11- ' ............ ■ Izhaja v Trstu sat patet ga a. pij Rokopisi se ne vTa-čajo. Nefrankovina pisma se ne sprejemajo. Dredništro li ipranlitro ul. del Lavatolo it. J, I. Telefon 18-67. f --------------------■ Glasilo »Narodne delavske organizacije*1 Potanezne itev. ae prodajajo po • otot. Inserati se računaj« na milimetre r fiiro-kosti na kolone, la sicer po 8 stot. m vsaki mm. Za več nego lOkratno obje vo pa po dogovoru Naročninazacelo leto K 4.—; za pol la četrt leta razmerno in »Zveze jugoslovanskih železničarjev". Pozdravljeni! Pozdravljeni, najprisrčnejše pozdravljeni, vi čili istrski sokoli, ki prihajate k nam ! Pozdravljeni, najprisrčnejše pozdravljeni, vi neustrašeni borilci za svojega, nam tako milega bratskega naroda svobodo, pozdravljena ti neupogljiva straža naših skupnih svetih domovinskih tal tam doli ob skrajnih bregovih naše, po požrešnem tujcu tako zaželjene s nje Adrije. pozdravljena, najprisrčnejše pozdravljena ti krepka, žuljava delavska dlan našega miljenega brata, daj da te stisnemo, daj, da te pritisnimo na svoje srce, daj, da se zvežeš z našo v tesno, nerazrušljivo vez k skupnemu delu, k skupnemu boju za naših dveh narodov prava, za naših dvgli narodov lepšo bodočnost! Pozdravljena hrvatska Pula ! Pozdravljeni bratje! Niso niti za vas, niti za nas veseli in srečni časi, ko prihajate k nam. Z naših rodnih slovenskih tržaških tal vam ne plapola v pozdrav niti naša narodna trobojnica, niti naša modra zastava, pod katero i vaše vrsta stopajo sicer v boj za svoje in svojih sotrpinov pravice, ne po zdravlja vas gromenje topičev, ne čujete pozdravnih glasov godbe, kajti tako smejo na naših rodnih tleh sprejemati svoje prijatelje drugi, tako smejo pozdravljati svojce tisti, ki si laste naša pravice, tisti 'ki si laste nas in vas, ki si laste vašo in našo, vaše in našo dece toplo kri, vaše in naše življenje. Za vas in nas ni te pravice na naših in prav zato tudi vaših domačih tleh ! Pozdravljajo vas pa zato debeli zidovi, . ki naj vas zadržujejo, da ne bi stopila vaša noga na ona tržaška tla, katera sme ■i >piti le znoj slovenskega delavca in kvečjemu le še njegova kri, pozdravljajo vas sablje in samokresi varihov javnega reda in m;ru, pozdravlja vas morda tudi krik in vik tistih ki se pasejo z našimi žulji, z našim znojem. Niso, veseli in srečni časi, ko prihajate k nam, tirat k bratu, ne moremo vas sprejeti tako, kakor bi poželelo naše srce, a temu nismo krivi mi, krivi so oni, ki niso nikdar imeli pravic niti za vas, niti za nas, ki so nam in vam vedno dajali namesto kruha kamen, namesto pravice bič. In tud sedaj, ko prihajate vi k nam, so zopet zavihteli svoj bič, da udarijo po nas pod krinko velike skrbi za javni mir in red, pod krinko velike brige za vašega in našega življenja varnost udarili so po nas z bičem svoje krivice, da zadovolje vaše in naše najljutejše sovražnike. Tako so dela'i vedno, tako so storili tudi sedaj. Ni je pravice za nas na naših rodnih tleh, ni je pravice za nas v zemlji, za katere obrambo je v potokih tekla naša kri, za katere obrambo smo pustili'trumoma padati svoje najboljše. Drugi sede pri bogato obloženi mizi a za nas imajo, ako stegnemo roko tudi le po drobtinici, ki pade raz mizo, brco za brco. Tako nas plačujejo, nas, ki smo žrtvovali vse, kar smo imeli, da so se med tem veselili drugi, ko smo mi plakali, da so živeli drugi, ko smo mi umirali. Ni torej pravice za nas, in zato se ne čudite, ako vas ne sprejemamo tako, * kakor ste morda pričakovali, ako naše pozdravne besede niso vesele, kakor je vesel škrjancev p j, ki pozdravlja pod svobodnim nebom svit jutranjega solnca, ako je naš pozdrav tih, kakor je tih pozdrav onega, ki je navajtn imeti okrog sebe vo hune svojega sovražnika — tlačitelja, toda bodite uverjeni, da vas pozdravlja V3a naša duša, dasiravno prekipeva v njej srd, bodite prepričani, da je ta naš pozdrav tem odkritosrčnejši, tem globljega občutka, čim pridušenejši je, čim bolj je zavarovan z zidovjem in morilnim orodjem. Tisoči vas pozdravljajo tiho, nemo, a ta molk gov ri tem glasneje, ta molk vam pravi, da je zavladala tišina pred viharjem, pravi vam da bodo ti tisoči, ki pozdravljajo vas tiho in nemo, skrčenih pesti in stisnjenih ustnic, prej ali slej izpregovorili, Spregovorili z — dejanji. In potem — — ?! Prihajate torej k nam, vi čili istrski sokoli, vi branitelji naše slovanske obali tam deli na jugu, vi skrajna straža, naša sinje Adrije, prihajate k nam, da se poživite med nami v svojem težkem boju, da-si naberete novih sil za nadaljna junaška dela, a mi vas sprejemamo odprtih src, razprtih rok, da vas pritisnemo na t > svoje bratsko vas ljubeče srce, da vas objamemo in poljubimo v vaše junaško lice, razorano skrbi in trpljenja za vas in vašega naroda obstoj. Prihajate k nam, a -naše roke so prazne, uimamo vam kaj dati, saj so nam vse, kar je bilo v nas dobrega, vzeli drugi, a nečesa nam niso vzeli — naše ljubezni, katero oddajamo mi sami, ne njim, pač pa vam, dragi bratje, vso prav vso. Vaša bodi, vaša je, vzemite jo, gorko, vročo, kakor je vroča naša kri, ki je tolikrat tekla za tiste, ki nam branijo danes sprejemati va3 brate tako, kakor si je želelo naše srce. To vročo svojo ljubezen vam prinašamo v pozdravni dar, a vi jo sprejmite kot dar ubožca, ki vam je dal vse, kar ima, vam, ubožec ubožcu ! Za en dan prihajate k nam, trpin k trpinu, da si, srce ob srcu, potožimo svoje skupno gorje, da se, roko v roki, zvežemo še tem trdnejše za nadaljno skupno delo, da, ramo ob rami, tem odločnejše stopimo v nadaljni boj za našega rodu in jezika, za našega delavskega stanu pravice in ko-risti. Ne prihajate v časih veselja, temveč v časih trpljenja, a prav zato bodi ta dan v naši sredi vatri' in nam v tem večje bodrilo k tem trdnejši odločnosti, k tem je-kleuejši vztrajnosti! Naj nas oklepajo z zidovi, naj za nas brusijo sablje in nabijajo samokrese, naj dvigajo proti nam grom in peklo, zastonj vse to — v ognju se trdi jeklo, v boju se krepe ziačaji ! Naj bijejo po nas, naj tudi teče naša vroča kri, ugonobili nas . ne bodo; prav ta naša kri bo seme novih, tem odločnejših bojevnikov J Ko stopate torej na naša sveta domovinska tla: pozdravljeni, najprisrčnejše pozdravljeni mili bratje, vi čili ist ski sokoli, vi neustrašeni borilci za svoje domovine sveta prava, vi neupogljivi branitelji naše slovanske obali tam doli na skrajnem jugu, pozdravljeno ti krepko hrvatsko delavstvo, vi kremeniti sinovi kršne Istre, ki vis- ko dvigate našo modro zastavo, ne boječ ae vse sile sovraga, pozdravljeni na naših svetih domoviuskih tleh, pozdravljeni tisočkrat! ----;--------------r- ' ' - ----- TržaCani! Slovenci iz mesta in okolice! V nedeljo, dne 4. septembra t. 1. priplujejo v Trst s posebnim parnikom puljski Hrvati pod zastavo NDO. Njihov prihod je napovedan okrog 10. ure in pol dopoludne na pomolu št. IV. (blizu ribjega trga). Tržaška NDO je nameravala sprejeti svoje brate iz Pule s čim večjim sijajem, z godbo in modro zastavo NDO na čelu imel se je pomikati velikanski sprevod sobojevnikov za isti smoter po tržaških (ilicah. Toda — ne! v V svojem fanatizmu podivjani laški časopisi, razni mazzinianski in »svobodomiselni" pobalini, nahujskana poulična druhal uprizorili so ostudno, nekulturno gonjo proti našemu nedolžnemu delavskemu izletu — in vse to v imenu laštva tržaške ozemlja, v znamenju dvatisočletne kulture ! In — cesarska vlada je smatrala v očigled te kulturnega naroda nevredne gonje za potrebno, da v interesu javnega miru iii reda omeji našo slavnost na način, da je prepovedan naš nastop z zastavami, godbo, da, celo z nepolitično delavsko zastavo NDO. Potisnili so parnik puljskih izletnikov na pomol IV. v prosto luko! Slovenci! Postopanje merodajnih či= niteljev je pač tako, da bi najboljši odgovor z naše strani bil: odpoved slavnosti! Tega NDO ne more storiti, ker je že najela parnik za izlet v času, ko vlada ni bila še odredila rečene omejitve. NDO pa tega tudi noče storiti, svesta si, da bi samo steni storila veliko uslugo tistim, ki jim je naš izlet trn v peti. Slovenci iz mesta in okolice 1 Prepovedali so nam marsikaj, a prepovedati nam ne morejo, da nastopamo na tržaških, naših tleh. Mesto zastav in godeb naj govori slovenska domača množica. Vsi ob pravem času na pomol VI. v prosti luki ! Vsi na krov! Trst, dne 1. sept. 1910. Odbor NDO. Tovariši! Širite naše glasilo! " ZVEZA " JEOSLOVARSM ŽELEZNIČARJE!. Provliijski inštitut južne železnice, (Izvrševalne določbe za provizij ski inštitut). Z ozirom na cirkular 491 A 1909 se izdajo k provizijskem inštitutu, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 1910, sledeče izvrševalne določbe. ' § 2. Za delavce veljajo v smislu provizij-skega štatuta le tist-> osebe, ki so zaposlene pri družbi južne železnice na podlagi delavnih razmer z dnevno plačo; neoziraje se na osebe, ki so izključene od sprejema v provizijski inštitut glasom § 2 niso upravičeni za sprejem v provizijski inštitut na primer „subakordantr, tudi takrat ne, ako jim je zajamčen tudi minimalni dnevni zaslužek. Vsak delavec, ki še ni prekoračil 55. leto svojega življenja in pri katerem so dani pogoji § 2 (1) c pravil, se mora pustiti po piedstojnem službenem mestu od pristojnega družbenega zdravnika preiskati na svojem zdravstvenem stanju, in sicer prvi dan tistega mes> ca, v katerem je dovršil triletno neprekinjeno službovanje (§ 2 H) a). Službeno predstojno mesto ima v to svrho izročiti železniškemu zdravniku za to pripravljeni formular zdravniške izpovedbe. (Vzorec F N.o 126.) Za vsakega od železniškega zdravnika preiskanega dela> ca mora predstojno službeno mesto precej izpolniti „Naznanilni list“ brez ozira na uspeh zdravniške preiskave. (Vzorec F N.o 127 ) Predstoječe določbe, zadevajoče naznanilo delavcev za sprejem v provizijski inštitut, ne veljajo samoobsebi umevno za tiste delavce, kateri so se naznanili že na podlagi določb cirkularja 514 A 1909. Prispevki v provizijski inštitut se določijo po čisti dnevni plači, brez akordnih, ali drugih doklad. Ako se rabi kak delavec v drugi ,()«=, lavni stroki, kakor pa mu je navadno določena, (na primer ključavničar ali čisti je c* za pomožnega kurjača, skladiščni delavec za zavirača) in ta poraba ni trajna, ostane, podlaga za računanje prispevkov in steni tudi visočina prispevka nespremenjena, ako je tak delavac za ta čas njegove uporabe vlekel morda tudi drugo plfičo, kakor prej. Z ozirom na te spremembe izvrševalnih določb se je vršil v društvenih prostorih Z. J. Z. sestanek delavcev južne železnice, na katerem se je protestiralo proti tem določbam, ki izključujejo od sprejema v provizijski inš itut subakordante in jih pri tem okradejo več let pokojnine. Najbolj nezaslišano pa je dejstvo, da se hočejo vrniti že vplačani prispevki tistim delavcem in subakordantom, ki so bili že sprejeti po prvotnih določbah v provizijski inštitut. Po besedah sedanje spremembe bi se to ne smelo zgoditi tistim delavcem, ki so bili sprejeti na podlagi določb cirkularja 514 A 1909. Tega pa menda pri inšpektoratu južne železnice v Trstu ne vpoštevajo in hoče se vrniti vsem po tth najnovejših določbah za sprejem v provizijski inštitut neupravičenim delavcem že vplačane prispevke. Torej, ako prej gospodje pri inšpektoratu po svoji bistroumnosti niso razumeli prvotnih določb, pa bržkone sedanjih spreminjevalnili določb nočejo razumeti. Ta zadeva se ne sme pustiti izpred oči in morajo priti delavci do svojih pravic, kajti tudi subakordant je ravno tako delavec južne železnice, kakor vsak drug, * § Dne 4. septembra vse k sprejemu puljske N. R. O.! ker mu je vendar zajamčen minimalni zaslužek in je sprejet v delo in plačan vendar tudi le od uprave južne železnice. Te pravice in ugodnosti provizijskega inštituta se morajo in bodejo zahtevale za vse delavce enako in to tako dolgo, dokler južna železnica tega ne pripozna. Akord pa naj se odpravi, ker ni na mestu. zjž— Z državnega kolodvora v Gorici prihajajo take vesti, da bi bile skoraj neverjetne, ako ne bi svet vedel, da pašuje na goriškem državnem kolodvoru z neomejeno oblastjo zloglasni W i e-s e r. Na kak naravnost kričeče brutalen način se tu ravna z delavstvom in usluž-benstvom, je skoraj nemogoče popisati. V skadišču se dela n. pr. od 6. ure zjutraj, a delavec nikdar ne ve, kdaj preneha delavni čas, saj delavnih ur sploh ni več, delati se mora tako dolgo, dokler pač drugi hočejo, od 8. celo do 11. ure zvečer. Delalo se je že celih 13 ur na dan, a delavstvo seveda ne dobi niti vinarja za te nadure. Ob nedeljah in ponedeljkih se dela nepretrgoma, brez kosila, do 2. ali pa celo 4. ali 5. popoludne. Seveda nastane pri tem vprašanje, kako je pač mogoče, da mučijo delavstvo s takim delom. Stvar je popolnoma umljiva: razni uradniki uporabljajo delavstvo v svoj*e privatne namene, in zato ni delo v skladišču in drugod narejeno zato je potem treba vleči nad delavni čas. Take strahovite, koruptne razmere so mogoče le pod načelstvom Wieserjevim. Za danes naj navedemo le’ nekaj takih krič čih slučajev. Tako so nekega dne 4 delavci delali 3 ure za Kahma in Ferrarija Da vrtu ; pulili so travo s potov, da bi gospod Ferrari ne padel in se pobil, in kopali |so krompir. Dne 5. julija sta delala dva delavca za Ferrarija v vrtu od poldneva do 6.10 zvečer. Dne 14. julija sta ravno tako delala .v Ferrarijevem vrtu dva delavca od 4. do 6. Dne 14. julija sta delala v vrtu za Kahma dva delavca od 10. do-poludne do 6. zvečer; štihala sta vrt. Dne 20. julija sta ravno tam delala dva delavca od 3 in pol do 6. zvečer. Dne 3. avgusta sta dva delavca kopala Ferrariju krompir in je Ferrari celo dejal, da sta ga premalo nakopala Ta dan so pri Kalimu in Ferrariju delali 4 delavci od 3. do 6. zvečer. In potem se ta Kalim pri tožuje, da se v skladišču premalo naredi. Seveda, če on sam jemlje ljudi za svoje delo. Hm, kako se more napravili odka-zano delo pri železnici, če se zgodi tako, kakor se je zgodilo dne 26. julija, ko je cela I. partija celo popoludne nakladala žaganje, ki ga je rabil Ferrari za svoj vrt. Pa naj potem reče kdo, da to niso res naravnost vzorne razmere, ki vladajo na drž. kolodvoru v Gorici. Prepričani smo, da se vse take nepravilnosti dogajajo z vednostjo načelnika \Vieserja, kajti ako ima povsod drugod svoje ogleduhe, kedar gre zato, da bi kaznoval ali drugače priškrnil kakega slovenskega uslužbenca, gotovo tudi dobro ve, kako se uporabljajo železniški delavci za privatno delo po imenovanih dveh uradnikih. Ali kaj se hoče: vrana vrani ne izkljuje oči! Radovedni smo le, kaj poreče na vse to ravnateljstvo c. kr. državnih železnic, ki je baje zato tu, da nadzira delovanje raznih železniških organov, in tudi zat t, da se izvršujejo odredbe raznih železniških oblasti. zjž,— Veliki shod v Pragi. Naše člane in slovenske železničarje sploh še enkrat opozarjamo na *enketo“ ali skupni veliki shod vseh slovanskih železničarskih organizacij, ki se vrši dne 10. 11. 12. septembra t. 1. v Pragi. Naznanjamo, da se je do danes oglasilo že lepo število udeležencev, ali primeroma naši organizaciji Z. J. Ž. bi se moralo jih oglasiti še nekaj. Vsak železničar, ki se udeleži, naj se priglasi ali ustmeno ali pismeno v društvenem prostoru centrale v Trstu, Via Lavatoio št. 1, ker mora centrala naznaniti pravočasno končno število udeležnikov. Peljemo se vsi v civilni obleki. Kakor že omenjeno, so prenočišča brezplačna. Kdor še nima listka za prosto vožnjo in dopusta, naj poskrbi pravočasno za oboje. Odpeljemo se z brzovlakom št. 502, ki odhaja iz Trsta ob 8.55 zvečer in sicer v petek dne 9. septembra. Nihče naj "ne zamudi te prilike, ogledati si zlato Prago. zjž.— Našim članom I Nekateri člar.i so zaostali z mesečnimi prispevki in jih opozarjamo v njih las’no korist, da ne zaostajajo s članarino, ker v slučaju kake nezgode ali bolezni nikakor ne dobijo nobene podpore, ako ne vršijo svoje dolžnosti, kakor jim jo predpisujejo pravila. Ob enem naznanjamo, da smo ustavili vsem tem članom, ki so zaostali četrti mesec, strokovni list. zjž— C. 1ir. direkciji drž. železnic! V raznih naredbah ali ukrepih c. kr. ravnateljstva drž. železnic in c. kr. žel. ministrstva se v časih dobijo take čudne pomanjkljivosti, da si jih tudi najbrihtnejša glavca ne more raztolmačiti. In največji umotvori so se skrpali skoraj gotovo pri takoimeno-vanih nočnih in predorskih dokladah. Govorili smo že večkrat o dokladah postajne službe, naleteli smo pa sedaj na slučaj, ki nam nikakor ne more v glavo. Torej predorske doklade! Prožni mojster ima predorsko doklado (Tunelzulage). Predorski čuvaj ima predorsko doklado. Delavci, kadar dela o v predoru, imajo predorsko doklado 40 vin. na dan. Kdo torej ne dobi doklade ? No, uganimo. Prožni vzrav-njevalec (Bahnrichter) je ne dobi. Zdaj pa naj nam kdo to razvozla. Prožni mojster napravi svojo revizijsko prožno pot, čuvaj dela službo 5 ur, prožni vzravnjevalec pa 8 ur, in ta ne dobi predorske doklade. Mislimo da bi bila tukaj dolžnost] c. kr. direkcije, da to stvar malo preštudira in morda vendar prizna milostno doklado za predor tudi prožiemu vzravnalcu, ker je težko, priti do spoznanja, zakaj je rano ta izključen. Morda samo zato, ker se imenuje ta predor „Bohinjski predor", ali je še kje drugje tako. zjž — Batuje. V nedeljo, dne 28. avgusta se je vršil tukaj sestanek železničarjev za progo Prvačina Ajdovščina. Po daljšem in temel item posvetovanju in natančnih pojasnilih s strani zastopnika centrale Z. J Z. iz Trsta, se je sklenilo, da se bode delalo na to, da se v najkrajšem času ustanovi v kakem primernem kraju podružnica Z. J Z. Za železničarja je potrebno, da je organiziran, ker brez vsake organizacije je železničar podoben orehovi lupini na vodi, ki delajo valovi žnjo, kar hočejo. Da se temu ubranimo, je treba, da se oklenemo slovenski železničarji organizecije, ki odgovarja tudi našemu narodnemu čutu, in to je .Zveza jugoslovanskih železničarjev.'1 Ta se bode potrudila za težnje železničarjev in posebej pa še za pravice slovenskega železničarja. Poleg tega pa nam nudi Z. J. Z. tudi podpore v slučaju. dal,še bolezni. Torej oklenimo se je! zjž — Pravovarstvo železničarjev socialdemokratov. Prožni čuvaj Švab Anton, uslužben na istrski progi, je bil nekoliko bolehen, kar pri tej naporni, do 18 ur trajajoči službi ni čuda, in je dostal $ do 4 krat doma, ker je bil bolan, in to 10 do 15 dni. Zadnja boleren pa ga je zadržala od službe 3 mesece. Vsled tega, da je bil ta revež tako nesrečen, da ga je mučila dalj časa bolezen, je njegov dični prožni mojster Miihlberger stavil na direkcijo predlog za upokojitev t ga čuvaja, in čuvaj naj bi bil to prošnjo podpisal. Ker čuvaj ni čutil še potrebe za upokojenje in ni hotel podpisati te njemu vsiljene prošnje, je menda prožni mojster Miiblberger poslal to prošnjo z falsificra-nim podpisom imena čuvaja na c. kr ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Torej je moral tukaj pomagati ponarejen podpis. In glej ! Čuvaj je bil na podlagi te falziiicirane prošnje res upokojen. Ko so mu od ravnateljstva podpisali obvestilo o njegovem upokojenju, on tega ni hotel podpisati, seveda, ker ni tatu prosil za upokojen e. Io zopet je menda rotnai ponarejen podpis na ravnateljstvo, in čuvaj Švab je moral iti v še nezaslužen pokoj. Pomagal tukaj ni več- Peter in ne Pavel. Tukaj je bi o treba tožiti, da se dožene, kdo je ponaredil podpis, in Švab se je obrnil na svojo socialdemokratično organizacijo, oziroma do strokovnega tajnika Kopača za pravovarstvo za ta nezaslišani čin. Kopač je čuvaju Švabu obljubil odvetnika. A ko je prišla obravnava, ni bilo pravnega zastopnika, torej odvetnika od nikoder, in posledica tega je bila. da je ponižni čuvaj s svojo tožbo propadel in dobil vrhu tega še 4 tedne zapora. Potrt redi kazni in razkačen radi nemarnega postopanja s strani sodaldemokratične organizacije in njenega strokovnega tajnika, se je obrnil seveda v tem položaju zopet do Kopača. Da bi vtega koraka rajši ne ne bil storil. Čuvaj Švab je izjavil, da mu je zastopnik in zagovornik železničarjev, sodrug Kopač odgovoril tako-le : „ Kaj mislite Vi, da se bodem jaz radi Vas pri direkciji zameril ? “ Kaj je preostajalo temu revežu čuvaju: ali plačati po nedolžnem vse stroške in vrhu tega še sedeti 4 tedn-, ali si najeti na svoje stroške drugega odvetniva, in se postaviti na sv »jo pest v boj proti storjeni krivici. To je storil, zapustil jo Kopača "in stranko in zmagal je. Oproščen je bil stroškov in za >oi-h, nasprotno pa obsojen prožni mojster .Vliiklberger na po-vrn tev stroškov. Kaj pa železnica ? Ali bode ona zopet vzpostavila tega čuvaja nazaj v službo? Upamo, da to stori. Socialdemokratična organizacija in Kopač pa sta zopet pokazala, da s o d r u ■ gom ni za težnje železničarjev, ampak le za stranko. Seveda je hudo zastopati železničarje, ako se noče zameriti direkciji. Gotovo pride Kopač še v spominsko knjigo direkcije državnih železnic. Narodna delavska organizacija * SKUPINA „PLINARNA“ V PONEDELJEK dne 5. t. m. ob 9. zvečer se vrši v vrtnih prostorih „Delav- konsumnega društva “ pri sv. Jakobu mn». Dnevni red: Razmere v mestni plinarni. Delavstvo iz mestne plinarne ! Za delavstvo v Trstu, zlasti pa delavstvo v mestni plinarni današnji časi nno najboljši. Zato vas vabimo, da se v polnem številu udeležite tega shoda. Ravno tako pa vabimo tudidrugo narodno delavstvo, da se udeleži v čim največjem številu tega shoda in tako pokaže svojo solidarnost z delavstvom v mestni plinarni. Odbor skupine N. D. O. ,,plinarna*'. Domače vesti. d— K izletu puljske N. R. O. v Trst. Kakor smo že javili, pride puljska N. R. O. v Trst v nedeljo, dne 4. sept. s parnikom -Trieste", ki pristane v stari prosti luki ob pomolu št. IV. ne pa, kakor je bilo prvotno določeno, ob pomolu Giuseppina. Stvar je namreč taka, da je zadostovalo že par hujskajočih vrstic v „Piccolu“ in gospodom na namestništvu je padlo srce v hlače, dasiravno so zagotovili N. D. O., da se bo mogla izvršiti cela prireditev skoraj do pičice tako, kakor je želela N. D. O. Se pač strahovito boje ti gospodje, da ne bi jih morda v nedel.o, dne 4. septembra, zbudil kak „živio“ iz njihovega sladkega sna, v kat -rega jih le zazibala prevelika skrb za javni mir in red in ljudski blagor. Se pač boje, da ne bi se čula pred visokim c. kr. namestništvom kaka „preglasna‘‘ slovanska beseda, zbali so se menda celo sami sebe, saj so pač oni sami krivi, ako bi čuli iz ust ljudstva, kar so zaslužili za svoje stra-hopetstvo pred tedni. Kakor one dni pul ski „Giornaletto', napisal je sedaj „Piccolo“ par vrstic, in parobrod s puljskimi izletniki naj ne pristane v pristanišču, kjer navadno pristaja, temveč v stari prosti luki, zavarovani z zid >vjem in redarskimi sabljami, izletniki naj bi niti ne videli tržaškega mesta, sprejeti bi jih najbrž tudi ne smel nihče, kveč.emu morda c. kr. redarji in c. kr. finančni stražniki. A se lepo tiho in nnrno, da hi se le ne mogel izpotikati kak „Piccolov“ čifutski časnikarski mazač, le da ne bi se čutil žaljenega kak iftazzinianski paglavec v svojem" svetem prepričanju", da je Trst — „citla italiana", le da ne bi se visoke c. kr. vlada zamerila pouličnim barabam tržaškim. Zato pa le za zidove z izletniki, zato proč z vsako zastavo, zato pr č z godbo in menda za tisti dan nagobčnike na glavo vsem tržaškim in okohčanskim Slovencem ! Tako si je lepo zamislila visoka c. kr. vlada, toda prav odkrito povemo da se je najbrž le pošteno uraču-nala. Naj le verjame, da bo tržaško in oko-ličansko narodno delavstvo in drugo narodno občinstvo sprejelo hrvatske izletnike na tako slovesen način, kak' r še ni sprejel slovanski Trst nikogar. Kaj zastave, kaj godba, tisoči in tisoči slovenskega ljudstva, ta ogromna masa bo pokazala vsem in vsakomur, da razne prepovedi in zubranitve pač niso in ne hod > udušile slovenstva v Trstu, da postaja Trst prav po takih poskusih udušitve od dne do dne tem bol sloven*ki. C. kr. vlada nam stem prihrani samo drlo. Ena prepoved je boljša kakor tisoči letakov in lepakov, in hvale/, i smo c. kr. vladi za to uslugo. Le tako naprej, v nedeljo ne bo prostora na trzaš kih ulicah za vso ono maso slovenskega naroda, ki se bo odzvala takemu vabilu c. kr. vlade ! d— Uspeh N. D. O. v mestni pH* načni. V zadnji številki našega lista smo poročali o nezaslišanem ravnanju sedanjega vodja tržaške mestne plinarne, inženerja Guillermina z delavstvom v mestni .jdinarni. Prošlo soboto se je vršil v tej zadevi v prostorih ^Delavskega konsumnega društva" pri sv. .Jakobu prav dobro obiskan javen shod, na katerem so se razmere v mestni plinarni pojasnile vsestransko. Kot poročevalec k dnevnemu redu jo strokovni tajnik N. D. O. tqv. Ekar natančno pojasnil „vzroke", vsled katerih so so bili odpuščeni štirje delavci, „slučajno“ — Slovenci. Izginilo je namreč v plinarni nekaj cunj. Neki italijanski delavec je načel balo, prišli so zraven tudi drugi, iu vsak je vzel par teh cunj ; dali so jih tudi nekaterim našim. Delavci rabijo te cunje potem, da si ovijejo noge, da si jih ne opečejo pri svojenm delu pri pečeh. Ker pa jih niso rabili tedaj, so jih shranili v svojih omaricah, kjer shranjuje svojo obleko. Pogrešile so se nato te cunje in , uvedla se je preiskava. Preiskali so tedaj omnrice in našli pri onih štirih cunje v njih, nakar so bili takoj odpuščeni. Med odpuščenimi je bi) mož, oče sedmih majhnih otrok, ki dela že nad 18 let v mestni plinarni, pa po onem znanem načinu, kakor delajo s slovenskimi delavci, še do sedaj ni bil stalno nameščen. Bil je namreč vsakokrat par dni pred potekom treh let, ki se zahteva o za stalno Dameščenje, odpuščen, potem pa zopet sprejet, samo da ga ni bilo treba namestiti stalno. Sedaj • je imel že par tednov nad tri leta, in zato se ga je bilo treba odkrižati na ta način. Drugi je bil že par let stalne nameščen, tretji ni sploh dobil cunj, ki jih je imel v omarici, tako kakor oni drugi, temveč jih je dobil vsled nakazila svojega predstojnika, ker jih pa ni vseli porabil naenkrat, jih je hranil za naprej. In ta je b.l tisti, kateremu je Guillermin zabrusil v lice one nesramne besede, ki smo jih omenili v zadnji številki, ko mu je delavec hotel pojasniti stvar. In vse te cunje niso bile vredne 10 stotink, imeli so jih pripravljene za uporabo pri delu, ne da bi jih odnašali iz plinarne, pa potem zato — odpustitev! Naj reče kdo, kar hoče : kar je preveč, je preveč. Ako so se delavci res kaj pregrešili, saj prznamo vso pravico delodajalcem, da jih kaznuje, toda za par ničvrednih cunj uničiti življenske pogoje štirim delavcem in njihovim družinam, tu se pač neha vse. Naši delavci so se v t?m slučaju pokazali može. Bili so drugi, ki so načeli balo, drugi so jim dali cunje, drugi so maš li cunje v peči. da ne bi jih našli pri nj h, a naši so molčali niso imenovali nikogar, dasiravno je bilo skoraj očividno, da se je preiskava vršila vsled denuncijacije najbrž prav tistega, ki je začel, in se je preiskava vršila nekam čudno — samo po omaricah naših delavcev. Molčali so in so se zanesli na N. D. O., da bo v njihovem slučaju storila svojo dolžnost. In res, bila je v tej zadevi de-putacija plinarniškega delavstva pod vodstvom predsednika N. D. O. tov. dr. Mandiča pri mestnem županu, ki je na vsestranska pojasnila denutacije obljubil, da se zavzame za stvar. Deputacija je pojasnila županu ne . nosne ra'.mere v plinarni in odločno protestirala proti nečuvenemu postopanju inženerja Guillermina. Zupan je obljubil že z ozirom na silno razburjenje delavstva čim naj hitrejši odgovor. Poročevalec je končno predlagal resolucijo, v kateri se zahteva takojšnje zaposlenje odpuščenih delavcev, protestira proti postopanju vodje plinarne in zahteva pravična in nepristranska uredba dela in zaslužka v mes ni plinarni. Resolucija je bila sp.ejeta soglasno. Oglasilo se je še več govornikov, -delavcev iz mestne plinarne, ki so v ostrih besedah bičali ravnanje nekaterih poslovodij. zlasti pa postopanje vodje inženerja Guillermina. I/. vsega je bilo spoznati, da je res prikipela sila do vrhunca in da je skrajni čas, da posežejo vmes drugi čini-telji, ako rfočejo, da se zgodi v plinarni čez hoč nckaj nepričakovanega, a zato teni hujšega. Toda po posredovanju N. D. O. je vendar stvar zadobila povoljen zakjnček. V sredo opoludne je bila zopet NDO in* terveeirala pri mestnem županu in je dobile zagotovilo, da se tjavendan odpuščeni de lavci sprejmejo zopst pod starimi pogoji na delo! Tako je N 0. O izvojevala )«P uspeh in stem pokazala, da ^e v stanu brez kako oomoči od drugod sama zadd* stno skrbeti za koristi delavstva, ki se je zalekto v njeno okrilje. Odločno je tu nastopila N. 0. 0., ne s prošnjami in ne celo morda, kakor to delajo drugi, z de-nuncijacijami drugače mislečih, temveč zahtevala je, da se zgodi pravica, in dosegla jo je. Lep uspeli je to in NDO je lahko ponosna nanj. kakor je tudi lahko ponosno nanj naše vrlo delavstvo v mestni plinarni, posebno pa vodstvo skupine N. D. O. ..mestna plinarna", ki je zlasti v tem slučaju pokazalo, da zna izpolnjevati 8voje dolžnosti. Da bo imel ta uspeh še nadaljnih ugodnih posledic i za NDO kot tako, smo prepričani ! d— Spored za dan 4. septembra. Kakor že omenjeno, prispejo puljski izletniki v Trst okrog 10. ure in pol dopo-ludne. Na pomolu št. IV, v stari prosti luki se vrši prvi sprejem. N. D. O. se je obrnila na c. kr. trnančno oblast, da uredi stvar tako, da se bo vršil carinski pregled, že takoj ob izkrcanju in da bodo mogli izletniki in drugo občinstvo iz proste luke skozi vrata na Ribjem trgu, • odkoder se nato razvije pohod po ulici Stazione na trg Stazione, od tam pa po ulici Ghega pred Narodni dom, kjer se vrši Olicieloi sprejem. Po oficielnem sprejemu se raz-dele izletniki po narodnih gostilnah, kjer bo zanje pripravljen obed, med 11. uro in pol in poldnevom. V ta namen prosimo stalne goste onih gostilen, da za ta čas prepuste prostore puljskim gostom, da jih bodo mogli točno postreči. Popoludne se zbero puljski gostje in drugo narodno občinstvo pred Narodnim dimom, odkoder se vrši točno ob 3. uri in pol skupni odhod v Rojan k veliki ljudski veselici, pri ka teri nastopajo razna narodna društva, igra godba, se vrše razne druge zabavne priredbe, ples, itd. Poskrbljeno bo za pijačo in prigrizek. Narodno delavstvo postavi svoj poseben paviljon, katerega prav posebej priporočamo občinstvu. Odhod puljskih tovar šev je določen na 9. uro zvečer s pomola IV. Tržaški tovariši spremijo svoje puljske goste do parobroda. Toliko torej o sporedu, kolikor ga m črtala naša za vse lepo in dobro tako navdušena c. kr. vlada. Morda v zadnjem trenot.ku odpade še kaj, ako ne morda vse, čemur bi se ob znani ljubeznivosti in naklonjenosti gospodov v palači na velikem trgu napram ^aui prav nič ni bilo čuditi. d— Z ozirom na hujskanja, ki jih je čitati v ital anskih listih, izjavl|amo ponovno : namen narodnega delavstva ni bil in tudi sedaj ni, da bi izlivalo, da bi motilo javni mir in red! Po naših avstrijskih Zakonih, spiejetih po ljudskem zastopstvu in potrjenih po našem ustavnem vladarju, ki je slovesno prisegel, da se bodo v naši državi enako čuvate ustavne pravice Vsakega posameznega in vseh državljanov, imamo tudi mi pravico, da sprejemamo V svoji sredi svoje brate! To torej izjavljamo ponovno m se obračamo na narodno delavstvo in drugo narodno občinstvo s sledečim pozivom: ne daj se v nedeljo dne 4 septembra, nihče zavesti dj kakih nepremišljenih dejanj niti po izzivanju kakih nalašč v ta namen pripravljenih iz-živačev, niti morda pa vsej sili pripravljenega redarstva in podobnih razburjajočih naredbah varnostne oblasti! Cim da-stojnšjša bo manifestacija naše bratske ljubezni do naših puljskih bratov, čim ogromnejša masa našega naroda bo pokazala svojo zrelost nad izzivati katerekoli vrste, tem poparjenimi bodo naši sovragi, tem nstudnejša se bo pokazalo svetu njihovo hujskanje in izzivanje ! Zato pa v nedeljo, dne 4. septembra, hladno kri in preko izzivačev-plačancev naprej do našega cilja: sijajna manifestacije nase narodne in delavske misli na slovenskih tržaških tleh! d— Reditelji dne 4. septembra. Narodno delavstvo in tudi drugo narodno 'občinstvo poživljamo, da se v nedeljo, dne 4. septembra, med pohodom iz proste luke pred Narodni dom, popoludne pri pohodu izpred Narodnega doma v Rojan in ravno tako tudi zvečer pri vrnitvi puljskih izletnikov iz Rojana v pristanišče strogo ravnajo- po navodilih rediteljev, ki bodo v znamenje svojega posla nosili na rokavu moder trak z napisom N. D. O. Zlasti pa poživljamo vse narodno občinstvo, postbno pa še naše delavstvo, da je v vsakem oziru na razpolago našim tovarišem iz Pule, pri razkazovanju mesta itd. Pokažimo naš m puliškim tovarišem, da so prišli med brate, da se bodo čutili med nami domače, kakor v svoji lastni liiši. d— Kornelij vitez Gorup, štirinajst-kratni milijonar, srbski konzul itd., se nahaja pod obtožbo radi — oderuštva. Obtožen je, da je odrl dva tržaška rodol uba, gg. I. M. G. in F. G. Proti obtožnici je ta fletni velekapitalist in »prijatelj" delavstva vložil pritožbo na višje deželno sodišče, a zastonj — pritožba je bila te dni zavrnjena. In tako bo gospod milijonar kmalu sedel tamkaj, kjer marsikdaj sedi tudi kak čisto navaden —- oderuh. V prihodnji številki prinesemo zgodovino tega oderuštva. d— Vstopnice k veliki ljudski veselici, ki se vrši v nedelje popoludne v Rojanu, se dobivajo po 40 stot. od danes naprej v uradu N. D. O. v ul. Lavatoio št. 1 in pri sv. Jakobu ter pri g. Bičkovi v Narodnem domu. d— 'Štrajk livarjev traja naprej. Z ozirom na svoječasni sklep delodajalcev, ki so zagrozili, da odgovore na štrajk li- varjev z izključitvijo vsega v prizadetih podjetjih zaposlenega delavstva, s čimer bi bilo prizadeto tudi vse delavstvo v Lloy-dovem arsenalu, se je vršil prošli petek ob veliki udeležbi delavstva javen shod na vrtu »Delavskega konsumnega društva" pri sv. Jakobu. Obširno poročilo o tem shodu je priobčila že »Edinost", za to ne bomo obširnejše poročali o tej zadevi. Kakor znano, pa so delodajalci zagrozili z izključitvijo delavstva, ako štrajkujoči livarji, na katerih strani so tudi naše simpatije, ne stopijo v delo pod starimi pogoji, do dne 26. avgusta. To se ni zgodilo, vzlic temu pa se delodajalci niso upali poseči po splošni izključitvi, temveč so sklenili v svoji seji dne 26. avgusta, da izključijo le delavstvo, ki je bilo dodeljeno livarjem, a vsled štrajka sedaj nima dela Zgodilo pa se tudi to ni, zlasti ne pri Lloydu in se tudi ne zgodi. Štrajk livarjev traja torej dalje iu le želeti je, da bi štrajkujoči do segli, kar zahtevajo. Želimo jim to prav odkrito, dasiravno moramo vodstvo socialnih demokratov, ki je ,v tako neugodnem položaiu lahkomiselno izzvalo ta škrajk, obsojati kar najstrožje. To je v resnici naravnost lrivolna igra z delavskimi interesi, započeta edino le z namenom, da bi si vodstvo na kak način pomoglo iz zagate, v katero ga je spravilo nezanimanje delavstva za socijalno demokracijo v zadnjih časih. Prostori v ul ci Boschetto se praznijo vedno bolj, ravno tako pa tudi blagajna, in zato je bilo treba zopet nečesa, da bi se zopet nekol ko poživilo »delovanje". Zato potem ta štrajk, s katerim so izigrali življenske interese tisoč&v in tisočev*delavcev in njihovih družin. Tako pač ne morejo in ne smejo delati delavski zastopniki! Da tembolj obsojamo delodajalce, je pač umljivo samo po sebi, in rečemo le : štrajk je bil izzvan lahkomiselno in želimo le, da bi vsled tega ne trpelo delavstvo, pa naj bo potem naše ali socialnodemokratično ! d— »Banca popolare" je zabredla v hudo krizo. Ko to pišemo, se ljudje kar trgajo, kdo bo mo£el prvi dvigniti svoj denar. Naval je tak, da mora posredovati policija. Žabbog je med temi ljudmi vsa sila slvenskili malomarnežev, ki še vedno mislijo, da je njihov težko prisluženi denar varnejši v italijanskem denarnem zavodu, kakor kakem v slovanskem. Ne želimo škode nikomur, r, tu pač pravimo: prav se godi tistemu Slovencu, ki več zaupa tujcu, kakor pa doinsčinu, ako mu zato nekoliko trda prede ! d— Posebni vlak v Gorico. Na rodno del«vstyo in drugo narodno občinstvo opozarjam > na posebni vlak, ki bo vozil v nedeljo dne 11. septembra, popoludne it Trsta v Gorico k dirki kolesarskega društva „Gorica“. Vozna cena III. razreda bo K 2 — fja in nazaj, a društvo ,Gorica", ki prireja dirko na Goriškem »velodromu", daje č anom N. D. O. i prosto vstopnino. Vozni listki se bodo do- | bivali zadnje dni prihodnjega teona v uradu N. D. O. v ul. Lavatojo št. 1. in pri sv. Jakobu. Drugje se listki ne bodo dobivali. Vabimo torej narodno delavstvo, da se udeleži te dirke, združeine z veselico, v čim največjem številu, kajti naša bratska N. D. O. v Gorici, pa tudi drugi naši prijatelji, zlasti pa dirko prirejajoče dru štvo »Gorica" nam obetajo čim najprisrč-nejši sprejem. Člani. N. D. O. se udeleže tega izleta v kolikor mogoče velikem številu. — d— Uradne ure v društvenem prostoru N. D. O. pri sv. Jakobu so odslej sledeče: ob sobotah od 6 in pol do 8 in pol zvečer, ob nedeljah od 10. do 12. dopoludne, ob ponedeljkih od 6 in pol do 8 in pol zvečer. Opozarjamo torej članstvo pri Sv. Jakobu na te uradne ure, da more »ob tem času vplačevati svoje društvene prispevke. d— I. Redni občni zbor »Gostilniške in kavarniške zadruge članov N. D. O “ se vrši v četrtek dne 8. septembra 1910 ob 9 Va uri zjutraj v prostorih N. D. O. ul. Lavatoio št. 1 s sledečim duevnim redom! 1 ) Nagovor predsednika, 2.) Poročilo blagajnika, 3 ) Poročilo nadzorništva, 4.) Dopoln. volitev 1 odbornika ter 2 namestnikov odbornikov, 6.) Slučajnosti. Vstop imajo le listi, ki 'se izkažejo kot člani. Občni zbor se vrši točno ob določeni uri, neglede na število došlih. Odbor. d— Knjigarna Gorenjec se je preselila • v nove prostore v ulico Caserma št. 16. Od ponedeljka dalje bo knjigarna v novih prostorih, popolnoma na novo urejena na razpolago občinstvu. V nedeljo ob 3. uri pop. VSI V ROJAN na slavnost N. D. 0. Iz Pule. PULA 30. VIII. Javna skupština N. R. O. Napokon poslije 10 mjeseci posjetio nas je ponovno naš predsjednik drug dr. Josip Mandič te je drisustvovao skupštini, koju je N. R. O. bila sazvala za nedje\ju 28. kolovoza. ' To je t r e č a javna skupština, obdr-žavana ovog mjeseca od N. R. O., koja je bila veoma dobro posječena, premda se je u arsenalu djelomice radilo, i koja je po-sebnog značenja za naš dalnji razvoj. Skupštini, koju je otvorio drug Vran-kovic, predsjedao je drug S 1 a d o n j a, dok je bilježnikom bio izabran učitelj M a g a š i č. Drug Vrankovič je odmali pri otvoru pozdravio predsjednika N. D. O. iz Trsta dr. Mandiča, koji je bio burno pozdravljen, te je u skoro jednosatnom govoru, koji je više puta bio živahnim odobravanjem i ploskanjem -prekidan, razložio dosadašoje djelovanje N. R. O. i naš od-nošaj prema social-demokratima. Mi ovdje navadjamo samo glavne misli : Zahvaljuje na pozdravu. Prikazuje do-sadašnje djelovanie N. R. O., koje premda je donijelo več lijepih uspjeha, nije još onako, kako ga svi želimo. Još nam ostaje veliki po«o. Reorganizacija če se prove-vesti, netoin ministarsUo potvrdi pravila, donijeti če željene uspjehe. Prikazuje, zašto mi moramo biti narodni i zašto nam nema mjesta u social-demokratskoj Stranci. In-ternacionalizam je samo u teoriji, u praksi taj se pokazuje kao favoriziranje jačih i večih naroda, kojima samo dolazi u korist. Osvrče se na spor, koji je nastao u social-demokratskoj stranci medju Česima i Njem-cima. Objedjuje nas se, da smo nacionalisti, a takn moramo biti kao sinovi ma-lenog naroda, komu se krate i najelemen-tarniji preduvjeti za život. Prikazuje položaj u Trstu. Poziva prisutne social-demo-krate, da tu obore njegove navode. <31 © 0 Jlajvečja slovenska manijakturna trgovina v Zrslu, Križmančič & Breščak ulica Nuova št. 37. U zalogi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega modernega blaga,■ za spomlad in leto, možke in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese itd. Velikanska izbira vsakorstne drobnarije, za šivilje in krojače vse po nainižjih konkurenčnih cenah. ST Udom j«. ]). 0. dajeva 10°|o popusta "Mi □ Priporoča so kot Slovenca slav. občinstvu za najobllnejšl obisk. Q )3 m m Sl CENE ZMER/.E. TELEFON 16-83 ■ ■ B • rd 5= \a obroke 3S < SL ® ® m E ° O. Uelika zaloga izdelanih oblek« S ® CD co JU IM ’ er eo E ® CD —• >o za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za p c rilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. 2 ® fu *> co P* < r o eL *“ C/3 ■ Adolf Kostorls, ul. S. Glouunnl 16,1. n. zraven „BUFKET AUTOMATICO*1 ©> "T™ JL IB » POZOR 1 Skladišče ni v prltli- Hjj POZOR 1 Skladišče m v pritličju, ampak v prvem nadstropiu. I^j č/u, ampak v prvim nadstropju. □ dl Za.C[r6bŠka tovarna tvrdko Kcnr^c Francka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V VaŠ prid bo$ie, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu -Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, ' iz zagrebške tovarne. alr.aaa V. Y1162,12:9 U. V. «5* S Tovarniška znamka. I Konsumno zadrugo H. D 0. rJrod*ialoe: ulica Bosco 17. ||, ul. Miramare * i : Telefon: štev. 23-21. : m, v Skednju. čisti dobiček tega vašega prvega go spodarskega podjetja )e namenjen lo Vam in Vaši sveti stvari!_________ \ Na koncu pozdravlja puljske drugove, te ih poziva, da svi dodju 4. septembra u Trst, gdje de ih brada bratski dočekati. Za riječ se prijavljuje drug Store (predsjednik deških narodno-socialistidkih kovinara) koji u deskom zahvaljuje za simpatije izražene od druga dra. Jos. Mandiča deškim narodnim socialistim. Prikazuje po-stanje i razvoj deških narodnih socialista. Osvrde se na spor desko-njemadki u social-demokratskoj strani, te istide, da su deski social demokrati jedva sada opazili ono što su deski narodni radnici ved pred deset godina opazili t. j. da u internacionalnoj socialdemokraciji nema mjesta deskom radniku. Iza njega govori drug H a r a m i n a (social demokrat), koji bude odmah preki-dan, budud je podeo svoj govor sa: .Gospodo!" Isti se veseli svakoj organizaciji, jer ista pokazuje nezadovoljstvo. Ipak radniku je spas jedino u social-demokraciji. Ona je izvojštila devetsatni rad. Ona je postigla opce pravo glasa (Prigovori). Social demokrati se ne bore za trbnh, ved za više ciljeve. On je uvjeren, da de do deset godina svi, koji su danas u N. R. O. biti social demokrati. (Bum ! Nikada !) Dr. M a n d i d mu je odmah odgovo-rio, te se je osvrnuo na svaki njegov na-vod i prikazao lieumjerstvo social-demo-krata, koji dok svuda napadaju N. R. O., tu na javnoj skupštini, jer su odi u oči, hode da prikazuju, da 6U prijatelji svake organizacije. Pokazao je nelogidnost svih izvoda, radi dega je veoma teško odgova-rati. Tvrde jedno, a drugo rade. Odgovor je bio primljen silnim *plje-skom i salvami smjeha, kad je drug dr. Mandič pokazivao na protuslovlja. Za rijed se prijavljuje Križ, koji se isto osvrde na navode Haraminine. Istide osobito lažno i iskrivlj no pisanje u njihovim novinama. Obedaje im 1000 kruna, ako dokazu, da je on dobio radnju izkrcavanja i ukrcavanja ugljena. Sada je htio govoriti Furlan (so-cial-demokrat), nu skupština ni htjela ni da čuje o tom, budud je taj isti p slije jedne .-kupštine tužio neke naše drugove iskrivivši njihove rijedi. Čuo ih je svaka-kvih. (Za vas tu mjesta nema, ajte na sud itd.). Predsjednik je dao na glasovanje, tko je za to, da Furlan govori, i digla se je samo jedna ruka. Tako je morao otidf, uvjerivši se, da dovjiku njegova kova nema mjesta na našim skupštinam. Na koncu je drug V r a n k o v i d pozvat) sve, da u nedjelju 4. septembra po hr!e u Trst, da manifestiramo skupa s bradom za ciijeve, koji su nam isti, i da našim brojem i nastupom dokažemo svim našim neprijateljima, da nas ima i da smo na 8vom mjestu. Dodič J., Žetko L, Rebec, Milid, Juriševič, Kobal I. in Čehovin J.vpo 60 st., B. Po-liščak, N, N., Verš I., Žerjal A., Ostan I., Rep A,, N. N. in Veškovo po 40 st., N. N. 20 st. Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu DAROVI. d— V znak protesta proti prepovedi izleta v Pulo, so nadalje darovali sledeči: dr. Brnčid K 7'20, J. Cink in dr. Slavik po K 5, Stokel I. K 4, Malešid in Furlan A. po K 3 60, P. I. in Kovadid K. po K 3, Gregorovič M. K 2 60, Turk ,T. Laurendfd V., Fabjan I. in Pižon M. po K 2, Ercigoj J. in Kreševid A. po K 2\20, Fnrian (gostilna), Majcen A., Juriševid J., Godina J. in Kreševid J. po K P60, Jan-dar F. in Ivandid J. po 1'40, Zmet, Er-zetid, Čok J. Kočijandid A., Požar M, Laurendid A., Jeluš d A., Klun M,, Klun A., Pader J,. L. Ukmar, Smerdelj, M .T., Bole, Babšek J., po K T20, Vidmar 1. in Vidmar F. po K 1*10, Košir J., Mahne J., Drenik A., Št. 1725, Čepar L, Grgič F., Vodopivec J., Podreka K., Prelc J., Štoka D., Vatovec F., Markočič J., Zlobec A., Škerjanc 1., Bergec E., Žbogar J., Ahac J., Bendid A., V. Dopica, Tul J. in Škerl po K 1, Tence in Vodopivec po 80 st., Kogoj L., Kocijančič A., Jajdid I., Pahor L, Kurtt J., Sedmak J., Sulid F., N. N., Dujmovid A., N. N., Bezeg A., Fakin A., Kovadid I., Kolpmbin I., Žerjal M., Godina B.v, Tul J., Šuman A., Flego I,, Štok L,, Štoke), Pišdanc, Blažid I., ! Slovenke! KUPUJTE VSE Kolinsko kavino primes! Bratom somišljenikom priporoča k bodoči sezoni vol- neno blago7 snkna itd. po najnižji ceni razpošiljalni zavod M. K. RUŽIČKA v Humpolcu (Češko). Vzorci na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Književne novosti: K 2-20 „ 3.20 GREGOR