LXXV., CL I39 unionk pttbbljcita OONCE8BIONARIA ■tar«: IFNIONE per la pubbticttt, «M RALJAIf A 8 Nov uspeh torpednih letal Dva sovražna parnaKa potopljena, trije nadaljnji toudo posKcilovani — Bombardiranje Bizerte in Pantellerije — 32 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 20. junija naslednje 1121. vojno poročilo : Oddelki naših torpednih letal so znova ovirali oživljeni sovražnikov promet v smereh severne Afrike in na morju pri Boni potopili 10.000 tonski parnik in zadeli tka druga s skupno 17.000 tonami. italijanski in nemški hotnimi ki m) i vidnim uspehom delovali nad lukama v Biz.vr- ti in Pante!erijš. Moča! oddelki Atirimoiorinh letal ^o včeraj napadli kalahreškt obalni jas med Milo S. Giovanni in Keggiom ter *;ie*st«»m Mrssi-no. Dve letali je pri Messini zbilo protiletalsko topništvo, eno pa naši lovei v Rejrgiu. ki so razen tega uničili tudi eno nasprotno izvidniško letalo nad Sardinijo. * Pri napadu na konvoj, ki jo javljen v današnjem uradnem poročilu, so se odlikovali naslednji piloti: kapitan Bruno Pannoncini iz Magliano Toscano (Grosseto). podporočnik Domenico Vollaro Dolieto iz Catanije. naiednik-vod-nik Urbano Gentilini iz Forretta Terme (Bolog'na>. na i cd ni k-vod ni k Clemente Mus-satti iz Rocca Pietra (Vercclli). narednik Fabrizio Fftbl izi iz Nemija (Rim1! in narednik Emilio Dotol: iz S. Severa (Foggia). * Glavni stun italijanskih Oboroženih vil jc objavil 19. junija naslednje 1120. vojno poročilo : Naša torpedna letala so v uspelih nočnih akcijah vzdolž alžirske obale potopila 6003- tonski parnik in hudo poškodovala neki drugi parnik iste tonaže. Nemška letala so včeraj napaJlt v pred-InKi i'an triler; je zadidrane ladje in pri tem zadele oOOOtonsko trgovsko ladjo in neki rušihr. >"a povratku je bilo s$»»treljeno sovražno bombno letalo. Sovražne letalske skupino in osamljena letala so bombardirala in obstreljev: la s Strojnicanu mestna srediSej m knrj* na Sardiniji, Siciliji, v Calabriji in Cam;;aniji. I*ri teh najradih je sovražnik izgub'1 27 letal, izmed teh 6 v Trapaniju po zaslugi obrambnega topništva. 4 so zsdele protiletalske baterije v Olhiji. 17 pa M jih sestrelili osni lovei in sicer 15 nad Sara:nij3 in H nad Medino. Nekatere izmeJ posadk bile ujete. 2ar2di letalskih napsdov. o katerih go- vori današnje uradno poročilo, je bilo doslej ugotovljenih med civilnim prebivalstvom: 10 ranjenih v Olhiji. 10 mrtvih in 54 ranjenih v M^^^^ii ter 11 mrtvih in 20 ranjenih v Siracusi. Pripombi K poročilu Bt 1120: Torpeutia letala, ki sr> izvršila v daan^njem poročilu omenjene akcije, so bila pod poveljstvom tehle voditeljev posa'k: p^ro.'-ni'.'a Dur^n- teja Raffaoleja iz Campo Bass?. naročnika Maltinija iz La Spezije :n pedporcčnik;i M<-rselliia Luigij iz ViTe Pome fXeapelj>. EZ2 Odbiti sovjetski napadi živahno dedovanje napadalnih oddelke v ca vseh edseKili vzhadne (ronte — Obstreljevanje sov*srne lnHuL7tA$2 Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Krajevni sovjetski sunki na kubanskem pred most j ti severnovzhodno od šumija in na področju pri Kirovu »o bili zavrnjeni. V ostalih odsekih vzhodne fronte je bilo živahno delovanje napadalnih oddelkov. Težko topnist\ o kopne vojske je z dobrim učinkom obstreljevalo vojaško važne eilje v Petrogradu. Pri ponovnem letalskem napadu na ladij-»ke cilje v izlivu reke Volge so bili štirje nadaljnji prevozni parniki tako hudo zadeti z bombami, da je treba računati z uničenjem dela teh ladij. Druga nemška bojna letala so obstreljevala industrijske naprave globoko v sovražnikovem zaledju. Eno letalo se ni vrnil«» s teh napadov. Nemška in italijanska bojna letala so učinkovito obmetavala z bombami pristaniške naprave v Blzerti in na Panteleriji. Nekaj sovražnih letal je izvedlo preteklo noč vznemirjevaloc polete nad zapadnim nemškim ozemljem, ne da bi metala bombe. Nad zasedenim zapadnim ozemljem so bila sestreljena štiri sovražna letala. Nemška brza bojna letala so bombardirala v noči na 20. junija posamezne cilje na področju Londona in na angleški južno-vzhodni obali. Plavajoče enote vojne mornarice, protiletalsko topništvo na trgovskih ladjah in mornariško protiletalsko topništvo »o v času od 11. do 20. junija sestrelile 4D sovražnih letal. Os mirno na dogsdke MCnakcvo. 19 jun. s. >.Miinchner Neu-ste Nachrichten« poudarjajo, v pregledu udejstvovanja, ki se dogaja zdaj z vojaškimi vojnimi operacijami, da sovražnik dobro ve, čeprav dela mnogo hrupa zaradi zasedbe Pantellerije, skušajoč jo prikazati kot prvo razpoko V celinskih postojankah Osi da fe obrambno zidovje betona, topov in src docela nenačeto in da se za temi zidovi mrzlično dela in proizvaja najprimernejše orožje za zavrnitev slehernega napadalnega poizkusa. Sovražnik ve tudi, nadaljuje list. da ni mogoče pričakovati nič odločilnega od letalske vojne proti ne-oboroženemu civilnemu prebivalstvu. Ta vojna je brez sleherne vojaške učinkovitosti, pač pa se kaže v njej brutalna stran-to je teror, ki bo ob času poplačan terorjem. Mogoče je, da smatra sovražnik letalsko udejstvovanie za uvod v vdor. ki • naj bi se izvršil obenem z boljševiškim j napadom na vzhodni fronti Na ta način j bi sovražnik naravnost spoznal tajnosti ; naše priprave za obvladanje kakršne koli i možnosti. Toda živčna vojna, zaključuje j list. to lahko zagotovimo sovražniku, nje-j gove finte in njegovi manevri pa naj se nanašajo na potovanje kralja Jurija VI in njegovih voinih in letalskih ministrov v Severno Afriko ali pa se tičejo vznemiri ujočih vesti, kj jih razširja angleško veleposlaništvo v Ankari o misterioznih pripravah za vdor na Balkan čez Turčijo, ne učinkujejo na vlade in narode Osi. Ti so dovoli močni, da primerno odgovorijo na sleherni poizkus in brez odlarania ter z velikim zaupanjem lahko čakaio na dogodke. Čiščenje v črni gori Rim, 21. jun. s. V srednjih in severnih področjih Crne gore so italijanske, nemške bolgarske in hrvatske čete operira-joče istočasno, obkolile in uničile v o?tnh borbah, ki so trajale več tednov, močne skupine uporniških tolp. Zaradi goratega ozemlja, neugodnih vremenskih okolišem in obupnega odpora tolp. ki So bile stisnjene v klešče napadajočih čet. ne da bi se mogle izmakniti, so bilt oddelki, ki ?o operirali v tem odseku, podvrženi hudim naporom, katere so prenašali z visokim duhom in čudovito vnemo. Letalstvo Je obilno prispevalo k uspehu s tem. da ;ie ponovno obstreljevalo s strojnicami in razbijalo v tesnem sodelovanju s kopnimi edinicami partizane. Izgube upornikov so ogromne. Zajete so bile tudi ogromne količine orožja. prevoznih sredstev in oskrbe Otvoritev razstave letalske umetnosti v Rimu Rim. 20. jun. s. V dvorani Rimske galerije j« državni podtajnik v letalstvu otvo-rii razstavo letalske umetnosti. Nazočni so bili številni umetniki in mnogo občinstva, državni po i tajnik letalskega rmnistrstva, general Rino Corso Fougier ob spremstvu predsednika fašistične narodne konfederacije profesionistov in umetnikov, nacionalnega svetnika Comelija di Marzia. državnega tajnika združenja arhitektov nac. svetnika Enrica del Debbio in tajnika med-pokrajinskega sindikata za umetnost nac. svetnika Orazia Amata. Otvoritve so se udeležili tudi zastopniki ministrstva za na-rodno vzgojo in ministrstva za ljudsko kulturo, se* glavnega stana Milice, šefi pro-jiaf. H minili in podpornih uradov Oboroženih sil in številni letalski, mornariški -in oficirji vojske. Navzoči so pohvalili r:zstav-ljalce in piireditelje zaradi uspeha razstave, ki kaže umetniška dela, navdihnjena v junaškem ozračju letalstva. Na razstavi je 156 slik, kipov in risb umetnikov, ki so na povabilo kraljevega letalstva živeli na letališčih, mnogi med njimi pa so se tudi udeležili vojnih poletov. Razsiav» je uredil podpolkovnik pilot Enrico CasteUo. Zastopane so na razstavi vse struje od futur i -stov Ambrosia. Cbetroffija. Cra ija. De Rosstp. do tradicionalistov Borrere. Buc-cija, Casclle, Trombadorija in Urfacnija. Razstava bo odprta do 3. julija. Ameriške izgube Buenos Aires, 20. jun. s. Ameriško vojno ministrstvo objavlja, da znašajo severnoameriške izgube od pričetka vojne do 18. junja 89.503 mož. To števrlo. katerega je istočasno ob avilo mornariško ministrstvo, obsega 15.029 mrtvih. 21.101 ranjenih. 32.SS3 pegrešan h in 20.490 ujetnikov. Od celotne izgube pripada 62.887 mož vojski. 26.616 pa mornarici. To so uradno naznanjeni podatki o izgubah. Ker je pa znano, da Severnoameričani enako ket Angleži z zakašnjenjem poročajo o izgubah, je treba sklepat?, da so izgube mnogo večje. Nevtralnost je temelj turske politike Ankara, 20. jun. s. Obravnvajoč politiko Turč'je, zatrjuje list »Tasviri Efkar« da bo Turčija do kraja ostala zvesta pogodbam z raznimi državami. Nobena obveza ne mere povzrcč;ti opustitve nevtralnosti, ki je temelj turške politike. Očuvanje nevtralnost] je glavni interes turškega naroda. VAŽNI SKLEPI VLADE V RIMU Pod predsedstvom Duceja je ministrski svet odobril ukrepe za zboljšanje gmotnega položaja državnih nameščencev Rim. 19. junija, s. Davi cb 10. ae j« pod predsedstvom Di>ceja sestal ministrski svet. Kct tajnik je posloval državni pccltajnik v ministrskem pre Isedn stvu. Ministrski svet je odobril naslednje ukrepe razen ostalih izrednega poslovanja: S področja min:««tr>Ut-jra prt5d?-edništva. >Ja prrUlog EHiceja in sporazumno s finančnim niiiiii=3ii cm je ministi-slci svet odobril u krop. ki je bil že objavljen na seji dne 8. maja in ki se tiče na izboljšanje gmotnega poisžaja državnih nameščencev. Tik preti vstopom Ital je v vojno je bil gospodarski položaj državnih in javnih nameščencev zboljšan s Kr. ukazom z dne 16 aprila 1940. po katerem so bili vsi prejemki državnih uslužbencev, vitevSi presKrho njihovih rodbin, kakor tudi redne pokojnine, povišani za 107Ć. zneje in sicer s Kr. ukazom z dne 24. mar- ca 1941 je bilo dovoljeno 40^ zvišanje dodatku« za rodbine, z ukazom z dne 14. julija 1941 pa so bili n-katerim nižjim kategorijam uslužbencev kakor tudi nekaterim vrstam upokojencev ponovno zbolj-šani prejemki v izmeri od lO do 40' >. Posebni priboljšk: so bili poleg vsega gornjega piiznnni tudi v:ja*kim in milita- i ziranim osi bam v obliki vojne doklade z ukazem z dne 19. maja iVil in pozneje že n. katerim drugim z ukazom z dne 24. marca 1942. Povrh tega so bile z uka- zem z dne 27. februaija 1942 skoraj podvojene dnevnice za službovanje izven stalnega službenega krnja in pevišane za C0rr urnine za izredno delavnost in uspešno delo. Končno so bili z ukazom z dne 16. decembra 1942 priznani vsemu osebju, ki službuje v krajih, izpostavljenih vojnim nevarnostim, iziedm prispevki, in sicer ločeni za vzdrževanje rocUMn, ki fo se odselile, kaker tudi za osebje samo, ki je ostalo na svojih mestih. Novi ukrep, ki bo veljal od 1. julija t. 1. do konca vojne, do!: "a: 1. 125% zv?£ane začasne vojne dcklade, k: je bila dovoljena aktivnemu državne* i '' c " ju v činih r I VIII. činovnlm r;::.rc:'om, 8 česner e bo n~jv'š;'i iznrs besa epr ki civ.r.«i«:i -z O 1320 lir na 2070 lir lctro: 2. 50" o povišanje trenutnih rodbinskih dcklad za necegu irono osebje, tako da bodo te doklade doseg e višino c-.ih dfklad. ki jih prejema regulirano osebje v enakih rodblmkih in tarajevnih razmerah, brez povišanja v 65° ■ izmeri, o kateri govori 1. točka: 3. uvrstitev n=h?žbencev VII. činovnefra razreda in višjih glede vojne doklade v nevi izmeri po načelih, ki veljajo za osebje VIII. čmovnega razrrda in nižjih, na ta način, da bo osebje v činih, višjih od VIII. čmovnega razreda, g ede 65° n povišanja cd 1. juiija t. 1. d-jiie izenačeno z osebjem Vlil. činovnega razreda in nižjih Na ta nčičin hoda iz razumljivih razlogov ^Iec*e izrednih dckicicl ?:a čas vojne zrse in za rodbino izenačeni uslužbisnej višjih in nižjih {Snovnih razredov; 4. podvojitev začasnega dodatnem prispevka, ki ce fedai i : :.J.:;e v o'j'.iki 15'% poviška na redne pokojnine do 6000 lir odnesno 4800 letno in v višini 30° o poviška upokojencem, ki prejemajo pokojnino v višini od 5000 !ir do 8100 lir posredno. ndnoF-no 4300 lir m T200 lir neposredno 5 G ede vojaškega in miiit?riziranegTi osebja ki uživa celotne ali polovične vojne dok ade. ki so reJno ugodnejše od ugodnosti do novem ukrepu za določitev vojne doklade je določeno tako da bodo le ugodnosti veljale zanj tedaj, če bi prenehalo uživati soda} oripadajočo vnjno do-klado Zboljšanja vojne doklade in dedatkov za rodbino ?e v morebitnih manjš;h izme-rah s posebnimi ukrepi pristojnih orgrmev Drene^eio ahko tudi na osebje državnih pomožnih ustanov. Letna obremenitev za državni nroračun ie s tem novim ukre nam proračunana na 1340 milijonov, razen še okrce 28n mi'iicnov !;i bodo šli v breme nrorrr'ina državn;h železnic Za po možne državne ustanove so stroški izn-Cunani y \-itini 240 milijonov lir. NTa nredloa Duceja je bil nato odobren zakonski osnutek, s katerim se ustanavlja Sardm.-ki kreditni zavod, ki bo ime' z n?menrm. da se popravijo škode ki jih ie utrne! begoti sazdinski otok zaradi barbarskih sovrež"ih napadov in trm zopet poživi poljedelska proizvodnja, nalogo dovoljevati kredit za popravila razdejanih stanovanjskih stavb v mestih in na deže'i. kakor tudi kredite za mol i orači j. ka in vsa izbo iševaina dela ori čemer bo njegovo poslo\-a-nje vzporeden o s poslovanjem Zavoda za agrarne kredite na Sardiniji. Naslednji zakonski csnutek re tiče ure-d tvo gmotnega poležaja vojrkov. ki so bivali v tujin:, pa so se vrn:li zaradi odslužitve vojaške dolžnosti. Ugodnosti, ki veliajo po ohatojočeb nareubah za državne in zarebne nameščence, vpeki cane pod crržje. ne veljajo obenem tudi za vojake, ki so bili zaradi stalnega bivanja na tujem oproščeni obveznosti, pa sc se zarad: vojne pred končanim 32. letom starosti vrnil: v domovino, da bi izpelnili vojaško dolžnost. Ker so bili vsi ti prizadeti, ki so se vrnili iz tujine, skoraj do zadnjega spx*ejeti kct uradnki ali delavci v raznih narodnih ustanovah, ali pa gre «a vojake, ki so bili zaposleni po podružnicah italijanskih tvrdk in zavodov v tujini, ima dejstvo, da. gornji predpis: zanje ne veljajo, za posledico tudi ustavite v izplačevanja prejemkov, kakor tudi izgubo pravice, da bi mogli po povratku v civilni poklic zasesti prejšnje mesto. Sedaj sprejeti ukrep izločuje tako neenakost v postopku in odreja, da bodo ugodnosti, ki veljajo za vse nameščeno osebja, bodisi državno ali zasebno, ki je bilo vpoklicano ali pridržano v vojaški službi zaradi izrednih potreb. razširjene tudi na vse državne in zasebne nameščence, ki so se, čeprav so bili oproščeni vojaške dolžnosti, ker so bivali na tujem, zaradi vojne vrnili domov in bili sedaj vpoklicani v vojaško službo, ker še niso prekoračili 32. leta starosti. V nadaljnjem je bil sprejet sklep, ki spreminja zakon z dne 21. avgusta 1021, ki se nanaša na obvezno zaposlitev vojnih invalidov. L>a se poveča tudi v javnih ustanovah zaposlitev vojnih poskočiovancev in invalidov, je določeno, da. se mora število mest. ki jih morajo državne in javne uprave v splošnem prihraniti v vrstah nižjega oiseBjn. zviš:iti oci 20 na 40r; . Ministrstvo za notranje zadeve Na Dredlo£ Duceja kot notranjega mini-I stra je bil sprejet osnutek zakonskega j ukrepa, s katerim se izdajajo posebne od-j redbe e'ede poslovanja pomožnih organov I v prefekturah in pomožnih ustanovah v primeru odsotnosti njihovih nameščencev » zaradi sedanjega vojnega stanja ISadalje I je bil odobren osnutek ukrepa, ki vsebuje I posebno norme za ureditev šlu/.be* pri pokrajinskih listih glede zakonitih objav. V J nadaljnjem je bil odobren zakonski osnutek, ki vsebuje določbe, po katerih bo o'ajšana nastanitev preseljenih oseb v okreva' iščih in vzgejevališčih. Po tem ukrepu bodo taki zavodi lahko sprejemali prihajajoče, čeprav ne bedo izpolnjevali pogojev glede določene pokrajinske pripadnosti. Odcbren je bil zakonski osnutek. 5 katerim se podaljšuje rok za dovoljevanje poročnih posojil do 30. junija 1946. V istem zakonu je predvideno tudi. da je do nado'jnjega odgođeno vračanje poročnih po.-ojil vdovam padlih v vojni in velikih poškodovancev iz vojne Italijanska Afrika Na nrcdlDg ministra za Italijansko Afriko ie bil odcbren osnutek odloka, ki do-j volj U je redbinske doklade osebju meno-po ske uprave v Rambu. Milost in pravice * Na predlog ministra za milost in pravico je bil odobren osnutek ukrepa za poslovanje civilnih in kazenskih sodišč med vo.ino. Ta novj ukrep izpopolnjuje že 22. maja 1942 zakon, po katerem se lahko vsi do zakonu določeni roki. če so to povzročile izredne okoiščine zaradi vojnega stanja podaljšajo do novih rokov Ukrep se nanaša tudi na roke v kazenskopravnih stvareh. Druge določbe tega ukrepa izločujejo nekatere nejasnosti v izvajanju zakonskih predpisov z dne 9. julija 1940, ki se ronašajo na dovolitev začasne svobode bf o ;cncev Madalje ic hI odobren zakonski o<*nutck. ki vsebuje doloćhe v k<.nst ^edn^kecia «.scbja k' >c it vrnilo ;z Tunisa Da sc omogoči tem za-^južrm državljan m zaposlite? v lastnem poklicu iz katerega bodo črpal- sredstva za ob stanck. ki sn j h -zgubili, ker so morali zapustiti tuja ozemlja v katenh so deloval' ddigo ć^n bedo vpfeani v cinevne *c/name enakih uslužbencev v Kraljevini Ta nainovejši ukrep v korist ra7n:h pok'icn h hudi k? se vračajo iz tujine £re za tem. da se tudi vsem takim osebam k; so se vrnile iz Tunisa, zagotovi enak • postopek kakor vsem drue m v enakih okoli-Fčhiah. Po lasledrrem zakonskem osnutku ima mim= i ster za milost m ptavico možnost podaljšati I začasne roke določene za udeležbo pn lavnih j na'ečajli ;n *»icer vse v z\cz: z izredninr j okoliščinami zarad: vojnega stanja Druo zakonski -vsnutek prcdrrsuje razne olaj-[ save o dajatvah prt dedi;č;n:h po padlih v i ''Ojni v znak hvaležnosti n priznanja za slavne radie. *n stče* v tei obhki da se v pomanjka-niu ner1 srcdnth nns'cdn'kov dcdrrst prenese rtidi nn st«.t<-e in nećake nadlega v vojni. Povbcn zakonski osnutek tireia izplaćcvanie pokojnin državlja > m. k1 so se morali prcsel'ti. Zaradi o'aj:anja razmer, v katere so za;!; taki undccjencil ker *<. se morali odstraniti ;z krajev v vnini nevarnost? bodo ne objavljen. Ženske, pozvane v delr.vno službo, bodo na razpolago zlrssti za bližnja poljedelska dela v zvezi z žetvijo m setvijo in se nc bodo mnr^o oddaljile iz svoiih krajev. Mn^ki bodo razen za morebitno z-cposlitcv v poljedelski stroki odposlani po primernem vežbanju (če bc treba) tja. kamer jih bo zahtevalo delo. in se bodo pri tem v mejah možnosti upoštevale želje in razmere mobil'ziran-cev varnih. Knzcn te obvezne službe se bo upošteval duh prostovoljnega sodelovanja državljanov brez razlike spola in starosti, tako da Se bodo uporabili pri poslih, ki bodo ustrezal: sposobnosti vsakogar, vsi. ki bodo zahtevali čast, služiti deželi na fronti provvcdnjc. Mini* strstvo za korporaeje sporoča nadalje, da jfc v pripravi vrsta ukrepov, ki streme za tem. da se uporabi delovna moč. ki je sedaj zaposlena pri delih ki niso največje važnosti. Medtem se bodo :z\edii že sprejeti ukrepi, s katerimi se bodo ukinile vse vrste poslov, ki jih ni smatrati za potrebne, in rekvirirala se bodo vsa sredstva, ki b" postala neaktivna po teh ukinitvah. Kar se tiče poslov, ki jih odrejajo vo ja^kv' oblasti so bo pospeševalo ustanavljanje delavskih s*otnij, ki so uvrščene v tehnična dela. ki sestavljajo osredotočeno organizacijo in predstavljajo gibčen ter uspešen pripomoček za izvršitev nujnih del. Selekcija v obrtni stroki sc bo nadaljevala s poudarjenem ritmom. I strezajoe številnim pobudam vojnih pohab* ljencev. bojevnikov in delavcev, ki so zaposleni v vojnih industrijah, si vlada pridržuje, da bo zvezala izvrševanje dolžnosti v delovni službi s koncesijo živilskih in oblačilnih izkaznic. Notranje ministrstvo je z namenom, da bi se nihče ne izognil delovni obveznosti, zlasti pa. da bi se ji ne izognili nearijski državljani, ki med drugim nimajo vojaške obveznosti, odredilo mobilizacijo 18 letnikov Židov (od 1907 do 1°2.:>). ki bodo prav tako odposlani na delo v kraje, določene po ministrstvu za korporacije. NEDELJSKI SPORT Ljubljana je že zmagovalka Tudi Mladika se bliža zmagi v drugem razredu, čeprav z ne tako prepričljivo zasluženimi točkami Ljubljana. 21. junija. I«cgcrnetno prvenstvo Ljubljanske zveze je včeraj z IX. kolom stopilo v zadnjo, odločilno lazo. Vprašanje zmagovalcev v obeh razredih se je včeraj skoro da odločilo. Brez pridržka velja to za SK Ljubljano v prvem razredu, med tem ko je Mladika vsaj teoretično še dosegljiva. V nadaljnih tekmah v treh nedeljah do konca bo sedaj šlo predvsem za p'asma drugih klubov, ki se pa najbrže ne bo mnogo spremenil. Z visoko zmago nad edinim moštvom, ki bi ji moglo ogroziti končni uspeh, je Ljubljana včeraj odstranila zadnjo oviro in je že zmagovalka v prvem razredu. Tako izgubi tekmovanje precej na privlačnosti, vendar bo boj med ostalimi tremi, zlasti med Hermesom in Marsom za drugo in tretje mesto, še vedno zanimiv*. Fo včerajšnji tekmj je stanje v razpredelnici I. razreda naslednje: Ljubljana 5 5 0 0 29:6 10 Hermes 5 3 0 2 9:12 6 Mars 4 1 0 3 7:16 2 Tob. tovarna 4 0 0 4 3:14 0 Mladika je z veliko muko premagala podjetne Vičane. Srečno je^ spravila dve točki, ki sta zan.o ::elo važni. Sedaj ji zadobije v zadnji tekmi še remis in je prvak. Vič je ?e dokončno zadnji, čeprav je očitno, da je bilo to tekmovanje zanj izvrstna šola. Prepričani smo. da bo pri bodočib sličnih nastopih dosegal mnogo ugodnejše rezu'.tate. V razpredelnici drugega razreda se vrstni red po včerajšnjih tekmah ni spremenil. Stanje je naslednje: Mladika 5 4 10 18:9 9 Zabjak 4 2 1 1 13:6 5 Korotan 4 2 0 2 9:9 4 Vič 5 0 0 5 6:22 0 Prihodnjo nedeljo sta na sporedu tekmi: v prvem razredu Mars—Tobačna tovarna, v drugem pa Korotan—Zabjak, Deljeni spored Obveljala je službena objava zveze. Tekmo med Mladiko in Vičem so odigrali na Kodeljevem. med Ljubljano in Hermesom pa na igrišču Ljubljane. Prvi je prisostvovali okoli 150 gledalcev, drugi pa najmanj 10 krat toliko. Tekma na Mladiki je bila odigrana Po največji popoldanski vročini, ona na Ljubljani pa že v večernem hladu, saj se je konec zavlekel tja do 20. ure. Lepo vreme je ostalo naklonjeno do konca, dasi so se ponekod v daljavi že zbirali oblaki napovedujoči nevihto. Preti večeru je zapihal še rahel vetrič. * Mladika —Vič 3:2 (1:0) Nadvse časten rezultat za Vič. ki je nekaj časa celo vodil z 2:1. Prav nič čudnega ne bi bilo. če bi bili ViČani včeraj odnesli vsaj pol izkupička. Vzela jim ga je mnogo prestrogo prisojena enajstmetrovka. Vič je imel zlasti dobro obrambo. Vratar Zbil je sicer kriv enega zgoditka, v številnih drugih primerih pa je odlično posredoval in rešil efektno nevarne položaje. Dobra je bila tudi krilska vrsta, slabši napad, kjer so nekateri igralci še zelo šibki. Koristno bi bilo, da bi Vičani svojo postavo ustalili, ne pa da jo med igro vspk hir> spreminjajo. Mladika ni predvajala {najboljše igre. vendar je zmasn zaslužila. Bila je boli homogena, je boljše startala in se primernejše postavljala ter krila. Odpovedali so mnogi njeni dobri ieralci, saj jim je bilo s premajhnim igriščem odvzeto glavno orožie: kombinacija. V napadu je bil edino Moh^r nekaj časa na mestu, vse ostale so Vičani onemogočili. V krilski vrsti je bil najboljši Kariž. docim je Božo včeraj zaigral slabše. V obrambi je bil siguren Gvardiančič. Prvi polčas je skoro v eeloti pripadal Mladiki. V 15. minuti je Mohar zabil vodilni zgoditek. vsi drugi napadi so bili sterilni. Proti koncu polčasa je Vič odprl igro. izkazalo pa se je takoj, da ni v njegovem napadu pravega strelca. V drugem polčasu se je Viču nasmehnila sreča. V 3. minuti je Kovačič izpeljal žogo po levem krilu in podal ostro v sredo. Levi branilec Mladike je zaobrnil naravnost v lastno mrežo. Ta zgoditek je vlil Vičanom obilo poguma. Podžisani po svojih pristaših so neumorno napadali. Sad je bil vodilni zgoditek. ki ga je v 9. minuti zabil Kovačič. Presenečenje zaradi tega preobrata ie bilo precejšnje. Mladika je napenjala vse sile. da bi izenačila. Posrečilo se ji je to Šele v 27. minuti, ko je streljal Gvardjan-čič prosti strel. Njegova žoga je šla naravnost v levi zgornji kot vrat za nepravilno postavljenim vratarjem. Borba za zmago je bila huda, vendar kratka. V 34 minuti je sodnik zaradi nenaklepnega fa-vla v kaz. prostoru Viču prisodil kazenski strel. Streljal ga je Baje v desni kot. Negodovanje gledalcev je bilo tolikšno, da so nekateri hoteli posredovati kar na igrišču. Red je bil takoj vzpostavljen. Do konca se potem rezultat ni spremenil. Sodil je Jenko. Ljubljana — Hermes 7:1 (1 s 0) Ljubljana je včeraj nastopila s Haslom in Obrsnelom v obrambi. Lah I pa je v prvem polčasu igral levo krilo? Hermes je nastopil s svojo običajno četico. Zmaga Ljubljane je več kot zaslužena, vendar bi bolj odgovarjal nekoliko nižji rezultat, saj je 4 zgoditke zabila zadnje minute, delno v podaljšku, ko so bili Hermežani že popolnoma demoralizirani zaradi nemoči. Kombinatorno včeraj zeleno-beli niso bili ves čas na višku, izvrstno pa je igrala krilska vrsta, ki je vzorno pomagala obrambi in sigurno zalagala napad. Napad je prišel v pravo razpoloženje šele. ko sta Lah I in Bertoncelj zamenjala mesti. Hermežani so vnovič izgubili tekmo, ker so prekmalu izgubili vero v svojo moč- Mnogo svojega ugleda so si včeraj zapravili z grdimi, surovimi napadi na nasprotne igralce. Kiančnik. ki ga je sodnik izključil zaradi takega napada, je celo udaril sodnika. Upamo, da je ta igralec, ki hi moral biti vzor mlajšim, šel za vedno z igrišča. NTi ga škoda, če se ne zna vesti. Lek* cijo bi zaslužili Še nekateri drmji: tako oba Aljančiča in Antonič. Start na človeka ni posebno lepo spričevalo. Najbolj-i mož med Hermežani je bil vratar Rogelj, ki je rešil 6 svojimi uspešnimi posredovanji moštvo še hujšega poraza. Proti koncu se je naveliča! še on. ko je uvidel, da kar on gradi, njegovi tovariši podirajo. Prve minute je bila igra odprta in je bil zaposlen tudi vratar Ljubljane. Kasneje se je uveljavljala Ljubljana in Rogelj it imel vedno več dela. Napad Ljubljane pa je mnogo grešil. Precizni streli na vrata so bili bolj redki. Premoč Ljubljane je prišla do izraza tudi v kotih. Ljubljana jih je streljala 6. vendar nobeden ni vodil do uspešnega zaključka. Edini zgoditek prvega polčasa je padel v 39. minuti. Lah je podal Haclcrju. ta pa Kroupi, ki je pogodil mrežo. V zadnji minuti je Lah lepo izpeljal po krilu, njegov predložek je Hacler poslal v prečko, nato pa Vodeb čez. V drugem polčasu je bil v začetku Hermes zopet asilnejši in je nekaj minut prevladoval. V 9. minuti je Hacler. ki je že malo prej pripravil Roglju neprijetne trenutke, dobil žogo tik pred vratno črto in dvignil na 2:0. Kmalu nato h Rogelj požel aplavz, ko je lepo držal oster strel Vodeba. V 19. minuti je klonil tretjič. Po kombinaciji Pelicon—Hacler—Vodeb je slednji necbranljHo potrcstl mrežo. 2e minuto nato je Kiančnik surovo favlal Haclerja in g« brcnil z nogo. Sodnik ga je izključil in Hermes je moral nadaljevati igro z desetimi igralci. V začetku se razlika v številu igralcev ni poznala. Hermts je celo nekajkrat nevarno napadel. Tako je Ljubljana v 35. minuti le z veliko srečo ušla nevarnosti zgoditka. Kmalu zatem je sodnik prekinil m nekaj nrnut igro da flo se odstranili izza vrat Rožiča številni Ljubljana, 21. junija. Lahkoatletska zveza, je včeraj dopoldne izvedla prvo polovico moškega klubskega prvenstva. Sodelovala je še dokaj številna četica hermežanskih Iahkoatletov. od drugih klubov Ilirije. Planine in Viča pa so nastopili samo poedinci. Skupno je starta lo 20 atletov. Prireditev je bUa na stadionu Planine. Vodil jo je kompleten sodniški zbor, katerega vodja je bil geom. Ccine. Organi-| zacija je bila dobra In so se vse točke I vrstile naglo druga za. drugo. Gledalcev je bilo malo. AleU nastopajočimi atleti so bili le trije, ki so se uveljavili že prejšnja leta. Vsi drugi so novinci, juniorji. Temu primerni so tudi rezultati, ki so v skoro vseh disciplinah podpovprečni. Mladi atleti, ki jim je bila včerajšnja prireditev prvi nastop, so skoro vsi pokazali, da so talentirani. Manjka jim pa sistematičnega treninga pod stroko\*nini vodstvom. Na sporedu je bilo 8 disciplin. Predteki so odpadli, ker je bilo premalo prijavljenih. V teku na 100 m je bil Ilirijan Jereb med nastopajočo petorico najboljši. Huda je bila borba za diugo in tretjo mesto med Hermežanom Bojanom Galienom in Planincem Kaduncem. Na 400 m se je z boljšim finišem uveljavil Hermcžan šebenik pred svojim klubskim tovarišem Zupan-cem. V metu krogle je z lahkoto zmagal blesirani (!) Ilirijan Mllanovič. Med skakači je bil najboljši Hermežan Juren. Na 1500 m je startalo 6 tekačev. Pni kiog je vodil Planinec Koritnik, nato pa ga je prehitel Hermežan Adolf Starman. Za njima so se razvrstili Hermežani Bizjak, Bezlaj, Piskar in Majdič, kar je ostal- lo do cilja. Prvi štirje so bili še dovolj izenačeni in sta »e Starman in Koritnik odtrgala šele v finišu. Med obema se je razvila ogorčena borba, ki jo je na startu odlečil v svojo korist Starman s predno stjo pol koraka. Med tremi Hermežani je bil v metu kopja najboljši Mozetič, med metalci diska pa Adolf Starman. Reaultati so bili zelo slabi. V skoku v daljino je zmagal Lado Starman, ki je bil le za 3 cm boljši cd svojega klubskega tovariša Bojana Gal i ena. V dobri poldrugi uri je bilo tekmovanje Končano. Tehnični rezultati: Tek na 10O m: 1. Jereb (D) 12.3. 2. B. GaJien (H) 12.8, 3. Kadunc (Pl) 12.8. 4. Mihelic' 13.5 in 5. Adamov ič (oba H) 14.0. Tek na 400 m: 1. šebenik 60.2, 2. Zupane 60.3, 3. Juren (vsi H) 60.6, 4. Hočevar (Vič) 60.7, 5. M. Galicn (H) 1:01. Met krogle: 1. Mibanović (II) 8.3«, 2. M. GaJ-cn (H) 7.88, 3. Hočevar 6.75, 4. fior-jup (oba Vič) 6.39. Tek na 1500 m: 1. Adolf Starman (H) 4:39, 2. Koritnik (Pl) 4:39.2, 8. Bizjak 4:43, 4. Bezlaj 4:45.4, 5, Piskar 5:01, 6. Majdič (vsi H) 5:06.2. Met kopja: 1. Mozetič 32.54. 2. T.ado Starman 32.35. S. Zupančič (v*i H) 25.70. Skok v višino: 1. Juren 145 cm, 2. Zupane 135, 3. Šavrič (vsi H) 125 cm. Met diska: 1. Adolf Starman 23.43, 2. Mlihelič 21.82, 3. Senčnik 20.45, 4. Majdič (vsi H) 18.50. Skok v daljino: 1. Lado Starman 4.68. 2. B. Galien 4.65, 3. Mozetič 4.36, 4. Sav-rič (vsi H) 3.85. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 21. junija: Alojzij. Vek osla v. , DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Nocoj nič novega. Kino Sloga: 2ivljenje drugih. Kino Union: Nestanovitno srce. Kino Moste: Živi mrtvec in Junaki Oceana. Diplomski koncert absolventke Glasbene akademije Ogrin Ksenije ob 19. v veliki fll- hsa-monični dvorani. Glasbena šola »Sloge« produkcija gojencev ob 18.15 v Slogini glasbeni dvT>ranL DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Leustek. Res".jeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Nada Komotar. Vič. Tržaška cesta. GLEDALIŠČE TRAM A Ponedeljek, 21. jun.: Zaprto. Torek, 22. junija, ob is.: jorijeva hči. Red Torek. Sreda, 2,°,. junija, ob 1S.30-. Skupno Hvlje-nje. Red Sreda. Četrtek, 2i. junija, ob iS.30: stari in mladi. Red Č-etrtek. Abonente reda četrtek opozarjamo, da bodo imeli v četrtek na praznik zaradi bližnjega zaključka dramske sezone izjemoma na praznik predstavo >Stari in mladi«. Uprava nudi abonentom, kl bi zaradi praznika nc mogii prisostvovati predstavi, da morejo svoj sedež prj dnevni blagajni osebno odpovedati za ta večer in jim bo odpovedani sedež nadoknađen pri" predstavi :.Stari jn mlad?« za red Torek. O P K K A PonrdtIVk. 21, jun.: Zapito. Torek, 22. junija.- Zaprto. Sreda, 23. junija, ob IS.: Prodana nevesta. Red A. Četrtek. 24. junija, ob 17.: Thai*. Izven. Ceno od 2S L navztol. Petek, 2:>. junija: Zaprto. Spodnja štajerska j — Koncert v mestnem vrtu v Maribora. V soboto zvečer je priredila g"odba mariborske vojaške >osadke ob 21. velik pre-menadni konc?rt. Izvajala je uverture, pot-purije in koračnice iz raznih, nemških oper in operet. — Plesni večer v Mariboru Na praznik v četrte!: praznuje prva baletka mar-bor« skega mestnega gledališča Suzana Uferr 25 letnico svojega nastopanja. V svojem življenju je LJfertova rastopala v Lipskem. TiJsitu, Hildesheimu. Bidnu pri Dunaju, v Magdeburgu in sedaj v Mariboru. Za prihodnjo sezono je angažirana v mestnem gledališču v Egru. Da počasti delovni jubilej plesalke, priredi mariborsko mestno' gledališče v dvorani Heimatbunda plesni večer, na katerem bo Ufcrtova nastopila v avoj:h nr.jbolj.ših plesih. — N°vi gxol»<>vi. v Mariboru sta umrla 47 letni železničar Karel Berglez in 31 letna zasebnica Ana Mraz. — Gibanje prebivalstva, v Rogaški Slatini sta se poročila Ivan Rusijan iz Spod. Sečeva in Marija šrimpf iz iste vasi. V Zgornjem Sečevu je umrla, stara 72 let, Julijana Beg. V Lipju pri Dobrni sta umrla 81 letni Martin Sedovnik in v Parošu Alojzija Jevnišek. V maju so v Braslovčah zabeležili 6 rojstev. 4 poroke in 9 smrti. Poročili so se Karel Herodež in Teodora Funder iz Trnave, Jakob Rikl iz Knitten-felda in Marija Povše iz Orle vasi, Franc Koran iz Trnave in Angela Funda iz Št. Pavla pri Preboldu. Herbert Bien pl. Gul-denau in učiteljica' Ivana Karner oba iz Braslovč. Umrli so: Marija Crešnovar. 76 let, iz Letuša, Blaž Mazil. S4 let, iz Grajske vasi, Neža Kosar, 69 let. iz Grajske vasi Ivan 2ibret, 89 let. iz Letuša. Neža Kak, 67 let, iz Podgore, Marija strojansek, 66 let, iz' Topole, Andrej Bizjak, 14 dni, iz Letuša. _ G'banjje prebivalstva v Mariboru. Poročili so se Ivan Peklar, zidarski pomožni delavec in Marija Kranjc, postrežnica. Viktor Namestnik, strojni mehanik in Veronika Unuk. kuharica,, Vinko Lašič, bar-var in Frančiška Lah. postrežnica, Franc Klanjšek. trgovski nameščenec in Jerica Sohr delavka. Josip Holzinger, pleskarski mojster ,'n Marija Vrabec, nameščenka, Martin Mauko. pekovski pomočnik, in Vera Jakšet tkalka, Josip Celesn'k. pomožni delavec, in AmaUja Kobola. tkalka, Adam Reichenhauser, delavec, in Terezija Lešnik, šivilja, Jakob Mohorko, kmet, in Alojzija Izšel je junijski roman DK ALBA DE CESPEDES: „NAZAJ NI POTI" S tem romanom si je mlada italijanska pisateljica pridobila svetovno slavo. V nekaj letih, odkar uživa v svoji domovini priljubljenost pri občinstvu in priznanje kritike, je bila ta nenavadna knjiga prevedena v devetnajst jezikov, kar zgovorno priča, da odgovarja željam ln okusu sodobnega bralca. Pestrost oseb ln raznovrstnih dogodkov. Id se odigravajo v najrazličnejših okoljih, delata to knjižno novost 2e na zunaj privlačno. Povsod je vidna tista redka sposobnost, da se nia avtorica omejiti na bistveno in zadeti značilno, kar povzroča, da ima Čitatelj najgloblji užitek. Naročnikom DK se knjiga dostavlja te dni. Oni, ki hodijo po knjige sami v upravo naalh listov, lahko pridejo aH pošljejo od dsnra naprej tudi po novo. V podrobni prodaji se doM roman »Nazaj ni poti« v knjigarnah In upravi naših listov. Broširani izvod velja 13 lir, vezani pa 28 lir. Rehar, gospodinjska pomočnica, Alojzij Zoreč, mizarski pomočnik, in Adela Koba-le. tekstilna delavka. Rudolf Has delavec v avtodelavnici. in Elizabeta Kranjc, kuha-ricat Anton šprajc, delavec pri brzojavu, in Marija Fras, šivilja, Alojz Hatt, gradbeni tehnik, in Amalija Frieauf. nameščenka. Anton Černelič, tovarniški delavec. *m Margareta Zerja. tovarniška delavka, Fri-deriit Heinz, trgovec in Joie Gruber, otroška vrtnarica, Rudolf Bukovac, lesni trgovec, in Alojzija Leztkerjeva, nameščenka, Ivan. Gumzcj, železničar in Marija Lovec, nameščenka, Alojz Gorisek, pekovski pomočnik, m Alojzija Pulko. tkalka, Štefan Zelko, prodajalec in >Ježa šmid, šivilja. — Gibanje prebivalstva v Celju. V Celju so se poročili: Emil Drofenik in Zofija Osojnik, Franc Vučko in Margareta Hrastnik, vsi iz Celja, nadalje Alojz Trobiš iz Brucka na Muri, Vilma Petnček iz Celja, Karel Strasser iz škofje vasi in Marija Thurnvaldova iz Voitsberga. — Umrli so Marija Kristan, 81 let, s Peči, Vinko Krohne, 32 let, iz Št. Jurja pri Zidanem mostu, Franc Motch, 74 let, iz Celja, Stanislav Lončar, 5 let, z Mrzle planine pri Zabukovju, Franc Ramšak, 61 let, iz Celja, Jožefa Stvarnik roj. Cmak, 51 let, iz Celja. — Poslovilni večer treh opernih pevcev. Iz vrst pevcev mariborskega gLedališča se letos poslavljajo Marija Reicheltova, Gertruda Probstova in Ervvin Friese. — Pod vodstvom opernega vodje Dietla so priredili prejšnji teden poslovilni koncert, na katerem so zapeli večje število opernih arij. Koncert je bil zelo dobro ob--skan in so poslušalci nagradili poslavljajoče se umetnike s toplimi aplavzi. — Smrt župnika v Olimiju. V Olimlju je 10. t. m. umrl tamošnji župnik Ivan Lorbek. V Olimlju je župnikoval od leta 1914 naprej. Pokopali so ga ob veliki udeležbi domačega prebivalstva. Radio Ljubljana Torek, '2'Z. junija. 7.30 Slovenska glasba — 8.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini 12.30 Plošče — 112.30 Poročila v slovenAč ni — 12.45 Napevi in romance — 13.00 Napoved ♦'■asa -— Poročila v itattjanaclnj - 13.10 Poročilo Vrhovnoga poveljstva Oboroženiii sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent GaJlino — 14.00 Poivčia v italijanščini — i4.io Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Bijanec - Pisana glasba — 15.00 Poročila v italijanščini lT.oO Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X -"- 17.15 Plosce >La Voce del Padrone — Columbia« — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20.00 Napoved caja — Povv:i:) v Italijanščini — 20.20 Pripomba k dogodkom — 20.10 Koncert Ljubljanskega Komornega trla < M. Li-povšek — klavir, A. Dermelj — violina, C Sedlbauer — čelo) — 21.25 Pisana glasba — 22.00 oncert vedi dirigent Miohele Mi-ciocc — 22.45 Poročila v italijanščini. Iz pokrajine Trieste — E^r društva »Prijateljev svete umetnosti« škofu. Predsedstvo društva »Prijateljev svete umetnosti* je počastilo triest-skega škofa mons. Santlna in mu ob njegovem mašniškem jubileju poklonilo simbolično umetnino, ki jo je strokovnjaško izdelal mlad umetnik Mario Bul fon. Skof se je darila vidno razveselil in je po prisrčnem razgovoru blagoslovil umetnike in njihove družine. — Smrt ravnatelja paroplovne družbe istria - Trieste. V Triestu je umrl ravnatelj paroplovne družbe Istria - Trieste Ul-derico Robba. ki je deloval v tem svoistvu uspešno nad 25 let. Ob izbruhu prejšnje vojne je Robba spretno odtegnil Avstrijcem nekaj ladij svoje družbe in jih dal na razpolago italijanski mornarici. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske ga je za to dejanje odlikovalo z vojnim križcem za zasluge. Dolga časa je bil Robba triestski občinski svetnik, član mestnega odbora in prisednik. Opravljal je razen tega številne funkcije v zavarovalnih zavodih in drugod. — Štirje ranjenci pri trčenju tovornega avtomobila in f ilovi Je. v petek okoli 14. ure sta na oglu ulic Mazzini in Roma trčila voz filovUe, ki ga je vodil 35!etni Edvard Scheriani, in tovorni avtomobil. — Ranjene so bile štiri osebe: 16Ietni mehanik Orfeo Moretti iz Longere je moral iskati oomoč v bolnišnici, drugi pa so bili odpuščeni v domače zdravljenje. Vozili sta težko rjoSkodovani. — Nesreče. Med delom se je u rez al na desni nogi 321etni zidar Guido Andreutti. — Podobno poškodbo ie dobil 431etni Franc Križmančič iz Basovizze. ko je delal blizu svoje hiše na polju. Poškodoval si je levo nogo. — 71etna Emilia Habec iz Panine (Duttogliano) je splezala na češnjo. Zaradi nesigurne opore ji je spodrsnilo. Padla je z drevesa in si zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v triest slio bolnišnico. Vsem posestnikom v k. o. Brinje Po nalogu mestne občine in peni nadzorstvom katastrskih oblasti bo podjetje civ. geometrov Pele Zvonimira in Brošk var Janeza, pričelo v par dneh izvrševati novo izmero vseh parcel in zgadb v k. o. Brinje. Po čl. 12 zakona o katastru so vsi po-sestniki na svojih mejah dolžni postaviti vidne in pravilne mejnike. Te mejnike naj postavijo posestnik] sporazumno tuko, kakor svoja posestva uživajo. Mejniki morajo^ stati^ povsod tam. kjer se meja lomi ali krivi, ker se bo pri merjenju od mejnika do mejnika meja merila vedno kot ravna. Da bodo posestniki lažje vedeli, kam ie mejnik postaviti, bodo še s posebnim pozivom pozvani na ogled meje. kjer jim bo geometer brezplačno povedal, kam naj mejnike zakopljejo. Za mejnike se vzame lahko vsak kamen dolg najmanj 60 cm. ki ima gornji del obdelan v štirioglato ali okroglo obliko tako, da se na oko takoj loči od drugoga kamenja na njivah. Navadni do ?edaj zakopani mejniki, k: niro obdelani in se lahko zamenjajo z drugim kamenjem, se bodo morali zamenjati s pravilnimi mejniki. Tozadevna podrobna navodila bodo dobili posestniki pri ogledu parcel na licu mesta. Mejniki morajo biti postavljeni vidno ter smejo največ 10 cm gledati iz zemlje. Slabo postavljene mejnike, ki nc bi zadosti trdno stali, ali bi gledali preveč iz zemlje, bo geemeter pri merjenju dal popraviti, stroške za zamudo časa pa bodo morali plačati posestniki. Da se posesniki izognejo v?em nepotrebnim stroškom, na i se udeležijo ogleda mej na svojih parcelah, poleg tega pa naj pripravijo vse. da bodo mejnike pravočasno postavili, to je najkasneje 14 dni po dnevu, na katerega bodo pozvani na ogled. Po tem roku bo postavil mejnike geome-ter. kakor se na njivah ali travnikih meja vidi. stroške pa bo moral plačati posestnik, ki kamnov ne bi postavil. Vsa pojasnila in navodila, kolikor se tičejo zamejičenja ali og'eda na Hcu mesta, Prejmejo posestniki v pisarni prevzemnikov poobl. civ. geometrov Pelca in Bre-skvarja. Cesta Arielle Rea (Gosposvetska cesta) 3 1 (poleg Figovca) viak delavnik od 9.—12. ure. V isto pisarno naj se iavijo rudi vsi posestniki, ki so zadnja leta spremenili mesta bivališča ali stanovanja pa niso spremembe javili zemljiški knjigi in kataster-ski upravi. Opozarjamo Je vse posestnike, da so bili pozvani vsi posestniki v inkorporiranih cbčinah. da morajo svoja posestva zame-jičiti. Vsem. ki tega do sedaj še niso izvršili, naj velja to kot zadnji opomin. Naročit« DOBRE KNJIGE! Sfer. 139 fcSrOVENSKI NAROD., ponedeljek. 21. junija 1943-3OT. Sfran 3 DNEVNE VESTI — Minister Biggini jo prisostvoval otvoritvi novih šol v PiemOntu. Na svojem službenem potovanju je minister za narodno vzgojo Biggini v ponedeljek prispel v Cuneo, potem ko si je ogledal mnoge šo.e v Cunej^ki pokrajini. V Cu-neu je minister Biggini pi-isostvoval svečanosti otvoritve novega gimnazijskega poslopja, enako pa je otvori 1 novo osnovno šolo v Droneru. Kasneje je v Albi obiskal Kr. tehničnoagrarni zavod. — Smrt beneškega novinarja. V Benetkah je v torek umrl novinar Lodovico Sartorelli. ki je bil 40 let glavni urednik beneškega >Gazzettina. V uredništvo tega lista je vstopil že 1. 1893 in ga je vodil ter urejeval tako. da si je pridobil velik krog čitate'.jev. — Tečaji italijanskega jezika za tujce. V sredo se je začel v Rimu po'.etni semester tečajev italijanskega jezika za tujce, ki jih vodi narodni institut za kulturne stike s tujino. Novi tečaji bodo razdeljeni na tri stopnje: pouk osnovnih pravil, pouk za tiste, k: že nekaj znajo, in pouk za naprednejše. V njihovem okviru se bo predavalo tudi o lepos^vju. zgodovini in umetnostni zgodovini, kar bo združeno z obiski rimskih spomenikov. Udeleženci uživajo na železnicah 500/« popusta pri voznini. — V Milanu bodo zgradili najmodernc-Je urejen gaMlski dom. V torek se je v Milanu sestal pokrajinski rektorat, ki je med drugimi nujnimi predlogi odobril tudi načt za gradnjo novega, naimodemeje urejenega ga>iiskega doma v Mi'anu. 2e pred leti je bila proračunska vsota za ta dom. ki naj bi bil vzor za druge enake zgradbe. Dreračunana na okoli 30,000.000 lir. Zaradi podi-ažitve gradbenega materiala so sedaj v ta namen naknadno odobrili še 4,700.000 lir. Rektorat je napravil po nasvetu notranjega ministrstva v načrtu nekatere spremembe. — Iz »Službnii'ga liMa«. ^Službeni list za. Ljubljansko pckraj'no« kos 49. z dne 19. junija 1043. objavlja naredbo Vjsckega komisarja: prenos carinrkih poslov iz pristojnosti. finr*1^' neg?, ravnateljstva v pristojnost ravnate]jatva pokrajinske carinske službe in odločbe Visokega komisarja: o zaplembi imov;ne upornika Maksa Valcta in njegeve m?.tore Josipino Vale roj. Bon. — Spremembe in dodatki v zadružnem registru. Priloga k 49. ko~u S'už*>enega lista za Ljubljansko pokrajino« z dne 19. t. m. objavlja naslednje spremembe in dodatke v zadružnem registru: Iz upravnega odbora Hranilnice in posojilnice, zadruge z neomejenim jamstvom v Metliki je bil izbrisan Franc Tome, .vpisan pa novoizvoljeni c'an Matija Rus. posestnik iz Dobravico. i/, upravnega odbora Hranilnice in posojilnice, zadruge v neomejenim jamstvom na Robu je bil izbrisan Anton Lenič, vpisan pa novoizvoljeni član Janez Cimperrnan, užitkar v Krvavi peči. _ Stari srebrni novci v razpadajočem sido. V kraju Tresant blizu Montespertoiii pri Firencah so zidarji pri podiranju starega razpadajočega zidu naseljenca Alberta Bentolija našli 500 starih srebrnih novcev. O najdbi so bile obveščene pristojne oblasti zaradi potrebnih poizvedb in zaradi ugotovitve vrednosti najdenih novcev in njihove starosti. — Nenavaden doživljaj neke dek'ice v Ferrari. Dekietce Caria Rossetti iz Ferra-re Je doživelo v četrtek nenavaden dogodek. Igrala se je na dvorišču domače hiše. V.bližini ce je ptsel konj. ki se ji je približal in jo z zobmi prijel za obleko. Z živim bremenom v ustih se je spustil v dir. Na prestrašeno kričanje deklice so pritekli sosedje, ki jim ie uspelo previdno ustaviti konja in mu odvzet iz ust bolj mrtvo kakor živo malo Carlo. Razen strahu in strgane ob!eke se ji ni ničesar ZgCKlilo. —» Smrtna nesreča pri odiranju teleta. 34-letni mesar Ugo Bormida iz Rivalte pri Alessandrii se je smrtno nevarno ranil s svojim nožem pri odiranju teleta. Nož rmi je spodrsnil in si ga je Bormida zasadil globoko v spodnji del trebuha. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl zaradi iz-krvavitve. — Dragulji vredni 12.000 lir prodani za 240.000 lir. 45-letni Mario Pacci je v Firencah prodal nekemu Cariu Tinti razne dragulje za 240.000 lir. Osleparil ga je za 228.000 lir. ker je bilo med dragu ji mnogo ponarejenih kamnov in niso o'-'i\ vredni več kakor 12.000 lir. Pacci se je izgovarja! na nekega urarja. češ da je bil sam njegova žrtev. — Lev Je ušel in ugrizni! neko žensko. V Porta Milano se mudi večji cirkus, ki je za krajevno prebivalstvo velika privlačnost, ker ima tudi nekaj levov. V ponedeljek pa se je zgodila nesreča, ki ie k sreči končala brez hujših posledic g.e-de na vse okolnosti. Med predstavo, ko je osebje baš priprav'jalo leve za nastop, se je enemu izmed njih posrečilo uiti iz mrežastega hodnika, ki je vezal kletke in visoko ograjeno areno. ^Sultan*, kakor je živali ime. je skočil v paPer in pograbil neko žensko, ki je sedela v prvi vrsti. Zasadil ji je zobe v ramo in jo odvlekel v areno. Večina gledalcev je panično pobegnila in je velika sreča, da niso v gneči nikogar pohodili. Nekaj pogumnejšrh je ostalo, med njimi tudi mož nesrečne žene. k: je kar s stolom v reki planil na leva. Priskočilo mu je na pomoč osebje cirkusa, karnbinjerji in vojaki. Po preteku pol ure so spravili leva nazaj v kletko, ženo pa so odpeljali v bolnišnico. Ugotovili so, da ima težke rane na rami. levi< i in boku. Njeno življenje je v nevarnosti. — Morski pes v vodah pri Štur'i. V morskem kopališču v Sturli je zavladal v Donedeljek velik preplah. Še niko'i niso zabeležili, da bi se tjakaj zatekel morski oes. V ponedeljek pa so ga mnogi vide'i, kako se je skoro ves dan premetaval p-> zgornjih plasteh vode. Nek vojak je streljal nanj s svojo puško in ga zadel, vendar ne smrtno. Kasneje se je odpravilo za njim več pogumnih ribičev, oboroženih s harpunami, niso pa ga še izsledili. Obračun o zadružnem delu „žegoze" Zadruga je lam vsestransko napredovala in šteje 957 članov — Pomembno delo za mala gospodarstvo Ljubljana. 21. junija. Splošna železničarsk;- g sj irska zadruga je tako delavna, da je njem, skrajšano ime »2egoza» zelo popularno. Zadruga ne zdnižujt le železničarjev, temveč tudi pripadli :ke >te\il-nih drugih poklicev, vse. ki se pečajo / malim gonpb*Jarstvom, rejo malih živali obdelovanjem vrtov ttr / izkoriSčanjeni prireje v domači delavnosti. Odkar >c u -.-.dr-icJ /urn/ila z Zvezo društev »Mali «j<:spi!iiar«. zdru/ujc Številne rejce, ali kakor Se sami imenujejo, male gospodarje, ki se posvečajo umnemu malemu gospodarstvu. Kako pomembna organiza« cija je »Žcgoza«, *»c je izkazalo včeraj na njenem rednem (11.) občnem zboru v prostorih Nahavljalnc zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine na Cesti Soške divizije. Občnega zbora so se udeležili številni zastopniki oblasti, ustanov, zadružnih in drugih organizacij, ki jih je predsednik prisrčno pozdravil: prišli so: delegat Yisi>ke;*a komisarja, komisar za že-lerničarskc organizacije Scttnio Bonctti. zastopnik kmetijskega oddelka Visokega komisarja ta inž. Oblak, zastopnik železniške direkcije dr. Stnčar. zastopnik mestne občine g. Pogačnik, zastopnik Za\oda za zadružništvo dr Cicfcrin. zastopnik Zadružne zveze dr. Basai in zastop* niki Nahavljalne zadruge državnih uslužbencev. NTabavljatnc zadruge železničarjev. Železničarje kred;tnc zadruge, ("'cbelarske zadruge železničarjev in društev »Mali gospodar« Občni zbor je vodil predsednik k. Karnpuš, poslovno« poročile pa je p recital tajnik Srečko Čc-rčclc. Pred letom so zaceli mleti kosti za kurio pieo. V ta namen so investirali v Stroje nad 40.000 lir. Mleli so nad 1000 kg kc.sti na mesec. Do te investicije bi ne prišlo, ko bi jim sodelavci pri sestavljanju predp'sov o izkoriščanju kosti za pridobivanje maščob ne zatrjevali da zadrugi ne more nihče zabraniti mletja. Zdaj jt zadruga prepustila mlin zadružnikom samim za mletje. O pritožbi zadruge bo sklepalo upravno sodišče. Zadruga je premagala razne težave, ki jih je imela s krmo. Prav tako je prestala začetne težave pri arrojarr.i za strojenje kunčjih kožic. Težave je imela tudi s prost'.ri. V malih delavnikih prostorih v Podmilščakovi ulici je namestila mlin za kosti, malo sušitn'co in stro-jamo. Prostori so postali kmalu pretesni in še posebno neprimerni za strojarno. Zato so vse prejšnji teden preselili v druge prostore pri šišenskem kolodvoru. Po tesnejši združ;tvi z »Malin gospodarjem« se je preselila tudi zadružna pisarna iz tesne podstrešnice v lepo sobo na Galusovem nabrežju. Kljub vsem teža\am je bilanca zadovoljiva. Dobiček .ie dala predvsem predilnica. Čisti prebitek znaša 23.205 lir. Aktiva in pasiva zna* saje 469.055.80 Mre. V začetku leta 1°42 je zadruga Stefa 405 članov s 500 deleži. Med letom je prstopilo 392 članov s 392 deleži, izstopilo jih je pa 73 s 73 deleži, tako da je bilo ob koncu leta /24 članov z 809 deležu Zdaj pa šteje zadruga že 957 čianov Sodelcvanjc zadruge z Zvezo društev »Mah JCfcodar« je zelo pomembno; zadruga je prevzela trgovsko stran delovanja, medtem ko se društvo posveča strokovnemu delu. Po zdru-»tvi je zelo naraslo članstvo zadruge; tako je vdaj okrog 1000 neposrednih in 3000 posred* ni članov*. »2egoza« mora preskrbovati krmo aa približno 400 koz. 20 000 do 30.000 kuncev in aa približno toliko perutnine, kar zna«a na do 1000 ton sena in najmanj 30 vagonov krme. Glede na sedanje cene blaga so upravni odbor ni čutil dolžnega ozirati se na formalnosti, da se ne sme zadolžiti čez neko določeno vsoto, če se je izkazalo, da bi bile investicije koristne ter bi prinesle zadrugi dobiček. Ce bi ne pokazali dovoli podjetnosti, bi ne kazalo drugega, kakor da bi razpredali stroje in likvidirali. — Da bi popravili napako lanskega leta. ko so računali zimsko krmo tako drago in ker letos še ni bilo ugodnejših ponudb, tuko da bi bilo seno po 3 Lire kg. je zadruga najela blizu Kočevja večje zemljišče, k.ier bodo dobili mnogo krme po primerni ceni Lani ob času valjenja so posodili inkubator enemu članov, ker zadruga ni imela primernih prostorov za valjenje Letos si je pa zadruga izposodila še tri inkubatorje in vali hkrati 1500 inje Valilni uspehi on niso tako usodni, kakor prejšnja leta pač zaradi neprimerne prehrane perutnine. V letošnji sezoni s0 oddali 1900 dan starih piščancev. Valili bodo še nadalje, če bodo dobili jajca. — Piediinka ie nepretrgano zaDoslena. Spredla ie 300 kg angorske in približno toliko tudi ovčie volne. Misliti je treba na razširjenje obrata. — V stro-jarni so strojili na račun članov 2400 kožic. 3600 kožic so pa kupili. — V sušilnici so nasušili približno 6000 kg divjega kostanja, nad 1000 kg jesenske detelje in to-pinamburja za 400 kg moke. Razen tesja so zbrali nad 800 kg oranžnih in citronir::h suhih lupin. Vsa poročila upravnega in nadzornega odbora so bila soglasno sprejeta, upravnemu odboru je pa bila podana razrešnica s posebno pohvalo. — Soglasno je bilo sklenjeno, da se upravni odbor sme zadolžiti v tem pos'ovnem letu do 600.000 Lir. Soglasno je bil sprejet tudi predloc o razdelitvi poslovnega dobička. — Zaradi prilagoditve upravnega odbora novi sestavi članstva, da bi bilo primerno zastopano tudi društvo »Mali gospodar«, je podal ostavko celotni upravni odbor, sicer pa bi bile le nadomestne volitve. Soglasno so bili izvoljeni: prednik R. Kampuš in odborniki upravnega odbora: S. Cerček, I. Marsel. Rozman, dr. Vračko m D. Kosem; namestniki: Keše. ing. Leskovšek in Mejač: nadzorni odbor: Krušič, dr. Koren in Mejač; namestniki: Merljak. Jereb in Klepec. — Pred zaključkom zborovanja je pozdravil zborovalce v imenu direkcije dr. Sen čar. — Na dnevnem redu Je bila prvotno tudi sprememba pravil, a za sklepanje o spremembi pravil ni bilo dovolj zborovalcev, zato bo sklican v ta namen izredni občni zbor 6. julija. %L LJUBLJANE l MaksitižsEni Z7s3k Za smeh OTROK V GLEDALIŠČU Jurček holi rad z očetom v gledališče. Nekega dne gresta k otroški predstavi. Jurček z velikim zanimanjem sledi prizorom na odru. Ko se pa zlobni čarovnik, po-grezne pod oler. vpraša Jurček očeta: — Paps ali ao ga torpedirali ?% REPTIL Učitelj: — Reptllije ao živali, ki se plazijo po zemlji. Kdo mi ve nazvati eno tako žival? Jurček veselo: — gaz vem, gospod učitelj! Moja sestrica« * T KINO MATICA Alida Vali v svojem najnovejšem filmu Noc«7 t>ič novega Tragredij.i ^okii^e. ki je zašla na stranpot a.. Življenje v dekliški poboljševalnicl Soigralci: Carlo Nlnchi, Antonln Gandusio Predstave ob: 13., 17. in 19.15 uri I KINO UNION Dvoje ljubezni znamenitega skladatelja V. Bellinija prlkaatrje film Nestanovštn? srce V glavnih vlogah: Germana Paolieri. Luisella Be^ni, Roberto Villa, Osval-do Valenti Predstave cr> delavnikih ob: 15.30. 17.30. 19.30 uri; ob nedeljah in praznikih ob: 10.30. 15.30, 17.30 in 19.30 KINO SLOGA Globoka drama, posneta iz življenja vestnega zdravnika s slovitim Karale-ternim igralcem Zaharie\viczeai v tilmu Življenje drugih Najboljša poljska produkcija V glavnih vlogah še: E. Barezceivska in Jozci" \Vogrzyn Režija: Mihael \Yaszyn*kJ Predstave ob: 14., 15.50, 17.40 in 19.30 sroMi.> Ta tvoj prstan je zelo lep. Gotovo je 10 prijeten spomin. — Uganil si. — Ali pa smem vprašati, kdo ti ga je podaril? — Toga ti nc morem povedati takoj. Moram se spomniti. lj— Diplomski koncert. Absolventka Glasbene akademije gdčna. Ogrin Ksenija, učenka našega priznanega pedagoga prof. J. Ravnika bo na :*vojem koncertu (21. t. m. v veliki f;lharmonični dvorani) izvajala tudi Chopinov Scherzo v b-molu. ki spada med najtežje skladbe svetovne literature in eno najlepših skladb svojega učitelja Čuteči dusi.... ki je iiš a v Novih akordih. Ta koncert je prvi samostojni nastop nadarjene pianistke in zasluži vso pozornost našega glasboljubečega občinstva. Sporedi po 3 in 1 Lir v Knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta ob 19. uri. -lj Kourno lepo vmve. D -!^o smo ga prič.kovali, tako da a:arac ve" verjeli barometru, ko nam je b bot i začc-l napovedovati izboljšanje. V soboto jc bilo hladno kekor jeseni. a popo'.tl:«*.- s<,- jo vendrvr ie precej cgrelo. tako da j- anaaala maksimalna tempeiatura 22.4«. Včerajšnja minimalna temperi tura ni bila več |Sfc3 nizka; znašala je 10.5". popoldne se je pa ogrelo na 25.4°. Zračni tltvk ni posebno vi-Sok in včeraj, ko se je popoldne za nekaj časa pooblačilo, imo se zopet baU poslabšanja, vendar se je zvečer zopet zjasnilo in ponc-Ji je ostalo jasno. Davi je bilo nebo p:-etežno jnsno in io'nce je posijalo takoj, ker ni bilo megle. Muiimctaa temperatura je zn^'a 14°. — lj Nadaljevanje Ucpalne seaOna. Letos se jo kcp.iln.i sezona začela nenava ino Zgodaj. Meja je b:lo že cdprto in dan z* dnem dobro obiskano kopališče Ilirije, številni kupalci so pa tudi otiskovali >ljud-sko kopališče <>b Ljubljanici. Deževje je pa prekinilo kop-lno sezono za več tednov; dele včeraj se je kopalno življenje zopet ln^ko razmahnilo v vsem obsegal. Ob Ljnb-lj,".nici v Trnovem in na Pruhah je bilo vtemj nekaj tisoč kopalcev k: ker sre:rl p >-letja. lj— »Praktično knJig°vrdstvo« inž. Snrtnik-Cuk dobite v knjigarnah in pri: fcjmrinik. Celovška 11» tiskarna. Inserlraj v ,,Siov. Narodu44! M&ks..r/jlnl cenik štev. i*, ki vetja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. april* t. t- naprej, določa. . t mestna občino ljubljansko naslednje cene n.i drobno iz všteto trošarino): 1. Kruto iz enotne moke v Kosito do 400 g 2.30 tire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2 30 lire. v kosih od 400 do 1000 g 2.20 lire; t«»ienine iz enotne m-^ke 3.90 lire za kg; enotnn pten'ćiu* moka "2.70 Ure; enotna koruzna ujoka 2.20 lire; riž odvadil] 2.70 lire; fiiol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje i olivno i 14.70 Ure za liter; surovo maslo 28.40 Lire za kg: slanina so-tjena 19 lir za Kg; mast 17 lir za kg. 5. K»s. f To vinski 6 35 lire za liter. 4 Mleko 2 50 lire za Uter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna s:pa S.25 lire za kg. v kockah 8 35 Ure. 6. Mehka drva. razzagana. franko skladišče trgovca v Ljubljani 113 BO lire za stot; mehki roblanci i zaman je), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot: trda razžagana dna 40 ilr za stot; en»tno mil°t ki vsebuje 23—27^ kisline, 4 10 lire za kg. Wedekind Neka naduta literarna veličina je usta. vila nekoč na ulici znanega nfmškejri književnika Franka VVedekinda: — Slišal sem, da ste skušali v neki družbi, kjer po me hvalili, prik.::viti me kot čisto navadnega osla. — Oprostite. — mu je olgovoril VVede-kind. — to je grda tei. V družbe, kjer bi vas mogli hvaliti, jaz sploh ne z h jam. MALI OGLAS! rOZOK! Ceneje pio«lajam krasne zelenin«l-ne tn cvetlične sad'ke vseh vrst loma ter dnevno na Vodnikovem trgu v Ljubljani. — Vrtnar. Zgornja Biška, Pod hribom št. 40. N-337 Dal 7 al 21 glugno vengona esncsse due serie di Buoni tfei Te$@?o quinquennali 5% a m .1! L« 5 miliaffdi ciascima loteressi c premi esesati da sgni imposta presen te e futur? PREZZO di emissione: L. 97 per orjnl cento lire di capitale nominale. oltre interessl bc/c dal 15 giugno fino al gir.rno del versa-mento; per le sottoscriziool eseguite dal 7 al 14 giugno vengono mvece corrispostl al sottoacrittori gll Interes3i 5% dal gtorno del versainento ttno a tutto il 14 giugno detto. • Le sottoscrizionl vengono eseguite solo ln contanti, ma vengono accettate come contante Je cedole ammesse in sottoscrizlone. PIJ L.Ml: c.ascuna serie dl L. S mihardi di Buoni concorre annuaimente a n. 10 premi per un ammontare complessivo di L. 10.000.000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscnzont si ricevono pressc tutte le Filiali dei seguentl Enti e Istitutl che fanno parte del Consorzlo di emissione, presieduto aallu Banca u'Itaha: Banca d Italia — Cassa Drnositi e PresJiti — Intituto Nazionale delle AMicurazloni — is ti tu to Nazlonale Faseista della Previ-denza Sociale — Istituto Nazionale Fa*cista per l'As.sicurazione contro gll Inffortunl Mil lavoro — Baneo di Napoli — Baneo di Siellia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo d i Torino — Monte del Paschl di Mena — Banca Commerciale Itaiiana — Credito Italiano — Banco di lioma — Fecieraziune Nazionale Faseista delle Casse di Kisparmio — Istituto dl Crcdito per le Ca.sse dl Bbpurinio Italiane — Cassa di 11'sparmio delle Provinci« Lomharde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Isti t u t d Centrale delle Banche Popolarl — Banca d'America e d':taJia — Banca Popolare di Novara — Baneo Ambrosiano — Banca Nazionale del-lAgricoltura — Banea Popolare di Milano — Banca Santo Špirita — Credito V a realno — Credito Commerciale MJlano — Banca Bellin-zaghi, Milano — Banca CattoPca del Veneto, Viecnza — Banca di Chiavart e*della Kivlera Llgure — Banca Agricola |UlaiMSQ — Banca Beacaaa — Banca ProvtncJale I.omnarrta, Berp;anio — Cre Credito Commerciale Milano —> Banca Bellin-zaghi, Milano — Banca Cattollca del Venet«, Virenza — Banca di Chiavart c della Riviera Llgure — Banca Agricola Milanese — Ranca r oceana — Banca Provtnciate Lombarda. Bcrgamo — Credito Bomapolo, Bolo^na — Banca 8. Paolo, Brescia — 80cieta Itaiiana per la Strade Ferrate MeHdionali — Asaicurazioni Generali Trieste — Compagnia dl AMicurazloni dl Milano _ Sodeta Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adrlatica dl Sicurta. Trieste — %M Fnndlaria. Flrenze — Compagnia Finanzlaria derll AeenH di Cambio dei Regno. Roma; Banca * on*vUi*-» — credito Industriaie, Venezta — Banca UornOaroa di UU. 4B CC — Banco S. Ueililmano e 8. Proanero _ Banca dl Legnano — Banca lnione, Milano — Societa Itaiiana dl Credito, Milano — Banca Lariano — Credito AgrarfO Breaciano — Banca Agricola Commerciale, Regulo Fmilla — Banca Plccolo Credito Bergnmasco — Banca del Frtuli — Banca Gaudenzio Sella & C^ Biella — Banea Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lacco — Banca A. Graaao c FigUo, Torino — Banca Mobillare rieinontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savooese — Banca Cesar« Ponti, MIlanu — Banca Privata Finanzlaria Milano Banca Milanese di Credito — Banca Industriaie GaHaratese — Banca Alto Milane«« — Banea dl Calabrla — Banca Popolare I nI no — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, V ero na — Banca Motna Popolare Agricola. Ledi — Banea Aarleola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di intra _ Banca Popolare dl Medena - Banca Popolare, Cremona - Banea Motna Popolare Aretina - Banca Popolare, Sondrio — Banca Plccolo Credito ValteUlneae — Banca Popolare OMmerattva, fUvena — Banca ArriCOla Mantovana - Banca Popolare di Credito Bologna - Banca Popotare. Vieenza - Consorzlo RispTe Preatl« per Commercio e PreaSS per Commercio e Industria. Bo Iza no — Banca Popolare Pcsarese. Vee ostale Banke, Bančniki. Ljudske Posojilnice kakor tudi vm menjalnlćni Agenti, ki so elani »oral omenjenih zavodov in družbe »»Cnmpagnla Finanzlaria«. Stran 4 Rejci za dostojnost in čast Prati vardalfztrai na travnikih, njivah, vrtovih in gozdovih „Maj?ga gospodarja" »SLOVENSKI NA R O D«, ponedeljek, 21. Junija 1943-XXI. - Ljubljana. 21. junija Kar že dolgo leži marsikomu na srcu je zdaj nekdo zap^ai v »Malem pospodarju«. glasiiu Zveze društev »Mali gespedar«; v mestu se je razpasd vandaltzem v tak "nem obsegu da je epre/cno žc v.c. ne le naTa čast N"ič več ni varno pred bai&irskimi nagoni in dolgim prsti un:čcva!cc\ — na vrtovih, nj vah m travirk'h Prej smn drl/ili k takti ime^r.vi'nc za^čkarje. da So pustošili tra\nkc. posega!1 po tuj' detelj! na njivah, i/m kal: korenje in smukah listje z drevja. Vandalizem *c jc zda ra/pa^c! ^e bolj. toda ne le na račun pr'siljene rev* nrilih živali «Krma sama zrase Mnogi eprmejo reje mal h / vali kct mislijo, da je dovolj, če imajo samo ž:val Krma sama zra~e. pravijo, m po ten se tud: ra\rajo; žanjejo povsod, kjer niso nikdar se*a!i Toda. kar je ^e posebno žalostne skrivajo ^e /a otroki, ki jih navajajo pocrjat: po tuj- lastnni; c.trekc pošiljajo »»na pašo«, /last- ob večerih, da b; bilo »bdfj varno« Otroci naskakujejc travnike. pu(ijo travo, jo žanjejo s srpi. s« va Ijajc po nji. jo mandrajo še mnogo več škode napravijo marsJcje, ker precej trave pcmancka-jo ter na pol un čijo. žalosten pogled se nudi na nekatere travnike, kjer se je obeta'a lepa ko^n;a: trava je uničena kakor da bi na travniku divjala divja čreda. Tako »>zajčkarjem« rase krma sama. Pisec prav; v »Maleni gospodarju«: ». . . Brezobzirno Žanjejo s srpi in trgajo z rekami — navad^r. pozno zvečer al- zgodaj zjutraj — nepoklieanci m neupravičenci. ki sc malo zmenijo za lastnika n sc po\scm izgubili čut, ki loči kaj je moje in kaj n Otroci s cekarji, ko.:aram» in vrečami hodijo po sredi travnikov m planejo na v«ako male boljše zelenje ter ga gocela iztrebijo kakor bi ga po-brili. Veliki travn k* so večkrat kakor pu:čavc z majhnimi oazami *» Ker mnogi rejci niso dovolj resni•.- Pisec nadaljuje, da se vse to dogaja ker mnogi rejci niso dovuij resni ter pretiravajo v reji; »aproducirajo« mno^o prc\eč živali, kakor bi jih lahko prehran li. Mnogi rede živali, ne da bi jih najmanj skrbelo ali bodo imeli za nje krmo. ter se zana'ajo na krmo. ki "»sama zrase«. Rcjsko društvo si seveda nt more želeti, da bi padel očitek na njegove č'ane- če> da so med njimi rejci, k: nabirajo krmo na tujih travnikih. Društvo zbra okrog sebe le dostojne male gospodarje, ki lahko rede živali s svojimi sredstvi, zato pa odklanja slehernega, ki bi rad redil živali na tuj račun. Za rejo na tuj račun ni nobenega opravič la. Kdor ima resno voljo, se lahko oprime reje malih živali na primeren nsčin. Vandali druge vrste Pravi rejci pa imajo dovolj razloga pritoževati se tudi nad opuatošcvalci druge vrste, vandali, ki ne spadajo med zajčkarje. Meščani niso imeli nikdar dovolj spoštovan?a dO narave, ko so zapustili mestno zidovje. Navadno puščajo povsod sledove, ko hodijo na sprehode. Za njimi ostajajo kmzervne škatle, neokusen, umazan pap r. pomandrana tra\a zavrženo potrgano cvetje. Zdaj se pa pritožujejo rejci, ki imajo travnike ali njivice, da pridelu* jejo krmo za živali, ker jim »sprehajale'« delajo veliko -kodo zlasti ob nedeljah. »Ob nedeljah vidite cele trope ».sprehajalcev", k' romajo križem kražem po travnikih in njivah-utirajo pota. kjer se jim zljubi in mandrajo travo in vsako rast. kakirr da je vfce to brez vrednosti«, prav; pisec. »Rejci morajo jeseni kupovati drago seno, ki ga potrebujejo za-svoje živalce precejšnje količine. Odrasli m otroci se pode sredi travnikov za cvetlicami, ki jih lahko vsakdo kupi na trgu za nekaj lir. ne da bi delal ogromno škodo .. časopisje je v dolgih člankih razlagalo, da je Ljubljana za čebele prava piiM}a\a in da sc čebelercja ne more razviti ker jc premalo cvetja. Pa vse to nič ne pomaga ... Namesto da bi starv poučevali otroke, kako naj čuvajo cvetje, naj ne kvarijo tuje lastnine in naj ne delajo škode, pa še z njimi sami počenjajo ves ta vandali zem .. . Ne občutijo, kako boli pridnega rejca ko vidi. kako mu uničujejo \se s čimer bi lahko uspešno prehranil živali Na deželi b' nc opazili taksnega početja. Tam je za vsakogar travnik enako neprehoden kakor njiva. Trav nik ic za našega človeka na deželi vrt. k: oa nc sme teptati in mu to niti na m sel ne pride Le ob peti sc *klmi tu pa tam. da dekle utrga cvetko. Hoja po travn:ku mu je pravo barbar* st\o. Naš slovenski človek je dostojen in ima čut za čast... Se bolj kakor doslej bo moralo časopisje poučevati, kaj jc prav in kaj ni. kaj ie dostojno in kaj častne« Predvsem vzgajajmo mladino Res. predvsem moramo poučevati mladino, kakor pravi pisec. Moralna škoda, ki jo bomo utrpeli, če bomo dopustili, da se v mladih ljudeh ne bo razvil čut za lepo in dobro — bo nepopravljiva. Toda čuta dostojnosti ne pozna- | jo več mnogi odrasli, zato sc ne smemo čuditi, ! če so nekateri celo ponosni na svGJe otroke, če^ da si. taki) pogumni n podjetni. Pobalinstvo med našo m.adino postaja zdaj že vrlina. Pisec pravi, kaj sc lahko pripeti včas h človeku kj koga posvari, ko mu delajo škodo. Včasih se res \-rpeti. da se kdo oprosti, češ, nisem vam namerava! škodovati, a večkrat so krive telo og^rCcni. da j h »motiš« pri kraji al' d:* jim hran" t-rretni športniki, ki si krarkumnie pnlcste travnik, ne da bi se zmenili za lastil ka. ali pa proglase del zemljišča kar za [avno las: ter gr;;ze z vsem mogočimi in* stapcaroi. čc j*m lastnik ali naiemnifc ne pusta, da bi počenjali, kar b: se jim z! ubilo Pri nas sc lahko /l;"v1' uni- kaj takšnega Revni ljudje so obdelali 'edi^o. da bi prdelsai zase nekaj najpotrvbncj"ega živeža Toda ;o!arji ljudske Sole SO krnrkoir.a'o populili flžokrve prek'je ;n sestavili iz njih :n vejevja ki so ga ^klestili z drevja, šotore za indijanske gre ali vrata za gol ... —O naši »zlati m'ad ni« bi ^p!oh lahko povedah marsikaj Zi na bi nas morala spre-11 teti, če bi se /a mislili, kaj nan derasca iz taksne mladice. Koliko -kodi. napravijo poba-lini že v rožniškifa gozdovih! Tja /ahajijo oboroženi z malim: žagami in sek'rair. ter neusmiljeno klestijo, podzagavajo in lemi jc mla= do drevje m tu pa tam odžagajo tudi vrhove večjim drevesom. Kdor je poznal na?« gozdove prej. j h zdaj skoraj nc more \cč spoznati. ko zaide vanje. Med gozdne vandale je na treba šteti ruda' letos številne odrasle, ki hodijo na svoje uničevalno delo navadno zvečer, ko Se jim ni treba vtč bati čuvaja. Stremimo po resni reji! Tako se glasi naslov članka v »Malem gospodarju« (Fr. Skobl). Pisec v njem biča. kar jc nastalo slabega v zadnjih letih v zvezi z rejo maPh živali ter pravi, da se število preudarnih resnih rejcev ni mnogo pomnožilo. Predvsem obsoja »zajčkarje«, pa tudi veriž-nikc. ki so začeli prekupčevati z živalmi. Kupovali so od rejcev, ki so sc trudili, da bi zredili lepe živali; kupovali so po čhn nižjih cenah ter barantali kakor konjski mešetarji. potem so pa predajali živali po pretiranih cenah Včasih jc bila tista žival trikrat prodana v enem mcecu. — Lanska konjunktura je zavedla marsikaterega rejca da si jc pridržal več živali čez zimo. Seveda ni računal na zmikavte, ki so sc zlasti jeseni »specializirali« na kokoši, pa tudi na kunce. Tudi koze in prašiči niso bili povsod vami pred njimi. Prizadeti so bili številni rejci tako. da si nc bodo mogli več opo-moči. — Kakor vse kaže. pravi pisec, bo pri« hodnje leto bolje. Reja si je od zadnjih udarcev žc precej opomogla; zopet so lepe živali v hlevčkih in tudi s krmo so se rejci kolikor toliko preskrbeli. Delo rejcev napreduje stalno; za to si je pridob:la velike zasluge rejska organizacija ki neprestano poučuje rejce v svojem glas'lu in tudi po časopisju, a največ jim pomaga z redmm razdeljevanjem krmil v sodelovanju z »Žcgczo«. delodajalcev« ki združuje Zifroieaje ?~?i'h < brtr,:k-h organizacij, »združeni« ^2 Zamm ve *c> £tev Jke < posameznih zdrvžt njih V Združfnji! ;n:lustr:ev :n cbrtniko^ je 16 sindikatov, k združ»reio 250 rodjetij p štejejo okrog 6000 članov, a i:so ;c všteti posebej hišm !astn;ki Zdraženie sc del: na na slednje s:ndikate: sindikat s.-.v >žni:k:h ;»Kljetii. grafične industrije prevozniških podietj stav bne industrije, 'esne rndustrijt usniarske indu strije. tekstilne mdustr-'e mehanične m meta urgijske industrije papirne m kartoražne ;n-dustrije. mdustriie tesnih zdeikov rb'ač Inc in dustrije. hranilne ndustnie rudarske nJusrri- je. električne industrije, plinarn in vodovodov, sta\bncga materiala kemične industrije in sin; dikat hišnih posestnikov. S sindikatom hi'nih posestnikov jc v združen iu 17 sindikatov. Odsek za obrtništvo šteje 5600 članov in se tleli ra 21 skupn: lesna skupina, skupina dekorater-jev in slikarjev, kovinska skupina, skupina vodovodnih instalaterjev, oblačilna skupina, čevljarska skupina, skupina zlatarjev in urarjev. skupina steklarjev in keramikov, skupina tcks= tilcev. skupina fotografov, »rkupina izdelovalcev glasbil in godal, skupina obdelovalcev marmorja in kamna, skupina pomožnih sanitetnih obrti, skupina urejevalcev hiš in vrtov, skupina lasuljarjcv in sorodnih obrti, skupina dimnikarjev, mešana skupina podeželskih obrti, mešana skupina raznih obrti, skupina prevoznikov, sku* pina živilskh (ibrti. Razčlenitve na 'sindikate ne potrebuje Združenje kmetovalcev in ima torej le en sindikat, ki šteje okrog 45.000 članov. — Številne sindikate pa šteje Združenje trgovcev. *n sicer 22: sindikati štejejo okrog 4500 trgovskih podjetij. Stroke so tako razdeljene na sindikate; trgovci s špecerjo. železnina, vinska trgovina. so!skc potrebščine, manufaktura, dro-geristi. vclctrgov-ci. izvozniki živine, galanterija, čevlji, trgovski zastopniki, usnje, kolesa, sadje, živila na debelo, kurivo, les. sindrkat gostinskih podjetij, sindikat pekov, sindikat mesarjev, sindikat slaščičarjev, sindikat trgovcev z mešanim blagom, sindikat trgovcev s steklem in porcelanom. Združenje denarnih in zavarovaln h zavodov sc deli na štiri sindikate ki je v njih včlanjenih 23 zavodov in 62 ved lnih uradnikov: sindikat bank. sind kat hranilnic, sindikat zavarovalnic, sindkat vodilnih uradnikov. Urad Zveze delodajalcev je začel poslovat1 1. januarja lani, medtem ko so druga združenja še nadaljevala svoje delo v svojih Ptarih organizacijah. Prvi sestanek sveta zveze je bil lani maja. Svet je pooblastil izvršilni odbor da prevzame svoje posle ter mu do'cčil delokrog. Izvršilni odbor sc je sestal sedemkrat. Preučil in odobril je proračune in računske zaključke zveze in združenj za dve leti. Izdelal je natančne smernice o včlanjevanju posameznih skupin delodajalcev, dotlej še nevč!anjenih v štirih združenjih. Razen tega jc izvršilni odbor sklepal c pravilih združenj in jih potrdil nakar iih je predložil v odobritev Visokemu kom sarju. Izvršilni odbor je tudi predlagal zastopnike delodajalcev za Pokrajinski svet kor-poracij in druge ustanove — Uradi zveze n združenj zaposlujejo 51 uslužbencev. 24 na* meščencev. 20 namešcenk in 6 slug. Proračuni zveze in zdmženj so zna:a': 1942. letu 2.101.354 lir za sedanje leto pa 2 332.353 lir. — Bilanca zveze m vč!anjcn:h združeni :zkazuje 2 327.705 l;r čistega premožen ia. _ SEME — P ros m za pet lir kumarčnega semena — Izvolite, samo opozoriti vas meram, da Te danes za sejanje že pozro. — Dobro, dobro h\ala Torej iih pa pose-icm ;u:r zjutraj Italijanske vojne ladje v akciji proti sovražniku na Sredozemskem morja Naključje je pripomoglo do važnega rltia Že loo let izdelujejo v tovarnah papir iz lesa V začetku 19. stoletja je naraščala z vedno večjo potrebo po izx5bivzbi tudi poraba papirja zlasti tiskarskega. Papirnice so prišle v zagato, ker niso mog-le sproti izdelovati papirja. V onih časih so izdelovali papir samo iz cunj, ki jih je večkrat primanjkovalo in tako je nastal pogosto v proizvodnji p plrja zastoj. Zaradi tega se je tudi v javnosti naglašala potreba po nadomestitvi cunj z drugo boljšo sirovino. Marsikdo je razmišljal o tem in storjenih je bio mnego poskusov, toda nihče ni dosegel zaželjenega uspeha. Končno je pa naključje pripomoglo tudi do novega važnega odkritja. Novo sirovino za izdelovanje papirja namreč les je odkril slučajno nemški p.letilec Friedrich Gottlob KeHer Keller je bil rojen kot pletilčev sin 27. julija 1816 v Heinichenu in odločil se je za pok.ic svojega očeta. Tudi on je nekega dne bral o težavah v proizv« dnji papirja in jel je razmišljati kaj bi se t'alo poleg cunj še upor: biti v to svrho. Kakor pri mnogih velikih odkritjih in izumih je priskočilo tuli Kellerju na pomoč naključje, neznatno dožitvetje. V Kel'erjevem rojstnem kraju so imeli otroci navad«» delati iz črešnjevih pešk verižice. Peške je bilo treba seveda preluknjati, da so jili mogli nanizati na nitko. Otroci so delali to tako, da so polagali peške v luknjico, izdolbeno v desko. Potem so jih pa tako Igo brusili, dai.-sta nastali na obeh straneh luknjici. Brusilni kamen r?o namakali in vedno je ostalo na njem tudi nekaj .irobcev deske, ki so kaplja i od njega v obliki belih mlečnim pedebnih kapelj. Ko so se kaplje na tleh posuiile. so jih lahko otroci odtrgali ket bel ten:k papir. Ta opazovanja med otroškimi igrami so napotila, Kellorja na misel uporabit: les za izdelovanje papirja. To je bilo leta 1840. Keller je začel delati poskuse in njegovi uspehi so bih vedno večji. Skupaj s svojo žcn<» je nabrurtl dve leti pozneje na navadnem brusilnem kamnu dva stota le=ne kaše in spoznal, da se da iz nje izlelovati papir. V sosednem nvinu za papir so leta 1843. torej pred sto leti prvič izdelali iz lesne kaše in 40 „ primesjo cunj večjo množino tiskarskega papirj-. Tako se je bilo posrečilo novo epohalno odkritje. Les je postal s tem važna sirovina. To, kar je odkril Kelor 1843 je še zdaj podlaga pretežne večine proizvodnje p-pirja na vsem svetu. Seveda je bilo Keller je vo odkritje v tem času izpopolnjeno v marsikaterem pogledu, toda v bistvu je o?ta:o neizpreme-njer.o. Siromašni nemški pletilec ni mogel vnov-čiti svojega važnega odkritja. Rad bi bil dobil iz državnih sredstev podporo, pa so ga zavrnili. Potem se je obrnil na tehničnega vodjo papirnice v Bautzenu Hein-richa Fblterja, ki je sklenil z njim pogodbo in izposloval njegovemu izumu patent. Keller je kupil manjši mlin za papir, toda kmalu je povodenj uniči?a vse njegovo imetje. Ostal je brez sredstev in patenta ni mogel več obnoviti. Prisiljen je bil prodati ga Folterju, ki je začel Keller;'ev<> olkritje sam izkoriščati Kellerjev postopek se je kmalu razširil po vseh na gozdovih bogatih deželah sveta. Nikjer ni več primanjkovalo papirji, papirna industrija se je silno razmahnili.. Mož. ki se mu je bilo posrečilo to opchalno odkritje, je živel v tesnih lnzmerali in moral je pozabljen gledati kako so drugi izkoriščali njegovo o.lkritje ter zaslužili z njim ogromno premoženje. NekaIh potem, dragica, in potem?« »Gospodu Brosterju sem rekla, da delam po naročilu neke revije vrsto risb iz notranjščine najbolj elegantnih selskih dvorcev.« »In ti je verjel?« »Vse je verjel. Tiste sorte je, ki vse verjame. Tako mi je tudi verjel, ko sem mu rekla, da moj urednik pred vsem želi, naj narišem stopnice. Že v gostilni sem bila slišala o stopnicah v tej vili; za kaj je šlo, se točno ne spominjam, vem pa. da je bilo govora o neki posebno. »In tako si prišla v vilo?« - »Prišla sem.« »In si govorila z Ogdenom?« »Samo trenutek; potem je Reggie...« »Kdo?« »Gospod Broster, sem hotela reči. Vidiš, 3 morem se spomniti nanj, ne da bi ga v mislih imenovala Reggieja. Je pač izmed tistih, ki jim nehote mil ovalno ime. Tak odkrit, ljubezniv obraz! to; z Ogdenom sem torej govorila, a po- tem se je Reggie spomnil, da se mora iti učit, in ga poslal na vrh.« »Samega ?« »Samega: z Reggie jem sva še ostala in pokram-ljala . . .« Oči gospe Fordovega so se široko, trdo zableščale. »Gospod Broster ni dober učitelj za mojega sina,« je hladno dejala. »Reggie morda ni prav ravnal,« je Cintija hudomušno odgovorila: toda . . . pomisli, imela sem tale klobuček kakor zdaj . ..« -Nadaljuj.« »Torej, čez nekaj časa sem rekla, da moram misliti na svoje delo. On bi bil najrajši videl, da bi začela kar v tisti sobi, kjer sva bila; a jaz sem se uprla, češ da moram najprej na vrt in tam narisati celotni pogled na vilo z vzhodne strani. Vzhodno stran, razumeš, sem bila izbrala zato, ker leži proti postaji. Pripominla sem, da menda časih pride z Ogdenom na vrt; pritrdil je, rekoč, da prideta, in še prav kmalu, in najbrže baš v tisti konec, kjer bom jaz. Dejal je tudi. da bo moje delo gotovo zanimalo Ogdena. Menda je bil res prepričan, da Ogden strastno ljubi umetnost!« »Gospod Broster ni pravi učitelj za mojega sina.« »Nu, a zdaj ni več učitelj tvojega sina, kaj meniš, dragica?« »In kaj je bilo potem?« »Potem sem vzela vse potrebno za risanje in šla na vrt. čez nekaj časa sta prišla Reggie in Ogden, a jaz sem jima rekla, da še ne morem začeti z delom, ker se je neki bik približal plotu m me prestrašil.« »In gospod Broster ti je tudi to verjel?« »Seveda je verjel; pomiloval me je in bil vobče zelo ljubezniv. Nato sva imela prijeten pomenek, med katerim mi je marsikaj zaupal o sebi. Zdi se, da je bil svoje dni odličen nogometnik; zdaj ne igra več. minulih časov se rad spominja.« »Pa bi bil moral vendar videti, da tako ne prideš do risanja. Čudim se, da je tvoja istorija kaj zalegla ?« »Res je bilo takisto, kakor da bi bila zadeva z risanjem odložena. Niti začela še nisem bila, pa sva govorila in govorila, razumeš. Reggie mi je pripovedoval, kako imeniten je bil v nogometu, ko je študiral na vseučilišču v Oxfordu: in dodal je, da bi mi rade vojje pokazal izrezek iz nekega lista s poročilom o tekmi, pri kateri je sodeloval. Dejal je, da gra ima v kovčegu, in jaz sem mu obljubila, da bom pazila na Ogdena. med tem ko skoči ponj. Skratka, otresla sem se gr. baš za časa. da pridem na vlak. In tako je odšel, midva pa sva se pripeljala semkaj. A zdaj, dragica, bi bilo skoraj čas, da naročiš tisti luneh. Id si ga prej omenila. Konec me bo od lakote.« Gospa Fordova je vstala; preden pa je prišla do telefona, se je mahoma obrnila. »Oh, dete drago, ta mah m! je prišlo na misel, da se moramo neutegoma odpeljati! Gospod Broster je gotovo uganil, da je bil Ogden ugrabljen, in vaju je sledil.« Cintija se je nasmehnila. »Verjemi mi. dušica, da je treba precej časa, preden Reggie kaj ugane. Razen tega pa ni več ur nobenega vlaka. Zato smo docela varni.« »Zanesljivo veš, da smo" »Povsem zanesljivo. Prepričala sem sc, preden sem šla na pot.« Gospa Fordova je prijateljico s prekipevajočo hvaležnostjo poljubila. Oh, Cintija. saj pravim, da si čudež!« Prav tisti hip pa je zvonec na vratih stanovanja tako oblastno zap^l. da je gospa Fordova vzkliknila in odskočila. »Nesta. za Boga, premagaj se!« je dokaj nejevoljno vzkliknila Cintija. > Saj se nimaš česa plašiti. Še enkrat ti povem, da gospod Broster ne bi bil mogel v tem ^asu priti semkaj, niti če bi bil vse uganil, kar se mi pa nikakor ne zdi verjetno. Najbrže je samo Ogden. ki se vrača.■ Lica gospe Fordove so se pokrila z novo rdečico. J saj. kakopak . . .« Cintija je stopila odpirat vrata. »Noter, zlato moje.« je nežno rekla gospa Fordova. Toda vstopil je suh možiček s sivimi lasmi in naočniki na nosu. »Dober dan, gospa Fordova, - je rekel. -Po Ogdena prihajam.« i Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno ffrfc^m^ Fran Jeran — Za inseratni de) lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani