LETO XVL, ŠTEV. 91
UDBUHK, PONEDELJEK, 18, IFBUl 1958
Ceno 10 dlo
SLOVENSKI
Izdaja Casopisno-založnlšfeo podjetje Slov. poročevalec — Direktor:	Rudi Janhuba — Odgovorni urednik:	Sergej
Vošnjak - Tiska tiskarna »Slov. poročevalca. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/IL, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 28-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 60i-»T«-163 Mesečna naročnina 200 din
Izjave državnikov v Bandungu
PRED KONFERENCO V RÄNDUNGU
Nehru
Kotelavala
Zadnje priprave za veliko konferenco
»O tako spornem vprašanju
kot je vprašanje Formoze bi bilo težko razpravljati na konferenci v Bandungu. Indija meni, da je treba na konferenci razpravljati o splošnih načelih, ne pa o posameznih problemih. Indija se bo borila za mir na vsejn svetu, zlasti v Aziji, za razvijanje vezi med azijskimi in afriškimi narodi, Iskala bo skupne točke z njimi in si prizadevala, da bi drug drugemu pomagali.«
.Sestanek predstavnikov Burme, Indije in Indonezije je trajal vso noč — Izjave voditeljev delegacij vzbujajo upanje na uspeh
BANDUNG, 17. apr. (Posebni dopisnik Tanjuga poroča). Sinoči se je tukaj začel izredno naporen poslovni dan, ki je skoraj brez prestanka trajal vso noč in se nadaljeval ves današnji dan. Sinočnje delo je bila posvečeno vsklajevanju stališč, da bi bila konferenca, ki se bo začela jutri zjutraj, čimbolj ekspeditivna in plodna.
Sinoči kasno so imeli sestanek ministrski predsedniki Burme, Indije in Indonezije, ki so potem njihove delegacije začele informativne razgovore z ostalimi delegacijami. Danes popoldne so imeli sestanek predstavniki vseh prisotnih delegacij, kasneje zvečer pa bodo imeli sestanek šefi petih držav, ki so sklicale konferenco.
Iz pičlih poročil, ki so jih mogli danes zbrati predstavniki tiska, je videti, da so ti informativni razgovori posvečeni proceduralnim vprašanjem in dnevnemu redu, ki še ni določen.
Delegacije Indije, Burme in Indonezije so davi izrazile skupno stališče, da bi točno določanje vprašanj, ki naj bi bila na dnevnem redu, samo »razburilo duhove«, kar pa ni cilj konference. Te delagacije menijo, da je pri tem mišljeno »predvsem palestinsko vprašanje, ki bi o njem bilo težko soditi v odsotnosti Izraela. Isto velja za vprašanje Formoze.« Pričakujejo, da se bo temu stališču pridružila tudi Turčija, ki meni, da je edino realno pričakovati razpravo o splošnih načelih. Turški predstavniki so s tem v zvezi poudarili, da bodo sprejeli obsodbo kolonializma samo, če bo resolucija o tem vprašanju »nepristranska in če bo zajemala vse.«
Od ostalih stališč je značilno stališče Iraka, ‘ki smatra, da so razgovori o Izraelu neizogibni, Filipinov, ki smatrajo za naj-
večjo nevarnost »komunistično ekspanzijo« in zato nočejo sprejeti predloga za sprejem Kitajske v OZN, kakor tudi Pakistana, ki vidi v načelih koeksistence »komunistični trik.«
Po mnenju opazovalcev se bo japonska delegacija omejila, ko?-likor se bo mogla, na gospodarsko vprašanje in bo pri političnih vprašanjih zelo zadržana.
Egipt, kot pričakujejo, ne bo vztrajal na razpravi o Izraelu, čeprav meni, da je to vprašanje »eno izmed najbolj bolečih«, ter bo podprl načelno razpravljanje' o svetovnih problemih.
Kitajska delegacija je ugodno iznenadila opazovalce z umirjeno izjavo Ču En Laja »o potrebi poglabljanja prijateljstva in sodelovanja za ohranitev miru v Aziji in na svetu«. Opazovalce je tudi ugodno iznenadilo to, da Cu En Laj ni govoril o »saboterjih konference«, s čimer je dal razumeti, da konferenca ne želi postati platforma nobenega od svetovnih blokov.
Iz vrste izjav, ki so jih vodi-
telji posameznih delegacij danes dali predstavnikom tiska, je videti, da se udeleženci azijsko-afriške konference ne zavedajo samo razlik, ki obstajajo med njimi, ampak v prvi vrsti tudi elementov, ki jih povezujejo. Gospodarsko in kulturno sodelovanje, prijateljska izmenjava mnenj med predstavniki, ki se ne poznajo, nekateri pa se celo ne priznavajo, ima nedvomno močnejši poudarek in predstavljajo namen te konference.
Sestanki in razgovori pretekle noči in današnjega dneva prav zato predstavljajo napore, da bi se bistveno izdvojilo od nebistvenega, možno od nemožnega
PRED VOLITVAMI V BRITANIJI
in da bi se tako konferenci zagotovil uspeh.
Ameriški senator Walter George je sinoči izrazil upanje, da bo azijsko-afriška konferenca v Bandungu prizadejala večje stabilnosti v Aziji. Ni izključeno, je dejal, da predstavlja ta sestanek uvod za bodoče konference med državami Azije in Afrike.
Oddelek za protokol azijsko-afriške konference je sporočil, da je v Bandung prispelo vseh 29 šefov delegacij na azijsko-afriški konferenci. Danes dopoldne so prispeli tudi šefi delegacij Pakistana, Perzije, Libanona, Etiopije, Jemena, Turčije ki Saudpve Arabije.
„Z nami bi padel ves svet!“
Truman ostro obsodil republikansko politiko na Dolnjem vzhodu — Zavzel se je tudi za politiko razumevanja in pomoči gospodarsko zaostalim državam
Washington, 17. apr. (AFP) — Bivši predsednik ZDA Harry Truman je sinoči ostro napadel Eisenhowerjevo vlado z obtožbo, da podrejuje ameriško zunanjo politiko strankarskim manevrom. Truman je zlasti ostro napadel Eisenhowerjevo sporočilo iz leta 1953, s katerim je preklical omejitve, ki so preprečevale Čang-kajšku napade na' kitajsko celino. To je bila po Trumanovem mnenju resna napaka. »Cilj tega sporočila je bil,« je dejal Truman, »da bi se diskreditirala politika demokratske vlade, ki je
Volilni boj okoli proračuna?
pred-
Opazovalci menijo, da bo Butler lagal znižanje nekaterih dajatev
London, 17. apr, (Tanjug) Laburistična in konservativna stranka se z vso naglico pripravljata na volitve. Najnujnejše vprašanje je imenovanje kandidatov v večih volilnih enotah, sicer pa menijo, da bo poglavitno vprašanje na volilni kampanji letošnji državni proračun, o katerem namerava govoriti finančni minister Butler v parlamentu v torek. Nekateri izmed konservativcev so prepričani, da bo Butlerjev ekspoze zagotovil njihovo zmago na volitvah.
Gospodarski strokovnjaki menijo, da bo Butler predlagal Spodnjemu domu zmanjšanje davkov na pivo in športne prireditve, gledališča In kino. Me-
»So ljudje, ki jim naša konferenca ni všeč, je izjavil po prihodu v Bandung kitajski ministrski predsednik Ču En Laj. Kot veste, je kitajska delegacija zaradi tega že plačala težko ceno, Indija, LR Vietnam in nekatere druge države pa so utrpele hudo Izgubo. Upam, da bo konferenca uspešna in menim, da bo prisotnost delegatov iz Azije in Afrike dala narodom prvo priložnost v njihovi zgodovini, da skupaj proučijo vprašanja, ki so «kupna vsem.«
Živahna diplomatska dejavnost na Dnnaju
Pisanje avstrijskega tiska — Komentarji v ZDA
»Sklepe azijsko-afriike konference je treba sprejemati soglasno, ker je to edini način, da bi jih vse države nato izvajale.«
Dunaj, 17. apr. (AFP) — Z vrnitvijo avstrijskega kanclerja iz Moskve se je začela v avstrijskem glavnem mestu živahna diplomatska dejavnost. Diplomatski krogi zahodnih velesil pazljivo proučujejo avstrijsko-sovjet-ski sporazum, ki jim ga je včeraj posredoval zunanji minister. Opazovalci z zanimanjem pričakujejo vrnitev sovjetskega veleposlanika Iljičeva na Dunaj, ker menijo, da bo ob tej priložnosti obvestil veleposlanike treh zahodnih velesil o želji sovjetske vlade, da bi bil čimprej sklenjen •sporazum o Avstriji.
Večina dnevnih listov piše, da bi Avstrija morala zdaj pozvati štiri velesile, da naj se na Dunaju začnejo pogajati o državni pogodbi. Vsi dnevni listi spreje-
Notranji položaj v Boliviji se slabša
La Paz, 17. apr. (Reuter). Po zadnjih poročilih se notranji položaj v Boliviji slabša. Sporočili so, da so odkrili obsežno zarotniško mrežo, ki je nameravala organizirati atentat na sedanjega predsednika Estensoroja. Poročajo tudi, da je policija aretirala vrsto članov industrijske zbornice in nekaterih političnih strank. Poročajo tudi, da so pred nekaj dnevi neznanci že poskušali ubiti predsednika republike, da pa so zaroto v zadnjem trenutku odkrili.
majo predlog, ki ga je dala vladna narodna stranka, po katerem bi nacionalni svet stranke s svoje seje, ki je sklicana za 28. april, poslala poziv velikim silam, naj se »na Dunaju takoj začnejo četverni razgovori o državni pogodbi.«
Sprememba, do katere je prišlo v sovjetski politiki do Avstrije, so v ZDA sprejeli z za-
Kontonalne volitve v Franciji
Pariz, 17. apr. (AFP). Udeležba volivcev na kantonalnih volitvah v Franciji je bila dopoldne izredno majhna. V pariški okolici je bilo samo od 10 do' 20 odstotkov volivcev. V Strass-bourgu je dopoldne volilo samo 10 odstotkov volivcev, v Bor-deuxu pa celo manj. V Nici je dopoldne glasovalo 30 odstotkov volivcev.
dovoljstvom, čeprav si sedaj ameriški strokovnjaki ubijajo glavo s tem, kaj v resnici hoče sovjetska vlada in ali nima pri tem kakšnih skritih namenov. V Washingtonu prevladuje mnenje, da Sovjetska zveza s svojo velikodušnostjo dejansko nadaljuje borbo proti ratifikaciji pariških sporazumov.
nijo tudi, da bo Butler zmanjšal državne takse na bencin.
Laburistični prvaki menijo, da bi določeni odstopi v proračunu tik pred volitvami bili podkupovanje volivcev. Glavni govornik laburistov na torkovem zasedanju Spodnjega doma bo Hugh Gaitskell, razprava pa bo trajala še vso sredo, četrtek in še prihodnji ponedeljek.
Jutri bodo še enkrat poskusili končati stavko 700 električarjev in strojnikov, ki je zaradi nje London že 24 dni brez tiska. Generalni svet kongresa britanskih
Britanija zavrača odgovornost
London, 17. apr. (AFP) Velika Britanija je danes obvestila LR Kitajsko, da »ne prevzema nobene odgovornosti« zaradi nesreče, ki se je 11. aprila pripetila indijskemu letalu »Kašmirska princesa«.
Trije preživeli člani posadke indijskega letala so izjavili, da do nesreče ni prišlo zaradi kakršnih koli tehničnih napak v strukturi letala. To je danes Izjavila indijska družba »Air India International«, ki v svojem sporočilu še dodaja, da eksplozije in požara v letalu niso »povzročile napake katerega koli dela letala ali goriva«.
Trade-unionov je sklical konferenco predstavnikov vseh prizadetih sindikalnih zvez.
Zaradi stavke so začasno odpustili z dela 23.000 tipografov, strojnikov in drugih grafičar j e v.
Nek predstavnik združenja lastnikov londonskih časopisov je izjavil, da so izgube lastnikov zaradi stavke do zdaj dosegle 2 milijona funtov, kar bi zadostovalo, da bi stavkajočim 20 let izplačevali povišice, ki jih zahtevajo.
skušala omejiti spopade na Daljnem vzhodu. Zdaj pa se republikanska vlada obupno trudi, da bi sama omejila spopad v Aziji in da bi dosegla trajno premirje.« Truman obžaluje^ da je vlada »s svojimi političnimi manevri omogočila vzhodnemu bloku, da predstavlja ZDA svetu kot vojnega hujskača proti Kitajski in da so prišle ZDA v spore s skoraj vsemi svojimi zavezniki v Evropi in Aziji.« Na koncu je bivši predsednik ZDA dejal: »Če se v Aziji nahajamo pred perspektivo vojne, za katero pravi republikanska vlada, da bi jo bilo treba vojevati z atomskim orožjem, od tega ne bo imel nihče nobene koristi. Če bomo padli v prepad nove vojne, bo padel z nami ves .svet.« Izhod iz takšnega položaja je po Trumanovem mnenju možen samo z dvostrankarsko notranjo politiko, zunanja politika pa bi morala biti zasnovana na solidarnosti svobodnih držav za odstranitev njihove obrambe in ohranitev načel Ustanovne listine OZN, ter akcija za zboljšanje življenjskih pogojev gospodarsko zaostalih dežel.
BUENOS AIRES. 17. apr. (Reuter). Po štirih letih bosta Argentina to Urugvaj ponovno vzpostavile diplomatske odnošaje.
Mnenji
o sovjetskem sporočilu
V Londonu menijo, da hoče Moskva podpreti politiko nekaterih arabskih držav — V Parizu pa menijo, da je sporočilo namenjeno konferenci v Bandungu
London, 17. apr. (AFP). V angleških diplomatskih krogih poudarjajo, da je izjava sovjetskega zunanjega minstrstva o položaju na Bližnjem vzhodu prišla v pravem trenutku, da se da večji pomen azijsko-afri-ški konferenci v Bandungu. Namen izjave je podpreti politiko vseh arabskih držav, ki se pod vodstvom Egipta ostro upirajo turško-iraškemu in turško-paki-stanskemu cilju. V istih krogih naj odločnejše zanikajo, da bi
Varnostni v Vzhodni Nemčiji
Seja plenuma CK Enotne socialistične stranke — Iz SZ se je vrnilo več znanstvenikov
Berlin, 17. apr. (TASS — AFP — ADN). V vzhodnem Berlinu je bil sestanek plenumu CK enotne socialistične stranke. V sporočilu je rečeno, da je plenum odobril politični referat centralnega komi te j a, resolucijo
Dulles v Augusti
Posvetovanje z Eisenhowerjem ni »nujno« — State Department zavrača sovjetske obtožbe
Augusta, 17. aprila. (AP). Iz Bele hiše so poročali, da bo zunanji minister Dulles danes prispel z letalom v Augusto, da
TELEGRAMI
Mohamed Ali
»Pakistan bo na konferenci ■prožil vprašanje zmanjšanja napetosti v svetu, razorožitve in uporabe atomske energije v miroljubne namene. Države ndele-lenke konference so se najprej domenile, da na dnevnem redn ne bo vprašanj, ki bi mogla izzvati spore med državami. Na dnevni red bandnnške konference pa je treba postaviti tudi vprašanje sprejema Kitajske v Združene narode.«
ADEN, 17. apr. (AP). Zvedelo s« je, da so v Jemenu izvršili smrtno obsodbo nad bivšim zunanjim ministrom Salfom el Abdulahom to še dvema njegovih sodelavcev, ki sta sodelovala z njim v nedavnem uporu proti kralju Ahmedu. Ta poročila uradno še niso potrjena.
RIM, 17. apr. (AFP). Celo nali-jo so danes zajele vremenske neprilike. V planinskih predelih v pokrajini Abruzza že od včerr* pada sneg, ki je zamedel mnoge avtomobile na cestah, na Južni obal; pa je huda burja, zaradi katere ladje ne morejo Izpluti iz pristanišč. Tudi Iz ostalih delov države poročalo o hudih nalivih, hi Jih spremlja ledeno mrzel veter. Menijo, da bo vreme močno škodovalo kmetijskim pridelkom.
TEL A vrv, 17. apr. (AFP). Vojaški predstavnik Izraela Je davi Izjavil, da so v bližini Jeruzalema
dva Arabca stopila na Izraelsko ozemlje to začeta streljati na neko židovsko poslopje. Pr) tem je bila ranjena neka ženska. Izrael se je zaradi Incidenta pritožil.
REJKJAVIK, 17. apr. (AFP). Na Islandiji se nadaljuje stavka 7 tisoč pomorščakov, zaradi česar je paralizirana skoraj vsa ribiška flota. Pomorščaki stavkajo že več kot mesec dni. Komisija za posredovanje se sestaja vsak dan, vendar brezuspešno.
TOKIO, 17. apr. (AP). Na najbolj južnem japonskem otoku Klu-Slu je strašno neurje, kakršnega še ni bilo v zadnjih 78 letih. Menijo, da se je v hudournikih utopilo več kot 188 ljudi. Mestece Saseba je zasul ogromen zemeljski plaz ln reševalci nimajo več upanja, da bi rešili 78 prebivalcev. Skoda je ogromna, saj Je več kot 78.888 stanovanjskih hiš poškodovanih.
bi se posvetoval s predsednikom Eisenhowerjem. Tiskovni ataše Haggerty je izjavil, da ne gre za nujno posvetovanje, da pa se bosta oba državnika brez dvoma posvetovala o položaju na Formozi in na sedanje obdobje odnosov med Sovjetsko zvezo in Avstrijo.
V Washingtonu pa je predstavnik State Departmenta sinoči kategorično zavrnil trditve včerajšnjega sovjetskega sporo-čla, da imajo zahodne sile napadalne namene proti državam Srednjega vzhoda. Predstavnik State Deparmenta je dejal, da so ZDA že večkrat sporočile, da so vojni sporazumi sklenjeni z nekaterimi državami na tem področju, strogo obrambnega značaja. Po besedah predstavnika State Departmenta je organizacija Atlantskega pakta, v katerega so posredno zajete nekatere države Srednjega vzhoda, registrirana pri Združenih narodih, ter je potemtakem sovjetski protest neutemeljen.
o zboljšanju partijskega dela in o varnostnih ukrepih, ki bi jih moralo odvzeti Vzhodna Nemčija. Sprejetih je bilo tudi yeč sklepov o povečanju proizvodnosti v živinoreji. V centralni komite so kooptirali Alberta Nordena, ki je bil takoj izvoljen za sekretarja CK skupaj s Kurtom Hager jem.
Notranji minister Vzhodne Nemčije Willi Stoph je dejal, da je treba policijo spremeniti v »močno armado vojaškega kadra«, in da je zato treba vpoklicati nove rekrute za dve leti.
Stoph je tudi poudaril potrebo, da naj se v podjetjih Vzhodne Nemčije ustanovi j e borbene skupine, ki bi podjetja branile pred napadi, ki jih sovražnik
kuje proti vladi in narodni imovini.«
Sovjetska vlada je dovolila vrnitev v Vzhodno Nemčijo nekaterim nemškim znanstvenikom, ki so bili že od leta 1945 v Sovjetski zvezi. Vzhodnonemška agencija tudi dodaja, da so znanstveniki že prispeli in da bodo vodili graditev središča za atomska raziskovanja. Med znanstveniki, ki so se vrnili v Vzhodno Nemčijo, so tudi Manfred von Arden, Rihl in Barbiga.
kdo izvajal pritisk na Sirijo, Egipt, Saudovo Arabijo in Iran, da bi se. pridružili tem dvema paktoma. V istih krogih tudi izjavljajo, da je britanska vlada vedno stala na stališču, da lahko zanteresirane države same pristopijo, toda samo, kadar bodo menile, da je za to prišel pravi čas.
V Parizu menijo, da kaže sovjetska izjava zanimanje Sovjetske zveze za ta del sveta. Kaže, da Sovjetska zveza poziva Bližnji in Srednji vzhod, naj se ne pridružijo nobenemu bloku. Verjetno je, da bodo sovjetsko izjavo tudi omenili na konferenci v Bandungu in da bodo na ta način delegacije držav na Bližnjem in Srednjem vzhodu morale zavzeti svoje stališče. Na ta način bi prišle do polnega izraza razlike, ki ločijo nekatere teh dežel. Pariški krogi menijo, da je to eden od ciljev sovjetske diplomacije.
Husein Ali dobil zaupnico
Teheran, 17. apr. (AFP) Iranska skupščina je izglasovala zaupnico vladi Huseina Alija. Za zaupnico je glasovalo 92 poslancev, 7 jih je glasovalo proti, dva pa volilnih listkov nista izpolnila.
Odpravljanje
rimskih nesoglasij
Scelba je tudi podpri kandidaturo Einaudija
State Department Bobžaluje«
Washington, 17. apr. (AP) — Ameriško zunanje ministrstvo je sinoči objavilo sporočilo, v katerem izraža obžalovanje, ker delegacija sovjetskih novinarjev ne more obiskati ZDA. Obisk je bil preklican zaradi odločitve sovjetskih novinarjev, da ne bodo dovolili, da bi jim pri vstopu v ZDA vzeli prstne odtise. V sporočilu je tudi rečeno, da gre za ameriški zakon, ki se mu morajo pokoriti vse osebe, ki pridejo v ZDA.
KAIRO, 17. apr. (AFP). Egipt to Burma sta sklenila, da bosta vzpostavila diklomatske odnose. To sta sklenila predsednik Naser ln U Nu, ko Je Ml Naser v Ran-gunu. Naser je tudi povabil D Noja v Egipt.
Rim, 17. apr. (Tanjug). Predsednik vlade Scelba je po razgovoru s sekretarji strank vladne koalicije izjavil, da obstajajo ugodni izgledi za ureditev notranjega položaja v vladni koaliciji. Vi predstavniki strank so se zedinili, da je sedanja vladna formula edino možna ter hočejo, da bi se obdržala. Samo socialni-demokrati so predlagali, naj se v vlado vključi tudi predstavnik republikanske stranke.
Ministrskip redsednik Scelba je imel na seji vodstva krščan-
Francosko-tunizijski razgovori se nadaljujejo
Pariz, 17. apr. (AFP). Jutri dopoldne ob 10. uri se bodo tukaj nadaljevali francosko - tuniški razgovori. Po sinočnjem sestanku je ministrski predsednik Faure izjavil, da je bil dosežen določen napredek, vendar pa še obstajajo določena nesoglasja o nekaterih točkah bodočega sporazuma.
sko-demokratske stranke govor o vprašanju kandidature za predsednika republike. Scelba je podprl mnenje, ki ga zagovarjajo tudi socialni demokrati in liberali, da bi bilo treba ponovno zbrati za šefa države Einaudija. V prid takšnemu stališču je Scelba dejal, da bi se na ta način izognili vsem nesoglasjem v vladni koaliciji in obdržali kompaktnost parlamentarnih kupin, ki na njih sloni sedanja vlada.
Sainteny v Parizu
Pariz, 17. apr. (AFP) Guverner Roger Sainteny, delegat francoske vlade v Severnem Vietnamu, je danes prispel v Pariz. Sainteny bo poročal vladi o rezultatu svoje misije, ki merodajni krog; menijo, da je bila zadovoljiva.
VREME
Vremenska napoved za ponedeljek: Pretežno lepo vreme, z delno oblačnostjo, ki se bo pozneje povečala.
Prizadevanje Odvetniške zbornice
da se družbena vlog’) odvetnikov okrepi
Ljubljana, 17. aprila. Dopoldne
Je bil v veliki dvorani univerze v Ljubljani redni letni zbor Odvetniške zbornice. Kot gostje *o se. konference udeležili Branko Jevremovič, zvezni javni tožilec, dr. France Hočevar, Mitja Ribičič, dr. Teodor Tominšek, Jože Pavličič ter drugi. Zboru je prisostvoval tudi predsednik Zveze odvetniških zbornic Jugoslavije dr. Ante Stokič.
Na začetku zbora je dr. Vladimir Grossmann govoril o pomenu desete obletnice osvoboditve. Pozdravni govor je imel dr. Teodor Tominšek, državni sekretar za pravosodno upravo LRS. Med drugim je dejal, da v družbi, ki gradi socializem, dobiva advokatura vse bolj družbeni značaj z nalogo, da daje strokovno pravno pomoč organizacijam, ustanovam in državljanom ter s tem olajša ostvaritev njihovih pravic in na zakonu temelječih interesov. Naša družba je živo zainteresirana na tem, da se advokatura v popolnosti razvija v tako ustanovo in je zato pripravljena, da ji nudi v ta namen vso potrebno pomoč. To" pa je v prvi vrsti odvisno od odvetnikov samih, tako posameznikov kakor njihove strokovne družbene organizacije Odvetniške zbornice. Nadalje tov. dr. Tominšek sodi, da je naša advokatura v zadnjih letih znatno napredovala in da obstoje med odvetniki in s strani zbornice resna prizadevanja, da se njihova družbena vloga uveljavi in okrepi. Po ugotovitvi zveznega izvršnega sveta advokatura še ni-
Proučevonje stanovanjske
problematike
Beograd, 17. aprila. (Tanjug)
Komisija Stalne konference mest za proučevanje stanovanjske problematike bo imela 25. aprila v Beogradu sejo, na kateri bodo razpravljali o načrtu zakona o stanovanjski lastnini, o stanovanjskih zadrugah in o načrtu zakona o efcspropriaciji zemljišč za stanovanjske gradnje. Ti zakoni imajo velik pomen za nadaljnji razvoj stano-vanjsko-komunalne dejavnosti v naš-ih mestih in industrijskih krajih.
Načrt zakona o stanovanjski lastnini in o stanovanjskih zadrugah so poslali 60 ljudskim odborom mest, industrijskih krajev in mestnih občin. Sveti za komunalne zadeve in druge ustanove, bi se bavijo s to problematiko, razpravljajo o načrtih in pripravljajo svoje predloge. Mesta in mestne občine, ki imajo važne pripombe k zakonskim načrtom, lahko pošljejo svoje zastopnike na sejo komisije za proučevanje stanovanjske problematike, da bi ustno obrazložili svoje predloge.
ma v našem družbeno-političnem življenju tiste vloge, ki bi jo morala in tudi mogla imeti glede na splošno stopnjo našega družbenega razvoja in zaostaja za tem razvojem. Vzrok takemu stanju ni na strani družbe — kakor se s strani odvetništva marsikdaj skuša prikazovati — temveč v advokaturi sami, v subjektivnem odnosu dela odvetnikov do svojega poklica, v njihovem še vedno zakoreninjenem pojmovanju, da je odvetništvo privatni poklic, čigar izključni smoter je ustvarjanje
zaslužka, v zanikanju oz. zapostavljanju njihove družbene vloge naloge ter odgovornosti do družbe. To je tudi vzrok, da si
odvetnišjvo doslej še ni moglo pridobiti takšnega ugleda v naši družbi, kot bi ga sicer glede na važno funkcijo, katero opravlja v družbi, ’ upravičeifo pripadal.
Osrednji problem je pomladek
Na osnovi poročila o delu izvršnega odbora Odvetniške zbornice se je razvila dokaj živahna
Proslava desetletnice slovenskega
Kot otvoritvena svečanost proslave desetletnice jugoslovanskega filma je bila včeraj slavnostna seja kolektivov slovenske kinematografije, ki so'se je razen filmskih delavcev udeležili še tov. Tone Fajfar, predsednik filmskega sveta LRS, tov. dr. Boris Kocjančič, tov. Franc Perov-šek in tov. Vlado Vodopivec.
Po uvodnih besedah je direktor Triglav filma tov. Branimir Tuma podal poročilo o razvoju in stanju naše kinematografije posebej glede na slovenski film.
Udeležence slavnostne seje je pozdravil tudi tov. Fajfar, ki je poudaril, da je desetletnica našega filma velik kulturni dogodek za ves slovenski narod. Pozval je filmske delavce k še večjemu prizadevanju po izpopolnjevanju, »da bomo bodoče obletnice praznovali s še večjimi umetniškimi in gospodarskimi uspehi.«
Na seji so razdelili zaslužnim filmskim delavcem za njihove zasluge pri razvoju filma 32 spominskih plaket in 15 diplom. Med drugimi filmskimi delavci sta bila nagrajena Lojze Potokar in Stane Sever kot igralca, ki sta igrala vidni vlogi v prvem slovenskem filmu »Na svoji zemlji«.
Opoldne pa je bila svečana otvoritev razstave jugoslovan-
Spomladanski zagrebški velesejem končan
Zagreb, 17. aprila (Tanjug). — Danes je bil zaprt tretji spomladanski sejem v Zagrebu, na katerem je razstavljalo preko 1.000 podjetij iz vseh republik. V desetih dneh si je sejem ogledalo več kot 100.000 ljudi. Po informacijah uprave zagrebškega velesejma je bilo poslovanje pomladanskega sejma živo na mnogih področjih, čeprav so mnoga podjetja že prej zaključila prodajo svoje proizvodnje tega leta. Poleg velikega števila domačih interesentov so sejem obiskali tudi številni poslovni ljudje iz inozemstva.
skega filma v mali dvorani kina Union. Ob tej priložnosti je tov. Vitko Musek kot predsednik odbora za proslavo 10-letnice filma v krajšem govoru opozoril na specifične pogoje, v katerih se je razvijal naš film, in širokogrudno pomoč ter razumevanje naše ljudske oblasti. »Pri tem pa ne smemo pozabiti,« je poudaril, »na delo, ki ga je opravila reproduktivna kinematografija, katera je vseh 10 let stala ob strani našemu filmu.«
Nato so si gostje ogledali razstavo, ki je sicer skromen, a dober pregled 10-letnega prizadevanja naših filmskih delavcev. Ista razstava je že ob tamkajšnjih proslavah bila prirejena v Beogradu in Zagrebu, le da so jo v Ljubljani dopolnili še z gradivom o slovenskem lutkovnem filmu.	Martin Žnideršič
Slavnostmi sprejem ob desetletnici slovenskega filma
Ljubljana, 17. aprila. Danes zvečer sta v prostorni kluba poslancev priredila predsednik filmskega sveta in predsednik sveta za prosveto in kulturo pri MLO Ljubljana v počastitev desetletnice slovenske kinematografije sprejem, katerega so se udeležili številni ugledni kulturni in javni delavci.
razprava. Številni odvetniki so obravnavali problem odvetniških pripravnikov; obstaja namreč resna nevarnost, da bo delovanje odvetnikov zaradi tega močno okrnjeno. Iz poročila izvršnega odbora je razvidno, da je na dan 31. decembra 1954 bilo na področju LR Slovenije vpisanih 94 odvetnikov in 24 odvetniških pripravnikov. V letu 1954 je od 36 odvetniških pripravnikov po stanju ob koncu 1. 1953 postalo le 8 odvetnikov, 5 pa jih je prestopilo v druge poklice. Na novo je bil vpisan le en odvetniški pripravnik. Na novo je bilo v preteklem letu vpisanih 12 odvetnikov, in to iz vrst odvetniških pripravnikov 8, iz vrst drugih poklicev pa 4. Tudi izvršni odbor ocenjuje vprašanje odvetniškega kadra zelo resno. V Sloveniji je še 5 sedežev okrajnih sodišč, kjer sploh ni odvetnikov. V LRS pride en odvetnik na 16.000 prebivalcev, do-čim pride v LR Srbiji en odvetnik na 6.000 prebivalcev, v AP Vojvodini pa 4.500, v LR Hrvatski 8.300 itd. V Sloveniji je znatno premalo odvetnikov, da bi lahko dajali potrebno pravno pomoč. Na zboru so dali predloge za zboljšanje tega stanja.
Posebno zanimiva je bila razprava dr. Vladimira Sukljeta, ki je obravnaval med drugim tudi problem zastopanja gospodarskih organizacij, stalnih zastopstev gospodarskih podjetij ter velik pomen kolektivnega dela v okviru Odvetniške zbornice, ki naj bi dajala po nekem svojem specialnem odboru pravne nasvete odvetnikom izven centra. Poudarjal je zlasti važno vlogo odvetnika pri upravnih sporih, socialnem zavarovanju, delovnih razmerjih itd. Razpravljali so še o lokalih za odvetniške pisarne, o pravilniku za posmrtnine, o realitetnih pisarnah, ki nudijo pravno pomoč, za kar nimajo pravne osnove, o vodenju knjig v advokaturi ter o tem, ali se lahko odvetniki postavijo za likvidatorje pri prisilnih likvidacijah itd. Na koncu so izvolili nov izvršni odbor Odvetniške zbornice v Sloveniji.
Novo rudarsko naselje v Ve lenju
Velika kulturna revija rudarjev v Velenju
VELENJE, 17. aprila. Rudarsko Velenje je danes dopoldne sprejelo številne goste in člane godb na pihala, orkestrov ter pevskih zborov iz vseh rudarskih krajev Slovenije, kjer delujejo tudi njihove Svobode. Ko je jutranji posebni vlak pripeljal v Velenje, so bili udeleženci te prireditve zelo presenečeni, saj so jih poleg številnih domačinov ter okrašenega mesta sprejeli tudi narahlo zasneženi bližnji vrhovi. In prav zaradi muhastega in mrzlega aprilskega vremena je dopoldne odpadel revialni del sporeda, ki bi ga člani Svobod morali izvajati na prostoru ob Velenjskem jezeru.
Zaradi slabega vremena je bila tudi slavnostna otvoritev tekmovanja godb, orkestrov in pevskih zborov v veliki dvorani domače Svobode. Ko je godba na pihala Svobode iz Hrastnika zaigrala Internacionalo, je' predsednik Svobode iz Velenja Zdenko Furlan med mnogimi gosti pozdravil predsednika glavnega odbora Zveze Svobod Ivana Regenta, nadalje predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janka Rudolfa, tajni-
Občni zbor Obrtne zbornice za Ljjubljano-okolico
V Brdih so izvolili novo vodstvo Socialistične zveze
Medana, 17. aprila. Danes je bila v Zadružnem domu v Medani v goriških Brdih konferenca Socialistične zveze, katere so se udeležili delegati občine Dobrovo in Kojsko, ki bosta sestavljali novo briško komuno. Na kateri je prisostvoval tudi predsednik začasnega odbora Socialistične zveze bodoče goriške skupnosti komun Tine Remškar, so izvolili stalno komunalno vodstvo SZDL, za predsednika pa izbrali znanega partizanske borca Jožeta Stakoviča, in za tajnika Lojzeta Fodbrščka. Na konferenci so se pomenili v važnih političnih dogodkih v svetu in o naši notranji politiki. Največ govora je bilo o bodočem razvoju gospodarstva v goriških Brdih. Tu so namreč končno rešili vprašanje posestnih odnosov bivših kolonov, kar je prej hromilo njihovo gospodarstvo. Letos so reorganizirali kmečke delovne zadruge, ki so do nedavnega upravljale in obdelovale zemljo bivših grofov in veleposestnikov. Dedavno so v Dobrovem ustanovili novo državno posestvo z okoli 200 ha zemljišča. Del zemljiškega agrarnega sklada pa so "prejeli bivši koloni s pravico do stanovanjskih zgradb in gospodarskih poslopij. Tako
Razstava nemške sodobne grafike v Beogradu
Beograd, 17. aprila. (Tanjug). V umetniškem paviljonu na Malem Kalemegdanu je bila danes odprta razstava grafike in risbe sodobnih nemških umetnikov. Razstavljalo je 163 del. Razstavo je odprl beograjski slikar in grafik Mihajlo Petrov. Otvoritvi razstave je prisostvovalo mnogo kulturnih in javnih delavcev in predstavniki diplomatskega zbora.
Jugoslovanske freske bodo razstavljene v Italiji
Beograd, 17. aprila (Tanjug). Razstava Jugoslovanskih srednjeveških fresk, ki je bila nedavno odprta v Helsinkih, bo prenešena v Rim, Benetke in Milan. Vse kaže, da bo obenem prirejena v Jugoslaviji slovitih italijanskih »ravenskih mozaikov«. Pred prenosom v Italijo bo razstava Jugoslovanskih fresk prirejena v KÖ-venhavnu, glavnem mestu Danske.
bodo te dni bivšim kolonom že delili na sestankih SZDL lastninske dokumente. S tem bo v Brdih izbrisan poslednji ostanek preteklosti, kar odpira Bricem dobre perspektive za nadaljnji razvoj, posebno za pospeševanje vinogradništva in sadjarstva.
Ljubljana, 17. aprila. Na današnjem občnem zboru Obrtne zbornice za Ljubljano-okolico je bilo iz poročila razvidno, da je dal okrajni ljudski odbor v preteklem letu za potrebe obrtništva 26 milijonov din. Za le^ tošnje leto pa so že odobrili kljub zelo pičlim sredstvom v letošnjem letu še višji znesek — 30 milijonov.
O vprašanjih, ki se pojavljajo pri vzgoji strokovnega kadra, so mnogo govorili. Plan sprejema novih učencev v uk so v preteklem letu presegli za 50 vajencev ter sprejeli skupno 300 vajencev. V vsem imajo tako zdaj 630 vajencev, v zasebnih obrtnih delavnicah 500, 299 v obrtnih delavnicah socialističnega sektorja. Dotok naraščanja tiste stroke, kjer delovne sile najbolj primanjkuje, kot n. pr. v kleparski in zidarsü, dimni-
karski, pekovski stroki, je bil v zadnjem letu le malenkostno večji kot prejšnja leta. O tem, da bi bilo sistem našega stro-
Ugledni italijanski pravnik v Zagrebu
ZAGREB, 17. apr. Kot gost pravne fakultete zagrebške univerze je prispel v Zagreb profesor mednarodnega prava na univerzi v Firencah ln državni podsekretar v Italijanskem zunanjem ministrstvu dr. Glussepe Vedovato. V sredo, 20. aprila, bo dr. Vedovato imel Javno predavanje na pravni fakulteti. Potem bo odpotoval v Beograd, kjer bo prav tako predaval o aktualnih pravniških problemih.
Danski pedagogi v Zagreba
ZAGREB, 17. aprila. V Zagreb Je prispelo 30 učiteljev in vzgojiteljev iz Danske. V Zagrebu bodo ostali 5 dni in se seznanili z metodami naših pedagogov.
Ljudska tehnika-vpliven činitelj
industrijskega napredka v Mariboru
Maribor, 17. apr. Z naraščajem proizvajalnih sil v industriji se večajo tudi potrebe po čira bolj izvežbanera kadru, s tem pa se širi tudi delokrog Ljudske tehnike, ki ima za svojo osnovno nalogo širiti obzorje in, strokovno znanje čim širšemu krogu delavstva. V tem pogledu je organizacija Ljudske tehnike v Mariboru zadovoljiv« izpolnila svojo nalogo.
Komemoracija za padlimi skojevci
Celje, 17. apr. Mladina celjskega okraja je danes počastila spomin padlih partizanov na Resevni pri Šentjurju. Po prihodu jutranjih vlakov se je v Štorah formirala povorka na čelu s konjenico iz Celja, dalje z godbo iz železarne Štore, šolsko mladino, taborniki, obvezniki pred vojaške vzgoje, prosvetnimi delavci in gasilci. Stotine udeležencev je vodila pot po gričevju in gozdovih, kjer je XIV. divizija bila težke boje. Dolgo kolono so spremljale prehodnice in bočne patrulje pod vrh Resevna, kjer je bila pod brezami, in med rdečim resjem komemoracija ob spomeniku dveh padlih skojevcev. Preko tisoč udeležencem je spregovoril v imenu celjskega OK ZKS in OLO tov. Miran Cvenk, nato pa še Frido Gradišnik v imenu mladinske organizacije celjskega okraja. Pevski zbori gimnazij iz Šentjurja in Štor ter celjskega učiteljišča so zapeli več partizanskih pesmi,* godba iz Štor pa je zaključila program z Internacionalo. Sledilo je polaganje številnih vencev in mimohod vseh zbranih udeležencev. Spominska svečanost je bila s tem zaključena, mladina celjskega okraja pa se je zavezala, da bo vsako leto pohitela na ta kraj.
saj vključuje po klubih v industriji, šolah in zvezah 2715 članov, ki so s svojim delom pripomogli k povečanju produktivnosti in zboljšanju kvalitete proizvodov mariborskih industrijskih obratov. Največja akefja okrajnega odbora Ljudske tehnike v preteklem letu,je bil nedvomno skrbno pripravljen Kmečki dan v okviru Mariborskega tedna, ki je pokazal kmetom vse, kar danes premore moderno kmetijstvo. Izrednega pomena je tudi tehnično-izobraževalno delo Ljudske tehnike s predvajanjem filmov. V tem pogledu sta dosegli znatne uspehe in številen odziv komisija za politehnično vzgojo in kmetijsko-teh nična komisija. V sodelovanju z DIT je elek tros trojna komisija mnogo pripomogla k uspehom prototipske in eksperimentalne dejavnosti. Omenjamo še prizadevanje društva Ljudske tehnike >Boris Kidrič«, kjer so izdelali kar 9 prototipov, med njimi piototip namakalne naprave »Vintgar« in prototip hladilnega kompresorja. Vse navedeno in še marsikaj je plod nesebičnega in smotrnega dela posameznih klubov Ljudske tehnike.
Na žalost pa ne moremo mimo tega, da se ne bi dotaknili tudi nekaterih senčnih strani, ki so ovira 9olidnej— šemu razvoju in napredku te organizacije. Tu gre v prvi vrsti za kriminal v gospodarstvu, ki je po nekaterih podjetjih pod okriljem Ljudske tehnike izpodkopaval in blatil ugled posameznih^ klubov. Tudi usluž-nostna dejavnost po nekaterih klubih je prekoračila meje, ki jih postavlja statut te v bistvu amaterske organizacije. Potrebno bi bilo tudi poglobiti stike z enotami predvojaške vzgoje. Kakor je razvidno iz poročil posameznih klubov, so se člani Avto-rooto društva mnogo trudili za tehnično iznopoln jeva nje. V tečajih so usposobili za šoferje-amaterje 240 tečajnikov Med najbolj delavnimi so
Premiera nove domače opere
Zagreb, 17. aprila (Tanjug). V Zagrebu je bila včeraj premiera nove domače opere »Zlato Zadra« Ivana Rrkanoviča Opera je bila komponirana po libretu Dunje Robič na podlagi legende o srednjeveškem Zadru ln njegovem odporu proti Benetkam,
vsekakor radioamaterji, ki so si na lastno pobudo postavili sprejemno oddajno postajo. Foto-kinoamaterji so v svojem delu nekoliko zaostali, zato bo potrebno, da se v tekočem letu zopet pridobe svojo prejšnjo veljavo. Pionir pri odkrivanju lepot brodar-jenja po moriborskem jezu je društvo »Sidro«, ki zagotavlja s svojim plovnim parkom Mariboru pomembno turistično privlačnost. Tehnična povezanost Aerokluba »Žarko Majcen« z JLA je rodila precejšnje uspehe in ima ta klub v tekočem letu še velike načrte.
Občni zbor okrajnega odbora Ljudske tehnike je pokazal probleme, uspehe in napake dosedanjega delovanja, saj nudi Maribor, ki_ se iz dneva v dan bolj industrializira, tej organizaciji izredno obširno delovno področje.	V- K
kovnfega šolstva potrebno spremeniti, se vse preveč govori, treba pa bi bilo čimprej tudi nekaj storiti. Zanimiva je ugotovitev, da so tisti vajenci, ki so dobri v šoli, dobri tudi v delavnici. Z uvedbo šolskih knjižic naj bi izboljšali nadzorstvo nad tem, če vajenci res redno obiskujejo šolo. V enomesečni preizkušni dobi pred sklenitvijo učne pogodbe ni mogoče preceniti sposobnosti vajenca. Sele po daljšem času se dostikrat pokaže, da vajenec sploh nima sposobnosti za tisto stroko, v kateri dela. Zakaj bi se tudi v obrti ne posluževali možnosti, da bi se lahko znebili najslabšega naraščaja, kot je to mogoče po drugih šolah.
Kritizirali so zdaj veljavno knjigovodstvo v obrtnih podjetjih, ki je vse preveč komplicirano in bi z njegovim poenostavljenjem dali poslovodjem možnost, da bi se v znatno večji meri lahko posvečali delu po delavnicah. Tudi bi morali bolj upoštevati knjigovodska stanja pri določanju davčnih dohodnin.
Letošnji obrtniški velesejem v okviru razstav ljubljanskega gospodarskega razstavišča bo velika manifestacija napredka in uspehov vsega našega obrtništva. Podoba je, da pa obrtniki ljubljanske okolice ne posvečajo dovolj pozornosti velikemu reprezentančnemu in komercialnemu pomenu, ki ga bo ta velesejem imel, saj so doslej prijavili svojo udeležbo le 4 obrtniki. .Za to veliko prireditev mednarodnega značaja je to komaj omembe vredna številka in se visoko razvito obrtništvo ljubljanske okolice z njo pač ne bo postavilo ter pokazalo vsega, česar zmore.	frjo
V Zrenjaninu bodo proizvajali kirurški sukanec
Na zadnji seji ljudskega odbora mestne občine v Zrenjaninu so sprejeli sklep o ustanovitvi podjetja za proizvodnjo »ketguta«, to je, kirurškega sukanca za šivanje ran. V obrazložitvi predloga za otvoritev novega proizvodnega podjetja je med drugim rečeno, da uvozimo letno okrog 2 in pol milijona metrov ketguta v vrednosti 600 do 800 tisoč dolarjev. Idejo za proizvodnjo kirurškega sukanca ie dal Ivan Lalič. direktor trgovskega podjetja »Kolonial«. On je kot ujetnik delal v Kliegen-tahlu v Nemčiji pri proizvodnji ketguta. Že pred petimi leti je začel razmišljati o svojih izkušnjah, ki si jih je nabral v ujetništvu in prišel na misel, da bi jih začel izkoriščati doma. Kmalu mu je uspelo izdelati omenjeni sukanec, odprto je ostalo samo vprašanje njegove sterilizacije. Po petLd
letih je rešil tudi ta problem. Kirurški sukanec, ki je bil izdelan v Laličevi primitivno opremljeni delavnici, je dobil priznanje najvišjih institucij, ki so ga preizkusile v svojih Laboratorijih in na klinikah.
Osnovna surovina za izdelavo kirurškega sukanca, so ovčja čreva. Kako koristna bo domača proizvodnja, lahko ocenimo po tem, da smo za s tu tisoč metrov izvoženih ovčjih črev lahko kupili vsega tisoč metrov ketguta.
50% najemnin za vzdrževanje stanovanj v Zagreba
Zagreb, 16. apr. Na zasedanju mestnega ljudskega odbora Zagreba so sprejli važen sklep, da bodo od najemnine za poslovne prostore pobirali odslej 50% za vzdrževanje stanovanjskih h« namesto dosedanjih 20%, m, B.
ka Glavnega odbora Zveze Svobod Romana Albrehta, zastopnike Centralnega odbora sindikata rudarjev, predstavnike Ljudske prosvete Slovenije, sekretarja dK ZKS Celje Franca Simoniča, sekretarja OK ZKS Trbovlje Viktorja Kovača ter še mnoge druge zastopnike družbenih organizacij.
Toplo pozdravljen od zbrane množice, ki je napolnila prostorno dvorano, je nato na govorniški oder stopil tov. Ivan Regent. Preden pa je spregovoril, so mu velenjski pionirji po prisrčnem pozdravu izročili šopek rdečih nageljev. Ko je tov. Regent pozdravil začetek velikega kulturnega nastopa rudarskih Svobod v imenu Glavnega odbora Zveze Svobod ter Glavnega odbora Ljudske prosvete Slovenije, je hkrati še dejal, da je vesel, da ravno rudarji, ki tvorijo temelj delavskega razreda, začenjajo s svojo kulturno prireditvijo vrsto proslav v počastitev 10. obletnice osvoboditve. V nadaljevanju pa je tov. Regent govoril o nalogah Svobod in vseh delavskih prosvetnih društev. Svobode imajo predvsem nalogo, vzgojiti v naših delavcih srčno kulturo v duhu socialističnega humanizma. Pri vsem tem velikem delu pa morajo uživati največjo pomoč vseh družbenih činlteljev.
Zatem je udeležence pozdravil tov. Janko Rudolf, ki je med drugim izrazil željo, naj postanejo rudarske Svobode središča napredne socialistične miselnosti in da naj bi tako čim več prispevale k skupnim naporom za zgraditev socializma.
S pesmijo »Zdravo«, M jo je zapel oktet velenjskih rudarjev, je bil slavnostni del prireditve zaključen.
Zatem pa se je na odru v dvorani velenjske Svobode še v dopoldanskih urah zvrstilo 6 godb na pihala ter dva orkestra. Vse godbe so nastopile s skrbno izbranim in naštudiranim programom, ki ga je ocenjevala posebna komisija. Vsi nastopi so zelo ušteli. Vsekakor pa je najbolj ugajala godba na pihala Svobode iz Trbovelj.
V popoldanskem delu tekmovanja so nastopili še pevski zbori in sicer po 7 mešanih in moških ter dva ženska. Tudi te
nastope je ocenjevala posebna komisija.
Zaradi izboljšanja vremena pa je bil v popoldanskem času del revialnega sporeda izveden tudi ob jezeru.
Tudi zaključni del velikega kulturnega nastopa rudarjev iz vse Slovenije je bil izveden ob velenjskem jezeru, kjer je okoli
19.	ure predsednik republiškega odbora sindikata rudarjev Alojz Diaccl razglasil rezultate tekmovanja in podelil diplome ter nagrade, vsem nastopajočim pa izrekel priznanje.
Rezultati so bili naslednji:
Godbe na pihala: 1. Trbovlje center, 2. Hrastnik I., 3. Laško.
Orkestri: 1. Zagorje, 2. Velenje.
Moški pevski zbori: 1. Hrastnik I., 2. Trbovlje center, 3. La-škp.
Ženski pevski zbori: 1. Trbovlje center, 2. Zagorje-Toplice,
3.	Zabukovica.
Mešani pevski zbori: 1. Trbovlje II., 2. Trbovlje center, 3. Zagorje-Toplice.
Dramske skupine: 1. Zagorje-Toplice s Cankarjevo dramo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, 2. Velenje z Linhartovim »Matičkom«, 3. Hrastnik I. z »Dundo Maro j em«.
Komisija je nadalje predlagala, naj na festivalu rudarjev iz vse Jugoslavije, ki bo v Kreki, sodelujejo vsi zmagovalci skupin, za godbe na pihala pa je predlagala, naj se festivala udeležita godbi iz Trbovelj in Hrastnika.
Skupščina slovenskih fotoamaterjev
Na tretji skupščini Foto-kino-amaterske zveze Slovenije, ki je bila včeraj v Ljubljani, so slovenski foto-amaterji pregledali svoje uspehe, ugotovili pa tudi nekatere neuspehe. Delegati iz 46 klubov in številnih krožkov so ugotavljali povečini težkoče v vzgoji novih kadrov zaradi pomanjkanja strokovnjakov — inštruktorjev, posebno pa zaradi dragega fotomateriala, ki finančno šibkim enotam zveze onemogoča praktično delo s tečajniki. Živahna razprava je zajela tudi naše mlado kinoama-terstvo. Skupščina je v znak priznanja podelila štirim članom častne »Puharjeve plakete«, za predsednika zveze pa je bil ponovno izvoljen mojster fotografije prof. Janko Brane.
Koncertni nastop Srednje glasbene šole
V proslavo desetletnice osvoboditve prirejeni koncert nam je predstavil čelistko Vero Mlakar (šola prof. Lo-betove), ki je z lepim, čeprav» še majhnim tonom, z muzikalnostjo in že precejšnjo tehniko zaigrala Haitd-lov Concerto grosso. V .Albinn Ru-danu pa nam rase odličen klarinetist (šola prof. Gnnzeka), ki že zdaj razpolaga z izdelano tehniko in sočnim, izenačenim tonom. Zaigral je perfektno Webrov Concertino. Pri prof. Pferiferju pa se razvija vidni talent Imre Varga, ki je s pravim temperamentom violinista, intonnnčno čisto in tehnično zelo dobro izvedel III. in IV.
»Gledališče v Jugoslaviji«
Pravkar je izšla publikacija beograjskega Muzeja gledališke umetnosti »Gledališče v Jugoslaviji«, ki je tiskana v treh jezikih — angleščini, francoščini in srbohrvaščinL
Predgovor publikaciji je napisal upravnik Narodnega gledališča v Beogradu Milan Bogdanovič, ki pravi med drugim »da se umetniška raven jugoslovanskega gledališča lahko brez obotavljanja meri z visoko razvitim gledališkim življenem Zahoda« ter izraža prepričanje »da bo jugoslovansko gledališče^ navsezadnje s svojo kvaliteto zbudilo pozornost sveta, da bo prepričalo svet ln si odprlo meje, ki so na tem področju dokaj zaprte.«
Publikacija, ki je bogato in ukusno opremljena, vsebnje dva eseja — »O gledališčih v Jugoslaviji«, v katerem obravnava profesor zagrebške akademije za . gledališko umetnost dr. Slavko Batnšič razvoj gledališča na jugoslovanskih tleh od prvih antičnih začetkov pa do 1941. leta, ter »Prikaz sodobnega obdobja« oziroma položaja ^ jugoslovanske gledališke umetnosti po osvoboditvi izpod peresa upravnice beograjskega gledališkega muzeja Milene Nikolič.
Priloženi 90 podatki o številu in vrsti gledališč v Jugoslaviji, kakor tudi zemljevid, na katerem so označena vsa stalna gledališča in datumi njihovega nastanka.
Določeno število izvodov »Gledališča v Jugoslaviji« bodo poslali na razstavo jugoslovanske gledališke umetnosti, ki je odprta na ameriški univerzi Tale, ostale pa bodo razposlali raznim gledališkim strokovnja-po svetu in udeležencem junijskega kongresa Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) ▼ Dubrovniku
stavek Lalojeve Španske simfonije.
Vse tri skladbe je spremljal orkester Srednje glasbene šole, ki ga je postavil lani na solidno bazo dirigent Cipci, letos pa ga vodi prof. Vinko Šušteršič, kateremu je treba izraziti vse priznanje za vzorno naštudirani program. Handlov Concerto grosso je v tehnično in dinamično izvrstni izvedbi najbolje prikazal njegovo solidno delo z orkestrom, ki razpolaga z velikim številom dobrih godalcev. Mestoma je bil za čelistko premočan. Ravno tako zadovoljiva je bila spremljava Webrovega Concertina, kjer je bil orkester v svojih solih izrazit, v spremljavi dobro podajan, Čeprav ne vedno enoten s solistom, ki je večkrat uhajal, kar se je dogajalo tudi pri Vargi v »Španski simfoniji«. Pri mladih solistih mora dirigent insistirati, da se podredijo njegovemu zrelemu vodstvu, ne pa, da jih on spremlja in s tem »lovi«. Orkestralni part Laloja je zelo zahteven in tu je orkester^ pokazal ves trnd, ki ga je prof. Šušteršič vložil vanj. Brezhibna intonacija pihal in trobil, ki so bile vedno umirjena v zvoku, ritmične sigurnost v godalih, ki so lepo zaigrala tudi kantilene, ln končno dinamična podrejenost solistu so napravile iz te skladbe najboljšo točko programa.
Schubertova Nedokončana simfonija. ki jo je orkester zaigral sam. je bila posebno v prvem stavko dobra, do potankosti izdelana in muzikalno lepo podana. V drngem stavko sta žal motila oba solista, ki še nista dorasla tem občntliivim solom, na katerih je zgrajen skoraj ves stavek.
V Hildi Holzl (šola prof. Novak-Knšejeve). ki nam je ob vskladenf spremljavi prof. Šivica zapela šl-vičevo »Partizanovo slovo«. Bravni-čarievo^ »Še veš« in Ravnikovo »V razkošni sreči«, smo spoznali pevko % zelo lenim mladodramskim sopranom, izvrstnimi višinami ter pravilno usmerjeno šolo. ki je vse tri pesmi zapela lepo občuteno in nrednašano.
Dr. Danilo Švari
Razstava
Otona Postružnika
ZAGREB, 17. aprila. V Salona ULTJH v Zagreba razstavlja akademski slikar Oton Postružnik, ki proslavlja s tem 36-letnico svoje.
rovniku. ga umetniškega dela.
Indijanske »godbe F. COOPRA
■■  — "'.H	" I'	1	--— 
-©STO§>§Tl^iyi£ • Riše MIKI MUSTER
EEmmmn
45. Ostrostrelec sl je hudo očital neprevidnost, toda bila je samo Hetty, ki jo je na nekakšnem zasilnem splavu pripeljal mlad Indijanček. »Draga Judita,« je nagovorila Hetty sestro, »Indijancem morava posoditi naše čolne, da nam lahko pripeljejo nazaj očeta in Harryja. Moja pridiga jih je čez noč ganila,« je dodala v svoji nebogljeni preproščini. Toda vmes je posegel Ostrostrelec: »Indijanci nas hočejo ukaniti. Ne boj se, Ketty, očeta bomo drugače rešili. H, Velika Kača, se skrij, jaz pa se bom pogovoril z malim rdečkarjem o odkupnini.«
47. Ko je indijanski dečko zagledal čudoviti šahovski figuri, je kar zavriskal od očaranosti. Natty pa mu je polpžil roko na ramo in vprašal: »Kaj mislijo storiti vaši poglavarji z ujetnikoma?« Dečko ga je začudeno pogledal in si s prstom zarisal krog okoli glave. Tedaj je dejal Ostrostrelec: »Ce Mingi puste skalpe našima prijateljema, jim damo za vsakega po eno teh čudovitih živali. Pojdi in sporoči to vašim poglavarjem. In vrni se z odgovorom še pred sončnim zahodom.« Indijanček je bil takoj za to in je urno odveslal proti bregu.
48. Hetty Je Imela novico tudi za Veliko Kačo. Vah-ta-vah mn je sporočila, da ga bo čakala dve uri po sončnem zahodu na kopnem pomolu, nad katerim bo tedaj stala zvezda večernica: pripravljena bo za beg. Dan je nato tekel v nestrpnem pričakovanju. Delavar se je spet preoblekel v svojo nošo, potem pa sta se z Ostrostrelcem posvetovala, kaj ukreniti v primeru, če Mingi odklonijo ponudbo za odkupnino. Toda nista prišla še do nobenega sklepa, ko se je splav, s katerim je prej prišla Hetty, spet pojavil na jezeru. Na njem sta stala dva neoborožena Minga.
Ali bo Avstralija res ob izvedbo XVL olimpijskih iger?
Melbourne-da ali ne?
PREDSEDNIK MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA AVERY BRENDAGE SI JE SAM OGLEDAL PRIPRAVLJALNA DELA IN SE NI V NIČEMER POHVALIL O NJIH. — DOKONČNA ODLOČITEV BO JUNIJA NA ZASEDANJU IOC V PARIZU
Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Avery BRUNDA GE je te dni končal svojo Inšpekcijsko pot v Melbournu, prizorišču prihodnjih letnih olimpijskih iger in se spet vrnil v Ameriko. Njegova najznačilne jša izjava, ki jo je dal brez vsa. kega olepševanja, preden je zapustil avstralsko celino, je obenem tudi huda obtožba vsega pri rediteljskega štaba te svetovne športne manifestacije. Brunda ge Je izjavil kratko in Jedrnato
tole: »Ce bi bil jaz odgovoren posebno ponosen nanjo.«
Vesti, da se avstralski organiza-to: j i s svojimi pripravami za XVL oiimpiado ne premaknejo z mesta, so bile v zadnjem času vedno po-šosuiejše. Zato se je sam pred-sednik IOC odločil, da si pojde s:vari ogledat prav v Melbourne In se tam pogovori z odgovornimi ;1mi. kako si zamišljajo dovr-š v raznih objektov in ostalih podrobnosti, ki so združene s sprejemom, nastanitvijo, preskrbo in organiziranjem take prireditve, kakršna je vsaka olimpiada, ta še prav posebno, ker je njeno pozorišče tako daleč odmaknjeno od starega sveta.
to organizacijo, bi ne bil
let in Je vendar cela kopica načrtov ostala nedovršena.
V zvezi z govoricami, da bo morda zaradi tega zastoja olimpiada še v zadnjem hipu oddana kakšnemu drugemu mestu — Filadelfija je medtem že brzojavno obvestila Brundageja, da je pripravljena v rekordnem času vse napraviti za dostojen potek prihodnjih olimpijskih iger poleti 1956 — predsednik ni hotel dati
nobene obvezne izjave. V ostalem pa ni bil niti najmanj prizanesljiv in bolj ko se je bližal čas njegovega odhoda, bolj je kazal, da mu potek priprav prav nič ne ugaja. Med drugim je zabrusil Avstralcem tudi to, da so ves ta čas pošiljati v svet vesti o grandioznih novotarijah, ki bodo presenetile vse obiskovalce prihodnjih olimpijskih iger, v resnici pa je treba rešiti 8e najmanj tisoč različnih problemov, ki bi morali biti že pred meseci spravljeni v kraj, pa še vedno čakajo nekoga, ki jih bo odpravil.
Da bi obvestil o vsem tem in svoji sodbi najodličnejše ljudi, Je zaprosil za avdijenco tudi pri avstralskem ministrskem predsedniku Menziesu, ki ga je res tudi sprejel, vendar po razgovoru z njim ni hotel zaupati nikomur, kako sta se pravzaprav pomenila. Znano Je le toliko, da tudi potem, ko je prišel od te avdience, ni bil nič bolje razpoložen kakor prej, dokler Je govoril s krivd samimi. Odnošaji med njim in
celotnim prireditelj sirim odborom so ostali precej hladni, preden pa je Avstralijo zapustil, je Brun-dage potožil Se to, da Je moral zaradi te avstralske zadrege potrošiti nekaj tisoč dolarjev iz lastnega žepa, žrtvovati precej svojega dragocenega časa samo za to, da je sam sebe povabil na ogled nečesa, česar pa ni našel.
Pred odhodom je za splošno Javnost vendarle namignil toliko, da še zmerom ni prepozno, da bi olimpijski odbor to organizacijo le zaupal kakšnemu drugemu mestu. Brundage bo o svojih vtisih poročal na prvi seji Mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo junija v Parizu in tam bo tudi izrečena zadnja beseda, ali bo Avstralija obdržala olimpijske Igre ali ne.
Vesti o tem olimpijskem zapletaj aju so vznemirile vso športno Javnost in Avstralci bodo morali krepko zavihati rokave, če ne bodo hoteli doživeti neljube in do »daj edinstvene blamaže v zgodovini olimpijskih iger.
iUPSClNA NOGOMETNE ZVEZE JUGOSLAVIJE
Al. zvezna liga bo odpravljena
SKLEP IZREDNE SKUPŠČINE NZJ O ODPRAVI NIŽJEGA ZVEZNEGA RAZREDA OSTANE V VELJAVI
bara rekvizitov, gradnja in radrže vzgoja
Nova olimpijska kolajna, delo domačega umetnika Andorja Meszarosa je že v delu — mnogo drugega za izvedbo avstralskih olimpijskih iger pa še čaka pridnejših rok kakor doslej.
Predsednik Brundage Je bH prvi
Čas nekoliko optimistično razpoložen, toda brž ko si je ogledal nekatere naprave ln se ozrl za ostalimi ukrepi v zvezi z organizacijo, je celotna slika močno obledela. Očital je prvim predstavnikom priredi teljskega odbora predvsem to, da imajo to nalogo pred seboj že več ko pet
OTVORITVENI ATLETSKI MITING V LJUBLJANI
ZAK Ljubljana razpisuje otvoritveni miting sezone v Sloveniji v nedeljo 24. t. m. ob 9.30. uri na stadionu v Šiški v lastni izvedbi.
Discipline: ilO m z zaprekaÄü, 100 m, 300 m, 1000 m. 3000 m, 4 100 m. daljina, višina, krogla, disk — vse za člane in mladince; 60 m, 600 m. 4X100 m, daljina, višina, krogla, disk — za ženske.
Kolikor bo za posamezne discipline več ko 5 prijavljenih mladincev, bodo lahko tekmovali ločeno od članov.
Prijave sprejema prireditelj do vključno 20. t. m. Po prijavah bo sestavljen urnik.
a
Atleti — atletinje! Obvezen sestanek članstva v TOREK, 19. t. m. ob 17.30 na Stadionul — ZAK Ljubljano.
Preteklo soboto se je začela v Beogradu skupščina Nogometne zveze Jugoslavije. Uvodni referat je imel predsednik Rat o Dugonjič. Najprej je omenil vlogo in pomen odboira ligaških klubov, ki ga je treba imeti le za pomožni organ upravnega odbora NZJ. Nato se je dotaknil nagrajevanja igralcev. Upravni odbor je mnenja, da se je treba upreti še hujšemu profesionalizmu. Nagrada, ki Jo dobivajo nogometaši, mora biti le odškodnina za njihove povečane napore in izgube v poklicu. Treba bo narediti razliko med starejšimi nogometaši, ki Jim je treba pomagati do redne zaposlitve, in mlajšimi, ki Jim mora biti osnovno v življenju njihov poklic, nikakor pa ne nogomet. Upravni odbor predlaga zato skupščini, naj mesečne nagrade, razen za reprezentante, ne znašajo več kot 15.000 din.
Tudi amaterski klubi so v težkem finančnem položaju, je nadaljeval Rato Dugonjič. Ti klubi krijejo le del izdatkov iz vstopnin za tekme, ostanek pa prihaja iz razniih drugih virov, med katerimi so dotacije na prvem mestu. Navzlic temu Jiih to ne ovira, da ne bi igralcev nagrajevali v nasprotju s predpisi. Zato zagovarja upravni odbor mnenje, naj bi bile sankcije za takšne prekrške dopolnjene tudi s sankcijami državnih organov.
Predsednik Dugonjič Je končal svoj referat s kritiko turnej klubov v tujino po vsi sili. Zato je predlagal, naj bi upravni odbor v bodoče precenil vsako gostovanje in vsa neustrezna prepovedal.
Včeraj je skupščina končala delo in sprejela več pomembnih sklepov. Amaterizem bo še nadalje temelj jugoslovanskega nogometa — zato je novi odbor z dosedanjim predsednikom Ratom Dugonjičem dobil nalogo, naj se energično bori prot: krepitvi profesionalizma. Nadaljnja naloga upravnega odbora bo nadzorstvo nad gostovanji klubov v inozemstvu in bodo turneje dovoljene le v izjemnih primerih.
Skupščina Je potrdila sklep Izrodile skupščine Q ukinitvi n.
zvezne lige, odklonila pa je predlog upravnega odbora, naj bi bila skupščina vsako drugo leto. Prav tako ni sprejela predloga, da bi bodočim skupščinam polnopravno prisostvovali trije predstavniki odbora ligaških klubov. Končno ni ljil sprejet predlog, da bi v mladinskih moštvih tekmovali igralci do 20. leta starosti.
Skupščina je sprejela nekatere spremembe in izpopolnitve statuta in pravilnikov, ni pa bil sprejet pravilnik o nagrajevanju Igralcev. Upravni odbor bo za letos izdelal začasni pavlin ik, do prihodnje skupščine pa mora predložiti podroben predlog dokončnega pravilnika o nagrajevanju igralcev, mi.
Za nadaljnji razvoj tenisa
V Beogradu je bila včeraj skupščina Teniške sreze Jugoslavije. Glavni predmet razprave so bili na-
ter vzgoja strokovnih eli »o statut sveze in
vanje igrišč kadrov. \ izbrali nov
V predlögu letošnjega koledaria so med drugim srečanja mladinskih reprezentanc Jugoslavije in Zahodne Nemčije junija v Sarajevu, sodelovanje naših igralcev v tekmovanju za Davisov pokal kakor tudi za pokal Galea, ki bo julija v Vichyju.
Med nagrajenci za uspehe pri širjenja teniškega športa pri gradnji objektov zanj je med drugimi tudi Branik iz Maribora.
JUGOSLAVIJA : FINSKA 5:0
Zagreb, 17. apr. Tretji dan teniškega tekmovanja med Jugoslavijo in Finsko je v prvem srečanju Petrovič s težavo premagal mladega Finca Nyssoenena 8:6, 7:5 in 6:2. V zadnji igri je mladi Pa-najotovič opravil s finskim prvakom Salo prav tako v treh setih 7:5, 7:5, 6:4.
SESTANEK KLUBOV IZ HRV. SLOVENSKE PLAVALNE LIGE
Dvanajst klubov v treh skupinab
REPUBLIŠKA. POLFINALNA
Šahovska turnirja
KDO BO IGRAL
V	FINALU?
Sele .zadnje kolo mariborskega polfinala bo odločil, kdo bo razen LongerJ a ln Mišure, ki sta st že zagotovila prvi dve mesti, še Igral na V. šampionatu LRS. Med J. Tomšičem, dr. Smigov-cem in Krulcem ter med Todorovičem in ‘ Kukovcem Je komaj polovica točke razlike, tako da Je za vsakega Izmed njih le zmaga v zadnjem srečanju edina možnost za plasma na republiško prvenstvo.
V	zadnjih dveh kolih so bth zabeleženi naslednji Izidi:
XI. kolo: Todorovič — dr. Sml-govc 1:0, Krulc — Mlšura remi, Longer — J. Tomšič 1:0, Krulc — Roblek, Kočevar — Ing. Cisar, Draksler — Ketiš ln Cuderman
—	Mavrič remi. XII. kolo: Todorovič — Mavrič 1:0, Ketiš — Cuderman, ing. Cisar — Draksler. Roblek — Kočevar In J. Tomšič
—	Kukovec remi, Mišura — Longer l:o (drugi poraz Longerja) ln dr. Smigovc — Krulc remi.
Prekinjen! partiji J. Tomšič — Todorovič in Mavrič — Kukovec sta se končali remi.
Stanje na tabeli pred zadnjim kolom: Longer 9, Mlšura 8.5, J. Tomšič, dr. Smigovc in Krulc po 7, Kukovec ln Todorovič po 6.5, Roblek in Kočevar po 5.5, Cuderman, Mavrič in Draksler po 4.5 lu Ing. Cisar in Ketiš po 4 točke.
Zaradi velikega števila nedokončanih partij je stanje na ljubljanskem polfinalu slej ko prej nejasno.
Rezultati XI. kola: ing. Levačič
—	Sribar 1:0, N. Tomšič — Ivačič, Benedičič — Preinfalk in N. Gabrovšek — F. Brglez remi, Sitar
—	Sušnik 1:0, partiji Šiška — Horvat in Lešnik — Kržišnik pa sta prekinjeni.
V	nadaljevanju partij iz prejšnjih kol je Šiška izgubil z Benedičičem in Lešnikom, F. Brglez je remiziral z ing. Levačičem in N. Tomšičem, Benedičič s Sušnikom in Kržišnikom, ing. Levačič je premagal Sribarja, Lešnik F. Brgleza in Sitar Sribarja, neodločeno pa sta se končali še partiji Preinfalk — Ivačič In N. Tomšič
—	Sitar.
Po XI. kolu vodi trenutno Benedičič s 7,5 točke pred Prein-falkom s 7 točkami in eno prekinjene parüjo. Slede: Kržišnik 6 (2), Ing. Levačič in Lešnik 6 (1), Sitar 5,5, N. Tomšič 5 (2), Sušnik 5 (1), Horvat 4,5 (2) itd.
MUDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V BUENOS AIRESU
V prvem kolu: Ivkov - Panno
V	prostorih ZSS Je bU včeraj
v Ljubljani sestanek predstavnikov klubov hrvatsko-slovenske plavalne lige, da ugotovi vse podrobnosti tega tekmovanja za plavalno sezono 1955.
V	primeri z Lanskim letom je letos storjen velik korak naprej: povečano je število udeležencev od lanskih devet na dvanajst klubov (po šest lz Slovenije in Hrvatske), ki so razvrščeni v tri skupine po moči, s čimer se je že občutno zmanjšalo število tekmovanj vsakega moštva, v prvi ln drugi skupini pa so namesto dvobojev sodelujočih dogovorjeni troboji, s čimer je spet pridobljeno mnogo dragocenega časa. Tekmovalni spored bo v prvih skupinah tudi letos obsegal popoln olimpijski spored plavalnih disciplin razen proge 1500 m prosto za moške, po šest skokov z deske za moške in za ženske ter waterpolo tekme vseh sodelujočih vsakega z vsakim po sistemu »To-ur-retour«. Tretja, kvalitetno alabška skupina pa bo Imela ne-
Sem in tja po dolenjskih igriščih
TELESNA VZGOJA IN SPORT V TEH KRAJIH SE NISTA MNOŽIČNA, IMATA PA MNOGO VZTRAJNIH PRIPADNIKOV, KI RESNO TEŽIJO ZA TEM CILJEM
Sport in telesna vzgoja po Dolenjskem se dolgo nista mogla razmahniti, toda zadnje leto so uspehi dolenjskih športnikov le vidnejši in zato Je prav, če se včasih ustavimo ob njih. Pot bi šla hitreje navzgor, če bi bilo po teh krajih več vadltelj-akega kadra ln več telovadnic ter športnih prostorov vobče.
Naj mlajša športna Igra, ki so Jo Dolenjci vzljubili, je rokomet, ki se je začel v Črnomlju in jo tudi najbolj poznajo v Beli krajini. Največ okrog Črnomlja samega, pa tudi v Novem mestu, Krmelju in ponekod drugod ima že svoje privržence. Za Zdaj so Črnomaljci še vedno na vrhu lestvice v ljubljanski coni ali pravzaprav v n. slovenski ligi, toda
_	_	__ s časom se bo morda rokomet
-udCki sploh ne pojmujejo nje- • tudi po ostalih krajih razvil do
njihove ravni.
Namizni tenis Je najbolj zastopan v kočevskem okraju, ni pa Se prišel v druge kraje Dolenjske, ker so slabe prometne zveze. Kočevarji so se že pokazali v republiškem merilu, povsod drugod pa gojijo to panogo večidel le pionirji in še teh je pravzaprav malo, ker jim nihče ne more dobavljati dovolj hitro zelo dragih logic.
Tudi košarka ima po DdenJ-
TVD Partizan zbira pripadnike telesne vzgoje ln ima med šolsko mladino — žal je tam premalo šolskih ur zanjo — največ pristašev, vse premalo pa jih je še med ostalo mladino in med delovnimi ljudmi vobče. Precej krivde, da ta razvoj ne gre povsem tako, Je tudi v tem, ker prevladuje še marsikje stara miselnost in je za telesno vzgojo tudi mnogo premalo propagande, tako da je mnogo
« .............................
nega pomena.
Med športnimi igrami je po vsej priliki zadnji čas odbojka izpodrinila nogomet, ki dobiva vedno več pristašev. To je tem lažje, ker so se te panoge — razen v Novem mestu, kjer so najboljši — oklenili tudi marsikje tam po oddaljenih vaseh, kjer sicer ni najboljših materialnih pogojev za bo dejavnost, vendar za 1» skromne terene tudi zahtev« nlno tako
skem še nežne korenine, največ v okolici Novega mesta. Propagandni nastopi bi JI lahko pomagali krepkeje na noge. Plavalcev je nekaj več, vendar vsepovsod primanjkuje bazenov ln tekmovalnih prostorov, tako da za zdaj tudi v tej panogi ne bomo mogli slišati kaj presenetljivega. Smučanje je po Dolenjskem redkejše, ne samo zaradi vremenskih razmer in pičlih snežnih »dajatev«, temveč tudi zaradi odmaknjenosti od ostalih centrov te vrste.
Atletika ima svoje tabore v vseh treh središčih Dolenjske. Po kvaliteti se sicer ne more meriti z ostalimi krali Slovenije, vendar pa je spravila na noge nekaj atletov z republiškimi znankami. Tu mislimo predvsem na prve lastovke iz čmomlia, ki so že znane izven domačih meja, prav tako pa tudi na nekaj njihovih nadarjenih naslednikov lz Bele krajine, kakor Simoniča, Kastelca, Škufco in še nekaj drugih, ki se bodo z marljivim delom lahko povzpeli še v višje stopnje.
Dolenjski šport še ni množičen in nima slovesa, je pa, kolikor ga je, dobro zakoreninjen, predvsem pa to mu privrženi taki, ki mu bodo t-bmo vsega očrtali zveetl.
M. T.
koliko lažji plavalni spored ln
manj skokov.
Sodelujoča moštva so razdeljena takole: v prvi skupini sta zagrebški Naprijed in zadarsko Jedinstvo poleg ljubljanske Ilirije in Ljubljane, v drugi splitski POSK, Železničar Iz Karlovca, Mladost iz Kranja in PK iz Kamnika, v tretji pa bjelovarska Mladost in osješki Omladinac poleg radovljiškega Prešerna in PK Celje. Mariborski Branik, ki bi po svoji moči nedvomno sodil v ligo, je svoje sodelovanje odpovedal. Taka razdelitev klubov je prav gotovo posrečena, saj bo izenačenost moštev v posameznih skupinah napravila srečanja zanimiva in napeta od prvega do zadnjega trenutka. Posebej privlačno in zanimivo pa bo v prvi skupini srečanje skakalnih ekip vseh treh najmočnejših klubov v državi, saj se bodo na njem sestali prav vsi jugoslovanski državni reprezentanti.
V	letošnji plavalni sezoni bomo torej v okviru hrvatsko-slovenske lige gledali v Sloveniji naslednja tekmovanja:
V	KAMNIKU 2. Julija finale lanskega turnirja med zmagovalcema obeh skupin ZPK Ljuhlja-no in PK Kamnik za prehodni pokal PZH;
V	LJUBLJANI 13. julija troboj Ilirija — 2PK Ljubljana — Naprijed (Zgb), 21. Julija troboj ZPK Ljubljana — Ilirija — Jedinstvo (Zadar);
V	KAMNIKU 29. julija troboj Kamnik — Mladost (Kranj) — POSK (Split);
V	KRANJU 27. Julija troboj Mladost — Kamnik — železničar (Karlovac), 17. avgusta dvoboj Mladost — Kamnik;
V	RADOVLJICI 4. avgusta dvoboj Prešeren — Omladinac (Osijek), 12. avgusta dvoboj Prešeren — Mladost (Bjelovar), 20. avgusta dvoboj Prešeren —
V	VELENJU 15.
Celje — Prešeren sta dvoboj Celje — Omladinac (O), 14. avgusta dvoboj Celje — Mladost (Bjelovar).
Ce k temu prištejemo še mednarodno plavalno prireditev večjega formata, ki Jo bo za proslavo desetletnice osvoboditve organizirala Plavalna zveza Slovenije ter vsa republiška, in državna prvenstva, pa še nekaj prijateljskih ln mednarodnih srečanj, kt jih pripravljajo klubi in še finale slovensko-hrvatske lige med zmagovalci skupin, ki mora biti opravljen do 5. septembra v mestu enega Izmed zmagovalcev, lghho vidimo, da se nam letos - ' eto zdo plodna 'plavalna scro-
ll a kor smo že poročali, se je včeraj v Buenos Airesu začel močan mednarodni šahovski turnir, na katerem sodeluje 18 Igralcev iz 7 držav.
Ker sta v zadnjem trentku zaradi bolezni odpovedala udeležbo velemojstra Najdorf in Julio Bol-bocan, bodo Argentinci gotovo polagali vse svoje upe v svetovnega mladinskega prvaka Panna, zmagovalca conskega turnirja Južne Amerike. Med ostalimi devetimi argentinskimi mojstri moramo omeniti vsekakor še Rossetta, P11-nika, Guimarda in Martina.
Vendar je že pred začetkom turnirja povsem jasno, da bodo to pot imeli glavno besedo gostje iz Evrope ln ZDA. Predvsem velja ta prognoza za našo jugoslovansko mojstrsko trojico Ivkov, Gli-gorič in dr. Trifunovič, za madžarskega velemojstra Szaba, prvaka ZDA Bisguiera in češkega velemojstra Pachmana. Ti sodijo s Pannom, če ne bo presenečenj prav gotovo med favorite tega turnirja.
Žreb Je — kot kaže — poskrbel za zanimiv zaplet kar na začetku. V prvem kolu se bodo namreč pomerili med seboj: Ivkov : Panno, Szabo :	dr. Trifunovič in
Pilnlk : Bisguier. Naš velemojster Gligorič igra v prvem srečanju z Martinom s črnimi tlgura-*
Peta partija dvoboja za mladinskega prvaka Jugoslavije v šaha med Čiričem in Crepinškom se je dane« končala neodločeno. Tako vodi zdaj Čirič 3:2.
KOLESARSKA DIRKA V SPOMIN ROCIČA
PETROVIČ ZMAGAL NA REKI
Reka, 17. apr. Veselin Petrovič,
KOLEDAR
Ponedeljek, 18. aprila: Mirt m
Na današnji dan leta 1950 Je umrl alovenskl pesnifk dr. Igo Gruden. Rodil se je v Nabrežini pri Trstu, obiskoval šole v Gorici ln na Dunaju. Po prvi svetovni vojni je postal v Ljubljani advokat. L. 1942 so ga belogardisti aretirali in poslali v internacijo, najprej v Italijo, potem pa na Rab. Tu Je dočakal kapitulacijo Italije ln se nato s partizani umaknil čez Italijo v Afriko. Po osvoboditvi je živel najprej v Beogradu in potem do smrti v Ljubljani.
*
Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS, Ljubljana, vabi svoje člane na plenarni sestanek (občni zbor) tehnološke sekcij e, ki bo v torek, dne 19. aprila 1955 ob 20. uri v prostorih Društva, Erjavčeva cesta 11. Vabljeni!
TURIST BIRO organizira 1. maja izlet z avtobusi v UMAG. Cena dvodnevnega potovanja 3.000 din. Prijavite se — zahtevajte informacije v TURIST BIROJU — Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon 30-645.
Turistično društvo Ljubljana obvešča svoje člane, da Je občni zbor, ki bi moral biti v ponedeljek. dne 18. t. m., preložen za nedoločen čaa. Datum občnega zbora bo pravočasno objavljen.
V počastitev obletnice smrti tov. Borisa Kidriča Je poklonila Sindikalna podružnica OLO Ljublja-na-okoldca 6.000 din Skladu Borisa Kidriča.
Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani prireja danes, 18. in v torek, 19. aprila (vsakokrat ob 20.) v kmečki sobi restavracije »Slavlja« strokovno predavanje o temi »Sporazumevanje med človekom ln psom« in »Psihologija šolanja«. Predava tov. Sežun Bogdan. Vabljeni vel prijatelji psov.
Odbor
Povsod po deželi gr* novica —
najboljša kolonska voda je Golica.
»JELA« sol kot dodatek kopeli dela čudeže. Popolnoma prerojen si po kopeli, če si dodal vodi »JELA« sol. Dobi se v drogerijah in parfumerijah.
GLEDALIŠČE
DRAMA — LJUBLJANA Ponedeljek, 18. aprila zaprto, Tarek, 19. aprila zaprto.
Sreda. 20. aprila ob 20: Heilman: Dekliška ura Premiera. Izven. Četrtek, 21. aprila ob 20: Heilman: Dekliška ura. Abonma B.
Petek, 22. aprila ob 15.30: Bruckner: Elizabeta Angleška. Abonma Petek I popoldanski.
Sobota, 23. aprila ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš. Abonma red U.
OPERA
Ponedeljek, 18. aprila ob 18.30: Mozart: Don Juan. Abonma rad G.
Torek, 19. aprila zaprto.
Sreda, 20. aprila ob 19.30: Mozart: Don Juan. Abonma red A. Četrtek, 21. aprila ob 19J0: Strauss: Nekdanje svečanosti. Stravinski: Lisica zvitorepka. Gotovac: Simfonično kolo. Abonma red F.
Petek. 22. aprila zaprto.'
Sobota, 23. aprila ob 19.30: Strauss: Nekdanje svečanosti.
Stravinski: Lisica zvitorepka. Gotovac:	simfonično kdo. —
Abonma red C.
k MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Ponedeljek, 18. aprila ob 28: H. Tl-ernaver:	»Mladost pred sodi-
ščem«. Gostovanje »Svobode« Zgornja Šiška.
Torek, 19. aprila ob 16: C. Odets: »Srečni fant«. Abonma red Torek popoldanski. (Locna — Judita Kahnova). Vstopnice »o v prodaji.
Sreda, 20. apr. ob 20.30: C. Odets, »Srečni fant«. Abonma Gradbeni tehnikum. Vstopnice so v prodaji. (Loma — Slavka Glavinova).
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE
Torek, 19. aprila ob 9: Gostovanje v Štanjelu.
Ob 12.30: Gostovanje v Komnu. Ob 15: Gostovanje v Prvačlni. Ob 18: Gostovanje v Braniku.
PREDAVANJA
Dne 21. t. m. ob 20. uri bo v gimnaziji v Vegovi ulici (v dvorani v I. nadstropju) v Ljubljani predavanje:
L tov. dr. Leona Žlebnika o estetski vzgoji;
2. tov. prof. Požarja Miloša o temi: »Otrokovo likovno dojemanje«.
Zveza prijateljev mladine Slovenije vabi vse, ki se zanimajo za predmetno snov, da se teh dveh . predavanj udeleže.
Ljudska univerza v Celju. Danes, v ponedeljek, 18. aprila, ob 19.30 bo v predavalnici L gimnazije (2. nadstropje) 6. predavanje iz ciklusa o upodabljajoči umetnosti. »O impresionizmu in najmodernejših strujah do danes« bo govoril prof. Jože Curk. Skioptične slike. Vljudno vabljeni!
»Pa imate res nove čevljeU
gUMžl
»UNION«: JugosL film »Koncert«.
Tednik: Film. nov. št. 15. Predstava samo ob 18. Zadnji dve predstavi odpadeta. V gL vlogi: Nada Škrinjar in Miroslav Petrovič. Danes zadnjikraitl
»KOMUNA«:	Jugosl.-norv. film
»Krvava pot«. Tednlk: Filmska nov. št. 15. Predstave ob 15, 17, 18 in 21. V gl. vlogi: Milan Miloševič in Milivoje 2lvanovič. »SLOGA«: Jugosl. film »Čarobni meč«. Tednik. Predstave ob IB, 18 in 20. Ob 18. uiri. Je matineja jugosl.-narv. filma »Krvava pot«. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30—11 ter od 14. dalje, za matinejo pa od 9. naprej.
»SOCA«: slov. film »Vemo«. Tednik. Predstave ob 58, 18 ta 20. Prodaja vstopnic od 9.35—11 ter od 15. dalje.
DOM JLA: ameriški barvasti film »Kapitan Horatio«, ob 18, ob 20. Jugosl. film »Koncert«, Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
»SISKA«: jugosl. film »B skorja fra Brne«. Na programu samo 18. in 19. t. en. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje.
»TRIGLAV«: Jugoslovanska filmska komedija »Vsi na morje«. Predstave ob 16, 18. 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. Samo še danes. Jutri jugoslovanski film »V viharju«.
»LITOSTROJ«: Jugoslovanski film »Ešalon dr. M.« ob 20. DOMŽALE: jugoslovansko-nemški film »Greh«.
KAMNIK: ameriški film »Samo naša«.
BLED: indijski film »Dva hektarja zemlje«, ob 20.
KRANJ »STORŽIČ«:	franc, film
»Sužnji«, ob 16. 18 in 20. JESENICE »RADIO«:	amer. fibn
»Poročen in neporočen«. Pred-stavi ob 18. in 20.
KONCERTI
Baryllijev kvartet (»Wiener Musikvereinsquartett«) koncertira jutri v Filharmoniji. Spored obsega godalne kvartete Mozarta, Beethovna im Schuberta. Abonenti vseh abonmajev imajo popust.
RADIO
SPORED ZA PONEDELJEK
Poročila ob:-5.05, 6.00, 7.00, 12—0» 15.00, 17.00, 19.00 in 22-00.
5.00 do 6.30 Dobro jutro, dragi poslušalcu (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30 Pregled tn» ska; 6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo; 7.10 Jutranji orkestralni spored; 7.30 Gospodinjski nasveti;
7.40	do 8.00 Zabavna glasba, vmes
reklame; . 11.00 Radijski koledar; 11.05 Glasbena medigra; 11.15 Šolska ura za višjo stopnjo — prof. M. Topolovec: Za obletnico moderne; 11.45 Pisan spored slovenskih zborovskih in solističnih skladb — vmes ob 12.00 do 12.10 Kmetijski nasveti; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Želeli ste — poslušajte!; 13.30 Dela jugoslovanskih skladateljev — Ljubomir Bošnjakovič: Uvertura h komediji »Pokonđdrena tikva« — Cenda Šedlbauer:	Fantazija —
Marjan Kozina: Baletna suita — Lucijan Marija Škerjanc: Concertino za klavir in godalni orkester — Svetomir Nastasijevič: Sedem srbskih plesov; 14.30 Nove knjige;
14.40	Narodne pesmi iz Vojvodina in Makedonije; 15.15 Igra Češka godba p. v. Boruta Lesjaka; 15JO Šolska ura za nižjo stopnjo_ — a) Otroške pesmi Toneta Pavčka — b) Basen »Mačka in miš«; 16.00 Hitri prsti živahne melodije; 16.30 Zdravstveni nasveti; 16.40 Poje moški zbor »Fr. Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja;- 17.15 V svetu opernih melodij; 17.15 do
18.00	Lahka in zabavna glasba;
18.00	Radijska univerza — Dr. Kozina: O antibiotikih v medicini; 13.15 Igra zabavni orkester Stanley Black; 18.30 Na straži -- Galerija borbenih src v muzeju (spomini na leto 1942); 18.45 Mladinski zbori pojo; 18.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Simfonični koncert Radia Ljubljana — Frederick Delius: Maša življenja, kantata za soli, zbor in orkester (Prva izvedba v RL); 22.15 do 23.00 Plesna: glasba — sodelujejo: Ljubljanski plesni sekstet Beograd, p. v. Vojislava Simiča in kvintet Ferryja Souvana; 22.15 do 23.00 UKV program: Komorna dela s IH. Jugoslovanskega festivala; 23.00 do
24.00	Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba).
RUDNIK ŽIVEGA SREBRA, IDRUA
potrebuje za svoj Izvozni oddelek v Ljubljani
1 poslovni prostor v centra mesta»
Podjetja in ustanove, ki bi bile pripravljene odstopiti 1 sobo, lahko tudi prehodno, naprošamo, da nam to sporoče na naslov: Rudnik živega srebra, Idrija, izvozni oddelek, Ljubljana, pošt. predal 421, telefon 22-402.	^
RUDNIK ŽIVEGA SREBRA, IDRIJA Izvozni oddelek — Ljubljana.
lesarja Vida Ročiča na 128 km dolgi progi Karlovac—Reka, in sicer s časom 4:00.10. Pet metrov za njim je
&ri vozil kot drpgi skozi cilj Avstrijec [asche, tretji Bogovič, 45 sekund za temi pa je privozila na cilj skupina, v kateri so bili Mariborčan Podmil-Ičak, Koprčan Della Santo, Avstrijca Reisinger in Bugner, Rečan Jngo in član Partizana Colić. V ekipnem tekmovanju je zmagal Partizan pred Reko.
Vreme je bilo zelo slabo, saj je od Karlovca do Gorskega Kotarja deževalo, naprej pa snežilo, tako da je v Delnicah zapadlo kar 10 cm snega. Za/radi težke proge in precejšnjega mraza je več kot polovica voaačev opustila vožnjo.
Dotrpela je v 73. letu starosti ljubljena žena, mati, stara mati in partizanska mati
KUNČIČ TEREZIJA roj. S0RL
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 19. aprila 1955 ob 16. url lz hiše žalosti na Bledu, Želeče.
Bled, 17. aprila 1955.
Žalujoči: mož ' anc, hčere Tončka por. Jakopič, Ivanka por. Bijol, Minka por. Čirič z družinami in sinovi Janez, Jože in Tone z družinami ter ostalo sorodstvo.
Bled, Portorož, Velika Klkinda.
•	3	'
f n. ZVEZNA LIGA
Euđučiiostida Odred:ne
Včerajšnje kolo II. zvezne lige ie imelo ua sporedu nekaj srečanj, ki bedo odločilna za to, kdo izmed udeležencev si bo utrl pot med najboljše. Doslej sta bila glavna Kandidata Budućnost in Odred, včeraj pa se jima je pridružil še Napredak. Največ možnosti ima poleg Ve>iža vsekakor Budućnost, ki si je v Skop-lju priborila dve točki proti Rabot-ničkemu. Odred je moral včeraj opraviti najtežjo tekmo z Veležem. Poraz na tujem igrišču ni presenetljiv, čeprav so mnogi računali na drugačen izid. Napredak je z edinim golom, ki ga je dosegel proti Zenici, zasedel trenutno tretje mesto in potisnil enajstorico Odreda za eno mecto nazaj. Značilnost za včerajšnje kolo sta še visoki zmagi Lovćena in Mačve.
EVA L E C
xrv. K^lO V HBVATSKO-SLOVEN8KI LIGI
Stiska za prostor je velika
Včeraj je v tej konkurenci ostalo precej izkupička doma: v Ljubljani in v Mariboru ves, Braaitr pa je točki »poklonila Kladivarju
V hrvatsko-slovenski ligi je bilo včerajšnje kolo med redkimi, precej uspešnimi za slovenske udeležence. Ce ne štejemo celjskega dvoboja v znamenju domačega derbyja, kjer nam točk ni mogel nihče odnesti preko Sotle, sta še ostala dva ligaša pospravila ves Izkupiček, tako da smo v celoti obogateli za 6 točk. Zal se je situacija med drugimi kandidati zasukala tako, da zaradi silne stiske na vrhu ni velike gneče še daleč pod njim ni pravzaprav nobene preveč razveseljive izboljšave. Vsekakor pa bomo vsaj častno odpravili v tej konkurenci, preden pojde v arhiv.
Dobra igra - toda pretesen izid
Rijeka	14	7	4	3	12: 7	18
Borovo	14	9	0	5	24:15	18
.Split	14	8	2	4	26:18	18
Trešnjevka.	14	7	3	4	28:17	17
Tekstilac	14	6	4	4	20:21	16
Segesta	14	7	2	5	22:20	16
Ljubljana 1	14	6	3	5	27:16	15
Železničar Mrb 14		6	2	6	22:28	12
Šibenik	14	5	3	6	19:25	U
Uljanik	14	3	4	7	13:14	10
Branik	14	4	2	8	20:27	10
Kladivar	14	3	1	10	18:40	7
Veiež	10	9	1	0	35: 5	19
Budućnost	10	7	0	3	25:13	14
Napredak	11	5	2	4	16:11	12
Odred	11	6	0	5	17:16	12
Zenica	11	3	4	4	20:21	10
Metaiac	11	4	2	5	14:16	10
Mačva	11	4	2	5	19:22	10
Lovčen	11	4	1	6	21:18	9
Kabotnički	11	3	1'	7	8:24	7
Bokelj	11	2	1	8	9:34	5
Veiež : Odred 3:1 (1:1)
Mostar. 17. aprila. Pred več ko 5000 gledalci je danes domači Veiež premagal ljubljanski Odred 3:1 (1:1).
Gostje so zapravili precej zrelih priložnosti, na drugi strani pa je bil tudi vratar domačinov izredno razpoložen in je opravil ostalo, da Odred ni prišel do več golov. — Povrh tega pa je bil tudi Odredov vratar Brezar II. sokriv pri vseh treh dobljenih golih.
Strelci golov: Hrvič 2, Zelenika 1 za domačine, častni gol za "Ljubljančane pa Je zabil Vorgič. Vreme je bilo ugodno, vendar je nagajal precej močan veter, ki je bolj prizadel Odredovce. Tekma bi se bila lahko končala tudi precej drugače, če bi bili Odredovci bolj pazljivi pri vsaki žogi.
OSTALI REZULTATI: RABOTNICKI : BUDUĆNOST
0:1 (0:5)
- LOVCEN : METALAC 6:1 (3:1) MAČVA : BOKELJ 6:0 (2:0) NAPREDAK : ZENICA 1:0 (1:0)
Prvih deset minut prvenstvenega srečanja med Borovom in Ljubljano so prihajali igralci izmenoma pred vrata. Tako eni kot drugi pa so bili neučinkoviti zaradi vihravih in netočnih podaj. Sele v 11. minuti se je zdrznilo dvakrat po 11 igralcev; sodnik Glavič je dosodil pravilno enajstmetrovko, ker so zrušili gostje napadalca Ljubljane. Krilo s številko 11 na dresu (Čekov) je zanesljivo Izvedla najstrožjo kazen V nadaljevanju skoraj ni bilo kritičnih situacij pred vrati. Vendarle: še en oster strel gostov pod prečko; nevarnost pa je odklonil zanesljivi Jereb s skrajnim naporom. Nato odlično izveden kot ni prinesel izenačenja, kakor tudi ne dosojeni prosti strel s 16 metrov. V ostalem je imel vratar gostov resnejši posel. Nevama mu je bila zlasti leva stran domačega napada. Na splošno lahko o igri rečemo, da so
LJUBLJANČANI ZAIGRALI KORISTNEJE
in lepše kot na prvi tekmi na domačih tleh po pomladni reprizi. K zadovoljstvu na stadionu v Šiški pa so doprinesli mnogo tudi v prvem delu razpoloženi, a neučinkoviti gostje.
V drugem polčasu so domačini popolnoma preigrali svoje zdaj povsem neprizadevne nasprotnike. Stalno so ogrožali Jeričeva vrata. Pogodili so celo vratnico, Hader pa je obstrelil iz neposredne bližine dobro postavljenega vratarja. Nevarnim domačim napadalcem se je priključil še prerojen,! Hac-ler. Odločno potegovanje za celotni izkupiček tekme je bil tudi. povod za ostro igro. Tako Je moral sodnik odstraniti z igrišča v
PRVA ATLETSKA MITINGA V LJUBLANI
Pred prazno hišo - dobri prireditvi
V senci večjih in pomembnejših športnih dogodkov doma in po svetu so včeraj tekmovali tudi atleti, in sicer na stadionu v Šiški atleti Ljubljane, na städi-onu ob Titovi cesti pa atleti Odreda. To sta bila prva letošnja atletska mitinga v Ljubljani na odprtem prostoru.
Vsakoletno	,
PRIREDITEV V SlSKI
so izvedli tudi letos kot dvoboj med člani in mladinci. V skupni oceni je zmagala članska vrsta. Prireditev, na kateri je nastopilo okoli 65 atletov in atletinj, je lepo uspela, vendar je treba pripomniti, da so tekmovalci nastopali pred popolnoma praznim stadionom, kar ni najboljše spričevalo za ljubljansko mladino.
Najboljše uspehe v posameznih discinlinah so dosegli:
Članice — loo m: Pivk i4.o, višina: Rozman 133. daljina: Rozman 4.12.	60 m:	Pristavec 8.5,
krogla: Jenštele 9.90,
ČLANI — 60 m: Puc 7.0, višina: Zupan 170, daljina: Puc 6.21, 300 m:	Dolenc 37.7,	1000 m:	Juvan
2:42.4. 3000 m (izven dvoboja): Srakar 9:22.6, 4 x 100m: 45.6 (Puc, Dolenc. Borštner, Zupan), krogla: Vovk 11.28. disk: Vovk 33.14, MLADINCI — 60 m: Zajc 7.1, višina: Sluga 155, daljina: Sluga 5.10. 300 m: Breznik 39.4, 1000 m: Hafner 2:36.6, 4 x 100 m: 48.0, krogla: Penko 14.22, disk: Penko 37.12.
NA STADIONU ODREDA
pa je AK Odred imel razen lastnih članov na startu še goste od Svobode iz Ljubljane in iz partizanskih društev iz Črnomlja, Kočevja in Tržiča. Skupno je nastopilo nad 80 tekmovalcev in tekmovalk — pretežno novincev v klubu, ki pa kažejo na solidno pripravo med zimo. Presenetile so ženske v krogli, kjer so kar tri vrgle preko 12 m (Usenikova, Hudobivnikova in Kotluškova, zadnja proti pričakovanju). Tudi met kopja Pluta nad 60 m je za začetek sezone zelo dober. Maloštevilni sodniški zbor je imel sicer zahtevno nalogo, jo je pa izvedel zadovoljivo, žal le zase in za tekmovalce, ne pa tudi za gledalce, k? jih n- bilo.
Podrobni uspehi najboljših so naslednji:
•MOŠKI (ločeno Člani in mladinci — 60 m: Petrovič 7.3,	300 m:
člani: Hiti 37.7, mladinci: Kod rol 38.8. 600 m člani: Seliškar 1:25.7.
mlad.: Valant 1:32.4 (mlajši mlad.: Derganc 1:34.6), 2000 m člani: 5:39.2, mlad.: Kaplja 6:05.8, daljina člani: Wagner 603, mlad.:	Kolnik 626,
višina člani:	Zarol 180 f, mlad.:
2uni-č 160, krogla člani:	Cugar
11.20, mlad.: Kolnik 12.34, kopje člani: Plut 60.95(!), mlad.: Kastelic 50.81,
ŽENSKE —	600 m:	Andolšek
1:56.5, daljina (mladinke): Valant 411, višina: Simova 148 (!).
Ne glede na prvi nastop, bi bili rezultati lahko še boljši, če tekmovanja ne bi bilo oviralo močno vetrovno in tudi hladno vreme. •
Atletski klub Svoboda iz Ljubljane je priredil v Mestnem logu spomladanski kros, ki se ga je udeležilo 3o članov, mladincev in mladink. Kros je pokazal, da je precej članov in mladincev v dobri kondiciji in se jim pozna redno zimsko delo pod vodstvom trenerja prof. Janeza Tometa. Med mladinkami na 500 m je zmagala Rotarjeva pred Gojkovi čevo in Kavčičevo, med mladinci na 1000 m Absec pred Rajnerjem in Tratnikom, med člani (sprinterji, skakalci in metalci) na 800 m Kramar pred Jovanom in Korenčem ter med člani in mladinci na 2000 m Pogačar pred Repičem in Rozino, med pionirji pa je bil najboljši Janez Lesjak.
TUDI V CELJU SO BILI NA PLANEM
(Jeije, L7. apr. AD Kladivar je danes za prvi letošnji nastop na planem zbralo nad 90 mladincev n pionirjev letnikov 1939 in mlajših, ki so tekmovali v 12 disciplinah v dvoboja med Celjem in Žalcem. Novincev je iz Celja nastopilo 65, iz Zaica pa 25, ki so bil vsi prvič na atletski stezi. Pri pionirjih je zmagala ekipa Kladivarja nad Žalcem s 57 : 37 točkam, mladinci Kladivarja proti Žalcu pa z 58,5 : 35,5 točke. Uspehi zmagovalcev v posameznih disciplinah so naslednji:
Pionirji: 60 m zapr.: Lešnik (Z) 10,0, krogla: Gornik (KI) 10,75, disk: Voh (KI) 32,20, daljina: Koklič (KI) 452, višina: isti 125, palica: Pinter (KI) 230, 60 m: Lešnik (Z) 8,6, 400 m: Voh (KI) 1:04.5, 4 X 60 m: Klad. 30,0;
mladinci: 100 m zapr.: Zupanc (KI) 17,2, krogla: Kač (KI) 11,23, disk: isti 33,75, dalj.: Terček (KI) 524, palica: Pilih (KI) 240, 100 m: Sok (KI) 12,5, višina: isti 135. 4 X 100 m: Klad 51.2
M '•
30.	minuti srednjega napadalca Borova (Vi-rca) zaradi hudih prekrškov. Dobrih šest minut pozneje so imeli gostje poslednjo ugodno priložnost za izenačenje: zadeli so prečko praznih vrat. Borovo se je ob koncu zaman skušal otresti nenehnega pritiska Ljubljančanov, njihove naklepe v zadnjih minutah pa jim je preprečil še odlični vratar Jereb.
Zmaga Ljubljane nad močnim
kO -' * * K. A
Slab £tart Mariborčanov
Maribor. 17. apr. Pred 500 gledalca so danes igralci Maribora (to je bivšega Železničarja) izgubili prvo prvenstveno srečanje v zvezni košarkarski ligi. Premagala jih je Lokomotiva iz Zagreba s 73:51 (29:20). Domači so sicer začeli zelo borbeno in so se prvi polčas držali kar dobro, proti koncu igre pa *so gostje s premišljeno igro dosegli še več košev in tako ušli domačinom, ki so se sice. trudili, da bi jih ujeli, toda bilo je že prepozno.
Domači so bili zelo slabi v metanju na koš, prav posebno slabo pa so izvajali kazenske mete, saj jih niso realizirali niti 10®/«. Zagrebčani^ so se predstavili kot rutinirano moštvo z dovršeno tehniko in jim visoke zma-ee ne gre oporekati. Najboljši je bil Sinkovič, pa tudi Kajnih in Pija-cun nista dosti zaostajala za njim, pri domačih pa so bili vsi dahi, razen Kumer ja. Igrali so:
Lokomotiva: Vujič I. 6, Pijacun 14, Vujič II. 2. Prijič 9, Kajnih 17, Sinkovič 15. Zoran 7, Znidarcc 3.
Maribor: Vračko Rudi 10, Vračko Franc 6. Kumer 14, Cirer 11, Sijanec 5, Vončina 2, Sosič 0, Nahtigal 2, Pišoru 0, Novak 0. Klippstetter 1.
Sodila sta Kovačič iz Ljubljane in Ledinek iz Maribora.
Ljubljana : Montažno 62:56
(prvi polčas)
ZVF7NA ODBOJKARSKA LIGA
Krepak odpor Novomeščanov
Novo mesto, 17. apr. Današnje prvenstveno srečanje med Mladostjo in Partizanom se je končalo s težko zmago Mladosti 3:2 (10:15, 15:1, 15:9, 14:16, 15:5). Igrišče je bilo zaradi dežja zelo slabo in spolzko, _ toda kljub temu sta obe ekipi zaigrali odlično. Sam začetek igre je mnogo obetal domačim, saj so kaj prepričljivo zmagali v prvem setu. Toda drugi in tretji set je pripadal gostom in tudi v četrtem je šlo domačim slabše. Sele s skrajno borbenostjo so po številnih menjavah izenačili rezultat in slednijč zmagali ,16:14. Prav zato je vseh 500 gledalcev pričakovalo napeto borbo v zadnjem setu. Toda odlični’ Dolenc, ki je bil najboljši, se je poškodoval in tako so morali domači dati v igro rezervnega igralca, ki ga pa ni mogel nadomestiti in tako so Zagrebčani z lahkoto zmagali v tem setu in tako srečanje odločili zase. Pri gostih sta bila najboljša Salopek in Baždar, pri domačih pa Simič in Dolenc (do poškodbe).
Sodil je Strahonja is Čakovca zelo dobro.
Borovom je popolnoma zaslužena, da tudi njeni višji in bolj prepričljivi zmagi ne bi balo kaj oporekati. Gledalci so bili več ko zadovoljni s sodnikom Glavičem iz Maribora.
To je bil revanš!
Maribor, 17. apr. Tekma hrvat-sko-slovenske lige med Mariborom ln Trešnjevko se je končala z nepričakovano visoko, toda zasluženo zmago igralcev Maribora 5:1 (0:1).
Začetek Igre Je potekel v premoči TreSnjevke, ki je bila ves prvi polčas zelo dobra. Gol je dosegel Miloševič že v 16. minuti iz prostega strela. Sele v drugem polčasu je v 1. minuti Božič izenačil in dal s tem zadetkom domačim igralcem polet, ki jim Je prinesel še štiri gole. Strelca teh golov sta bila Vidic v 52. in 67. minuti ter Zagorac v 80. in 86.
ŠIBENIK : RIJEKA 1=0 (0:0) SPLIT : TEKSTILAC 5:0 (3:0)
MARIBOR : TREŠNJEVKA 5:1 (0:1)	*
KLADIVAR : BRANIK 2:1 0:1) LJUBLJANA : BOROVO 1:0 (1=0)
ULJANIK : SEGESTA 2:3 (1:1)
minuti. Pripomniti je treba, da so drugi del drugega polčasa gostje igrali samo z 9 igralci, ker je bil levi branilec poškodovan, Miloševiča pa je slab sodnik Janežič iz Ljubljane izključil brez povoda.
Med najboljšimi igralci so bili Vidic, Božič in Grizold, med gosti pa Spirk in Miloševič.
Kladivar -boljši konec
Celje, 17. apr. XIV. kolo hrvatsko-slovenske lige je v Celju pravzaprav pomenilo slovenski derby med domačim Kladivarjem in mariborskim Branikom. Domačini so zasluženo zmagali zaradi boljše igre, ki so jo razvijali ves čas tekme. Lahko bi bila njihova zmaga še večja, če ne bi bil mnogo priložnosti zapravil neodločen napad, je pa tudi zasluga dobre obrambe gostov, da je zmaga Kladivarja le skromna.
Za Kladivar je bil obakrat uspešen Marinček, za goste Hanzelj. Pred nekaj nad 1000 gledalci na Glaziji je dobro sodil Fant iz Zagreba. Vreme je bilo hladno in zelo vetrovno ter je močno oviralo igro.
M. B.
BRANIK —
PRVAK SLOVENIJE
Maril>or, 17. apr. Ženska eldpa Branika v malem rokometu je danes v finalnem srečanju premagala Svobodo iz Ljubljane 6:0 (1:0) in si priborila prvo mesto v Sloveniji. Igra je bila povprečna in so Mariborčanke zaslužile zmago. Svoboda je igrala slabo, posebno šibko pa je bilo zasedeno mesto vratarja.
•
Štirinajstletna Mary Kok je dosegla predvčerajšnjim v Haagu nov svetovni rekord v plavanju na 100 m z metuljčkom s časom 1:13,8, kar je za dve desetinki boljše od prejšnjega rekorda.
MEDREPUBLIŠKI TELOVADNI DVOBOJ SKBIJA-SLOVENIJA
Dvojna zmaga gostov
Telovadci in telovadke L razreda iz Srbije so včeraj v Ljubljani oziroma na Vrhniki ter v Stražišču pri Kranju uspešno prestali sreč&ije s slovenskimi: moški z 268.85 :255.55, ženske pa z 215.25 :215.05
Ljubljana, 17. prila. Danes sta gostovali v Sloveniji za telovadni dvoboj med vrstami I. razreda dve vrsti iz Srbije, moška in ženska, ki sta se pomerili na različnih krajih — ženska v Stražišču pri Kranju, o čemer pišemo niže, moška pa najprej v študijski telovadnici v Tivoliju v Ljubljani, nato pa na Vrhniki. Moški tekmovalci so morali deliti tekmo zato, ker je za preskok in vaje na krogih primanjkovalo prostora in naprav na Vrhniki. Ljubljanski del tekme smo srečno še lahko ujeli v številkah, medtem ko so nam z Vrhnike poslali poročilo tik ob 'zaključku lista.
V Ljubljani je bilo zanimanje dok.aj skromno, medtem ko je bila na Vrhniki kino dvorana nabito polna in je tekmovanje spremljalo okrog 800 gledalcev, kar je za Vrniko prav gotovo svojevrsten rekord. Organizacija prireditve je bila brezhibna. Slovenska moška reprezentanca je nastopila nekoliko oslabljena. Manjkala so društva Gaberje (Celje), iz Ljubljane pa Bežigrad in Tabor, ki niti na predhodno izbirno tekmovanje nista poslali svojih dobrih tekmovalcev, kar je prav gotovo vredno obsodbe.
i n uomačinjb so tekmovali naslednji člani I. razreda. Viktor Dolanc (Hrastn.), Niko Ogrin (Tabor), Niko Robič (Jes), Jože Senica (Hrastn.), Drago Stefančič (Mrb), Tine šranc (Jes.), Vlado Težak (Mrb), Milan Ulčar (Jes.). V vrsti gostov iz Srbije pa so nastopili: Borislav Bajin, Božidar Bašinović, Dragan Gagič, Anton Matkovič, Stjepan Medved, Vladimir Mokan. Gabor Sabo in Vladimir Sekereš Zmagali so gostje s 13.30 točke naskoka pred domačini r razmerju 268.85 : 255.55. V posameznih
disciplinah so bili najboljši n&slednjj tekmovalci: preskok: Senica (Slov.) 9.65, krogi: Senica (Slov) in Gagič (Srb.) 9.45, bradlja: Gagič (Srb.) 9.25, konj z ročaji: Sabo 9.30, drog: Medved 9.15, proste vaje: Ghgič 9.50. Kot posamezniki so dosegli najboljši trije naslednji uspeh: 1. Gagič (Srb.) 56 točk od 60 dosegljivih. 2. Senica (Slov.) 54.40, 3. Sabo (Srb.) 53.35.
Obe tekmi, tako ženska v Stražišču pri Kranju kot moška v Ljubljani in na Vrhniki, sta vzbudili izredno zanimanje in so prireditelji prav gotovo dobro storili, da so tekme te vrste pričeli razporejati tudi v manjše kraje, ker si bo le tako telovadba pridobila novih pristašev
B H
Stražišče pri Kranju, 17. aprila. Prireditelji telovadnega dvoboja reprezentančnih vrst I. razreda med Srbijo in Slovenijo so žensko vrsto poslali na tekmovanje v Stražišče pri Kranju, kjer je bilo za tekmo izredno zanimanje in je bila nova telovadnica Partizana v tem kraju nabito polna — 400 gledalcev, kolikor jih gre vanjo. Tesno so zmagale z malenkostno razliko članice Srbije nad Slovenkami v razmerju 215.25:215.05 točke.
Dvoboj, ki je trajal vsega štiri ure, so ob pričetku pozdravili: zastopnica Zveze Partizan Slovenije tov. Vazzazova, okrajne zveze Partizan za Gorenjsko tov. Ogore-lec in sekretar SZDL Kranj tov. Pagon. Za pozdrave, čestitke in darija se je v imenu gostij zahvalila njihova vodnica tov. Va-sinka Rakič.
Srbske tekmovalke so nastopile v naslednji postavi: Bakov, Bogo-jevac, Galši, Ivačič, Malušev, Pavkovič, Starek, Toskič: slovenske pa takole: Bevc, Bizovičar, Čelik,
H0NVED : PIRTIZM 4:2 (3:0)
Budimpešta, 17. apr. (Tanjug). Pred 100.000 gledalci je bila danes v Budimpešti prijateljska tekma med madžarskim državnim prvakom Honvedom in Partizanom iz Beograda. Honvedu je uspelo revanžirati se za lanski poraz v Beogradu. Njegova zmaga je bila docela zaslužena. Čeprav Madžari niso imeli očitne terenske premoči, so s svojo iznadljivostjo uspeli izkoristiti vse ugodne priložnosti in jih spremeniti v gole.
Tekmo je pravzaprav izgubila Partizanova obramba, ki ni pokrivala nasprotnikom in dovoljevala streljati na gol, kakor so domači sami želeli. Takšen potek tekme je bil zlasti v prvem polčasu, dokler ni Coliča zamenjal Lazarevič. Beograjčani so imeli v drugem polčasu več od igre in bi lahko dosegli dva gola več.
Slovenska iiqa
GRAFIČAR : TRIGLAV
3:1 (2:0)
Ljubljana, 17. apr. GraflCar Je srečno pospravil ves Izkupiček Iz srečanja z borbenimi Kranjčani. Domačini so zmagali predvsem zaradi dobre taktike, pa tudi po zaslugi branilca gostov Pogačnika, ki je z dvema napakama zakrivil poraz svojega moštva. Močan veter v prvem polčasu je mnogo pripomogel domačim, ki so po Kroupi in Kumarju dosegli dva gola, katerih gostje -v drugem delu niso mogli nadomestiti, pa čeprav so si prizadevali na vse kripl.ie, mnogokrat tudi po nedovoljeni poti, zaradi česar so nekaj časa Igrali tudi brez des-
nega krilca Campe. Stalni napadi so naposled Triglavu le prinesli uspeh, ko je Mihlečič znižal na 2:1, vendar je nekaj minut pred koncem Kroupa razliko vnovič povišal na 3:1.
SLOVAN : IZOLA 2:0 (0:0)
Ljubljana, 17. apr. V nezanimivi tekmi je oslabljeni Slovan premagal prav tako oslabljeno enaj-storico Izole 2:0 (0:0). Kot strelca sta se 'uveljavila Oplotnik in Kor-dež. Prikazani Igri bi bolj ustrezal neodločen rezultat. N. D.
ŽELEZNIČAR (Ng) : BRANIK 3:1 (1:1)
AURORA : POSTOJNA 0:0 (0:0) PIRAN : KRIM 0:2 (0:2) VZHODNA SKUPINA
SOBOTA : KOVINAR (S)
5:0 (1:0)
DRAVA : ALUMINIJ 0:2 (0:1) KOVINAR (M) : RUDAR (V) 4:2
BRATSTVO : NAFTA 2:1 (2:0) PROLETAREC : RUDAR (T) 0:5 (0:2)
Omahen, Podgoršek, Pogačnik, Poljak, Zorčič. Tekmovale so v prostih vajah, preskoku čez konja, vaji na bradlji in na visoki gredi. Vprav na tem zadnjem orodju se je tudi odločila pičla zmaga gostij iz Srbije, čeprav so kot posameznice v celoti premočno zasedle prva tri mesta Slovenke.
V posameznih vajah so zmagale: Nevenka Pogačnik (Slov.) v treh disciplinah — prosta vaja 9.70, visoka gred 9.55 in bradlja 9.65 točk, pri preskoku pa Pavkoviče-va (Srb.) 9.50 točk. Najboljše posameznice so bile: Nevenka Pogačnik 38.05, Armanda Poljak 37.35 in Breda Zorčič 36.95 (vse Slovenija). ki so bile tudi sicer skoraj za razred boljše od ostalih sotekmovalk.
Po tekmovanju so v propagandnem nastopu sodelovali še člani slovenske vrste zveznega razreda in želi mnogo odobravanja. Zvečer so odpotovali v Beograd na priprave za dvoboj v telovadbi med Jugoslavijo in CSR, ki bo konec tega meseca.	B. F.
POMLADNA SMUKA...
Prvenstvo Enotnosti na Zelenici
Vsakoletno društveno prvenstvo S K Enotnosti iz Ljubljane v alpskih disciplinah je potekalo letos v odsotnosti nekaterih najvidnejših predstavnikov te discipline, ki so povečini poškodovani (Magušar, Janc, Budnik) ali pa službeno zadržani (Ilija). Prireditev je bila na Zelenici pri Tržiču. Na tekmovanju so startali tudi člani klasičnih disciplin prireditelja in nekaj vidnejših alpskih tekmovalcev iz Tržiča (Lukane Matevž in drugi) ter Mulej in Cvenkelj. Med tekmo je pihal močan veter, ki je povrh zelo trde proge znatno oviral nastopajoče. Proga je merila okoli 1500 m in je imela 36 vrat, za članice in pionirje pa je bila nekoliko skrajšana.
REZULTATI — člani: 1. Nogra-šek 1:16.8, 2. Skok 1:20.8, 3. Pre-stor 1:30.5, članice: 1. Urbar 1:14.4,
2.	Furlan 2:16.4. Enak čas kot Urbarjeva je dosegla tudi Lenar-donova (»Ljubljana«, ki je tekmovala izven konkurence). Mladinci: l. Pirc 1:36,0, 2. Tome 2:13.0,
3.	Dolenc 2:16.5. Člani (skakalci): 1. Adlešič 1:52,4, 2. Oman 2:22.9,
3.	Dvoržak 2:32.0. Med pionirji je bil najboljši Guček 29.,4 pred Eiseltcm 36.2. Med člani ostalih klubov je zmagal izven konkurence Tine Mulej s časom 1:12.
SLALOM S PECE
Na mednarodnem smučarskem tekmovanju s Pece v izvedbi Partizana iz Mežice je v konkurenci članov zmagal Pustoslemšek (Mežice) 79,2, 2. Cesar (Fužinar) 80.1,
3.	Incko (Celovec) 83.3, 4. Fanedi (F) 87.0. Vrstni red pri mladincih: 1. Kranjc (M) 87.8, 2. Fanedi Drago (F) 93.8, 3. Sipek (M) 96.5, 4. Niegler (C) 98.0. Med mladinkami je bila najboljša Krista Fanedi (F) 90,9 pred .Komarjevo (F) 136,4 in Schnablovo 143,4.
V NAMIZNEM TENISU SVETOVNO PRVENSVO
Še tri zmage moške ekipe
VI. ligi skoraj vse pri starem
V V. povratnem kolu zvezne nogometne lige je bilo včeraj odigranih le 6 tekem, ker je beograjski Partizan gostoval v Budimpešti. Izidi posameznih srečanj niso bili presenetljivi, če izvzamemo domači derby v Sarajevu. Zato je tudi vrstni red udeležencev ostal domala nespremenjen. Svoja mesta so za menjali le Zagreb in Proleter ter Železničar in Radnički. Hajduk je z boljšo razliko v golih še vedno v vodstvu, medtem ko Lokomotiva zaključnje lestvico. Nekaj značilno-
Hajduk	18	11	5	2	49:18	27
BSK	18	13	1	4	47:30	27
Dinamo	17	11	3	3	37:31	25
Partizan	17	9	3	5	46:24	21
Vojvodina	18	6	8	4	30:23	20
Sarajevo	18	7	5	6	32:23	19
Crv. zveza	18	7	5	6	33:26	19
Spartak	18	7	3	8	35:40	17
Zagreb	18	6	5	7	24:31	17
Proleter	18	5	6	7	23:29	16
2eljezničar	18	6	1	11	26:42	13
Radnički	18	5	2	11	19:27	12
Vardar	18	2	5	11	16:35	9
Lokomotiva	18	3	2	13	19:57	8
sti o srečanjih tega kola prinašamo v naslednjem:
V Splitu je imel Hajduk v gosteh Vojvodino. Gostje so začeli dobro, vendar se ie Hajduk po odmoru popravil in dosegel zmago.
Drugoplasirani BSK je v Skoplju zasluženo zmagal proti Vardarju. Kazalo je že, da bodo Beograjčani viso-
LOKOMOTTVA : PROLETER 1:1 (1:0)
VARDAR : BSK 2:4 (1:2) ZAGREB : RADNIČKI 2:1 (1=0)
CRV. ZVEZDA : SPARTAK 2:0 (1:0)
HAJDUK : VOJVODINA 2:1 (1:1)
SARAJEVO : ŽELJEZNIČAR 2:3 (1:1)
ko porazili nasprotnika, toda vratar domačinov je bil v izredni formi, tako da Beograjčanom ni uspelo doseči
več kakor Štiri gole, medtem ko so
domači dvakrat zadeli v mrežo.
V	borbeni in zanimivi igri je Crvena zvezda na domačem igrišču zmagala nad Spartakom. Beograjčani so po daljšem času spet pokazali lepo in tehnično popolno igro. V napadu se je izkazal zlasti Mitič, ki je bil najboljši igralec na terenu.
Izredno zanimiv je bil domači derby v Sarajevu. Moštvo Sarajeva je imelo v začetku več od igre, vendar si je Železničar kmalu opomogel in bil enakovreden nasprotnik. Tekma je bila ena najlepših, kar jih je bilo zadnji čas odigranih v Sarajevu.
V	Zagrebu sta bili obe včerajšnji tekmi nezanimivi. Najprej sta pomerila svoje sile Lokomotiva in Proleter. Gostje so bili tehnično nekoliko boljši, medtem ko so igralci Lokomotive z ostrejšo in živahnejšo igro izenačili njihovo prednost. Moštvi sta se razšli z neodločenim rezultatom. V drugi tekmi je Zagreb beležil tesno zmago nad Radničkim, čeprav bi neodločen izid bolj ustrezal poteku igre.
Utrecht, 17. apr. Naša moška namiznoteniška reprezentanca je v naslednjem nastopu včeraj popoldne premagala Škotsko s 5:0. Rezultati tega srečanja so bili: Harangozo : Miler 2:0 (21:10, 21:13), Grujič : Stil 2:0 (21:18, 21:19), Dolinar : Gilmur 2:0 (21:9, 21:15), Harangozo : Stil 2:0 (23:21, 21:11), Dolinar : Miler 2:0 (21:12, 21:12).
Najzanimivejše srečanje tega dneva pa je bil dvoboj med Švedsko in Madžarsko. Nosilec druge skupine Madžarska je dopustila, da je Švedska vodila že 4:1 in je imela že tretjo match žogo. Toda izvrstmi Šved MaLmquist je bil v igri proti Koczianu nekoliko slabši in izgubil to srečanje. Nato pa so premagali še Szido Flisber-ga, Koczian Johannsona in Sze-pesy Malmquista, tako da je Madžarska zmagala s 5:4.
Ostali važnejši izidi včerajšnjega tekmovanja so bili: CSR : Egipt 5:0, Francija : Brazilija 5:1, ZDA : Bolgarija 5:0, Japonska : Norveška 5:0, Južni Vietnam : Avstrija 5:4, Romunija : Španija 5:0, Italija : Egipt 5:4, ZDA : Finska 5:0, Švedska : Danska 5:0, Bolgarija : Irska 5:2, Japonska : Avstralija 5:0, Španija : Wales 5:4, Nemčija : Libanon 5:0.
Danes dopoldne Je naša moška ekipa igrala z Belgijo in zmagala 5:1. Čeprav brez Dolinarja, so se naši igralci dobro držali in zasluženo zmagali. Izgubil je edino Harangozo, ki ga je premagal razigrani belgijski prvak Roland, ta pa je predtem premagal tudi slovitega Japonca Tomito. Za Haran gozov poraz se je Rolandu re-
vanširal Vogrinc, ki ga je odpravil
z mimo in zanesljivo igro.
V	podrobnem je bilo takole:
Gabrič : Kardus 2:0 (21:10, 21:17), Harangozo : Roland 0:2 (18:21, 16: 21), Vogrinc : Bayens 2:0 (21:16, 21:7), Harangozo :	Kardus 2:0
(21:11, 21:13), Gabrič : Bayens 2:0 (21:15, 21:16), Vogrinc : Roland 2:1 (21:15, 16:21, 21:13).
Ostali važnejši rezultati dopoldneva:	Holandija	: Italija 5:4,
Madžarska : Švedska 5:4, ZDA : Irska 5:0, Bolgarija : Finska 5:2, Japonska *: Južni Vietnam 5:1, Belgija : Škotska 5:4, Anglija : Švica 5:1.
Naše ženske pa uspevajo na tem prvenstvu, saj so do zdaj izgubile s Škotsko kar 1:3, z Romunijo 0:3, premagale pa so Bolgarijo 3:1. Ostali važnejši rezultati so bili takile: Madžarska : Danska 3:0, Češka : Holandija 3:1, Avstrija : Italija 3:0, ZDA : Švedska 3:1, Madžarska :	Bolgarija 3:0,
Japonska : Egipt 3:0, Anglija : Švedska 3:0, ZDA : Nemčija 3:0. Tekmovanje se nadaljuje.
V	včerajšnji popoldanski tekmi z reprezentanco Južnega Vietnama so Jugoslovani nastopili okrnjeni brez Harangoza in zmagali s 5:2. Najboljšo igro je pokazal Dolinar, ki je premagal vse svoje nasprotnike, med njimi tudi dobro uspevajočega vietnamskega prvaka. Tudi Vogrinc je bil dober, Gabrič pa slabši. Včeraj so bile uspešne tudi ženske, ki so premagale Belgijo 3:0.
Tako je naša moška reprezentanca dosegla sedaj v štirih nastopih štiri pomembne in zanesljive zmage, ženska ekipa pa prav tako v štirih nastopih dve zmagi in dva poraza.
iROMAN
»Lepa dežela,« je šepetal Steller. Lepehin je molčal in sledil zvesto in trapasto svojemu gospodarju v neznano. Privezani čoln in iskalci vode na obrežju so se bili že davno izgubili izpred oči. Pitne vode je bilo dovolj na otoku, zanjo jima ni bilo treba skrbeti. Steller je komaj še mislil na Kitrova in na poveljnikovo povelje za odhod. Čisto slabo je zvenel samo še v podzavesti neljubi glas fanfar, ono abotno nagajanje, ki je bilo, kakor je mislil on, nevredno Beringa. Šoje so kričale vedno močneje in so mu slednjič popolnoma izrinile fanfaro iz glave. Zdaj pa zdaj je obstal in z nosom in usti vsrkaval opojni vonj drevja. Opojna drevesa so bili ti balzamovi topoli, borovci in cedre, opajale so ga, zavijale so ga v valove vzhičenja. On, pristav Georg Wilhelm Steller iz Windsheima je bil med vsemi prvi človek, ki je pretikal novi svet, ali vsaj prvi Evropejec, prvi raziskovalec. Njegove oči so gorele. Zapomnil si je vsak kamen, vsak grm, vsako žuželko. V duhu so mu vstajale natančne podobe otočne pokrajine, doline s potokom, griča z grmovjem, goščave z gozdovi in belega, kamnitega obrežja. Zapomnil si je videz in glasove ptic, čopastih šoj, prepirljivih drozgov, rdečegrlastih slavcev. Videl je okrogle glave morskih vider med čermi v zalivu. Lisičji sledovi so križali njegovo stezo. Dihur je prežal z bleščečimi zelenimi očmi skozi veje proti njemu. Kakor nakapljana kri, kakor strjeni znoj se je iskrila smola na drevesih, zlata v sončnih žarkih, oprašena v rojih kebrov in žuželk.
To je bilo drugačno poletje kakor poletje v Sibiriji ali na Kamčatki, to ni bila goljufiva navidezna toplota nad večno zmrznjenimi tlemi, marveč pojoča, prasketajoča in ščemeča poletna svatba, v marsičem podobna juliju v domovini, v marsičem pa celo subtropična, žareča in barvita. Poledenele gore so dvigale glave na severu. Mrzlo morje je gladilo obalo, morje vzhodne Sibirije, Bobrovo morje. Toda med gorovjem in vodo je ležal pas rajske dežele, čudežna poljana, ki bi lahko
vzdržala primero z ostalimi, že davno odkritimi pokrajinami Amerike. Stellerjev pogled je objel zaliv. Povsod, na otokih in na obali kopnega, je bilo kakor tukaj, povsod je dremalo pisano toplo poletje v znesu rastlin, tako bujno, tako toplo, kakršno lahko uspeva le na ^zkem obalnem pasu pod stalno pretnjo ledovja, megle in viharja. Življenje je bilo mogočno in veliko; polovilo je mlačne vetrove in zadnje odrastke južnih morskih tokov na tem arktičnem koščku zemlje in pričaralo iz njih duh teče rastlinske džungle, žareča cvetlična vezenja in zvonjenje iz tresočih ptičjih grl.
Kakšni ljudje so živeli v tem raju? Štorje in podrta drevesa so pričala Stellerju, da ni bil stopil na kakšno zemljo ljudi — živali ali demonov. Natančno si je ogledoval štore. Narod Terra nove je očitno, kakor vsi naravni narodi, najsi bo v Aziji ali Ameriki, z najpreprostejšimi spravami opravljal najtežja dela. Kamnite in koščene sekire so bile podrle ta drevesa. Bakreni noži in tudi taki iz školjk so ležali po travi Zadah kamene dobe je vel iz človeških sledi Vse bolj so se množili znaki, da je bil otok naseljen in da bi morali biti nekie v bližini, v gozdu morda, * peč med mahov jem in lososovimi jagodami, opa joč iz temnih začuden i živalskih oči zagonetna bitja, ki so bila nenadoma prispela tja z velikanskim belokrilim ptičem čez norje. Pod cedro j ležal '""otljen '°sen čok, korito, na katerega steni f še držali ostanki mesa. Kamen5 - je molelo iz kupa p> pela; gorko je bilo čutiti in nedvomno so ga bili še pred kratkim uporabljali za kuhanje. Oglodane kosti severnega jelena, ostanki posušene ribe, školjčne lupine, katerih vsebina je bila posrkana, zelenjava in jagode, pripravljene za prikuho — ves vsakdanji dan naravnega naroda je ležal tu razprostrt po travi in med drevjem. Z vso ihto so bili divjaki pobegnili; niti svojega obeda niso bili utegnili pospraviti.
Lepehin je segel v grmovje in izvlekel lesen sveder, ki je bil skrbno spravljen v suhem mahovju. »Zažigalec,« je rekel. »Kakor na Kamčatki.« To zbiranje in iskanje ga je začelo razveseljevati. Toda pri tem le ni pozabil na svojo čuječnost Njegova karabinka je bila ostro nabita. Bodalo mu je viselo za prijem pripravljeno ob pasu.
»Ti torej niso več odvisni od strele in sonca,« je mislil Steller. »Ogenj si lahko naredijo. So bili mar sorodni s Kam-čadali? Ali so živeli enaki ljudje na obeh obalah Bobrovega morja?« Obraz se mu je zmračil. Misliti je moral na Kamčatko, na majhne rjavolične Italme v njihovih šotorih iz kitjih reber, nad katere je bila evropska civilizacija prihrumela kakor krvavi slapovi. Šele nekaj desetletij so poznali Kamčatko. Bering je bil mlad človek, ko so kozaki odkrili in zavzeli veliki vulkanski polotok na skrajnem robu Azije. Toda svet je izvedel za to odkritje šele po Beringovih ljudeh. Nihče se ni bil pred Stellerjem ukvarjal z naravo in prebivalci te dežele. Skromni lovci na tjulenje in vidre ob skalnatem obrežju, revni pasje-rejci in jelenji lovci po močvirjih, stepah in gorah — to so bili Italmi. Hrabri ljudje, ki so si dan za dneVom z napori in zagrizenostjo izsiljevali svoj obstanek v morečem podnebju. Niso slutili, kaj jim bo prinesel beli človek. V njihove možgane ni mogla ta velika sprememba. Ko je bilo naenkrat rečeno, da je treba plačevati davke, prinašati dajatve in dajati sužnje ter pomožne moči, so segli po svojih nožih in kopjih in se metali nanje, na krhkih ločnatih čolnih so se vozili na vihamo morje in se niso več vračali, niti z roko niso ganili, ko so jih napadale divje zveri in z visokih skalnatih slemen so se metali v prepade, da so se razbijali na drobne kose. Caričin ukaz je krožil- med uradniki in oficirji nove kolonije: Prepovedan je samomor med divjaki — vsakega Kamčadala je treba zadržati, da bi si sam jemal življenje — to je bilo neznosno, da se je vrs narod sam pobijal, * g _______	■