Oglasi 2 Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 Tretja stran Vsebina Gornji Grad Pred gradnjo obvoznice rekonstrukcija dovozne ceste .................... 4 4 ŠS Radmirje Gradnja krožišča bo potekala od marca do oktobra ......... 5 Intervju Mag. Sebastijan Roudi, direktor ECE d.o.o. ............. 6 8 Kronoterm Znak odličnosti Made in Slovenia za toplotno črpalko Versi...................... 7 BSH Hišni aparati Nazarje Šole se potegujejo za učni čebelnjak............... 7 Kmetijsko-gozdarska zbornica Subvencije kmetijstvu v resnici pomagajo potrošniku ........................ 8 16 Center ponovne uporabe Velenje V desetih letih novo priložnost dobilo 258 ton izdelkov................ 9 Epidemija covida-19 Spremenjena protokol testiranja in veljavnost covidnega potrdila............ 11 17 Bob leta 2021 Med nominiranci tudi Pustoslemšek in Robanova..................... 15 Stane Bizjak iz Mozirja Že več kot 30 let zvest poštarskemu poklicu ...... 16 Družina Prušnik iz Savine 19 Srečni v novem domu v kraljestvu narave.......... 17 Zimske olimpijske igre v Pekingu BK Kmetijstvu ne gre dobro, ampak ali je to sploh novica? Tokratna številka Savinjskih novic prinaša celovit pregled stanja na področju kmetijstva v Zgornji Savinjski dolini, o katerem je tekla beseda na nedavni seji odbora mozirske izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Stanje v panogi ni rožnato, delno zaradi znanih podnebno in geografsko neugodnih pogojev za kmetovanje v tem predalpskem svetu, delno pa zaradi aktualnih tržnih razmer, ko na eni strani stroški pridelave in maloprodajne cene za potrošnike rastejo, po drugi strani pa se proizvajalci borijo za preživetje z nizkim deležem v strukturi končne cene. Kolegi iz časnika Finance so o vzrokih za rast cen v kmetijskem sektorju povprašali agrarnega ekonomista Aleša Kuharja, ki je odgovoril takole: »Zaradi vpliva korone se je začela živilska veriga ohlajati, ob rasti povpraševanja pa se potem količine niso tako hitro vzpostavile, zato je prišlo do zastojev pri dobavi in posledične rasti cen. To se je začelo močno kazati že lani, ko dejansko ni bilo zadostnih količin. Ko govorimo o dejavnikih cenovne rasti, ne moremo mimo Kitajske, ki pospešeno polni zaloge krmnih žit. Kupuje vse, kar je na voljo, da obnovi prašičerejo, ki jo je pred časom zmanjšala za polovico zaradi sanitarnega zakola skoraj polovice črede ob izbruhu prašičje kuge. To vpliva na cenovne ravni na svetovni ravni. Ko pa se začnejo dražiti glavne komponente krme – soja, koruza –, se to kaskadno prenese v večino drugih verig. Potem je tu še velika rast cen energentov, ki so povsod pomemben strošek v agroživilskih verigah. Energija je potrebna zaradi globalnega transporta surovin, kmetijstvo je energetsko odvisno, v proizvodnji hrane energenti ženejo stroje, potrebni so za hlajenje, ogrevanje. Energija je nedvomno pomemben strošek pri proizvodnji in distribuciji hrane. In ko me sprašujete, kdo bo imel korist od rasti cen hrane, to gotovo ne bodo slovenska živilska podjetja in gotovo ne bodo slovenski kmetje. Stroški, ki se povišujejo že od polovice prejšnjega leta, bodo pravzaprav ob podražitvah zgolj prefakturirani dobaviteljem energije in prodajalcem vhodnih surovin. Tudi trgovci, ki so po navadi ob podražitvah zaslužili več, zdaj zaradi konkurence v maloprodaji ne morejo višati cen, ampak jih morajo absorbirati. Del podražitev hrane bo šel neposredno proizvajalcem elektrike, ki so v Sloveniji v državni lasti. Prav tako pa bo ob višjih cenah hrane več pobranega davka na dodano vrednost.« Kuhar za letos napoveduje rast cen hrane na gospodinjstvo v višini stotih evrov, pri čemer opozarja, da je pri tem mišljeno povprečno slovensko gospodinjstvo s povprečnimi izdatki za živila. Razlike med gospodinjstvi so seveda velike glede na to, koliko in kakšno hrano kupujemo. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Pesti bomo držali za vse, še posebej pa za »naše«.................... 19 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 5, 4. februar 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@ savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 3 Tema tedna PAPIRNI RAČUN NI VEČ OBVEZEN, VEČINA PRODAJALCEV GA ŠE IZDAJA Prehod na brezpapirno poslovanje ne gre z danes na jutri 4 22. januarja je v veljavo stopila novela zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki uvaja nekaj poenostavitev za davčne zavezance in v slovenski pravni red prenaša določbe štirih evropskih direktiv. V javnosti je največ pozornosti deležna sprememba pri izdajanju računov, saj prodajalec potrošniku ni več dolžan izročiti računa v papirni obliki, če ga ta ne zahteva sam. S tem zakonodajalec spodbuja digitalizacijo družbe, hkrati bo tudi okolje nekoliko manj obremenjeno s papirnimi odpadki. V Zvezi potrošnikov Slovenije pozdravljajo možnost potrošnikove izbire med papirnatim in digitalnim računom, hkrati pa opozarjajo, da je račun varovalka za potrošnika. VISOK OKOLJSKI DAVEK ZA TISKANJE RAČUNOV V Sloveniji se po podatkih podjetja Fin4green dnevno izda med tri in pet milijonov davčno potrjenih računov. Za to je potrebno posekati okoli 40 dreves na dan. Okoljski davek za izdajanje papirnih računov je torej velik in s tega vidika je manj tiskanja na papir dobrodošlo, a v Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da je lahko neobvezno tiskanje računov za potrošnike škodljivo. REKLAMACIJE LE Z RAČUNOM Potrošnik lahko le z računom, ki ga ima v rokah, v primeru reklamacije, zamenjave ali vračila izdelka dokazuje, kdaj in kje je izdelek kupil. Pri večji količini kupljenega blaga lahko kupec IZDAJA RAČUNA ŠE VEDNO OBVEZNA Doslej so morali ponudniki blaga in storitev svojim strankam obvezno izdajati račune v papirni obliki, s soglasjem kupca tudi v elektronski. Še ne dolgo nazaj je Finančna uprava RS potrošnike nagovarjala z akcijo Vklopi razum, zahtevaj račun, z uveljavitvijo omenjene novele pa mora davčni zavezanec kupcu izročiti račun v papirni obliki le na njegovo izrecno zahtevo, kar pa ne pomeni, da mu računa ni treba izdati. Račun je še vedno obvezen in mora biti v davčni blagajni, ki je povezana s finančno upravo, evidentiran in izdan, le izročitev v papirni obliki kupcu ni več obvezna, če ga le-ta ne zahteva. Tudi inšpekcijski nadzori ostajajo brez sprememb. GORNJI GRAD Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 le z računom preveri pravilnost zaračunanega zneska. Računi številnim gospodinjam pomagajo pri nadzoru nad dnevnimi izdatki. Kot pravijo v zvezi potrošnikov, izkušnje kažejo, da lahko ponavljajoči se izdatki v manjših zneskih brez kontrole nad njimi povzročijo družinskemu proračunu znatno škodo. V nekaterih sektorjih, kot so telekomunikacije, hoteli in trgovine z belo tehniko, možnost izdaje računa v elektronski obliki že dolgo uporabljajo, pri živilskih trgovcih in gostincih pa, kot kaže, lahko papirne račune pričakujemo še nekaj časa. Veliko trgovcev na svojih blagajnah še nima možnosti, da bi račun davčno potrdili in ga hkrati ne bi tiskali. Po poročanju Financ bo v Mercatorju prehod na brezpapirno poslovanje glede izdaje računov postopen. Tudi v Sparu preučujejo možnost plačevanja preko aplikacije in uvedbo digitalnih računov ob skorajšnji menjavi programske menjave blagajn. Spremembe v smeri brezpapirnega poslovanja pozdravljajo v Petrolu, kjer nameravajo sistem blagajn prilagoditi novi zakonodaji, vendar postopoma. Gostinci se odločajo vsak zase, številni pa pravijo, da bo pri njih račun ostal. KUPCI ZDAJ VARNI PRED INŠPEKTORJI Z računom ali brez, potrošniki so z uveljavitvijo zakonske novele sedaj pri odhodu iz trgovine lahko mirni, kar se tiče inšpektorjev. Določba zakona o davčnem potrjevanju računov, ki določa globo za kupca blaga oziroma storitve, ki ne prevzame in zadrži računa neposredno po odhodu iz poslovnega prostora, namreč ne velja več. Tatiana Golob Pred gradnjo obvoznice rekonstrukcija dovozne ceste Gradnja obvoznice v Gornjem Gradu se po letih načrtovanj, dogovarjanja z lastniki in odkupov zemljišč počasi bliža izvedbi. Župan Anton Špeh napoveduje, da bodo že v kratkem začeli z rekonstrukcijo ceste od poslovne cone Smreka do pekarne Kramer. Gradnja obvoznice, ki bo povezovala novo cesto od pekarne do priključka na obstoječo pri občinski stavbi, se bo najverjetneje začela prihodnjo pomlad. Odkupi zemljišč za gradnjo obvozni- ce so v zaključni fazi, so potrdili na Direkciji za infrastrukturo. Po pridobitvi vseh potrebnih dokazil o razpolaganju z zemljišči in pripravi projektne dokumentacije, kar je predvideno v prvi polovici letošnjega leta, bo direkcija oddala vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Po pridobitvi slednjega bodo objavili javno naročilo za izvedbo del. Vrednost gradnje je po projektantskem predračunu ocenjena na 3,2 milijona evrov. Štefka Sem Tema tedna, Iz občin Naša anketa Boste ob plačilu v trgovini še zahtevali račun v papirni obliki? Bernard Štiglic, Ter V medijih sem slišal, da po novem ni potrebno izdajati računov v papirnati obliki, razen če kupec to želi. To pozdravljam, saj je račun marsikdaj nepotreben. Recimo, ko greš na avtocestnem postajališču po sendvič in pijačo. Zase vem, da računa za drobnarije ne bom zahteval, ga bom pa zahteval za predmete ali storitve, ki imajo garancijo. V dneh po spremembi zakonodaje me še nihče v trgovini ni vprašal, ali želim papirnat račun ali ne. Upam, da nova ureditev ne bo vzpodbudila dela na črno. Breda Gradišnik, Logarska Dolina S spremembo sem seznanjena, vse pa je malo čudno, saj je še ne dolgo nazaj država izvajala akcijo Vklopi razum in vzemi račun. Računov navadno ne pregledujem, jih pa vzamem in večino zavržem. Hranim le tiste za nakupe aparatov, za katere velja garancija. Račun pregledam pri kakšnih večjih nakupih, ko je znesek na koncu visok, recimo pri »fasngi«, ko samo ugotoviš, kako peklensko drago je vse postalo. Se mi je že zgodilo, da so me vprašali, če želim račun, večinoma pa jih še kar izdajajo. Menim, da ta sprememba ne bo imela vpliva na delo na črno, kajti za nekatere to ni bila ovira niti do sedaj in tudi v prihodnje ne bo. Lidija Petrovič, Nizka Če opravim večji nakup ali nakup tehničnega blaga, račun preverim, če nakupujem osnovne potrebščine, pa po navadi ne. Račun bom tudi v prihodnje zahtevala pri večjih nakupih ali ko bom kupovala tehnične stvari, potovanja in podobno. Pomembno se mi zdi, da imam račun zaradi morebitne reklamacije ali garancije. Pri živilih se mi zdi dobro, da imaš račun, če se zgodi, da kupiš pokvarjeno blago, pri katerem napaka ni vidna na zunaj. V tem tednu sem na vseh prodajnih mestih dobila račun avtomatsko, brez vprašanj. Očitno prodajalci še ne pomislijo na to, da bi vprašali za račun, ker je še nedolgo nazaj potekala velika akcija glede izdajanja računov in tudi inšpekcijski nadzori so bili pogosti. Se spomnim, da so inšpektorji stali pred trgovinami in lokali ter nadzorovali, ali je prodajalec izdal račun in ali si ga vzel. Jernej Mazej, Ljubija Že ob predlogu spremembe zakona me je postalo strah, kajti ko bo država potrebovala denar, bo nadzor nad izdajatelji brezpapirnih računov peklenski. Sam redkokdaj pregledam račun, le kadar mi je sumljiva višina plačanega zneska. Zaenkrat ga še vedno dobim v roke in nimam izkušenj, kako je po novem. V vsakem primeru je smiselno, da stranka prejme račun, ni treba da v roke, lahko kar na elektronski naslov. Nekateri mislijo, da bodo lahko na ta način lažje goljufali, a se bojim, da bo nadzora več, kot si mislimo, sploh na sejmih in tržnicah. RŠ RADMIRJE Gradnja krožišča bo potekala od marca do oktobra Krožišče v Radmirju je že dlje časa visoko na listi potreb na področju posodobitev cestne infrastrukture v Zgornji Savinjski dolini. Na tem mestu se je zgodilo že kar nekaj prometnih nesreč, najhujša je terjala dve življenji. Da bi gradnja stekla čim prej, je Občina Ljubno pristopila k pripravi dokumentacije in tako pospešila pridobivanje dovoljenj. OBČINA LJUBNO UDELEŽENA Z 80.000 EUR Občina Ljubno je financirala kompletno dokumentacijo v višini skoraj 30 tisoč evrov in bo v sklopu gradbenih del financirala še prestavitev komunikacijskih omaric, izgradnjo dela povezovalnega voda vodovoda Radmirje in postavitev dveh novih avtobusnih postajališč Na tem mestu se je zgodilo že več prometnih nesreč. (hišic) v vrednosti okrog 50 tisoč evrov. POSKRBLJENO BO TUDI ZA PEŠCE IN KOLESARJE V okviru gradnje krožišča bodo urejene tudi površine za pešce in kolesarje. Urejeni bodo prehodi za pešce in kolesarje. Na mostu čez Savinjo bo izvedena zamenjava asfaltne plasti, zamenjava in razširitev robnega venca, mostne ograje in asfaltne plasti na površinah za pešce. Na kraku proti Mozirju bodo ob desnem robu vozišča dogradili pločnik, ki bo povezoval površine za pešce na mostu čez Savinjo s peš potjo ob Savinji. Preurejena in dograjena bo cestna razsvetljava. V PRIPRAVI DOKUMENTACIJA ZA GRADBIŠČE Začetek gradnje krožnega križišča v Radmirju je predviden v mesecu marcu, pravijo na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo. Trenutno je v pripravi in usklajevanju vsa ostala potrebna dokumentacija za vzpostavitev gradbišča. Gradbena dela v vrednosti 1,3 milijona evrov bo izvajalo podjetje Tegar. Rok za zaključek del je 210 dni od uvedbe izvajalca v delo. Ker se križišče nahaja izven naselja, Občina Ljubno ne nastopa kot sofinancer. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 5 Gospodarstvo INTERVJU: MAG. SEBASTIJAN ROUDI, DIREKTOR ECE D.O.O. »Smo pred energetsko zelo dinamičnim obdobjem« mag. Sebastijan Roudi Delovni dan začenja ob kavi in pregledom medijskih objav. Magister ekonomskih ved, letnik 1975, je vodenje podjetja ECE prevzel leta 2016, pred tem je zasedal mesto vodje veleprodaje. Navdušen hribolazec, oče dveh hčera, predsednik sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije. • Kako aktualna situacija s podražitvami na globalnem nivoju vpliva na podjetje ECE, na panogo, kupce in dojemanje trga z energenti? Situacija močno vpliva na vse deležnike. Vprašanja, ki so nam jih do sedaj zastavljali večji kupci, nam sedaj zastavlja celotna javnost. Smo del širšega evropskega energetskega omrežja in cene se oblikujejo neodvisno od naših zahtev in potreb. Če obstaja tudi dobra plat te podražitve, je to ta, da smo svoje delovanje bolj nazorno predstavili javnosti. Energente kupujemo na terminskem trgu po tistih hip »V segmentu gospodinjskih kupcev uspešno širimo delovanje naše spletne trgovine, ki se kaže kot komplementarna prodaji energentov.« dostopnih cenah. Težko je pojasnjevati, da stroškovna cena naših elektrarn ni pomembna za našo prodajno ponudbo, remonti nukleark v Franciji ali količina vetra v severni Nemčiji pa so. Zelo močno se je tudi izkazalo, da nakupno vedenje, ki temelji na trendu preteklih let, ni ustrezna osnova za odločanje o prihodnosti. Praktično ves čas je potrebno spremljati dogajanje na energetskih trgih in biti pripravljen sprejeti odločitev za naprej. In tega je pri ve- 6 Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 likih poslovnih kupcih zaenkrat še bistveno premalo. • Verjetno se zadnja misel nanaša na dobavitelje, ki so prenehali z dobavami in kupcem odpovedali pogodbe? Drži. Tu se je pokazala prednost dolgoletnih izkušenj, skupaj s strategijo, da portfelja kupcev ne izpostavljamo kalkulacijam, ki lahko po eni strani močno zvišajo dobiček, po drugi pa pomenijo tudi bankrot podjetja ali pa odpoved pogodb, če se kalkulacija ne izide. S portfeljem se je potrebno ukvarjati dnevno in na dolgi rok. • Je tu že na mestu vprašanje o sinergijah s skupino HSE? Zdi se, da bi lahko bila to prva tema ob začetku sodelovanja? HSE je že dolga leta naš največji dobavitelj električne energije, dogajanje na trgih smo spremljali skupaj in iskali rešitve. Od oktobra, ko smo uradno pričeli s postopki vstopa v skupino HSE, smo vse do danes aktivno sodelovati na kar nekaj projektih, ki bodo, prepričan sem, prinesle sinergijo obema. • Kje vidite največ možnosti za sodelovanje? Ob začetku pogovorov, pri pregledu možnih sinergij, smo največ možnosti prepoznali na področjih nakupa energentov, energetskih rešitev, informacijske tehnologije in kadrovskega bazena. Poslovni direktor HSE, mag. Marko Štrigl, ki je zadolžen tudi za naše področje, nas, kot nekdanji član ekipe ECE, zelo dobro pozna ter lahko omenjene potenciale optimalno prepozna in poveže znotraj skupine. • Tudi skupina HSE se nahaja pred novim obdobjem. Kako spremljate, kar se dogaja v Šaleški dolini? Vsi si želimo najboljšo rešitev za TEŠ in Premogovnik Velenje. Vemo, kako pomemben člen v verigi zanesljiva oskrbe sta in kaj pomenita v energetski bilanci Slovenije. Pred nami je energetsko zelo dinamično obdobje. Tu ne mislim samo na Slovenijo, predvsem na Evropo, ki usmerja skupno energetsko politiko. Obnovljivi in brezogljični viri energije so ne več prihodnost ampak kar sedanjost. • Kako vidite razvoj podjetja ECE v prihodnje, kako si predstavljate delovanje sodobnega dobavitelja energentov v naslednjem desetletju? Vloga dobavitelja se bo vsekakor močno spremenila. Veliko več bo di- namičnih komponent v našem delovanju, več neznank, ki jih bomo morali v realnem času prepoznavati in upoštevati. Izredno hiter razvoj se kaže pri pametnih omrežjih, hranilnikih energije v kombinaciji z lastnimi viri. Vse to posledično vpliva na dinamično tarifiranje, na sposobnost uravnavanja presežkov in mankov energije. V ECE smo že nakazali naše prioritete v prihodnosti; močno smo začrtali sektor energetskih rešitev, kjer lahko, znotraj skupine HSE, predvsem našim poslovnim kupcem ponudimo rešitve, ki jim bodo izboljšale konkurenčnost. Na se»Podjetja niso sestavljena iz robotov, smo ljudje in delovni proces »od doma oziroma na daljavo« je lahko le delno tako učinkovit kot osebni stik.« gmentu gospodinjskih kupcev pa uspešno širimo delovanje naše spletne trgovine, ki se kaže kot komplementarna prodaji energentov. V prihodnje bo veliko odvisno tudi od zakonodaje, saj nam ta določa in tudi omejuje okvir delovanja. • Koronavirusna bolezen je močno posegla v naša življenja. Kako ste se s pandemijo spoprijeli v ECE? Približno tako kot večina podjetij, ki je močno vpeta v okolje, tako poslovno kot tudi družbeno. Na začetku leta 2020 seveda nismo vedeli, kaj vse nas čaka, reagirati pa smo morali zelo hitro. Začasne prekinitve poslovanj podjetij in nižja poraba že kupljenih energentov so bile, poleg zagotovitve zdravstvenih pogojev, ključne v tistem letu. Sedaj, po dveh letih, lahko rečem, da smo se navadili na »novo normalnost«, čeprav vsi upamo, da ta normalnost mine in se vrne »stara normalnost«. Podjetja niso sestavljena iz robotov, smo ljudje in delovni proces »od doma oz. na daljavo« je lahko le delno tako učinkovit kot osebni stik. To opažamo tako pri prodajnih procesih z našimi kupci kot pri organizaciji dela in medsebojnih odnosih. • Vaše želje za leto 2022, v katerega smo že dodobra zakorakali? Omenil sem že »staro normalnost« in upam, da ne ostane samo pri željah. Sicer pa želim celotni skupini HSE odlične rezultate in dovolj zagona, da izpeljemo projekte, ki so pred nami. PR Gospodarstvo, Organizacije KRONOTERM Znak odličnosti Made in Slovenia za toplotno črpalko Versi Slovenija se ponaša s številnimi odličnimi ustvarjalci, umetniki in blagovnimi znamkami. Njihovi izdelki in rešitve navdušujejo z inovativnostjo, trajnostjo, raznovrstnimi možnostmi uporabe in vrhunskim dizajnom. Muzej za arhitekturo in oblikovanje izdelkom, ki predstavljajo dobre prakse slovenskih ustvarjalcev in podjetij, ki delujejo v kreativnem sektorju, podeljuje znak odličnosti Made in Slovenia. VERSI NAVDUŠUJE Z DIZAJNOM, UČINKOVITOSTJO IN RAZNOLIKOSTJO Med letošnjimi prejemniki znaka odličnosti je tudi podjetje Kronoterm iz Gomilskega. Njihova vsestranska toplotna črpalka Versi navdušuje z dizajnom, učinkovitostjo in raznolikostjo v uporabi ter izvedbi. Kronotermova toplotna črpalka je s prejetjem znaka odličnosti uvrščena v kolekcijo, ki predstavlja dobro slovensko oblikovanje, promovira trajnostna načela in prispeva k sodelovanju med kreativnim in gospodarskim sektorjem. VSESTRANSKA V UPORABI IN IZVEDBI Vodilni slovenski proizvajalec okolju prijaznih in kakovostnih toplotnih črpalk Kronoterm je toplotno črpalko Versi lansiral lansko leto. Inovativna toplotna črpalka zrak/voda je vsestranska v uporabi in izvedbi, kompaktna in oblikovno dovršena. Zasnovana je za stavbe s prostorsko omejitvijo in stavbe z manjšimi potrebami po ogrevanju. REVOLUCIONARNA UPORABA V STANOVANJIH Kompaktno napravo je mogoče postaviti v najmanjši kotiček doma, na podstrešje, balkon ali teraso ter celo ob bok ostalim gospodinjskim aparatom. Dobesedno revolucionarna je njena uporaba v stanovanjih, saj omogoča lastnikom v večstanovanjskih objektih popolno neodvisnost in izjemno nizke stroške ogrevanja. Toplotna črpalka Versi ogreva in hladi prostore ter segreva sanitarno vodo. Raznolikost uporabe in vgradnje omogočajo tri različne izvedbe z možnostjo postavitve zunaj ali znotraj stavbe - Versi-O, Versi-I in Versi-X. DRUGI ZNAK ODLIČNOSTI ZA KRONOTERM Kronoterm se zdaj ponaša že z dvema znakoma odličnosti Made in Slovenia. Lansko leto so prejeli prvi znak za toplotno črpalko Adapt. Le-ta je v okviru promocije kolekcije in umestitve v razstavo Prihodnost bivanja prepotovala pol Evrope in navdušila tako slovenske kot tuje poznavalce kakovostnega in trajnostnega dizajna. Samo na Design Weeku v Milanu si je toplotno črpalko ogledalo več kot 30 tisoč obiskovalcev. Obstaja velika verjetnost, da bo tudi nova toplotna črpalka navdušila uporabnike doma in v tujini ter prejela številna priznanja. PR Vsestranska toplotna črpalka Versi navdušuje z dizajnom, učinkovitostjo in raznolikostjo v uporabi ter izvedbi. (Foto: arhiv podjetja) BSH HIŠNI APARATI IN ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE Osnovne šole se potegujejo za učni čebelnjak Direktor BSH Hišnih aparatov Matija Petrin in ravnateljica OŠ Nazarje Vesna Lešnik med ogledom panjskih končnic, ki so jih lani izdelali učenci nazarske šole. (Foto: Nastasja Kotnik) Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije pripravilo nagradni natečaj Čebele na delu, na katerem lahko sodelujejo vse osnovne šole v Sloveniji, kjer imajo aktiven čebelarski krožek ali je le-ta v fazi ustanavljanja. Zmagovalna šola bo za nagrado prejela učni čebelnjak. ODLOČALO BO SPLETNO GLASOVANJE Nagradni natečaj poteka od 17. januarja do vključno 11. marca 2022. Na njem lahko sodelujejo učenci 2. triade, torej 4., 5. in 6. razreda, ter učenci, ki obiskujejo čebelarske krožke. Osnovna šola, ki se odloči za sodelovanje v natečaju, organizatorju posreduje najmanj šest in največ devet risb panjskih končnic. Vsi kompleti risb bodo ob kon- cu natečaja objavljeni na spletni strani www.zacebele.si. Od 15. do vključno 25. marca bo na omenjeni spletni strani potekalo glasovanje za najlepši set risb panjskih končnic. Zmagala bo osnovna šola, katere set risb bo prejel največ glasov. ZMAGOVALNE ILUSTRACIJE BODO KRASILE UČNI ČEBELNJAK Zmagovalna osnovna šola bo prejela učni čebelnjak, ki vsebuje dva 3-etažna panja, dva 2-etažna panja, dva 7-satna panja in en 5-satni panj ter 4 čebelje družine kranjske sivke. Zmagovalni set narisanih panjskih končnic bo nato izbrani ilustrator prerisal na deščice oziroma panjske končnice, ki bodo nameščene na nagradnem učnem čebelnjaku. Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 7 Kmetijstvo KMETIJSKO-GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Subvencije kmetijstvu v resnici pomagajo potrošniku Odbor mozirske izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije se je januarja po konstitutivni seji maja 2020 prvič sestal v novi zasedbi. Sprejeli so plan dela za letošnje leto, člani odbora pa so se seznanili tudi s predlogom ukrepov skupne kmetijske politike za obdobje 2021–2027. Na seji so izpostavili težave, s katerimi se sooča kmetijstvo v naši dolini, in predlagali tudi nekatere rešitve zanje. KMETIJE OBDELUJEJO 6.600 HEKTAROV ZEMLJE Člani so se strinjali s predlogom programa, ki sta ga sestavila predsednik odbora mozirske izpostave Jože Orešnik in tajnica odbora Štefka Goltnik. Povedala sta, da je bilo z območja naše izpostave v letu 2021 Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja oddanih 926 zbirnih vlog, od tega 898 za kmetije in 28 za planine. Po podatkih agencije omenjene kmetije skupno obdelujejo 6.600 hektarov kmetijske zemlje (povprečno 7,3 hektara na kmetijo), planine pa obsegajo 983 hektarov pašnikov. POLOVICA KMETIJ NA STRMIH POVRŠINAH Kmetije redijo 7.562 glav živine. Medtem ko je leta 2019 mleko oddajalo 214 kmetij, je bilo lani takih 201. Večina ostalih kmetij redi krave dojilje ali pitance, 65 kmetij ima trope ovac, pet kmetij je usmerjenih v prirejo jajc, tri pa v prirejo perutninskega mesa. Za višje predele naše doline je značilna struktura kmetij v obliki celka, v dolini pa imajo kmetije obdelovalna zemljišča zelo razdrobljena. Kmetij, ki imajo zemljišča nagnjena nad 35 odstotkov, je kar 461. Polovica kmetij je torej na strmih površinah, ki zahtevajo več ročnega dela oziroma specialno ter drago mehanizacijo. V ekološko kmetovanje je vključenih 75 kmetij, v ukrepe kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil pa 89 kmetij. NUJNA POSODOBITEV HLEVOV Tri četrtine naših kmetij ima neugodne talne in klimatske pogoje za kmetovanje. To pomeni, da so lege strme, tla plitva, podnebne razmere ostre s krajšo vegetacijsko dobo, višja je nadmorska višina. Prihodki od živinoreje so slabi, medtem ko les trenutno dosega dobre odkupne cene. Na kmetijah primanjkuje investicijskih sredstev, zato je interes po sredstvih na javnih razpisih velik. V zadnjem času je interes za sredstva za ureditev hlevov in nakup mehanizacije izrazilo deset odstotkov kmetij, ki bi skupno potrebovale 15 milijonov evrov. Predvsem se kaže potre- 8 Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 ba po sodobnih hlevih, ki bi omogočali živalim prijazno rejo, kar so tudi zahteve EU. Večina kmetij ima hleve z vezano rejo, ki so bili zgrajeni v 60-ih in 70ih letih prejšnjega stoletja. POTREBEN VEČJI POUDAREK TRŽENJU Veliko je tudi zanimanje za razpise za turistične kmetije in dopolnilne dejavnosti. Kmetje nemalokrat iščejo zaposlitev in dohodek izven kmetijstva, da omogočijo preživetje kmetije. Na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kakršno je naše, bi bilo treba živinoreji, predvsem pitanju živine, dati večji ekonomski poudarek, so prepričani člani odbora. Živino, vzrejeno na paši in ob minimalnem dokupu krmil, bi bilo treba na priJože Orešnik, predsednik odbora mozirske izpostave Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije gostinskih lokalov s kmetijskimi pridelki, pa tudi z izdelki dopolnilnih dejavnosti. POVPRAŠEVANJE PO ŽELODCU VEČJE OD PONUDBE Kmetje ugotavljajo, da večanje kmetij v višjih legah zaradi zahtevnih pogojev in vse manj številčnih družin ne pride v poštev. Po drugi strani bi se v dolini, kjer je značilna razdrobljenost kmetijskih površin, kmetije lahko povezale, s čimer bi se koncentrirala prireja mleka in mesa. Kmete bodo še naprej spodbujali k uvajanju dopolnilnih dejavnosti, zanimiva je predvsem predelava mesa, Stanko Jamnik, vodja območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Slovenj Gradec meren način ponuditi potrošnikom, predvsem skozi neposredno prodajo na kmetijah in z večjim deležem predelanih izdelkov. Vsekakor bi bilo potrebno več narediti za promocijo domačih kmetijskih pridelkov in izdelkov ter pristopiti k učinkovitejšemu trženju ter večji lokalni oskrbi. PRILOŽNOST V OSKRBI LOKALNIH ODJEMALCEV Enostransko usmerjenost kmetij v živinorejo je mogoče dopolniti s pridelavo zelenjave za lokalno oskrbo. Po podatkih Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja se s pridelavo zelenjave v naši dolini ukvarjajo tri kmetije. Na območju občin Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji bi lahko povečali njivske površine za pridelavo zelenjave. Priložnost vidijo v oskrbi lokalnega prebivalstva, turističnih kmetij in Jože Orešnik: »Obnovljivi viri energije, kot so sončna, vetrna ali vodna energija, bi lahko bili perspektiva. Kmetije razpolagajo z velikimi površinami streh, a težava se pojavi pri soglasjih za priključitev na električno omrežje, ki je preobremenjeno.« saj je povpraševanje po zgornjesavinjskem želodcu in drugih suhomesnatih izdelkih večje, kot je ponudba. Strošek certificiranja zaščitenih proizvodov je previsok, zato se izdelovalci ne odločajo za vstop v to shemo. Priložnost vidijo tudi v predelavi mesa živali, ki se pasejo na planinskih pašnikih. Na območju Upravne enote Mozirje je priglašenih preko 470 dopolnilnih dejavnosti na 200 kmetijah. Prevladujejo storitve s kmetijsko mehanizacijo, sledi predelava lesa, dobro je razvit turizem na kmetiji (48 kmetij s 603 ležišči in 1254 sedeži), pa tudi pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter posek in spravilo lesa. Na kmetijah na našem Kmetijstvo, Organizacije območju je v register kmetijskih gospodarstev vpisanih 198 hektarov travniških sadovnjakov, ki so potencial za pridelavo kakovostnega sadja, ki je lahko osnova za kvalitetne izdelke za prodajo (tolkec, marmelade, žganja …). IZZIVI PRI PRENOSU LASTNIŠTVA NA MLADE GOSPODARJE Med ključne izzive dejavnosti v naši dolini spada tudi starostna struktura lastnikov kmetij. Veliko je ostarelih in osamljenih kmetov, mladi pa marsikje nimajo interesa za prevzem kmetije. Tudi digitalizacija, ki zavzema vse pomembnejše mesto tudi na področju kmetijstva (elektronsko vlaganje zahtevkov, obvezna spletna izobraževanja …), predstavlja velik izziv. Zato v kmetijsko-gozdarski zbornici zagovarjajo spodbujanje prenosa lastništva na mlade gospodarje. tno v obravnavi v Bruslju, je predstavil Stanko Jamnik, vodja slovenjgraške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Kot je dejal, naj bi subvencije zagotavljale stabilno oskrbo s kakovostno hrano. Kmetije je nujno potrebno ohranjati žive, saj je to predpogoj prehranske varnosti v prihodnosti. Velik poudarek v novem programskem obdobju bo namenjen dobrobiti živali in prenovi sistema OMD plačil. Skupna sredstva za neposredna plači- la naj se ne bi zmanjšala, investicijskih sredstev bo na razpolago več. Pri kandidiranju na razpise bo za posamezno kmetijo omejeno število prijav oziroma bodo omejena sredstva, ki jih bo lahko posamezna kmetija dobila na razpisih. Kmetije, ki ne bodo redile živine, bodo prejele 30 odstotkov nižja plačila. Mladi kmetje bodo tudi v bodoče stimulirani, a bo potrebno zagotavljati prihodek kmetije od tržne pridelave. Tekst in foto: Vesna Petkovšek CENTER PONOVNE UPORABE VELENJE V desetih letih novo priložnost dobilo 258 ton izdelkov Stanko Jamnik: »Pogoji niso in nikoli ne bodo povsem pravični za vse, vendar nima smisla razmišljati, da so napačni, pravi pristop je, da razmislimo, kaj narediti, da se jim prilagodimo.« ODKUPNE CENE NEREALNE GLEDE NA STROŠKE PRIDELAVE Cene mesa in mleka niso usklajene z visokimi stroški pridelave, poleg tega jih pesti hitra rast cen surovin in kmetijske mehanizacije. Kmet dobi le tretjino cene mesa ali mleka, po kateri se ti proizvodi prodajajo v trgovinah, kar pomeni, da si posredniki in prodajalci vzamejo prevelik delež. Po drugi strani je v javnosti prisotno prepričanje, da država zelo pomaga kmetom s subvencijami. Iz tega je mogoče zaključiti, da se preko kmeta v resnici daje denar potrošnikom, ki zaradi neposrednih plačil v kmetijstvu kupujejo cenejšo hrano. STROGA ZAKONODAJA IN PREZAHTEVNA ADMINISTRACIJA V odboru mozirske izpostave kmetijsko-gozdarske zbornice rešitve vidijo v specializaciji kmetijske pridelave, dopolnilnih prihodkih izven kmetijske dejavnosti in boljši organizaciji trženja na lokalni ravni. Oviro še vedno prestavlja stroga in hitro spreminjajoča se zakonodaja, povezana z obsežno administracijo, prijave na razpise so zelo zahtevne. K temu je treba dodati veliko poplavno ogroženost Zgornje Savinjske doline, v zadnjem času je vse več tudi izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe. V odboru so mnenja, naj neposredna plačila prejemajo le tisti, ki zemljo dejansko obdelujejo. Rešitev za blažitev škode, ki jo povzroča divjad na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih, vidijo v zadostnem odstrelu. Predlog skupne kmetijske politike naše države do leta 2027, ki je trenu- V Centru ponovne uporabe Velenje obnavljajo pohištvo, gospodinjske aparate, posodo, keramiko, dekorativne dodatke in otroško opremo. (Foto: Matej Vranič) Center ponovne uporabe (CPU) v Velenju je svoja vrata prvič odprl leta 2012, takrat na drugi lokaciji, danes pa ima svoje prostore v Podjetniškem centru Standard. Gre za dober primer krožnega gospodarstva z vključujočim okoljskim, socialnim in ekonomskim učinkom. Mestna občina Velenje za delovanje CPU, ki trenutno omogoča štiri zelena delovna mesta, namenja 38 tisoč evrov letno. Z OBNAVLJANJEM IZDELKOV JIM OMOGOČIJO NOVO PRILOŽNOST V desetih letih delovanja so v uporabo vrnili 258 ton izdelkov za dom in gospodinjstvo ter športno in otroško opremo, samo v lanskem letu 28 ton. Velik poudarek dajejo obnavljanju in ohranjanju izdelkov, zato veliko sredstev namenjajo čiščenju in popravilu le-teh. V lanskem letu je bilo v centru opravljenih 4.225 nakupov, s čimer je okrog 13 tisoč izdelkov dobilo novo priložnost. Poslanstvo CPU je ekološko osveščanje, varčevanje z naravnimi viri in energijo ter zmanjševanje količin od- padkov. V CPU lahko prebivalci Savinjsko-šaleške regije oddajo stvari iz gospodinjstev, kot so pohištvo, gospodinjski aparati, posoda, keramika, športna oprema, knjige, dekorativni dodatki, kot so slike in spominki, ter otroško opremo. Vsa oprema mora biti še delujoča in primerna za uporabo. Pohištvo in gospodinjski aparati ne smejo biti starejši od 10 let, izjema je starinsko pohištvo. PREVZAMEJO TUDI VEČJE KOSE POHIŠTVA IN OPREME Posameznike, ki imajo doma stvari, ki so še uporabne in jih nimajo komu podariti, pozivajo, da jim pošljejo elektronsko sporočilo skupaj s fotografijo izdelka. Možen je tudi dogovor za prevzem večjih kosov pohištva in opreme. V CPU Velenje bodo izdelke popravili, obnovili in prodali novim uporabnikom po ugodni ceni. S tem je tok potencialnih odpadkov iz zbirnih centrov preusmerjen nazaj v uporabo. Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 9 Intervju NADA BRINOVŠEK, POSLANKA V DRŽAVNEM ZBORU REPUBLIKE SLOVENIJE »Vesela sem, da so mi volivci Zgornje Savinjske doline zaupali« Nadi Brinovšek iz Ljubije se izteka drugi mandat na funkciji poslanke v državnem zboru. V najvišjem predstavniškem in zakonodajnem organu države je osem let zastopala interese Slovenske demokratske stranke (SDS) in bila tam hkrati večino časa edini glas Zgornje Savinjske doline. Ko bomo 24. aprila odšli na državnozborske volitve, na kandidatni listi Brinovškove ne bo, saj se za ponovno kandidaturo ni odločila. Pred novim življenjskim obdobjem smo se z njo pogovarjali o njenih izkušnjah v parlamentu, dosežkih aktualne vlade in kakšni so rezultati njenih prizadevanj za našo dolino. • Na aprilskih državnozborskih volitvah vas ne bo več na listi kandidatov. Kaj je botrovalo odločitvi? Preprosto dejstvo, da izpolnjujem pogoje za upokojitev. Ko sem se leta 2014 odločala glede kandidature na državnozborskih volitvah, me je sin spodbudil z besedami: »Zdaj je zadnji čas za spremembe«. Vesela sem, da so mi volivci Zgornje Savinjske doline zaupali in sem jih teh osem let lahko zastopala v hramu demokracije. Sedaj je ponovno napočil čas za spremembe, ki se jih že zelo veselim. • Zadnji dve leti sta bili tudi v državnem zobru zaznamovani z ukrepi za blaženje posledic epidemije. Kaj bi izpostavili? Drugo polovico mojega drugega mandata je zelo zaznamovalo co- 10 Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 vid obdobje z vsemi spremembami in ukrepi, ki jih je prineslo. Na predlog vlade smo obravnavali in sprejeli deset protikoronskih zakonov, s katerimi smo uspešno blažili posledice epidemije na vseh področjih. Da so bili ukrepi pravilni, so pokazale ocene različnih institucij, od Evropske komisije do revije The Economist, ki je Slovenijo uvrstila na drugo mesto po uspešnosti spopadanja z epidemijo med evropskimi državami. Tudi po zaslugi sprejetih ukrepov smo ohranili okrog 300 tisoč delovnih mest. Poleg tega beležimo rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in rekordno visok bruto domači proizvod, tudi v primerjavi z ostalimi članicami Evropske unije. Ne glede na vse težave, ki jih je zagodel koronavirus, je Slovenija s predsednikom vlade Janezom Janšo na čelu uspešno zaključila predsedovanje Svetu Evropske unije. V polletnem obdobju predsedovanja smo dosegli precej na področju zdravstva, digitalnih dosjejev, sociale, podnebnih sprememb, zelene energije, migracij in širitve Evropske unije. Tudi drugo predsedovanje smo opravili z odliko, ne le tehnično, ampak predvsem vsebinsko, in ponovno presenetili Evropo. • Zdi se, da ste se trudili, da pri ukrepih ne bi izpustili nobene od starostnih skupin prebivalstva ... Tako je. Upokojenci so v tem času, poleg rednega usklajevanja pokojnin, prejeli dvakratno dodatno izredno uskladitev in dvakratno izplačilo solidarnostnega dodatka. V letošnjem letu sledi štiriodstotna redna uskladitev in solidarnostni dodatek zaradi višjih cen energentov. Sprememba pokojninskega zakona je prinesla dvig pokojninskih odmernih odstotkov za moške na 63,5 odstotkov že v letu 2023 in ne šele, kot je bilo predvideno po starem zakonu, v letu 2025. Maja lani so se zvišale najnižje pokojnine na 620 evrov za tiste, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo. V proračunu je zagotovljenih 225 milijonov evrov za investicije v domove za starejše, 2,5 milijona evrov je namenjenih za izobraževanje, znanost in oskrbo starejših. Sprejet je bil tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo starejšim, ki ne zmorejo več samostojno skrbeti zase, omogočil kakovostnejše in varnejše življenje. Starši novorojencev so po novem upravičeni do enkratnega prejemka v višini 500 evrov, zagotovljeno je brezplačno varstvo v vrtcu za drugega in vse naslednje otroke v družini ter dodatek za veliko družino, turistične bone so prejeli tudi otroci. 120 milijonov evrov je predvidenih za investicije v vzgojo in izobraževanje do leta 2023. Tako skoraj ni občine v Sloveniji, kjer se ne bi s pomočjo proračunskih sredstev gradila šola ali vrtec. • Zdravstvo je v tem obdobju med najbolj izpostavljenimi sektorji, velike potrebe na tem področju imamo tudi v naši dolini. Kaj si lahko obetamo? Za investicije v zdravstvu je v naslednjih letih namenjenih 2,9 milijarde evrov. Nedavno je bil objavljen razpis v višini 250 milijonov evrov za investicije v primarno zdravstvo. Iz tega naslova se lahko nadejamo sofinanciranja gradnje prizidka zdravstvenega doma v Nazarjah. • Marsikateri župan ve povedati, da ima trenutna vlada posluh za razvoj podeželja. Kako se to odraža? Znatno so se zvišale povprečnine kot najpomembnejši vir dohodka občin, s čimer je omogočen njihov hitrejši razvoj. Spremembe gradbenega zakona in zakona o urejanju prosto»Vabim vse mlade volivce, da gredo na volitve, in po programu posameznih strank izberejo, kakšno politiko in razvoj države si želijo zase in za svoje otroke.« ra bodo omogočile preprostejše, hitrejše in cenejše rešitve pri pridobivanju dovoljenj. Močno se je povečalo črpanje evropskih sredstev iz finančne perspektive 2014–2020, v okviru katere je bila Slovenija upravičena do nekaj več kot treh milijard evrov. Do konca leta 2021 smo počrpali 72 odstotkov razpoložljivih sredstev, kar je nad povprečjem Evropske unije. • Ob koncu minulega leta ste poslanci precej časa namenili obravnavi sprememb proračuna za leto 2022 in potrjevanju proračuna za leto 2023. Dejali ste, da sta oba proračunska dokumenta izrazito razvojno naravnana. Katere investicije so bile oziroma bodo izvedene v naši dolini? Naj omenim samo nekaj projektov v naši dolini, ki so že realizirani, se izvajajo ali pa so v pripravi. Za Obči- Intervju, Zdravstvo no Mozirje so v proračunu zagotovljena sredstva za širitev vrtca in osnovne šole, sofinancirana je bila izgradnja krožišča in v požaru uničena Mozirska koča. Občina Nazarje je prejela sredstva za sanacijo objektov vodne infrastrukture zaradi poplav, odprt je javni razpis za sofinanciranje izgradnje zdravstvenih domov, kjer lahko pričakujemo sredstva za širitev še kako potrebnega zdravstvenega doma v Nazarjah. Za Občino Solčava so zagotovljena sredstva za sofinanciranje izgradnje telovadnice, sofinancirana je bila odprava posledic naravnih nesreč, sredstva so namenjena tudi za gradnjo pogorelega doma na Okrešlju. V Občini Luče so obnovili cesto v Kranjski Rak, sredstva so odobrena za sanacijo koče na Loki, v načrt razvojnih programov je uvrščena tudi lučka obvoznica. Vse občine Zgornje Savinjske doline so zajete tudi v projekt gradnje širokopasovnega omrežja naslednje generacije. • Smo v tako imenovanem super volilnem letu, ko bomo kar trikrat odšli na volišča. Jeseni bomo izbirali novega predsednika republike, novembra so na sporedu volitve županov in občinskih svetnikov, aprilske parlamentarne volitve pa so že zelo blizu. Kakšen je vaš pogled na politično sceno v tem trenutku? V SDS smo na volitve pripravljeni. Imamo jasno začrtan program in dobre kandidate. Tega za ostale stranke, razen nekaterih izjem, žal ni mogoče trditi. V nebo se že kujejo posamezna imena in novo nastale stranke, ki pa so še brez programa in kandidatov. Opaziti je tudi histerično prestopanje kolegov poslancev iz stranke v stranko z enim ciljem – ponovno kandidirati in biti ponovno izvoljen. • V javnomnenjskih anketah še vedno najbolje kaže vaši stranki, postavlja pa se vprašanje, ali bi Janezu Janši kot relativnemu zmagovalcu volitev uspelo sestaviti vlado. Kakšne so vaše napovedi? Takšnih politikov, kot je Janez Janša, v Sloveniji ni veliko. Pod njegovim mandatarstvom smo Slovenijo ponovno postavili na zemljevid sveta. Po mojem mnenju je edini, ki je v teh zahtevnih epidemioloških razmerah sposoben voditi državo. In to ni samo moje mnenje. Tudi s strani levega političnega pola je slišati podobne ocene in priznanja. • Omenja se, da bo na volitvah ključna volilna udeležba. S tem ciljajo predvsem na mlade, neopredeljene volivce. Kako se vaša stranka zavzema za večjo volilno udeležbo, ki je bila v zadnjem obdobju nezavidljivo nizka? Leta 2018 je bila volilna udeležba 52-odstotna. Ni bila visoka, ni pa bila nezavidljivo nizka. Poglejmo Francijo s 48,7- ali Hrvaško s 46,4-odstotno volilno udeležbo. V SDS imamo dober program za mlade, ki smo ga pripravili skupaj z našim podmladkom - SDM. Vabim vse mlade volivce, da gredo na volitve, in po programu posameznih strank izberejo, kakšno politiko in razvoj države si želijo zase in za svoje otroke. Volja vseh, mladih in manj mladih, naj se pokaže na volitvah in ne na ulicah. • Letošnje državnozborske volitve bodo šele druge redne parlamentarne volitve, redne so bile le še leta 2008. Kaj to pove o slovenski politični sceni? Jo lahko označimo za nestabilno? Ni jasne večine? Ali temu botruje velika polarizacija? Za vse to je morebiti kriv nizek vstopni prag posameznih strank v parlament. Posledično je v parlamentu več manjših strank in sistem, vsaj na videz, deluje nestabilno. Pod aktualno vlado, ki je bila ves čas pod drobnogledom, lahko rečem, da smo se glede na koalicijsko pogodbo dogovorili in sprejeli mnogo dobrih zakonov v dobrobit nas vseh. Nimam občutka, da bi bila trenutna politična scena nestabilna. V koaliciji točno vemo, koliko glasov imamo. Vemo pa tudi, kaj kažejo ankete in poročajo mediji. Včasih je potrebno zadevo pogledati tudi z druge plati. • V preteklih letih je bilo vaše življenje precej razgibano. Kakšne načrte imate za obdobje po volitvah? Res je, teh osem let je bilo »živahno delovnih«, tako v parlamentu kot v okviru delovanja znotraj SDS. Bilo je drugačno, posebno, nezamenljivo in lepo. Seveda pa imam še veliko načrtov, ki niso povezani s politiko. Ob koncu drugega mandata se vam, dragi Zgornjesavinjčani in Zgornjesavinjčanke, zahvaljujem za vaše zaupanje na volitvah v letih 2014 in 2018. Ponosna sem, da sem lahko bila del te politične zgodbe. Pogovarjala se je Barbara Rozoničnik, foto: osebni arhiv EPIDEMIJA COVIDA-19 Spremenjena protokol testiranja in veljavnost covidnega potrdila Minuli teden je bil zaznamovan z izredno velikim številom okužb z omikronsko različico novega koronavirusa. Pretekli torek so v Sloveniji potrdili kar 17.491 okužb. Pri tem ni Zgornja Savinjska dolina nobena izjema, v nedeljo, 30. januarja, je bilo po podatkih covid-19 sledilnika 1128 potrjenih okužb, največ v občini Mozirje. S torkom, 1. februarja, se je spremenil protokol testiranja na okužbo z novim koronavirusom, na PCR-test lahko sedaj bolnika naroči le zdravnik. Spremenila so se tudi pravila o veljavnosti evropskega covidnega potrdila. POZITIVNIH KREPKO NAD 70 ODSTOTKOV TESTOV PCR V nedeljo so v Sloveniji med 11.067 PCR-testi potrdili 8575 okužb. To je dobrih 77 odstotkov testov. Po oceni NIJZ je bilo na ta dan aktivnih 172.380 okužb. Iz Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje so sporočili, da so pretekli teden opravili več kot 400 testiranj, delež pozitivnih je bil več kot 76 odstotkov. S podatkom, koliko ljudi se testira na drugih lokacijah po dolini, ne razpolagajo. TESTIRANJE PCR LE Z NAPOTITVIJO ZDRAVNIKA Za potrditev koronavirusne okužbe je od torka dovolj pozitiven izvid hitre- ga antigenskega testa. Tak sistem so do zdaj uvedli že v 12 evropskih državah. Na PCR-testiranje je treba oditi, kadar to presodi zdravnik, ki obravnava bolnika. V to skupino spadajo kronični bolniki, nosečnice in otroci, ki imajo povečano tveganje za težji potek bolezni. VELJAVNOST COVIDNEGA POTRDILA Spremenila so se tudi pravila o veljavnosti evropskega covidnega potrdila. Njegova veljavnost po novem ni več neomejena. Za starejše od 18 let je potrdilo o cepljenju proti covidu-19 omejeno na 270 dni od zadnjega cepljenja. Podaljšati ga je mogoče s cepljenjem s poživitvenim odmerkom. Glede na proizvajalca cepiva in glede na to, ali je oseba prebolela covid-19 ali ne, je pri podaljšanju veljavnosti covidnega potrdila možnih več različnih kombinacij. V MOZIRJU IZRAZITO NAJVEČ OKUŽENIH V nedeljo, 30. januarja, je bilo v Zgornji Savinjski dolini 1128 potrjeno okuženih oseb, teden prej jih je bilo 918. V občini Mozirje je bilo potrjeno okuženih 336, v ostalih občinah pa: Gornji Grad 196, Nazarje 185, Rečica ob Savinji 153, Luče 117, Ljubno 112 in Solčava 29. Štefka Sem Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 11 Zdravstvo, Organizacije DRŽAVA OBJAVILA RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE INVESTICIJ V PRIMARNEM ZDRAVSTVU Vsi projekti v Zgornji Savinjski dolini nujni za delovanje primarnega zdravstva Ministrstvo za zdravje je objavilo javni razpis za sofinanciranje investicij novogradenj in/ali rekonstrukcije objektov, z vključeno opremo, namenjenih za izvajanje zdravstvenega varstva na primarni ravni. Na prebivalca lahko občina na razpisu, če izpolnjuje vse pogoje, dobi 80 evrov, pri čemer je merodajno desetletno povprečje števila prebivalcev. ŽUPANI RAČUNAJO NA DENAR DRŽAVE Razpisa so se razveselili župani vseh občin Zgornje Savinjske doline, prav tako tudi zaposleni v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje, saj računajo na sredstva za izgradnjo prizidka zdravstvenega doma v Nazarjah in za projekte v ostalih občinah. Višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje investicij po tem razpisu, je za letošnje leto 17,5 milijona, 20 milijonov evrov pa je predvidenih za leto 2023. Rok za prijavo je 18. februarja. V IGRI VEČ PROJEKTOV V VEČ OBČINAH Po mnenju direktorice Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božene Herzog je rok za prijavo na razpis precej kratek: »Največji izziv bo pravočasno pripraviti zahtevano dokumentacijo. Verjamem, da bo občinam, kjer smo projekte načrtovali že od poletja, to uspelo, prav tako vsi projekti ustrezajo razpisnim pogojem. V tem dvoletnem obdobju so poleg prizidka v Nazarjah načrtovani še rekonstrukcija prostorov nujne medicinske pomoči in dežurne ambulante v zdravstveni postaji Mozirje, širitev otroškega centra v zdravstveni postaji Ljubno ob Savinji, prostori za novo točko nujne medicinske pomoči na Ljubnem in center preventive v Gornjem Gradu.« ZMANJKALO TUDI ZAČASNIH PROSTORSKIH REŠITEV Vsi navedeni projekti so po besedah Herzogove nujni za učinkovito delovanje primarnega zdravstva v dolini. Že več let se spopadajo s težkimi prostorskimi pogoji, po začasnih rešitvah s preselitvami iz nazarskega zdravstvenega doma na druge lokacije pa je zdaj zmanjkalo tudi začasnih rešitev. »Tudi če pridobimo nove zdravnike ali nove dejavnosti, jih enostavno nimamo kam umestiti,« opozarja direktorica zdravstvenega doma. Omejitev 80 evrov na prebivalca pomeni, da bi lahko občine za prizidek v Nazarjah dobile največ 1,3 milijona evrov. 12 Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 REALNOST DRUGAČNA OD ŽELJA Sredstev na razpisu je glede na enormne potrebe zdravstva v Sloveniji zelo malo, zato je treba realno računati z manj sredstvi iz tega naslova, kot bi si želeli. Vsekakor bo treba projekte izvajati racionalno in stroškovno učinkovito, kar bo v teh časih verjetno še poseben izziv. »Nikakor pa nas to ne sme ustaviti, saj je resnično skrajni čas, da rešimo najbolj kritične prostorske probleme. Vsestransko sprejemljivih začasnih rešitev je zmanjkalo, poseči bo treba po manj priljubljenih, predvsem takih na škodo občanov, ki ne bodo mogli do storitev, v kolikor projekti ne bodo realizirani,« dodaja Herzogova. Glede prijave na razpis je nazarski župan Matej Pečovnik povedal: »Vse v zvezi s prijavo na razpis za prizidek k zdravstvenemu domu Nazarje nam ureja Razvojna agencija SAŠA. Glede na vsebino razpisa menim, da bomo do roka, ki je določen, imeli vse, kar potrebujemo za prijavo, na višino odobrenih sredstev pa bo vplivalo več faktorjev.« PRIZIDEK VREDEN PET MILIJONOV Kar se tiče projekta prizidka, bo projekt za izvedbo (PZI) izdelan do konca marca. Ta dokumentacija bo podlaga za razpis za izvajalca del. Trenutno ocenjena vrednost je okrog pet milijonov evrov. Ko bo PZI izdelan, bo znana bolj natančna projektantska vrednost, ko bodo prejeli ponudbe potencialnih izvajalcev, pa bo znana bolj točna vrednost izvedbe. Če ne bo kakšnih zapletov, bodo z gradnjo začeli jeseni. Tudi v razpisu je določeno, da je treba podpisati pogodbo z izvajalcem najkasneje do 30. septembra 2022. Štefka Sem Vrednost prizidka k zdravstvenemu domu Nazarje je ocenjena na pet milijonov evrov. (Foto: Projektivni biro Velenje) LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE 27 interesentov za oblikovanje novega partnerstva Lokalna akcijska skupina Zgornje Savinjske in Šaleške doline je pred časom objavila javni poziv za začetek oblikovanja Lokalne akcijske skupine (LAS) v programskem obdobju 20212027 in povabila člane ter potencialne člane, da s podpisom izjave izrazijo namero za vstop v pogodbeno partnerstvo. Kot so sporočili iz Zavoda Savinja, ki je vodilni partner LAS, je na povabilo prispelo 27 izjav, od tega dvanajst javnih, dvanajst zasebnih in tri iz ekonomskega sektorja. Na ministrstvo so tako že oddali pobudo za oblikovanje. Uradno se bo LAS oblikoval proti koncu tega leta, sedaj je vseh članov 84. Štefka Sem Zgodovina in narodopisje Stare upodobitve Zgornje Savinjske doline (5): Vischer (leta 1681) PETER WEISS Ime avstrijskega risarja Georga Matthäusa Vischerja je povezano z Zgornjo Savinjsko dolino od zadnje četrtine 17. stoletja. Ducat zgornjesavinjskih krajev je poimensko navedel in jih kot miniature upodobil na zemljevidu Vojvodine Štajerske leta 1678. Tri leta pozneje (1681) je izšla njegova knjiga bakrorezov z naslovom Topografija Vojvodine Štajerske. V njej so upodobljeni štirje zgornjesavinjski stavbni kompleksi: graščina ali dvorec Gornji Grad, grad Rudenek v Poljanah pri Rečici ob Savinji, grad Vrbovec v Nazarjah ter cerkev in samostan Nazarje. Ta »knjiga gradov«, ki je tako imenovana zato, ker so bili v njej večinoma upodobljeni gradovi, med drugim še vedno priča o 140 veličastnih stavbah na Štajerskem z današnjega slovenskega ozemlja pred 340 leti. VRBOVEC V NAZARJAH Graščina Vrbovec stoji v Nazarjah na sotočju Savinje in njenega desnega pritoka Drete. Grad se je menda že prav zgodaj imenoval s slovenskim imenom, ki kaže, da naj bi stal v (prvotnem) vrbju. Nemško ime Altenburg pomeni ‘stari grad’, verjetno glede na Gornji Grad dobrih deset kilometrov višje v dolini ob Dreti, ki naj bi bil torej sorazmerno mlajši. Z Gornjim Gradom je bila mišljena graščina ob cerkvi. Narobe si je predstavljati, da je (zgornji) grad stal na Gradišču (v Zagradišču), hribu na levi strani Drete med današnjim Gornjim Gradom in Bočno: tu je bila pred približno tisočletjem in pol poznorimska utrdba, kamor so se prvotni prebivalci zatekli pred novimi priseljenci, Slovani, ki so naseljevali redko naseljeno področje, kakršna je bila takrat naša dolina. Lastniki zemlje v Zgornji Savinjski dolini in verski gospodarji so si v stoletjih do vstopa v dokumentirano zgodovino razdelili oblast: prvi fevdalni gospodje so bili plemeniti Kagerji z Bavarske, ki so leta 1140 omogočili ustanovitev benediktinskega samostana v Gornjem Gradu. Grad Vrbovec je bil kot castrum Altemburch prvič omenjen kot last patri- arha (cerkvenega gospoda pred ustanovitvijo ljubljanske škofije) v Ogleju leta 1248. Pozidan je bil na skali v sotočju obeh rek in je imel izjemen strateški položaj. Predstavljamo si lahko, kako preprosto ga je bilo obraniti pred napadalci, ki v prav starih časih še niso imeli strelnega orožja, topov in rušilnega streliva, hkrati pa je bil za stanovalce tudi sorazmerno lahko dostopen. Strokovnjak za gradove Ivan Stopar je zapisal: »Naj se je sovražnik bližal od koder koli, niso se ga težko ubranili, saj je moral premagati vse preveč ovir, če se je hotel utrdbi približati.« In še: »Poglavitni stavbni material so bile rečne oblice, kamenje iz bližnje Drete in Savinje, ki ga je tedanji stavbarski mojster le toliko obklesal, da ga je lahko polagal v lepe, vodoravne redi. Ker je bilo priročno kamenje različno veliko, ga je zidar za vsako red pač posebej odbiral, zato so plasti zdaj debelejše, zdaj tanjše, vedno pa so kamni skrbno in vešče niza- bil poškodovan in potem le približno obnovljen: važna je bila funkcionalnost, lepota kamnov pa se je morala posloviti. Na Vischerjevi upodobitvi je še mogoče videti štiri vogalne stolpe, od katerih stojijo danes le še trije. Dele med njimi je dal pozidati škof Tomaž Hren v prvi četrtini 17. stoletja. Iz zgodovine gradu le še kaka podrobnost. Leta 1528 je imela gospodarica gradu tu nastavljenega protestantskega duhovnika, ki je živel na njenem posestvu z ženo. Z novo vero tudi še leta 1615 ni bilo konec, saj so menda imeli v Vrbovcu krivoverske knjige, na velikonočno soboto pa so jedli meso. Posestnik gradu je bil pred letom 1537 cesarski poveljnik in brat takratnega ljubljanskega škofa Ivan Kacijanar, kateremu je zaradi poraza pri Gorjanu na Hrvaškem cesar grad sicer odvzel, vendar ga je potem kmalu podelil njegovi hčeri Sholastiki. Iz Vischerjeve topografije 1681: grad Vrbovec v Nazarjah (in zgoraj cerkev s samostanom) ni. Zidava je tako mojstrska, da niti najbolj izpostavljeni deli zidu, kot so vogali, niso posebej poudarjeni in okrepljeni z močnejšimi in kamnoseško precizneje obdelanimi kosi. Stavbenik si je to lahko dovolil samo zato, ker je kot vezivo uporabljal živo apno, ki ga je sproti gasil – ta način že dolgo ni več v rabi in zahteva veliko spretnost, zagotavlja pa po drugi strani izredno trdnost, saj bi v tej tehniki izdelani zid sicer ne mogel kljubovati času. Zidava pa je tudi estetsko izredno učinkovita. Mojster ni zastičil reg, ampak jih je pustil odprte, kar tudi pri romanskih stavbah le redko vidimo.« Kar obsežne ploskve zidu niso več prvotne, saj je Za 4000 florintov je grad leta 1615 za škofijo kupil ljubljanski škof Tomaž Hren. Škofijski je ostal potem skoraj brez prekinitev vse do konca druge svetovne vojne. Grad je leta 1620 prizadel požar, ki ga je zanetila strela; s tem je bil Hren seznanjen v pismu, ki ga je dobil v Gradec skupaj s kolinami, med katerimi je bil tudi takrat prvič pisno omenjeni (savinjski) želodec. Petnajst let pozneje so grad razdejali in oplenili uporniški kmetje, saj je grajski oskrbnik delal z njimi grdo, nad pozneje poraženimi kmeti pa se je potem znašal še dodatno kruto. Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 13 Oglasi Višja strokovna šola Slovenj Gradec – šola, kjer ima vsak študent svoje ime Višja strokovna šola Slovenj Gradec že dvaindvajset let posreduje znanje študentkam in študentom v treh programih: Ekonomist, Poslovni sekretar in Informatika. Ponosni smo na več kot tisočsto naših diplomantov, ki so uspešno zaključili študij. Višješolski študijski program Ekonomist izvajamo tudi na naši enoti v Velenju. Odlika višješolskih programov je njihova praktična naravnanost. Delodajalci sodelujejo z nami tako pri prilagajanju in posodabljanju vsebin kot pri praktičnem izobraževanju študentov. Naši študenti se namreč kar 10 tednov v vsakem letniku izobražujejo v podjetjih, ustanovah in organizacijah. Našim študentom že med njihovim študijem svetujemo glede njihove kariere po zaključenem študiju, jih usmerimo na delodajalce, ki potrebujejo kader z izobrazbo, znanjem in kompeten- 14 cami, ki so jih pridobili tekom študija. Predavatelji pri svojih predmetih uporabljajo najsodobnejšo informacijsko tehnologijo, organizirajo strokovne ekskurzije doma in v tujini ter predavanja zunanjih strokovnjakov. Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu nas je odlikovala tudi s priznanjem odličnosti. Naši študenti so organizirani v študentsko skupnost. Organizirajo različne obštudijske dejavnosti: športne, zabavne ali kulturne. Pri vseh dejavnsotih z veseljem sodelujejo tudi predavatelji in ostali sodelavci šole. Višjo strokovno šolo Slovenj Gradec odlikuje pozitivna naravnanost in visoka strokovnost predavateljev in ostalih sodelavcev šole, možnost opravljanja prakse v tujini, na prvem mestu pa so nam zadovoljne študentke in študenti. Ocene zadovoljstva so odlične. Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 Vsem dijakom zaključnih letnikov želimo dobro izbiro pri njihovem nadaljnjem študiju, zagotovo pa je to Višja strokovna šola Slovenj Gradec. Gimnazija (www.gim.sc-sg.si) Gimnazija Slovenj Gradec deluje že 25 let. Gimnazijski program s svojo široko zasnovano splošno izobrazbo odpira vrata v vse študijske smeri, saj zajema znanja najrazličnejših področij. Naši bivši dijaki so zdaj že uspešni inženirji vseh strok, pravniki, zdravniki, arhitekti, ekonomisti, informatiki, farmacevti, učitelji, raziskovalci, umetniki … Na študijske izzive jih pripravljamo že v srednji šoli, zato vsa leta razvijamo inovativne oblike pouka, ki teorijo povezujejo s prakso. Za svoje delo smo v letu 2021 prejeli priznanje Blaža Kumerdeja, ki ga Zavod Republike Slovenije za šolstvo podeljuje za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso. Naši dijaki se lahko v okviru izbirnih predmetov odločajo med naravoslovnim, družboslovnim ali jezikoslovnim interdisciplinarnim tematskim sklopom; se pripravljajo na različna tekmovanja; pouk iz učilnic prenašamo na prijetnejše oblike – ekskurzije, tabore, projektne dneve in tedne, mednarodne izmenjave. S šolskim in z bogatim obšolskim življenjem razvijamo interese vsakega posameznika ter krepimo njihova močna področja, po dogovoru pa omogočamo dijakom tudi prilagoditve šolskega dela v okviru statusa športnika ali kulturnika. Življenje v gimnaziji je preplet znanja, športa, umetniškega izražanja, prostovoljstva in druženja. In vse to nas dela drugačne. Oglasi, Ljudje in dogodki, Iz občin BOB LETA 2021 Med nominiranci tudi Pustoslemšek in Robanova Bralci časnika Večer so 23. zapored izbirali izjavo Bob leta, zmagovalca pa so v soboto razglasili na prireditvi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Med deset finalistov sta bili nominirani tudi izjavi dveh Zgornjesavinjčanov - predsednice Slovenskega društva Hospic Renate Jakob Roban in psihiatra ter kulturnega antropologa Mirana Pustoslemška. REČI BOBU BOB Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik je ob podelitvi priznanja poudaril, da je čas epidemije tudi čas za dejavno držo, za neposredne misli, stavke in povedi brez olepševanj, za jasne opredelitve in kritiko, ko je potrebna. Torej reči bobu bob. Za Večerov Bob leta 2021 so bralci izbrali misel filozofa Leva Krefta: »Danes nismo v položaju, da bi bilo treba varovati predstavnike ljudstva pred ljudstvom, ampak bi bilo treba varovati ljudstvo pred njegovimi predstavniki.« RENATA JAKOB ROBAN IN MIRAN PUSTOSLEMŠEK Med najbolj prodorne izjave, ki so bile lani objavljene v Večeru, se je uvrstila tudi misel Renate Jakob Roban: »Če gledaš na življenje s perspektive postelje umirajočega, imaš prioritete hitro na pravem mestu.« Miran Pustoslemšek se je uvrstil med finaliste z izjavo: »Dajmo manj govoriti o strahu in napakah, pa več o požrtvovalnosti in pogumu, o predanosti; ker je to tisto, kar nam daje moč in upanje, kar nam zmanjšuje tesnobnost.« Barbara Rozoničnik OBČINA SOLČAVA Brezplačno pravno svetovanje za občane Občina Solčava svojim občanom od 5. januarja omogoča brezplačno pravno svetovanje, ki ga izvaja pravnica Urška Pečnik iz podjetja Legalis. Svetovanje poteka vsako prvo sredo v mesecu med 15. in 17. uro v občinskih prostorih Centra Rinka. BR Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 15 Ljudje in dogodki STANE BIZJAK IZ MOZIRJA Januarja Pred 50 leti MOZIRSKA VLEČNICA V LUČAH V Lučah že nekaj tednov deluje smučarska vlečnica. Obisk smučarjev ob tej vlečnici je izreden. Vlečnica obratuje vsak dan, skorajda od jutra do večera. Vlečnico je nabavila krajevna organizacija SZDL Luče. Kupili so jo v Mozirju. Predvidevanja, da bo tako v Lučah še bolj porastel interes za smučanje, so se uresničila. Še več. Zdi se, da se bo kaj hitro pokazalo, da je ta vlečnica premalo. Ob takšnem številu čakajočih pred vlečnico, kot je bilo videti v nedeljo, 9. januarja, bo potrebno kaj hitro razmišljati o novi naložbi v tej smeri. Že več kot tri desetletja zvest poštarskemu poklicu Najbrž ni Mozirjana, ki ne bi poznal nasmejanega poštarja Staneta Bizjaka. Slednji že 33 let prinaša v domove na območju mozirske občine dobre in slabe novice, zadnje čase tudi na kupe reklam. Dopoldan je poštar, po koncu službe pa še marsikaj drugega. Pred 40 leti POZORNOST DRUŠTVA INVALIDOV NEPOKRETNIM Društvo invalidov v naši občini šteje nad 600 članov in v vseh pogledih prizadevno deluje. Večkrat smo že pisali o srečanjih, redno pa pripravljajo za invalidne osebe razne izlete in podobno. Tokrat velja posebno pohvaliti trud, ki so ga ob pričetku leta 1982 vložili v obiske nepokretnih invalidov po domovih. Potrkali so kar na 65 vrat, za katerimi doživljajo svoje tegobe in težave nepokretni člani društva. Za vsak obisk so določeni trije člani izvršnega odbora, ki se ob tej priliki dodobra pogovorijo s telesno prizadetim občanom in mu izročijo še pozornost. Pred 30 leti PRIZNANJU NAZDRAVILI Z ZDRAVO VODO Dan po mednarodnem priznanju Slovenije je iz pip v precejšnjem delu krajevne skupnosti Rečica ob Savinji končno pritekla zdrava pitna voda. Že precej let nazaj je bila voda iz dosedanjega vodovodnega sistema velikokrat oporečna, veliko škode pa je omrežje utrpelo ob veliki poplavi. Sanacija je bila torej več kot nujna. Problem so rešili s položitvijo novega transportnega voda, s katerim so se priključili na sistem Letošč, ki sicer pokriva področje Šmartnega ob Dreti, Nazarij in Mozirja. Vodo so napeljali do zbiralnikov nad Rečico in problemov poslej naj ne bi bilo več. Pripravila Tatiana Golob 16 Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 Staneta Bizjaka ljudje poznajo kot veseljaka po srcu in duši. (Foto: Benjamin Kanjir) OTROŠKA PRIGODA S POLICISTI Le redko kdo vidi Staneta brez nasmeha na obrazu. Najbrž se ga je prijel že v ranem otroštvu, ki ga je preživel na obrobju Mozirja, proti Radegundi. Prvo, kar mu pade na pamet ob omembi otroštva, je prigoda s policisti. »Takrat je bila cesta iz Mozirja proti Šmihelu še brez asfalta in otroci smo radi položili na cesto denarnico, privezano na vrvico, sami pa ležali na hribu in gledali dol. Ko sem bil jaz na vrsti, da držim vrvico, se pripeljeta dva policaja. Videla sta denarnico na cesti in se ustavila. Eden izmed njiju jo je vzel v roke, jaz pa sem potegnil za vrvico in mu jo izpulil. Otroci smo stekli v hrib, onadva pa za nami. A nas nista ulovila,« v smehu pove Stane. Spominja se tudi, da je hotel stopiti v vrste lovcev, a mu mama tega ni dovolila. NAJBOLJ PONOSEN NA TRI OTROKE Bizjaki so se nato preselili v Žekovec, na sosednjem bregu, v Trnavčah, pa je živela Petra, ki mu je prirasla k srcu. Že 28 let je od tega, kar sta si nadela prstana, vmes na pol poti med njegovim in njenim domom, ob Mozirnici, postavila topel dom in vzgojila tri otroke. Nanje je Stane najbolj ponosen, ko se ozre nazaj. ZA DRUŽABNOST SI JE TREBA VZETI ČAS Znan je kot veseljak po srcu in duši. Pet let je bil član moškega pevskega zbora. »Rekli so mi, da so vaje enkrat na teden, potem pa je bilo tu še petje na pogrebih. Zadeva se je znala potegniti pozno v večer, zaključili pa smo običajno pri Štefeku Maroltu,« se spominja Stane. NOGOMETAŠ, SMUČAR, MLAJEVEC Do epidemije novega koronavirusa je igral nogomet v veteranski ligi. Ker je doma pod Mozirsko planino, se po njegovih žilah pretaka tudi ljubezen do smučanja. Ni treba, da je tisto pravo, zelo dobro se počuti tudi med starodobniki, s katerimi se je, dokler je bilo možno, udeleževal srečanj blizu in daleč. Svoje mesto zaseda tudi v vrstah mozirskih mlajevcev in se z veseljem udeležuje njihovih akcij. KOT POŠTAR VZTRAJA ZARADI ŠMIHELČANOV Po srednji šoli se je najprej zaposlil na Glinu, po petih letih pa ga je poštar Franc Bukovec iz Preseke navdušil za ta poklic, ki ga opravlja že 33 let. A se je od takrat za poštarje veliko spremenilo. »V tistih časih smo bili pismonoše povsod zaželeni, danes raznašamo večinoma samo še rekla»Če ne bi bil vsa ta leta poštar tudi v Šmihelu, bi verjetno že obupal. Tam gori pa so ljudje drugačni, povsod so te veseli in to mi daje moč, da vztrajam.« me. Ni primerjave, koliko težje je sedaj. Če ne bi bil vsa ta leta poštar tudi v Šmihelu, bi verjetno že obupal. Tam gori pa so ljudje drugačni, povsod so te veseli in to mi daje moč, da vztrajam,« pravi Stane. Ob vprašanju o dogodivščinah z vsakodnevnih poti žena Petra zamahne z roko, češ, tega je pa toliko, da bi lahko sedeli cel večer. In česa si Stane najbolj želi? Da bi dočakal in v miru užival pokoj v družbi čim več vnukov. Benjamin Kanjir Ljudje in dogodki DRUŽINA PRUŠNIK IZ SAVINE Srečni v novem domu v kraljestvu narave Ni ravno veliko mladih, ki bi dandanes kupili kmetijo ob zavedanju, da bo treba še naprej hoditi v službo in samo od nje ne bodo mogli živeti. Toda izjeme se najdejo povsod in med takšne spadata Katja in Rok Prušnik iz Savine nad Ljubnim ob Savinji, ki sta lani kupila manjšo kmetijo in zdaj tam tudi živita. Počasi obnavljata prostore in urejata okolico ter delata načrte za prihodnost na posestvu, ki leži povsem na samem na nadmorski višini 700 metrov. POMEMBEN DEJAVNIK PRI ODLOČITVI BLIŽINA LJUBNEGA Prušnikova sta si vedno želela živeti v naravi, na kmetiji, kjer je življenje pristnejše, vse se odvija nekoliko počasneje in bolj kvalitetno. Po rojstvu hčerke Zale in poroki sta resneje začela iskati nepremičnino, kjer bi si ustvarila dom. Kar nekaj sta si jih ogledala, na koncu pa je prevladala bližina doma in prijazen odnos lastnice Glojekove kmetije v Savini. Poleg tega je bila pomemben dejavnik pri dokončni odločitvi bližina Ljubnega, kjer je mogoče dobiti večino stvari, ki jih človek vsakodnevno potrebuje, tam so zdravnik, trgovine, pošta, vrtec, šola. DOM DOBILE TUDI ŽIVALI Po nakupu kmetije sta si najprej uredila bivalne prostore, majhno stanovanje, ki jim bo služilo, dokler si ne zgradijo novega doma. Kmetija je velika 18 hektarjev, od tega je pet hektarjev travnikov, pašnikov in obdelovalnih površin. Od živali sta v hlevu dobili mesto Rokovi kobili, živalsko družbo dopolnjujejo še kuža in muce. Rok se že od nekdaj rad ukvarja s konji, kadar le utegne, gre s konjem na ježo naokrog po kmetiji ali do sosedov. Pravzaprav so vsi trije radi v naravi in proste trenutke izkoristijo za sprehod po kmetiji ali v bližnjo okolico. MLADA GOSPODARJA POLNO ANGAŽIRANA Katja, ki se je v naše konce priselila iz Kranja, je diplomirana medicinska sestra in hodi v službo, na življenje v Zgornji Savinjski dolini se je hitro privadila. Rok opravlja delo sekača, pozimi tudi orača v delu Savine in je potnik za vino cviček. Poleg vseh opravil, s katerimi se preživlja, ima na novem domu ogromno dela. Kmetija sicer ni bila nikoli zapuščena, čeprav njena lastnica na njej ni živela zadnja tri leta. Kljub temu je do prodaje skrbela za vse. Prvo leto jim je na vrtu posadila zelenjavo, in ko so se pre- Rok se zelo rad ukvarja z živalmi. selili, jih je veliko stvari že čakalo. Tudi zdaj se rada oglasi pri njih in jim pomaga z informacijami, če kaj potrebujejo, za kar so ji zelo hvaležni. Odlične odnose imajo tudi s sosedi, ki so jih lepo sprejeli. GLASBA JU SPREMLJA OD MALEGA Roka ljudje poznajo tudi kot glasbenika. Je član ansambla Savinjski kvintet, okteta Žetev, ljubenskih domačih godcev in lučkih pevcev. Predvsem pa je glasbenik po duši, vedno dobre volje. Igra več glasbil. V glasbeni šoli se je naučil igrati na trobento, pred leti je obiskoval solopetje. Sam, z nekaj inštrukcij prijateljev, se je naučil igra- Mlada družina uživa na odmaknjeni kmetiji v Savini. nja na bariton in bas kitaro. Ker je trenutno na glasbenem področju mrtvilo, saj prireditev, porok in nastopov ni, to plat življenja zelo pogreša. Glasba je namreč protiutež vsakdanjemu delu in skrbem. Tudi Katji je glasba blizu, igra klarinet in je članica Godbe Zgornje Savinjske doline. NA KMETIJI BO VERJETNO ŠE VEČ ŽIVALI Katja in Rok razmišljata, s čim bi se na kmetiji lahko ukvarjala, kar bi prineslo dodano vrednost. Blizu jima je ideja, da bi imela več vrst živali in bi ustvarila ponudbo za turiste, ki je na tem območju še ni. Rok ima pri tem že nekaj izkušenj, saj prihaja z izletniške kmetije, kjer imajo veliko gostov. Kot gastronomski tehnik je bil doma vajen pomagati tako v kuhinji kot v strežbi. Tudi na novem domu speče kruh ali skuha kosilo. Delo z ljudmi mu tako ni tuje, z živalmi še manj. Katja in Rok verjameta, da jima bo sčasoma uspelo uresničiti želje tudi na tem področju. KOT OBČINSKI SVETNIK PRISLUHNE LJUDEM Rok je aktiven tudi v lokalni skupnosti, je namreč občinski svetnik. V minulih letih je ugotovil, da se da veliko narediti, če si ljudje med sabo prisluhnejo in dajo prednost nujnejšim investicijam. Razvejanost občine ne omogoča, da bi vsaka ideja ali želja takoj padla na plodna tla, ampak kdor čaka, dočaka. Tako so lani tudi v Savini prišli na vrsto za asfalt in veliko dela, ki so ga opravili sami, je krajane zelo povezalo. Predvsem je vesel, da ima občina Ljubno urejeno zdravstvo, vrtec, šolstvo in uspešno gospodarstvo. Želi si le, da bi zdravniško dežurstvo delovalo kot nekoč, saj odsotnost zdravnika ob koncu tedna in ponoči za občane bolj oddaljenih krajev predstavlja tveganje, da bo nujna pomoč, ko bo potrebna, prepozna. POMOČ ŠIRŠE DRUŽINE Družina Prušnik se tako kot večina mladih družin sooča z vsakodnevnimi izzivi, kar pa varstvo dveletne Zale, ki obiskuje vrtec na Ljubnem, ni. Kadar ne gre drugače, na pomoč priskočijo stari starši, strici in tete, ki so Zali blizu in kljub svojim obveznostim radi priskočijo na pomoč. Katja in Rok sta zelo hvaležna staršem in sorodnikom, brez katerih se njuna želja, da živita na kmetiji, ne bi uresničila. Štefka Sem, foto: arhiv družine Prušnik Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 17 Oglasi 18 Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 Šport, Čestitke, Oglasi ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE V PEKINGU Pesti bomo držali za vse, še posebej pa za »naše« Od danes do 20. februarja se bodo v Pekingu na Kitajskem na zimskih olimpijskih igrah najboljši športniki sveta borili za olimpijske kolajne. Med njimi sta tudi alpska smučarja iz Zgornje Savinjske doline Tina Robnik in Nejc Naraločnik ter dva člana Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC smučarski skakalec Timi Zajc in kombinatorec Vid Vrhovnik. ROBNIKOVA SI ŽELI KOLAJNE Tina Robnik je med omenjenimi udeleženci najbolj izkušena: »Na olimpijske igre grem drugič. Na prvih sem v veleslalomu odstopila. Moji cilji so visoki, želim si seveda kolajne, glavni fokus pa ostaja na čim boljši izvedbi. Dala bom vse od sebe, upam, da mi uspeta dve zelo dobri vožnji, potem pa bomo videli, kam me bo to pripeljalo.« NARALOČNIK PO IZKUŠNJE Nejc Naraločnik, član Smučarskega društva Beli zajec je v lanski sezoni prvič nastopil v svetovnem pokalu in tudi na svetov- olimpijske igre gleda kot na običajno tekmovanje, čeprav je posebno, ker je na sporedu le vsaka štiri leta. Glede svojih pričakovanj in ciljev je precej zadržan, kar glede na precejšnja nihanja v formi ni presenetljivo. VRHOVNIK UPA NA DOBRO UVRSTITEV Vrhunec dosedanje kariere Vida Vrhovnika je ekipna zmaga v smučarskih sko- kih na mladinskih olimpijskih igrah v norveškem Lillehammerju leta 2016, kjer je zasedel še peto mesto v nordijski kombinaciji. V sezoni 2017/18 je v Ruki osvojil prve točke v svetovnem pokalu in naslov mladinskega svetovnega prvaka v nordijski kombinaciji. Na olimpijske igre gre drugič in upa na dober rezultat. Štefka Sem Nejc Naraločnik nem prvenstvu. Na olimpijskem krstu si želi le dobrih voženj: »Ne pričakujem ničesar, grem nabirat nove izkušnje in uživat. Vem, da če bom na startu sproščen, je možno marsikaj.« ZAJC ZADRŽAN Timi Zajc je prve olimpijske izkušnje nabiral na zadnjih igrah v Pjongčangu. Na Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 19 Oglasi 20 Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 Šport SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Nestabilna forma Timija Zajca Sladka zmaga v ljubljanskih Stožicah V Willingenu so organizatorji kljub težavam z vetrom uspeli izpeljati dve posamični tekmi skakalcev, posamično tekmo skakalk in tekmo mešanih ekip. Na slednji je zmagala slovenska četverica. Nika Križnar je na posamični tekmi s 151 metri postavila uradni ženski svetovni rekord in se veselila pete zmage v karieri, Član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC Timi Zajc je bil polovično uspešen. Na sobotni tekmi se mu ni uspelo uvrstiti med trideseterico, bolje mu je šlo v nedeljo, ko je bil po prvem skoku na enajstem mestu, tekmo pa je končal dve mesti višje. Štefka Sem SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU Robnikova brez pravih občutkov Pretekli teden so se alpske smučarke pomerile na veleslalomu na Kronplatzu. Med udeleženkami je bila tudi Tina Robnik, ki je prvi tek zaključila na 25. mestu, v drugem teku pa ji rezultata ni uspelo izboljšati. Po tekmi je povedala, da ni imela pravih občutkov. Nekaj delov proge je sicer dobro odpeljala, nekatere pa ne, zato tudi rezultat ni bil vrhunski. Štefka Sem ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO OB SAVINJI Uspešen začetek leta Ekipa male odbojke OK KLS Ljubno se je udeležila turnirja v Šempetru. Ljubenke so se najprej pomerile s Šoštanjčankami in zmagale z 2:1, nato pa še z domačinkami in bile prav tako boljše z 2:1. Veselje igralk je bilo veliko, saj je bila polovica ekipe prvič na pravi tekmi in zdaj nestrpno čakajo naslednji turnir v začetku februarja. Kadetinje so gostovale v Mislinji in prav tako domov prinesle dve zmagi. Z 2:0 so premagale domačinke, na drugi tekmi pa ekipo iz Celja, prav tako z 2:0. PRILOŽNOST ZA REZERVNE IGRALKE Prva letošnja tekma članske ekipe OK KLS Ljubno, ki naj bi bila v soboto, 22. januarja, v Šempetru, je bila prestavljena zaradi okužb. Članice so tako na prvi tekmi v drugem delu prvenstva gostile odbojkarice Muranie iz Lendave. Že v prvem setu se je videlo, da domačinke ne bodo imele večjih težav. Z dobrimi servisi so popolnoma onemogočile gostje, ki so osvojile le štirinajst točk. Podobna zgodba se je nadaljevala v drugem setu, v tretjem pa so priložnost dobile rezervne igralke, ki so se nekaj časa enakovredno kosale z gostjami, nato pa naredile nekaj napak in dovolile Lendavčankam, da dobijo set. S TEKMO MANJ NA 5. MESTU V zadnjem setu je ljubenska ekipa ponovno zaigrala v prvi postavi, igra je bila izenačena do desete točke, nato pa so Ljubenke zaigrale bolj zbrano in brez večjih težav osvojile set ter vknjižile nove tri točke. Na prvenstveni lestvici 2. DOL vzhod s tekmo manj zasedajo 5. mesto. Franjo Atelšek Članska ekipa nazarskih košarkarjev je morala zaradi okužb s koronavirusom izpustiti dva prvenstvena obračuna, pred tednom dni pa so Nazarčani gostovali v ljubljanskih Stožicah pri mladi ekipi Cedevite Olimpije. Gostitelji so morali priznati premoč varovancem trenerja Mihe Čmera, ki so se s to zmago oddolžili Ljubljančanom za dva poraza v pokalu Spar in prvenstveni poraz v prvem delu sezone. Cedevita Olimpija je prevladovala večino srečanja, gostje pa so skušali držati priključek. Šele v zadnji četrtini so se uspeli povsem približati gostiteljem. V zaključku tekme je kapetan Nazarčanov Lovro Blatnik zadel dva prosta meta in svoji ekipi priboril zmago z rezultatom 84:86. Le-ta je za KK Nazarje zelo pomembna z vidika uvrstitve v končnico 3. SKL – vzhod. Trenutno se nahajajo v sredini lestvice, preboj proti vrhu bodo skušali doseči konec tedna, ko v Nazarje prihaja ekipa iz Hrastnika. Primož Vajdl ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Dve novi zmagi za približek vrhu lestvice Mozirske odbojkarice so pod vodstvom novega trenerja Martina Marovta pretekli konec tedna odigrale dve tekmi. V četrtek so na zaostali tekmi 15. kroga premagale Kamničanke, nato pa v soboto v okviru rednega 18. kroga še ekipo Murexin Kema Puconci. BOJ S KAMNIČANKAMI ZA VSAKO TOČKO Dvoboj z ekipo Calcit Volley ll je bil napet do zadnje točke. Prvi niz so bolje začele domače igralke, ki so izkoristile slabo organizirano igro gostij. Povedle so z 18:10, kar jih je očitno uspavalo, saj so nasprotnice z odličnimi servisi dosegle delni rezultat 14:0 in na koncu osvojile niz s 25:19. Dobra igra gostij se je nadaljevala tudi v drugem nizu. Vodile so z 20:16, ko so jih domačinke ujele. Sledilo je izenačenje na 24, nato pa dve dobri potezi domačih za zmago 26:24. Izenačen je bil tudi tretji niz, ki so ga domačinke dobile s 25:22. Po vseskozi tesnem rezultatu v četrtem nizu so s 27:25 slavile gostje. V petem, odločilnem nizu je igra gos- tij popolnoma padla, kar so Mozirjanke znale izkoristiti in zmagale s 15:1, skupno pa 3:2. Z ODLOČNO IGRO BOLJŠE OD PREKMURK V soboto so v mozirski dvorani gostovale odbojkarice iz Puconcev, ki so uvrščene na zadnje mesto prvenstvene lestvice. A s pričakovano lahko zmago gostiteljic ni bilo nič. Gostje so ves čas prvega niza vodile, Mozirjanke pa so prvič povedle s 25:24. Sledilo je izenačenje na 25, nato pa dva dobra napada domačink za 27:25. V drugi niz so mozirske odbojkarice vstopile odločneje, kar se je obrestovalo skozi rezultat. Marovt je dal priložnost tudi mlajšim igralkam, na koncu 25:21 za Mozirje. Tretji niz je bil izenačen do 14, ko so se domačinke odlepile in si zagotovile zmago s 25:18. Do konca prvenstva so pred Mozirjankami še štiri tekme. Trenutno so na četrtem mestu prvenstvene lestvice z 32 točkami. Ekipi na drugem in tretjem mestu sta pred njimi le za točko. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 21 Kronika, Informacije PROMETNA VARNOST V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V LETU 2021 Največ nesreč zaradi neprilagojene hitrosti vožnje V letu 2021 se je na območju Policijske postaje Mozirje, torej v Zgornji Savinjski dolini, zgodilo 58 prometnih nesreč, kar je ena manj kot leto prej. Od teh nesreč je bila ena s smrtnim izidom, enako kot leta 2020. V tej nesreči je umrla ena oseba, leto prej sta umrli dve. VEČ NESREČ S HUDIMI TELESNIMI POŠKODBAMI Lani so se zgodile štiri nesreče, v katerih so udeleženci utrpeli hude telesne poškodbe, kar je dvakrat več kot leto prej. V 24 nesrečah so udeleženci utrpeli lahke poškodbe, leto prej 19, zgolj z zveriženo pločevino pa se je zgodilo 29 prometnih nesreč, kar je 8 manj kot leto pred tem. V teh nesrečah so bile štiri osebe huje telesno poškodovane, 34 jih je dobilo lažje poškodbe, 72 udeležencev pa ni bilo telesno poškodovanih. MED VZROKI NA PRVEM MESTU HITROST 22 nesreč se je zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti vožnje, devet zaradi nepravilnega premika, sedem zaradi neupoštevanja prednosti, enako zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča, pet zaradi nepravilne strani vožnje, tri zaradi nepravilnega prehitevanja, dve zaradi nepravilnega srečevanja in ena zaradi nepravilne vzvratne vožnje. ALKOHOL VZROK ENAJSTIH NESREČ Alkohol je bil kot vzrok prisoten v enajstih nesrečah, od tega v sedmih zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Povprečna stopnja alkoholiziranosti pri povzročiteljih prometnih nesreč je znašala 1,42 g/kg alkohola v krvi. Pri prometni nesreči s smrtnim izidom je bila ta stopnja 2,34, pri prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami 1,67, z lahkimi telesnimi poškodbami 1,35, pri prometnih nesrečah z materialno škodo pa 1,25 g/kg alkohola v krvi. Pri ugotovljenih prekrških cestno prometnih predpisov je znašala povprečna stopnja alkoholiziranosti 1,02 g/kg. NAJVEČ NESREČ MED MOZIRJEM IN RADMIRJEM V prometnih nesrečah v IZ POLICIJSKE BELEŽNICE UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Poroke v obdobju avgust 2021 - januar 2022 1. Golnar Eros iz Maribora in Hrnčič Tanja iz Celja 2. Funtek Ivan in Moličnik Albina, oba iz Podvolovljeka 3. Mancini Luka iz Celja in Zebec Jasna iz Šalovcev 4. Vrečer Andrej in Rosina Lara, oba iz Celja 5. Vihar Nikolaj in Anclin Brigita, oba iz Podgorja pri Letušu 6. Krumpačnik Robert in Zagradišnik Maja, oba iz Gornjega Grada 7. Fužir Urban in Kramar Sara, oba iz Lepe Njive 8. Jeraj Metod iz Primoža pri Ljubnem in Vratanar Anita iz Juvanja 9. Vozlič Uroš in Hrastnik Sanja, oba iz Kaple 10. Rak David iz Porebra in Matjaž Mojca iz Nove Štifte 11. Kreft Timotej iz Gavc in Prislan Maruša iz Juvanja 12. Venko Tilen in Cegnar Nina, oba iz Slovenskih Konjic 13. Kekić Adis in Pajić Aida, oba iz Velenja 14. Korošec Jernej in Hrastnik Mojca, oba iz Lepe Njive 15. Škoflek Miha in Borštnik Tina, oba iz Skorna 16. Tratar Jakob iz Trzina in Marko Maja iz Ljubljane 17. Berginc Miha in Žohar Manja, oba iz Celja 18. Čretnik Alen iz Zabukovice in Kovše Vanesa iz Vinarja 19. Benković Aljoša in Čufar Klavdija, oba iz Ljubljane 20. Voler Simon in Robnik Monika, oba iz Krnice 21. Bincl Janez in Kopušar Maja, oba iz Spodnje Rečice 22. Bozhinov Gjoko iz Ljubljane in Brglez Darja iz Radmirja 23. Žohar Aleš iz Podkraja pri Velenju in Pokleka Lidija iz Šoštanja 24. Krašovc Peter in Rebernak Anja, oba iz Migojnic 25. Miler Simon in Urbanc Mateja, oba iz Dobriča 26. Gostečnik Lovro iz Radegunde in Pečnik Nina iz Trnovca 27. Vasle Jernej in Prislan Maja, oba iz Ponikve pri Žalcu 28. Zupin Miha iz Velesova in Lampret Anja iz Velenja 29. Polanšek Iztok in Rokavec Neža, oba iz Bočne 22 Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 letu 2021 je bilo udeleženih 73 voznikov osebnih avtomobilov, 12 voznikov tovornih vozil, sedem voznikov motornih koles, pet potnikov, štirje kolesarji, dva voznika traktorja, dva pešca in po en voznik mopeda in štirikolesnika. Mladi vozniki so bili udeleženi v petih nesrečah, štiri so tudi sami povzročili. Tujci so bili udeleženi v devetih nesrečah, od tega so jih sedem povzročili sami. Največ nesreč (9) se je zgodilo na cesti Radmirje-Mozirje, osem v Mozirju, pet na cesti Radmirje-Luče, štiri med Mozirjem in Sotesko, tri pa v Nazarjah. Benjamin Kanjir • VLOM V STANOVANJSKO HIŠO • VLOM V TRGOVINO • OSTAL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA • POSKUS POŽIGA • NESREČE PRI SMUČANJU Nazarje: 25. januarja v popoldanskem času so policisti prejeli obvestilo o vlomu v Nazarjah. Neznani storilec je v času med 24. in 25. januarjem vlomil skozi okno in prišel v notranjost stanovanjske hiše. Odnesel je razno orodje, kosilnico znamke Honda, visokotlačni čistilec znamke Kärcher in ročno krožno žago. Mozirje: V noči na 26. januar je bilo vlomljeno v trgovino z elektromaterialom v Mozirju. Storilec je preiskal prostore in našel ter ukradel dnevni izkupiček trgovine. Policisti so po ogledu kraja dejanja in z zbiranjem obvestil dejanja osumili 36-letnega domačina. Mozirje: Mozirski policisti so 26. januarja obravnavali voznika, ki mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom. Slednji je pokazal 0,61 mg alkohola na liter izdihanega zraka. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje, sledi pa še obdolžilni predlog na sodišče. Radmirje: 30. januarja ob 18.15 je v Radmirju zagorela uta. Ugotovljeno je bilo, da je šlo za poskus požiga, saj je neznani storilec zanetil požar pri vratih zunaj poslopja. Ogled je opravila strokovna skupina Sektorja kriminalistične policije Celje. Požar so pogasili gasilci iz Radmirja in Okonine. Golte: Tekom preteklega tedna so se na Golteh zgodile tri smučarske nesreče, v katerih so se tri osebe hudo telesno poškodovale. Zahvale, Oglasi Oh, kako boli in duša trpi, ko od nepričakovane bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA Bilo lepo je – prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo, spoznali smo, da te ne bo! V SPOMIN Mirno je zaspal naš skrbni mož, oče, tast in stari ata Alojz KOSMAČ iz Radegunde 46 15. 4. 1946 – 14. 1. 2022 Stane VAJDA Zahvalo smo dolžni izreči vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, tudi iz Dol–Suhe in Gneča, znancem in sodelavcem za izkazano pomoč, darove, izrečena sožalja, molitve, cvetja, sveče in svete maše. Iskrena hvala pogrebcem, zastavonošem, Morani ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu prišli pospremit k večnemu počitku. Iskrena hvala tudi tistim, ki ste mu v življenju kadarkoli storili kaj dobrega. Žalujoči vsi njegovi Minevajo tri leta, odkar si odšel od nas. Čeprav neizmerno boli, v srcih ohranjamo upanje, da je tvoja duša mirna. V našem srcu bo gorel večen plamen spomina. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečo. 9. 4. 1938 - 10. 2. 2019 Žena Fanika in sinovi Fredi, Radivoj in Stane z družinami V SPOMIN Osmega januarja se je s trajno mislijo na rodni dom v Dobletini poslovila od nas ljuba Breda LONGYKA, rojena Orožim 1942 - 2022 Pokopali smo jo v družinskem krogu na ljubljanskih Žalah. Prosimo tihega sožalja. Vsi njeni Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 23 Za razvedrilo POLICISTI MALCE ZA ŠALO IN NIČ ZARES Matjaž Sem, novi vodja mozirskih policistov (desno): »Vili, zdaj ko imaš v penziji čas, se lahko posvetiš staremu primeru in končno odkriješ, kdo vsako leto 24. decembra hodi po strehah zgornjesavinjskih hiš.« Vili Bezjak, bivši komandir PP Mozirje (levo): »Sherlock, ta primer ima pa res dolgo brado!« Niko Kolar, direktor Policijske uprave Celje: »Sherlock? No, če veste, kako mu je ime, potem ste že na pol poti do rešitve primera!« HITRO, A NE VIHRAVO V Peking, na zimske olimpijske igre, je odpotovala tudi Tina Robnik. Računamo, da bo veleslalom odsmučala hitro, a mirno, saj so na velikih tekmovanjih v ospredju tisti, ki jih ne izdajo živčki. Potem pa lahko upamo, da bodo na njeni poti nazaj na carini detektorji kovin med prtljago zaznali kak žlahten dodatek, ki bo razveselil njene navijače iz Zgornje Savinjske doline. NASVETI ZA TEŽAVE S PROBLEMI Organizatorjem Božične bajke Slovenije v izogib gnečam do in okoli Mozirskega gaja priporočamo uvedbo pravila iz leta 1979. Po njem bi na parne dneve lahko razstavo obiskali le tisti s parnimi registrskimi številkami na avtomobilih in na neparne tisti z neparnimi. Če bi do decembra naštrikali dovolj velike »zokne«, bi lahko med tednom obiskovalce privabljali z vanje oblečenimi pitoni. Na povečanju obiska v ne ravno idealnem vremenu pa še delamo, saj se ljudje sprašujejo, kakšno idealno zimsko vreme sploh je. Foto: IS 24 Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 Križanka, Oglasi KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 6. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Vabljeni na savinjske.com 2022 Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Sobota, 5. februar Nedelja, 6. februar Ponedeljek, 7. februar Torek, 8. februar Sreda, 9. februar Četrtek, 10. februar 26 ob 14.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Lotmerk (U-17) ob 19.00. Večnamenska dvorana Lepa Njiva Premiera gledališke predstave SKINER večni študent (RAZPRODANO) ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Hrastnik (U-15) ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Litija (U-15) ob 15.00. Večnamenska dvorana Lepa Njiva Ponovitev gledališke predstave SKINER večni študent ob 18.00. Kulturni dom na Rečici ob Savinji Otvoritvena slovesnost Meseca kulture in medobčinska slavnostna akademija ob kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Ruše (U-17) ob 10.00 in 14.00. Gornji Grad Dan odprtih vrat v Gornjem Gradu 16.00. Vaška tržnica v Lučah Prebiramo Prešernovo poezijo 19.00. Zadružnik v Solčavi Prebiramo pesmi in vse sorte reči ob 17.00. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Volk, ki je iskal srčno izvoljenko ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Volk, ki je iskal srčno izvoljenko ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Volk, ki je iskal srčno izvoljenko ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Prodam 2 telici simentalki, pašni, breji 7 mesecev; gsm 041/900-120. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 300 kg. Ugodno, dostava; gsm 031/509061. Prodam telico sr, brejo 7 mesecev; gsm 031/759-955. Prodam telička sr, star 12 tednov, in teličko sr, staro 4 tedne; gsm 041/243-046. DRUGO – PRODAM Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Prodam silažne bale; gsm 070/473-785. Po simbolni ceni prodam žensko kolo; gsm 041/793063. Prodam original alu platišča za ford fiesto, 13 col; gsm 041/665-178. Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ SKI BOARD SERVIS TEVČ Novo – popravilo pancerjev – klipsne nove, širjenje pancerjev in tudi druge obutve. Prodaja nove in stare smučarske opreme. Možna menjava staro za staro. Brusim tudi nože. tel. št. 041/529-063. Vinko Tevč, Prihova 51, Nazarje. Prodam mesoreznico (32 št.), opaž, jesenove deske; gsm 031/539-051. Prodam cirkular na traktorski in elektro pogon; gsm 051/612-916. Prodam ali menjam (za deske za ostrešje 20 mm) strešno kritino polak sivo 90 kos in 10 kos slemenjakov polak ter traktorsko prikolico 3 tone; gsm 041/466-720. Prodam domače rumeno jedilno korenje; gsm 041/374055. Prodam kovinsko pocinkano barako – garažo (širina 2,60 m, dolžina 5,30 m); gsm 051/612-916. Prodam okrogel hrast, (13 m3); gsm 041/783-528. Usnjeno sedežno – pravo usnje, 250 x 190, marelična barva, prodam za 500 eur; gsm 041/265-511. Prodam napravo (pinjo) za pranje črev, mehurjev, kotov; gsm 041/287-976. Prodam suha bukova drva in suhožamane obrezline z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Prodam pante za stranice traktorske prikolice; gsm 030/914-995. DRUGO – PODARIM Podarim mikrovalovno pečico; gsm 031/549-480. VOZILA – PRODAM Prodam dva motorja tomos kolibri T12, letnik 1966 in letnik 1967; gsm 031/284-230. VOZILA – KUPIM Kupim traktor štore, univerzal, zetor ter ostale traktorje. Plačilo takoj; gsm 051/203-387. Traktor in vse ostale kmetijske in gradbene stroje kupim; gsm 041/259-810. NEPREMIČNINE Oddam košnjo 0,5 ha, v Mozirju; gsm 041/797-235. Oglasi Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022 27 28 Savinjske novice št. 5, 4. februar 2022