ker prepričali ste se o tem na Velikonočni ponedeljek. Vaša trditev oziroma mnenj*-, da je Zigorje posadka socijalnih demokratov, je torej popolnoma neosnovana in obžalujemo Vas, da hočete lEJavo o predvčerajšnji številki s tem utemeljiti, ko dobro veste, da je to obrekovanje. Kar bo osebnih in stranka skih napadov tiče, hočemo danea, ker smo le dovolj in zgolj resnico poročali, tudi molčati, io le poudarjati, da Zagorje ni posadka socijalnih demokratov, pač pa je Zagorje prijazna dolina, kjer je tako gorko, da pozno v jeseni cvete o vijolice io jablane in kjer bo se začeli ljudje zavedati, kar seveda nekatere v oči bode, kakor nekatere v Ljubljani aamoslovenski napisi. Ni pa nikoli tako vroče, da bi ozelcoel sncijalizein, dasiravou je tudi tukaj kakor povsod nelaj nezadovoljnih ljudij, katere se pa ne sme v poštev jemati; velika večina je venderle kakor nuni priznavate do zdaj še verno a tudi narodno ljudstvo, kakeršuo hoče tudi za-naprej ostati. Prepir pa bodo prenehal in pozabilo bo bode; vse, kakor hitro bodemo rešeni bremena, o katerem Vam je gospoda pri .Sloveucu" itak znano. Povedali Brno Vam mirno in povsem resnično svoje mnenje in zagotavljamo Vas, da nas bode jako veselilo, t. k > naš župnik k d j uvidi, da je vseh teh prepirov jedino le on vzrok. To pa bi s> zualo 1 ■ tedaj zgoditi, ako bode goipoda v kneznškof. j»a!eči posredovah, kar pa storiti sedaj meuda še ni pri volji. Ako pa hoćete nadalje iskati dlake v jaicu, lahko storite, mi hočemo ostati verni Slovenci io braniti z vso silo to, kar smo si težko priborili, tod* ne s socijalizmom, katerega nam nikdar več no očitajte, dokler ne hodete imeli boljših podatkov kakor do seduj. V daljšo polemiko o tej zadevi se ne bo« demo spuščali, ker naš namen ni, se z Vami rovati« 1>.1 15 da to us idite ! Domače stvari. — (Pesnik Simon Gregorčič,) porojen dno 15 oktobra 1844 na Versnem, zavri jutri svoje petdeseto leto. Prve svoje pesni je priobčil v 0Glastiiiii" I. 1864 in 1867. pot"m v „Hes"dniku", v „Zori" ; po „Zvonu 1. 1876 in nadalje zaslovel jo širšemu slovenskemu svetu. Po svojih močeh smo mi skušali oddolž ti m mu na sprednjih straneh današnje številke. Pesem v listku, to pogodi vsak, naslanja se tesno na Gregorčičeve poezij", spisana je do cela na njih podlagi in nekateri verzi slavljenčevi so vzprejeti nalašč ter vedoma vanjo. — — (Volitev deželnega poslanca na Notranjskem.) Pri volitvi volilnih mož je zmagala naša stranka v Ilirski Bi strici; v Št Petru je dobila le štiri volilne može, dočim je nasprotna prodrla z dvema; v Jabianici je zmagala z vsemi štirimi. V Trnovem, kjer je voliti šest mož, bode treba volitev ponoviti, ker je bila prva nenadoma ustavljena. Povsod je bil boj jako hud. V Trnovski občni je vse napeto. Tam imajo sedaj miaijon; osem misijonarjev v cerkvi, dva kaplana pa po varjeh noč in dan: kdo bs bo čudil, če propade beta, na kateri je tudi gospod dekan Vesel, vsled hujskanja, katero vodita njegova kaplana? — Prihodnji teden bodo volitve tudi v Logaškem okraji' N j se naši mežje ustavijo z dvojno pozornostjo in dvojnim delom nasprotui agitaciji, da se jim ne pripeti, kakor na nekaterih krajih v Postoj tisk* m okraji! — (Vrl mož.) Dne 11. t. m. ie umrl v Ilirski B strici posestnik Ivan Evangelist Tomšič, kateri je razven druzih volil svojim sorodnikom, zapustil tudi lepe svote za narodne in druge dobrodelne namene: Čitaln ci v II. Bistrici 1500 gold.; krajnemu šolskemu svetu v Trnovem 1500 gld.; ustanovi za jednega dijaka v II. U str a ali iz okraja''2000 gld.; ubožnemu zavodu v II. Bistrici 2000 gld.; cerkvi v II. Bistrici 1500 gld.; cerkvi v Trnovem 300 gld.; redovnicam v Trnovem 200 g'd.; za večne sv. maše v II. Bistrici 3500 gl.; revežem v Bistrici 100 gld ; .Narodnemu domu" 100 gld ; Slovenski matici 100 gld ; Ciril in Metodovi družbi 200 gld ; Radogoju 100 gld. To bo pač lepi darovi in hvaležnost moramo izraziti možu, kateri je tudi pri življenji bil splošno čislan. Lahka mu zemljica! — (Slovensko gledališče.) .V vod njaku" in „Cavalleria rusticana" — dve operi na je- Novesta dovlje okrog senec, Da gre k poroki, ko nebo Blestečih bode zvezd polno — Tam čaka jo sreč zvesto I In glej m i na zeleni gori Tesarje tri v j u trn nji z6ri , . . Tja dojdu deVile, mlad tesar Pa sleSe mi preeudno stvar, Ki rakov pač mrtvaška ni — Ne, postelj se mi pirna zdi! . . Na trgu žid jo lišp razstavil — Nikar ga, dekle, ne kupuj! Kaj lišp ti bodo takšen tuj: Bog sam je lepšoga pripravil, Del na život ga vitki tebi, Najlepša sama si no sebi! Zamaknjeno nevesta tam Po mnjki, ljubci se ozira; Srce drli t i ji od nemiru, Ko skoro gre odtod drugam, Kjer žena bode kraljevala ln srečna dom osrečevala. Blesti obroček se droban Na prstu ji, lepo* skovan — Pomembe poln je to simbol, Spremnik je skoz radost in bol! Bog te varuj, da ves tvoj cvet Med deco pomladi se spet! — — Oh, vidiš li, kako ne klanja Nad zibelko, kjer mirno sanja Nje angeljoek . . . tisoč prošnja Hiti v nebo ji do Boga! Daj Bog, da se ne zgrudi kdaj Ob smrtnem odru, kjer mrtvo Počiva dete ji bledo — Tako ji sreče ne končaj ! — — — Kuj vidim? . . . Sredi belih rož Na ornem odru spava mož — — Mrlič mi znan, znan ta obraz — Bolest, srce mi izprehaja — — Pobegni, jadni mi prikaz! Ob tem prizoru meni vstaja Le jeden glas, in z mano grudi V molitvi pe ves narod tudi: Ti, ki si naš preslavni sin, Kot malo nam nebć jih dalo, Ti naš ponos, ki sto vrlin Te venca v našo čast in hvalo, Oh, žij nam sredi sreče rož, Zij bodro nam še dolge dnf, A Bog nam daj še mnogo mćž, M6ž plemenitih, kot si — Ti! A. Puntek. den veter, in to početkom r»*zij>, to je veliko Veseli nas, zelo vedeli, da sta s? obe, Hasi jako znani, peli, kakor še n kdar. .V vodnjaku*, poleg .Prodane nove*teu in „Čarostre'ea" najlepši biser našega opernega rej.erroira, jo |»rava pastorka, ki je včeraj prišla prvikrat prav do veljave. Najprej se je dajalo krasno delo B odokovo srmi z glaso-virjem, potem z nekoliko godali, zatem I orkestrom v dveh dejaniih in včeraj šle kakor že pisano, v jeduem dejanji. Na novo je v ti operi nastojiila kot Polona gospica Helena Tovrarnlcka pl. Sašo v a. NovoengaŽevana altistka in mezzosopraniBtka ima čvrst, jasen, nekoliko rezek glas, znstavija Č sto, poje ažurno in igra jako povoljno; ne boji se dobro atare maske, je pa v istini — kakor sino jo videli kot Lolo, elegantna in li*pa po voHOJo^ti, živahna iu skromna v kretanj*, ter s« že daoes lahko čteju mej ljubljence nsš-'ga občnstva. Ghtaplca Tc\virnicka je dovršila z odliko Pruski konzervatoru in je bila potem učenka slavne Mallinger E igaževana je bila najprej v Piznu, potem v Hanuovru, Bruselju iu Amsterdamu, k it je zbolela in morala za nekaj časa zapuBtiti gledališče. Ko je okrevala, uašla ji je erečna roka, kateri se ima slovensko gledališču za mursikatero dično moč zahvaliti, in jo pridobila za Ljubljano. Odločilen je bil že nje prvi nastop kot Polona v operi .V vodnjaku". Maska in igra izvrstn , petje v samospevu, v dvospevu, iu v čveterospevu, kakor smo je že ozuačilt. Kot Lola v .CavalleTia1' se ji posebno odlikovala po lepi višini, po pravilnib recitativib, pO decentni igri in po zali vnanjosti. Da \°. bila njo Lola bolj delikatna, uego smo je vajeoi, ji v naših očeh ni prav nič škodilo — nasprotno. Gospa I n e-m a n u o v a je potrdila našo sodbo od zadniič: pela je z nevelikim glasom, pa čisto iu čedno, igrala razumno in živahuo in bila tudi po vnanjoBti lična in iinčna Jerica Gospoda Vaš i Če k (Jurij) in Pav-šek (Janko) sta bila lepo pri glat-u in sta vrlo za-etužila glasno pohvalo občinstva. Želeli bi, da gosp. Pavšek pride večkrat do kake vloge. Zbor se Še nikoli ni tako držal kakor sinoči; osobito pomnoženi ženski zbor je v drugem delu tako fino nuancira', da zasluži posebno omembo. Uprizoritev ni bila taks, kakor smo si jo obetali, pa vender dostojna, dokler ni igranje z lučjo v prvi kulisi in z nepotrebnim bengaličnim ognjeni utiša pokvsrilo. Mesec Be je na Ljubljanskem odru včeraj prvikrat pametno vedel; še malo bolj počasi naj bi bil vzbajal. — V „Ca-valleria rusticana" je zopet glavno pozornost obrnila nase gospica Leščinska, ki šteje Santuzzo za svoja najboljšo vlogo iu je š9 nikdar ni taki ognjevito in umetniško umerjeno pela in igrals, kakor sinoči. Gosp. Nolli (A!ti»)i gosp. Beneš (Turiddu) in gospica G. N igri nova (Lucia) so bili izvrstno pri glaBU. Zbor tudi za nastop v ti open znsluži posebno pohvalo; zlasti zbor pred cerkvijo, kar se mi Bpominamo, ni 3- tako čisto pel kakor sinoči. Nova uprizoritev je bila zelo uspešna, dasi priprosta. Koncem naj še gospe in gospodično zahvalimo za dobro izgovarjanje slovenščine; tembolj čudno pa se nam zdi, da gospodje še danes, po jednera letu, češko pojo. Priporočamo dramatičnemu društvu, naj da natisniti knjižic« za vse opere. To bo vsaj nekoliko odpomoglo temu nedostatku. K. — (Narodna m lačno s t.) Minolo nedeljo se je v Kišktm razkrila spominska plofa Valva« zorju in spomenik rajnemu Hotschevarju V predvečer je svirala godba, pevci pa so pred Ilotsche-varjevo hišo zajieli tri pesmi. Mesto in tudi obsav-ska stran Vidma je bila razsvetljena. V nedeljo zjutraj je bila budnica, ob 10. uri maša, s katero se je otvorila župnija, po maši pa Be je zbralo mnogo občinstva okolu H >tschevarj4vega spomenika na Šolskem trgu, kjrr se je slišal int^resanten govor, ki je priporočal šolski mladini, naj posnema rajnega IIot8chevarja. Torej tudi v narodnem oziru! Jako dobro! Župan Schener je prevzel spomenik v obči n« sko skrb. Govoril je samo nemški, da bi se ne zameril raznim uemškim gospodom, vabljenim j>o nemških listib, kakoršaa je Celjska „ Vahtarica". Na spomenik so so položili razni venci, vsi samo z nemškimi napisi, banket je imel oemšk značaj in le zvečer pri plesu se je slišalo nekaj slovenakib besed. Hvaležnost in pijeteta sta sicer jako lepi lastnosti, ali nekaterim Nemcem na ljubav prezirati narodna čutila prebivalstva, to je veoder preveč! — (Prvi .jourfixo" Ljubljanski1 ga .Sokola") v letošnji zimski dobi bode v sredo dne 17. t. m. v Balonu g. Ferlinčeve gostilne .pri Zvezdi". Iz prijaznosti sodeluje i>evsko društvo „Slavec*. — (Osobne veati.) Začasni okrajni živino-zdravnik g. Hugo Tur k v L't e I a v b k o bralno društvo v I d r i j i ■ oz. J. F. Kogej 10 gld. — Dalje so darovali gg.: dr. Urban L e m e Ž , odvetnik v Slovenski Bistrici 3 gl. ; vč g. M loš S m i d , župnik v Sjlčuvi 4 gl J. (letos že drugi da>); Val. Oblak, c. in kr. nadporočnik v Št. Potnu 3 gld.; A lolf Sluga, v Klanjcu 3 gld.; dr. F. V e I c a , c. kr. komisar pri poštne hrauiluict) ravnateljstvu na Djoaju 3 gold ; Fr. Pečnik, vodja lekarne v bolnici sester E izabe-tink na Dunaju 3 gld.; Fran S v e t i c , vzgojevatelj na Dunaju 3 gld. Iskrena hvala blagim rodoljubom ! Razne vesti. * (Stoletnica brzojavk.) Letošnje poletje je minulo sto let, odkar jo fancoski li i k C nude Coajipe izdelal prvo brzojavno progo in -j Parizom in LHn um. BI je to seveda le optičen telegraf iu imel 22 postaj z dotičnimi pripravami. Prva telegn tirna depeša Be je po tej progi odposlala iz Lilie a I. 1794 v Pariz in je potrebovala za 30 milj daljave 20 minut, kar je bila za isti čaa izredna hitrost. Naznanilo se je namreč kou-ventu v Pariz, da je republičanska vojska zasedla me-to in trdnjavo C mde* Ist>m potoni se je zopet odposlal odgovor konventa. * (Odprava strme pisave.) S početkom t' gi šolskega leta se je strma ali navji čia pisava odpravila po vseh čeških šolah in ho se vrnili k prejšoji puševni pisavi. Dotične naredbe naglašajo, da ta pisava ui izpoluila tega, kar se je pričakovalo in da je posebno za hitro n-**' o pipolnoma m sposobna, lstotako so je zgodilo tud in Dunaji in h utegne zg>d>ti tudi ša drugod * (Najnovejša Straussova opereta „Jabuka" ,) katero jo zložil tako rekoč za svojo g:asbeniško |ietdesetletnico, ima snov vzeto iz jugoslovanske gi življenja. Dejanje s-s vrši maj oger-skimi Srbi, kakor kažo že ime« Tu li v glasbo je Struuss upletel več jugoslovanskih motivov, posebno v napituict „Pijmo! Ž viol", v narodnem plesu „kolo" io nekaterih druzih točkah. Opereta ae predstavlja z izbornim uspehom na Dunajskem gledališči ,mi der Wieo". '"(Kolera na Gališknm)je v nekaterih okrajih še vedno precej huda. Posebno se ie pokazalo zopet več novih slučajev v L^vovu in v Krakovu. * (Potres v Bosni.) V Travniku je bil dne 10. t. m. okolu polunoči precej hud potrep, ki je trajal dve do tri sekunde Čutili so ga tudi v okolici in se je Čulo votlo podzemsko bobnenje. * (Lakota v ČJrni gori.) Kakor poroča „Gli8 Crnogorca", ni istinita vest nemških listov, da bi prt-tda Orni gori letos lakota L"tina je bila namreč še dosti povoljna in lanski ostanki zadoščajo potrebam, ter no bode treba iskati pomoči v inozemstvu * (Kaznovani častniki.) Kakor smo poročali, jo vojno sodišče v Atenah oprostilo častnike, ki so zakrivili znana nasilstva v uredniških prostorih lista „Akropol:«". Kakor se pa zdaj poroča iz Aten, bodo dotični Častuiki disciplinarnim potom etrogo kaznovani * (Sprememba imena.) Djsedanjo ime-novauje na progi Pizen-H^b ležeče postaje „Pi«n-Tachau" bo z rinem 15. oktobra premeni v 0Planu. * (Ukraden spomenik) Kakor javlja „Times", si neznani zlikovci ukradli anomenik, ki ga je dala postaviti angleška kral|ica Viktorija v znak sočutja za cesarico Evgenijo v d»želi Zuluksfrnv padlemu princu Lousu Napoleonu. BI je ta spomenik križ iz belega raramorja, torej ni imel posebne materijelne vrednosti in je težko umljivo, zakaj so ga odnesli tatovi. Gradec 13. oktobra. Vsled poročila „N. Fr. Presse", da levičarji ne mislijo izstopiti iz koalicije, če bi drž. zbor odobril ustanovitev slovenske gimnazije v Celji, se je uredništvo „Tagespoštino" brzojavno informovalo pri nekaterih odličnih levičarjih, ki so izjavili, da bodo odločno zahtevali, naj levica izstopi iz koalicije, če bi zmagala slovenska zahteva. Dunaj 13. oktobra. Vodstvo levičarskega kluba izjavlja z ozirom na poročilo „Neue Fr. Presse" glede levičarskega stališča napram Celjskemu vprašanju, da se vodstvo sploh ni še bavilo s to stvarjo. Praga 13. oktobra. „Narodni Listy« poživljajo pravosodnega ministra grofa SchOn-horna, naj se odločno zoperstavi zahtevam italijanisimov, tudi ko bi Coroninijev klub zapustil koalicijo. Praga 13. oktobra. Včerajšnji občni zbor dijaškega društva „Slavija" je vlada razpustila, ker je neki govornik trdil, da vzgaja češko vseučilišče slabe značaje. Budimpešta 13. oktobra. V kratkem se snidejo katoliški škofje, da se dogovore! glede adrese na cesarja, v kateri hočejo prositi, naj se cerkveuo-politične predloge ne sankci-jonirajo. Berolin 13. oktobra. Tukajšnji „Tag-blatt" javlja, da ima ruski car raka in da se, Čini pride na Krf, skliče konzilij naj odličnejših evropskih kirurgov. London 13. oktobra. Listi javljajo, da se je Kitajska začela pogajati z Japonsko ter ponuja priznati neodvisnost Korejske in plačati Japonski primerno vojno odškodnino. Japonska vlada je ponudbo evropske diplomacije, posredovati mej Japonsko in Kitajsko, odločno odklonila, dokler ne doseže svojih smotrov. Narodno-gospodarske stvari. — C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic razpisalo j i javne svojo potrebščino železnih matenjalij nadela vihu zemlje za leto 1895. Dotične pooudle vložiti je uajdalje do 3 novembra t. 1. do 12 ure opoliidn.5 iu se v ostalem opozarja na nataočui razg'a* v „\Vien t Zeitung", v „Verordnuugsblatt des k. k. II mdelsrainistenums IU E'Senbahnen und Sel« 11 dirt" iu v časopisu „Z«it-schr fc dea biterr. logenieur- und Atchitekten-Ver-etneb". — Nova tobačna tovarna v Senju se bode odprla dne 22 t. m. llivuateijem tovarne je ime« novan g. Jurij Vidmar, rodom Hrvat iz Sv. Juraja pri Seniu — Nova železniška proga. Kakor javlja „Glas Horcegovca" se bode odprla železnica Travnik-Bugojno dne 15 trn — Trt ini uš v Italiji. Na otoku S čilskem je trtna nš provzmčila velikansko škodo. Ričuni se, da so delavci izgubili vsled opustošenih vinogradov kakih 10 milijonov delavnih dn j, ali 15 milijonov lir. Posestniki vinogradov pa trpe hnncijelno škodo kakih 11 milijonov lir. Torej je ta mrčes prou&ročil na otoku okolu 2G milijoiov lir škode. Piošnja. Gospod« založnike slovenskih mladinskih spisov b tem najuljudneje prosim, da bi po joden izvod vsake novoizišle knjiga blagovolili poslati ue le n eni, nego tudi drugim gg. u lom ocen.••vidnega odbora pri .Zavesi Rlovenskih učiteljskih društev". Ti so: g. Črne j Ludovik, učitelj v M a k o I a h (M xiu) na Štajerskem; gosp. Judnič Davorin, učitelj v Trnovem (p. Ilirska B strica na Notranjskem); g. Kante M »tej, osdučitelj v Sežani (na Primorskem) S tem bi bilo ocenjevalnemu odboru delo jako olajšano, in stvar bi hitreje šla od ior. O-ene Be bodo, kakor doslej, priobSevnle v pedagogtškem listu „P o p o t n i k u", ki je glasilo „Znveze*. Slavna uredništva s ovenukih listov mi narede" uslugo, ako ponatisnejo to „Prošnjo". V Begunjah nai Cerknico, 11. okt, 1894. Janko Leban, načelnik ocenjuvnlncga odbora za slov. uii.ulinskii hp m . K današnji Številki „Slovenske*? a Naroda" je pridejao kot priloga cenik velike zaloge klobukov tvrdke J. S. Benedikt v Ljubljani, na kar p. n. naročnike posebno opozarjamo. (1172) Za gospodinje in v interesu vseh naših bralcev opozarjamo na znatno pristednjo obutala, ki se doseže, ce se poslužujemo dobrega voSCila. Da smo pa v ti stvari sigurni, moramo zahtevati pri kupovanju izrecno „Ferno-lendtovo voščilo za čevlje" iz od 1. 1835 obstoječe c. kr. deželno privileg. tvornice St. Fernolend'a Dunaj III 1, kateri fabrikat ima to dobro lastnost, d -t daje koži jako lep črn lesk in da jo vzdržuje trpežno. Da se povsod lože uvaja, razpošilja tvrdka postno pakete po 1 gld. 80 kr. z 4 kil. voščila sortirane vsebine na poskušnjo prosto poštnino na vsako poštno postajo. 60.000 gld. znaša glavni dobitek Lvovskib razstavnih srečk, ki so izplava po odhitkn samo 10 / v gotovini. Opozarjamo nafie cenjene čitatelje, da se bode žrebanje vršilo nepreklicno dne 16. oktobra. Zadetek ob Vi 8. url zvečer. stov. 8. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.r>94 V ncdvljjo, !. Drugikrat! Gluma v štirih dejanjih. Spisal (J. pl. Moier. Na slovenski jezik preložil M M Režiser g. Drag. Kreudeurecb-Veselio. Stalna igra na repertoirji c. kr. dvor. gledališča na Dunaji. Začetek točno ob l(tH. uri, konec ob 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pešpolka št. 27. Vstopnino glej na gledališkem lhtu. Prihodnja pieJstava bo v torek, dne IG. oktobra t. 1. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Umrli so v aL.je.&>.jar»l: 11. oktobra: Viktor Orošuk, trg pomoćnik, 38 let, Frančiškanske u ice .št. 8. 12. oktobra: Ign»cij Lavrin, pleskar, 43 let, K«*ber gt. 6. — Vi neiška Pliker, urednikova vdova. 79 let, Orev-Ija »ko ulico št. 2. Iz uradnega lista. Izvršilne ali eksekutivno dražbe: Luke II reso vica posestvo v Jablanicub, c- nieno 1780 gld., dno 15. oktobra in IG. novembra v Ilirski Bistrici. Martina Šego posestvo v L'tt|i, cenjeno 10 330 gld., dne 16. oktobra in 16. novembra v Ivtiji. Antona Pence posestvo v Pristavi, cenjeno 2o3 g>d , dot 16 oktobru in 20. novembra v No vem nihtu. Janeza Mavearja zem jišče v Podgori, cenjeno 926 gld., dne 16. oktobra in 2C novembra v Velikib Laščah. Franceta (J e r j o 1 a posestvo v Dolenji vasi, cenjeno 2028 gld , dne 16 oktobra iu 20. uovembra na Vrhuiki. Antona Kupljeuika posestvo v Sredujib G rfujah, cenjeno 402 gld. in 175 gld., duo 16. ok tobra in 20 novembra v Novem mestu. Frana Nacbtigala pošastne pravic9 v Jurki vasi, cenjene 25 3 g!d , dne 17. oktobra in 15. novembra v Novem mestu. J.-.n z i in Ane Mirt zemljište v Velikem Trnu, ceujeno 870 gld., due 17. oktobra in 17. uovembra v Kršti> m Antona Žagarja posestvo v Iškl vasi, cenjeno 14 729 gld., dne 17. oktobra in 21. novembra v Ljubljani. Marka Koz Jana zemljiške v D.aščičah, cenjeno 911 gld. 65 novč., (v drug Č), doe 18. oktobra v Metliki. Anton Verha posestvo, kupljeno po Mariji Verb iz Jasena, cenjeno 700 gld,, potom relicitacije due 19 oktobra v L raki llistrici. Vita Kol en ca posestva v Kaminskem, cenjena 575 gld in 70 gld., dne 19. oktobra iu 23. novembra v RuleČab. Pavla Po zlepa posestvo v Pleši vici, cenjeno 1160 gld., dne 20. oktobra in 21. novembra v Ljubljani« Neže Vidic premičnina (nova obuvala itd.) v Ljubljani, cenjena 7G gld., dne 22 oktobra in 5. uovembra v Ljubljani. Lireuca S ve I ca posestvo v Dolenji vasi, cenjeno 868 gld , dne 22. oktobra in 22 novembra v Cerknici. Marije Jurca zapuščina, to je posoBtvo v Cdrkn c1, cenjeno 510 gld., dne 22. oktobra in 22. novembra v Crknlci. Juneza Urbasa posestvo v Dolenji vasi, cenjeno 2591 gld., doe 22. oktobra in 22. novembra v Cerknici. Janeza J o raj a zemljišča v Smledniku, cenjena 13.451 g d., dne 22. oktobra in 26. novembra v Kranju. Meteorologičuo poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriua v mm. 7. zjutraj 741 1 m. 68*0 brezv. megla O 2. popof. 189 4 u. 11 ti1 C si. svz. jasno 0*00 mm 4 po 260 gld. Državne srečke iz I. 18(>4 po 100 gld.. . Dnnava reg. srečke 5°/, po 100 gld. , . Zemlj. obc\ avstr. 4'/,°/0 zlati zast. listi Kreditne nreeke po 100 gld...... Ljubljanske srečko........ Rudolfov* srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avslr. banke po 800 gld. . Tramway-druM. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj......... P8 gH. 95 kr 98 ■ 95 9 123 70 97 it 9D 122 1 10 j) n 60 a 1033 —. — ■ 15 0 «0 t 95 12 ■ 18 ■ <* ■ 88 45 35 5 ■ 89 * 148 gld. 50 kr 196 — * 127 a 75 n 123 n 20 it 195 t 50 n 24 I 75 n 23 t 50 16* RKA > 75 n 1 B 33'/, ■ si fc > H rt S "S j= :S o i- cd m ca > t. > .£ s > Vm ® o O >w iz >i. cs — B -o a. ■ »v • h s Najboljša pitna voda kadar preti nevarno*!, epidemije, je v taki . sliičajih cesto skušana, od medicina c (h avtoritet vedno priporoćevanii O LAVNOt IKLA D I S T nojčlnrljo lufr« H V Q F. L^M V njej so ne nahajajo nikake orjja liCn« substance ter je zlasti v krajih, k v*r je stu-denčua ali vodovodna Voda dvomljive ka-X. koVOStl, najprikladnija pijača (51-9) T najem se ii siaiioiaajs z 9 sobama, kletjo, kuhinjo, jedilno ahrainho in lepim vrtom, vse v najbotjlem Stanju, "» I^ogu tiu^proll Sevnici. Natančneje pogoje Btavi «.J. (ioNjHKiurič, mlinar iu i.pošta Km«Iiih. (tioi—B) J". 3MC o dic v 3>T©-vi vasi VZproJtUO t ]>«>d ugodnimi [■',^'M dobra prodajalko ki je i/.iirjena v ra&unstVU in i?nčen*i v prodaji tobaka in spreerijrtkpfja blaga. Pogoji so iiveiio pri dotlonikn. (1162) V SL urin it š«-: it i pri 9Ial«>ri.|i v Islrl }e mi |>b ocluj večja muožina lepega bromovega zrnja od kHterppa ee takoj odda 100 meternk'h Btotov. Ofilhm't* se je pri «Io*ff»ii l*oIcw-u v Nka-1 In odtiajaliii čaat omiiAcutil •<. t • r*.tnl*~rr»f iln-ni . 8rad»jeoTropak1 ou je krajnaran daia v I.j. 1 . Ij.ji.i ia 9 minuti naprej. Odhod Iz LJubljano (jnž. kol.). Oh SV. uri .1 min. j>o rutrl oiobni rUk t Trbia, PontAbnl, It ••; A, (V : •»■<<•, Kranisuifoete, Iijubno, .-./. 8olstlial v Aiuiie, Iachl, Ornnn-deii, SolnnjjrAil, LaenJ-Oastniu, Zoll ua joieru, 8ti»yr, Lino, Itn lejaric«, PlienJ, Marijine Taro, K ur-t. Karlove vare, FrAticove Tare, Prago, I.ipsijo, Dunaj via> Amatntteu. CW> (i. nii 7 riiiii i/iiir«/ mnannl vUk y Novo meato, Kočevje. Oh 7. uri IO i/tiit. ^lutrttj «• t.ui vlak t Trbia, Punta' .. II -!jak, Celovec, Krame nsfoate, Ijjnhno, Dunuj, ćea Helitlial v SolnoRrni, Dunaj ▼ia Amatottou. Oh 11. ttri -i/ rnln. flnpolurin? tneliani vlak ▼ Novo tneito, Kočevje. <)h II. mi Jtli tttin. ilipfn>hnlnr oietmi vlak v Trhli, Poutabel, lluljak, Celovec, PranapiiHfuiite, ljjulino, Scl/.thnl, Dunuj. t)h I uri 14 min. ftopnlutlnt ogabni vlak v TrhO, llnljak, (iolavec, l.jnlmo, čoz SuIzOikI v Svilnoirrad, T.uiKl-Oaatoin, /t 1 ua JtaaiU. Ino-most, I'. ■ ■ l;'■ i■ , Curili, Oonevo, Paria, st.-> r, l.ino, 'iiniii\ li-n, Iachl, Hudejevice, Plueuj, Marijine vare, K«or, Kranuove r»ro, Karluvo vare, Prafro, l.ijmko, Dunaj via Ainetntten. Ob 6 url HO tnin. BVQ&9t' moS.ini vlak v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano (jni. kol). Ob S. uri r.:i tnin. aju(rn) oiebnl vlak a Dunaja via Amatetten, Lip ■ ije, I' r mi., Kr.uk. ■ i vili varov, Karlovili vuruv, K^ra. Marijinih varov, 1'1/nja, Ru.lnjoviu, Solno^raila, I.inc«, Stoyra, Oinumlona, Iichla, Aua ■eea, Kella na jnarru, Li-ud-ilasiuina, l.jtiltiieiia, Colovtr., llnljaka, t>..:. nf...... Trblia Ob N. ttri ti »lin. tjutruj mcliiii vlak iz Kočovj*, Nuvcjra, mesta. Oh //. uri V7 »»Or*. tlt>i>oti4.inr .lnii vluk a Duiiuja via Aniitotten, Iiipeijo, Pratfe, Kranuovili varov, Karlovih vaniv, Kirra, MarijinUi varov, PUnja, niuk"ji»vic, HolnoirrailA, Linca, Stu>ra, Tariza, Oeueve, Curtlia, lirflt^nico, I mi iniiHta, /nlla na joiorti, liei:i.iitoiiia, Ljubnega, Celovca, UMiaa, Pontablav, Trtiiia Ob l'J. uri 40 tnin. jivfmliulitr mt^aiii vlak iz Kočovjj, Novr_-.» meata Oh 4 uri 4Sinlh. jnt}n>liiiln* oa.«lini vlak a Dunaia, Ljabtl«Ka, - . - i i.ala. Holi »ka, Celovca, Praiizeimfcato, POBtoblk, Trbiia Ob S. **ri 'i4 tnin. *verrr nieJ.inl vlak iz Kočovji«, Novci** M.^ta. Oh '.' uri V/ tnin. mvf.-r osuliui vlak s Dunaja pruko Atuitettona In I.j'i i .ii.'rii., BalJaAka, Colovca, 1'i'i't .'.'n, Trbiaa. Odhod iz LJubljane (drt. koU Oh 7. url ■-'.'( litin tjutrnj v Kamnih. a H. , rti) n gvrrrr „ , ,, 10. ,, 10 „ e«0«W ,, m (sloilnji vlak le oktobra me- seca ub ue »j-i in n t* j >»o1 j«.l m.--l<»
  • »,*"*tnIU obreatlj, (159—13| Glavna reprezentanca v Trstu. Glavni zastop v Ljubljani Primož Hud o ve r n i h Kolodvorske ulico št. 18. ■ R6 Posredovalnica služb in stanovanj G. Flux im Brojni £t. C* (1165) i*o« : ko* podi njo mlaj A« i in starci So, ob jednem knha-rico za CeloVCO, Linhljuno in Gorenjsko; kuhurico km pmzijomit in <1< klo km pomivanje za Opatijo, jako dobre služite; «ltibru kuharico k dvema oaenauiH za Volosko. 10 gld. plaiV, hftioa je v hiSi; bolj&e kutin-ri»-«" za Reko '» grofovikn lufto (k dvema osi bnmai in za LjnblJatlO In Dunaj; lolerljakn koleklniitlnjo /a tu; im im n jo«o iinlHkurii o -/a drugod; dve po«trex. ni«-i .a Ljubljano. — l'rlporočt* »e : vec hum uili, ji»k o krhkih, Hfa romnlli deklet xm> vsako delo, mej njimi nekaj taci!, ki znajo kubati, Šivati in perilo likati, 7. letnimi spričevali. Posestvo z gostilno na prodaj. V Letuši pol uro od železniške postaje Rečica na Palci so proda posestvo, obse/.ajoče okoli 60 oralov travnikov, njiv, njiv s hmeljem, goSce itd. HiSa leži tik glavne ceste, je jednonadt-tropna in prostorna in obsegu 9 sob, 4 kleti in kar zraven spada; pri hi&i sta 2 veliki pristavi z Šestimi blevmi za svinje in za 20 konj in kozolec z 12 fitanti. Krčmarski obrt se na tem posestvu že od nekdaj i/.vrfiuje. Pri bili jc tudi veliki kuhinjski vrt. Plačilni pogoji ugodni. — Več povo lastnik Franc Štiglic (1075—S) v Letuil, poŠta Rletzdorf a/P. o Usojam si moje cenjene kupoval C C naj- ♦ * uljudtteje opozoriti, da sem začel s pečenjem X j istrskega tropinskega žganja j (liomovice) ♦> ter sem v položaju, da od 1 »5. oktobru t £ naprej lahko poslužim #. izvrši n nit, nu- ♦ <> ra» ni m. ItOi im t ropinsk lin žguai jem. ♦ * Posestnik žganj ar niče £ : Jače \Vai^en j (prejo A. Wortmano) (1147 — 3) .ESe^a, — S-clšsiIšz.. Žganjarnica in trgovina z vinom n.t debelo, izvoz pristnega francoskega konjaka, Cuba-in Jamaica-ruma in vseh vrst čaja. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Odlikovana tovarna vinskega kisa in maraskina. VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO!;^ etam patfiujvgodnejilml pofloil pdi'1* P* r*"»w>" "» 03 IG. HELLER, DUNAJ DfilSC" PritarttriM« »> M- *"ypQ *~7kY ****'* »utriTMl Ml Ur 131 ituiK «nlM t llmukil « 1 -- Id lunlktn i .Uli u utlim), lajaj uiLal fripiUi. lit h .«.■ i M Tinct. chinae nervitonica comp. (Prof. dr. Lieber-ja eliksir za okrep-čanje živcev.) Pristen sumu t \ arstvi no znamko križ in sidro. Prireja se po predpitui v lekarni HakMn 1'onlu v 1'ruKi. Ta preparat znan ie že mnogt) le' kot preskusen«) živeo okrepčajoču sredstvo Steklenic« po 1 gld., 2 grh\ in .'( gld. 50 kr. Daljo so se Sv. Jakoba *«*-Itiilečnn hupl|lee kot mnoiro presknAcno domske ■rod« tjtvp iakatale, Sickleniua Hi) kr in 1 gid. '20 kr. (■tjtvnn tinlogtt! S'ara <•. kr. volna lokama, Dumi j, Stoiami-plat/. /ihIokh : l-karna Alfred J Eg^er, Celovec; v j I,)iilil junakih lekarnah in po večini v vseh drugih J lekarnah. (1135—1) itliljB*«'! JSC voščilo svctA! voščilo za čevlje. Oes. kralj. de*, priv. tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i. To voščilo brez galice (viirijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje umije trpežno. . Povaod v zalogi, ssšsss (804-5) Zar uli poiiarejmij naj se pazi natanko na maje line %g$r St. Fernolendt. ths Poštni paketi, katerih vsebina (1 kilo voščila) je sorti rana, imsltnjo se za poHkiiNiijo pošt ti»»o prosto po I gld Si) kr na vsake pustne postajo. 'K3tinanHBE»saMnavnMKxi^a«ava^ Vizitnice pri poroča M v Ljubljani. ♦w» +TB* *jt* »v* »ur* *mx* *ur* Prodaja Tina. Iz ^ras^liiHh Ni vinogradov Bukovec in ISI#.ok (Goljaker-G hir>») Ki'iiMOine Ilotlucc prodaje f-e kakih 100 hektolitrov vina mej tem tudi rizling in rude*« vino. — Vmn jh v lustni kleti v %ugrel>ii. Pobhže pri Ivanu DPctočnHc-ui, ^ragrin^kem o-krnuiku v Ka^rcbu, palača Buratti jeva, Zrinjski trg. (H7i—i) Službo ohetiitteiapisarjaauninnlanta Jeli 10pet vzprejeti mlad mol z dveletno prakso ter zmožen Nlovenakega in nemškega jezika. — Ponudbe naj se blagovolijo ponbtti pod naslovom: trna K., pošta RuAe, Jlarla Itiist, na StajfrsU«in. (1157—2) Trrdka Nikola Miacola v Trstu prodaja razun jedilnega in namiznega olja ter namiznih vin tudi (1122—3) anguillotti (^$K™ne Na zabfe-. n't;i« so podiljajo ceniki zastonj lu pofttuine prosto. 2 zlati, 13 srebrnih svetinj. 9 častnih diplom in priznanlc. j Kvvizdina restitucijska tekočina. 0. iti kr. priv. voda za čiščenje konj. 4 V u it Mekleiilvl a. v. gid. I.-IO. Rx!ii se že 80 let v «lv»raklk Itonjii*iii<>-tli, v v« «• I i l m hlevih t:.kn pri vojski k<>t pri civilu, da se konji ntr|ii|e]i> pred vfllklinl *tnip n-iiial in poislej ojoCijo, pri izpnliiienji, i nuinkuoiij f, nlrpueluMtl kit itd. ter uBpoaobljuje konja, da zamore prav i/.ir»tiii. «lirkutl. (213—10) Glavna zaloga: Fran Ivan Xwizda, c. hi kr. uvHtro-Dhicraki in kr. riiniiiuski dvorski luloinik, okrožna lekarna Korneuburg pri Dunaj t. I':i7.i 11»j ■>> uuvoljuo u;» var-(tvciio znamko in r.iilituva naj »o izrecno K \v i t. ii i u ti reatitiicijska tekočina. I)obi»u 80 priitna t vseli lukurnah in «1 r >«-_r 11 ■■»-1 j «11 avatru-0(fi'rtiko države. fm® Zahvala. Gosp. p|. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani. S tem Vas dHtiea prosim, da mi blagovolite kuni lu poslati 10 skatljic ,, EolinegM prulm ' po BO kr. in dve s'ekluuici „mlme vode" po SO kr. proti pi.s' i emu povzetji. To potrebujoiu vašo in za svojo sorodnike ter bom ta zdiavila kar moči priporočil vsakemu človeku. Teh adravll posluževal sem se vctlno tudi v Ljubl|atii, bivajoč ie v trgovinskem n51U16i tiri Mahni, ter ja 4e zdaj rabim, kur sem sprevidel, da so ista istinito uvrntna Valjovo (Srbska). Z ve'espoštovanjem (1161—1) Hv. H. Uoilfcvu<». Vse medicinično-farmacevtične preparate, specijalitete itd., dijete-tična sredstva, homeopatićna zdravila, medicinična mila, parfumerije itd. itd. itd. priporočajo in razpošiljajo na vse strani sveta lekarniške tvnlkc Ubald pl. Tmk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl. Trnk6czyf Dunaj, Maryaretiien. Dr. Oton pl. Trnk6czy, Dunaj, Landstrasse. Julij pl. TniJE6czyt Dunaj, Josipovo. Vendelin pl. Tmk6czy, Gradec, Štajersko. Čevljarski pomočnik: in učenec se takoj vzprejmeta pri (lir>tS—2) Jos. Kollman-u na Bledu h. št. 71. > i II V eitranji po metodi Huborja it: Enslelna, ksknr tudi po VI*)ki liiugi ooljiibui metodi poučuje Josip Petritz i/.praSani učitelj (9!)3 -7) na Kongresnem trgu štev. 5, I. nadstropje, f lk2i~ Oca, leta 1B6B. so Bergerjevo medicinsko kotranovo mila ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogeraki, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkauskih državah, Švici itd. proti poltnlm t»olexulin, zlasti proti vsake vrste spuščaj em uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Mergerjevega kotra-novivu mila kot higijeničnega sredstva za odstranjonjo luskinio na glavi in v bradi za či&Čenje in desinfek-cijo polti je takisto splošno priznan. Bergerjevo kotranovo milo ima v sebi 40 oflittotkov leaueg» hiitraint in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotrauo-vih mil, ki so nahajajo v trgovini. Da se pride alepwrl|mu v okom , zahtov>-j iz« rečno Bergerj*>vo kiitniuovu milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri ueoxtrnuovega mila z uspehom uporablja Bergerjevo med kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotrauiive milo za odpravljanje 11CS11R(£C S polti« proti spnščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi' kot nenadkriljeno kosmetično milo /a uinlviinje lia kop u 11)«' #.» vnu kil nujo rikko služi Bergerjevo glicerinovo - kotranovo milo, v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano. Cena komadu vsake vrsto z navodilom o uporabi 35 krajo. Od drugih Berirerjevlh iiieiliciuslto - koMine-tlčuih mil zaslužijo, da na nje posebno opo/aijamo: Benzne-uitlo /a fino pod; l»oritkov«» nPlo za pri&čo; kikrbolHko laiUo za nglajonje polti pri pikah vsled koz in kot razkužnj.iČa mila: ii r^trjm Hinrokovo ♦ IrI«-Mto in i 1 o ia uiiiivauje in lolteto, Beruerjevo milo Zh neino olro« jo dolio (ti'> Ur.); ielit.v o!«»vo mlto proti rndečici obraza; milo ia |i«k«> v obrazu jako učinkujoče; tuiMiiiisiio mito U potne noge in proti izpadanju las; /oliiiu milo. najbolj&e s edstvo za čisčenjo zob. Gledć vseh drugih Bergerjevlh mil se najde vse potrebno v brofiurici. Zahtevajte vedno Bergerjeva. milu. ker je mnogo ničvrednih imitacij. (851 —17)- Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, ii. Piccoli, J. Svob'ila in U. pl. Trnk^zv-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskom. Vozni listii! Sov. Mio i i t (ti—41) pri nizozemsko-amerišk parobrodui družbi. | I KolowratriDg 9 T^TTICT A T J IV W«yringerga8se T \J \j jT.Lcl . | %rH'ik tifin odprava % Dunaja m PoJMMIlllll /iiHtonj. Odlični zvedenci vneli dežel bo na zdravilBtve-nih razstavah v Londonu, 'Parizu in Gonevu kot mzso-jevalci izloženih preparatov tinkturo za želodec loknrj« G. Piccollja v Ljubljani h rastno diplomo in zlato svMinjn odlikovali. Te oil-ločujore odlike so najboljše Hprirevalo že od nekdaj Ktiam'gu dije tetić noga sredstvu, katero k repen in zdravi želodce, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. — To tinkturo zii židedec razpošilja i/d.-lovatelj O. Ptoooli v Ljubljani proti pov/etu zne«ku. Jtalmj po 12 stekl. za 1 gld. 'M* kr.; po 55 stoki, za 5 gld. 20 kr. (zaboj takti 5 kgr.). k'oštnino plača vedno nuroenik. (5^^-iiO) Wmmmm • - Največjo zalogo s pravim zlatom krasno pozlačenih i ii ^. i; u *j ii i it (1092-4) ima v Ljubljani Albin Ahčin v Gledaliških ulicah, blizu frančiškanske cerkve. Ceniki s podobami se brezplačno razpošiljajo. :;^J•^ti^^:::^:-^t^:t::::::::::::::::::::::::::::: l^l*ŠBVCIK pw-,8> puškar Židovske ulice št. 3 priporočil svojo bogato zalogo vseh vrst orožja in lovskih potrebščin kakor tudi puške in samokrese lastnega Izdelka. Vami v n'egovo stroko spadajoča dola hh ir.vršnjejo točno in po najnižji Mil, Registrovana vipavska vinarska zadruga v zvezi z istrsko vinarsko zadrugo odpre d.n.e l-M4>UHk« i<» T.iin**ko «lol»o 1HU1 »5 i za popoln i obleko samo gld za Hiikno i/, hulun Hamo „ za zimsko suknjo shiiio „ za salonsko obleko m.ono „ za menčikov s.nuo ... n moderno in dobro bla^o, najfinejše kakovosti, specijalitete tmklienega blaga tM »tra-pace, lodiia /.a lovec, trioota in onk-učnega hlttga za damske obleke ceneje nego kjerkoli. »•MS 885 4 80 4-2f> tndi Povračilo kupnine, če komu kaj no bi ugajalo. Vzorci: (9 0--8) Zastonj in poštnine prosto. D. Wassertrilling trgovec s Nukuoni *** Boskovvitz blizu Brna. Tiatoč pri/.iiooie. SS tfc^ Restavracija „pri Zvezdi". g 0d pozne trgatve so prispela naslednja vina: ^ sladko Froseško vino s Konto velja in sladek refosco z Ricmanj; vedno se toči pristno dolenjsko, vizeljsko, istrsko (teran) in vino iz Ptujskih goric. Z velespoštovanjem (4 (1166—1] I Kamnoseška obrt in podobarstvo. 1 t Vinko Camernik : I kamnosek: "C Xj3-u.Tolja.n.I,, Parne ulice št. © I ♦ filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru X IH ( popre j !.*«• t«»r* rroin:i n ) ii J priporoča ho aa izvrševanje ^ I cerkvenih umetnih kamnoseških del | J kakor oltarjev, tabornakoljov, prlinic, obhajilnih miz, krstnih kam- * m nov itd., iimIhIjs aa vsakovrstna gj ♦ slnvS><*aia ItasaisiOMCšIaU tlela • g kakor tudi za izdelovanje plošč iz vsakovrstnega marmorja za pohištvo. |j| Iiua tndi bogato zalogo e- I SSk&jT 3D.a.^ro"briilx spomenikov ""ISs&C | e> iz raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arhltektonlcnlh #> obrisih po Jako nizki ooui. ♦ B SPV~~ Oskrbuje napravo kompletnih druiblnskih rakev in vsakako | ♦ popravljanje. (10—41J ♦ p ;--~ Obrise, načrte ln vzoroe pošilja brezplačno na vpoglod.-1— |j Prej J. Gebn. Fran Čuden, Prej Geba. J0 v ^ ~>< urar hs-v I J ubijani, f-laviii trg kt, «*» priporoča si občinstvu ter posebno preč. duhovščin svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (lso—89) in vseli v to stroko ■padajočih stvarij i»o mij-li/\A» vajoče sredstvo proti *^cS^ Uiirjiia »(imun. ^ «\ J&i. ziii|«*iu im pod- >^0v x -i plat h, petah III x v,,,iko drugim trdim *\s Pr'*n*'n,h praskam S* \* c~jr pisem je na kožo. jf <'jr 0tf,ed v ^ ?';n"' 'il/|Klii]jalllici; L. Schwenk-a lekarna <*>^ (40-41:Meldling-DunaJ. ■a;>,v vv x Pristen samo, će imata navod .in , x* «- s obli* vamtveno s»amko in podpis, ,t, >^ x>* v^t/' ^' fl1 *rayeri| torej uajj »« pasi '^jr i:> zavrne vse manj vredne ponareibe. Dobi vh v ii kiir n ab Pristl n v l.|iil»ljiftiii : .b.)s. Mh\t, J. Swobodii, D. pl.Trnk dcsy, G.Piocolit)Li. Greoel: v itu/.iiIi A. Aicli-iiif^.-r; v Truit mih Ki>-roškem) C Mennor; v si. i »o.o p. Hchola, I>r. Vj. l\noi|.l; v Gorici Q, li. Pontoni; v \Vo1I'm- l»4*ricu A. Ilufh; v Kr>» -K Savnikj v llnd-t:<»iil C E Andrieo; v tilriji Josip \Varto; v RasdovIlieJ A Roblokj v ianne, vložiti je d_o ±. novembra 1894 pri p'■ i ■ ■ san ■ in županstvu. y^il|>SLii^t,>*0 CJUMaI<> iiaijiii^ji cM-iii ! Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporočava z odličnim spoštovanjem Stupioa & 3MEal (1033 — 4 trgovca. Izvrsten, naraven prosekar toči se po 44 lx.J*u liter samo pri (ihh—3> Eliji Pređović-u l*oIjmiMli i eesitl Nt. Vi iti tiu JZesurski C4*»tl nI. 2» ZKZa,rol Keckna-ol, I_ij-ci.lolja.xia,- i in granita ter ho priporoča za izdelovanju najinauJBib nagrobnih kaminov, kakor 111 ■ 11 Bajfiuejiitl umetniško i i i t ■ 1.. i ■ 111 nagrobnih spomenikov. Prevaema vsa (iW4—(» stavbena in umetniška kamnoseška dela katera se kot doslej po nizki estil najfiuejM izdelujejo. V zalogi ima in prodaja iiiariiioriiutfe pSoščc^ za pohištvu iz 1 h f; k c. g h , francoskega in belgijskega marmorja, kakor tudi robne kamene in kocke iz granita za tlak trotoarjev in vbodov, katere ho po najnižji coni dobivajo v vsaki množini. F F F FFF F F F F F "F F F F F F F IF F ^VF'IF W F F F F F V Zvezdi JMs^ai^ija. 13r01lLiliL V Zvezdi T7- lilšl „^v^attlc© Slovenske". Bogata zaloga najfinejših kravat, zavratnikov, srajc za gospode, nogovic, robcev, v katere se črke najhitreje zaznamujejo, po zelo nizki ceni. (745 - 8) l.dajafelj is odgovor si urednik: Jo si p N o H i. Lastuiua m tisk .Narodne Tiskarne".