9i atoma. II Uimunn »ptltk 28. aprila 1922. uto ra. ^^i^i^i^i^i^iW ^^^^^^^1 ^^^^^^^1 ^^^^^^1 ^^^^^^^H ^^^^^^V ^^^^^^^^^^^^l^^B ^^^^^^^^^^^^^L ^^^^^^B ^^^^^^^^^kv ^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^A ^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^fl ^^^^^^^^K ^^^^^^H ^^^9P ^^^HvBp- HBk" *<* imali vttk dan popoldn«, UviaaUl nadali« ta praialkt. Ifistratl s do 9 petit vrstt 1 D. od 10-15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, raroke velikoft 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe bese i * 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — ln^eratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znaraka sa odgovor. Dpravntttro „Stov. Naroda" ia „ftUrođaa ti*kara a" Bnaflava vlica 41 5, prltlleao. — Talelon at. 304. Vral&lfttro n8l0f. Maroat" Kamova mlloa li S, I. tadstropi« Telalm il«r. 34. Dopl*# spra J »ma 1« pođ^laaa« in tađostao traakOTaae. IOT Roh*pl«ow sa mm vrata, fjaaj WF" Posameme Stevilke: "M v Jugoslavi)! navada« dftl 73 par, nadali« 1 O v Inozemstvu navada* d*l 1 O, nadelfa 1-25 O Poitnina platna v gotovini« „Slovački Narod" vai£a ▼ Ljubljani ln po pošti: V JofjMiarlil: cdolctno naptej plačan . D 1»— pol! etno.....• . , 60*— 3 mesečno ..*•«• , 3O— 1....... 10— celoletno . „ , „ . . D 216 — polletnii . i'*''-' • • • • 10^*— 3 mesečtto l^f * . . . M — i . . .*..... lfr— Pri morcMUicfn poviliartjj se inu daljža naroentaa donla*ati. Nov! naroCniki naj poiljejo v nrvič niročnino vedno '££7*' po nflkamiei« Ma 'jrrn plamena n.vu.Ml* breT poshtve timiri se n* no'c?" or.iratt. Rusija in naša politika. (Dopis.) Demokratska buržoazija evrop-skepa zapada je pozvala boljŠeviško Rusijo na konferenco v Genovo, da i njo razpravlja o obnovi Evrope, R. S. F. S. R. (Ruska socialistična federativna sovjetska republika) je v .Genovi pri prvi seji nastopila nepri-čakovano aktivno in si z veliko spretnostjo znala priboriti odlično mesto na konferenci. In sedaj stoje Rusi v Genovi v ospredju zanimanja. Nemču'a je sklenila ž njimi posebno posrodbo. a njenemu vzgledu nameravata slediti tuđi Italija in An-glija. Kako pa stojimo mi z Rusijo? Pred vojno je carska Rusija uživala velike simpatije balkanskih slo vanskih narodov. Interesirana na Balkanu v svoi_em stremljenju za di-rekten dohod v svetovno morje (Ca-rierad) in v anta^oniji z Avstro-Ogr-sko je Rusija se posebno gojila te simpatije, pri katerih je nemalo vio zo igral moment vseslovanskega jedinstva. Južni Slovanl. posebno pa Srbi. so se naslanjali na Rusijo, ker bi brez nje skoro ne mogli vzdržati silneTa navala grermansko - madžarske srednje Evrope (*Drang nach Osten«). Toda carske Rusiie ni vec. Pad-!a ie, ker je morala pasti. Režim, ki Je baziral na skrajno absolutistični podlapri. je bil tuđi v Rusiii začetkom 20. stoietja nemogo-č. Socialno revoluciior.ame ideje, ki so se v ostaii Evropi borile že desetletja, so prodrle v preje ekstremno konzervativno Rusiio z emotivno silo. Narod se ie z revolucijo oprostil vseh DreiŠniih vezi in raztr^al svojo versko - mističrn tradicijo. Revolucije ni povzročila i7kljucno voina, trmveč io je le posn?Š'"la in olajšala. Socfjalistična republika Kierjenske-£a ni z?dov.M!!?a rj^kih mas. ki so pose«rle po kon-mnističnem režirmi, do tište ekstr^mnosti. ki je lastra ruski psihi. Ta skrajni komunizem s* je skuš?.! ntrditi z vso sil^. ne ro«:rarn. so v praksi došli do reznltatov. ki so J!h nri-moraii- pornT?č?ti od eksaktne izvedbe čfstesra kormTnizma. Koncesija ie sledila koncesiii. Trgovina in industrija sta se deloma onrostili podoI-ne^a državne^a monor^la. nosehno ko se je pokazala potreba sodelova-nja zunanjefra sveta. Rušila namreč do petih letih revolucije in držav-li?n^kih voln nima več mod. da bi sama zgrradila svoje narodno gospodarstvo. Tako vidimo danes, da nudi boljševiski komunizem, katerejra se je še pred dobrim letom smatralo za popolno utopijo, na novo redigiran, podlaeo za novo zeradb^ na-rodnega gospodarstva in ustavnoga državnega življenja. To so soczjiale tuđi evropske države. Anglija, Nemčija, države bal-tiske zveze in so se že tekom zadnjega leta venomer Doeaiale z Rusijo. Tndi slcer jako intransinjrentna Francija je uviciela. da v Rusin ni mogače več operirati z Pjertinkini, marveč da 5e mora z Rusiio rr.ču-nnti kot s faktičnim jrosDodar?kim faktorjem. Resila sama ie začela z aktivno p^l't'>o r>o^ai"ani in dorov^>-rov in prve rezultate ie del^Tia že ali pa bo še prinesla konterenca v Genovi. Mi. kraljevina Srbnv, Hrvatnv in Slovencev, pa, ki smo bsje ^re-vzeli tradicije stare nis^nlske Srbije in avstn*i?k''h .Tv*rr>$!r?ve"ov. 5? — vsaj do dane^ — z vsemf š'ti^I branimo vsake zveze s sovjeti. M^rda je to previdna rolit'ka da s? nr*5-nreči Dohnd nedozorcVh in r^^kri-staMzfraTi'h prevratn'h ioef. to:1? te-tra predsodka so se že ▼davno rtrr«-le drnge evropsk* države, še ćelo one. ki rerv^rrdno rre^o rta sovlet-sko Rusijo. (Pri ras na Še ve^no re-zidira carrki poslanik. S^re5?!! smo tisoče emi^rantov iti Tim rn?di^o nn-trebna srodstva, da i im orrnročirro obstoi. dok?-er se zonet vr v-^*:o v .svojo domovino. Prav tsvo. To doi-žnost nam nalaza fdeia Slovarstva, to r»am n^^ajra žf \mvan\tetti »srna-morda tridi zahvala za nom^č nreci-vo5r»e Ptisiie. A^ ra nVn š^i r^or^g predaleč v svoii erost^T-Tbn'^ti, ko smo swejelf generala V»rrancr!a, ne kot be^iTttca. t«*mveč kot r^vnr^a komandanta niske carske voM*"». ko ^e nrisH^1^ ^V^*1'? r"^k:ii t"irt»ri'"''-stov zahtevala interDflaciif) v parlamentu, ko sn n^birali nri ras do-brovolice za akcijo nroti s^vj*tom? AtKrlija ie in*rrven?r?»la v P^Ti-a^i radi delovanja generala \Vran«rla in inozerrski list! Doroča'o o n^ki Jucro^iovatisko - rumrn^ki vola^ki Dobnrr>^tvi ra^'h h ni-mnnskih čet.) Sovjetska Rnr'?«* *?-ma pa smatra dane* V^lievino £HS. kot ^rediSče nrntin'sVe n.-»1itT1'e. opravičuje na t»«s % tem. da !• d*1-nes naša država Še slepo nrožie Franclje. ki hnče rroV^ti r,*% v Mi. da si obrani rredrvrrjfnanten politi-čen vnliv v Evronf. Naslonili smo se na velesilo Francijo in pod njeno e^rido srna skušali postati vsai majhen faktor, ki se era vpošteva •/ sveiu. Fa Fran-čija nas ie izrabli^l.i le kot sredstvvi v dosego svoiih V'.stnih ciiiev. Kjer pa se je Šio za na*? naivital.ieiš.c; interese, smo cbciTti! . k^.ko n^m mr.r.i-ka trdna zasiomba proti nenoravi-čen;m in irrrerijn'-tičriim z?htcvam naših iročnih r:r?.p.otnikov. Da *mo ir'eli 7a se!>oi tako ali drugr.čno Rn-cijo, bi ne drživeli ^nrazov v Ranal-lu. v Albani'i, ra ^"-"i. Kot eksr>r>-n^nt Rusije in no njei Sloveistva bi bili rar.r»roti Tt^li'i predstavljali fn1:-tor, Vr.tcr-m'i bi r-? ne m^^lo krat-!rpr<-r»Tr> cV^r*'rnt? in ^^ rtoli^'h'no f^r^-ti ž rjimi z r:rn'mi O* AnnunciiadaTni, fašisti in ri;v-r:mi srcclstvi Italijanske znna^fe pol;tike. Rusija se ćanes sele obnavlja. Mora se naii"»re.ie v svc.ii n".traniosti mrditi, Dotcrn sq bo šcle lah!:o z več-jo vneiro ^osvetila zunanie-Dolitič-nim prcblrmom. Pa se vsled snre-membe režima v Rusiii ti interesi v rlavnem nišo SDrenier.ili. ic »as-io. Še b^li kot kdai preje je Rusija da-nes interesirr.na na Balkanu. Sku-s?.'r. si bo ravzeti n:ed halkansV-dr^avami m:-sto. ki .ra Se imela pred vojno. Ali bo Jugoslavija proti te] novi Rusiii nastopila. kakor to im-nerativno rahtevrvo vsi momenti skupr.csti in naši lastni interesi — ali ra bo ostala flejkc /ej pri svoii, že skoro tradicionalni poslušnosti r^npram Parizu? Skušn;a bi nas že moraia izučiti, ra iz Pariza ne mo-rerro nričaVovati več kot tonllh, nri-iatel'skiri r^mrr.ni. Jugos'ovenska nolltiVa nar.ram Pnsiii ie bila do pi-! čiče natančno nrjkroiena po franco-skein VTorc-i in hi hiia brez dvoma se vedno. da ni morala nekoliko po-nnstTti nod pritiskom antante. tako, da clnnes hv^h bo^u v Genovi ne st^:**Tio popolnnma v franeoskem vlečkt!. Vsekakor bi bilo skrafno potrebno, da se nnša politika nanram Rn-sij' podvr^e temeljiti reviziji, kaiti z dosfdanio frsnenjko politiko dcln-jemo skoro na^rrrotno lažnim inte-rosotn. V interesu Pranclie ni. da Rus'ia postane moeočen in vpliven nolitičen faktor v Cvrani, nsm pa ni tr> *st»o Interes. &rtiv>?M neobhox!r«a nofrrbjL Ooscdflnji potek svetovne politike nam nsmreč kaže, da nam preo«»?Ja kot zaVnmba edino ?• Ru-s\fo. Ako s* Že maramo nasl^n'M na kako vele^'o. ic nam nafhl^ja ftusi-ia. s pomočio kat*re si lahVo 7nsi»ni-ranv> svoie tristo v rrrd^aro^ni nol'tiki \n svoto vplfvno vloZo na BalVann in na .T?dr?nii. S:mo dvo izberi imamo: ali Ru- i šija kot naša zasl'.-TTiba in naša pri-jateliica — ali pa Rusija kot nas*a I IsovražnicrL 7r» kaV-^n kurz so naj odloči naša država? M. L, V ned^li^ ?e pr rđa val na naši imiverzi nrr5. G. Mourcv o franco-ski skulpturi od 12. stolet.h do da-nes. Predavanje le bilo dobro obi-skano. bilo ic lepo in zanimivo in v 80 skiontičr.ih slikah so mo^li poslušnici videti marsika.i lepeza. Pasi rri nzs irnrsikoo kaj vo o tranjo-f.kih umetr!'kih in n»7n?. vsai n^k-«; im.T. če dn?.7eea re. vsai Rodina, vep'.-rr sn'iatrffi.1^ rrpnoozi za nri-merno. da ^r^do s takhni predava-nii do svetu in vzbviajo zanimanje za svojo kulturo. O važnosti tal*c pronasr«^nde r\ treba jrovoriti. Kako na j? pri n?^? Prav rfdeljo sem čital v listih to-le notico: »Sorbona In slovanski institut v Parati. Pariški univerzitetni svet je nrodasil ?nst'tT!t sl^'ansVih snair^ti (Tr??t?ti!t d* ehide^ Slave$) v Parizu za sestaven del Sorbone, kar je po-trd'lo f^di že franeosko prosvetno rr:n!«;tr5tvo. Instit-.it. katew«?a je !»s!a*iovil Er^est Dcms, bo Še nadale rbdržal sv^io avton društvo >Brlc:W-sko - Itirnslovenskn prijpteHstvo«, predav?n?R n Jn«roslsvi?i. V Parizu se fzda?a t^di »Rcvi!e će^> Balkans-j. ki bv?ni interese Jneoslavije. Cr^ko in PomtinM> v Parlzt?. — Jus:oslo-verr.v^ sekcija slovariskssra inst'r.ita na ^or^oni rotrebTn> v svrho izfifo-tovlienla diaroxit^-nih sITk za ski-oprič^a nrcdavanla »rectfrr^^kih. etr?o^r?^Vib. rsro^ovinskih slik in reprodnken "vnttn'm in prosi, rat hi se te doro^'liale v č^m večiem št^vi-bi na H3e1or: Tnstitvt d* eai^es ?1?»-vr%. ^f^'irn J^if^ns!avft, 9. Rue Mi-chel^*. Pariš (V*.). To se pravi: trtdi mT čntimo. da je ta propaganda v zunanjem svetu potrebna — a ne vemo, kako irt kie začeti. Tak poziv, kot je ta, bo po našem mnenjn ostal brc* nspeha — ali pa bo tisnsh samo siučajen. To, kar se bo dobilo na ta javni poziv, morebiti ne bo prvnvrstno, oziroma bo kai take?a. kar ima kdo ravTKv Dri roki. Sicer pa: kdo bo poslal! Jaz ne, v\ ne. vsik si bo mislil dt bo r>c*]?i\ nač kdo drufTi. Tn t?ika ostane lahko Txvsiv brez odziva. Kaj pa potem? No. rotem n© bo nič, ln dobri namen teh ljudi, ki nvideva>o potrebo take propagande, bo ostal ncir-polnjen. In to bo v nalo ftkodo. Kai res ni mo*:oče to stvar urediti maio dru^aćj ki poetavitl na^o pro-ua^anvio ua ooii truna tia. Sai von-uar aasi zasterpniki yuruu v svotn vsaic da*Ti viduo, kaj U: kako dciat# drugri nartKii. o£ir. črz&ve. iaj tremi«. kako tcžko io priboriti posebno melemu nepoznanemu narodu mil« mesta na soiiuu, KcKko bi imeli u*-la, čc bi hoteli ovreOi sanx) lsiži. M so jih o nafti ::ckalt.a^i v&ti in barbarstvu raziresli na5i naspnrti-.lki v svet, IJa samo casotisne polemike no zadostujcjo. Treba ia dokazov. l'aki dokazi bi bila ti :*• skioptičam predavanja. Nekaj rrramo pp r«u-dar ic, s čimer nv: reuvr* pred sv**4i na shvanr* darove. Sai to ve^*1ar ai tako draaro in to svoto naš drevni proravhm vendar še zmore. Sni ;?c lahko teh stvari naučimo od ć^irto. Kai dalo Ceh i %n svojo nronctfrando! Ima)^ posebno centralo za ^ppo^itiv^e. If sn na raffrx>!?.zo rcvmt^ Drns^etniTU društvom dnnra tn sitižiio za propa ffando v hijini. Tu fa tre^a 5lJtr ~*trftčrTet:a đetn. Kaj misi U c da r? potiebtT^TrTo pc>-ćobne pror^rar^ ctnrrv . K >!tHo oa dozdai noTnamo 5Tr^> đf/avo? P* večM prav ntaio! In Kaj bi sralo napraviti serijo d!aoor?tIvi/\T n f^pj^.a-ct'i. DubrovTiiku, na&eai m*>fi-;. Crni ron. Bo«ni, Mcrcepovfri. Srbiji. B?n. Sloveniji, rr*ib ro-rah, frrado\nh, ztfMrr^-iskih s*rk. rtarih kinov \tć. ftđ.? Vse to M se t fa\T.imi predavanjf nruv lepo fz-plačaln. cf!?r*o7/th-? bi s?i \r. ^rain v Icrai fn s temi nredav?n;i bi naše fcir-*^ maso snimale držaT«^, V.ra.ir, la-roto. bo^stvo. iifti"^ N m?rrs:?;^V pred^odek. VI Hh rrrprr*-- ^wi^ wkn-raj nrav tojrhn, h^tk-or v trjln*. ?e-veda z javr.'r^f poziv! to rr» micVj. am^aJf* i& tre^1**. v"**t? etvr^ *"**??v> v roke. Np^( Tf'*:^*. k! **o •T*c^r*bn? n+~ stor^ti v tv**n\ bj ft^rV na ti nir??a v roka1* sredstvu, ^a bi rr.vr^iM sviv <1^ŽD°^t. Pa t:ft (trn hi moH! rv so*?,!i fr? r*o "^vn^i 'i vJ.sV-!i protiva-kJHi noiv'arati mars:!:2.i. £e■•-ar *' sami doma ns T>oTTiRiTv>. AJ;o smRh"?Jt Fr^ncori r>rprka?rR^'.*o ra n.'>trrbw- ■. V?! ?irV mT* NT<" ^"^^v^ t^*r» "**r '^"jf fn r^?a"nf ^ ftrdlfiv", ^**r "i tr?h*, fn T»e 7wra**.tmo sr ??* đo^ro ^tt>^ t?"i". kfrr Je treb? sisterr^tV^i^iTa dela. Ih*. Fr. ZKisnik: Pa?i! fiolia: Wmi mmm. !>▼• beaedi sta, ki ju «r*čnjemo pri uas že dolcro skoro v venki kritiki: in-divintiftlnc-st — rit«n. Govori e© o >oase>bni notic, o krepki inđiridtralno-sti in o epigonstni. Toda mislim, d<* zaraenjujemo pri nas individualnost često s stereotipnostjo. Morda zaradi tega, Iobt ?e res počesto doga ja, da po-^tan^io bas pisatelji s krepko individu-jUnostjo soa»oma stereotipni. Imamo pi-eatelje, pri katerih brni vodno ena etru-ne, pa na] pišejo karkoli hočejo. To je eden poglavitnih vsrokov za to, da a« jlh čitateljstvo navftliia, da mu začno ičasoma presedati. S terco ti pnost f& ubila Aškerca, da-»i mu no moremo odrekati kropke individualnosti. Steraotip-en j© poatajal tndi ž© Cankar . . . Čitaj katerokoli >^ker?ero ali C pos^bnb oMelavo, tako rekoč sroj« početno mn z ik slično spremi jar je. T© velja sa proso ravnotak^ kot fca poeasfjjo. Pisatelj. prozaik, ki s© tepa iave-da, n© bo pisal vedno ensko. Se manj SAveda pasnik. Tuđi t prozi s« govori lahko o raznih oblikah, kakor ▼ poeziji. Zaradi ter* pa, c© se kdo poslužuje rasnih oblik, nm n» smemo ž© odrekati krepke indi vi dualnosti, O7iroro>a očitati Fpiponstva Kaiti potem bi moral biti tuđi vsak skladatelj, ki se poehiinje ▼ svojih sklftdhah na pr. ▼odilnih moti-vov, Wai^nerteT opl^on. Kako s© Tendiur *€ti1 iepre*nlnjajb! Kolikokrat !• rajni I^Tee, ložU, da nafti pecniki v«» premalo posneraajo "Pt*-žerna! Pandane* pa j* v«akdo «r>ipron, ki kolifkaj, bbdi^i r©« ali morda tuđi le dordevno spominja na kake^a dra-g#^a p^Mnika ali pi«ate1ja. Tuđi o Goliii se is ne^Arno «*ki« trdilo, da je Zupančič^r epigon, To^* miflim, da naj bi *• take stnlbe n^ ie-reknle prenn<:k>. 7 vsera tem. kffr smo v tem pogledu ž© hitali, mfslil gkoro, dn ni na nn^am relikcnn pe-mikn ne trohi"© orijnnal!Wti. Tn po smp.ni loffiki na*ih kritikor bi Pre*©-ren ne bil **mo ©pirop Petrarkov, tenv veo \r}r> v* česr»v £e! N^ vem, rentu tisi© stik«T»j», B^mepf^. da bi sa s tibo T>*>boipo«tio naslaiali n* rsjski poeziji •neira najve^Hh lirikov, ki jih j© u#odia naklonila floveitru! Pa ritem! Nekđo si ni malo do*ni»-l?al. ko j© za«l*dil t Canknrieri pro?d iitem. In vendar mora obeutiti vsakdo, ki pii« kolickaj k v>ervo, da nm vn> i« peresa, pa naj pi*e morđa tud! 1© ksk pnliti^en rlantk, nwde pr> nekem taktu Da. tndi t politifrnem flankn i© l*h-ko ritem in kon*no bi sf> dal ufrla^bitl — kakor s© to eii^e morda »ar*đoksno — tndi r*>liti*m ?l«nek! V«nd*r 9» mi n© r<1i to. da ^ pred kratkim n*kdn be.A • p^sem p^mikn trrlil, da ima mlflei ta Tit«w, ni? Ttft ta nje nmni kot — frara. KaUi ^* 99 r*rn'k r*o^užuV protnvih B©«niških oblik, s« mora itaJc drsaH pr©dpiaan©f7a ritnM. Ako te^n r» *tt>ri. • ko tadovamo v njeffovih stihih POro-st«j« na nenaravan, prisili«« naglas — Ssl. dft i* t pre'iležeJi p*«pi6kl rbirki dokaj takih m©st! — pot<*m jnoT*nx> pac re^i, d!* ie pemik *rr©*il »oper ob«to-ječa prflvils. in ob^itek imATrto, rta ni za, evo^ mij©t ni isoral prave peoniaiw» oblike. DniK&£nA pa )• »tvmr prr© pa r>ri prori. Tu s© pacnik ali risatelj l^hko pro«ti> ciblj©, tn iKpremlnja ritem kir kor ho^e in irotovo nn nrinek ni v?©e*\o, kako sledi bMeđa. besedi. rlog flocni ^>z. prmdarek poddarku in kako *© koncri-jejo po&nn»«5!mi stavki. Tu bi bilo s«ur*> na *ebi npravič^rvo govorit! o >nr»ialu sa ritem<. ko bi 1© n# bila strar tako relo subjektivna, infrr> f©lo odviina od trenotneira motranjega rsKpt>lo4©n^a pi-•atelievfcf«. ^a tuđi — fitateli*ve4f«i! Dm.n^m na pr. Bapliei n©kajt bodi m i« karkoli. Io etvar mm ti fitn gladko ia l©T>o. da si kar m^ctovoljea aar\ **&>. A ko pr^itai isto stvar dmgi dan 5© enkrat. k«ko rnr.o^arani^! Citni, v*n •© ^not!kaj in rntikaj na vanh konrih in krsith. Izvoli©« «a?n©S preetavliaH besexl© H. jeri* •«, ^a amo Oopravill akcent, s pomočio kaieraga bi ?e vaudar ■ti »tvft* ne^aj dvA lsfat'! I'o jo Tmmeit potam i?wv(>ra r r<>k<» ii* }r> jit>ot» eiia«. »© »di »tvar *o^ymi tato r,r*r. k*\cr*c ju bila prvić rapIfRaa. Pre.v »an\di to FnbjaktivTiotti. r*rar v?,ra': »&c.^. V:«- j« rit*m t«k«> Kuno sjv~>j«lTis«m od r'o^a, ;*» *pžko reci, katari rit^m jV r vsakem pt>-sain»«nefn prlmeru pravi. Rov ©da, lor-mur pero sploh r*o i«v^ ^ln/*ko. kJor pip.3 Io u nap*>rofr i» v v^^i tvojega obraaa. fa par, tiićt na ▼• in m ahit4 kaj j%» riwml — _^ /,kv ' ^s.vihk.* »luTlta, o katf*ri .i© %i •j n«mam. bol] na m^^i keflt na pemiikov-i Mr&iu.. ICikrN- i*^1^ <\rrv*nlf srvooetks., slutiTn, da j~ ta tblrkt pio^l ©n©ga druillivogn o»ra/*4a, tri mt j^ Ml# '" \ vi ;:'•.*> ":' "r-"o r..,L. »vimi. A ipoia (hiia bi potrvbo-vAtft n^» kr«^fc>ei mi jl>i povrro.Vjo ^ p*» »ni. (Ia Vi »• eutila rv-roK j«f\o rd tlaisv ^a, kAr i© v onih dneh a ttko t***-« Ufflo Tianj-o. Sporninj^d a^*. ('a e^^^ iital l»4 Onlrs le miniksj. knr mi j^» hiipotiiF«-lo in nt dvomim, da <*» »rniomo nadejatl »» prav lvplh atvari od ni*C»- strani. »SLOVENSKI NAROD« đne **■ apma rrez «TCv. \n. Polifl£ne uesti. = Kje Je vaše mesto, klerikaloi? >Jug« piše: K]e ste, kaj delata y\, pol- i Bi fraz o kršćanski ljubezni?^ Vi, kl ! kritizirsto vse in vsakegaV Hvali sate se, da ste dvignili človefetvo na neko **išjo stopnjo in da ste 8 šdrjenjem kr- \ ičanske vere proroJili človeštvo. Ali I 'j© to re«? Mi pravimo, ne! Kad č-love- | štrom vlada dancs antikrist. V boj pro- j .ti njemu! Zato ste poklicani ri, ki s* \ .hvalisat©, da ste eol zemlja in luč sve- i 'ta. V boj razni Gosarji, gimraki in dru. ] §i! Z zastavo ▼ roki idite med nažs \ udsrvo in ga spbmnita na nauke, ki | «o jih vbrizgali v njegovo dušo vaši i *predniki. Idite med ljudstvo in pozovi- ! te pa, da sledi naukom Kristusa! Na j tielo! Dragi nj a j© vedno rečja. Etroizem i ^e prevz^l človeštvo, ki e*» je pretvorilo y nenasitno žival! Iđir© na prižnie« j in k oltnrjem! Od tam vpite, ako im* te I -tx to dovolj moči. To ie pol]©, na kate. ! -?em je treba, da dela ta. Toda vi hoćete ^politizirati, vi hoćete z*ne«ti zlo med ijuđitvo. Vi imate vsega radosti. Ugod_ »toejše ]• za vas, da iz zaseđe kritizirate 'oblasti in da hujskate ljudstvo proti .Tijim. Tolnia^ito ljudstvu sveto pismo. ^Bodite prepričani, da vam bo ljudstvo zato hvaležno. Člbvestvo bo kvitiralo to vaše dclo. = Fantastične vesti. Beogradska »De-rnokratija« Je to dni pricbčila ve*t, d* se je na Dunaju šesta vila hrvatska vlada, v katero so baje vstopili jjrof Aladar Jan-ković kot predsednik. baron Nikoli Ć-Pr»drin-*!d kot mirtister zimanjih del. major Stipe-H6 kot vojni ninister in kanetan OasMardi fcot minister notrani'h del. V tej družbi se iflhaU baie rudi Crnogorec Jovan PlaTie-uac in Albanec Ha^an be£ iz Priš^ne. Te vest! seveda ni smatrati za rrsno, kar naj-Irolj isprici'}« dejrtvo, da živi baron Niko-Cć staTno v Zagrebu. Vrhu tejji je bi! baron N'lroi'ć član b-vše hrvatsko-srbsfce ko-rvJi«ije, zato Je izkT?:i5eno, da bi se mo!, ki :« rod^m ?rb. s&dai na stara leta meSa! med frarVnvce. =■ Bon »i irravfe« ?ui:o«1ovensVe7?i „fasrflf* Bff snđrftffc, V Se?ani «e ie vre bili zastopar.lh nad 20 kraških obč'n. Navzoče ie prevladala ediočnost za boj, kateremu je narnen, da obvaruie dosedanje pravice Jugostovenov na primorskih sodnl-iah. Vrli m.^je so da]a!i duSka razž.iljenju, kater0 sledi iz sklepa italijanskih sodivkov ▼ Trstn, da se od 1. maja dalje ne bods ▼eč sprejemali jnc:fs!nven?kf spisi in da se tildi z našimi strankami ne bo več sovo-*iilo v domaćem jeziku. Dr. Wilfan te po» Jasnjeva!, kako so ta sklep napra\ili sodni-^ci kar svojevoljno. Italija je povabila v „Oeno^v-o zastopnikc držav in narodov na leonferenco. na kateri gre za splošno po-"mirjenje, toda v tem hipu. sredi genovske konference, mečeio tržaški scdnikl plamen tazdera med Jugoslovene in Italijane. 5hod se je izrekel * ogorčenjem in navdu-Senjem za akcijo, da se obvamjejo na sod-Hijah vse dosedanje pravice Jugoslove-^ov. — Jugoslovenski odvetniki v Istri so podali pred kratldm protest proti presa-»ianju našega jezika s sodnij, naglašajoC, da se % >odlokom« dcželneca sodižča v Trstu kršiio obstoječi zakoni in teptajo BfljsvetejSs pravica jugoslovenskeja pre-;blva!stva v Julijski krajini. Odlok odprav-l(ja obstoječe zakane in raredbe, katere bi 'morali sospedje sedniki spoštovati in braniti, dokler se ne spremene i novi mi za-konskimi cdredbami. Nara\Tio Sol*, ki po ors?«nl-jrrsl© ^*+ro KorHo proti Tladi. Bolsrftr-ska ▼lac'a j* -nato tmtnvm pl&^o onim prof^por^m, ki rJ«o botMi priznati t^o_ re^a prfiT-or»i5wv. Profe^oTji pa bo po. fisM irre^n'rati in vl rnprln rtofii- *V*» T?en?ni5?©. Mnojro »k^^^mik^-r 5^ 5re?rxn^?p1 proff»«oHi. Vi ft^ h{\\ AoAo-fU«ni k>>t nr^rni ekr^«"ti >vnlr»>»rsk1 dft-ileri', rfj» n* o^n^h«. dnk!"»r Bi Y\& f7,-»Vb"tii^» v'^h T*r»v!a in '«*vtrvnoTni1#\ ka- tlr}, pa Doro*a*o, da j^ tu dl w>f!^ka .'rV**-'* i oki pravopis etiinologičen in ne fone-I tičen, povrh vsega pa tuđi &• ni pr&vil ■ za novi način pisanja. > a Gorenja Slezija. Vrhovni svet v Pirim ima brezdvomno eksistenčno pravico, kaj U poročila generala Le Ronda, predsed- ; nika medzavezniSko komisije v Gore nj 1 ■ Šleziji, o neprestanih spopadih med Neraci ! in Pol jaki so tako pososta, (U bo moral biti vrhovni svet menda v permanenci. ! = AmerUki senator obdolie« veleiz-j dajstva. Justični departement ▼ Washiug-j tonu Je prejel zahtevo po sodnem rasledo-. van ju senatorji Francea, ki |e obdolžen zlo-' činsko korespondenec » tujimi vladaml. ! Bajo Je senator franco poslal nemikemu j državnemu kancelarju Wirthu ia CiCerinu I nujen apel, naj izvajata na ameriško vla-j do pritisk. da se ne udeleži cenovske kon- iierence. = Izs«IJeranJ» Nemce* ¥ Amerika V I zadnjih osmih mesecih se ie priselilo v Ze-| dinjrne države 17.693 Nemcev, in slcer U NemCije 13.263, iz Avstrije 2839 in iz Sviće 2592. rs Zmede na KiUjskem. >Daily MaiU priobčuje iz Pekinga brzojavko, ki poroča o resnem položaju na »ever_ nem Kitnj^kem. Guverner ▼ Mandžuriji f^neral TschanK Tsin Lin koncentrira čete in koraka proti Pekingu. narodna shnpSČIna. Rasprava o budsetnih dvanalstinah. — Beoerad, 27. aprila. (Izvlrno.) Na včeraišnji seii narodne skupščine je pričela razprava o proračunskih tlvanajstinah za mesec maj in Umij. Sejo je otvoril predsednik dr. Ribar ob 17. Poročevalec linančjieKa odbora posl. dr. Šečerov ie prečital poro-čilo finančnesra odbora s predloKrom. da se dvanastine sprejmejo. Ministet Rafajlović kot zastopnik finančnesra ministra !e rrosil narodno skup.Sčino za odobrenje dvanajsttn. Posl. Voia Lazić je v imenu zemljoradniskega kluba izjavil. da bodo zemljoradnik! glasovali proti dvanajstinam iz raz-lo^a, ker še ni nredlcžen redni proračun in se oredla^ajo dvanajstine že v tretjič. Soc. dem. posl. Oplouh je zahteval. da se izplačajo železniškirri uslužbencem in ostalim uradnikom dras;im"ske doklade. Nar. 50c. posl. Ivan Deržič je krltiziral vlado radi neure]ene£a prometa. Posl. Sečerov je odffovarial na razne očitke otx>zi-cUe. Se^a ie bila ob 20.45 zaključena. Na današmi seli priđe jo na dnevni red interpelacije. Seja prične ob 9. dopoldne. Jnlllsha krajina, — Iz Istre. Pred kratkim je juro-slovensko ljudstvo v Pazinu očitno pokazalo, da ne mara italijanščine v cerkvi. Ko se je pričela propoved v italijanskem jeziku, so naši liudje od-šli iz cerkve. Na veliki petek je pro-povedoval v hrvatskem jeziku proSt Gregorovich. V svojem jrovoru le uvodoma om«nil. da so zadnjič prve pobegnile iz cerkve mlade devojke — »te magarice!«. Ljudstvo si je dobro zapomnilo to nedostojno zmerja-nje Jusoslovenskih devojk y cerkvj. Vsa čast g. prostu! — V Tinjanu so imeli po trgrovinah in obrtih samo hrvatske nanise. kar je umevno samo po sebi, ker ie kraj hrvatski. Da-nes jih ni več. Prišli so naleti Italija-ni. sami mladi ljudje. In razbili in pre-vrnili hrvatske nanise povsodl. Zi-vela italiianska kultura! — OoIoko-rica je izkliuCno hrvatska. Sedai pa je pri^el tjakaj italijanski učitelj. Otroci hndiio neradi v solo, ker Jih uče, da Gologorice ni več. marveč da se imenuie »Malcalvo«. Našo de-co uče peti v Soli »Va fuori d' Ttalia, va fuori straniero«! In podobno. Otroci izostaiaio iz Sole, ker se tam ne nauče nič nametnepa. — V Raki-tovec Je prišel pred kratkim nov orožniški marSai. Prišel je in so obnaša kakor kak zmairovalni general. Prinesel !e Italijansko zastavo pred liudsko Solo ter ia tam dal Izvesti skozi šoisko okno. Potem t>a 1e imel na navzoče eovor, najrlaSafoč, da so sedaj v Italifi in da mora ta zastava viseti v Soli nenrestano. Ako bi se kdo kai pretresli proti tej zastavi, bo sledila kazen insicerbosežira-novseselo. — Rakitovec ima tio-ve?a oo55ta1neara načelnika, katerei?a žena ie bivša učiteljica. Ona hoče nostati na slovenski Soli uClteHlca Ka-liianskecra Jezika z namenom seveda, da prežene nočasi slovensko učitelfl-co ter preide Sola tako v {talijanske roke. — V Gradini mi Oprtlta so zatvori!! hrvatsko Solo pred letom dni fn tako je nad sto otrok ostalo bre« Solskejra pouka. Pri firetieralnem d-vilnem komlsarljatti t Trstu so Ifm na proSnjo odtrovorill, da Jlm posUe-Jo dobro učiteljsko moč fn đa «e hrvatska Sofa zopet otvori In t>r!s1a fe res »hrvatska« nčftelffca. kl im n« zna ne hrvatsko ne slovensko. Otro-ke TTOiCf v Soli t |t«f!fanSč!no. katere nfhče ne razum«. TaVo se v Istri sl-$i+r*at&™ nnM* bolski potik ca jago-sloveoske: olrokd GOJPOđURttll Dr Traa Bončioa: 6C NCKAJ O RAZDCLITV1 AVSTgO-OORSKIH DRŽAVNO-ZELEZ- N1ŠK1H VOZU- II. Glavaa na !o k a naie delegacije v re pa rac liski komisiji pj je bila: reiitf naš, v začetku selo ogroženi vojni plen na voznih sredstvih avstro-ogrskih ieleznic, ki so jih eapieniie zavezniik« vojske na takozvani srbsld fronti. Predsednik komisije, tir Francis Dent in vsi delegati, tzvzemši našega, so bili mnenja, da Je vojno stanje za bivšo monarhijo prenchtlo ia vse fronte dne 3. novembra 1918, ko Je bilo sklenjeno premirje v Villa Giusti. Do tepa dne so mogli tare) zavezniki polec drutih vojnih akctj napravi ja ti i vojni plen NaSa tera je bila, da za vzhodni srbski fronti nikakor ne more biti marodavno premirji v Villi Giusti nego samo ono, ki Je bilo sklenjeno 10 dni kasne Je, t J. 13 .novembra 1918. v Beogradu. Situacija ie bita za na« posebno radi tega težka. ker so nam oštro nasprotovali poleg Avstrijcev in Mad?arov i Čeho«1o-vaki in Poljaki, braneč seveda svoje interese. Predsednik kat nekak upravitelj mase nas Že Iz tega razloga ni m >eel podpirati, ker Je bilo vse, kar se ie priznalo za vojni plen. ra maso 11 z u b U e n o. Italija ni bila mnogo interesir^na, zato se je držala rezervirano. Kakor stvari stoje, Italija tuđi Iz političnih vzrokov ni imela interesa bogve kako nasprotovatl nam na«nro»nl skttptnL Romunlia Je prišla v komisija f,e-le leto pozneje. Ker se v tem vr>ra*aniu njeni interesi nekaVo krijejo z naSimf, nas Ie od'Iej ona podplrala. Da se spor poravna, se Je obrnll g. pređsednlk v formi \T>ra5ania na interpr?-tacU5ki komite v Parizu, kl Je bfl tedaf komtJetenten forum ra Interpretacijo mirovnih pogođb. Ta komite nam Je od*o-voril že decembra 1919. Odgovor Je bil tak. dm smo ra zopet vsak po svoje tolmaCili. Na«proina skunlna s predsfdnlkom vred Je trdila, da le odslej lasno. da po 3. novem-brn 1918 ne moremo rekTam'rati nikaketra volnega plena. Ker ie tako odiotfl kompe-tenten forum, je treba pač stvar smatrati za »res Judicata«. Mi smo trdM!, fel, odjrovnr Ie ?a1c. da ra meremo rolmačitf 1 v prid mi5e teze. Nam rta^protna fnt^rpelacffa pa ne more orenestf »ravTje Vrit'ke In tud? ne rrf?ovar-Ja pravičnosti. — Treba ie bHo ve£lcrarn>h in dol«Mraln?h disktisH. dokier nam i« pri-rnn\ predsednik, da Je zadeva ir>ak 5e »edorto vpra^anie«, W potrebuje tedaj še CrtVratne« razora vijanja in mora Se en-krat r»red pristojnj fonrm v Pariz. Nato »r> llednjič pristale tud! druge delesraclje in meseca Jun!|a 1920 se Je potem obroil pre-ridl] na poslantSko konferenco v Parizm. Na naSo Intervencijo Je napravila tuđi na-$a vlada potrebne korake na gori navede-nem mestu. Priziv ie bil sicer Sele kasno — Sele aprila meseca 1921 — rešen, ali, — v naše zadoSčenje, po po Inom a ▼ naš prld. Poslanlška konferenca h priznala ▼ vsem obses* naŠo tezo. Koliko feleznlsTdh voznih sredstev smo s tem reSill, nam le precei dobro pc-vedal fe mol če§koslova§ki prijatelj, Inž. IbL Za ta vozna sredst\-a, ker so vojni plen, se reparaciiska komisija ne zanima. Zato nam zanl« seveda ne bo treba niče-sar plaCati. Imeli borno sicef v stvari se neka] tehnlških borb. Mislim pa, da veČina v ko-mislJi že uvideva, da so mirovne pogodbe vendarle nekal resnega. Ne bojim se, da tud! teh zadnjih zaprek ne bi kmalu pre-migali in svojega dela srečno dokončah. Na gori navedeno odločitev poslaniške konference «e Je povsem pravilno mozel opre« tuđi Amerikance Hlnes, ki In J^o Je kot arbiter za razdelitev donavske trgovske ftotile avgusta meseca 1921 na5i državi prlznal lepo število tega ladjevja kot na? vojni plen. Doceii se strlnjam t V in*- Iblotn, ki se nadeja in nam daje upanje, da reparti-cilska komisija kmalu dovrši svoje delo. V tem upanju me podplra tadi še dejstvo, da se zm stvar zanima že tuđi reparaciiska komisija. Tako bodo tehntfna In financialna dela odstei korakala vStric tn na ta način* paralelnega de!a se bodo od-slel lažie In hftrejše izravnavala vsa eventualna navskrižja In nadaljne neizbežne diference, * * • -t O irrom mc«a v ItalCo. Trgov-sWa In obrtnilka zbornica v Ljubljani opo-taria Interesente, da ie generalno »drav-stveno ravnateljstvo kraljevine Italije odredilo ▼ sporazumu 8 finančnim minlstr-gtvom, da w v svrtao olajšania hitre opreme eaklaae Ilvtn« In mesa U naše dr-fave m Iz Madžarske v Italilo carinjenje In zdravstveni pregled poSllJatev. Id so na-menlene za mesta, kler te nahiJalo čari-namiče v tatedju, Irvrll ▼ dotičnih na-membnni poitalah, mmesto na mejl. To po-ttoptnle priđe v poStev «« enkrat sa Torta, Trtnto, Novaro, Cotno, Milano, Oe-novo Benetk«, Udln«, Verona. rloreaca. I^b In Tr«t —gATstrffo dokl iwt« POMfnt? Ig (fenove poročajo, da se poraU ivstrijslca delegacija t lno«em«Wmi ga^ebnlmj kapltall-ttt glede Bovega posolili. PogaJanft se vrle fltstf • holMidskiml m tmcriiMml fl-nančnlml krofi. Oovori t© hx6U da bo do-•egel rreznl kancelar Schober po »vojem povratim v Oeaovo raiširjenjt antleškega POMlH*. „, —g TrHnlm trmtmfkm petrolefike prodnkcllc li BuVareite poročaio. da le pe-trolefsVa produkcija v mesecu marcn do-serla 110.000 ton. 1 I največle število po .odhodn Nemcav, nj > —g SrJem v Ljubljani. Dne 3. maja se ▼ Ljubljani zopet vrši sromenj za živino (konjo, povedo in pravice). —g Prodaja lesa In drv. V verskoza-kladnih gozdih Pokluka - Mežakia na Oo-renJslcem se proda v eksploatacijo v letih 1922 do 1928 vsakoletna množina približno 17.000 plm smrekovega in bukoveea lesa za tehnično porabo, 3500 plm trdlh In meh-klh drv In 4000 prm smrekovega lubla. 5 kolkom 2 Din, takso 20 Din In vadiJcm 250 tisoC Din opremljene ponudbe Ie vložiti do dne 8 .maja 1922. do 11. ure pri direkciji šum ▼ Ljubljani, katera (kakor tuđi lum-s|ca uprava na Đledu) daje vsa potrebna pojasnila. —g One nenlkoca feleza m cementa. \t DflMeldorfa noročalo: NemSki cementni sindikati zviSuieJo prodajne cene za 10fis mark pri 10 tonah. Konferenca nemSklh že-leznlh Inđustrilalcev Je sklenlla ne glede na tvtomatICno zviSanJe v^led nara^ffh strolkov za premon, da vrdržl ra železo sa nadalje Se nelzpremenlene c^ne. —g The North Amerilcan B-i»k'H« & SutIhjc« Co. Minulo Ie dva leti, odkar se Je odnrla v 7Jfd!nlenlh državah prva Jugoslo-venska banka. Delovnla Ie tako Izborno, da Je nffno napredovanje nad vse TviCaVnva-n]e krasna Zato pa Una v ta ponosni Jugo slovenski zavod v Clevelandu zaupanje ne santo Jueoslovenski rod, marveC tuđi drfa-va, mesto, šolske oblasti itd. Drfava Ohio ima naloZcnega nad 300.000 dolnrlev v tem naJem denarnem zavodu. Ako »e ameriSke oblasti, kl so zelo prcvidne, pri vladanja denarja raje poslužuielo tega denarnc^ra zavoda, koliko holj bi se jra morali oprijeti Sele naši rolaki. Premoženje, fhrano v banki, mora dobiti vpliv na Industrijsko stran Clevebnda tn treba Je, da se drrseJe tuđi napred-ek na^fh debvcev v tovarnnh, da dobe bo!JSa mesta. Ako koncentriramo svolo ffnan?no sflo, borr»o toliko Ja^Je fclas-tk> In odkrfto pnvedati. da smo fu In 6% «e Ima i nami računati. Tako izvaja »Ameri-5ka Domovina«. —g Monopol rtmsnfe f>«rov»nft r T?n«!!i se ni rhnesel, radi četar dopuna bnS izdani dekret sveta lliid^'ih knmlsnrjrv ne-katere Izjrme. Z^a^tl se Irra d^v^tt prfvTt-riVom naViiD mr>tr>rjev. avtomotvi^v, m^*o-elVTnv In biclVlov. četudi s posred ova nf*nt !h»d^Ve«:a knmf«arf!a*a *a ztinanH tr^o^no. Pr'«tou?iHp li „Jnnn-slouenskl matici'*! Konferenca u GencuS. ClCERINOVA OFENZIVA PROTI POL.ISKL Pisimetična presoja položaja. — Lloyđ Gcorge vztraja. — Rusko-rolfska pogodba — Dr. Benešćva misija. — Cičerinova protestna nota radi Poljske. — Genova. 26. aprila. (Izvirio.) Radi ruskega problema tiresoiajo položaj na konferenci zelo pesimistično. Politični strokovniaki izdclu-iejo sedaj noto kot cdsovor na ruske predlože. Noto izroOe v najkrajšem času ruski delegaciji. Stališce političnih strokovnjakov Je £lcdc ruskih Dredločov odklonilno. — Genova. 26. aprila. (IzAimo.) Kritična situacija se ie tekom vče-rajšnjeg:a dneva zelo pnslaMala z ozirom na oc.tro pismo Cičcrinovo, naslovljeno na pnliskejca zvmanje^a ministra Skirmunta. Cičerin odloCno protestira proti tem!i, da se Poliska aktivno luleležuje akcije, nanerjenc proti vrlinvnostj ruskn-nemške po-Kodbe. PolfsVa ne «;nada r»iti v sktml-no n^ale antante nfti v skupino velike antnnte. PoljsVa ^ po^odrjeno vezana z Resilo. Radi tc^a nnmcnja nastnp Poljske neraslišan precedenč-ni slučaj in je sedai vsnki tretji državi svobndnn se vmesavati v vn-rodbe, sklen^rne riod dvema dru?:!-^ma državama. Poterrtakom ima T?tisn*a nravico irnndbH*»tl knk? do-ločbe dnirfh mednrirndn'h posrodb. Ruska sovjetska dele^aciia nr^tc^ti-ra nroti terrTi nastopv in zahteva od Poljske ^>*"";h n^nsfH. — (lanova, 27. aprila drv.) C\re. rinov to*ti*i nd^re<» T>roti Polipki pmn-tra^o kot rue!-:o-norr*kn ofpr»7ivn prot; 7av^7riikom in kot teiak Runak proti konf^renri. — Oenovu, ?r\. anrila YT7rr.) Llorr! Oforme "hp n pvoio Hkttlco r^TPirjevarija ?:f\5pl prednl*1^ in *e r^pl^tel v nmrež-jo spletk, iz kateuih ne nvore dobiti pra. vega izhoda. __ firnov.i, 2^. 'aprila (Txv.) Polj- ?ki ministar Skimnnnt i*> takoj odrrovr>_ ril nn prot°F^no noto Ci^erinovo. V od-pinvoru Iziavlia Sklrrrmnt, da Fol^ka n\ nikđar T>rizn*l* povjctck© rlnde. Poe;oH-ba v T?ij?i, Bklenic^na SO, marca t. 1. ni definitivna poco<|V»at jo Mmo zapisnik, ki veebnjp parno Izmenjavo mi«=H. V tem iapisTiiku ]& pmatrnla Poljska z?.. oportunb z e-otovimi r>rii1ržki priznati de inrp> sovjetsko vlado. Polaska pa faktično fee ni primala sovi^tov. Poliska lpkreno ž^li, da totale držar© priznajo eovj^teko Rusijo. — Genova. 26. aprila, (fzviroo.) Danes ie bila v glavnem sekretarijatu jresovske konference izročena protestna nota sovjetske delegacije nroti zaveznišk! noti. s katero .fe b!!a Nemčija izključena dne 18. t. m. iz politične komisije. Formalno ie protest naslovljen na vse zaveznike. de-iansko pa se oštro nanasa na Poljsko. Ruska delegacija zahteva. da se mora tuđi Poljska odstraniti iz politične komisije, ker i ona je z rusko sov-ietsko vlado sklenila slično pogodbo, kakor Nemčija. Čičerin očita Poljski vladi radi nastupa proti Nemčiii in Rusiji nekorektnost, očita ji. da Je kršila suverenost Rusije, da je kršila mirovno pogodba ki je bila sklenje-na 18. aprila 1921. med Polisko in sovjetsko Rusiio. Dne 30. marca pa ie Poljska v Rigri zor»et sklenila do-grodbo z Rusijo. Estonsko In Litvin-sko. V te! pogodbi je Poljska izjavila, da bo delovala za priznaje sovjetske vlade r»ri ostalih državnb. — Genova, 26. aprila. (Izv,) Dancs zvečer je anjleška delegacija izdala ko-munike o Poincarcjevi rahtevi za sklica-nje vrhovnega sveta. Komunlke precizira stališče angleSke vlade In veli: »Po mne-nju zavezniSkih vlad le potrebno, da se posvetujclo sienatarne velesile, kl so pod-pisale vcr^aillsko mirovno pogodbo, o ukrepih, ki jih Je omenjal Poincarć v svojem govora v Bar-Ie Pucu. Začasno sicer §e nlso znani ukrepi, kl jih Je mislit Po4n-care. Anglija pa Je mnenja, da ni potreba sklicevati vrhovnejja sveta v Pariz, ker so Sefl posamnih vlad navzoči v Oenovi in se lahko doseže sporazum slede reparacij In voja§kih sankcij p-roti Nemčiii. LLOVD GCOROE OSTANE V GENOVL — Ucnova, 2(>. aprila. (lz\.) Iz kromov anglešKe delegacijo prihaKijo porobila, da Lloyd Oeorgf ostane v Ocno\i do dno 10. t m. Lloi d (iorce ne namerava popreje odpotovati, d /kler ni d >^egel prmirienja ned xave-zniki na cnl strani ter Rusijo 1p Nemčilo na drugi strani. POVRATEK DR. I5ENE§A V PRAGO. — ZN A.UNE JE LSPEHOV NA GENOVSKI KONFERENCI. — Praga. 27. arrilj. (I^v.) Čc5ko«;lo\'a-?H ministrrki pred*;edrik dr. Bene!l se po-vrne začc ko-i pr hodniesa ttdna v Praito. V političnih kr^glh smatralo to z.i ralholJfU znak. da bndn nn. koniercict v Grnnvt do-seženi fotovi u*pcht, tter te Bcnct iTicl važno in znanrrt!;* ulogo pri rogajanjih med antanto in R-:<:fo. LTovn fiFonr.r z\ 5iTR tv spo. RAZl'M Z NEMCIJO TX RISI.TO. __ Grnova. 2r>. ^riri^a (Tzv.) Olir- ni in skor>> mjvnžn^j^i dnevni do^od^k vpe konferenro tvori dnn^a nn.'rt TJovd C^f^ortron. n miru in «=p<"»rarumu r \em-^•iio in TIrsin. V irl^vnrm znht^va T.iord G^orcro uroditrv in refit^r vprn-P*rnn rcpnr.ini in pnnkrij. Na^t j« T.iovd Gf^rr'o pporočil francoFkomu dt». lfcri^l P^rthou.n. Oh**nem je iziaviT, da ni pntrehno -=klirt>vati vrhr>\*n^ca fivot.i "v Pariz t?mve<* v Genovo, kl j© za to primernojii kraji. — Onova. 2G. flr>ri!a (Tzv.) Usti •priobfrnrjo ioricrinnlni tekst na?rta o 10lrtnrm miro^Tirm iraranrijskcm nsro. voru. V I«"1] rocro^lVi ]c vsnki državi za-jlamf^na teritorijalna intoarrit^ta. V.«o (lrž?iv<3 p^ savf*ru;r>jo v«rov«ti soprMa pred narvnd! tnrf katrrHioli atrnni In dati na rarpola^o v*a srMstva, dn ^o spnr mM dvoma državdma re.^i mirnim potom. TPAVSPORTVA KO>nST.TA. — Santa Marili eri ta Lirrnrc, ?*%. aprila n~v.) Komisija za nr^ditov med-rtRPodnih transportov ie dokopala sto. io delo in *p«tavila nh^irnn r<^olurij«>f ki v?ebuje \-^ć točk pledf ur^niitve mcortni komiM-\i je Italiji s pon>rw'in ^fad*a^«kp« pku. ^la prodreti s p<;tiiicio nri rpnaracHskl Vntnisiji Oilcoditev reparaciiskih pla- Stev. 97. »SLOVENSKI NAROD« dne 28- aprila 1922. Stran 3. Dneone uestl. V Ljubljani. 27. aprila 1922. — Krali Aleksander na ootu v PaHz. Snoči je kralj Aleksanđer po-toval skozi Subotico v Pariz. Po seji ministrskega sveta je takoi odpoto-val minister pravde dr. Laza Marko-vič v Subotico, da je predložil kralju v podpis ukaz o upravni pokrajinski razdelitvi države. Kralj potuie popol-noma inkosmito. — Pod častio ihn ie polemizirati. »Slovenec« izjavlja, da mu je »pod častjo polemizirati« z zavijanji in lažmi v dr. Šusteršičevi brošuri in da zato nanje ni reagirah« To je ze-lo cenen odgovor, ki se Ra navad-no poshižujejo ljudje, katere obdol-žitve in očitke težko zadevajo. da se ne rnorejo zagovarjati in ne braniti. Tuđi klerikalci se nahajajo se-daj v takem položaju. Zato bi najra-je o Šusteršičevi brošuri docela mol-čali, zlasti ker se zavedajo. da lah-ko priđe dr. Šusteršič na dan še s svojimi že napovedanimi težkimi topovi, ako bi g:a klerikalno Časopisje skušalo postaviti na laž. Samo nam na ljubo je baje »Slovence« prckinil svoj mnlk in zatrjuje z ozirom na dr Šusteršičeve obdolžitve, da »se ni-so klerikalci nikdar v zvezi z nem-škimi naciionalci zavzemali za to, da bi bil talcratni deželni odbor raz-puSčen in da bi vse posle a v ton om-ne deželne uprave nrevzel nemški vladni komisar: takisto pa tud! nišo nikdar dovolili. da bi se v slupaju tri-alizma odcenil od ostalih 1up;o venskih dežela slovenski del Koro-ške«. Zanimivo je, da pri tei prflikl podtika »Slovence« prav komodno vsa ta dei?nja dr. Susteršlču same-mu. Jemlielo to zsrornjo »Slovenče-vo« Izjavo lojalno na znanje, ne mo-remo na se vzđržatl opazke. da se nam zdi ve^darle malo čudno, da bi se bfl dr. SusterSič. kakor »Slove-nec« zatrinie. sam zavzrmal 73. od-pravo de?e!ne avtonomlie in 7.3. fz-ročitev pos!r>v avtrmomne dečelne uprave v roke nemškesra vladne^ra korrvsarta, ko fe vendar znano, da je bfl S**f te avtonotnne uprave on sam. AV ie ko^^af verjetno, da M s*m <1r. £*i*t**ris,ix de!a! za sTo*e pb-rJav'^n'e? Sfc^r r?a ni dvorrlti. đ* b! 5n*terS?* »Slavene?!« osta! d^l-žpn odgovora, samo brvfimo se. da »S?nvenec«r ne bo vp?p!. č*? ^-f<*Tio ob JconctT V-oncev ermeti Še Suster- — Drasinjske doklade državnih name-gčencev (upokojencev). Finančno ministr-stvo je odredilo z brzojavnim odlokom iz-plačilo dražega obroka diference na zviša-ne drazinjske doklade za dobo od ianuarja do incl. marca, t. j. še za nadaljnih 45 dni. S tem je vprašanjc končno povoljno reše-no. Aktivnim državnim uslažbenrem se ta dlferenca nakaze ob enem z osebnimi pre-jemki za maf. Nakazilo diference za npokn-jence se bo pa za nekoliko dni zakasn'lo, ker Ie do 1. maja t. 1. tehničnn neizvedljho. — Senator Klofač v Mariboru. Senator Vaclar Klofa* je dospel v eredo pop. z ljubljanskim brzovlaJcom v Maribor. Najbrže nikjer drup-od se ni t*u_ ko izrazito pokazalo, da prihaja veliki SloT-nn in stnri prijatelj Ju^o^lovenov fclasti nes Slovencev to pot parno pod zastavo stranke, kl je na CpŠkoslova-škern vse kaj dnureera kakor je pri n&s. Na glavnem kolodvora so ga pričako-vali zastopniki NSS in še teh se je pri_ čakovalo več. Pozdrava se je udeležil tndi čegko^lov-a^ki klub v Maribora, ?©_ gkoslovaska - juproslonenska liga t^r žensko društvo. Čeprav s^ ]© vnapr^ zt\a\ Kna?aj tesra obisk»t, vendar 8© Je pričskovalo večjo udeiežbe pri spirja-inu. Po pprejemu na plavnem ktolodvo-ru in okrep?ilu se je Klofač v epresm-stvu predsednika N5?S Jarha i. dr. ©d-peljal na opTed električne centrale na Fali, od koder *se je zvečer Trnil na shod v Meetnem domu. __Kaca požre ka&>. V beogradski >Politiki< čitamo: Med klerikalci v Sloveniji j© nastala velika vzneroirje. ti ost. ki je napravila zmedo tuđi med klerikelci v ostalih pokrajinah. Pojavil p^ je, zaxes kakor iz ^roba, dr. Ivan SusterŠič, stari vt)idja in ustanovi tf»lj klerikalne stranke, da z odločnimi nrlarei po Koro^cu In njegovih tovari-šib pokoplje klerikalno stranko kot pr^živelo, nepotrebno in škodljivo. >Kako, kako SusterSi5?< Je vpraSal flmdoželjno neki Radićev oboževetelj nekega klerikalnega poslanca. >L»e po_ finsi, počasi«, je odpovoril Te-ta, >tudi 1U&\6 in KoSutić dobita svojeera Ruster. 1\ča\€ NI zaman rečeno, da kaca naj-ložje požre kečo! — Llubljanske banke dne ¥. mala ne poslujejo. — Prljava orožja. Policijsko ravnateljstvo opozarfa vse lastnfke orožja ljubljanske pa policijskega okoliSa, da moralo brez 07! ra na to ali Imalo orožne liste ali ne, rrijavitl svoje orožje do 1. maja 1922 po-licUskemu ravnateljstvu s predpisano prijavnico. Neprijavljeno oro^Je se bo v zml-sln člena 3., zakona z dne 18. februarja 1022., Uradnl list 5i 30 brez azira na to, ali Ima Jadnik orožni list alt ne, taptontio. — Ker sa nahafa »Nov! Cas« v »slt-nem položaju«, Je nabralo neko omizle pri g. Stepfcu za šfSenskega Sokola K 220.—. SomJšUcnlki posncmajtel . ''' — Nepošteno postopan]e. DanaSnja ]ntran]a lista >Slovenacc in >Jugoela-vija« priobčujeta dve »izvirni« poročili o položaju na Reki. IJgotavljamo, da sta obe poročili dobesedno vzeti iz našega lista, ki jih je včeraj priobčil med najnovejsinii vestini. Ne vemo, na kak nnčin so pri&la ta poročila v oba dnevnika, vendar se odločno za v a rujemo proti takemu načinu zlorabe na&ih vesti. — Pomoč pladujočim v Rasiji. Na inicijativo okrajnega glavarja se je v Koeevju. na Veliki petek in na Veliko nedeljo b sodelovanjem učiteljstva ter srednje __ in viookošolskec^a dijaštva vršilo nabiranje darov za gladiijoC-o v Rusiji. Nabralo so ja 10.471 K, ki se izreci odboru za pomoć pladujočim v Iluziji. V Mariboru se je pod protektoratom okrajnega glavarja u«tanovil od_ bor, ki priredi 1. maja »Kuski dan<. I^lavci bodo delali dve uri za rusUo dceo, uradniki bodo dali plaCo 7.a dve uri, po'mestu in okolici se bo pobiralo. — Rađic vsi denarni zavodi VnVor tndi č?«^?Var-stvo navezani ra žična noročila. bo-disi brzojavna nH telefonska, ki pri-hafaio Ie z veliko zr.Vasn'tvijo v TJtibltano. obi^aino do dva do tri dni pozneie ne^o iih fe nre^eTa bre^^Icna nostrtia. Radt teea nrosi rborrica. da bi ii blaprovolilo rrlnistrstvo dovol'H. da se ta materi'al izVoristi na ta način, da bi se daial inter^s^^^m na raznolacn rrotf pnmernf od?5Vodnini, ki pa vsekak^r ne bi smela rresecatf ono svoto, ki so io č^so";^i rsvoJ.rt rlpčati v dr.na§n?;h omotnih razme-rah. naznania vsem članom in prHate'i^m društva, d^ prediva v *oboto dne 29. t. m. toč?T> rth O5m?n uvečer v hotelu -T.'ovd« O Pcr^frmu in altruizmu«. Po predavati!« inn v^aV pravfco ra \fra?an?e ali rtTd! na d*H?i ctovot, ven-d^r ne nd in m'mif. — P?t?V. ?Q. aprila 10??. VeliVa dvorana »Mp^^i« doma v TJnhTiJiTi!. Zač^tek tnJno rb 20.. knnec naj-TV"!7TiHe ob 27. — ^"d**« v T. vr*^! no S D*n. v n.— M. vr*+» t>o 2 P'n. v VII.—X. vrsti prt 1 f>*n. ?tnM??a *0 par. __ Če^kA Ober v Ljubljani pofada v sobotu dno 29. dubna 192*2 v r?8ta«_ rnčnlh mistnostech NArodniho Domu t Ljubliani svemu milomu a za=loiižil6-nni členu psnu Bohumilu Cvančnrovi večirek na rozloučenou. Vstup členum, jimi uvedenvm hostujn jakož i vštm pfatelum e znan. To rvišanje je postalo potrebno, da se pri vo-JaSkfh orke*trih anjjn^lranim muzikom vsai nekoliko I2bn1}5a trmotni položaj ter da se !a}*a orkestrom obstanck. \z zaslužkov se nabavljnjo notni materijali in strune, ie plačujejo reparature elasbfi. pntnino v inozemstvu angažiranih j?la?!brnikovt tToški poSte In brzojav, uradnv I. dr. — Cesta v T>oerar*ko dolino. Ka. kor j© znnnn, je Ivosrflrska doTina z<*lo ner^ostrvnna, ker ni zvpzana % tioV>*»tio ce^to. Z vozom, oziroma z avtoTnobilnm Ie roosroSe priti parm> do Rol^ave, od-korlor je še polrlnieo uro boda v Loprrr. Fko dolino, ki ie pri7nnnsr> ent\ nail^P-šib porskib kotlin v E^Topi. D« se ta dolina otvori prometu, se j*» uvedi a po_ sebna *tkcH% ki mrri na to, da •** ie leto« zerr«4i r-^ta ir Sol^avn rio Pi«ker-nilcA. Duša te akrito je, kikor Tinin no. rofajo, cr. Fran RoM©k, veleposest-nik v Žalcu. Želimo tei akriii popt»lne_ p« usrveho, obenem pa bi tuđi orvozorili na nu^no potrebo, da te rsrradi ?!m nnj-prete e«ta iz crne preko Volbvleka v Lu?e ter takr^ sveJto Kamnik s Sol-lavo in Loparsko dolino. — 7airrel»?ko drn$tv© n h'aiMilmr. H'im imenom. Z^ereb^kl listi priobčn-jeio poziv >Dru5tva M^riie Elizabete« v samostaTiu u^milienib se^ter na plav-no skupicirvo. V ob^nvltenem dnevnem redu ni nobene to^ke o spremetnbl dru. Stven^a im^na in vvndar nofli društvo ime Marije F:lir«bete, vnuklnje Frane* Jožefa- I. Značilno za «agreb§kd raz-mere. — LekarnlSko tiktUrtdol Ust« It 42, __PoroLa. G. Josip do Paulis, rav_ natel] Jugosiovenake Union banke v izubijani &e je poroćil z gdč. Miro Ber. gantovo, članicu Narodnega gledaiiććj v J-juWjitni — O priliki vsetrsovskega thoda v Celju se vrši v soboto, dne 29, t m. v veliki dvorani Narodnega doma vojaški koncert pod vodstvom f- kapelnika Herzoga. Z veliko veselico ie spojena razstava najboljih južaoštalerskih vin. — Popravek. V včerajšnji dr. Grejo-rinovi izjavi »O Jugoslovenskem novinskim druStvu« se ima v predzadnjem odstavku (16 vr^ta od spadaj nazai) glasiti pravilno: »V zunanii pelitiki stalnr* aktivna uveljav-ljanje, a re^nično miroljuhje; grajenje (t. j. graditev) bloka itd.«, ne pa »grajanjec, kar je nanačno. — Podražcnje v fcavarnah. Zadruga gostilničarjcv in kavarnarjev objavlja: Ka-varnarji v Ljubljani tcž.jo, da vsled po-dra^enia vsega, kar se v obrti pntrebuje, 1. majem dvignili cene: crni kavi na 1 in ne pridjo več na svoj račun, ter bod^ s pol Din in beli kavi na 2 Din in nekoliko tuđi vsem drugim pijačaii. — Nepreviden dfr<-k. Miha Omer za, lOlctni sin tovarni keg« delavca e< je i^ral na škarpi ob Sv. Petra nasipu in m^tal kamne v votio. Nonndoma pf je izsrubil r.ivnotežje in hi je že v vodi K^r tlof-ek ni znal pli\ ?1i in \o Trublja. r«ica soil^j odprta, je* l/la \"elika n*^var rtost, da utone. Vendn. so pa z vrvmi kmnlu potepnili na eu'-o. Prepeljali po fra v bolnico, kjjer eo im izpraznili z^ lodec od popite vode. 1".» tn<**» ie že r.drfiv. — Mrtvo so našli v neki lami blizi: Rodika 25tetno Karolino Žclcznikovo, k: je služila v krčmi v Rodiku in od tnd iz-glnila dne 24 februarja. Te dni sta se dvn pastirja pred nevlhto zatekla v jamo Pri Rodiku tn na^la tatn truplo oin?njene mli-denke. Tzkn7alo se ie, da je bila ubita. Vrši se preiskava. — Lfubl.Tanskl lofer In bogata Anj;le-žlnla. RH je elejranten parček. Ona — vesela, mtach v svili, t modernim klohučknm In Hesannvmj Cevellčki. On, Ifp. stasnvit. V uniRem rarredu sti sp vorila In občn dovala lepo Slovenfjo rd Maribora do Kranja. V pr\T>vr5tn[li h--»teliti in jcostHnah sta se vstavljala. Denarj?. sta imela d^ti rTlcgantnl gospnd, kl je prt kavalirsko ^kr-bel za suha fcrla. Je gostom sovoril o svoji ženi: »Je An^ležinja. Bogata! . . . MiHnne ima! Slovensko zna malr>!« Veselega raj-skejri življenja pa Je bilo kmalu konec. Zmnnlkalo Jima ie denarja, novih virov pa ni bilo, sa! veste, da je nastopilo pomanjkanje denarja. Skesano in potuhnjeno sta se prfbli.fala Ljubljani. Tn vestna ljubljanska policMa ie naoravila njihovemu lenitovanj-«;kernu potovaniu mahnma kotiec V nekem hotelu Je policija včeral priiela ele^antne-u:a cosp^a — šoferia Tvnna Mlrtiča, kt Je tvrdVi Ku«trfn poneveril 20.000 K ter nato nobecnil. Istrčasno pa Je bJla na Klavnem kolodvoru aretirana elegantna Trancka šumijeva i* Tržiča, kf je pred nekai dnevi zapustila zapore. Zdravstveno stanje ▼ Lttibilml. Te-den«M zdravstveni izkaz za dobo od 16. do 2?. t m. Izkaznle to-le rdthvstvenn statfstiVo ra mesto Lltibliano: Nnvorojenm 17, mrtvorrijen 1, amrli 19. r»d teh d^ma^f-nov 11. hilcev 8, v zavodlh 12. V7rokf smrti: z*»v!len»«:lca slarr^^t 1. letfkm 4, dav?-ca 1, ?Vrlat^ca 1, rastnmT?efi!e rane 1. možrntrska kap 3. rak 2. dnigl vri-okl 7. *rčna fiTba 2. smrtna poSV^đba 1. Narn«-nlene ns»WI!fve bn!e«n!: davica 1. Skrla-ilea 1. rrebn?nl lesrar 1. jrriža 1. KuStura. REPERTOAR NARODNEOA GLEDAU-ŠČA V UUBLJANi Drama. Četrtek, 27. aprila: Hamlet. Izvcn. Pctek, 28. aprila: Revizor. Dijaška predstava. Znižane cene, ZaČetek ob 3. po-poldne. Izven . Sobota. 20. aprila: Otok In struga. C Nedelja, 30. aprila: PohujšanJe v dolini ?Scnt-florjan^ki. Dclavska predstava. Polovične cene. Izvcn . Opera. Cetrtek, 27. aprila: Hoffniannnve prtpoved-ke. Gostovanje gt, Vesel-Pola iz Zagreba. B. Petek, 28. aprila: Werther. A. Sobota, 29. aprila: Bajaja. D. Nedelja, 30. aprila: Faust Izven. — Dramsko glcdaFSče. Snoči so v proslavo dr. Ivan Tavčarjeve 70 letnice — skoro že 71 letnice — dali dramatizacijo Tavčarjeve novele »Otok in Struga«, ki jo je pred deset-letji priredil Ijoiacij BorStnik ter so io igrali na odru stare čitalnice pod Borštnikovim vodstvom. O tem fcle-diškem večeru prlnesemo še posebno poročilo, tičoče se dramatizacije, režiie, igranja. GledališČe Je bilo raz-prodano in pokazalo se je zopet, kako zelo imalo naši ljudje radi dr. Tavčarja. Opazilo se je to zlasti na navzočnostl premnogih te starel-Se generacije, med njimi marsi-kogra, kl jja sicer nikdar ali malo-kdaj vidimo v Kledišču. Predstavi so prisostvovali tudl dr. Tavčarie-v| svojci. dalje pokr. namestnfk min. H r i b a r. č. s. gen. konzul dr. BeneS, mestni žunati dr. Perič, šef prosvetnesra fddelka dr. Ska-brne, dvomi svetnlk In pišate U Oanirl in Se tnnosre dnure znane osebnosti. Zlasti ie bll naš literarni svet skoro rolnoštevllno zastonan. Tud! na§^ ženstvo Ie bilo izredno številno. Igro bodo ponovili v abon- I manih. \ nafnouelSa poročila. AKO SE RUSIJA IN NEMClJA ZVE2ETA PROTI ZAPADNI EVROPI . . . — Gcnova, 27. aprila. (Izv.) Snoči so priredili anzle*ki in ameriiki žurnaKsti banket, kateiega se Je p Aez drug.h oJii^-nih državuikov in diplcrnatov ućdežil tuđi Llcvd cieorge. Malo pred polno:jo se Ie dvignil Llovd George in imel seuzaciona-leti govor, ki |e vzbuJil kolnsafno pozornost in napravil na vse ns\zoče mogo^en vtis. Angleški minlstrski prcJ^ednik Ie izja-vil nu-d drugim: »Konterenea v Gcnnvi Je največji do-yodck za obnuvo Evrope in za novo utmer-fenje bodočnosti. Največja nevarnost pa %rozi svetovnemu mira. ako bi nastali v Evropi dve veliki skupini, ki bi tcfcmovaU med sabo v tnvrđžnost.h. prav luta opasnost pa grozi, ako ostane še n^laljc sedi-nja nesigurnost na vzhodu Evrop,\ Polotet v Evropi je nad\ se resen tn zahtcva odlične za dejunja. Scrr-.č i ja in glađu joCa R:i*ija dve največji sili v Lvropi. koprnita tn hrt' penita bol} po ihivcCn^ti ka-or po kruhu. S'emvgoče je, d;i bi se še nadalje vzd-ial ta stra>en položaj. Ako *a gladuiočci in strzdrjoča RnsJ.i. podrrrj tn ojaČena s nrrr.Sko nr^zn zicijo. dvizne proti zapcird Evropi, kaj potem? Clt veštvo Iflhko *ade« ne največja ne«rcča, kl io io kdaj zadda.« POGAJANJA V RAPALLlf N1SO PREKINJENA. — Trst, 27. aprila. (Izv.) Posebni dopisnik »II Piccola* poroča iz Oenove. da ni istina, da bi ?e bita orekin'ila furc?lovonsko - lt-»!ilaTisVn lojjajania v Rnpa'Ju. Oor'snik na^?-sa, da so sicer še velike tcžkočc, ki • iti je treba premazati, vendar pa Važeta obe stranki nafboljšo volio, la znklinčita posiajonja vr medseboj-tem snorazumn. Tudl kralj Vi1 tor "mnnuel je izrazil svojo f\vo želfo, 'a bi se Dotrajaiiia Čirn nainrei kon-'nla. ter se fe napram ministru dr. Vinčiću iz'avil. da uvideva potrebo, la se naiđe primerna. obe stranki za^ovoljujcCa resite v jadranske?!?* prf*blema. zlasti z ozirom ra ustr.'l©-Tilc razmer na Rcki. .lir^oslovenskn delciracflo v Santi Mnrchcriti je vo-setil tt'di italijansVj vojni minister Hl Sonlca 7 nafelnikom svolrcra kabineta po^kovnikom Carlettijem. — Rim. 26. aprila. (\zv.) Senator Sa!ata. načeTnik ccntrnlne^a tirada 7a nove nkraline, ie imenovan za 'lana itnliianske delegacije v Santf M^r^h^riti za png-nian'a z Jinroslo-veni. Fifisriral bo kot izvederec pri por^i'anvh elede d^'^Jtve neke var-rirt<,-fr>2 cnne o1-:rP7 Zr.dra. PRETfRAJVrT vrSTl O IPORU HRVATSKIH VO.TAKOV V SANDŽAKU — Beograd. 21. aprila. (Izvirno.) VčeraJšnja »Politika« je priobčila iolfro, senzacionalno poročilo o ne-'em unnru hrvatskih vo:'.ikov v 'Reviju. Ta upor je baje imel politične tendence. Uprl se je v celoti ves 4S. r>e§adijFki polk. Tako Presbiro, ka-''or tndi beorTraKki listi na podlaci lobljenih zanesliivih in avtentičnih :nformacii dementiraio to poročilo in ;e označe io krt pretirano. V resnici T"e okoli 50 mož tepa polva zapustilo vojašnico ter odšlo na neki hrib. kier so oddali več strelov. Na intervencijo orožnikov so se vojaki nato zopet mirno vrnili v vo^šnico. Po nj;b iz-?avah so hrte!! odditi domov na Hrvatsko, kier bi tam nadaljevali svo-io voj?.«ko sVižbo. — Sar?*evo, 27. aprila. (Izviri Komrnda IT. armiie ie odposlala v ^nnd^ak voja^'e^a sodnika pojkov-nika Stanojevića, da izvede praska- vo o dozdevnem uDoru hrvatskih vojakov v Plevlju. —Dcocrad. 27. aprila. (Izviri Glede upora hrvatskih vojakov se Ja vaš dopisnik infnrrriral na merodaj-nem mestu. Na vpogled je doMl uradno brzojavko, ki srlnsi: »Okoli 50 vr jakov 48. pc§r>o!ka Ie zapustila vo^a^nico z namenom. da odidejo peš dr.mov na Hrvatsko. Orožniki sa iih pozvali, na! se vrneio. Pdcn za dragim so se začeli takoi vračati nazai v vojašnico. Tu so izjavili, da nišo mislili na kak upor: služiti so hoteli na Hrvatskem.« Kp.kor fe vldetl imoT ni Imel nikakih političnih ten-denc. — Beocrrađ. 27. aprila. Ozvlrno.)' Ministe1- notraniih de! je odredi! stro-ero preisVavo nrotl onemu nradniku. Vi je ]7Ć?\ vest n upoht v popolnom*1 napačni In lažaiivl oblikL POKRA.IINSKA ADMINISTRATIV-NA RAZDELITEV. — Beograd. 27. aprila. (Izvirno.) »Službene Novine« objavljajo jutri 28. t. m. od kralja podpisani ukaz o pokrajinski administrativni razdelitvi države. Vsa država je razdeljena na 33 oblasti in ne kakor je bilo pred dnevi javljeno na 26. Upravne pokrajinske oblasti se v smislu zakona lahko združijo po sklepu dotičnih pokrajinskih skuoščin. K Llubljanski pokrajinski oblasti spadajo: Ljubljana, politični okraji Črnomelj, Kamnik, (odcepljene obči-ne Motnik, Trojane in Spitalič, ki srravitirajo k mariborski oblasti), Kranj z Jezerskim, KoČevje. (občlna Osilnica je prikloDliena h karlovški ob!asti), Krško, IJtlja, ljubljanska okolica, Los:atec. Novo mesto, Ra-dovljica, dalje sodna okra.ia Brezice. Sevnica, sodni okral Laško razun občine §t. Rupert ter občin! Veliki Kamen in Mrčna sela iz kozianskc^a sodne^a okrala. K mar?borsW oblasti spadajo: mesta Celie, Maribor. Ljtitomer, Ptuj, dalje Prevalje, Slovenjsrradec. sodni okra! Kozje (dve občini h ljubljanski), sodni okrai Celie, Vransko, Oornji jrrad, Smarje, dalie občine §t. Punert iz sodneea okrala La?5ko. Trojane, Motnik in Spftalič. Potem vse Prek- \n Med»;tnwr!c. BOLGAKSKI PRORAČUN ZA LETO 1022/23. — Sofija, 27. aprila (Tzv.) Nairod-no eobranj<> jo po daljini prora?iiri-=ki debati sprejeln prorfl^un za l**to 2*2 23. Itedni prornčun izk^zuje dohodknv 4 milijarde 345.740.000 levov, izdatkov pa 4 milijarde f>45.163.41.3 levov. tedaj primanjk^nja 300.423.413 levov. V kri-t|e deficita 30 vlada primorana de«ot_ kratno poTiSati Redanje* davko in vpe_ ljuti novo davlce. V hndg'etu ftin«?ira tildi postavka 40 milijonov zlatih fran-eoskih frankov kot prro rojno-odSkod. ninska anuiteta. PDSET ITALUANSKFOA KRALJA V TRSTU. — Trst, 26. aprila. (Tzv.) Po po-ročflih !z Rima obišče krali Viktor Emanuel Trst koncem mese.ca maja ali začetkom a limita. Ker Pa Je bil ta Doset fe tolikokrat napovedan, a zo-net nreklican, nihče v Trstti več ne verJame vestern o kraljevem nbfsku v Tr«*n. INTCRVCNCflA rVROPSKTU VELESIL NA K1TAJSKCM. — Berlin, 27. aprila. (lv.) Na KitaJ- slcem Je izbmhnfla mc^čanslct vojna, kl rad^bfva oMeJJne dimenrile. Evropske velesile odT>o*1)efo v varstvo Evropcjcev vnj-no brodovje v kftahVe vode. Amfi^Ve Zediniene države so 2« odposlale močno eskadro. Borzna porodila. — Zagreb, 27. aprila. (Izv.) ZaklJuJet. Devize: Curih 13—, —.—, Pariz 6.20, 7.—* London 300.—, 337.—, Berlin 2525, 26.—, Dunai 95.50, 97.50, Praga 146.^, 150.--, Trst 3.90, 4.05, Bukarešta 5a—, 60.—, New-york —.—. 72.50, Budimpešta 9.50, 9.75. Valute: dolar 65.—, —.—, lira 392.50. —.—. češka krona —.—, 1S0.—, nemSka krona —.—, 95.—, napoleondor 215,—, —.—■, fran-ooski frank 6^5.—. — Curili. 27. aprila. (Izv.) Pred-horza: Zagreb 1.7875, Berlin 1.79. Ml-lan 27.475. London 22.75. Pracra 9.790. Dunaj 0.0668, Budimpešta 0.6650, Pariz 47.50, Newyork 5.14. — C'urih, 20. aprila. (Preko Thin*-jn). Zacrrob 1.04. Diinajl 0.0»"79, Budape-Ma 0.075. Berlin 1.7IS1, Pra^a 10.05, Milan 27.26, Pariz 47.31, Lbmlon 23.721, New.York 5.141. — Curih, 26. nprila (Direktno. Od. ćnno ob 17.45>. Znprob 1.911, Berlin 1.191, Milan 27.401, Pracra 10.04, "London 22.731, Pariz 47.401, X*w-Ynrfc 5.1401. __ Trst, 26. aprila. (OđHano lfi.SOV Pcogmd 2R.O0. Z«r;rob f).72r», Porlin w_York 1S.C0, Curih 301.—. __ Milan, 26. aprila. Zapreb 6.rt(V Berlin 6.70. Praea JV,.«^0, Pariz 172.7.\ Ix>ndcyn S2.70. \Vw.York 18.65, CuriK S60.—. — Prara, 26. aprila. Zaerreb i7.r>0. B«»ocrrad 70.—, Berlin 13.15, Milan 275.50. T>ondon 227..10. Pnriz 47fi.-„, Now-York 51.30, Curih 997.50. — Berlin, 26. aprila. Zazreb 10.1.-^ DunaJ 3. *2. Prnca 540—, Pariz 2M0.-—. London 12t?.5O, Curih 5S5.—. — BudirnpeSta. 26. aprila. ZaK?eh 2S1.25. Ounaj 10.—^ Praga 1520.—, Curib' 15125.—. Turisfika in sparf. — Hana^ta Slavlja : Ilirija 2:1. Vče- raj ie gostovala v Ljubljani prvikrat Ma* naCka »Slavlja«, prvak Moravske, prr>tj ljubljanski Iliriji. Tekma Je bila ves čas živa In napeta. Ilirija )e nastcpila v kompletni ses'iv* Pi-lan-Pretnar-Brltram-Hris-ZnpanČič II.'Deriaj-2upanČid I.-Oman Učvk* Pcvalck Il.-Vidmajer. Igra Je pričela t oštrim napndom Ilirije, kl pa konca v oufn, Slede kratki rrotinapadi Slavile. Lcvn V*'\q centrira na jrnal... mrkra ?oea zdrf! P> lanu v Rcal. S krasno konirvnacijo V^ist. Icr-ZupanllC I.-Oman Ilirija izravna. 7. Ipt»o oštro iero po tleh d^e^e »Slavih« v Vrat* kem ?a«ti drttd eoal. Po'čas 2: \. V d"tii« nolov'ri mfnjajočl nanndi f nb^h *tr*ni, Ziinar?i5 TT. In Vidmaler rviravr^t bHlfl-»■n^a. NV?trte udarce na cronl od V d-^*»1cr|i d-?I *'C'trn^> e^alman »?Ia\*fl-«. »'t;rila« s< profT k^n'-u naravno^t ucrnezd1 n^rd %r-'-rn g^tov. Vrrđar fma ^molo. Pva f.m •kor« "^S|. nfra. I.fvn kri!r» «*^H v^Vr^t nf «idr H^u. v» t^v-i o^rtrle C-h*. Tckma Je kontala ol 7.19. Do kooca napeta. stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 28 aprila 1922. Stcv. 97. Izpred soKBOl m ljudske Sole do oficirja-vse- UĆ1UŠĆN1KA IN — V JECO. Kako se je v vojni in fte ob prevTatu WUco prišlo iz nlč do visokih časti, nam itaŽ* sledeči resnični roman. V ponedeljek dne 24. t m. se je v nc-•flilo presenećen je okrožnega sodiiča v Mariboru kar sam iavil £e doijo po tiral-*1& brczuspeSno zasledovani Henrik Klin-garf sedai uradnik v rudniku Lepavinu na Hrvatskom. Zasledovan je bil od oblasti imđi poskusa zoljufije, katero je izvršil na ••navadno »vit način, hoteč pri ti do držav-b* sluib«. KHnger ie roieii let« 1899. na Bregu pri Ptnju. Tam je obiskal štirlrazredrvo ljudsko flfcHo. Ob izbruhn vojne komaj 15 let star, jo vstopil kot dobrovoljce k »Jungschu-iaoni«. Dotični bataljon je bil pozneje uvr-Ičen k 87. pešpolku. Mladi Klinger je kazal jaredno zanimanje za vojaški poklič in za "vojno. V takratnih površnih časih so zame-■lali njego naslov »Freiwillieer« z na*lo-♦om »Einjahriz-Freiwillig:er« in ga kot ta-Ifega odposlali v častniško Solo v Gradec, •siroma Mflrzzuschlag. Tu je napravil pre-fikuSnio x dobrim uspeh om. Na fronti je jjostml kmalu praporščak in je pozneie avansi ral do nadporočnfka. Kot tak Je imel prlTTko s« seznanitl z rudniško Solo v Ljub-w«m, ld Jo je obiskaval kot izredn' slušatelj. Se po prevratu se te kot oficir udeležil raz-aia vojnih akcij. želei je, da ea na$e vojno jaftriftrstvo prevzame v našo armado. V Mi slučaju so imeli pri vojnem ministrstvu — dober nos. Nišo ga hoteli sprejeti. A isjdi £. nadporočnik Kllnger je imel dober no*. Sluteč, da ne bo sprejet v našo arma-c*o, je izrabil zadnje trenotke svoje uni-fenff ▼ trik, ki se mu je v račetku izborno •osrtČH. Sapisal se ie namreč sam ^Reifc-Smgnis des k. k. StaGtsgymnas;i2ms L'.ii-teeh«, t katerem stoji, da ie Henrik Klin-ftr od leta 1910. do leta 1918. obiskoval vseh osem razredov gimnazije ter izvrSil v smisla ministrske naredbe (natančno označene) natura Spričevalo je datirano z dne JO. avffvsta 1°18„ pcdpisi: »Vorsitrender ato PTfuungskommission: Profes. dr. Mei-Bcn£, Gymnasia!direktor: dr: Zenetfč. • ClasMTTvorstand: 5. Zika Pr,« Da mu ne #ridej» tako«! tmi fled, je to spričevalo oznaci kot »prepis«. arnpak ta prepis si Je dal %• kot oficir poveriti pri okrajnem sodiščn ▼ Ptulu. To pa še rri bHo vse. Moral Ie napra- .vffi Se več takfh falzifikatov. Kaj ti ko Je pričelo to maturantstvo že malo smrdeti in se Ie okrajno sodlJče v Ptuju tozadevno informiralo na umverzi v Gradcu, odgovar-ja »Dekanat der rechts- und staatswissen-schaftlichen Fakultet in Oraz«, da Je bil henrik Klinger resnićno imatrikuliraa »aU ordentlicher kechtshoerer« na podlagi pred-loženega maturantskega spričevala, daiira-iieza z dne 30. septembra 1918. (tore) z drugim datumom kot zgoraj omnejeni falsifikat). Pać pa pristavlja dekanat: »Reife-zeucnls befindet sich nlcbt hieramts, auch nicht beim Pedell Korutner«. Ta korak oa sraškl univerzi je Klingar napravil lahko rudi kot vodja opremnesa u rada v befun-skem taborišču pri Ptuju, Ali je KHnzeriu manjkalo đenarja u univerzitet studije, ali pa mu ie spričo samo liudskošolske izobrazbe vendar Ie manjkala korajža svoj srečno Eačeti korak rudi nada! je vati ter se prej ali slej izpostavia' blamaži in r^zkrinkanju. to Ie nepojasnieno. Ootuvo je, da si )e zaželel po državni službi morda kot računski praktikant pri naši finančni delegaciji. Ko Je tam predložil svojo prošnjo in s prilogo tuđi fatzificiranj matiiritetno spričevalo, so Kospodje v Ljubljani takoj opazili, da tu nekaj ne more biti v redu. 2e naslov sam »Staatsfvmnasium Laibach« brez določneje osnačbe in $e bol] pa podpisi ravnatelja in razrednika, katerih irren ni nihče poznal, (Ie profesor Meinong res eksistira, pa ne v Ljubljani), so nudili opravičeni sum — pretkane coliufije. Za-htevali so od Klingerja oriRinalno spriće-valo ali vsaj origiialno snri^evalo od VIII. razreda gimnazije. Le teh Kospcd »ordiMit-licher Rechtshoerer« seveda ni imel. Pač pa Je imel dober nos. da priđe vse njegovo abiturijentstvo na dan. Za kratrk Cas ao sr.« «icer dobili. A ?nal se Je imenitno zajrn-varjati. Zatrjeval je, da ie g'mnazijo obl-sVovnl v Celrjvcn, da si !e pa leta 191«. iz-rro«!1 tri dn! dopusta (knt of'cir) in ?•! v LJubliaiKv ter tam napravil maturo. Že z ožirOTTt na nie<;o\'a leta tak cacovor ni drž^af. Nato ie brez sledu IzsinM. Izdalf so ra njim tira'nlo, a %. Klincer je brez^Vrb-rn Pv*\ v L^i^^>i kr>t nidrJSV uradnHt. ?l:?3l ie. da priđe 7dn' dileVosežr»a arrn* feko-dujo la stvari paini. Zlasti inozenirem moramo pokazati, d* enamo « okusom negovati naravne lepote naših p<^kra. ]in. Navaj«l bom nedostatke rx> vrsti. 1. Na oeati nad vrtom hotel* >Toplioe< naeproti AVSflincrove hiša je la^tnik hotela pos^kal vs<» koštanje. Ostala r>« j« opraja, ki ]e i*» popolnoma strohn^la. Ob verandi hotela >Toplicft< pa so s* kc»stanji t taki meri ohre^Ali, da skoraj ni upati. da bi leto« eopet popnali. R#»s jt», da je s*»daj odprt poirl^d n« j«*««*™, vendar pa se in>>ra pomisliti, da i© we_ daj ta pmstor hrei rfi«k<% ««ice. Ako ss je že izkaznla potreSs po«^k.iti koštanje ob cesti n*d hotelom, bi se tek oj moralo misliti tuđi nn to, dft se postavi n ft mrs to -sedanie strohne!© o^rajje, ki di_ rektno iali est^tični fnt, nova oeri\j*, n. pr. kakor onn na terasi jedilneea salonu hotela »Tonliee«. Ta bi «• moral* tskoj se T>ir*d ot britvi jo sezone po^tt, Titi. Mordn M bil £e ftaii. ds s^ rzdnJž m"e Še n^^ndi ni^ko prmi^ie. 2. Na ovin-kn čest« rrofci ^'nlnenevemn hoteln na. sr»roti s^H*»nie Vavarne hotela >Tor»Mrec ]h* stal r^4r^aj fkriv^ki kir*»k. rio k*♦^repa so vocHJ* Ptopnire. Kiosk .«n o.^nr«-vili, stonnirs re so ostale. Potrebno ie, f'a se tvdi te ptnnnire, kl ks7i*io to iot~ ko. od^ravno fn se r^flta nlanira. ^. Xa_ ST>rori MalnaH^v* kavarne na levi *rra_ ni recite 1© nek«ka iams. kier kopHeio r*«ek. To verri.ir ne crre, Sn >»i v sr*». ^i^n nronret^ na tnfcni obali i^-^pra Ml 1'«mnolom. Taw»o naj bi T>o«?estnik fpm-HiS^n dsl 7S«mti in i>At»rn\Hl tani kak nassd. 4. Ce*i*. ki vof^ m\ Maln^rieve_ «"» >ot«1s r»roti rdrsHU^kemn ^o^dti. se 1o od Por»rr*cev© vil© do T^erc^trKvrer-iev^ir«! V^*r>«ks r»red dvipma lefor^a rar_ siHis.. Po'^m l^M Es?*tl«vm r**«te horl-r>Ur ▼% T>^»?(*e» o* Tome c*+it* ?>»1cAka ka« Tny*nitft. precrrsrTji, se ]« oT>r»stilt> v na. menit ereben^ek, tak*> ds se je soeso_ mn, STVviUa. resta in trotoar v eno, Ob- . ćina bi morala ta del ce»*te popraviti ter pmialjfati 2o obstoj*v^> kamenito pregrado m«3d rosno ee«t<, in hodnikom asa p«>eo«, Povdarjati moram, da mi ]« !• vratit« ailil* ▼ pero le l]u'^«on A> prekri^neg^ Blcua, ki nora z naAim promišljenim delom ree postati zUravi-ii.s* T>r enakovredno drugim, ki uzivajo mednaroden slove«. Eslmlstiso. — Narašča]ska akademija. Ljubljanski »Sokol« priredi v četrtek dne 27. t m. ob osmih zvečer v telovadnici -Narodncca doma« akademijo nara^ćaja. Na sporedu je: 1. Razs'a^itev rc«iiltatov iz nodeljske tek-me moškeca narai^aja. 2. »Sokul«ka koračnica«, »Vziđi ti solnee«, poje ru^ki pevski zbor »Bajan*. 3. proste vale mojke in ženske dece ter mo^kega naraSčaja, crodna telovadba moSkeca nara§Laia in C'-Jenk ter rajalne vaje fojenk. 4. »TeVolja*, p^ie »R^-jan« _ Crne: *, 5 in 4 Oin, stoJKče 2 Din. Prednrodaja v ćetrtek od 6. ure zvečer naprej. — Dramatični od«k »Sokola« na Vi^u za1'1 U uči svojo let^^njo «eznnn v n<-d"1j> 3r» anr!la t. 1. in vpr'zori dr !. T.nhovo rz^fr-vinsko iRro: -Noč na Hmrlinlkti«. Izrn je hi!a ijarrana že !ar»skr» sezono z velikim uspeh r>m. »Narodne ■:aler!le« III. redni občnl rbor se vr?i v sohoto dre 29. aprila rvb štirili popoldna v nosvetovalnici magistrata. — Jnffoslo venski r«;1«kl Saver *e sklmil na svojem zadniem ob?nem zboru v ^a!cu ,da «e vrši z'et .Tnr^IovensVe^a irj»si1*vesra Saveza v letu 1^22 v Ks^in'ku. Ta 7let ^e vrli v dneh 4. in 5. Junija, zajedno pra7n"ie pro^tovoMno jra^i'no In re-Hevaho d-i'?tvo v Karr?"fvu svr-jo 4n?etnl-cr». OrK*7anamo vsa ^a^iTn?« druStva na to prrr^avo 7c danes in vabimo k naiv^.^ji rdflf^ni. ^"♦•■^in rVi<*rvorn s* r37r>^?tif-jo v r>rThodn?ih dneh natančnejSi podatki. — Odbor. Klari! ff. Uprava nt«^?a lista je Tvrr5»l» ?a: Jngo«lovloženegR omizja Sv^tokrižoanor in P^nti'-erno-jč?. nov pri K-orlovški Ivanki na Vrhu v družbi Mllke, Marice in Erno. »Slepeg'a »tareka Da^arina v Ho. tiJHi*. Go5p. Ivfln Oblak, tr^. na Vrnni-ki dAruj« i>in 50— n^-stu vonca Anto-| niji liio g, Anton Kanca. fc^upno liin 100.—. — La raveža v mcstnl ubožnici v> povodom veiik^n jcVl h pra/iiikov darovali: mesar Ivan Zajc 2\> kz tekčj.sa rr.e^a. tr-govec Clija Predovlč 30 kg Kovcjcsa mcu, trzovec T. Mcrzir.£cr 1 *ni't, Oosnodar^ka zveza 60 1, tvrdka F. P^laffin &. sinovi M I in restavrater Matija Dolni^ar 35 1 v'r»a. Nij bi navli mcstjii reve/i v-;aj ob ve:;^i rraznlkih 4c mnoco tako plemenitih dobrot-nikov. — 7a fioveask« »taiitoi.ie redarsV« visoke lole v Pflbramu se le naSra^o v^ ni-cijativl r. rudar^keca ilavarja fn dvo-np-Sa svetnika inž. Vinkota Strgaria pri rud-niskih podjetiih v Sloveniji 22.5OO K in «i-cer se je nabralo med namrS'enci v Trh^v-liah ^75S K. v Zagorju M*n K, v Mra«tn:ku 14,16 K, r Raihenburja «90 K. v Zabukovci 630 K, v Pr:rni!-li"d:iami ^20 K, v Pre-valjah 440 K ter v Kočrvju 250 K: dn'je so darovali: TrNive!jr tuđi kot kosmetikum /a ne^o vanie kože, l.is in ust, skoz 25 let priljubljen. 3 dvo^nate stcklenict ali lšpeciialno stcklcnico z zn^o tom in noštnino za 72 kron nošilia Eusjen V. Fellcr. Stubica donja El* satrgf 238. Hrovaskg____________de Glavni urednik; Rastn Pustoslemšrk. Odgovorni urednik: Ivan Podržat. Hoproda! mo'orno Kolo n«va pnevmatika, &U HP Ceng 2500 D, nov plsalni stroj fAdlcr'f pred-vetjno blago. Nvslov pove uprava Slnv. Haiodfl. 296/ Psički qifiWit vol$e patme, so naprodij. Naslov v uprav. SIov. Naroda, 2968 Akademika fsasimovalca} sprojniio takoj na sta-icvanje in zajtrk boliša rodbina. Nas ov pove uprava SIov. Nareda. 2971 Hlallien lokal primeren za delavnicof na prometnem j\Mja Ljubljane, tuđi na dvorilču ali v prvtm ntdstropju, iSčem. Ponudbe na tfpravnifttvo Slov. Naroda pod „Delav-MOM./2070'*. 2970 Inserirajte v f lov. Narodu! ISčeai mest* šteparice Naslov pove urrava SI. Naroda. 2954 JpimessvstUiiKsviiilap za montiranje k;«ufavnic. tuđi se odđa delo na dom. Bistra« DcrnZale. 2966 Pozor "^ motobiciklisti! Imam na prodaj dve motorni kolegi: Radge Mu Im in Tn»ra s oresiavamJ, obe v popolnoms dobrem stanju. Viđita se lahko vsak d^n pri Viktor Pirim tu, hotel Gregorc, Mengeš. 2963 Otroški vožiček dobro ohranjen, se kupi. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 2961 Lokal se išče v blizini Dunajsko oosta. Ponudhe pod .Dobro platilo 2959" na upravnlitvo Slov. Naroda. 9959 Ženitna ponudba! Inteligentna gospodična veselega značaja in Iz ugledne rodovine, z 20.000 K gotovine, mobilijami in s stanovanjem, Želi znanja z bol išim gospodom, ki ima sUlno službo. Resne ronndbe s si tko, ki se vrne, pod »Cvetoči maj 2951* na upravo Slov. Naroda. 2951 nova bojnica fn vse znven spadajo^e orodie mm da « naiein. Naslov pove upiava S'ov. Naroda. 2955 Radi salit^a so protfa mahagrnijeva )fd Jnfc«, spilnica iz trdega lesa, n^nino. knh'n't in ra^ne druže stvari. Vse še'ie p^l let« v uporabi. Naslov pove uprava SI ove n Naroda. 2940 Meblovana soba fvent. s hrano so odda dvtma bel)- Šima 2°spodoma — nekad Ica. Ponudbe po^ .Nekadilec 2^74# na upravo Slov. Nareda. 2974 ~~Bolj£a buharlca 2oll stopiti v službo v uradniiko ali £*s ni'ko kuhinjo. Naslov pove uprav* Slov. Naroda. 2953 Deček aa pranje in č« enje avtomobilor te ii£e. Ponudb« pod .PoSten/2360" rta npiav. Slov. Naroda. 3960 Hlapce h konjem Is6o nestna pristava, stanovanje in hrana v ht§i. Zglaslti *e je Cesta na Kodeljevo št 8. »56 Z*ačren \n iitefigentei mladenič s odlično Irrrleno nižjo gimnazijo, rtit jerlkov, želi vstopiti kot za fetnik h ka kemn de nametnu xavodu ali pa slični gospodarski ustanovi. V začetku ne xahteva nlkake rlače, pozneje po dogovoru. Nastop lahko takoj. Cenjene prnudbe «- urrav. Slov. Naroda rod . Zm t - žnost '2962 ■. 3962 Yi Inini mi 1 i tuđi blafajnisidh porfov veSCo saof. Pevd in trtovadd prednost Ponvdbe z zahttvo plačt na nprantštvo Sloven-skega Naroda pod „350/3990-. 3969 Večii prostor ta Ml* teiutrftl* • L|aM|a-■1 ili •k^Uoi «• lito. Pod .pri ■trsa mm-MM" na opravo Slov. Naroda.___________2958 Proda so aea acelo vqodno ceno p-ai* lerlh 6 let starih kon! s ko^r'-tno, skoraj novo vprtgo in kočijo (Landauer), event. tuđi ?e dnhro ohruni^n tovorn! voz na vzmetrh fnln-I ju). Pojasnila pri Jul. Strassep, Ljutomer. 2943 Kdor ho£o prodati posestvo kakršnokoli, naj poš!)r. natačno ponudbn na uprav. Slov. Naroda pod .Amerika 22 2907V 2907 "MnSifi" ršJe m«sta na letoviŠče v kako bolišo hiSo. Naslov pove upravništvo Sloven-skega Naroda. 2913 Prođajalka z deiele, izuijena v me*«nl strold tn šivanja želi premeniti službo na;raj« na d'-felo. Ponudbe pod .Mehana stroka 2915' na upravnlitvo Sloveockega Naroda. 'i915 Ggaretei papir Abadlo z ztat in vodenim Utkotn, pisemski v mapah, karton ih, trrovski, .nirn Wapom Utr,**, doba .1 leta. L. Gurten« b«r63Pr Metica. Slovenija. 2^441 Klauirje 'Bf??u!e in ooprsvlja soHdno tn točne ter gro tuđi na m dcžrlo. reiiks P07že T^'^ Pfa|tfeAfa Izhira In rokavio pri tvrdki ,8 L. SHaDl^I'L laM trg 13 Bol?ša sobice t hraflo a4t brei n*t &e l&6e tn. l^letno gospod^fK). Efent. pq zadovolji kor «o •tanovalV.a; po moinotti t uperabo kl*« vrt« — P.->nodb« pod „G t7—29P n* nfravo Slov. NafCua. 2912 (trikrat teđtrrrfeo iMK'vata Jed sr sprejme oKTocr 35 os-b na kosIIo in veČerj<\ — Kariovska oootti 1S. 2905 Pošeštva"" naprodaj: Kiasna jrai'tna čtz l'O ora'nv remlje. Lepa ROip. posestva 6, 8, 10, 20, '2S, 30 oralov. Kmsrijska :-ose«tva t^pa vi-nogsadska po^es^va, gosMInr, t'govln?, hote:!, nr«Hni. fage.fui.m z veliko vodno •ilo hi*e. vile ». t. H N.^^Iov: Karol Broznlk Calje, Dolgo polje 1* Ilir ja, Jurjevo, Jadran, Diher, Clpulln, ličilo (biks), mast m usnjc, ar-rct.ro, firojno ole Ia bcio, crnilo in no^ne lu-:ke znanaca ,Zora ir>tvuo^a velrtr^uvina OSVALD DOaUEiC, LJablJa^a Sv. Jakoba tr2 U 22:2 ■ aaatiaiia asaAšl^iosaamn^ LIa Ja kupuje po dnevnih cenah ICjClIUlC, UIlICAUU!t UIIIIIC SDOdnj. š: Ja. tein. i80. i-amtnir^ in tifiJc »Narodne tiskamce, Zf iascrAtni del odjtovozen Valuatin Kopitar. Modna trgovina A. liii liied. t ta Liubliana, Mestni trg 19. ČEHE ZHHTHO znižnnE L. Perilo — Pletenlnt Rokavlce, nogavice Bluze, spod kril«, predpatnlkl Svila Ltd.