Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Markovci  Okrasnih rastlin vse manj, zelenjave več  Stran 2 Podjetništvo Podravje  Terme Ptuj bodo predvidoma vabile po 15. juniju  Stran 5 Dom upokojencev Ptuj  „Snidenje s svojci 'po koroni' je bilo kot čakanje na prvi randi“  Strani 6 in 7 V središču Ormoško  Zaradi manjšega števila otrok vrtci za zdaj brez težav  Strani 6 in 7 Šport / Dejan Zavec „Veliko mojih oseb- nih zgodb je v za- četni fazi mejilo na norost, a so potem postale resničnost“  Stran 13 Ptuj, torek, 26. maja 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 41  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 27. junija do 29. avgusta! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Podjetništvo Ptuj  »Želel bi si, da se podjetja v tem času ne bi ustavila«  Stran 5 Turizem Ormoško  »Domači turist ne bo mogel rešiti sezone«  Stran 6 Foto: Črtomir Goznik Podravje  Zaradi epidemije številni študenti brez dohodkov 90-odstotni upad študentskega dela Študentsko delo, ki za delodajalce že dolgo ni več tako ugodno kot nekoč, je v zadnjih dveh mesecih padlo takorekoč na ničlo. Celo podjetja, v katerih imajo še vedno »stalne« študente, na primer Petrol, so jih v času epidemije večinoma postavili na hladno. Več na strani 2. Ormoško  Zavodi z minimalnimi dobički, direktorji brez nagrad  Stran 3 Podravje  Je ptujskim srednjim šolam uspelo zajeziti odhod mladih v Maribor?  Stran 3 Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  26. maja 20202 Aktualno Površine za zelenjadnice se povečujejo V 2019 se je s tržnim vrtnarstvom (poleg pridelave zelenjadnic še drugi vrtnarski pridelki) ukvarjalo za 30 % več pridelovalcev, to dejavnost pa so opravljali na kar 38 % večji površini kot v letu 2016, ugotavljajo na statističnem uradu. Najbolj se je povečala površina, zasajena z zelenjadnicami, za skoraj 1.000 hektarjev. Medtem ko se površine, namenjene pridelavi zelenjave, vendarle povečujejo, pa se krči obseg vzgoje cvetja in okrasnih rastlin. V lanskem letu je imelo 250 pridelovalcev cvetje in okrasne rastline zasajene na 96,5 hektarja, kar je za 26 % manjša površina kot v letu 2016. Upad tržne površine so na statističnem uradu zaznali pri skoraj vseh kategorijah cvetja, razen pri rezanem cvetju. Razumljivo, vodstva so reševala delovna mesta svojih redno zapo- slenih delavcev, ki so bila že tako ogrožena zaradi zmanjšanega ob- sega dela ali prodaje. Študentski servisi so tako med epidemijo no- vega koronavirusa beležili več kot 90-odstotni upad oglasov za štu- dentsko delo, številne študente, ki ob študiju morajo delati, pa so poleg tega eksistenčno ogrozile še zamude pri izplačevanju honorarja za čas pred epidemijo, torej niso samo izgubili dela, ampak so ostali celo brez plačila za februar in ma- rec. Kot kaže, tako vsaj domnevajo na e-Študentskem servisu, bodo na poplačila morali še počakati. Dr- žava je študentom sicer priskočila na pomoč z enkratnim dodatkom v višini 150 evrov, ki je lahko malce ublažil, nikakor pa ni pokril izpada njihovega prihodka. Pokojninski prispevki in koncesijske dajatve V Sloveniji deluje okrog 20 štu- dentskih servisov, med njimi pa so največji že omenjeni ljubljanski e-Študentski servis z največjim tr- žnim deležem med servisi pri nas, kranjski Mjob in Študentski servis Maribor. Medtem ko je študentsko delo dolgo veljalo za najugodnej- še, pa že nekaj časa ni več tako; pred petimi leti so namreč stopile v veljavo spremembe zakona za uravnoteženje javnih fi nanc, ki so študentsko delo delodajalcem pre- cej podražile in jim naložile plačilo dodatnih prispevkov, med drugim tudi prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je zdaj razdeljen med delodajalca in štu- denta. Takrat je študentsko delo za mnoga podjetja in tudi študente same postalo predrago, čeprav so bili slednji sprva še zadovoljni, saj je bila nova odredba sprejeta, da bi bili študentje socialno bolj zaščite- ni in da bi jim tekla delovna doba, niso pa pričakovali, da bodo morali zanjo prispevati iz svojega neto izplačila. Poleg prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se od štu- dentskega dela plačuje še koncesij- ska dajatev, ki znaša 16 odstotkov, in dodatna koncesijska dajatev v višini dveh odstotkov. Od koncesij- ske dajatve gre 8,4 odstotne točke za proračunski sklad ministrstva, 3,8 za Študentsko organizacijo Slovenije in 3,8 za posrednike dela študentom. Poglejmo si specifi ka- cijo računa za 100 evrov, ki jih plača podjetje za opravljeno študentsko delo. Študentu 40 odstotkov manj Kot je razvidno iz razpredelni- ce, ki nam jo je posredovala Saša Praček, vodja marketinga e-Štu- dentskega servisa, bo študentski servis kot posrednik, preko kate- rega je podjetje najelo študenta za neko delo, študentu od 100 evrov, kolikor jih bo nakazalo podjetje, izplačal »le« 59,86 evra, torej 40 odstotkov manj. Študentov neto zaslužek je v tem primeru sicer 70,84 evra, a se mu 10,98 evra ozi- roma 15,5 odstotka že avtomatsko odtegne za plačilo delovne dobe. Ostalo so delodajalčevi prispevki za pokojninsko in invalidsko za- varovanje, zdravstveno zavarova- nje, poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter koncesijske dajatve in provizija za storitev študentskega servisa. Trenutna minimalna urna po- stavka znaša 5,40 evra bruto oziro- ma 4,56 evra neto, to pa je ob vseh dodatnih prispevkih za številna podjetja preveč in si študentov- -delavcev ne morejo več privoščiti, zato jih, če je le mogoče, nadome- ščajo z interno reorganizacijo dela, še posebej naj bi se to dogajalo v slabše razvitih slovenskih regijah, kot so Podravje, Pomurje in Za- savje, je že pred časom opozorila Pračkova. Čeprav je, kot rečeno, povpraševanje po študentskem delu v času koronakrize še bolj upadlo, pa so ga nekatera podjetja kljub temu potrebovala in bila zanj pripravljena plačati celo nekaj več. Podravje  Podjetje plača za delo precej več, kot dobi študent V času epidemije 90-odstotni upad oglasov za študentsko delo Študentsko delo, ki za delodajalce že dolgo ni več tako ugodno kot nekoč, je v zadnjih dveh mesecih padlo takorekoč na ničlo, celo podjetja, v katerih imajo še vedno »stalne« študente, na primer Petrol, so jih v času epidemije večinoma postavila na hladno. Šola nogometa minuli teden še ni začela s športnimi treningi, saj so bila vrata igrišča zaklenjena. Izkazalo se je, da je šlo za nespo- razum. »Res so bila vrata igrišča zaklenjena, toda zato, ker klub ni podpisal izjave, da bomo spoštova- li vse predpise proti širjenju okuž- be. Te izjave pa nismo podpisali, ker enostavno nismo vedeli zanjo. Tako da ni šlo za nobeno prepoved občinskega vodstva, razlog je bil nesporazum,« je odgovoril vodja nogometne šole Borut Lindič. Nasmehi na obrazu športnikov pa so se zagotovo narisali včeraj, ko so mladi nogometaši po več kot dvomesečnem prisilnem premoru zopet zakorakali na igrišče. »Izjava je podpisana, tako da ni več nobe- nih zadržkov. S ponedeljkom smo začeli trenirati, seveda ob upošte- vanju ukrepov.« Gorišnica  Najmlajši žogobrcarji na igrišče še niso smeli Nogometaši šele ta teden začeli trenirati Čeprav so se številni mladi nogometaši Šole nogometa Gorišnica po dolgih dveh mesecih veselili prvega treninga, saj je država ob upoštevanju navodil znova dovolila skupinske treninge, so ostali z dolgim nosom. Treningi so bili namreč odpovedani. Markovci  Urejanje okolja v razcvetu Okrasnih rastlin vse manj Slovenski statistiki so ugotovili, da se je v obdobju 2016–2019 površina za pridelovanje cvetja in drugih okrasnih rastlin zmanjšala za četrtino. Najbolj se je skrčila površina, namenje- na večletnim in lesnatim rastlinam, kamor se uvrščajo tudi ok- rasne drevesnice. Mladega podjetnika Aleša Horvata, vrtnarja iz Bukovcev, te številke ne presenečajo. »Tudi sami smo pred leti še imeli zalogo več tisoč rastlin, sedaj tega ne počnemo, saj imamo vse na dosegu roke.« Ne le hitrost dobave želenih sadik, tudi konkurenčnejša cena in kakovost sadik iz tujine so pripomog- le k zapiranju rastlinjakov in opuščanju površin za vzgojo sadik. »Mali in srednji vrtnarji le stežka sledijo cenovnim pritiskom velikih trgovcev, ki pogosto gredo s sadikami pod ceno. Na drugi strani pa so zahteve lju- di danes vse večje, ne zadovoljijo se več le s slovensko lipo, hrastom ali borom, temveč so na njihovem spisku želja tudi bolj eksotične rastline.« Te rastline tudi Horvat naročuje oziroma kupuje v tujini. »V katalogu si stranka izbere rastlino in čez dan, dva jo prejme.« Na vprašanje, ali v Sloveniji nismo sposobni vzgojiti tovrstnih rastlin, pa odgovarja: »Smo sposobni, vendar za zdaj po ceni in kakovosti nis- mo konkurenčni tujcem. Na primer sadika, ki jo kupimo v Italiji, je brez napake v rasti, na Madžarskem lahko kupimo izredno dobre listavce, na Češkem in Slovaškem razne grmovnice …« Povpraševanja tudi na podeželju vse več Kljub temu da je tujina s ponudbo sadik vse bolj vabljiva, pa lastnih ra- stlinjakov ne nameravajo zapreti, saj v njih še gojijo rastline za potrebe podjetja. Povpraševanje po urejanju okolice, tudi v načeloma podeželskih občinah, raste, in to kljub koronakrizi. »Težko bi rekel, da je sedaj kakšen vrtnar ostal brez dela. Ljudje so bili doma in željni urejanja ali ureditve okolice. Menim, da lahko upad povpraševanja pričakujemo prihodnje leto ali v jesenskem času, ko bodo denarne rezerve pošle,« meni Horvat. Da je vrtnarska dejavnost trenutno v fazi cvetenja, kažejo tudi številke, namreč podjetje Horvatovih je še pred dvema letoma zaposlovalo štiri ljudi, sedaj devet, v času sezone del še enkrat več. »Moraš imeti vizijo, moraš biti priden in gre,« pravi Horvat, ki ima delo vse od Podravja do Primorske ter skrbi za vzdrževanje okolice okrog 60 hiš v Podravju. Na opazko, da urejevalcem okolja ne zmanjka dela tudi zaradi prego- vorno sosedske nevoščljivosti Slovencev, pa je odvrnil: »Res je, da marsik- do reče, da če bi faušija gorela, bi bila v ognju cela Slovenija, ampak ni več tako. Danes so socialna omrežja polna idej, fotografi j, ki prikazujejo, kako si je mogoče urediti okolico in ljudje enostavno želijo slediti trendom.« Foto: Mojca Vtič Aleš Horvat iz Bukovcev rastlinjakov ne namerava zapreti Foto: Shutterstock/M24 Foto: MH Mladi nogometaši minuli teden še niso mogli zakorakati na igrišče. Vir: e-Študentski servis Foto: Arhiv Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  26. maja 2020 3Aktualno Direktorju CSO Ormož 4.700 evrov neto nagrade S Centra za starejše občane Ormož, d. o. o., so sporočili, da so poslovno leto zaključili z rezultatom v višini nekaj manj kot 77.000 evrov, pri čemer je bila več kot polovica presežka prihod- kov nad odhodki iz naslova tržne dejavnosti. »Plače in nagrada direktorju se določa skladno z zakonodajo, ki velja za koncesionarje, zato so uporabljena drugačna meri- la in kriteriji. Za leto 2019 je direktor prejel 8.812,37 evra bruto nagrade (kar je primerljivo z razliko višine plače, ki bi jo lah- ko prejemal po predpisih, in realiziranim izplačilom plače). V preteklem letu smo v CSO Ormož, d. o. o., odprli novo enoto pri Svetem Tomažu, kar je velik projekt in velika pridobitev, zato je bilo veliko argumentov za potrditev uspešnosti na skupščini po predpisanih merilih in kriterijih,« so ob tem pojasnili. Foto: Dreamstime/M24 Foto: ČG Preverili smo, kako so v minulem letu poslovali javni občinski zavodi in ali so bili za uspešnost nagrajeni njihovi vodilni zaposleni. Najbolj dobičkonosni zavod je Lekarna Ormož. Po podatkih bi- lanc, ki so dostopne na Ajpesu, je ob dobrih 4,5 milijona evrov prihodkov lani ustvarila nekaj več kot 123.000 evrov čistega dobička. Večina presežkov nad odhodki je iz tržne dejavnosti (kar pomeni iz na- slova prodaje zdravil brez recepta, medicinskih pripomočkov in dru- gih artiklov), in sicer slabih 74.000 evrov. Poslovno leto je direktorica Ksenija Senčar označila kot zelo uspešno. Na naše vprašanje, ali je prejela nagrado za delovno uspeš- nost, pa odkimala in zatrdila: »Ne, nisem prejela nagrade za delovno uspešnost.« Brez nagrade vrsto let direktorica ZD Ormož Ormoški zdravstveni dom je lansko leto ob 5,7 milijona evrov prihodkov zaključil s presežkom v višini nekaj več kot 6.800 evrov, od tega je večji del znašal iz javne služ- be; čisti dobiček iz tržne dejavnosti je bil v znesku 251 evrov. »Nisem uveljavljala nagrade iz uspešnosti pri poslovanju za leto 2019, niti za pretekla leta kljub pozitivnemu poslovanju v vseh letih. Edino leta 2008 sem uveljavljala nagrado iz uspešnosti pri poslovanju in jo v celotnem znesku 1.865 evrov doni- rala ZD Ormož za nakup osnovnih sredstev,« je odgovorila direktori- ca Vlasta Zupanič Domajnko. Zavodi z minimalnimi dobički, direktorji brez nagrad Kot so zatrdili direktorji nasled- njih ormoških občinskih zavodov: Knjižnice Franca Ksavra Meška, Za- voda za informiranje, Javnega za- voda za turizem, kulturo in šport, Ljudske univerze ter Javne razvoj- ne agencije, tudi oni niso prejeli nagrade za delovno uspešnost za lansko leto. Knjižnica je ob skupaj dobrih 447.000 evrov prihodkov iz poslo- vanja leto zaključila s 45 evri pre- sežka, in sicer v celoti iz naslova izvajanja javne službe, saj presež- ka iz tržne dejavnosti niso imeli, Zavod za turizem pa je ob dobrih 395.000 evrov prihodkov ustvaril okoli 1.570 evrov čistega dobič- ka, prav tako v celoti iz izvajanja javne službe. »Na kontu nerazpo- rejenega presežka je iz preteklih let 14.027 evrov, skupaj bo tako na tem kontu 15.600 evrov. Člani sveta so se soglasno strinjali, da ostane presežek nerazporejen,« je ob tem pristavila v. d. direktorice Andreja Brglez. Skupni prihodki Ljudske univer- ze Ormož so lani znašali 384.600 evrov, leto so zaključili s 60 evri presežka, od tega je znašal čisti dobiček iz tržne dejavnosti 48 evrov. Zavod za informiranje je ob 183.200 evrih prihodkov leto kon- čal s 84 evri čistega dobička. Iz letnega poročila, objavljenega na Ajpesu, pa je še razvidno, da je jav- na razvojna agencija lani poslovala z nekaj manj kot 115.000 evrov pri- hodkov, pridelala pa dobrih 2.500 evrov čistega dobička (v celoti iz izvajanja javne službe). Psihiatrična bolnišnica minulo leto zaključila s 184.000 evri dobička Psihiatrična bolnišnica Ormož, ki je v lasti države, je leto 2019 zaključila z nekaj več kot 184.000 Ormož  Najbolj dobičkonosen občinski zavod: Lekarna Ormož Direktorji javnih zavodov večinoma brez nagrad za uspešnost Največji čisti dobiček izmed občinskih zavodov na Ormoškem je lani ustvarila Lekarna Ormož. Ta je iz zagotavljanja javne službe in tržnega dela skupaj znašal 123.000 evrov. Ptujska gimnazija je letos bodo- če dijake vabila s štirimi oddelki splošne gimnazije, s športnim od- delkom in prvič s programom ume- tniška gimnazija. Skupno je pred- videla 158 mest. »Zelo smo veseli, da smo v splošnih oddelkih ostali na lanski številki, medtem ko se je število dijakov športnega oddelka povečalo. Seveda pa smo še zlasti veseli dejstva, da nam je uspelo z vpisom v umetniški oddelek, na- mreč v umetniški oddelek likovne smeri ter smer gledališče in fi lm se je vpisalo 23 dijakov,« je zaupal rav- natelj Boštjan Šeruga. Ob tem pa dodal, da se je letos za Gimnazijo Ptuj odločilo 20 % več devetošolcev kot leto prej. Dober vpis beležijo tudi na Šolskem centru Ptuj, ki po- vezuje kar štiri srednje šole (in višjo strokovno šolo). Na štiriletnih pro- gramih beležijo vpis 204 dijakov, razpisanih mest je bilo skupno 280. Največji vpis so zabeležili na pro- gramu tehnik računalništva, kamor se je vpisalo 46 devetošolcev, 42 se jih je vpisalo v program ekonomski tehnik, mehatronikov in tudi stroj- nih tehnikov je trenutno 38, 24 je elektrotehnikov. Manjši vpis bele- žijo v programih aranžerski in kme- tijsko-podjetniški tehnik, kamor se je vpisalo po osem dijakov. »Pomembna je končna številka, ki je dobra, mogoče bi si želel le večji vpis na biotehniški šoli. Glede na številke pa nam je očitno vsaj malo uspelo zajeziti odhod otrok v Maribor,« je vpis pokomentiral direktor Šolskega centra Ptuj Oton Mlakar. Zadovoljen je tudi z vpisom v triletne programe. Največ zani- manja med osnovnošolci je požel program avtoserviserjev, kar 23 prijavnic so prejeli, skupno pa se je na strojno šolo v triletne pro- grame vpisalo 54 bodočih dijakov, trgovcev je za zdaj 11, na elektro in računalniški šoli imajo trenutno 32 prijavnic, na biotehniški pa v treh programih skupno 24. Izvajali bodo še programe poklicno-tehni- škega izobraževanja (3+2), kjer so zabeležili 88 vpisov. Kandidati, ki so oddali prijavnico za vpis do 11. maja, imajo do 16. junija možnost, da svojo prijavo prenesejo na drugo šolo oziroma v drug izobraževalni program. Katere šole bodo omejile vpis, bo znano 26. junija popoldan, ta infor- macija pa bo objavljena na spletni strani. Podravje, Ptuj  V jeseni predvidoma več dijakov na Šolskem centru in na gimnaziji Je ptujskim srednjim šolam uspelo zajeziti odhod mladih v Maribor? Do 11. maja so se morali devetošolci in devetošolke odločiti, kje bodo nadaljevali svojo izobraževalno pot. Sedaj so že znani prvi (začasni) rezultati vpisa v srednje šole. Tako Šolski center Ptuj kot Gimnazija Ptuj sta s številom vpisanih dijakov zadovoljna. Foto: ČG Pred dijaki zaključni letnikov le še »zrelostni izpit« Dijake zaključnih letnikov pa od slovesa od srednje šole loči le še matura. Šolsko leto se je zanje končalo minuli petek. Dijaki zaključnih letnikov Gimnazije Ptuj so šolsko leto, po oceni ravnatelja Boštjana Šeruge, sklenili izjemno uspešno. »Več kot 70 % dijakov je doseglo odličen in prav dober uspeh. Neuspešnih je zelo malo in še ti imajo v večini primerov zgolj en popravni izpit. Torej z vidika uspeha lahko šolsko leto ocenjujemo kot zelo uspešno, kakšne posledice pa je celotno to obdobje izolacije pustilo na socialnem in psihološkem področju pri dijakih, pa bo pokazal šele čas.« Glede bližajoče se mature pa je ravnatelj dejal, da so dijaki na maturo zelo dobro pripravljeni in da že z nestrpnostjo pričakujejo njen začetek. Zadnje priprave na maturo potekajo tudi na Šolskem centru Ptuj, kjer nekateri dijaki pilijo svoje znanje na daljavo, spet drugi so se odločili za zaključne priprave v šoli. S podatkom glede uspešnosti dijakov zaključnih letnikov pa direktor Centra Oton Mlakar še ne razpolaga. Splošno maturo, ki se začne s 30. majem z maturitetnim preizkusom iz angleškega jezika, letos opravlja okoli 7.000 kandidatov, poklicno okoli 8.000, obojim pa se pridružuje še 2.000 kandidatov, ki jo opravljajo ponovno. Foto: MH Lekarna Ormož je lani pridelala 123.000 evrov čistega dobička, leto poprej okoli 93.000 evrov. evri presežka prihodkov nad od- hodki. Od tega je večina dobička (nekaj več kot 172.000 evrov) iz izvajanja javne službe, medtem ko je dobiček iz naslova prodaje bla- ga in storitev na trgu znašal okoli 12.000 evrov. Kot je zatrdil direktor Andraž Jakelj, ni prejel izplačila na- grade za delovno uspešnost. Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  26. maja 20204 Podravje Gorišnica  Obnova poškodovane ceste v Zamušanih Stala bo dobrih 130.000 € Odsek poškodovane in preozke ceste v Zamušanih v občini Gorišnica je dočakal obnovo. Te dni se je namreč začela dob- rih 130.000 evrov vredna modernizacija, ki jo izvaja Cestno podjetje Ptuj s podizvajalcem Komunalnim podjetjem Ormož. Po besedah župana Jožefa Kokota bodo preplastili in razširili prib- ližno 940 metrov dolg odsek, hkrati bodo uredili tudi odvodnjavanje in utrdili bankine. Večji del ceste (tam, kjer bo to mogoče) bodo razširili na širino vozišča pet metrov, preostali pa na 4,5 metra. Z modernizacijo bodo zagotovili večjo varnost v prometu. Po pogodbi bo izbrani izva- jalec, Cestno podjetje Ptuj s podizvajalcem Komunalnim podjetjem Or- mož, dela zaključil do sredine julija. Modernizacija bo stala okoli 132.400 evrov, od tega bodo približno 90.500 evrov pokrili iz naslova nepovra- tnih sredstev 23. člena ZFO, preostanek pa bo prispevala občina. Dodaj- mo, da so na razpis za izvajalca prispele štiri ponudbe. Poleg izbrane, ki je bila tudi najugodnejša, je ponudbo v vrednosti dobrih 135.300 evrov podalo podjetje Asfalti Ptuj, ponudba podjetja iz Štor, Gradnje Žveplan, je bila dražja za dobrih 31.000 evrov, in sicer v višini 163.800 evrov, naj- višja pa je bila ponudba lenarške Lipe v vrednosti 207.700 evrov, kar po- meni dobrih 75.000 evrov več od najcenejše ponudbe. Foto: MH Začela se je obnova 940-metrskega odseka ceste v Zamušanih. O težavah in križih zastarele in preobremenjene čistilne naprave smo v našem časopisu že poročali. Kot smo pisali, že prvi pogled nanjo razkriva, da je v razpadajočem sta- nju. Stara naprava, ki jo upravlja or- moška komunala, ne dosega pred- pisanih standardov čiščenja in tako onesnažuje okolje. Da se učinek čiščenja nekoliko poveča, sicer že daljše obdobje na zahtevo okoljske inšpekcije dovajajo čisti kisik. Problematike, ki ima dolgo bra- do, se zavedajo na občini, kjer so investicijo uvrstili v proračuna za le- tošnje in prihodnje leto. Vprašanje pa je, kdaj se bo zares začela. Čaka- jo namreč na zeleno luč ministrstva za okolje in prostor, saj nameravajo okoli 3,9 milijona evrov (z DDV) te- žak projekt rekonstrukcije in nad- gradnje čistilne naprave fi nancirati s pomočjo treh milijonov evropske- ga in državnega denarja. Dolgotrajni postopki in številne dopolnitve Kot so pojasnili na občini, so že leta 2014 pristopili k pridobitvi gradbenega dovoljenja, leto za- tem pa je bila izdelana dokumen- tacija (PZI) za projekt rekonstruk- cije in nadgradnje čistilne naprave. Pred skoraj dvema letoma (julija 2018) so se na podlagi dopolnitve dogovora o razvoju podravske re- gije zagotovila sredstva, novem- bra so na ministrstvo za okolje in prostor (MOP) poslali dokumente za njihovo pridobitev, a so bili ko- nec leta vsi kohezijski projekti s področja odvajanja in čiščenja poz- vani k dopolnitvam. Zato je bilo treba pristopiti k izdelavi manjka- jočih dokumentov. Do danes so že trikrat pošiljali zahtevane dopol- nitve oz. odzivna poročila z vsemi potrebnimi podatki, vzporedno so pripravili tudi razpisno dokumen- tacijo za gradnjo in nadzor, ki so jo že avgusta lani poslali v pregled na že omenjeno ministrstvo. Začetka del ne morejo napovedati: »Vse je odvisno od potrditve na MOP in SVRK« Še vedno pa nimajo dokončnega soglasja oz. zelene luči ministrstva, pripravljajo namreč že četrto do- polnitev. »17. aprila smo prejeli od MOP novo dopolnitev. Trenutno čakamo na odgovor projektanta, nakar bomo pripravili dopolnitev. Do današnjega dne še nismo preje- li mnenja MOP, da lahko izvedemo razpisni postopek za izbor izvajal- ca, zato ga tudi nismo izvedli. Kdaj bomo začeli, je težko odgovoriti. Zagotovo bi radi čim prej. Vse je odvisno od potrditve na MOP in SVRK (Službe Vlade Republike Slo- venije za razvoj in evropsko kohe- zijsko politiko),« je pojasnil skrbnik projekta na občini Roman Rozman in optimistično dodal, da bi po predvidevanjih izvajalca za gradnjo in nadzor imeli izbranega do julija 2020, tako da bi se gradnja lahko začela jeseni. V sklopu investicije načrtujejo razširitev obstoječe čistilne napra- ve, zgradili pa bodo tudi novi ser- visno-upravni objekt. Nadgrajena čistilna naprava bo po besedah Rozmana omogočila sprejem grez- ničnih gošč iz malih komunalnih či- stilnih naprav ter zadostila zakon- skim zahtevam. Ormož  Kdaj se bo začela letos načrtovana rekonstrukcija čistilne naprave? Postopka za izbiro izvajalca še ne morejo izvesti, čakajo na potrditev ministrstva Med načrtovanimi največjimi projekti v tem in prihodnjem letu je rekonstrukcija in nadgradnja dotra- jane čistilne naprave v Ormožu, ob nekdanji tovarni sladkorja, ki jo nameravajo izvesti s pomočjo treh milijonov evropskega in državnega denarja. A na občini še vedno čakajo na dokončno soglasje ministr- stva za okolje in prostor. Foto: MH Problematična čistilna naprava Prihodki občine Hajdina so lani znašali nekaj manj kot 3,9 milijona evrov in so bili glede na plan reali- zirani v višini 88 %. Le nekaj odstot- kov manj je znašala realizacija od- hodkov, ti so se ustavili pri skoraj štirih milijonih evrov. Občina je leto 2019 zaključila s primanjkljajem v višini 57.000 evrov. Kot so z zadovoljstvom ugotav- ljali občinski svetniki, je bila večina zastavljenih investicij izpeljanih. Zanje so namenili nekaj več kot tretjino občinskih sredstev (36 %). Primerjava podatkov kaže, da so Hajdinčani lani za investicije na- menili skoraj petino več sredstev kot leto poprej. Realiziranih je bilo kar 80 % po planu zastavljenih investicij. Urejali so ceste, javno razsvetljavo, hodnike za pešce, vlagali v stavbo šole in vrtca, neka- tere domove društev, nadaljujejo z agromelioracijo in komasacijo, fi - nančno obsežen projekt pa je tudi prenova nogometnega igrišča … Trije (veliki) neuresničeni projekti Največji nerealiziran projekt, ki jim ga ni uspelo izvesti, je ureditev kanalizacije. Izvedbo naj bi začeli naslednje leto. Ker lani ni bilo raz- pisov, na katere so računali, osta- jata neuresničena še dva projekta; sanacija Mariničeve domačije in ureditev vaških središč. Skupni dolg občine Hajdina ob koncu lanskega leta je znašal 1,3 milijona evrov. »Glede dejavnosti smo zelo za- dovoljni, nekaj malega rezerve je pri investicijah, ki jih žal nismo vseh mogli izpeljati. Smo pa veseli, da nam je večino stvari, ki jih je pred- lagal Svet za preventivo, uspelo dokončati,« je pojasnil župan Sta- nislav Glažar. Zaključni račun obči- ne Hajdina za leto 2019 so svetniki potrdili brez razprave. Hajdina  Sprejeli zaključni račun za leto 2019 Zadovoljni z lani izvedenimi projekti Občina Hajdina sodi med tiste, ki proračune sprejemajo zelo hitro. Za leto 2019 so ga sprejeli že junija 2018. Vmes so ga dvakrat usklajevali z rebalansom, a pomembnih večjih razlik med planom in izvedbo ni bilo. Največji neuresničen projekt je kanalizacija, ki ga spreminjajo in izvedbo prenašajo v naslednje leto. Foto: DK Prva seja po epidemiji je potekala z maskami. Sveti Andraž  Cesta komaj še prevozna Nujna obnova andraške Črne gore Popolna rekonstrukcija ozke ceste, ki vodi mimo pokopališča v Vitomarcih proti podjetju Toš, bo stala približno 150.000 evrov. Odsek ceste oziroma poti, ki ji domačini pravijo Črna gora, je v zelo slabem stanju, še posebej ob večjem deževju in snegu, ko je komaj še prevozna in so tam živeči praktično odrezani od sveta, obenem pa one- mogoča tudi povezavo do preostalih krajev v občini. Na občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah so že dali izdelati projektno dokumenta- cijo za rekonstrukcijo 650 metrov poti, do konca leta bo pripravljen še projekt za izvedbo, takoj v začetku prihodnjega leta pa bodo z javnim natečajem izbirali izvajalca. Takoj zatem se bodo začela dela, ki bodo predvidoma tudi končana še v istem letu. Kot rečeno, je vozišče precej dotrajano, pravzaprav uničeno, neravno s povsod vidnimi izboklinami in vboklinami, poleg tega s širino 2,6 metra tudi bistveno preozko in brez urejenih bankin. Odvodnjavanje je urejeno le s prostim odtokom s po- vršine vozišča po terenu, nekaj vode pa pronica tudi skozi samo vozišče v spodnje plasti zemlje, zaradi česar je uničena protiprašna prevleka. Prav tako nastanejo težave po odtajanju snega, ki povzroči zmehčanje vozišča in dodatno ugrezanje vozil ob vožnji. V projektu prenove je predvidena širitev vozišča z novo asfaltno prevleko in ureditvijo ban- kin, ki bodo bolje služile tudi pešcem, odvodnjavanje, postavitev javne razsvetljave z varčnimi svetilkami kakor tudi talne in horizontalne pro- metne signalizacije. Investicijo, ocenjeno na 150.000 evrov, bodo pokrili iz treh virov, in sicer slabih 48.000 evrov bo šlo iz občinskega proraču- na, dobrih 68.000 evrov nepovratnih sredstev naj bi primaknila država iz naslova 23. člena zakona o fi nanciranju občin, za nekaj več kot 34.000 evrov pa namerava občina najeti ugoden državni kredit. Foto: SD Cesta v Črni gori v dežju in snegu skoraj ni več prevozna. Pundniki s cenami v evrih Asfalti Ptuj 135.379 Lipa, Lenart 207.719 CP Ptuj s podizvajalcem Komunalno podjetje Ormož 132.431 Gradnje Žveplan, Štore 163.850 Vir: Portal javnih naročil Deleži financiranja (od leta 2018 do vključno 2022) v evrih Financer Skupaj V odstotkih Kohezijski sklad 2.539.123 65 Republika Slovenija 448.081 11 Občina Ormož 918.019 24 Skupaj 3.905.223 100 Vir: Občina Ormož *pri Občini Ormož je zajet DDV, ki si ga ta lahko poračuna Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  26. maja 2020 5Podjetništvo Ptuj, Slovenija  Odpiranje večjih turističnih destinacij Terme Ptuj bodo predvi- doma vabile po 15. juniju Celotna destinacija Terme Ptuj svoja vrata predvidoma od- pira v sredini junija. »Odvisno od odloka vlade o odpiranju turističnih kapacitet in rezervacij v destinaciji,« so povedali v poslovni skupini Sava Turizem, ki je lastnica največjega turističnega kompleksa na Ptuju in v Spodnjem Podravju. Medtem ko so se gostinski lokali in manjši nastanitveni obrati v maju začeli odpirati, pa so večji turistični kompleksi še vedno zaprti. Med njimi tudi Terme Ptuj. V družbi Sava Turizem njihovo predvideno odprtje načrtu- jejo za 15. junij. Odprli bodo celoten kompleks: kopališče, nastanitvene ka- pacitete, gostinski del … Kako bodo lahko posamezne dejavnosti izvajali, bo odvisno od navodil in smernic NIJZ. »V naši poslovni skupini so v teku intenzivne operativne priprave na ponovno odprtje destinacij s številnimi varnostnimi in higienskimi internimi protokoli. Vzpostavljen je interni stro- kovni tim, ki je nadgradil higiensko zaščitne standarde in jih prilagodil za čas epidemije. Pri tem smo upoštevali nekatera že objavljena priporočila in usmeritve NIJZ, obvezne ukrepe in priporočila WHO ter primere zaščitnih ukrepov velikih mednarodnih hotelskih verig. Tako smo upoštevali pripo- ročila intenzivnejšega razkuževanja, dezinfekcije in higiene ter varnostne razdalje, ki pripomorejo k večji varnosti gostov in zaposlenih. Skupaj z na- šim zdravstvenim osebjem smo te ukrepe še dodatno nadgradili oz. dodali še nekaj ukrepov za dodatno zaščito pri preprečevanju okužb. Nadgrajen standard zaščite in higiene smo tudi zapisali kot obvezen del izobraževanj in treningov za zaposlene, za naše goste pa smo oblikovali novo blagov- no znamko Sava Hotels & Resorts Higienski standard Plus,« so povedali v družbi Sava Turizem, ki je pred epidemijo v vseh svojih destinacijah na osmih lokacijah zaposlovala 1.293 sodelavcev. Postopno odpiranje dejavnosti in vračanje sodelavcev na delo V skupini Sava Turizem je danes zaposlenih 1.242 sodelavcev, na de- lovna mesta se bodo vračali postopoma, odvisno od terminov in obsega odpiranja turističnih objektov, pa tudi povpraševanja in rezervacij. »Veseli nas, da že zaznavamo povečanje povpraševanja z domačega trga za ter- mine od junija dalje tako na Bledu kot na Obali ter v termah in zdravili- ščih, predvsem za daljše dobe bivanja. Naši gostje povprašujejo predvsem po nastanitvah, kjer je možnost bivanja v objemu narave in kjer je veliko možnosti za aktivnosti na prostem, zunaj, v naravi. Naše destinacije so v naravi, obdane so z zelenjem, imamo raznolike nastanitve, med njimi tudi individualne hiške, apartmaje, bungalove, glamping hiške in kamp par- cele, kar so v tem trenutku najbolj iskane nastanitve. Termine odpiranja hotelov bomo prilagodili glede na odlok vlade in glede na povpraševanje. Ocenjujemo, da bo ob odprtju oziroma začetku poslovanja v vsaki od na- ših destinacij odprt vsaj en hotel s pripadajočo infrastrukturo (restavra- cije, bazeni, kopališča). V Termah Ptuj, ko jih bomo odprli, bomo odprli celoten kompleks naenkrat.« Foto: ČG Sicer še zdaleč ni vse rožnato: »Financirati moramo tudi plače tis- tih, ki so na čakanju, kar pa dobimo povrnjeno. Zadovoljni smo z ukre- pi vlade za ohranjanje delovnih mest. Res pa je, da država ne krije fi ksnih stroškov, stroškov uprave. Tako moramo plačevati lizinge, vnaprej smo morali plačati stano- vanje na Tirolskem, tega denarja nam ne bo nihče povrnil. Tudi de- narja za preklicane letalske vozov- nice po vsej verjetnosti ne bomo dobili nazaj. Ni enostavno biti pod- jetnik v teh kriznih časih, tudi bolj malo spim, saj je problemov, ki jih je treba rešiti, zelo veliko. Ne gle- de na vse ostajamo optimisti, ker sicer ne moreš biti podjetnik. Tudi naši zaposleni razumejo stanje, v katerem smo se vsi skupaj znašli,« še pravi Zemljarič. V Avstriji in Nemčiji podjetje Ze- rox dela preko svojih izpostav, ki jih mora podjetje vzpostaviti, če v isti državi dela več kot eno leto. »Če imaš urejene vse papirje, vse zaposlitve po črki zakona, vse pla- čane davke, tudi nimaš nobenih te- žav z njihovimi inšpektorji,« dodaja Zemljarič Ker je šofer peljal v kombiju šest delavcev, se bo zagovarjal na sodišču Precej težav jim je v času pande- mije povzročila odpoved projekta na Tirolskem, hkrati pa niso mogli povečati ekipe na drugem projek- tu v Hamburgu, ker je bil let odpo- vedan. Aprila je bilo na čakanju de- set njihovih zaposlenih. Projekti se zamikajo, nekatere pa so izgubili. Trenutno se razmere sicer izboljšu- jejo, a trdnega zagotovila za to, da bodo lahko izvedli vse načrtovane projekte, ni. Pridobili so sicer en novi posel, ki pa so ga morali zača- sno prekiniti zaradi motene doba- ve iz Španije v Avstrijo. Prvi mož Zeroxa izpostavlja tudi primer otežkočenega dela zaradi koronavirsa v Španiji: »Skupina, ki dela v Španiji, ni silila domov, ker smo dobili dovoljenje, da lahko na projektu nemoteno delamo nap- rej. Podobno je bilo v Hamburgu in Münchnu. V Španiji smo morali kupiti še en kombi, ker se šest de- lavcev glede na njihove ukrepe ne sme voziti v enem kombiju, ampak samo trije, vsak mora sedeti v svo- ji vrsti. Tudi potrdilo o skupnem gospodinjstvu jim ni pomagalo pri policijskem pregledu, dobili so ka- zen. Šofer se bo moral zagovarjati na sodišču.« Na vseh deloviščih so skušali delati stoodstotno »Zelo sem ponosen na naše za- poslene in tudi poslovne partnerje, ki nam štejejo v dobro, da dela nis- mo prekinili. Ocenjujemo, da bomo na letni na ravni izgubili okrog 10, morda tudi 20 odstotkov prometa. Vsak dan znova se borimo, da bi pridobljene projekte kakovostno in v roku izpeljali, da ne bo novih odpovedi del, da bi bil davek ko- ronavirusa čim manjši,“ zaključuje Zemljarič, ki si je kot gospodarstve- nik sicer želel, da se gospodarstvo v tem času ne bi ustavilo. Kot podjetnik ima tudi posluh za družbeno ranljive skupine, za pro- jekte, ki prinašajo veselje in radost, kot je Vsi skupaj smo za, in Otroci pojejo slovenske pesmi in se vese- lijo ter Botrstvo. Ptuj  V podjetju Zerox uspešno obvladujejo gospodarsko krizo »Želel bi si, da se podjetja v tem času ne bi ustavila« „Priznam, veseli smo, da v tem času še lahko delamo. Večina ima velike težave. Pojavljajo pa se zamiki pri plačilih, s katerimi pa smo že vnaprej seznanjeni, tako da zaradi tega nimamo posebnih težav. Še vedno lahko brez težav izplačamo plače,« v tem kriznem času pravi Roman Zemljarič, ustanovtelj pod- jetja Zerox s sedežem na Ptuju. Kljub vsem težavam, ki jih je prinesel koronavirus, ostajajo optimisti. Vsi zaposleni so obdržali zaposlitev, nobenega niso odpustili. Foto: Črtomir Goznik Roman Zemljarič, direktor in lastnik podjetja Zerox V ŠGZ, ki jo vodi direktorica Aleksandra Podgornik, ocenjuje- jo, da je to bil eden izmed boljših ukrepov, s katerimi je država v času epidemije pomagala gospo- darstvu. »Štajersko gospodarstvo je visoko izvozno usmerjeno, v zadnjih letih je dosegalo dobre rezultate, število brezposelnih je po dolgih letih spodbudno upada- lo. Seveda nismo bili brez proble- mov, vendar so bili ti obvladljivi, investicijska vlaganja so rasla. Val brezposelnosti, ki nas čaka, če gospodarstvo ne bo imelo vsaj še nekaj časa za ponovni zagon, bo za regijo poguben. Preklic epide- mije je omogočil odprtje lokalov in trgovin, ni pa prinesel takojšnjega učinka v podjetja predelovalne in- dustrije, ki je vpeta v mednarodne tokove in je ni mogoče nadalje- vati s podpisom, da je epidemije konec. Gospodarstvo potrebuje čas in pričakuje, da mu ga bo dr- žava z ukrepom subvencioniranja nadomestila za čas čakanja na delo doma dala. Tudi zato, da bo gospodarstvo v prihodnjih letih lahko prispevalo v državni prora- čun, ki bo pod velikim pritiskom dolga,« je med drugim poudarila Podgornikova. ŠGZ tako v imenu štajerskega gospodarstva poziva poslance državnega zbora, da v postopku sprejemanja tretjega protikoron- skega zakona ukrep subvencioni- ranja nadomestila za čas čakanja na delo doma ohranijo do konca leta 2020. »S tem boste pomagali gospodarstvu, ki se trudi vzpo- staviti nadaljevanje prekinjenih delovnih procesov. Hkrati boste omogočili, da ljudje dokončno ne izgubijo služb in s tem dela, ki edi- no omogoča dostojno preživetje. Medtem ko je bilo v začetku te krize treba najprej poskrbeti za varnost ljudi, je treba sedaj poskr- beti za celotno gospodarstvo in se maksimalno potruditi za ohranitev dela in delovnih mest.« Slovenija, Podravje  Poziv Štajerske gospodarske zbornice Za subvencioniranje čakanja na delo doma Vodstvo Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) je na poslance državnega zbora naslovilo odprto pismo, v katerem jih pozivajo, naj v tretjem interventnem zakonu podprejo podaljšanje ukrepa subvencioniranega nadomestila za čas čakanja na delo doma. Foto: ČG V ŠGZ ocenjujejo, da je bilo subvencioniranje nadomestila za čas čakanja na delo na domu eden od boljših ukrepov vlade za pomoč gospodarstvu. Zato poslance državnega zbora pozivajo, naj ukrep podaljšajo do konca tega leta. O podjetju Zerox Podjetje Zerox s sedežem na Ptuju je leta 2001 ustanovil Roman Zemljarič. Začetki so bili skromni, najprej je bil sam, začel je počasi in vztrajno. Za zasebništvo se je odločil, ker je želel biti sam svoj šef. Po uspešno izvedenih prvih delih je podjetje začelo rasti. Do leta 2007 so delali samo v Sloveniji. Kriza leta 2008 pa jih je prisilila, da so začeli delo iskati tudi v tujini. Danes so na tujem trgu zelo iskano in uveljavljeno podjetje na področju elektroavtomatizacije. „Ni bilo lahko, če pa daš vse od sebe, če se trudiš, uspeh ne more izostati, četudi gre za povsem novo poslovno okolje in zahteve ter pogoje. Ob prihodu na avstrijski trg je bilo dela zelo veliko, povpraševanje je bilo tolikšno, da smo delo dobili takoj. Že na prvem projektu smo se izkazali, dober glas o našem kakovostnem in strokovnem delu je šel od ust do ust, tako da pri pridobivanju novih del nismo imeli težav, četudi smo v novo okolje prišli brez nekih referenc. Najboljše reference so uspešno zaključeni projekti. Imamo dobro ekipo strokovno usposobljenih in zanesljivih sodelavcev z bogatimi izkušnjami, ki svoje delo v celoti obvladajo. Vseh zaposlenih je 50,“ je Roman Zemljarič predstavil podjetje Zerox. Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 6 Po več kot dveh mesecih lahko stanovalci Doma upokojencev Ptuj zapustijo domske prostore in se družijo tudi s svojci in drugimi obi- skovalci. Od srede naprej so se na- mreč sprostili ukrepi, obiski bodo sicer tudi v prihodnje najavljeni, a bodo lahko potekali na prostem. Ob vseh previdnostnih ukrepih v vseh enotah DU Ptuj upajo, da bodo ohranili naziv „čistega“ doma. Vsi skupaj, tako vodstvo kot zaposleni in stanovalci, so prispe- vali k velikemu uspehu, saj niso za- beležili niti enega primera okužbe s koronavirusom. Brez svojcev življenje nima smisla Zdaj, ko se življenje vrača v nor- malne tirnice, se stanovalci doma upokojencev najbolj veselijo po- novnih obiskov svojcev. Vsi v en glas povedo, da so jih neizmerno pogrešali. „Komaj smo čakali, da bodo dovolili obiske. Drugače pa je bilo v redu, čas je kar hitro minil, postrežba je bila dobra, osebje je skrbelo za nas, vse smo imeli, po- grešali smo le domače, njihov ob- jem,“ pravi stanovalka ptujskega doma Nežka Emeršič. torek  26. maja 20206 V središču Po dobrih dveh mesecih je otro- ški vrvež znova napolnil vrtčevske prostore. Prvi dan je potekal brez težav, tako otroci kot starši so bili dobro pripravljeni in poučeni o novem koronavirusu in pravilih, je povedala ravnateljica VIZ Ormož Simona Meško. Poleg staršev je ob tem pohvalila tudi svetovalno delavko Natašo Gregur, ki je pred drugim prvim vrtčevskim dnevom v tem šolskem letu pripravila de- setminutni video posnetek, v kate- rem so otroke in starše na prijazen način seznanjali s postopanji in ukrepi NIJZ. Dva malčka sploh prvič v vrtcu Predvsem starejši otroci so se razveselili svojih prijateljev in vzgojiteljic. Nekaj joka je bilo le pri malčkih in dveh otrocih, ki sta bila sploh prvič v vrtcu, a ni bilo prehu- do. »Ker je v skupinicah sedaj manj otrok in sta po dve vzgojiteljici, jih hitreje potolažita,« je dodala rav- nateljica. Več je tako bilo časa in priložnosti za crkljanje. »Seveda, da vzgojiteljice lahko objamejo otroke. Psihološke potrebe otrok morajo vendarle biti na prvem mestu! Stiske otrok so lahko zelo velike, prihajajo iz različnih okolij. Sploh pri socialno šibkejših, kjer je nasilje v družini, ne moreš biti tako brezčuten, da otroku ne bi dajal občutka varnosti, ljubezni, seveda ob upoštevanju vseh higienskih pravil. To pa pomeni, da ko vzgo- jiteljica objame otroka, si mora, predno se dotakne naslednjega, umiti ali razkužiti roke.« Starši v vrtec obvezno z masko Odprtje vrtca so težko čakali tudi nekateri starši. Trenutno je v ormoškem vrtcu 40 otrok, v vrtcu pri Veliki Nedelji pa okoli 20. Uspe- Ptuj, Podravje  Izkušnje stanovalcev in zaposlenih v DU Ptuj „Snidenje s svojci 'po koroni' je b Razglasitev epidemije je dodobra spremenila naš vsakdan. Med tistimi, ki so spremembe najbo kategorijo, strah in osamljenost pa so preganjali z optimizmom. Povedali so, kaj so najbolj pogr in noči – zaposleni. Tudi ti so namreč morali popolnoma spremeniti svoje življenjske navade, Ormoško  S sedaj veljavnimi priporočili bo v prihodnje za vse otroke težko poskrbeti Zaradi manjšega števila otrok vrtci za Tako zaposleni kot otroci so se v minulem tednu razveselili ponovnega snidenja v vrtcih. Marsikateri ot otrok, jim je ob vseh zahtevanih priporočilih uspelo sprejeti vse otroke, s prostorskimi težavami in poman Foto: MH Ravnateljica VIZ Ormož Simona Meško in svetovalna delavka Nataša Gregur Njena kolegica Frančiška Muzek do- daja, da so si dneve naredili takšne, da jim je bilo fi no in da jim dejansko nič ni manjkalo: „Bojim pa se, da se zdaj ukrepi prehitro sproščajo in da se bo virus vrnil. Malo je prehitro za vse to naenkrat. Mislim, da bomo zdaj malo bolj previd- ni, tudi po koncu korone.“ Podobnega Ormoško  Lokalni ponudniki odprli vrata »Domači turist ne bo mogel rešiti sezone« Od minulega tedna je po več kot dveh mesecih med drugim dovoljeno ponovno obratovanje manjših ponudnikov turi- stičnih nastanitev. Vrata so z veseljem odprli domači lokalni turistični ponudniki na Ormoškem, ki kot dobrodošlo pomoč pozdravljajo tudi turistične bone za vse slovenske državlja- ne, a nekatere skrbi, da to ne bo rešilo močno prizadetega turizma. Med tistimi, ki so se ponovnega odprtja zelo razveselili, je Sonja Ozmec iz istoimenske turistične kmetije v Senešcih pri Veliki Nedelji. Konec minulega tedna so na stežaj odprli svoja vrata, v soboto so pod streho spravili prvo praznovanje. Na prve goste, ki bodo pri njih prenočili, še čakajo. »Živci so te dni precej trpeli, ker je bilo vse prazno. Prah in pajčevina sta se nabirala. Vse sobe smo temeljito počistili in se pripravili na nove razmere. Nabavili smo maske, razkužila, razmaknili mize … Za maj smo imeli rezervirane praktično vse vikende za raznorazna slavja, a je žal vse odpadlo. Izpad je 100 %. Prodali nismo niti litra domačega vina. Nekatera praznovanja so sedaj prestavili na junij oz. jesen. Toda na splošno opažam, da se ljudje še vedno bojijo. Kaj dosti rezervacij namreč še ni.« Ljudje še vedno odpovedujejo namestitve, tudi napovedi za naprej so po mnenju Ozmečeve za zdaj precej slabe. »Te dni smo imeli najavljeno skupino iz Avstrije, a so me ravnokar klicali in z žalostjo odpovedali, saj meje še vedno niso odprte,« dodaja Sonja, ki po 30 letih turizma vajeti počasi predaja sinu Mitji. Pri Šebekovih, kjer vsi radi poprimejo za delo, pa se je v turizmu dobro znašla tudi hčerka Sonja. Foto: MH Gospodarica Sonja Ozmec o turističnih bonih: »Vse bo odvisno od pro- mocije. Zagotovo bomo veseli, če bo vsaj kakšen učinek iz tega naslova. Veselimo se prav vsakega gosta.« Vse bo odvisno od promocije Njihova prednost je sicer, da največ prenočitev ustvarijo domači turisti. Prihajajo namreč družine iz različnih konec Slovenije, ki uživajo v tukajšnjem zelenem in naravnem okolju, ter tudi drugi naključni gostje, ki pešačijo ali kolesarijo, saj tod mimo med drugim vodijo Ormoška vinska turistična cesta, Evropska pešpot, Jakobova pot … Kljub temu pa omenjenega izpada ne bodo mogli nadomestiti. Uvedbo turističnih bonov, s katero želi država pospešiti obisk domačih gostov, Ozmečeva sicer pozdravlja, v isti sapi pa dodaja, da bo treba veliko narediti na promociji: »Kaj dosti se na te vrednostne bone ne zanašamo. Vse bo odvisno od promocije, ali bodo promovirali tudi naše kraje. Zagotovo bomo veseli, če bo vsaj kakšen učinek iz tega naslova. Veselimo se prav vsakega gosta.« »Tuji gostje še ne morejo k nam« Prve goste so po več kot dveh mesecih sprejeli pri Hlebčevih na Kogu, zabeležili so tudi prve rezervacije terminov za praznovanja. Toda novih prijav je na splošno malo. »Veste, pri nas so prevladovali tuji gostje, ki pa še ne morejo k nam. Dokler se ne bodo sprostile meje, večjega povpraševanja ne bomo imeli,« je povedal mladi gospodar Milan Hlebec mlajši. Čeprav je delovanje turističnih kmetij zopet omogočeno, si turizem tako čez noč ne bo opomogel. Turistične bone sogovornik sicer pozdravlja, v isti sapi pa poudarja, da domači turist ne bo mogel rešiti turizma: »Vrednosti boni so sicer dober ukrep, a domači gost turizma ne more rešiti, kajti zelo smo odvisni od tujcev, predvsem Nemcev, Avstrijcev itd. Zato upamo, da se bodo državne meje čim prej sprostile. Je pa vsaka stvar za zagon turizma dobra. Mi smo zadovoljni z vsem, samo da lahko delamo. Sam osebno pa sem mnenja, da bi ti boni morali biti zastavljeni nekoliko drugače – da bi se lahko koristili tudi v restavracijah in ne samo za nastanitve oz. nastanitve z zajtrkom, saj bi se na tak način pomagalo vsem.« Malčki so prvi teden po dolgem času spet pr Bolj kot virusa se bojijo osamljenosti 93-letna Olga Radej je zadnje tedne doživljala zelo čustveno. Zanjo je to bila težka preizkušnja: „Vodstvo in zaposleni so nam res skušali pomagati, a je manjkal občutek, ki ga doživiš, ko ob- jameš nekoga svojega. Vse drugo je bilo dobro. Ko smo se prvič po dveh mesecih srečali s sinom in snaho, sem imela občutek, kot da grem na randi. Za mene je to pol zdravja. Videvali smo se sicer s pomočjo video klicev, ampak to ni to, mene ni bilo tako strah virusa kot osamljenosti. Če nimaš svojcev, tudi življenje nima smisla.“ Stanovalci doma so najbolj od vsega pogrešali objem svojcev. lo jim je sprejeti vse otroke v skladu s priporočili, ki veljajo, in sicer za prvo sta- rostno obdobje v skupinah po osem in za drugo starostno obdobje v skupinah po 10 otrok. Na voljo še imajo kar nekaj prostih kapacitet. »V prvem tednu se je v vrtce vrnilo 30 % otrok. To nas ni prese- netilo, saj živimo na podeželju in so stari starši precej vpeti v varstvo vnukov. Ker podatke zbiramo tedensko, natančnih podatkov za naprej nimamo, bo pa v tem tednu nekaj otrok več, nekaj star- šev pa je napovedalo vrnitev s prvim junijem. Skupine so trenutno majhne (okoli pet otrok), tako da brez večjih težav izvajamo ukrepe, ki nam jih je pri- poročil NIJZ,« je dodala Meškova. Na delo so se vrnili vsi, razen štirje strokovni delavci zaradi zdravstvenih razlogov: »Vsaka skupina ima svoj tan- dem, tako da se zaposleni ne mešajo. Ni več nobenega združevanja oddel- Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  26. maja 2020 7V središču poslenim ni bilo vseeno, vedeli smo, da se tudi mi lahko okužimo, zato smo bili previdnejši.“ V Domu so organizirali štiri ekipe, v katere so se vključili zaposleni, ki bi bili pripravljeni delati s covid pozitiv- nimi stanovalci. V njih sta tudi Janja Donaj in Jasmina Levanič, gospodi- nja-oskrbovalka. Na poseben covid oddelek so nameščali stanovalce, ki so imeli znake in bi lahko bili poten- cialno okuženi. K sreči pozitivnih na koronavirus ni bilo. Levaničeva ključ- ni pomen za to pripisuje dobremu načrtu dela, ki so ga imeli. Hrana: posebna pozornost pri dostavi, pripravi in delitvi Posebno pozornost so posvetili tudi načinu nabave in obdelave hra- ne ter njeni delitvi. Dobavitelji več v dom ne smejo vstopati, vse artikle pred uporabo temeljito operejo ali razkužijo. Ločeno hranijo pribor za zaposlene in stanovalce. Vsak pribor zavijejo v prtiček. Miha Sok, servirec, ki dela v jedilnici, pravi, da stanovalci pomanjkanja niso čutili. Tudi doda- bilo kot čakanje na prvi randi“ olj korenito čutili, pa so gotovo stanovalci doma upokojencev. Zavedali so se, da sodijo v rizično rešali, kako so se kratkočasili in kako so vse skupaj doživljali tisti, ki so z njimi preživljali dneve da bi starostnike uspešno ubranili pred okužbo. V vseh vrtcih na širšem Ormoškem le tretjina otrok V vrtec pri OŠ Sveti Tomaž se je vrnilo 34 otrok od vseh 89, kar pomeni 38 %, po napovedih staršev pa kmalu pričakujejo kakšnega otroka več. »Imamo pet vrtčevskih skupin, ki so oblikovane v skladu s sedaj priporočenimi normativi. Kadra je dovolj. Težav za zdaj ni. Otroci so veseli, radoživi. Vzgojiteljice jih tudi »pocrkljajo« upoštevajoč ustrezne ukrepe. Prvi dan, ko je bilo lepo vreme, so bili zunaj ali na terasi,« je sporočila ravnateljica Irma Murad. Podobno pozitivno je vzdušje tudi v vrtcu pri OŠ Središče ob Dravi, kjer po besedah ravnateljice Jasne Munda prav tako nimajo nobenih težav z upoštevanjem ukrepov, niti s kadrom. V vrtec se je vrnilo 32 otrok od 77. V miklavški in kogovski vrtec, ki delujeta pod okriljem OŠ Miklavž pri Ormožu, se je vrnila približno polovica otrok, skupaj 32. »V skupinah je povprečno pet do šest otrok; pri Miklavžu so ostale tri običajne skupine; na Kogu so tri skupine namesto dveh običajnih, saj je bilo treba eno skupino deliti. Trenutno je kadra še dovolj, na delo so se vrnile vse delavke,« je pojasnil ravnatelj Vlado Hebar in dodal, da pričakujejo vrnitev večine otrok že prihodnji mesec: »Težav trenutno ni, delo poteka mirno in v skladu s pričakovanji. Vsi ukrepi so priporočila, ki se jih trudimo v največji možni meri upoštevati, hkrati pa se zavedamo, da otrok v vrtcu potrebuje toplino, dotik vzgojiteljice …« Podobno vzdušje je tudi v ivanjkovskem vrtcu, kamor se je vrnilo le 23 % oz. 12 otrok. Toda to ravnateljice tamkajšnje osnovne šole Nado Pignar ni presenetilo: »Pri nas je še vedno veliko staršev doma zaradi ukrepa čakanja na delo ali so starši celo med tem že izgubili službo in temu ustrezno s previdnostjo uporabljajo možnost vključitve otrok ponovno v vrtec. Otroci so v treh skupinah, tako kot pred epidemijo. Prav tako je prisoten isti vzgojiteljski par in zagotavljamo tudi sočasnost. Tudi kadra imamo dovolj. Otroci se vključujejo dodatno že v teh dneh in seveda še bolj množično v naslednjem mesecu.« Skrbi pa jih dodatni fi nančni izdatek za vsa potrebna zaščitna sredstva, od mask do razkužil in čistil. Prostorskih težav pa za zdaj nimajo niti v sicer premajhnem vrtcu v Podgorcih, saj je prvi dan prišlo komaj devet od 59 otrok. V primeru večjega števila otrok so imeli pripravljen scenarij, da bi jih selili tudi v prostore tamkajšnje podružnične šole in tako zadostili vsem zahtevanim normativom. a zdaj brez težav trok je stekel k vzgojiteljici in se ji ovil okrog nog. V vrtcih na Ormoškem, kamor se je vrnilo precej manj njkanjem kadra se za zdaj ne soočajo. Glede na to, da se skupine ne sme- jo združevati, bi potrebovali prib- ližno enkrat več kadra oz. bi delali številne nadure.« »Ravnamo se po zdravi kmečki pameti« Za priprave na ponovno odprtje so porabili dober teden časa, veliko je bilo tudi usklajevanja tudi zaradi spreminjajočih se pravil. Igralnice so primerno pripravili, odstranili vse igrače in didaktične materiale, ki se jih ne da razkužiti ... Vsak otrok ima svoje pripomočke za ustvarja- nje, koriščenje teras je časovno ali prostorsko omejeno, uporaba skupnih igral ni dovoljena, za mizi- co lahko sedita največ dva otroka, stolčki so označeni ... Toda otroci se s spremenjenim režimom ne obremenjujejo. »Kar se tiče vzdrževanja varno- stne razdalje med otroki – tukaj se ravnamo po zdravi kmečki pameti. Pri prosti igri je to nemogoče upo- števati. Tam, kjer je to mogoče, pa seveda temu sledimo. Bistvo pa je, da so socialni stiki omejeni na sku- pino in tukaj res pazimo, da se te med seboj ne mešajo.« Foto: ČG Olga Radej mnenja je tudi Said Musić, ki pravi, da so, kljub temu da so se v domu družili v manjših skupinah, močno pogrešali tudi obiske iz zunanjega sveta. Rezultate brisov čakali z veliko negotovostjo Zaposleni so se na nove razmere hitro prilagajali. Na Ptuju so brise je- male kar domske medicinske sestre, ki so sodelovale z zdravstvenim do- mom, od koder so dobivali tudi ustre- zno zaščitno opremo. Opravili so ok- rog 80 brisov, in vsak rezultat čakali z veliko negotovostjo in bojaznijo. Vsak pozitiven bi celoten način dela posta- vil na glavo. Ker so vrata domov v ce- loti zaprli, so bili dejansko le zaposleni tisti, ki bi lahko v dom vnesli okužbo. Dom so zaprli, obiskov ni bilo, v hišo so lahko hodili le zaposleni, ki so jim svetovali, da se socialnim stikom izo- gibajo tudi izven delovnega časa. Na- vodila so bila strožja kot sicer, delavke niso smele imeti nalakiranih nohtov, odstraniti so morali nakit ... Pravza- prav so skušali na vse možne načine zmanjšati možnost, da bi se virus širil tam, kjer ga je težje odstraniti. Medicinska sestra Janja Donaj pra- vi, da so vse ukrepe sprejemali z razu- mevanjem, zavedali so se, da so nujni. Ker so med stanovalci čutili strah pred okužbo, dileme ni bilo: „Tudi zato smo se vsi skupaj hitreje navadili tega dru- gačnega načina življenja. Niti nam za- Ostrejši kot so bili ukrepi, lažje so se spoprijemali z njimi Način dela zaposlenih v zdaj že zadnjih skoraj treh mesecih se je bistveno spremenil. Kot ugotavlja Mateja Šešerko, vodja zdravstvene nege v DU Ptuj, so bile usmeritve, ki so jih najprej prejemali, bolj splošne, zato so se domovi situaciji prilagajali po svoje. Ptujski je očitno skoval dober načrt, kar ugotavljajo tudi zaposleni, s katerimi smo govorili. Ključni pomen so dali higieni, izogibanju tesnih stikov in omejevanju družabnih aktivnosti, vsaj v večjih skupinah. „Na začetku je bilo dejansko zelo težko, sčasoma pa so se navadili, da se je življenje spremenilo. Dober rezultat je delo vseh nas, tako stanovalcev kot zaposlenih. Stanovalcem se je življenje drastično spremenilo. Vedno ostrejši kot so bili ukrepi in bolj kot so tedni minevali, lažje so se spoprijemali s tem.“ Najbolj jim je manjkalo druženje, zato so se znašli po svoje. Vodstvo doma je tudi za stanovalce zagotovilo maske, s katerimi so lahko šli tudi iz svojih sob ter se v manjših skupinah na varni razdalji družili. Aktivnosti niso povsem prekinili, nekaj so jih izvajali, v omejenem obsegu, po posameznih etažah in ob spoštovanju vseh preventivnih ukrepov. Kljub koroni so telovadili, pa izvajali delovno terapijo ... Foto: ČG Zaposleni so stanovalcem doma polepšati dneve brez svojcev. Na fotografi ji so Jasmina Levanič, Mateja Šešerko, Janja Donaj in Miha Sok. Foto: MH reživeli v (sicer okrnjenih) skupinicah v svojih vrtcih. Foto: MH Foto: ČG tne izdelke so jim ponujali, tako na jedilniku kot v improvizirani trgo- vini. Stanovalci so sicer lahko tudi obedovali v jedilnici, a sta za eno mizo sedela le dva, število prisotnih v jedilnici pa je še vedno omejeno. Tako zaposleni kot stanovalci DU Ptuj ob vseh nevšečnostih ugo- tavljajo tudi pozitivno spremem- bo, ki so jo potegnili iz te izkušnje, in sicer, da se je tempo življenja umiril: „Prej se nam je mudilo pla- čati položnice, nahraniti mačke, k vnukom na obisk itn. Še vedno se vse uredi, imamo več kot potrebu- jemo, smo pa v bistveno manjšem stresu. Veliko več je bilo časa za globlje pogovore. Zdi se, kot da se je življenje upočasnilo. Če ne bi pogrešali svojcev, bi bile to idealne razmere za življenje.“ kov zjutraj ali popoldan. Bilo nam je pomembno, da se otroci po tako dol- gem času odsotnosti vrnejo k svojim vzgojiteljicam in v svojo igralnico.« Toda v primeru večjega števila otrok se kadrovskim težavam ob teh zahtevanih pogojih ne bi mogli izogniti, poudarjata sogovornici: »Če bi tovrstni ukrepi ob- veljali tudi v jeseni, bi pomenilo, da bi iz vsakega oddelka imeli po dve skupini. Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 8 Ko je les hkrati izziv in prihodnost Letošnji teden gozdov v znamenju povečanega obiska Na Lesarski šoli Maribor se di- jaki in študentje izobražujejo na srednji in visokošolski sto- pnji na področju gozdarstva, le- sarstva in oblikovanja. V okviru lesarskega programa se dijaki izobražujejo za lesarskega teh- nika, lesarskega tehnika 3 + 2, mizarja in obdelovalca lesa. V gozdarskem programu pa dijaki po končanem izobraževanju do- bijo naziva gozdar in gozdarski tehnik. Skoraj tri četrtine dija- kov se po končanem šolanju na srednji lesarski in gozdarski šoli (gozdarski program izvajajo od leta 2014) vpiše na Višjo stro- kovno šolo Lesarske šole Ma- ribor, kjer izbirajo med dvema smerema: lesno in oblikovalsko. Vrata višješolskega izobraževanja so odprta mizarjem v programu 3 + 2, ki z maturo zaključijo sre- dnješolsko izobraževanje, in teh- nikom, ki prav tako izobraževanje na srednji stopnji zaključijo z ma- turo. V manjšini pa so tisti lesar- ski tehniki, ki študij nadaljujejo v Ljubljani. Zanimivo je, da se v študijski pro- gram oblikovanja na višji strokov- Letošnji teden gozdov, ki poteka med 25. in 31. majem, v ospred- je postavlja skrbno ravnanje ter spoštovanje gozdnega bontona. V času epidemije koronavirusa je namreč obisk v gozdovih po- večan, Zavod za gozdove pa želi od tem opozoriti na problema- tiko vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in spoštovanju pravic lastnikov gozda. Direktor Zavoda za gozdove Da- mjan Oražem je na novinarski konferenci dejal, da jih je k izbiri letošnje tematike tedna gozdov spodbudil tudi povečan obisk v gozdovih v času karantene. »V vseh slovenskih gozdovih smo be- ležili precej povečan obisk, s tem pa so prišli tudi negativni vplivi v obliki smeti, poškodovanja gozda, vožnje v naravnem okolju in po- dobno, česar si v gozdu ne želi- mo,« je poudaril. ni šoli vse pogosteje vpisujejo tudi dijaki, ki so zaključili srednjo šolo za oblikovanje, tudi dijaki z zaključeno gimnazijo in drugih srednjih šol. Študij na višji stro- kovni šoli študentom prinese na- ziva inženir oblikovanja in inženir lesarstva. Študentom z umetni- ško žilico so po končanem pro- gramu oblikovanja na široko odprta tudi vrata Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Fakultete za arhitekturo, Fakulte- te za dizajn ipd. V Lesarski šoli Maribor so ponos- ni na vse svoje dijake, dijakinje in študente, ki po končanem šo- lanju v praksi uresničujejo svoje poklicne in karierne cilje ter pri- spevajo k temu, da se zgodba o slovenskem lesu iz gozda preseli v čudovite lesne izdelke, ki krasijo naše domove. Tudi zato so svoje izobraževalne programe prilago- dili sodobnim trendom, tako da jih izvajajo na področju celotne gozdno-lesne verige: od nege gozda do obdelave lesa in obliko- vanja končnega izdelka. Po njiho- vi zaslugi se zgodba o lesu začne in nadaljuje skozi oblikovanje le- sa, od preprostih pa do najbolj unikatnih izdelkov, s katerimi se dokazujejo že dijaki v srednjem lesarskem izobraževanju, kasne- je pa v okviru idej oz. projektov v dveletnih študijskih programih na višji strokovni šoli. Dijaki Lesarske šole: Miha Golob, Nejc Pupaher, Tomaž Rihter in Aljaž Šopinger so osvojili zlato prizna- nje v okviru projekta Mladi za napredek Maribora 2020, ki spodbuja raziskovalno delo med mladimi. Prekrasne lesene obleke, ki so jih oblikovali študentje Višje stro- kovne šole Lesarske šole Maribor. Lesarska šola Maribor lizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponos- ni. Vendar pa se moramo zave- dati, da ima vsak gozd svojega lastnika,« je dejal državni sekre- tar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Damjan Stanonik. V Sloveniji se namreč srečujejo z mnogimi primeri nespoštovanja pravil in nespa- metnega ravnanja. »Skrbeti mo- ramo, da gozd po obisku pustimo takšnega, kot je bil, ko smo vanj vstopili,« je poudaril državni se- kretar. Tudi on je izpostavil problematiko vožnje z motorji in štirikolesniki v gozdovih in cestah, ki za to niso primerne. Takšna vožnja je stro- go prepovedana, zato bo ministr- stvo k »manjši reorganizaciji, ki bi lahko zagotavljala večji nadzor v gozdovih, po potrebi pa bodo inšpekcijske službe izrekale tudi sankcije«. V zadnjem času namreč pogosto prihaja do konfliktov v gozdu, saj so lastniki začeli sečnjo, zaradi ne- nadzorovanih obiskov pa morajo to pogosto prekinjati, če želijo za- gotoviti varnost obiskovalcev. Za- to bo ministrstvo v prihodnje več pozornosti namenilo reševanju te problematike. Janez Zafran iz družbe Slovenski državni gozdovi je spomnil, da obeležujemo tudi dan biotske raznovrstnosti, katere pomem- ben del so gozdovi. V Sloveniji imamo 71 avtohtonih drevesnih vrst, ki so še vedno prisotne v gozdovih, poleg tega pa tudi več kot 100 različnih vegetacijskih enot, ki jih upoštevajo pri gospo- darjenju z gozdovi. »Gozdovi dajejo naravni ton praktično vsem slovenskim pokrajinam,« je poudaril. Slovenski državni gozdovi po njegovih besedah upravljajo z 236.000 hektarov gozdov, kar predstavlja 20 odstotkov goz- dov v Sloveniji. »Imamo preko 5.000 ekocelic, ki so poseben del gozda, specifičen po biotski raznovrstnosti. S prepušča- njem naravnemu razvoju v celicah skušamo te procese ohra- njati,« je pojasnil. Vožnja z motornimi vozili je v na- ravnem okolju prepovedana, naj- več konfliktov pa zavod beleži na mariborskem območju in Pohor- ju, zato bodo skušali z več do- godki obiskovalcem povedati, da so v gozdu sicer dobrodošli, da pa se morajo tam obnašati kot doma, kjer ne razbijajo in uniču- jejo. V okviru tedna gozdov bo- do v četrtek v Loškem Potoku v naravo izpustili tudi risa Borisa, ki Fo to : A rh iv Š T Les postaja vse bolj pomemben Mladi se vse bolj zavedajo po- mena lesa za slovensko narodno gospodarstvo, da je les ne samo material preteklosti in sedanjosti, temveč tudi prihodnosti. Tudi za- to se vse več mladih odloča za iz- obraževanje na področju lesnih in gozdarskih strok, da bi slovenski les dobil čim več končnih oblik doma, ne pa končal kot predelo- valna surovina na tujem. Les je kot naravni material že od nekdaj nadvse pomembna surovina za številne izdelke. Vse več pa je tu- di tistih, ki si za svoj dom izberejo lesena domovanja. Lesarska šola Maribor ima dol- goletno tradicijo izobraževanja. Svojo pot je začela kot Strokovno nadaljevalna šola za lesno obrt že v letih 1947/48. Od takrat do da- nes je osemkrat menjala svoj na- ziv in štirikrat svojo lokacijo. Od leta 1974 deluje kot samostojna šola na lokaciji Lesarske ulice 2. Njeni dijaki oz. študentje nima- jo težav z zaposlovanjem, saj že med šolanjem dodobra spozna- jo svoje bodoče delo skozi prak- tično izobraževanje v delavnicah šole in v podjetjih. Gre za kader, ki ni prepoznan samo v Sloveni- ji, temveč tudi v tujini. Veliko izku- šenj oz. znanja pa si lahko dijaki in študentje pridobijo tudi skozi raziskovalne in druge projekte, ki potekajo v okviru rednega izobra- ževalnega programa in na katere vabijo zunanje institucije. Dijaki nizajo uspehe Že vrsto let so dijaki Srednje le- sarske in gozdarske šole Maribor med najboljšimi v projektu Mla- di za napredek Maribora. Letos so briljirali Miha Golob (mento- rica Vesna Pintar) z raziskovalno nalogo Testiranje tap za cajon (tolkalo, glasbilo, ki izhaja iz Pe- ruja), Tomaž Rihter (mentorica Mateja Kišek) za nalogo osmozo- bi lubadar, mali škodljivec, velika grožnja, Nejc Pupaher (mentor- ja Darja Krecenbaher, Vladimir Stegne) je napisal raziskovalno nalogo z naslovom Moj gugalnik iz krivljenega laminiranega lesa, Matjaž Šopinger (mentor Vladi- mir Stegne) pa je bil zlat z nalo- go Violina Emila. Študentje Višje strokovne šole, program obliko- vanje, so lani zablesteli s projek- tom Lesena učilnica na prostem. V letošnjem šolskem letu pa so bili ponovno nadvse inovativni in kreativni s projektom osmih pre- čudovitih unikatnih oblek iz lesa oz. furnirja. (MG) Fo to : a rh iv š ol e Fo to : a rh iv š ol e Fo to : a rh iv š ol e bo povečal genetsko pestrost in omogočil preživetje slovenske po- pulacije risa. V času epidemije je zavod sicer odkrival podlubnike na smrekah, ki uničujejo gozdove. »Teh smo v tem času odkrili za približno 230.000 kubičnih metrov, izdali smo približno 3500 odločb in la- stniki so jih vestno izvajali, saj je velik del tega drevja že posekan in odpeljan iz gozda,« je dejal. V primerjavi z lanskim letom je to za približno petino več, kar je skrb vzbujajoče, vendar pričakovano, saj je bil začetek leta izjemno su- šen. Poleg tega so se lotili obnove po nekaterih ujmah in poskrbeli za dostavo sadik lastnikom gozdov, ki so v tem času posadili 1,3 mili- jona sadik različnih vrst gozdnega drevja, vrednih 1,1 milijona evrov. »Prost dostop v gozdove je civi- 9 Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 9 Nadstandardno udobje. BREZKOMPROMISNA PREDANOST KAKOVOSTI. www.marles.com Salon Marles, Limbuška cesta 2, SI – 2341 Limbuš, T 02/ 429 45 00, Salon idej Marles, Dunajska cesta 151, SI – 1000 Ljubljana, T 08/ 205 28 50, info@marles.com Uporabimo slovenski les Spirit Slovenija in direktorat za lesarstvo bosta tudi letos iz- vedla več aktivnosti za promo- cijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov. Pod sloganom Upo- rabimo slovenski les želita izpo- staviti uporabnost in prednosti lesa kot materiala, saj je les v ekološko zavednih državah že postal vodilni gradbeni material v trajnostni gradnji. Spirit in direktorat tudi letos na- daljujeta aktivnosti, s katerimi si prizadevata krepiti splošno zave- danje o lesu, spodbujati uporabo lesa pri gradnji objektov, informi- rati javnost o prednostih lesene gradnje in rabe lesa v bivalnem okolju ter njegovem ekološkem pomenu in družbeni odgovorno- sti, so sporočili s Spirita. Slovenija je namreč bogata z le- som, saj gozdovi pokrivajo sko- raj 60 odstotkov njene površine, kar jo uvršča na tretje mesto med evropskimi državami. Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije 352 milijonov kubičnih metrov, zato predstavlja les naravno bogastvo. Agencija in ministrstvo les v okviru promocijskih aktivno- sti predstavljata kot ekološki in naravno obnovljiv material, ki skladišči ogljikov dioksid, ter si prizadevata spodbujati rast in ra- zvoj ter konkurenčnost slovenske lesno predelovalne industrije. Prizadevata si tudi za večje vklju- čevanje industrijskega in trajno- stno naravnanega oblikovanja v razvoj novih izdelkov za dosega- nje višje dodane vrednosti v sek- torju predelave lesa, pa tudi za vključevanje kreativnih industrij v inovacijske in trženjske procese lesno predelovalnih podjetij. Za ozaveščanje javnosti o pred- nostih in uporabi lesa sta agen- cija in ministrstvo letos pristopila k sodelovanju v oddaji Ambien- ti na RTV Slovenija. Cilj skupne- ga sodelovanja je promocija in predstavitev lesa kot vsestransko uporabnega, ekološkega in trajno- stnega materiala. Fo to : D re am st im e/ M 24 »Evropsko priznani certifikat odličnosti nam daje motivacijo in zagon za naprej, da bomo tudi v prihodnje stopali po poti najvišjih normativov poslovanja in izpolnje- vali našo vizijo. Našim strankam in poslovnim partnerjem bomo tako še z večjim zaupanjem in ve- rodostojnostjo nudili produkte, ki sodijo v sam vrh evropske in sve- tovne ponudbe trajnostne grad- nje in kakovostnega bivanja,« je povedal Matej Vukmanič, direktor podjetja Marles hiše Maribor. Pozornost do detajlov Kot pravi Vukmanič, so Marlesovi glavni aduti prepoznavna blagov- na znamka, visoka in preverjena kakovost, tradicija, bogate izku- šnje in ogromna akumulacija zna- nja, ki so ga pridobili v več kot 75 letih nastopanja na trgu. Njihova razvojna usmeritev sledi normam energetske varčnosti, protipotres- ne gradnje, požarne zaščite, vgra- jevanja okolju prijaznih materialov ter sodobnim prostorskim uredit- vam in evropskim standardom. Močan razvojni oddelek v sodelo- vanju s tujimi institucijami in pre- verjenimi dobavitelji stalno razvija nove detajle, preizkuša in vgraju- je nove materiale in spremlja dru- ge novosti na področju gradnje. V razvojni proces so vseskozi vklju- čeni tudi podizvajalci, ki jih stalno izobražujejo in spremljajo njihove izkušnje. Z nekaterimi izmed njih sodelujejo že več kot 20 let. Močno tehnično jedro Glavni dve Marlesovi vodili sta ka- kovost bivanja in gradnja po naj- višjih merilih. Veliko pozornost posvečajo tudi najmanjšim detaj- lom, ki lahko bistveno pripomo- rejo k dvigu kakovosti bivanja. Njihova glavna prednost je, da ustvarijo točno takšen prostor, kot si ga naročnik želi. To jim lahko uspeva zato, ker so vseskozi ohranjali tehnično jedro, ki je danes sposobno slediti vsem smernicam, ki jih postavlja trg, in izpolniti še tako zahtevne želje kupcev. Zaposleni v proizvodnji so se skozi leta dela navadili zaz- navati in prepoznavati najmanjše anomalije v lesu in ga obdelovati tako dolgo, da doseže mejo popol- nosti. »Tak pristop so opazili tudi v tujini, kjer se je že večkrat zgodilo, da so bili tudi ljudje iz stroke prese- nečeni nad natančnostjo obdela- ve materialov in izvedbo detajlov, ki so ji priča v naši proizvodnji,« je povedal Matej Vukmanič. Izkušnje, ki jih je težko najti Marlesovi objekti so zgrajeni z in- dustrijsko natančnostjo, saj je fa- za gradnje v veliki meri prenesena v proizvodne prostore. Za grad- Zanesljivo in kredibilno podjetje z dolgo tradicijo Marles, največji in preverjeno tehnološko vodilni slovenski proizvajalec lesenih montažnih objektov, je letos prejel priznanje zlata bonitetna odličnost AAA in se s tem uvrstil med najboljših 6,9 odstotka poslovnih subjektov v državi, ki se lahko pohvalijo s tem priznanjem. To je v času, ko na vrata trka recesija, pomembno dokazilo, da je Marles zaupanja vreden poslovni partner, ki izpolnjuje vse obveznosti do dobaviteljev, za kupce hiš pa je to dokaz, da je njihovo naročilo v varnih rokah in bo zagotovo izpeljano v dogovorjenem roku. Promocijsko sporočilo »Našim strankam in poslovnim partnerjem bomo še z večjim zaupanjem in verodostojnostjo nudili produkte, ki sodijo v sam vrh evrop- ske in svetovne ponudbe trajnostne gradnje in kakovostnega bivanja,« je ob prejemu zlate bonitetne odličnosti povedal Matej Vukma- nič, direktor podjetja Marles hiše Maribor. ki zahteva boljše, natančnejše in polnejše vhodne podatke, ki omo- gočajo optimalno izvedbo objek- tov,« pravi sogovornik in dodaja, da je sodelovanje posameznih de- lov podjetja, ki tudi drug od dru- gega veliko zahtevajo, najboljše gonilo v smeri kakovostnega iz- delka. Hkrati ne pozabijo omeniti pomembnega deleža zaposlenih, ki so pred upokojitvijo ali so se celo že upokojili in jim je bil Mar- les vse življenje edini delodajalec. »Gre za izkušnje ljudi, ki jih danes skoraj ni več mogoče zaslediti.« »Izjemno pomembno je, da kup- ci zaradi specifičnosti gradnje z lesom ter lesa kot gradbenega materiala preudarno izberejo izva- jalca svojega objekta, za katerega je zaželeno ali celo nujno, da ima potrebne večdesetletne izkušnje na področju gradnje z lesom,« še poudarjajo v Marlesu. njo uporabljajo izključno materi- ale naravnega izvora, ki so okolju in človeku prijazni. Stremijo k te- mu, da poglede iz različnih zornih kotov, ki jih imajo posamezni od- delki, izkoristijo za to, da se dopol- njujejo in izboljšujejo. »Neprecenljive so zahteve naših prodajalcev, ki vztrajajo in zah- tevajo nove in nove izboljšave iz- delkov ter narekovanje smernic, s katerimi imajo konkurenčno pred- nost na trgu. Neprecenljive so tu- di zahteve tehničnega sektorja, Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  26. maja 202010 Politika »V času zdravstvene krize je vla- da zanemarila sistemsko urejanje področja zdravstvenega varstva. Najranljivejšim in predvsem sta- rostnikom bi tako odvzeli pravico do prevozov, ki je ključna za tiste, ki živijo v regijah brez javnega pre- voza in nimajo možnosti za pomoč prositi sorodnikov. Očala si bodo, sodeč po napovedih, najrevnejši lahko kupovali po bencinskih črpal- kah, v bolnišnici pa bo jedel zgolj tisti, ki si bo hrano lahko plačal. Zobozdravstvo za odrasle, ki se je v preteklosti že močno privatizi- ralo prek sistema koncesij, bi zdaj dokončno prenesli v zasebno sfe- ro,«so v teh dneh na družbenem omrežju Facebook apokaliptično napovedali v stranki Levica. Vir za njihove skrbi je izjava di- rektorja ZZZS Marjana Sušlja, ko je omenil, da bi iz košarice storitev, ki jih krije osnovno zdravstveno za- varovanje, izvzeli zobozdravstvo za odrasle, storitve, vezane na vid, nenujne prevoze, zdraviliško zdravljenje in prehrano v bolni- šnicah. A je ob tem pripomnil, da gre zgolj za primer in da bi morala seznam storitev, ki bi jih lahko za razbremenitev kadrov izločili iz ko- šarice, pripraviti stroka. Napačna interpretacija Pozneje je še pojasnil, da je bila njegova izjava glede zdravstvenih pravic napačno interpretirana. Kot je poudaril Sušelj, je govoril o tem, da je po epidemiji pričakovati manjši pretok bolnikov in da bodo nastali dodatni materialni stroški, ki se bodo poznali v ceni storitev, zdravstvo pa se bo zato podražilo. »Če bomo imeli enak ali manjši vir prihodkov kot zdaj, bomo morali prevrednotiti oziroma ugotoviti, kaj si lahko za ta denar privoščimo. Pa ne gre za krčenje pravic, ampak bomo morali v obstoječih pravicah pogledati, kaj je nujno potrebno, tisto, kar ni, pa odložiti.« Na ZZZS so pojasnili, da niso po- dali nobene pobude ali predloga za tovrstno krčenje pravic niti tega ne načrtujejo narediti. Dodali so, da je mogoče pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krčiti le s spremembo Zakona o zdra- vstvenem varstvu in zdravstve- nem zavarovanju. Torej mora za tako spremembo glasovati večina poslancev državnega zbora. ZZZS torej ne more krčiti teh pravic, saj za to nima zakonskih pristojnosti. Slovenija  Apokaliptične napovedi Levice Bodo za hrano v bolnišnici bolniki res plačevali iz lastnih žepov? Koronavirus je močno načel zdravstveno blagajno, v kateri naj bi po ocenah ZZZS zazevala 129 milijo- nov evro velika luknja. Foto: profimedia/M24 Povod obiska policijske postaje naj bi bilo policijsko poizvedovanje pri lastniku zasebnega zemljišča, kjer so imeli vardisti tabor. »Takoj po našem odhodu so policisti obi- skali gospoda, ki nam je ponudil zemljišče. Ker njega ni bilo doma, so zaslišali sorodnico. Punca je bila vsa panična,« je dejal Šiško. Skleni- li so, da obiščejo Policijsko postajo Slovenska Bistrica in poizvedo, kaj je bil povod dejanju policistov, saj kot je poudaril Šiško, z druženjem na zasebnem zemljišču niso kršili zakonodaje. In res, v nasprotju z zakonodajo bi bilo, če bi se člani varde zbrali na javnem kraju in nosili ter razkazovali ali uporab- ljali kakršnokoli orožje in s tem povzročali vznemirjenje ali obču- tek ogroženosti prebivalcev. Vardisti so slovenjebistriškim policistom očitali, da ti niso delali v skladu z zakonu, ob tem pa še de- jali: »Dečki v uniformah, ena taka provokacija še … ni to v redu,« in še »Ne morem odgovarjati za to, če se bo nekomu kaj zgodilo, ker bo nekdo nekoga iskal.« Za komentar tega dejanja oziroma zaslišanja smo zaprosili PU Mari- bor, kjer so skopo odgovorili: »17. maja se je na PP Slovenska Bistri- ca z namenom poizvedovanja o opravljanju nalog policije zglasila večja skupina ljudi, ki se je pred- hodno zadrževala na zasebnem zemljišču na območju policijske postaje. Policisti so v razgovoru ugotovili, da osebe niso upraviče- ne do podatkov in informacij, ki so jih zahtevali. S tem so seznanili sogovornike in zaključili razgovor. Osebe so bile seznanjene tudi s postopkom pritožbe na policijski postopek.« So pa tovrstna dejanja obsodili v Policijskem sindikatu Slovenije. Predsednik sindikata Rok Cvetko je za RTV Slovenija dejal: »Takšne t. i. demonstracije moči paravojaških skupin zoper policiste in Policijo so skrb vzbu- jajoče, saj izkazujejo najmanj sa- movoljnost. Od vodstva Policije in oblasti v državi pričakujemo, da bodo ta dejanja paravojaških struktur obsojena.« A kot so za nacionalno televizijo odgovorili iz notranjega ministrstva, slednjega ni pričakovati, saj nova vlada ne bo nadaljevala sprejemanja zako- nodaje, ki bi onemogočila delova- nje tovrstnih skupin. »Delujemo proti tistemu, ki bi pomenil grožnjo« In če se vrnemo na začetek. An- drej Šiško in somišljeniki so sredi maja v kraju Cigonca pri Slovenski Bistrici organizirali tridnevni tabor, kjer se je zbralo okrog 100 članov petih slovenskih vard (Primorska, dežela Kranjska, Štajerska, Pre- kmurje, Koroška), predvsem no- vincev oziroma, kot je dejal Šiško: novakov. Učili naj bi se preživetja v naravi, pravil varde, rokovanja z orožjem in osnov samoobrambe z namenom, da se člani naučijo zaščititi sebe in svojo družino. Na vprašanje, pred kom se morajo zaščititi, pa je odgovoril: »Ne delu- jemo proti komu ali čemu, temveč proti tistemu, ki ne bo imel dobrih namenov, torej pred tistim, ki bi pomenil grožnjo.« Dodal je, da se vardisti politično ne opredeljujejo in da so skušali sodelovati tako z vlado Marjana Šarca kot s sedanjo vlado. A medtem ko je Šarčeva vlada pripravljala zakonodajo, ki bi onemogočila delovanje tovrstnih paravojaških skupin, pa vlada Ja- neza Janše tovrstnih sprememb obstoječe zakonodaje ne namera- va peljati. Šiško je še dodal, da vardisti niso policisti in ne vojaki. »Niti to ne želimo biti, nočemo imeti po- oblastil. Smo pa na voljo državnim organom, če bodo potrebovali po- moč. Namreč varnost je v Sloveniji pereče vprašanje, še posebej ob podhranjenem številu slovenskih vojakov in ob dejstvu, da ima Slo- venska vojska že več let negativno oceno.« Slovenija, Slovenska Bistrica  Vardisti hodijo po robu zakona Paradiranje v uniformah (z orožjem) dovoljeno na zasebnih, a ne javnih zemljiščih V Sloveniji po besedah najbolj znanega vardista Andreja Šiška deluje pet vard, ki združujejo okrog 1.000 vpisanih članov. Lani so organizirali sedem taborov, pred časom so se zbrali na Cigonci pri Slovenski Bistrici na prvem taboru letos in poskrbeli za pozornost širše javnosti. Tokrat z obiskom Policijske postaje Slovenska Bistrica, kjer so zasliševali policiste in to zasliševanje predvajali neposredno na omrežju Facebook. Foto: Svet24/M24 Denarja premalo, ukrepi potrebni Dejstvo je, da bo letos denarja za zdravstvo premalo. Vlada je sicer v tretji paket ukrepov tik pred zdajci umestila tudi določilo, ki bo zdravstvu prineslo 88 milijonov evrov prora- čunskega denarja, a na ZZZS opozarjajo, da bo to premalo, saj ocenjujejo, da bo zaradi slabše ekonske dejavnosti, odpuš- čanj in odloga plačil prispevkov letos v zdravstveni blagajni 129 milijonov evrov manj zbranega denarja, pri čemer so že upoštevali 86 milijonov evrov prostih sredstev, ki jih imajo na računu in s katerimi bodo preprečili še večji primanjkljaj. Širše težave Poleg tega na ZZZS opozarjajo še na omejene kadrovske vire v zdravstvu na eni strani in potrebe pacientov zaradi covida-19 na dru- gi strani. Ob tem se pričakuje, da se bo zaradi varnostnih ukrepov čas obravnave pacientov podalj- šal, s čimer se bodo podaljšale tudi čakalne vrste. Iz vladnih izjav je sklepati, da 88 milijonov evrov pomoč ni vse, kar bo zdravstvo prejelo. Finančni mi- nister Andrej Šircelj je dejal, da še nimajo ocen, koliko denarja bo sku- paj sploh potrebnega, zdravstveni minister Tomaž Gantar pa meni, da je problematika fi nanc in kadrov v zdravstvu tako obsežna in zaple- tena, da bi potrebovala čisto svoj sveženj ukrepov. Ali bo med temi ukrepi tudi zmanjšanje pravic zava- rovancev, se za zdaj le špekulira, a med poznavalci se vse bolj pojavlja prepričanje, da brez tega ne bo šlo. »Delovanje tovrstnih ideoloških skupin je nesprejemljivo« Z vodjem Štajerske varde se ne strinja vodja katedre za obramboslovje na FDV Maja Garb, ki je prepričana, da Slovenska vojska zmore kakovostno izvesti vsakršne dodeljene zakonite naloge doma in tudi na tujem v okviru ohranjanja miru ter obraniti Slovenijo ob morebitni oboroženi agresiji. »Kaj je agresija, pa je opredeljeno v mednarodnem pravu. Prehajanje civilistov čez državno mejo, pa četudi nelegalno, ni agresija,« je dejala. Spomnimo, da naj bi člani varde paradirali v bližini mej v imenu ščitenja domačinov pred migranti. In ravno ideologija uniformirancev, čeprav Šiško pravi, da je v vardi ni, bi morala prižgati varnostni alarm. »Ko si neka samoorganizirana skupnost vzame pravico, da sama opredeljuje nacionalne grožnje (v primeru Štajerske varde so to predvsem migranti – neoboroženi civilisti, s katerimi lahko opravlja postopke edinole policija) in celo vsiljuje lastno razumevanje teh groženj državnim organom, politiki in prebivalstvu, pa je seveda za družbo, politiko in uradne službe nesprejemljivo,« je opozorila Garbova. Dodala pa je, imamo v Sloveniji vrsto uradnih veteranskih, vojaško profesionalnih in domoljubnih združenj, ki pa seveda svojo dejavnost opravljajo po zakonu. »Nekatera med njimi tudi izvajajo razne programe za mlade, tako je npr. zveza društev MORiS nekajkrat izvedla poletni tabor za mlade, prav tako izvajajo različna predavanja Zveza veteranov vojne za Slovenijo in tudi Zveza slovenskih častnikov ipd., a gre za uradna in zakonita združenja, ki skrbijo za ohranjanje določenih tradicij iz zgodovine naše države.« Foto: M24 Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  26. maja 2020 11Podravje Da bo projekt EU-kolesarske po- vezave za dnevno mobilnost, ki ga je zgolj Občina Podlehnik v prora- čunu predvidela v višini nekaj manj kot 200.000 evrov, ostal le na pa- pirju, so v Podlehniku slutili. »Mož- nosti za pridobitev projekta so bile majhne. Skušali smo ga umestiti v program dogovora za razvoj re- gij, vendar je bilo odločeno, da se novih projektov ne bo sprejemalo ter da se v okviru obstoječih pro- jektov poveča delež sofi nancira- nja,« je povedal Sebastian Toplak. To pomeni, da so v dogovoru za razvoj regij ostali projekti pravilo- ma večjih občin, ki so si povečale delež evropskega denarja, majhne občine, kot je Podlehnik, pa so izpadle. »Iz naslova kohezijske politike smo tako prejeli nič evrov, čeprav smo naredili vse, kar je bilo v naši moči.« Bodo pa v Podlehniku aktivni na drugih področjih. Tako bodo as- faltirali dva cestna odseka: Rodni Vrh–Dežno–Gorca v dolžini 886 metrov in Bukovljek–Rodni vrh v dolžini 180 metrov, kandidirali so tudi na razpise Las Haloze in uspeli s projektom Dostop za vse, ki pred- videva ureditev klančin in znižanje pločnikov pri prehodih za pešce v Podlehniku, vrednost projekta je okrog 55.700 evrov. Uspešni so bili tudi s projektom medgeneracijske- ga parka, ki naj bi spodbujal dru- ženje različnih generacij. Vrednost projekta je približno 73.000 evrov. »Uredili bomo igrala, ki bodo ves čas dostopna, uredili bomo igri- šče in zaščitene mreže, postavili pa bomo tudi zunanjo plezalno steno. Načrtujemo še ureditev čitalnice na prostem in zasaditev avtohtonih vinskih trt,« je pojasnil Toplak. Občina Podlehnik sodeluje še v projektu haloških občin (Že- tale, Zavrč, Majšperk, Cirkulane), katerega cilj je povezava različnih deležnikov na področju turizma in promocija skupne blagovne znam- ke. Za ta namen so občine na raz- pisu LAS Haloze pridobile dobrih 118.000 evrov, približno 60.000 evrov pa bodo prispevale same. Na seji so svetniki potrdili tudi t. i. prvi paket pomoči za blaženje pos- ledic epidemije. Med temi ukrepi so oprostitev najemnine od začet- ka epidemije do konca maja za na- jemnike poslovnih prostorov v las- ti Občine Podlehnik, petmesečni odlog plačila nadomestila za upo- rabo stavbnih zemljišč in zvišanje sredstev na postavkah subvencije za kmetijstvo in malo gospodar- stvo iz predvidenih 15.000 evrov na 20.000 evrov. Podlehnik  Prva pokoronska in prva letošnja seja Kolesarskih poti (za zdaj) ne bo, postavila pa se bo plezalna stena Svetniki občine Podlehnik so se minulo sredo po pol leta ponovno srečali na občinski seji. Na mizi so imeli ob- sežen dnevni red, katerega osrednja točka je bila rebalans proračuna. Osrednji razlog za ponovno uskladitev dohodkov in prihodkov je izpad projekta ureditve kolesarskih povezav na eni strani, na drugi strani pa višja povprečnina in številni drugi (manjši) projekti, ki naj bi jih občina letos izpeljala. Foto: Mojca Vtič Svetniki soglasni pri vseh točkah obsežnega dnevnega reda Destrnik  Občina se dodatno zadolžuje Očitki o potratno naravnanem rebalansu Zaradi načrtovanih investicij in odplačila starega dolga je destrniški župan Franc Pukšič svetnikom predlagal spre- membo odloka o proračunu za letošnje leto z novim zadol- ževanjem. Svetniki so brez posebnih pripomb potrdili predlog o zadolžitvi s pomočjo sredstev po 23. členu zakona o fi nanciranju občin, ki jih bodo namenili rekonstrukciji lokalnih cest in javnih poti. Tako bodo pri go- spodarskem ministrstvu koristili skupaj dobrih 172.000 evrov, od tega slabih 115.000 nepovratnih sredstev, dobrih 57.000 pa povratnih, to- rej z najemom ugodnega državnega kredita. S pridobljenim denarjem bodo obnovili slaba dva kilometra najbolj kritičnih cestnih odsekov, in sicer 197 metrov ceste na Placarju, 190 metrov na Ločkem Vrhu, 692 metrov na Strmcu pri Destrniku, 597 metrov na Drstelji in 209 metrov v Gomilcih. Nejasnih 150.000 evrov »Zadolževanje po 23. členu se mi sploh ne zdi sporno, še posebej zato, ker so za obnovo omenjenih cestnih odsekov pripravljena vsa potrebna investicijska dokumentacija (diip), kar pomeni, da vemo, za kaj se bo denar porabil. Drugače pa je s kreditom v višini 150.000 evrov, ki je predlagan v rebalansu proračuna in ki ni jasno opredeljen, poleg tega je razpršen po različnih proračunskih postavkah,« je raz- mišljal neodvisni svetnik Matej Sužnik, zaskrbljen zaradi dejstva, da z vsakim novim kreditom rastejo tudi obresti. Skeptičen je bil tudi za- radi tri milijone težkega proračuna, saj ne verjame, da ga bo mogoče realizirati. Foto: SD Opozicijski svetniki so zaskrbljeni nad dodatnim zadolževanjem de- strniškega proračuna. V predlogu o spremembah odloka o proračunu, ki so ga svetniki prav tako dobili na mize, zaradi epidemije novega koronavirusa tok- rat namesto v občinski sejni sobi v prostorih destrniškega Volkme- jevega doma kulture, piše le, da je rebalans potreben zaradi dveh kreditov, in sicer že omenjenega po 23. členu, a tudi zaradi zadolžitve »do višine 150.000 evrov za investicije, predvidene v občinskem pro- računu«. Županova dvojna merila Branko Horvat iz Liste za Urban je županu očital potratno narav- nan rebalans, negospodarno ravnanje z občinskim premoženjem in dvojna merila. Pri naštevanju primerov je znova izpostavil visoke stroške sodne poravnave v zadevi EM-grad in že realizirano prodajo občinskih pisarn, ki jih je novi lastnik dobil po precej nižji ceni in ki je, spomnimo, zelo razburila opozicijski del svetnikov. »Pukšič je pod- pisal pogodbo za pravno svetovanje v višini 83.000 evrov, hkrati pa zaposlil pravnico, pred ponovnim nastopom županskega mandata je ostro kritiziral stroške službenih potovanj svojega predhodnika, zdaj, ko za svoje službene poti predvideva kar 2,5-krat več, pa je vse lepo in prav. Predvsem pa sem proti temu, da bi se zadolžili za predlaganih 207.000 evrov, saj sem prepričan, da bi načrtovane investicije zmogli tudi brez tega.« »Zapufali« otroke in vnuke Elizabeta Fras, SDS-ova svetnica, ki ni navdušena niti nad napo- vedano prodajo občinskega premoženja, se je strinjala s kolegoma glede zadolževanja. »Za koliko let bomo 'zapufali' naše otroke in vnuke? Da ne bodo za nami s prstom kazali, to že moramo paziti. Kar se prodaje občinskega premoženja tiče, pa vam na dušo polagam, da ga ne prodajamo pod ceno, kot smo to storili z že omenjenimi pisarnami.« Da so visoki stroški, ki jih ima občina, posledica odločitev prejšnje- ga vodstva, je spomnil Franc Pukšič, ki je kljub očitkom in pomisle- kom nekaterih svetnikov zadovoljen, da mu je potapljajočo občinsko barko že skoraj uspelo varno zasidrati v pristanišču, gotovo pa tudi zaradi razmerja moči v občinskem svetu, ki mu omogoča sprejetje začrtanega. »Čaka nas še plačilo preostalih 121.000 evrov sodne po- ravnave, potem pa bo stvar zaključena in končno bomo splavali. Od tam naprej bomo ostajali zgolj na dovoljenem zadolževanju in delo bo veliko lažje.« Zaradi nevarnosti, ki jo že več let za mimoidoče predstavlja sta- nje stavbe na Slomškovi ulici 10, v kateri deluje Upravna enota Ptuj, je konec decembra lani zadeve v svoje roke vzela gradbena inšpek- cija. Gradbeni inšpektor je izdal odločbo, da se mora na strani stavbe UE postaviti nadstrešek za- radi nevarnosti odpadanja ometa. „Sam sem razumel odločbo tako, da je treba postaviti nadstrešek ob celotni strani zgradbe, kjer je vhod, ne pa samo nadstrešek ob vhodu, kot je bilo to narejeno, vendar je gradbeni inšpektor tisti, ki je pristojen nadzorovati, kako se njegova odločba izvršuje,“ je postavitev nadstreška komentiral načelnik Upravne enote Ptuj Me- tod Grah. Kdaj bo stavba končno varna Kot so pojasnili na gradbeni in- špekciji Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP), je zavezanka- ma (Mestna občina Ptuj in Mini- strstvo za obrambo) določen eno- letni rok po prejemu odločbe, da izvedeta sanacijo odvodnjavanja, napušča strehe in poškodovanih elementov fasade na vzhodni in severni strani upravne stavbe: „Enomesečni rok po prejemu od- ločbe je inšpektor določil za izved- bo ustreznega zavarovanja objek- ta, in sicer tako, da se na pločniku, ob vzhodni in severni fasadi uprav- ne stavbe namesti varovalno og- rajo, nadstrešek in podhod, ker je treba preprečiti ogrožanje zdravja in življenja ljudi.“ Odločba je bila vročena 20. fe- bruarja, 10. aprila pa je gradbeni inšpektor opravil kontrolni nad- zor. Kot so navedli na gradbenem inšpektoratu, so pri tem ugoto- vili, da sta zavezanki poskrbeli za varnost mimoidočih tako, da sta objekt zavarovali z zaščitno ogra- jo, ki onemogoča dostop. To je očitno začasna rešitev, mi- nistrstvo za obrambo in ptujska občina pa morata do februarja 2021 (leto dni od izdaje odločbe) poskrbeti za celovito ureditev, s tem pa tudi zagotoviti popolno varnost pri gibanju v bližini stavbe na Slomškovi 10. Ptuj  Postavljen nadstrešek na stavbi Upravne enote Nevarnost gibanja ni povsem odpravljena Februarja letos je gradbeni inšpektor izdal odločbo, da se mora ob stavbi Upravne enote Ptuj postaviti nadstre- šek zaradi nevarnosti odpadanja ometa ter tako zagotoviti varnost mimoidočih. Nadstrešek je sicer postavljen, a le pri vhodu, kar pomeni, da 12 kilogramske skulpture glave še vedno (na drugih mestih) predstavljajo veliko nevarnost. Znan je rok, ki ga imata lastnika stavbe za celovito rešitev. Foto: ČG Nadstrešek je trenutno najhitreje izvedljiva začasna rešitev. Občina: »Sanacija naslednji mesec« Kot so pojasnili na ptujski občini, predstavlja postavitev nadstreška začasno rešitev do pregleda objekta in ureditve ustrezne zaščite, aktivnosti pa so usklajevane z gradbenim inšpektorjem. Postavitev nadstreška je stala 581 evrov, naročila in plačala ga je MO Ptuj, izvedle pa so ga Javne službe Ptuj. »Strošek delne sanacije fasade (najnujnejša dela, da odpadanje ometa ne bo več ogrožalo mimoidočih) znaša po ponudbi 15.884 evrov. Sanancijo bomo začeli v naslednjem mesecu. Strošek si bosta delila MO Ptuj in Ministrstvo za obrambo na osnovi deleža lastnine,« so še pojasnili na ptujski občini. Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  26. maja 2020Kultura12 V teh dneh se bodo postopoma odprle tudi kinodvorane. Kot je povedala predsednica Art kino mreže Slovenije Nina Ukmar, se bo vsak kino znotraj mreže sam odločil, kdaj bo znova zagnal svoje projektorje. Tako so denimo v kinu Kinodvor napovedali, da bodo program objavili 26. maja, vrata pa odprli 1. junija. Iz Koloseja so sporočili, da bodo svoje kinodvorane v Koloseju na Šmartinski znova odprli v petek, 29. maja. Ker je knjiga izšla v obdob- ju koronavirusa, ni bilo klasične predstavitve, zato smo njenega avtorja zaprosili, da jo predstavi našim bralcem. Zanimalo nas je, ali knjige ne bi bilo, če ne bi obiskal Amazonije oz. se srečal s šama- noma in ne bi zaužil svetih rastlin amazonskega pragozda. „Pričevanje je dokument izje- mno intenzivnega duhovnega popotovanja, ki me je vrnilo med temelje naše misli, naše umešče- nosti v svet in med moje prednike. Amazonije tokrat nisem obiskal (tam sem se mudil pred več kot desetimi leti), sta pa bila od tam dva šamana, o katerih govorite, in seveda tudi sporočila, ki so srčika knjige. Knjiga je nastala povsem nepričakovano, brez namena, da nastane, iz zapiskov izjemno inten- zivnega duhovnega dogajanja so zrasli teksti s pretresljivo jasnostjo in vizijo. Na nek način je ta knjiga dar, ki sem ga prejel in ga dajem dalje, ne da bi zanj sploh želel reči, da sem njegov avtor. Za razliko od drugih mojih knjig pri tej torej ne bi rekel, da sem klasični avtor, prej prenašalec sporočil,“ je povedal pesnik, katerega najnovejša knjiga je njegova najintimnejša izpoved doslej, ki ima tudi posebno sporo- čilno vrednost. Šteger in Fišer ustvarila izjemen likovno- pesniški dialog Knjigo Pričevanja krasijo odlične ilustracije Dušana Fišerja, ki ne bi mogle biti bolj primerne. Opazno je, da je tudi slikar dojel knjigo in njeno sporočilo. „Dušan je izjemen ustvarjalec. Mnogi Ptujčani se sploh ne zave- dajo, kak ustvarjalni um uči njihove otroke, kakšno izjemno delo opra- vlja z Galerijo mesta Ptuja in pred- vsem, kako izjemen in vsestranski umetnik je. Sam sem dolga leta sanjal o tem, da bi naredila skupno knjigo, in sedaj, ko je pred mano s portretom sanjajočega na naslov- nici, mislim, da ne bi moglo biti bolje. Ker sploh ne gre za ilustra- cije. Gre za dialog, za povsem av- tonomno likovno govorico, ki je izjemno subtilna, prefi njena, ugla- šena s teksti, likovno-pesniška. Pričevanje pričevanja. Nasploh je celotna oprema knjige unikatna, založba Pivec in oblikovalec Sašo Urukalo so opravili izjemno delo. Moram reči, da knjiga kljub oko- liščinam tudi zelo lepo odmeva pri širokem krogu bralcev, da bralci knjigo kljub pandemiji sprejemajo, jo naročajo po spletu in jo delijo med sabo. Ravno včeraj mi je nek bralec pisal ves navdušen nad knjigo kot celostnim izdelkom, v katerem je vsaka stvar domišljena in uravnovešena. Kot avtor sem lahko samo hvaležen,“ Šteger po- hvali ilustratorja in vse zaslužne pri izdaji knjige, ki je kljub obdobju koronavirusa našla pot do številnih bralcev. Obdobje navideznega za- stoja družbenega življenja sam vidi kot čas premisleka in priložnost, da gremo vase in se soočimo z vse- mi tistimi manj prijetnimi vprašanji, pred katerimi lahko v vsakodnev- nem vrvežu lažje pobegnemo. Korona čas kot obdobje razmisleka za boljši jutri „Seveda si luksuza odklopa niso mogli privoščiti vsi. Ne moremo izraziti dovolj hvaležnosti vsem zdravstvenim delavcem, vsem delavcem v trgovini, transportih, javnih službah, ki so večini lahko omogočili, da smo ostali v karan- teni in premišljevali. Če smo bili pametni, ta čas ni šel v nič, marveč v razmislek za boljši jutri, za razmi- slek, kaj dejansko šteje v življenju vsakega od nas. Pomenljivo je, da v kriznih časih zmeraj naraste po- zornost, zanimanje in branost poe- zije. Ker iščemo odgovore in opore za našo skupno prihodnost. Ker iščemo sami sebe. In ker je človek po svojem bistvu iz iste snovi kot pesem,“ sklene pogovor o svoji novi knjigi Pričevanje pesnik Aleš Šteger, ki je s svojimi knjigami zaz- namoval evropski in svetovni pe- sniški prostor zadnjih dvajsetih let. Mostovi časa je projekt, zastav- ljen kot sodelovanje med ptujskim gledališčem in gledališči z obmo- čja zahodnega Balkana. »Zadnja leta smo tkali pomembna sodelo- vanja in tako je bila sprejeta odlo- čitev o skupni kandidaturi. Razpis je namenjen temu, da se zahodni Balkan enostavneje kulturno inte- grira v Evropo in se po tej poti to približevanje enostavneje izpelje. Mi bomo z znanji in izkušnjami pomagali vzpostaviti most med tistimi, ki so in ki šele vstopajo v Evropo,« pojasnjuje direktor MGP Peter Srpčič. Zraven Slovencev so skupno kandidaturo oddali še partnerji iz Hrvaške, Srbije ter Črne gore. So- delujejo pa še pridruženi partnerji iz Bosne in Hercegovine ter Ma- kedonije. Če bodo uspešni, bodo od Evrope za povezovanje ljudi preko kulture prejeli skoraj pol milijona evrov, od tega je delež fi - nanciranje EU 85 %.Ves denar, po- treben za izvedbo, bi pravzaprav prispevala Evropa, sodelujoči pa bi prispevali svoje naravne vire in znanje. Ideja o skupnem projektu je nastala kot predlog za izvedbo v sklopu izvedbe Evropske pre- stolnice kulture Novi Sad 2021. »Ko smo tudi Ptujčani pristopili h kandidaturi za EPK, je to sprožilo razmišljanje o tej naši evropski poziciji. Ugotovili smo, da imamo dobro stkano mrežo, da lahko sku- paj naredimo kaj več, ker smo že naravno povezani. Iščemo skupne zgodbe preko kulture. Politika in gospodarstvo nas velikokrat de- lita, kultura pa povezuje. Dejstvo je, da imamo veliko več skupnega kot točk, ki nas ločujejo. Ponovno želimo pogledati trenutke iz zgo- dovine, ki nam bodo pomagali ra- zumeti te naše boleče točke. Če jih bomo razumeli, bomo preteklost lažje pustili za seboj,« je še pojasnil direktor MGP. Smisel projekta je jasen: pove- zati različne države v razmišljanju o pomenu in moči kulture, skozi prostor in čas. Ptuj  Projekt Mostovi časa vreden pol milijona evrov Kultura kot most, ki povezuje čas in prostor Ptujsko gledališče se kot partner v mednarodnem projektu Mostovi časa poteguje za skupno pol milijona evrov evropskih sredstev. Namen projekta je združiti moči s par- tnerji iz več balkanskih držav, ustvariti nove, skupne zgodbe ter s pomočjo kulture prispevati k povezovanju. Slovenija, Ptuj  Nova knjiga Aleša Štegra Pričevanje Teksti pretresljive jasnosti in vizije Najnovejša knjiga Aleša Štegra Pričevanje je izpisana v posebnih stanjih zavesti. Ob njeni izdaji so pri Založbi Pivec zapisali, da kaj podobnega v slovenskem prostoru še ni izšlo in čeprav tema morda deluje provokativno, vsebina knjige ob branju zelo preseneti s svojo preprostostjo. Foto: Črtomir Goznik Aleš Šteger Ljubljana  Sezona drive-in kina se je začela Kino Bežigrad odprl drive-in kino na Viču Kino Bežigrad je minuli četrtek ponudil prvo projekcijo v drive-in kinu na parkirišču Centra Vič. Na sporedu je bil muzikal Damiena Chazellea Dežela La La. Prizorišče je spre- jelo približno 70 osebnih vozil, projekcije pa bodo potekale vsak teden od četrtka do nedelje. Prihodnjo soboto napove- duje tudi prvi drive-in koncert v Sloveniji s skupino Tabu. Letošnja sezona drive-in Kina Bežigrad je že tretja zapored, so spo- ročili iz Kina Bežigrad, v katerem so za zdaj objavili spored fi lmov za drive-in projekcije do konca maja, ki se bodo vsakič pričele ob 21. uri. Tako so v petek ponudili glasbeni fi lm Bryana Singerja o skupini Queen Bohemian Rhapsody, v soboto sinhronizirano družinsko komedijo Je- ff a Fowlerja Ježek Sonic, v nedeljo pa fi lm Pobesneli Max: Cesta besa v režiji Georgea Millerja. Ta teden bodo na sporedu muzikal Briljantina, sinhronizirani fi lm Minioni in korejski fi lm Parazit. Sobotnemu koncertu skupine Tabu z začetkom ob 19. uri bo sledil dokumentarni fi lm o pop rock zasedbi z naslovom Zgodba za jutri. Tako koncert kot fi lm bosta za obiskovalce brezplačna. Foto: MK/M24 Po vzoru ameriških drive-in kinov iz 60. let bodo pripravili tudi spre- mljevalni program, ki bo med drugim vključeval gostinsko ponudbo, postrežbo v avtomobilu in strežbo na kotalkah, so sporočili iz Kina Bežigrad. Kot so še sporočili, bodo v zahvalo vsem zdravstvenim delavcem, ki so se v času pandemije izkazali za junake, do konca maja omogočili brezplačen vstop na vse drive-in projekcije. Obenem poudarjajo, da je drive-in kino popolnoma varna oblika kina, saj med obiskovalci ne prihaja do stikov, organizatorji pa bodo ob izvajanju dejavnosti sledili vsem preventivnim ukrepom, ki jih je predpisal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V Ljubljani sicer že od 15. maja projekcije na prostem ponuja drive- -in kino na lokaciji avtosejma na Cesti dveh cesarjev. Program drive-in kina je z dovoljenjem zdravstvene inšpekcije pripravil samostojni pod- jetnik Miran Starman. Foto: ČG V ptujskem gledališču upajo, da jim bo uspelo od Evrope dobiti sredstva za izvedbo projekta Mostovi časa. Foto: Črtomir Goznik Pri Založbi Pivec je izšla nova pe- sniška zbirka Aleša Štegra z naslo- vom Pričevanje. „Mnoge knjige služijo izključno zabavi. S tem ni nič narobe. Tudi sam rad včasih posežem po kaki dobri kriminalki. Moje knjige, še posebej Pričevanje, pa so na svetu zato, da bi našle sorodne duše in bi se v stiku z bralcem dogajali določeni mentalni procesi. Absolutno vem za moč, ki jo imajo lahko knjige, za transformacije, ki jih lahko prikličejo. Od bralcev ne pričakujem nič več in nič manj kot poskus branja in srečanja. Kmalu bo vsak zase vedel, če mu je knjiga namenjena,“ Šteger pove o sporočilnosti knjige Pričevanje, ki navdušuje tudi z ilustracijami akademskega slikarja Dušana Fišerja. Poznavalci pravijo, da sta se zelo „ujela“, pesnikove besede in njegova risba. Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 13 bili v nekaterih primerih pri mojih zgodbah. Moje življenjsko vodilo je, kjer je volja, tam je pot, in tudi v tem primeru sledim temu. Kjer drugi vidijo oviro, tam jaz vidim izziv. Želim, da bi ljubitelji športa in predvsem boksa dobili več, kot bodo pričakovali.“ »Znotraj treh minut ni zamer in ni milosti« Kaj pa tvoji sedanji varovanci Vida Rudolf, Aljaž Venko, Tomi Lo- renčič … – do njih si strog. D. Zavec: „Ja, tako sem bil vzgo- jen tudi sam. Tako je od mojega prvega trenerja naprej, Ivana Puč- ka starejšega, s katerim sva imela svojo zgodbo in sva vedela, kaj hočeva, za to sva trdo delala. Pred treningom in po njem je bila to pra- vljica, v kateri sva čudovito sode- lovala, na treningu pa nikoli nisem iskal izgovorov. Tudi vsi kasnejši trenerji, Stane Milutinović, Werner Kirsch in na koncu Dirk Dzemski, so me naučili, da znotraj treh mi- nut ni zamer in ni milosti. Da pa lahko do tega prideš, je potrebno trdo garanje. Kdor je na to priprav- ljen, pa mu je uspeh po nekaj letih – povprečno od treh do sedmih let – skorajda zagotovljen. Seveda nič ni 100 %, a vendarle … Zanima me samo kakovost, a to kakovost bodo določali tekmovalci sami. Jaz jih samo pomagam usmerjati, ne bom pa treniral namesto njih – lah- ko jim pokažem pot, opraviti pa jo bodo morali sami.“ »Ne vzgajam avtomatov, ki samo udarjajo« Kaj tiste najboljše loči od dru- gih? D. Zavec: „Veliko tekmovalcev podvomi vase, se ustraši in misli, da česa ni mogoče doseči. Še huje je, če svoja pričakovanja primerja- jo z mojimi. Jaz vsem povem, da nimam pričakovanj – vsaka oseba mora sama najti svoja in jim sledi- ti. Veliko se jih zanima za trenira- nje pod mojim vodstvom, pa jih je tega strah. Nikogar ni potrebno biti strah: najprej naj poskusijo, potem pa bodo sami ocenili, ali je to zanje pretežko. Res pa je, da imam znotraj treninga rad red. Treningi se razlikujejo po zahtev- nosti – ne želim, da nekdo samo udarja po vreči, želim da udarja pravilno in z inteligenco – to pa je zahtevno. Znan boksarski pre- govor pravi: težki trening, lahka borba. Vsak boksar, ki hoče bo- ksarsko in sicer dozoreti, se lah- ko oblikuje samo tako, da zraven razmišlja. Ne vzgajam avtomatov, ki samo udarjajo, to enostavno ni združljivo s športom – šport je tudi oblikovanje osebnosti. Tako tudi jaz ne vzgajam boksarjev, ki so odvisni od mene, prav nasprotno, želim da so neodvisni. Le želeti si morajo nekaj več, biti morajo prip- ravljeni na delo, pa naj pridejo. Kaj loči uspešne ljudi od neuspešnih: uspešni naredijo tisto, kar neuspe- šni mislijo, da bodo naredili. Enako je pri športu: nekateri v slabem vremenu ne bi šli na tek, drugi se držijo načrta treninga in ga izve- dejo kljub slabemu vremenu. Moja odločitev je samo, v kakšni obutvi bom šel, da bom lahko premagal to pot. Velik poklon dajem Vidi Rudolf, ki se resnično veliko odreka za boks in dnevno naredi več kot 300 km, da oddela trening. Tukaj so še Aljaž Venko, Tomi Lorenčič in Miha Hriberšek. Vsi imajo perspektivo, morajo pa sami narediti največ. Želim jim privzgojiti tekmovalno miselnost, da nečesa ne bodo mogli dobiti, če ne bodo veliko dali. Osnova pa je, da ne smejo samo oddelati treningov, ampak morajo pri tem veliko delati z glavo. Ko greš v borbo, moraš vedeti, po kaj si prišel, pa tudi odreagirati moraš na njegove reakcije. Resda veliko storiš s tem, da si pred tek- mo samozavesten, ker si dobro treniral, še več pa je, da v celoti izkoristiš to, kar si treniral, to pa pomeni veliko psihofi zično moč. Nikoli ne bom ničesar oporekal tis- temu, ki je dal v borbi vse od sebe, a je izgubil in na koncu pošteno stisnil roko tekmecu. Iz ringa pa že mora odhajati z mislijo, kar mora izboljšati do naslednjič, da bo lah- ko takrat zmagal. Najbolj sem je- zen takrat, ko za nekoga vem, da je sposoben več, da še ima rezerve v sami borbi, a jih ne izkoristi. Ne mislite, da sem bil sam kak velik ta- lent za tek ali boks, sem pa bil dela- vec. Brez bolečin ni poti do zmage – v boksu zagotovo ne.“ Jože Mohorič Popravek V prejšnji številki Štajerskega tednika je v sestavku z naslovom „Pri članih je treba razmišljati hitreje, pa tudi pritisk rezultatov je večji“ na strani 17 prišlo do neljube napake glede klubov, za katere je igral David Flakus Bosilj, 18-letni član Aluminija. Pravilno bi moralo pisati: „Že zelo zgodaj sem postal član mlajših selekcij NK Pobrežje, pri selekciji U-13 sem prestopil v NK Malečnik in nato v NK Aluminij.“ Za napako se opravičujemo. UR Nogomet Enakovreden tekmec vodilni ekipi lige Strani 14 Rekreacija Lepo oblikovana zadnjica je lahko okras vsakega telesa Strani 14 Plavanje Sara Lampret, PK Terme Ptuj: »Najljubša mi je delfi nova tehnika, ker je najtežja in mi predstavlja največji izziv« Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si S sprostitvijo ukrepov ob pandemiji koronavirusa so se začele aktivnosti tudi v dvorani Campus. O tem in o trenerskih načrtih je spregovoril Dejan Zavec, ki je še enkrat več povedal svojo trenersko fi lozofi jo: „Svojim varovancem lahko pokažem pot, opraviti pa jo bodo morali sami.“ Kako je z zagonom trenažne- ga procesa v klubu Dejan Zavec Boxing? D. Zavec: „Glede na vse skupaj situacija seveda ni prijetna, v prvi vrsti zaradi tega, ker je še polno neznank. Tako ni nobenega razpo- reda tekmovanj, ne vemo niti tega, kdaj se bomo tekmovalno sploh vrnili v ring. S tem ne bi želel biti nepotrpežljiv in neučakan, saj se s podobnimi vprašanji ukvarjajo domala vsi športniki, a tako pač je. Kot večina smo tudi mi trenira- li in vzdrževali kondicijo, jaz temu rečem 'da smo trenirali na blueto- oth'. Sedaj se že dobivamo v živo in poskušamo nadgraditi stvari.“ »Kjer drugi vidijo oviro, tam jaz vidim izziv« Strategija kluba po vrnitvi v Campus ostaja enaka? D. Zavec: „V klubu smo se ob tem dogovorili, da bomo dolgoročno, odgovorno in načrtno delali na razvoju boksa. Od moje športne upokojitve se je zgodilo veliko stvari, dogajanje je bilo nadvse pestro. V tistem trenutku je bilo normalno, da sem prisluhnil družbi, ki je želela nemudoma imeti novega šampiona. A to seveda ni mogoče čez noč, izkušnje iz tujine kažejo, da je lahko uspešen le dolgoročni proces. Glede na infrastrukturo, ki jo imamo tukaj na razpolago, pa je seveda logično, da skupaj s par- tnerjem planirava tudi nekoliko večje zgodbe. Želje so velike, a se obenem povsem jasno zavedamo stanja, v katerem smo. Če pa se bo gospodarska in ekonomska situacija umirila in vrnila v določe- ne tirnice, potem si tukaj na Ptuju želimo v naslednjih letih narediti nekakšen center boksa, tako za- četnega kot tudi tekmovalnega in v končni fazi profesionalnega. Zavedamo se, da je za takšen pro- jekt potreben čas. Veliko mojih osebnih zgodb je v začetni fazi mejilo na norost, pa so potem postale resničnost. Tudi za to zgodbo upam, da se bo uresničila, temelji so veliko bolj trdni, kot so Boks  Dejan Zavec »Veliko mojih osebnih zgodb je v začetni fazi mejilo na norost, pa so potem postale resničnost« Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec: »Treningi se razlikujejo po zahtevnosti – ne želim, da nekdo samo udarja po vreči, želim da udarja pravilno in z inteligenco – to pa je zahtevno. Znan boksarski pregovor pravi: težki trening, lahka borba.” Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 14 žoge in ustvarjenih priložnostih. Domačini so tekmo začeli z mislijo, da nas potisnejo na našo polovico in da prevladajo na igrišču, čemur pa smo se uspešno zoperstavili in kmalu vzpostavili ravnotežje. Obe ekipi sta imeli svoje priložnosti, pri nekaterih naših je odlično posre- doval njihov vratar Vidmar. Gene- ralna ocena je pozitivna, saj smo bili v igri in v vseh statističnim ele- mentih enakovredni vodilni ekipi lige,« je misli strnil Miran Emeršič, eden izmed pomočnikov Sloboda- na Gruborja. Emeršič je navrgel še nekaj po- drobnosti: »Tudi v drugem pol- času, ko so na igrišče v naši ekipi stopili nekateri mlajši, se slika na igrišču ni veliko spremenila. Resda smo takrat prejeli edini zadetek na tekmi, a bolj je šlo za slučaj, saj je žoga ob odskoku s tal nesrečno za- dela v roko Lovra Grajfonerja, sod- nik pa je pokazal na belo točko. Iz penala je bil uspešen Endri Čekiči.« V petek čaka šumarje naslednja prijateljska preizkušnja, ko se bodo v domačem športnem parku po- merili z Domžalami. To bo obenem generalka pred nadaljevanjem pr- venstva in srečanjem z Muro nas- lednji petek. Uspešen debi Jakirovića Izmed preostalih prijateljskih srečanj je bilo največ pozornos- ti namenjene tekmi Maribora in Nafte, na kateri je Sergej Jakirović doživel debi na klopi Maribora. Vi- joličasti so po uvodnem zaostanku slavili zasluženo zmago. Srečanje je trajalo 120 minut. Maribor – Nafta 3:1 (0:1) STRELCI: Cretu, Maher, San- tos; Ploj MARIBOR: Pirić (od 61. Han- danović), Klinar (od 61. Mutavčić), Mitrović (od 61. Rajčević), Usko- ković (od 61. Koblar), Viler (od 61. Kolmanič), Vrhovec (od 61. Dervi- šević), Cretu (od 61. Pihler), Kotnik (od 46. Mihelič, od 91. Felipe San- tos), Bajde (od 46. Mešanović, od 91. Žugelj), Kronaveter (od 46. Maher, od 91. Tavares), Zahović (od 46. Mulahusejnović, od 91. Vi- potnik). Trener: Sergej Jakirović. JM V sodobnem času, v katerem smo vsi vedno bolj aktivni na druž- benih omrežjih, dajemo tudi precej več poudarka videzu svojega te- lesa. Pri tem si ženske želijo imeti in pokazati predvsem privlačnost svojih zadnjic, moški pa atribute na zgornjem delu telesa. Videz iz- bočene zadnjice pa še ne pomeni, da so mišice oblikovane in natreni- rane resnično na zdrav način, kar se sčasoma lahko izrazi v obliki težav v ledvenem delu hrbtenice in podobno. Kako torej trenirati mišice na zadnjici, da bodo lepe, čvrste in zdrave Kadar stranka obišče trenerja z veliko znanja in izkušnjami, ta pri njej takoj opazi, kaj vse na telesu ni v ustreznem ravnovesju, zato so posamezne vadbene enote pripravljene tako, da posamezni- ku pomagajo ne samo doseči cilj, zaradi katerega si je izbral pomoč trenerja, ampak hkrati vzpostaviti še zdravo ravnovesje na ravni mišic in sklepov. Prav pri tem imajo izje- mno pomembno vlogo tudi mišice zadnjice, saj gre za veliko skupino različno velikih mišic, ki zmorejo dati hrbtenici in drugim sklepom na področju medenice primerno stabilnost in funkcionalnost le tak- rat, ko delujejo v dobro usklajeni harmoniji. V primeru vadbe doma ali na prostem imate prav tako vse mož- nosti za odličen trening, pri kate- rem je mogoče uporabiti različne stole, klopi, stopnice, elastike in podobno, a pod pogojem, da je poskrbljeno za vašo varnost. Nekaj vaj na to temo smo v preteklih ob- javah že opisali in prikazali, tokrat pa dodajamo še dve, ki ju lahko vključite v že izbrano skupino vaj, ki jih imate za trening najraje. Najprej se dobro ogrejte s kate- rimkoli ustreznim načinom, potem pa si poiščite mesto s stabilno pod- lago. Če delate doma na parketu ali drugi podlagi, na kateri vam lahko noga zdrsne, poskrbite za primer- no obutev ali poiščite dovolj stabil- no podlago. Stopite narazen tako, da bodo noge v širši liniji od ramen, nato pa se s pokrčenjem enega kolena spustite v smeri navzdol. Druga noga je iztegnjena. Pri tem naj bo pokrčeno koleno v liniji za prsti na stopalu, medenica pa naj bo potisnjena nekoliko nazaj, a še vedno samo toliko, da vam bo v ledvenem delu hrbtenice udob- no. Če boste kolena pri gibanju navzdol preveč pomaknili naprej, boste bolj obremenili mišice na sprednji strani nog, če pa jih vam jih bo uspelo zadržati nekoliko bolj na- zaj, pa boste bolj obremenili mišice na zunanji strani zadnjice, kar je tudi naš današnji cilj. Vajo izvajajte počasi in z občutkom, da boste lah- ko natančno spremljali pravilnost izvedbe. Delate lahko izmenično ali najprej z eno nogo in potem z drugo. Število ponovitev in stopnjo gibanja navzdol prilagodite svojim zmožnostim in morebitnim zdra- vstvenim posebnostim na sklepih, kosteh ali mišicah, na primer osem- krat do dvajsetkrat na vsako nogo v vsaj dveh do petih serijah. Naslednja vaja je še bolj lahkot- na. Da pa bo tudi učinkovita, se po- stavite ob steno, za naslonjalo sto- la, ob drevo v parku, za ali ob malo bradljo in podobno. Roke položite na predmet ali steno pred seboj in iztegnjeno nogo samo iztegnite nekoliko nazaj. Gib je kratek, zato ga ne podaljšujemo z upogiba- njem ledvenega dela hrbtenice. To je namreč pogosta napaka, ki lah- ko na daljši rok povzroči različne težave. Dovolj je, da stisnete mi- šice zadnjice popolnoma in gib za trenutek zadržite. Na vsako nogo naredite do dvajset ali trideset po- novitev v treh do petih serijah. Ne glede na to, kakšno je vaše telo v tem trenutku, vedno poskr- bite, da se boste z njim počutili dobro. Bodite negovalni do sebe, pri doseganju želenih ciljev pa po- trpežljivi, saj veste – kjer je volja, je tudi pot. Tekst in fotografi je: Boštjan Renko, Mateja Renko Olimpija – Aluminij 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Čekiči (69., z 11- m) OLIMPIJA: Vidmar, Boakye, Samardžić, Kamy, Jurčević, Tomić, Knežević, Menalo, Bezjak, Savić, Vukušić. Trener: Safet Hadžić. ALUMINIJ, 1. polčas: Banič, Jakšić. Ploj, Kontek, Pantalon, Šaka, Vrbanec, Čermak, Klepač, Matjašič, Živkovič. 2. polčas: Jan- žekovič, Mesarič, G. Pečnik, Graj- foner, Vrdoljak, Majcen, Horvat, Marinšek, T. Pečnik, Flakus Bosilj, Jauk. Trener: Slobodan Grubor. Po skorajda trimesečnem pre- moru so nogometaši Aluminija – podobno pa velja tudi za vse ostale prvoligaše – ponovno odigrali tek- mo. Čeprav je šlo le za prijateljske tekme, pa je vest vsekakor pravi balzam za domače nogometne navdušence … Kidričani so na začetku prejšnje- ga tedna slast »tekme« okusili že v medsebojnem srečanju dveh ekip na domači zelenici, tokrat so v so- boto gostovali pri vodilnem klubu 1. lige - Olimpiji. Šlo je za nekakšen »derbi vseh prijateljskih srečanj« na slovenskih zelenicah v prejšnjem tednu, saj sta se pomerila prvo- in tretjeuvrščeni ekipi 1. lige. Srečanje je bilo odigrano na igrišču ŽAK v Ši- ški. Domačini so začetno postavo zadržali na igrišču do 60. minute, šumarji so čas enakovredno – po en polčas – razporedili med dve ekipi. Na klopi Olimpije je še vedno sedel Safet Hadžić, čeprav je veliko ugibanj in glasnih govoric o tem, da so mu dnevi na klopi Olimpije šteti. Morda pa ga rezultati vseeno obdržijo do konca sezone … Pri sestavi je imel trener Alumi- nija Slobodan Grubor nekaj težav, saj je rahlo poškodovan Luka Pe- tek, Alen Krajnc pa spomladi ver- jetno še ne bo kandidiral za ekipo. Matija Kovačić tokrat ni dobil pri- ložnosti, saj razporeditev minuta- že med trojico vratarjev ne bi bila smiselna. Ob tem spomladi ne bo več računal na Ilija Martinovića, ki do izteka pogodbe ostaja v Črni gori. »Tekma je v osnovi služila za ocenitev trenutnega stanja ekipe in posameznikov, predvsem v fi - zičnem smislu. Predstava je bila z naše strani zelo solidna, tako v tehničnem smislu, kot v posesti torek  26. maja 2020Šport, rekreacija14 Nogomet  Prijateljske tekme Enakovreden tekmec vodilni ekipi lige Rekreacija  Vaje “z domačega kavča” Lepo oblikovana zadnjica je lahko okras vsakega telesa Foto: NK Olimpija Olimpija in Aluminij sta se v prijateljski tekmi pomerila na stadionu ŽAK v Spodnji Šiški. Na fotografi ji so Luka Mesarič, Tilen Pečnik (oba v drečih dresih) ter Stefan Savić in v ozadju Mario Jurčevič. Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 15 letih preizkušam v vseh tehnikah, nato pa itak štoparica pokaže, kar ti najbolj ustreza. Pogosto tek- mujem v mešanih disciplinah, kjer dosegam kar dobre rezultate, saj v nobeni disciplini ne zaostajam preveč in sem kar konkurenčna.« Kako poteka tvoj trening? S. Lampret: »Traja od 2 do 2,5 ure. Najprej se razgibamo, pogo- vorimo in nasmejimo, nato pa zač- nemo z razplavanjem. Sledijo serije in na koncu še 10-minutno razpla- vanje za umiritev. V letni sezoni razplavanje pomeni 1.000 metrov, pozimi morda nekoliko manj, vse pa je odvisno od vrste priprav, ki jih v tem trenutku delamo. Če smo bližje kakšnim pomembnih tekmo- vanjem, potem je ritem zagotovo drugačen kot pa izven sezone tek- movanj. Dejstvo pa je, da trening nikoli ne odpade, zunaj delamo tudi v slabih vremenskih pogojih, le kakšna velika nevihta nas prisili v 'suhi' trening.« Si kdaj seštela, koliko kilome- trov narediš na posameznem tre- ningu? S. Lampret: »Sem, tudi zapisova- la sem si jih (smeh). V zunanjih ba- zenih smo prišli tudi do številke 6 km na trening, v notranjih nekoliko manj, 3 do 4, morda 5 km. 5 km je nekakšen cilj na vsakem treningu. V času pred koronakrizo sem treni- rala pet- ali šestkrat na teden, vča- sih tudi dvakrat na dan – drugi je bil suhi trening –, pa še tekmovanj sem se udeleževala, zato je sešte- vek kar velik.« Si kdaj razmišljala, da bi vse sku- paj pustila? S. Lampret: »Pridejo vzponi in padci in pri slednjih se takšne misli seveda pojavljajo – to je eden od sestavnih delov športa. Pred tre- mi leti sem bila npr. poškodova- na, nato je čez leto sledila še ena poškodba … Takrat mi nekaj časa ni uspelo doseči nivojev rezulta- tov izpred poškodbe in je bilo kar težko. Največ pomeni podpora družine, prijateljev, vseh v klubu, veliko mi je pomagal tudi športni psiholog Matej Tušek. V prvi vrsti sem morala razčistiti s tem, da pla- vam zase, za svoje zadovoljstvo, ker to rada počnem, potem je šlo lažje naprej. Tudi tekmujem rada, to mi predstavlja poseben izziv, še posebej zato, ker se takrat srečam s prijateljicami.« »Najbolj sem ponosna na naslov državne prvakinje« Katero tekmovanje ali doseda- nji rezultat ti največ pomeni? S. Lampret: »Nikoli ne bom pozabila tekmovanja pred štirimi leti v Ljubljani: bilo je slabo vre- me, deževalo je, v bazenu je bilo naenkrat ogromno plavalcev, pla- vali smo eden preko drugega. Ker je bilo toliko plavalcev in toliko di- sciplin, je bil odmor za kosilo zelo kratek, zato sem prvič zamudila na start. Bilo je zelo stresno, zato sem si to tekmovanje zapomnila. Najbolj sem ponosna na naslov državne prvakinje v tehniki delfi n v starostni kategoriji deklice. Iz med- narodnih tekmovanj pa na rezultat v Sarajevu. Sicer mi vsaka osvojena medalja veliko pomeni – pomeni potrditev dobrega dela. Treningi so zelo naporni, ko pa si na sto- pničkah, pa na to vse pozabiš.« Imaš kakšno vzornico? S. Lampret: »Defi nitivno je to Sara Isakovič! Je izjemna oseba, ki je imela tudi izjemne športne dosežke. Potem je tukaj še Švedi- nja Sarah Sjostrom, za katero velja podobno kot za Saro in je tudi velik motivator za mlade.« Kakšne imaš načrte, povezane s plavanjem? S. Lampret: »Trenutno so vsi krat- koročni načrti padli v vodo zaradi ka- rantene. Za plavanje velja, da en te- den brez plavanja pomeni tri tedne vračanja na prejšnji nivo, en mesec pa približno tri mesece. Kaj pome- ni sedanje tri mesece, ne upam niti pomisliti. Pri plavanju je posebnost to, da ga ne moreš nadomestiti z no- beno drugo vadbo – kolesarji so lah- ko vozili sobno kolo, atleti so lahko tekli, tudi nogometaši so lahko vsaj brcali žogo, plavati pa ne moreš brez bazena. S tem se izgublja občutek za drsenje v vodi, ki je zelo pomemben. Trenutno je zato edini cilj, da se čim prej vrnem v bazen in najdem for- mo, v kateri sem bila. Žalostna sem zaradi tega, ker sem po dveh letih brez poškodb v začetku leta plava- la na visokem nivoju in sem beležila dobre rezultate. Dolgoročno pa bi rada odplavala kakšno normo za re- prezentanco in se prebila na kakšno večje tekmovanje.« Jože Mohorič Sara Lampret obiskuje zaključni razred OŠ Majšperk (februarja je dopolnila 15 let), je zelo zgovorno dekle, ki se odlično počuti v družbi, zato ji karantena nikakor ni bila pisana na kožo. Trenutno najboljša plavalka Plavalnega kluba Terme Ptuj pa seveda ljubi tudi plavanje. »Že od malega sem bila na mor- ju neizmerno rada v vodi, pa naj je bilo sončno ali oblačno, strah me je bilo le visokih valov. Ob vsakem višjem valu sem odšla iz vode, pa takoj znova nazaj,« je svojo zače- tno navdušenje nad plavanjem opisala Sara, ki se je pred dokonč- no odločitvijo za ta šport ukvarjala še z nogometom in plesom. »Za nogomet me je navdušil brat, ki že od tretjega leta dalje sanja samo o nogometu. Hip-hop pa sem plesala kar šest let, ples pa naj bi bil po na- vedbah strokovnjakov zelo dober trening za plavalce – tako sem se že takrat pripravljala za plavanje (smeh),« doda. »Zaključni razred sem si predstavljala drugače« Kako si se znašla v karanteni, oddaljena od šole? S. Lampret: »Zaključni razred sem si predstavljala drugače, kot se je sedaj razvilo in smo morali biti tri mesece doma. Sošolci se zelo dobro razumemo med sabo, zato bi skupaj zagotovo zelo uži- vali. Veselim se že snidenja z njimi. Sicer imam izmed predmetov naj- raje angleščino, kjer imamo odlič- no profesorico, tudi zgodovina in geografi ja sta mi blizu. So pa vsi učitelji pripravljeni pomagati, zara- di mojega statusa športnika lahko računam tudi na kakšno dodatno razlago, če sem odsotna zaradi tekmovanj.« Si že izbrala srednjo šolo? S. Lampret: »Ja, grem na 1. gi- mnazijo Maribor, kjer sem se na informativnih dnevih najboljše po- čutila. Morda je to povezano tudi s tem, da je znana kot bolj družbo- slovna gimnazija. Bom v e-oddel- ku, kjer so zbrani športniki in kul- turniki, tako da upam na uspešno usklajevanje šole in plavanja.« »Lora je bila moja prva vzornica« Treniraš v PK Terme Ptuj. Kakšni so bili tvoji začetki? S. Lampret: »Nekaj vasi stran je doma Lora Grobelšek in prav ona ima zasluge za to, da sem se vpi- sala v PK Terme Ptuj – bila je moja vzornica. Na prvih pripravah sem želela biti vedno z njo, tudi kasne- je sva se največ družili. Sama sem bila vedno najmlajša v skupini, pa se nisem nikoli počutila zapostav- ljena. Že prvi trener – Miha Širec – je takoj prepoznal talent v meni in je delal tudi individualne treninge z mano. Kasneje sta je trenirala še Jure Rozman in v zadnjih letih Igor Sternad. Lahko rečem, da sem se v klubu takoj 'našla', vsi trenerji nas podpirajo in imajo posluh za mla- de – dobiš občutek pripadnosti in zaupanja. Pomembno je, da nas trenerji vzpodbujajo, ko nam je naj- težje. Z njimi preživimo kar veliko časa, tako kot tudi s sotekmovalci, zato smo kot velika družina.« Pa tekmovanja? S. Lampret: »Na tekmovanjih sem spoznala zelo dobre osebe, prave prijatelje. Športniki so po- sebna vrsta ljudi, po tekmovanjih se konkurenti radi družimo,. Moje štiri najboljše prijateljice iz plaval- nih krogov so iz različnih delov Slo- venije – iz Kopra, Ajdovščine, Ma- ribora in Železnikov. Na tekmova- njih so v bistvu moje konkurentke, a se izven bazena vzpodbujamo med sabo in se odlično razumemo – verjetno zaradi tega, ker imamo s plavanjem iste interese.« Katera pa je tvoja najljubša di- sciplina? S. Lampret: »Najljubša mi je del- fi nova tehnika, ker je najtežja in mi predstavlja največji izziv. Rada jo plavam, čeprav pri vsaki seriji 'sko- raj izdihnem' (smeh). Nato bi raz- vrstila hrbtno tehniko, ker mi iz- gleda najbolj elegantno. Za konec bi pustila prsni in prosti slog. Kon- kurenčna sem v vseh disciplinah, nisem pa se še specializirala. Zdi se mi pomembno, da se pri svojih torek  26. maja 2020 Šport, pogovori 15 Plavanje  Sara Lampret, PK Terme Ptuj »Najljubša mi je delfinova tehnika, ker je najtežja in mi predstavlja največji izziv« Foto: Črtomir Goznik Sara Lampret: »Preplavati pet km je nekakšen cilj na vsakem treningu. V času pred koronakrizo sem trenirala pet- ali šestkrat na teden, vča- sih tudi dvakrat na dan – drugi je bil suhi trening –, pa še tekmovanj sem se udeleževala, zato je seštevek preplavanih kilometrov kar velik.« Sara Lampret (v družbi Igorja Sternada): »Lahko rečem, da sem se v klubu takoj 'našla', vsi trenerji nas podpirajo in imajo posluh za mlade – dobiš občutek pripadnosti in zaupanja. Pomembno je, da nas trenerji vzpodbujajo, ko nam je najtežje. Z njimi preživimo kar veliko časa, tako kot tudi s sotekmovalci, zato smo kot velika družina.« Živiš v bližini Majšperka, treniraš pa na Ptuju. Kako je z vsakodnevnimi prevozi? S. Lampret: »Ati in mami naju oba z bratom Janom pri najinih športnih aktivnostih zelo podpirata in naju dnevno vozita – brez njiju ne bi bilo ni- česar možnega. Včasih je celo tako, da imava treninge ob različnih terminih, kar pome- ni še več voženj. Ko pridem iz šole, nekaj pojem, naredim najnujnejše naloge in se na- učim tisto osnovno, potem pa že sledi odhod na trening. Vrnitev domov je po navadi po osmi uri zvečer, sledi še nekaj učenja in spat. Včasih so vmes še individualni treningi za fi zično moč v Majšperku s trenerjem Sašem Potočni- kom. Kar precej je odrekanj.« www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE INTERVJU Aleš Hojs, notranji minister: Janez Janša ne bo vrgel puške v koruzo PREISKAVA Maske padajo: kdo vse je v ozadju protestnikov kolesarjev INTERVJU Matej Tonin, obrambni minister: To je najboljša vlada, ki jo Slovenija lahko ima DOSJE Črnogorsko podzemlje v Sloveniji: kdo vlada po umoru mafijskih botrov Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 16 ga razveseljujejo. To pa so skladbe iz zakladnice narodno-zabavne in za- bavne glasbe, ki jim dodajajo trenu- tno aktualne in popularne melodije. Najbolj pa jim je pri srcu njihova lastna skladba Mi smo spod Po- horja doma, ki govori o njih samih, ansamblu Pok. Besedilo je napisala Vera Šolinc, pod melodijo pa se je podpisal Bojan Lugarič. Vodja ansambla Tilen Cmager pravi, da so vsi njihovi nastopi dobesedno prepojeni z njihovimi dušami, energijo in ljubeznijo do glasbe. Igrajo po celi Sloveniji, tudi zunaj meja so jim že prisluhnili. Zagotovo eden najlepših trenutkov vsako leto pa je njihov že tradicio- nalni marčevski koncert na Spodnji Polskavi, ki ga delijo s priznanimi in uveljavljenimi glasbeniki. Letos so ga morali zaradi koronavirusa prestaviti v oktober. Za zdaj srčno upajo, da ga bodo lahko izpeljali, saj imajo že vse organizirano oz. prip- ravljeno. Kot vsi drugi ansambli v torek  26. maja 2020Na sceni16 Narodno-zabavni ansambel Pok deluje že osmo leto. Za nasta- nek sta zaslužna Tilen in Primož, tudi ustanovna člana ansambla, ki sta ob kavici po eni od veselic „za- kuhala“ ustanovitev ansambla, ki bo osrečeval ljudi na njihovih veselih in življenjsko pomembnih dogodkih. V osmih letih se je ne- kaj članov ansambla sicer zame- njalo, Tilen in Primož pa sta mu zvesta že od vsega začetka. Ansambel Pok sestavljajo: Tilen Cmager (harmonika, klaviatu- re, bobni vokal, vodja ansambla), Primož Purgaj (kitara, klaviature, vokal, povezovanje), Tomaž Ertl (harmonika, klaviature, kitara, vo- kal) in Matic Hostnik (bas kitara, bariton, kitara, vokal). Sedež imajo na Spodnji Polskavi, kjer potekajo tudi vse njihove priprave za nasto- pe in tedenske vaje. Ime ansambla je nastalo na silvestrsko noč, ko so skupaj silvestrovali, odštevali minu- te in sekunde do novega leta, zasli- šali pok in v en glas dejali: „Pubeci, to je to. Ansambel Pok bomo, to bo naše ime, s katerim bomo poskušali osvojiti čim več ljubiteljev narodno- -zabavne glasbe!“ Preigravajo narodno-zabavno in tudi zabavno glasbo. Narodno- -zabavna glasba jim pomeni skoraj največ v življenju, zraven njihovih družin, poudarjajo. Ponosni so na svojih šest skladb. Pri nastajanju novih skladb večinoma sodelujejo z Vero Šolinc, Bojanom Lugaričem in Matjažem Vodiškom. Repertoar sestavljajo glede na dogodke, na katerih igrajo, in želje občinstva, ki tem času pridno vadijo in si želijo, da bi se čim prej lahko vrnili na oder. V lepem spominu pa ohranja- jo tudi nastop na festivalu Cerkve- njak in superzvezda Štajerske. Veseli so, da ima narodno-zabav- na glasba vse več mladih poslušalcev in da je tudi vse več zelo kakovo- stnih mladih ansamblov. Tako je mogoče reči, da se slovenska naro- dno-zabavna glasba razvija v pravi smeri, so prepričani člani ansambla Pok. Kot so prepričani, da so za ra- zvoj narodno-zabavne glasbe in na- rodno-zabavnih ansamblov nadvse pomembni tudi festivali. Ansambli jih potrebujejo za večjo prepoznav- nost, zelo pomembno pa je tudi druženje z glasbenimi prijatelji na teh dogodkih. Res pa je tudi, da je konkurenca zelo velika, tako da se je treba za uspeh na festivalih in tudi sicer zelo truditi, da vedno in pov- sod daš vse od sebe, izpolniš priča- kovanja občinstva. Tudi za ansam- bel Pok velja, da bi se z največjim veseljem odzvali povabilu za igranje na najstarejšem festivalu narodno- -zabavne glasbe Slovenije, ki že od leta 1969 poteka na Ptuju. Letos bodo narodno-zabavni ansambli na njem vižali že 51. leto zapored. Predvideni datum je 18. september. Člani ansambla Pok bodo še naprej pridno vadili, pilili svoje nastope, ustvarjali lastne skladbe, s katerimi želijo razveseliti čim več ljubiteljev narodno-zabavne glas- be na odrih po Sloveniji in tudi v tujini. Prvenstveno pa je njihov cilj ohranjati narodno-zabavno glasbo. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Pok Narodno-zabavna glasba je njihova duša in veselje Foto: zasebni arhiv Ansambel Pok Ptuj, ki je tudi lani zasedel drugo mesto med srednjimi mesti, četudi so mu zaradi projekta ureditve tr- žnice pred tem napovedali „slabo“ uvrstitev, v konkurenci mestnih je- der pa prav zaradi tega izločili, naj bi v letošnjem projektu vnovič tek- moval v obeh kategorijah. Za to si prizadevajo tudi v TD Ptuj, kjer si že od vsega začetka svojega delovanja prizadevajo za urejeno okolje v naj- širšem pomenu besede in kakovo- stno ponudbo. Četudi mesto več ne tekmuje v mednarodnem projektu ocvetličenih mest, je razveseljivo, da predstavlja ocvetličenje mesta pomemben del njegove urejenosti in hkrati dejavnik razvoja turizma. V cvetlične nasade Evroparka, Mestnega parka, Zadružnega trga (pri mostu za pešce) in pri Domu upokojencev Ptuj so delavci Javnih služb Ptuj letos zasadili skoraj 8.500 najrazličnejših enoletnih cvetic. Ocvetličenje mesta, ki vključuje tudi korita po mestu, bo skupaj s pripravo in zasaditvijo, nabavo rož, zemlje, zalivanjem in pletjem stalo okrog 10.000 evrov, brez davka. Površine cvetličnih nasadov se v pri- merjavi z letom 2019 niso povečale, četudi je prostora za nove nasade še kar nekaj. Zlasti še pri nekaterih ustanovah oz. institucijah. Ker mes- to še vedno nima hortikulturnega načrta oz. načrta povečevanja ure- jenih površin, tudi saditve dreves se bolj ali manj izvajajo stihijsko, je to glavni razlog, zakaj na tem podro- čju ne moremo dohitevati drugih oz. izpostavljati svojih posebnosti. Na Mestnem trgu smo npr. v celoti pogrnili, kar zadeva mestne brajde. V šestih letih bi trta, če bi izbrali pravo, morala že prekrivati teraso ob kavarni. Tako pa sta trti v seda- nji rasti bolj v posmeh kot ponos mestu trte in vina. V zadnjih letih so z mnogih mestnih stavb izginila tudi cvetlična korita. Nekatera tudi zato, ker TD Ptuj več ne more oz. ne izvaja brezplačne delitve cveto- čih enoletnic. Tako je samo stavb- no ocvetličenje mesta še vedno v največji meri prepuščeno stanoval- cem v posameznih objektih. Tudi z ocvetličenjem bi lahko namreč mar- sikateri mestni objekt polepšali, če že za fasade in drugo ureditev pri- manjkuje denarja. Upati je samo, da še za katero od mestnih stavb, kot je to za objekt UE na Slomškovi 10, inšpekcija ne bo izdala odločbe, da gre za nevaren objekt. Ptuj  Moja dežela, lepa in gostoljubna 2020 Zasadili le stare cvetlične grede Pri Turistični zvezi Slovenije bodo tudi letos povabili mesta, kraje, trge, zdravilišča, kampe in druge turistične subjekte, da sodelujejo v tradicionalnem projektu o urejenosti okolja in kakovosti bivanja – Moja dežela – lepa in gostoljubna. Njegovo vsebino in druge aktivnosti, vezane nanj, bodo predstavili sredi junija. Napovedujejo pa tudi nekatere novosti. Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju so letos posadili 8.420 najrazličnejših cvetlic. Slovenija  Za zdravje dojk Vnovičen zagon programa Dora Po dvomesečni prekinitvi zaradi epidemije novega koronavi- rusa bodo v ponedeljek spet začeli izvajati presejalni program za raka dojk Dora. Program bo v omejenem obsegu najprej stekel na Onkološkem inštitutu Ljubljana. V ostalih presejal- nih centrih pa bodo program znova izvajali s 1. junijem. Poskrbljeno bo za varnost bolnic in zaposlenih, so poudarili v sporo- čilu. Vse povabljene ženske bodo z vabilom na presejalno mamografi- jo prejele vprašalnik o svojem zdravstvenem stanju, ki ga bodo morale izpolniti in ga prinesti s sabo na presejalno mamografijo. Zaradi zagotavljanja varne obravnave žensk je načrtovan večji raz- mik med termini, prilagojen bo tudi način dela. Obisk v presejalnem centru bo zato lahko nekoliko daljši. V programu ženske pozivajo, naj se presejalne mamografije udeležijo le, če so zdrave in nimajo znakov akutne okužbe dihal oz. prehladnih obolenj. Najprej bodo termin za pregled dobile tiste ženske, ki so jim zaradi epidemije odpovedali termin slikanja. Izjemoma bo program letos na večini lokacij po Sloveniji potekal tudi med poletjem, ko je običajno za nekaj tednov zaprl svoja vrata. Foto: Sta/M24 Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  26. maja 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 350 g svežih jagod, 2 jajci, 100 g sladkorja, 230 g kisle smetane, 1,2 dl olja, 1 jedilna žlica vanilijinega ekstrakta (lahko tudi vanilijin sladkor), 260 g gladke bele moke, 1 zavitek pecilnega praška. Jagode umijemo, jih nekoliko osušimo, odstranimo zeleni del in narežemo na manjše koščke. V skledi z električnim mešalnikom pri najvišji hitros zmešamo jajci in sladkor (če boste namesto vanilijinega ek- strakta uporabili vanilijin sladkor, ga dodajte že sedaj). Mešamo 3–5 minut, da dobimo zmes, ki spominja na kremo. Dodamo kislo smetano, olje in vanilijin ekstrakt. Pri najnižji hitros na hitro premešamo samo toliko, da združimo sestavine. Nato med stalnim mešanjem po žlicah dodajamo moko, ki smo ji primešali pecilni prašek. Mešamo počasi na najnižji hitros. Pekač obložimo s papirjem za peko. Polovico mase enakomerno porazdelimo po pekaču, enakomerno posujemo s polovico jagod, jih prelijemo s preostalo maso in na koncu po vrhu posujemo še preostale jagode. Pečemo v ogre pečici pri 190 °C približno 45–50 minut (preverimo z zobotrebcem). TOREK SREDA ČETRTEK boranija s svinjino, dušen riž, češnjev zavitek belušna kremna juha, zavitek z mletim mesom, zeljna solata, jogurt s sadjem zelenjavna mineštra, zelena solata z jajčko, polnozrnate štručke, palačinke PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK krompirjeva kremna juha, skuša na žaru, krompirjeva solata, sladoled piščančji paprikaš, testenine, solata, sočno jagodno pecivo čebulna juha, hrustljavo pečena raca, mlad pečen krompirček, solata, jagode s smetano korenčkova kremna juha, navadna klobasa v solati, polnozrnat kruh, ocvrta jabolka Sočno jagodno pecivo Hrustljavo pečena raca Kako se razmnožujejo rastline Tako kakor pri vseh živih bitjih je najpogostejši način razmnoževanja vrtnin generativni ali spolni. To pomeni, da je za nastanek novega osebka potrebna oploditev, dva starša, pri rastlinah pa prehodno še oprašitev. Pri tem načinu prihaja do mešanja dednine, to pomeni, da se geni nekoliko premešajo, drugače sestavijo in je potomec nekoliko drugačen od staršev. Še vedno pa velja, tudi pri rastlinah, da sta za nasta- nek potomca potreba oče in mati. Možno pa je tudi nespolno ali vegetativno razmnoževanje, kjer potomca pri rastlinah vzgojimo iz enega delčka rastline. Temu načinu lahko mirno rečemo tudi kloniranje, čeprav je to postal zelo nepriljubljen izraz, ker ima priokus nečesa nenormalnega, nenaravnega, neprijaznega. Pri živalih in seveda pri ljudeh je to verjetno tudi res, saj človek še dolgo ne bo dovolj zrel za kaj takega. Pri rastlinah pa gre za povsem nor- malne, stoletja uveljavljene načine razmnoževanja. Vegetativno razmnoževanje je delanje potaknjencev, ko iz vrha, lista, dela veje dobimo nove rastline. Vegetativno razmnoževanje ali kloniranje je tudi cepljenje, saj v bistvu žlahtni, rodovitni del drevesa zraste iz narezanih cepičev, ne iz semena. Pri plodovkah, vrtninah je zadeva drugačna, saj se posejeta tako podlaga kakor cepič in nova rastlina nastane kot kombinacija obeh, še vedno pa žlahtni del prihaja iz semena. Vegetativno razmnožene so tudi grebenice, in podobni načini. Nespolno razmnožujemo tudi krompir, gomolji so kloni svoje rastline. Prav tako so kloni stroki česna, česen razmnožujemo nespolno, vegetativno. Vedno, kadar je potomec nastal iz ene same, matične rastline, gre za nespolno razmnoževanje. V tem primeru so potomci popolnoma kopija, tako na zunaj kakor v svoji dednini – DNA, svojega starša. Pri nespolnem razmnoževanju je zelo dobro vedeti tudi to, da se s kloni, potaknjenci, gomolji, stroki na potomce prenašajo prav vse bolezni. Sicer tudi seme ni močna ovira za prenos okužb, a prenese se jih veliko manj. Če je materinska rastlina, s katere smo pobrali seme, zdrava, potem na semenu bolezni ni. Kaj ima to s čilijem Veliko ima, saj moramo najprej vedeti osnove, da si lahko razložimo posledice. Rastline se torej razmno- žujejo spolno, pri tem so njihovi organi – pestič (ženski del) in prašniki (moški del), lahko na eni rastlini in v enem cvetu, takih je največ. Lahko so na isti rastlini moški in ženski cvetovi – primer sta na primer leska in oreh. Lahko pa so ženske in moške rastline. Takšen primer je na primer kivi, tega najbolj poznate, pa tudi božje drevce med okrasnimi rastlinami, če želimo imeti za božič lepe rdeče jagode (ki jih radi pojedo tudi kosi), je treba imeti dve rastlini. Res pa je, da so vrtnarji že vzgojili tudi enospolne grme. Povprašajte v vrtnariji, če želite imeti rdeč, božični okras na svojem vrtu. Dvospolen je tudi špargelj. Moške rastline imajo nizke, debele in čokate poganjke, ženske dolge in tanjše, a mehkejše. Dobri žlahtnitelji pa so vzgojili hibride, ki so dvospolni, zato so poganjki relativno debeli in daljši. Kot vidite, je dobro poznati način razmnoževanja vsake posamezne rastline posebej. Pa se zdaj vse še ne konča. Narava vedno pazi, da so njeni otroci, osebki v populaciji zelo pestri, različni na zunaj – izgled, pa tudi dedno, torej gensko. Zato je pri številnih vrstah preprečeno razmnoževanje v so- rodstvu, torej rastline se s svojim cvetnim prahom preprosto ne morejo oprašiti. Tem rečemo tuje prašnice in jih je v naravi veliko več. Nekaj pa je obdržalo lastnost, da se oprašijo samo ali v veliki meri z lastnim cvetnim prahom – samoprašnice. Najbolj znan primer je seveda v sadjarstvu češnje, ki rabi opraševalce, prav tako pa ga rabijo tudi hruške. Med vrtninami so samoprašne skoraj vse stročnice in solata, skoraj po- polnoma samoprašna pa je tudi solata. Pri pridelovanju semena je to ugodno, saj ni treba paziti na razdaljo med rastlinami, da se sorte med seboj ne skrižajo (po naše oženijo). Pa smo končno pri čiliju in papriki. Med seboj se lahko križajo, oplojujejo samo rastline iste botanične vrste. Ne moremo križati paradižnika in krompirja, čeprav so ga nekateri želeli, čeprav sta res bližnja sorodnika. Lahko pa se križata čili in paprika, vendar ne prav v vseh primerih. Čiliji, rastline z bolj ali manj ostrimi plodovi, so res najbližji sorodniki paprike, a prihajajo iz štirih družin. So pa tudi taki, ki se botanično lahko križajo s papriko. Vendar je nujno vedeti, potomec rastline je seme, ne plod. Plod je genetsko še vedno enak kakor mama, del materinske rastline. Namenjen je varovanju semena pred udarci, vremenom, ptiči …, zato plod sam še ni predmet križanja. Torej, morda nekaterim grdo, po večini pa se zdi smešna primerjava – če ležeš skupaj s temnopoltim moškim, zato ti še ne postaneš temnopolt. Tudi če to dejanje ponoviš velikokrat, a ne? Otrok te ljubezni pa bo skoraj zanesljivo temen. Torej čili in paprika: tudi če pride do križanja, plod še ne bo ostrega okusa, iz semena pa bodo zanesljivo zrastle rastline z bolj ali manj ostrimi plodovi. Če torej ne boste pobirali semena, lahko čili raste tudi ob papriki. Vsekakor pa ne bo zaradi tega ostra solata, paradižnik … Zeleni nasveti Ali lahko čili pokvari okus paprike in še kaj o razmnoževanju vrtnin Glede na to, da dobivam veliko vprašanj na temo, ali lahko sadimo skupaj papriko in čili, ali lahko sadimo čili na vrtu, a da ni potem vse ostro, kako lahko sadimo buče in bučke na vrtu, bom danes ponovila nekaj osnovnih dejstev o razmnoževanju rastlin. Sestavine: pribl. 2 kg težka raca, črni poper v zrnu, sol, 1 žlička naribane pomarančne lupinice, začimbe in zelišča po okusu; za b pekač: 2 čebuli, 2 korenčka, 2 stroka česna, žlička brinovih jagod, 2 lovorova lisča; za nadev: jabolko, hruška, čebula suhe slive (izberemo po okusu). Račko sobne temperature temeljito očismo, potem jo obrišemo do suhega. Žlico morske soli, naribano pomarančno lupinico in dva ščepa sveže strtega popra zmešamo. Z mešanico natremo račko, začinjeno pa položimo v pekač. Pred pečenjem jo nadenemo z jabolkom, hruško, čebulo ali suhimi slivami ter odprno spnemo z zobotrebcem. Skupaj z raco lahko v pekač položimo 2 olupljeni in na četrne zrezani čebuli, dva večja korenčka, zrezana na večje koščke, žličko brinovih jagod, 2 lovorova lisča in 2 neolu- pljena stroka česna. Račko položimo v pečico, ogreto na 210 stopinj Celzija, za 20 minut. Temperaturo znižamo na 130 stopinj Celzija in račko pečemo še po 40 minut za vsak kilogram teže. Vsakih 20 minut jo prelijemo s pečenkinim sokom z dna pekača. Nato temperaturo zvišamo na 210 stopinj Celzija, pekač z račko preložimo na zgornje vodilo v pečici in pečemo še 15 do 20 minut. Vsakih 5 minut jo na hitro prelijemo s pečenkinim sokom z dna pekača. Pred rezanjem naj raca počiva dobrih 10 minut. Tudi pri bučkah je podobno. Če sadite na isto gredo, isti vrt različne vrste bučk, bodo njihovi plodovi v tekočem letu, letu sajenja vedno taki, kot morajo biti. Seveda pa je to odvisno od tega, ali je bilo seme dobro pri- delano. Torej ni težav, na vrtu lahko raste- jo grmičaste bučke, oljne buče, muškatne buče  …, pa bodo plodovi vsake zase taki, kot si želite. Vsekakor pa je popolnoma nesmiselno, včasih celo nepriporočljivo po- birati semena buč v taki družbi. Med seboj se zanesljivo križajo, drugo leto ne boste več zadovoljni. Torej, čili kar sadite na vrtu, pazite, ker je nežnejši od paprike, da ga le-ta ne zasenči ali preraste, pa v letošnjem letu ne bo ostrih paprik. Semena pa seveda ne smete pobirati. Foto: Miša Pušenjak Bučnice imajo enospolne cvetove na isti rastlini, tisti z dolgim pecljem je moški, z majhno plodnico pod cvetom pa ženski. Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 18 Na trgu se zdaj srečujejo poten- cialni kupci, najemniki, ki računajo na cenejši nakup, najem, na drugi strani pa le peščica ponudnikov, ki cene nastavlja še v starem, nespre- menjenem vzdušju. Nove ponud- be, sploh ko je govora o prodaji hiš, je zelo malo. Večina lastnikov tovrstnih objektov je namreč prepričanih, da je ta čas za dobro kupčijo slab, in se za prodajo, če ni nujno, raje ne odločajo. Le v primerih, ko je lastnik ne- premičnine »prisiljen« v prodajo, če je njegovo finančno stanje zara- di posledic epidemije ali česa dru- gega prizadeto, bo verjetno po- nudil »normalno« odkupno ceno, večina jih je namreč še vedno zelo napihnjenih. Najbolj so ta trenutek v težavah tisti, ki so oddajali svoje nepremičnine v turistične namene. Veliko od teh se jih je že odločilo, da bodo kapacitete oddali v dolgo- ročnejši najem. Cene v prestolnici malenkost padle Prav na najemniškem področju je najbolj živahno. Stanovanja, namenjena turizmu, so popestrila nepremičninsko oglasno ponud- bo. Ker se jih oddaja več, je višja konkurenčnost in s tem povezan boj za najemnike, kar je povzročilo padec cen. Tako lahko danes, kar še pred tremi meseci ni bilo mo- goče, denimo v središču Ljubljane enosobno stanovanje z okoli 50 kvadratnimi metri najamemo za okoli 600 evrov. Kakšne so še značilnosti po- koronskega trga nepremičnin in torek  26. maja 2020Ljudje in dogodki18 Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Večinoma imajo težave s cvet- nim prahom bolniki s senenim na- hodom oziroma sezonskim alergij- skim rinitisom, pravi Andreja Kofol Seliger. »Zrna cvetnega prahu so tako velika, da se ustavijo v zgor- njih dihalnih poteh, prevelika so, da bi šla direktno v pljuča. Redkeje so vzrok za alergijsko astmo, katere simptomi se značilno poslabšajo, kadar je bolnik izpostavljen aler- genu, za katerega je preobčutljiv. Astmatiki imajo velikokrat pridru- žen rinitis. Po epidemioloških razi- skavah ima kar 60 odstotkov bolni- kov z astmo tudi rinitis, od 20 do 30 odstotkov bolnikov z alergijskim ri- nitisom pa ima pridruženo astmo.« Z ambrozijo največ težav v vzhodnem delu države, najmanj na Primorskem Kot ena najbolj alergenih rastlin je že nekaj časa proglašena ambro- zija »Ta rod združuje 40 vrst, v na- ših krajih je najpogostejša pelino- listna ambrozija. Rastlina izvira iz južnega dela Severne Amerike, pri nas se močneje širi šele v zadnjih dvajsetih letih z gradnjo infrastruk- ture, najhitreje ob prometnicah in na nekmetijskih slabo vzdrževanih zemljiščih, od koder se nato širi na kmetijska zemljišča, kjer je obse- žen vir cvetnega prahu. V gozdovih ambrozije ni, niso pa izvzete neka- tere gozdne ceste. Poleg prenosa z gradbeno in kmetijsko mehani- zacijo se zelo uspešno širi s pre- nosom prsti, v kateri so semena. Naša zakonodaja je glede zatiranja ambrozije zelo napredna, vsak la- stnik zemljišča mora odstranjevati rastline s svoje posesti, končna us- pešnost pa je odvisna od izvajanja zakona. Ambrozija je vetrocvetna rastlina. Ena sama rastlina lahko med cvetenjem sprosti milijardo zrn, velikih od 18 do 22 tisočink mi- limetra. Sproščanje iz prašnikov se začne kmalu po sončnem vzhodu in traja do zgodnjega popoldneva. Obremenjenost zraka z ambrozijo kaže geografske razlike. V področ- jih na meji z robom Panonske ni- žine, Lendave in Brežiške kotline, kjer potekajo meritve cvetnega prahu, do desetkrat presega obre- menitev drugih merilnih postaj. Najmanj je obremenjeno Primorje. Alergija na ambrozijo se ne razli- kuje od bolezni, ki jo povzročajo druge vrste cvetnega prahu. Cve- tni prah ima visoko potentne aler- gene, literatura navaja, da že deset zrn v kubičnem metru zraka lahko škoduje zdravju, in ambrozija je v našem okolju dokaj nov alergen.« Eno najbolj alergenih dreves je breza Čeprav manj znano, pa je veliko tudi alergenih dreves. »Pozimi, po- gosto že sredi januarja, zacvetijo prvi grmi leske, približno ob ena- kem času se zbudita siva in črna jelša. Eno najbolj alergenih dreves je breza. Razširjena je po vsej Slo- veniji, sicer zelo čislano okrasno drevo. Homologne, podobne aler- gene imajo še hrast, bukev, pravi kostanj in gaber, ki jih imamo v Slo- veniji kar veliko. Kdor je preobčut- ljiv za brezo, je lahko občutljiv tudi za jelšo in lesko ter druge vrste cvetnega prahu sorodnih dreves. Začetek letošnje sezone cvetnega prahu leske in jelše je bil zgoden, konec prve dekade januarja. Zače- Slovenija, Podravje  Aerobiologinja Andrej Kofol Seliger o alergijah in zaščiti Maja je najbolj alergen cvetni prah trav, poleti in je Aerobiologinja Andreja Kofol Seliger, vodja skupine za aerobiologijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, je uvedla merje alergenega potenciala v različnih geografskih območjih. Slovenija, Podravje  Mrtvilo na trgu nepremičnin – marca 99 odstoten padec prodaj Cene nepremičnin se bodo brez dvoma znižale, vprašan Pričakovanja javnosti, da bosta zdravstvena kriza in recesija, ki ji bo najverjetneje sledila, precej spremenili podobo nepremičninskega trga, so velika. Vsi pr sprememb ni pričakovati. Povpraševanja po različnih vrstah nepremičnin je namreč še vedno precej, ponudbe pa bolj malo. Foto: Dreamstime/M24 Alergene rastline povzročajo vedno več ljudem veliko težav; od težkega di- hanja oz. težav z dihalnimi organi do alergenih reakcij na koži. Alergeni cvetni prah se v zraku pojavlja v štirih časovnih valovih: Prvi val: pozimi, v toplem januarju, običajno pa februarja z lesko in jelšo, Drugi val: konec marca in v aprilu cvetijo breza in druga brezi sorodna drevesa ter jesen Tretji val: maj zaznamujejo trave; zaključi se sredi avgusta Četrti val: cvetni prah pelina in ambrozije, traja od avgusta do oktobra Foto: Wikipedia Kot eno najbolj alergenih dreves slovi breza »V prihodnosti pričakujem padec cen« Po besedah nepremičninskega agenta Aleša Goršaka je trenutna ponudba enaka, kot je bila na začetku leta. »Še vedno je dosti povpraševanja, ponudba nepremičnin pa slaba. Večinoma ostajajo na trgu nepremičnine, za katere lastniki (prodajalci) želijo preveč denarja, imajo prevelike apetite. Še vedno pa se določene nepremičnine, ki so na boljši lokaciji in so kakovostnejše (obnovljene ali novejše), prodajo hitro in za visoke cene. Verjetno se bodo razmere na trgu v bližnji prihodnosti spremenile. Pričakujem padec cen. Glede teh so se že pojavili špekulanti, ki računajo na 30- in večodstotni popust na oglaševane cene. Še vedno pa bo veljalo to, kar velja od nekdaj: če bo nepremičnina zanimiva, se bo prodala, sicer ne oziroma bo prodaja trajala dalj časa,« je razložil Goršak. Foto: osebni arhiv Aleš Goršak Fo Ambrozija bo občutljivejšim največ težav začela p konec julija. Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 19 kakšna je dinamika dela po spro- stitvi ukrepov, je povedal Aleš Goršak, lastnik podjetja Tanal ne- premičnine: »Trenutno pod novimi pogoji delujemo še na popolnoma enak način kot pred epidemijo. Res pa je, da več dela opravimo prek te- lefona, videoklicev in podobno. Preden se dogovorimo za ogled, se s stranko pogovorimo o po- drobnostih in ji pojasnimo vse last- nosti nepremičnine, ki jih morda ni našla prek oglasa, fotografij in videopredstavitve. Torej na neki način peljemo na oglede tiste, ki so resnično zainteresirani za dolo- čeno nepremičnino. Nimamo tudi nobenih težav glede ogledov zara- di morebitnega strahu ljudi. Razen maske, ki jo nosimo na ogledu, vse ostalo poteka nespremenjeno,« je povedal. Med karanteno so sicer zaključili kar nekaj poslov, ki so bili dogovor- jeni že pred njo, so pa tudi zdaj, po sprostitvi ukrepov, že naredili ne- kaj poslov. Večina potencialnih kupcev nepremičnin zaradi negotove prihodnosti čaka Tudi Ksenija Mihajlović, lastnica nepremičninske agencije Renex, ugotavlja podobno. Dejala je, da na medlo aktivnost na nepremič- ninskem trgu vpliva predvsem negotovost kupcev. »Veliko po- sameznikov ne ve, kaj jih čaka po končani epidemiji, ali bodo še imeli službe ali ne, kakšne bodo plače in na splošno posledice, ki jih bo epidemija pustila na gospodarstvu ter posledično tudi na zmožnostih in sposobnostih kreditiranja. Ve- čina posameznikov, tudi tistih, s katerimi smo se pogovarjali pred epidemijo, se je zato odločila, da z nakupom nepremičnine nekoliko počaka, da vidijo, kakšne bodo za- deve v prihodnje. Napovedovanje cen je po nje- nih ocenah nehvaležno in težko. »Z gotovostjo pa lahko trdim, da ne bodo več rasle. Kolikšen bo nji- hov upad, je res težko napovedati, saj še ne vemo, kako dolgoročne bodo posledice epidemije. Pri ku- poprodajnih poslih bi dolgoročni vpliv lahko imel predvsem padec kupne moči prebivalcev, kar po- meni, da posledično lahko priča- kujemo, da se bo zmanjšal obseg poslov na nepremičninskem trgu.« Slaba prodaja že v začetku leta Mihajlovićeva je dodala, da ta čas kaže skrb vzbujajočo od- sotnost sklepanja pogodb pri pro- metu z nepremičninami v prihod- nje. Imajo malo ogledov, opažajo, da se odločitve težje sprejemajo, kar vodi v to, da do poslov, tran- sakcij, sploh ne pride. »Se je pa ta negativni trend začel že v začetku leta, ko je po nekaterih podatkih prodaja nepremičnin januarja upa- dla za okoli 20 odstotkov, februar- ja za 55 do 60 %, marca pa za 99 %.« torek  26. maja 2020 Ljudje in dogodki 19 tek sezone breze in trav je bil letos zgodnejši za 14 dni od dolgoletne- ga povprečja. Glede teže obreme- njenosti zraka je letošnja sezona nadpovprečna, leske in jelše je bilo za več kot polovico več od dese- tletnega povprečja (2010–2019), sezona breze bo tudi nadpovpreč- na. Izredno visoko obremenitev z brezo smo zabeležili v Lendavi,« našteva Kofolova. Z maskami tudi nad alergije? »Letos je dobro to, da vsi nosi- mo maske kot zaščito proti viru- su, zrna cvetnega prahu so dosti večja, zato so maske že kar dober filter za cvetni prah,« se malce posmeje, »a da bi se čisto izognili pelodu, žal ne gre. Zdaj cvetijo tra- ve in trava je povsod okrog nas. Medicina ni moje področje, a ob težjih primerih je treba k zdravni- ku, ki postavi diagnozo in predpiše zdravljenje. Tudi nezdravljen se- neni nahod ni tako nedolžen, saj se alergijsko vnetje lahko razširi na sluznico spodnjih dihal. Če se hočemo popolnoma izogniti pelo- du, moramo pač iti v kraje, kjer ni teh cvetočih rastlin ali kjer zaradi klimatskih razmer cvetijo z zami- kom. Na Obali so redke breze zelo majhen vir pelodnih zrn, obreme- nitev zraka se le občasno zviša, ko ob visoki sezoni prinesejo vetrovi pelod s celine. Breza ima dosti pe- loda, ki je zelo alergogen. Druga skupina, za katero je velik del ljudi preobčutljivih, so trave. V predse- zoni se na Obali že aprila srečamo s tem cvetnim prahom, medtem ko v hribih cvetenje zaostaja za dva do tri tedne. Diagnozo za pre- občutljivost za alergene cvetnega prahu postavi zdravnik alergolog s testi. S samoopazovanjem in za- pisovanjem časa pojavljanja simp- tomov lahko ugotovimo, kaj v tis- tem obdobju cveti in lahko vpliva na zdravje. Na spletu je dosegljiv dnevnik cvetnega prahu. Vanj upo- rabnik vnaša simptome, ki jih lahko primerja z obremenitvijo s cvetnim prahom. Za preprečitev vstopa cvetnemu prahu v prostore skozi odprta okna lahko kupite mreže, ki so dovolj goste, da ne prepuščajo prahu. Obstajajo tudi čistilci zraka, ki pa ne smejo proizvajati preveč ozona, saj ta spet draži sluznico dihal,« pojasnjuje strokovnjakinja. Proti cvetnemu prahu v stanovanjih pomaga le čiščenje Kako ukrepati, da nas cvetni prah ne bo »našel« v notranjih pro- storih? »Priporočamo krajša zra- čenja, pelod prinesemo v hišo na obleki, laseh, zato je dobro obleko odložiti, a ne v spalnico. Na vrhun- cu cvetenja ni dobro zunaj sušiti pe- rila, ker se cvetni prah posede nanj. Prav tako se cvetni prah posede na tla stanovanja, zato jih je treba stal- no čistiti, tudi police. Pobriše naj jih nekdo, ki ni preobčutljiv.« eseni ambrozija ter pelin enje peloda v zraku v Sloveniji pred 25 leti. Danes sledijo 65 vrstam cvetnega prahu različnega nje je le, kdaj ričakujejo, da bodo lahko kupovali in najemali po ugodnejših cenah, a prav v kratkem kakšnih občutnejših Foto: Dreamstime/M24 Ste že slišali za nevarno nevihtno astmo? Na začetku neviht, v prvih 20 do 30 minutah, ko je sezona cvetnega prahu trav na vrhuncu, se zrna zgostijo nad tlemi, vpijajo vodo in lahko počijo. Ob tem se sprostijo trdni delci, na katerih so pritrjeni alergeni in ki so dovolj majhni, da lah- ko ob vdihu dosežejo pljuča. Nevihtna astma je sicer redka, primeri so poznani iz Evrope, Amerike, Srednjega vzhoda, s smrtnim izidom iz Avstralije. Pokanje zrn in sproščanje aler- genov lahko poteka tudi ob drugih situacijah – na primer v onesnaženem zraku. Foto: Wikipedia Državno tekmovanje prestavljeno na jesen Poveljnik gasilske zveze Slovenije Franci Petek je za naš časopis pojasnil, da so za zdaj vsa pokalna tekmovanja na nivoju GZS odpovedana, državno tekmovanje je prestavljeno na 3. oktober 2020. »Organizacija je odvisna od nadaljnjih ukrepov vlade. Enako je z izobraževanji, tudi ta so odvisna od nadaljnjih ukrepov. Zaključne izpite smo na nižjih nivojih že začeli. Večina usposabljanj se bo prestavila v jesenski čas, čez poletje se bodo izvajala dodatna usposabljanja, skupaj z dežurstvom, za gašenje požarov v naravi.« In kako bo z gasilskimi prireditvami ter praznovanji, ki običajno spremljajo poletni čas? »Verjetno bo večina prireditev v poletnem času odpadla, vendar so napovedi vlade o sprostitvi ukrepov ugodne. Vse bo odvisno od nadaljnjih usmeritev in predvidenih ukrepov,« je povedal Petek. Podravje, Slovenija  Epidemija krepko okrnila gasilske dejavnosti Gasilci (še) ne vadijo in ne tekmujejo Gasilci so v času epidemije koronavirusa smeli izvajati le najnujnejše dejavnosti, to pomeni reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč. Vse druge njihove aktivnosti, kot so izobraževanja, vaje, tekmovanja, skupščine in občni zbori ter druge svečanosti so se med epidemijo zaustavile. Čeprav je vlada sprostila že vrsto ukrepov, odprla vrata šol, vrtcev in različnih gospodarskih dejavnosti ter omogočila športne aktivnosti, so gasilci še vedno v tako imenovanem mrtvem teku. Pomladni meseci, kot sta april in maj, bi bili v običajnih razmerah polni gasilskega dogajanja. Številni v gasilskih vrstah, od najmlajših do najstarejših, bi čez teden vadili na svojih poligonih, ob vikendih bi se vrstila gasilska tekmovanja. Tudi učilnice gasilskih organizacij bi bile polne, saj bi potekala izobraževanja. Veliko gasilskih društev bi se ta čas oziralo proti poletnim mesecem, ko bi praznovali dan gasilca, obeležili katero od častitljivih gasilskih obletnic, predali na- menu kakšno od pridobitev, uradnemu delu praznovanja bi nato (kot je to običaj) sledila gasilska veselica. Kako bo letos z vsem naš- tetim, za zdaj ostaja nedorečeno. Več informacij po seji upravnega odbora GZS Janez Liponik, strokovni sodelavec Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj in član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije (GZS), pričakuje podrobnejša navodila na seji upravnega odbora GZS, ki je sklicana za 2. junij. Takoj za tem se bodo sestali na re- gijski ravni in prenesli informacije vodstvom regijskih in občinskih gasilskih zvez ter posameznih društev. »Kakšni bodo pogoji za Foto: ČG V običajnih razmerah bi bilo ta čas vse polno različnih gasilskih dogodkov: od izobraževanj do vadbe, tekmovanj, prikazov reševanja, pa tudi praznovanj. izvajanje vseh dejavnosti, ki jih gasilci izvajamo v običajnih razme- rah, bo odvisno od navodil NIJZ. Največji problem je, ker gasilci ne morejo vaditi. Sedaj bi bili sredi sezone gasilskih tekmovanj. Vete- rani, ki so tekmovali v začetku leta, bi v zgodnji spomladi končali tekmovanja. Na OGZ Ptuj nismo izvedli redne letne skupščine, ki jo običajno prirejamo konec marca ali v začetku aprila. Tudi anekse k pogodbi o financiranju gasilske dejavnosti smo letos podpisovali drugače, kot je to bilo v vseh dosedanjih letih. Običajno smo prire- dili svečanost, kjer smo se zbrali predstavniki občin, gasilske zveze in društev ter podpisali anekse. Letos tega svečanega dogodka ni bilo,« je povedal Liponik. Dodal je, da glede na to, da so se odprli šole in vrtci, ljudje vrnili na delovna mesta in da je vadba v športu že dovoljena, ne vidi razloga, da ne bi kmalu sprostili ukrepov še na področju dejavnosti gasilcev. »Seveda ob upoštevanju navodil, kot jih bodo pripravili na NIJZ. 2. junija imamo sejo upravnega odbora GZS in po tem datumu bo zagotovo kaj več znanega.« oto: Wikipedia povzročati Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  26. maja 2020Križemkražem20 Svetloba je ključna za bioritem organizma. Če ponoči ni dovolj temno, slabše spite, zaradi tega pa se vam poruši tudi ravnovesje hormonov, ki uravnavajo lakoto in sitost. Če se potem zjutraj zbudite v slabo osvetljen prostor, to še dodatno vpliva na te hormone, kažejo raziskave. Ljudje, ki so zjutraj izpostavljeni močnejši modri sve- tlobi varčnih sijalk, imajo namreč višjo raven hormona sitosti kot tisti, ki imajo zatemnjeno svetlobo. Čez dan so torej prej siti in pojedo manj. Strokovnjaki zato svetujejo, da zjutraj, ko vstanete, odrgnete zavese in spustite svetlobo v bivalni prostor oziroma prižgete luči. To bo za- gotovilo učinkovitejše delovanje vašega telesa. ILA - staro jorubsko mesto v Nigeriji, IRIG - mestece na območju Fruške gore v Sremu, RAINIS, Janis - največji latvijski pesnik KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (55) Zaradi močnega vetra, ki s seboj tovori puščavski prah, je vidljivost precej zmanjšana. Zdi se, da se tega zaveda še ladijska troblja, ki previ- dno oznanja, da se bližamo pristanišču – mestu Manama, za katerega nisem še nikoli slišala. Najprej nas pozdravi vroč in izredno suh zrak. Prvi pogled na pokrajino pravi, da so padavine tukaj nadvse redek obiskovalec. Zato ni prav nič čudnega, da je za kmetijsko obdelovanje na- menjenih manj kot tri odstotke površin. Gospodarstvo države, podobno kot za njene sosede, temelji predvsem na črpanju in predelavi nafte. Manama je glavno mesto Kraljevine Bah- rajn, majhne otoške države v Perzijskem zalivu. Leži vzhodno od Saudove Arabije, s katero je povezana s petindvajsetkilome- trskim mostom, in severozaho- dno od Katarja. Sušno otočje je s svojimi triintridesetimi otoki najmanjša arabska država – nje- na površina je približno tolikšna kot naša Štajerska. Razen banan, datljev, citru- sov, kumar in paradižnika, tukaj ne pridelajo veliko. Država na- mreč uvozi več kot devetdeset odstotkov prehrambnih izdel- kov, zato se moraš prav potru- diti, da najdeš nekaj lokalnega. Tudi pri prebivalcih je tako – vsak drugi, ki ga srečaš na cesti, je namreč tujec. A kljub temu ponujajo široko paleto tradi- cionalnih izdelkov, vključno z avtentičnimi biseri, perzijskimi preprogami, pisanimi svetilkami in močnimi arabskimi parfumi. Ob lokalnih datljih, polnjenih z mandlji in prelitih s temno čo- kolado, človek tako ali tako ne potrebuje drugega, pomislim. »Najboljše stvari ustvarimo sami, ostalo pa uvozimo«, se nasmehne prodajalec, ko kupim še eno vrečko pregrešnih sade- žev. Foto: M. Toplak Manama, Bahrajn Prav tako ne mara ribeza, česna, boba in križnolistnega mlečka. Od obiska na vrtu ga bo odvrnilo tudi orehovo listje, ki ga zatlačimo v rove, ki jih je naredil na površju. Lovijo ga tudi mačke in psi Voluharji imajo nekatere naravne sovražnike, med katerimi so hišni ljubljenčki. Precej uspešno voluhar- ja pleni domača mačka, velikokrat celo pes. Pogosto ga lovi velika podlasica, je pa tudi na jedilniku sov, kanj in postovk. Nastavimo pasti Če se voluharja želimo znebiti, mu nastavimo pasti. V sveže nako- pane kupčke zemlje, ki so nižje od krtine, naredimo prepih in počaka- mo, da jih voluhar spet zakrije. Tako namreč ugotovimo, ali je voluhar na določenem delu sploh aktiven. V te rove nato nastavimo pasti s koščki jabolk, del rova pa pustimo odprt, Podravje  Ko na vrtu po sadikah pustoši voluhar Nad voluharja z narcisami, ribezom ... Voluharji imajo precej dober nos, zato hitro zavohajo hrano, ki jo imajo radi, pa tudi nasprotno. Zato bodo določene rastline poskrbele, da se ne bo naselil v bližino našega vrta. Na gredice posa- dimo narcise, gomolje cesarskega tulipana ali divji kristavec. Ta je za voluharja strupen. Foto: Dreamstime/M24 Voluhar obožuje čebulice tulipanov, jabolk in radiča Voluhar je do 20 centimetrov dolg glodavec, ki se prehranjuje predvsem s podzemnimi deli rastlin. Posebej obožuje čebulice tulipanov, jabolk, a tudi radič, solato in druge vrtnine. Godi mu srednje težka in vlažna zemlja, območje njegovega delovanja je veliko tudi do 40 kvadratnih metrov. Da imamo na vrtu voluharja, ugotovimo po uvelih listih solate, sadike pa so pogosto celo ležeče. Da je voluhar na delu v okrasnem vrtu, ugotovimo tako, da barve tulipanov niso enotne ali pa cvetov sploh ni. A tudi tako, da ob sadikah opazimo rove, v premeru od tri do pet centimetrov. Če ga želimo uloviti, bomo na njegov ulov morali čakati zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, saj je takrat najbolj dejaven, razen pozimi, takrat na plan pokuka tudi čez dan. Foto: Dreamstime/M24 saj bo v tem primeru prišel preverit, od kod prepih. Pasti nikar ne nas- tavljamo z golimi rokami, če nas bo namreč zavohal, se bo pastem na veliko izognil. V zemljo vkopljite steklenice in v rove zatlačite krpe Nekaj rastlin, ki odganjajo volu- harja, smo že našteli, a našli smo jih še nekaj, ki vam bodo pomagale pri odganjanju. Tako kot vonja česna voluhar ne mara tudi vonja tuje in ciprese. Zato pomečkajte nekaj ve- jic tuje oziroma ciprese in jih zatla- čite v rove. Prav tako ne mara vonja ribjega olja. Za pregon voluharja pomočite stare krpe v ribje olje in jih zatlačite v rove, ki jih bo prej ali slej zapustil. Številni uporabljajo tudi trik s steklenicami. Steklenice do vratu zakopljite v zemljo, najbo- lje kar v rove. Voluharjem namreč zvok, ki ga ustvarja steklenica, ko vanjo zaveje veter, ne godi, zato bodo prej ali slej pobrali šila in ko- pita ter obiskali kak drug vrt. Tukaj je še mehanska zaščita. V bolje zalo- ženih trgovinah boste našli mrežne košare, s katerimi ovijete korenine sadik in jih nato postavite v saditve- no luknjo. Voluhar tako ne bo prišel do nežnih in občutljivih koreninic, vaš pridelek pa bo ostal nedota- knjen. Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 26. maja do 1. junija 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺☺ €€  Bik  ☺☺ €€  Dvojcka  ☺☺☺ €  Rak  ☺☺ €  Lev  ☺☺☺ €€  Devica  ☺☺ €€€  Tehtnica  ☺ €€  Škorpijon  ☺☺☺ €€€  Strelec  ☺☺ €€€  Kozorog  ☺☺ €€  Vodnar  ☺ €€  Ribi  ☺☺ €  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 1. junija. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade.Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Zala Brenholc, Murska Sobota. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG 5 3 8 4 8 7 3 1 6 7 9 3 4 8 1 7 4 6 5 3 6 1 2 8 2 5 torek  26. maja 2020 Za kratek čas 21 Moram vam priznati: da sem razumel sestavek v prejšnji številki našega časopisa, sem moral vzeti v roke slovar s tujkami. Namreč prišel sem do zapisa »splošni politični diskurz ptujskih mestnih svetnikov«. Kaj so diskurzirali? Globokoumili so o tem, ali bi se šli še enkrat evropske prestolnice kulture ali ne. Ker enkrat so se v mestu že opekli. Še poslikana cvetlična korita kot spomin na bivši EPK je že težko kje najti. Ni pa težko spregledati še nedokončanega dominikanskega samostana. Ga lahko reši naslednji EPK čez pet let? Svetniki bodo torej imeli diskurz, navadni občani pa čvek za šankom. O isti temi. Malce pozno sicer, ker je kak kup(ček?) denarja za ta projekt že bil porabljen za plačilo strokovnjakov, ki naj bi – delno ‚uvoženi‘ iz drugega okolja – Ptujčane navduševali za nov kulturni projekt. No, zdaj pa je nekaterim prav prišla nekajmesečna koronapavza in pojavili so se dvomi o kulturni prestolnici. Kot da bi se v teh dvehmesecih res vse tako zelo spremenilo. Mogoče pa so nekateri že prej imeli ob pogovorih fi go v žepu in so samo čakali na ustrezen ‚vesoljni potop‘? Drugi pa imajo še zmeraj kup idej, kako bi se dalo zapraviti evropski denar. Pri čemer skoraj vedno pozabijo, da je ‚evropski‘ denar tudi naš denar, saj tudi mi pridno plačujemo v evropski žakelj brez dna, potem pa ta denar okoli riti pride nazaj k nam, vmes pa ga seveda nekaj skopni v razbohoteni evropski birkokratski vreči brez dna. Ampak saj veste: želeli smo – pa plačajmo! Plačali pa bomo v evropsko brezno, če se bomo potem šli EPK ali ne. In kaj pravimo tisti za šankom in oni ‚na funkciji‘? Tako čveki kot diskurzi so različni. Kar ni nič narobe, če le vemo, o čem govorimo in ali znamo to lepo povedati. Je pa nekaj res: kulturna prestolnica gor ali dol – v Ptuju se znamo iti kulture, kar vsako leto znova dokazujemo s svojimi številnimi kulturniškimi festivali, ki so v zadnjih desetih letih mesto resnično umetniško povzdignili, pa z neverjetno množico ljubiteljskih kulturnikov, ki pojejo, plešejo, godejo, igrajo, likovno ustvarjajo ... in s tem zadovoljujejo svojo dušo in navdušujejo opazovalce svojega dela. Domače in ‚uvožene‘. Da pa bi se šli EPK zato, da bomo – v stilu prejšnjega epekaja s pobarvanimi cvetličnimi koriti – na nove stole na mestni tržnici položili na primer pojštrčke z motivi EPK 2025, pa je najbrž res povsem nepotrebno trošenje denarja. Sicer pa – počakajmo na diskurz ... Čvek je svoje povedal. Spet za šankom Čvek za šankom – diskurz med svetniki Kot je povedal predsednik KGZS Cvetko Zupančič, so za letošnji jubi- lej načrtovali večjo slovesnost, ki pa jo bodo zaradi epidemije prestavili. »Kljub temu smo na prehojeno pot ponosni, kakor tudi na rezultate. Stanovsko organizacijo so namreč kmetje dobili po dolgotrajnih priza- devanjih, še posebej v današnjih kriznih razmerah pa se je pokazalo, da jo tudi nujno potrebujemo, saj bi bila vsebina vseh treh protikoronskih zakonov brez delovanja KGZS za kmetice in kmete še bistveno manj ugodna.« Zupančič, ki se mu letos izteče drugi mandat, je prepričan, da zbor- nica uresničuje svoje poslanstvo ob ustanovitvi – zastopanje interesov kmetijstva, poleg tega pa se je njena vloga sčasoma razširila oziroma postala večplastna. Zastopa torej interese lastnikov kmetijskih in goz- dnih zemljišč, gospodarskih družb, povezanih s kmetijstvom, kakor tudi interese slovenskega podeželja nasploh. Obenem skrbi za prenos znanja, ustrezno zakonodajo in promocijo kmetijstva. V zbornici, ki ima 13 območnih enot, in sicer v Brežicah, Celju, Ko- čevju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Postojni, Ptuju in Slovenj Gradcu, je država dobila po- membnega partnerja pri pogajanjih, usklajevanju interesov in vplivanju na kmetijsko politiko. KGZS Zavod Ptuj je eden izmed osmih kmetij- sko-gozdarskih zavodov v Sloveniji in pravni naslednik Obdravskega zavoda za živinorejo in veterino, organiziran pa je v šestih oddelkih, ki delujejo na širšem območju Podravja. Slovenija  Dve desetletji Kmetijsko-gozdarske zbornice V vlogi zastopnice interesov kmetijstva 12. maja je KGZS praznovala dvajseti rojstni dan; na ta dan so se na ustanovni seji v Ljubljani zbrali predstavniki lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskih zadrug in podjetij. Foto: SD Cvetko Zupančič: »Brez stanovske organizacije bi bila vsebina vseh treh protikoronskih zakonov za kmete še bistveno manj ugodna.« Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  26. maja 2020Poslovna in druga sporočila22 ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! BLUE SHARP 18,90 €29,90 € 11,90 € 24,90 € 22,49 € 19,90 € PRODAJNI HIT! 39,90 € 080 6116GARANTIRANA KAKOVOST @najnakupi -60% -10% 9,90 € ENOSTAVNA NAMESTITEV V 3 KORAKIH! IZDELANO V ITALIJI trak, 1+1 GRATIS 29,90 € 24,90 € -17% Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers ki tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote (od 27. 6. do 29. 8. 20 20). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  26. maja 2020 Oglasi in objave 23 www.tednik.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO PRODAM traktor Bautz, letnik 60, 30 KS, s priključki in prikolico. Tel. 031 200 794. Vsako sredo ZA ZVEZDE KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM mešana drva. Možna dostava. Tel. 041 288 063. PRODAM 80-litrsko škropilnico na samo- kolnici. Tel. 031 237 712. ZAHVALA V slovo mu želimo, da počiva v miru, ki si ga je nedvomno zaslužil. Spominjamo se ga z ljubeznijo. Pogrešali ga bomo neskončno. In nikoli pozabili. V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in prijatelj Anton Ilec IZ PTUJA 18. 1. 19 42–18. 5. 2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraze sočutja, prijazne besed in podporo. Posebna zahvala gre zdravnikom in osebju ptujskega Doma upoko- jencev, ki so skrbeli zanj ob njegovi bolezni, sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem bližnjim. Vsi njegovi JAVNO OPRAVIČILO Kolektiv javnega Pogrebnega podjetja Javne službe Ptuj, še posebej v imenu Srečka Strmška, se iskreno opravičujemo družini pokojne Olge Gorshkove, možu Romanu in hčerki Alji zaradi postavitve napačnega pogrebnega križa. S spoštovanjem Pogrebno podjetje Ptuj SPOMIN 18. aprila je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Milojica Jevtović IZ POPOVCEV 7 Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi najdražji. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi … med nami si! SPOMIN Danes, 26. maja, mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Janko Rogina Z VOLKMERJEVE CESTE 23, PTUJ 1932–2019 Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Je leto minilo, odkar te več ni, spomin je pa živ, je lep in boleč. SPOMIN 27. maja mineva eno leto, odkar si se od nas poslovil, brat, vujec, stric in boter Stanko Job IZ SENEŠCEV 22 Minilo bo 34 let, odkar smo se poslovili od naše drage mame Ljudmile Job Minilo bo 37 let, odkar smo se poslovili od našega dragega očeta Alojza Joba Hvala vsem, ki ste z njimi delili življenje, z lepo mislijo postojite ob njihovem grobu, prižigate sveče in jih ohranjate v lepem spominu. Bratje in sestri z družinami Ivanka Hojnik, roj. Veselič, Borovci 41, roj. 1951 – umrla 14. maja 2020; Stanislav Majcenovič, Hrastovec 26b, roj. 1935 – umrl 17. maja 2020; Neža Lovrec, roj. Čeh, Podvinci 6, roj. 1930 – umrla14. maja 2020; Konrad Kramberger, Ptuj, Rimska ploščad 10, roj. 1929 – umrl 19. maja 2020. Umrli so Štajerski TEDNIK torek, 26. 5. 2020  COLOR CMYK stran 24 Izbrani izvajalec del, podjetje Rafael iz Sevnice, se je najprej lotil ureditve dostopne poti do samega plazu, sledila je ureditev drenaže, po kateri bo odtekala voda v do- lino. »Zadeva se je naredila v skla- du s projektno dokumentacijo, z manjšimi odstopanji. Izvajalec je naredil globoke jaške, v katere je vključil kamnita drenažna rebra iz masivnih skal. Vodo so speljali v dolino delno v obliki drenažnih in delno v obliki kanalizacijskih cevi. Tam, kjer se je izkazalo, da je te- ren bolj nestabilen, so se naredile dodatne kamnite zložbe. Zabijale so se tirnice za stabilizacijo masiv- nih skal,« je pojasnil Boris Novak iz občine Ormož in nadaljeval, da se v tem času navaža zemljina, ki bo zapolnila ogromno luknjo. Večji del ogromne jame so že zasipali. Ta je sicer merila kar 100 metrov v dolži- no in do 40 metrov v širino. Čaka jih še sanacija cest, ki so jih poško- dovali zaradi težkih tovornjakov in navoza materiala. Pripravljal- na dela so začeli konec lanskega leta, nadaljevali pa spomladi letos. »Dela bodo končana malce pred pogodbenim rokom, ki je planiran do konca junija. Bomo pa opazo- vali, kako se bo situacija odvijala. Ocenjujemo in upamo, da dodatni ukrepi ne bodo potrebni ter bo ob- sežen plaz s tem uspešno saniran. Lahko povem, da sem na občini za- poslen kar nekaj časa, v tem času sanacije tako velikega plazu tako po obsegu kot s fi nančnega vidika še nismo imeli.« Investicijo v vrednosti okoli 390.000 evrov po letih zapletov, saj je okoljsko ministrstvo prelaga- lo odgovornost med državo in ob- čino Ormož glede tega, kdo mora poskrbeti za sanacijo zemeljskega plazu in ustavitev zemeljskih pre- mikov, bo vendarle fi nancirala dr- žava. Danes bo sprva precej jasno, čez dan pa bo delno jasno s spremen- ljivo oblačnostjo. Sredi dneva in popoldne bodo v notranjosti kra- jevne plohe in posamezne nevih- te. Pihal bo občasno okrepljen severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 12, najvišje dnevne od 16 do 20, na Primorskem do 23 °C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Ormož  Sanacija obsežnega plazu pri koncu Upajo, da ne bo dodatnih plazenj Po sedmih letih trepetanja tamkajšnjih prebivalcev je pri koncu zahtevna sanacija obsežnega plazu v Vičanskem Vrhu v občini Ormož, ki je grozil hišam in vikendom. Foto: MH Sanacijska dela na plazu so pri koncu. Poroke – Ptuj: Karel Žampar in Rada Majstorović, Ptuj, Volkmerjeva c. 24; Ivo Firbas, Rošnja 20a, in Irma Brodnjak, Zg. Hajdina 121d; Tomi Cvetko in Meri Cvet- ko, Ptuj, Sovretova pot 58a; Robert Novoselnik in Jo- žica Vršič, Mezgovci ob Pesnici 46; Denis Šegula in Iris Cizerl, Medribnik 5. Rojstva: Barbara Ljubec, Nova vas pri Markovcih 74b, Markovci – deček Staš; Patricija Korotaj, Litmerk 16, Ormož – deklica Tija; Nuša Voda, Osterčeva ul. 18, Ptuj – deček Aljaž; Sanja Potrč, Destrnik – deklica Tjaša; Saša Zupan, Prvomajski trg 23, Poljčane – deček Nel; Jasna Širovnik – deklica Ajda; Vanja Kmetec – deček Anej; Tjaša Kurež – deklica Ema; Amanda Krajnc – de- ček Noel; Petra Kolarič – deček Mateo; Simona Muhič – deklica Cataleya. Švikartova je nekaj časa zbirala denar za dečka Gala, ki naj bi po mnenju njegove matere Natalije Vrbnjak Štefl ič zaradi deformacije kosti na rokah potreboval zahtev- no operacijo v tujini. Za kaznivo dejanje ji grozi do treh let zapora. Na mariborski policiji so pojas- nili, da so v zvezi z dogajanjem prejeli prijave petih ljudi oziroma njihovih zastopnikov. Ti naj bi prejeli manj denarja, kot je bilo za njih zbranega v raznih akcijah zbiranja prostovoljnih prispev- kov. Preiskavo so zaradi doda- tnih ugotovitev razširili na kar 21 oseb, za katere je osumljena zbi- rala prostovoljne prispevke. Kriminalistična preiskava je bila zelo obsežna, saj so krimina- listi morali med drugim zaslišati več darovalcev denarja iz vse Slo- venije. Skupaj so tako opravili več kot 400 razgovorov z vpletenimi. V preiskavi so ugotovili, da je v vseh primerih prišlo do nepravil- nosti pri delitvi prejetega denar- ja, pri čemer je utemeljeno osu- mljena med septembrom 2016 in oktobrom 2019 samovoljno in brez soglasja upravičencev raz- polagala z zbranimi humanitar- nimi sredstvi. Te je celo porabila za svoje potrebe, saj so ugotovili, da si je s svojimi ravnanji pridobi- la več kot 100.000 evrov premo- ženjske koristi. Policija je na podlagi zbranih obvestil že med predkazenskim postopkom predlagala zavaro- vanje zbranega denarja, čemur je sodišče na predlog tožilstva tudi ugodilo. Hkrati je sodišče večji del zavarovanih sredstev, ki so nesporno pripadali upravičen- cem, tem že vrnilo. V predkazenskem postopku se je sicer znašla tudi Galova mati, pri kateri so kriminalisti preisko- vali utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega Podravje  Mariborski kriminalisti ovadili predsednico društva Maus Švikartova z dobrodelnimi prispevki do 100.000 evrov koristi zase Mariborski kriminalisti so zaključili predkazenska postopka, ki sta povezana z domnevnimi nečednostmi pri zbiranju denarja za operacijo šestletnega Gala. Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor, so zaradi kaznivega dejanja izneverjanja ovadili eno osebo, neuradno gre za predsednico humanitarnega društva Maus Natašo Švikart. Foto: M24 Nataša Švikart je dobrodelne prispev- ke na računu društva Maus porabljala kar zase. »Veliko olajšanje, toda nikoli ne bomo povsem mirno spali« Spomnimo. Tamkajšnji prebival- ci menijo, da je za pogrezanje zem- lje kriv nekdanji zapuščeni, a nikoli sanirani rudnik premoga, zato tudi ob sanaciji plazu niso povsem mir- ni. »Seveda je sanacija plazu veliko, res veliko olajšanje. Toda žal nihče ne ve, ali bo to zadostovalo oz. ali ne bo prišlo do pogrezanja kje drugje, kajti ves hrib je pod rovi. Rudnike so pred številnimi leti za- prli, sanacija pa nikoli ni bila izvede- na. Takšna je zgodovina. Tako da strah nekje v podzavesti zagotovo ostaja. Nikoli ne bomo povsem mirno spali, saj nikdar ne veš, ali se bo kje zopet vsulo …,« je dejala lastnica najbližje hiše Jasna Vlašič, ki ji je plaz najbolj grozil. Foto: M24 Gal še vedno čaka na operacijo rok. premoženja. To naj bi storila z domnevnim zavajanjem širšega kroga ljudi pri zbiranju dobrodel- nih prispevkov glede višine pot- rebnega denarja za operacijo. Kot so še sporočili iz policije, je preiskava pokazala, da je bilo v akciji zbranega več denarja od dejansko potrebne vsote, vendar so hkrati ugotovili, da denar ni bil neupravičeno uporabljen in zato v zadevi ni podanih elementov kaznivega dejanja. Tožilstvo so zato o ugotovitvah obvestili s poročilom, če pa bi v zvezi s tem zaznali nova dejstva ali informa- cije, bodo slednjega o tem znova obvestili. Gal še vedno čaka na operacijo rok Na mariborski policijski upravi so sicer v zvezi s preiskavo obeh navedenih primerov zaznali pro- blematiko nadzora pobiranja in porabe prostovoljnih prispev- kov, o čemer nameravajo obve- stiti pristojne organe. Vrbnjak Štefl ičeva je povedala, da je vesela razpleta preiskave, sicer pa z Galom še vedno čaka na odhod v ZDA, kjer naj bi deč- ka operiral zdravnik Paley, ki je pomagal že več otrokom iz Slo- venije. Potem ko je operacija po njenih besedah že plačana in bi jo morali izvesti prav v teh dneh, imajo zdaj težave s prevozom preko luže, saj zaradi epidemije letalskega prometa trenutno ni, zaradi česa so že dobili nov ter- min. Po razhodu z Mausom so de- nar zbrali s pomočjo Nadškofi j- ske karitas Maribor. V sklopu ak- cije so zbrali nekaj več kot 91.000 evrov, kar je seštevek donacij na račun karitas ter po sklepu so- dišča tudi del zaseženih nakazil društva Maus.