Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 159. ' Ljubljane 8 vin. V Lj®®!«, V PlMtt 15. lUlIjO 1912. s Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . K 28'— M pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6-50 ca en meseo „ . „ 2-20 n Nemčijo oeloletno „ 29'— ■a ostalo lnosemstvo „ 35-— V LJubljani na dom: Sa celo leto napre] . K 24'— sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta „ . „ 6-— sa en meseo V oprati prajsman mesečno K1-70 ilnseratt:: Enostolpna petltvTsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 i sa dvakrat...... 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm] 30 vinarjev. :Ma|a:i vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. KS" Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol štev. 6/1II. Bokoplsl se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. "fesi Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Shod S. L. S. v Mostah. Včeraj dopoldne se jc vršil pri gospodu Oražmu v Mostah pri Ljubljani številno obiskani shod S. L. S., kateremu je predsedoval gerent občine Moste gospod Oražem v imenu Kmečke zveze za ljubljansko okolico. Govoril jc na shodu viharno pozdravljen DEŽELNI GLAVAR DR. ŠUSTERŠIČ O POLITIČNEM POLOŽAJU sledeče: Velecenjeni volilci! Prisrčno me veseli, da imam zopet po presledku enega leta priložnost stopiti med svoje volilce v občini Moste. Tako imam priliko izpregovoriti nekoliko besed o političnem položaju v državi, deželi in tudi vaši občini. V državnem zboru je stala ves čas tega zasedanja brambna preosnova v ospredju, in sicer ne samo v avstrijskem parlamentu, temveč tudi v ogrskem. Brambna preosnova je sedaj rešena in vam p r i-našam sedaj, kar ste dolgo želeli, namreč dveletno vojaško službo. (Živahno odobravanje.) Četudi se še ni posrečilo izpeljati dveletnega službovanja za vse vojaške panoge, je vendar upcljano za pehoto; 80 odstotkov in-fanteristov bo služilo samo dve leti. Dosegli pa smo tudi druge važne olajšave, zlasti z ozirom na družinske razmere. Štirje odstotki vojakov pridejo v nadomestno rezervo, toda po novem zakonu ne bo od-ločeval žreb, kdo naj s 1 u ž i v rezervi, kot se je bilo to vršilo, temveč izvršila se je naša zahteva, da se mora upoštevati le družinske razmere posameznika. Iz stvarnih razlogov smo torej lahko zadovoljni s predlogo. O potrebi močne armade ne bom govoril; storil sem to preteklo leto in prejel od vas sijajen dokaz zaupanja na dan volitve. Ogri in mi. Znano je, da je brambna reforma povzročila na Ogrskem dolgoletno krizo v parlamentu. Konečno se je posrečilo 4. junija t. 1. v ogrskem parlamentu po desetletnem boju izvesti brambno reformo z nasilnim in protipravnim dejanjem grofa Tisza, voditelja šovinističnih ogrskih oligarhov, voditelja tistih velikašev, ki si prizadevajo, da bi LISTEK. Kadar se vroča Iz vojne. Napisal Jan Janča. Poslovenil Jaklič. (Konec.) III. Bilo je začetkom septembra. Zvon svetega Jakoba je radostno donel — nekaj nenavadnega v dneh žalosti, tu-ge in groze. V zadnjem času se je zvon pogostejše oglašal; njegov glas je razdiral človeku srce, ker je vedno naznanjal, eta jc bolezen pobrala in položila v naročje matere zemlje njenega sina-lrpina. Zvon je zvonil dolgo, dolgo, kakor bi hotel z medenimi ust mi naznaniti celemu svetu novico, ki bode vsa srca pretresla v veselju; kot bi hotel njegov glas prodreti stene in preleteli livade, gozde in hoste, razglašu-joč zaželjeni mir! . . . Mir, mir mir! se je čulo od vseh strani in srce je močnejše bilo v prsih in pluča so dihala prostejše . . . Razglašen je mir in končana vojska! Prusi odhajajo in za njimi ostanejo samo hudi spomini. Nastal je mir, sinovi in očetje se bodo vračali k svojcem, mesto za meče bodo prijeli za plug, da še o pravem času razorjejo zemljo, poteptano od sovražnikovih kopit . . . Tmine ljudi so hodile zahvaljevat Gospoda za zaželjeni mir in prosit za deželo uspeha in blagoslova. zabranili volilno reformo za ogrski dr- | žavni zbor, zabranili, da bi prišlo ogrsko ljudstvo do svojih pravic, ker bi potem graščakom odklenkalo za večno. Tisza je izvršil ta atentat, ne da bi dal cesarju in monarhiji kar jima gre, temveč da se obdrže mogotci na krmilu. Tisza jc delal sledeči račun: Na Ogrskem sprejmemo brambno reformo, v Avstriji pa ne bo šlo, ker bo delal parlament težkoče. Zbornico bodo razpustili in zavladal bo § 14.; Ogrska pa pride do pretežne veljave napram kroni in Avstriji, držala bo cesarja in monarhijo za vrat. K sreči niso bile niti vlada grofa Stiirgkha, niti resne parlamentarne stranke tako nespametne, da ne bi spoznale ogrskih naklepov. Uvideli so nevarnost in špekulacijo ogrske oligarhije na slabost avstrijskega parlamentarizma ter vse nakane sijajno odbili. Vlada jc imela docela prav, da je zahtevala, naj sc brambna reforma takoj reši. Vse stranke so za to glasovale ali vsaj niso delale resnih težav. Danes sta ogrska vlada in ogrski parlament kot nikdar prej odvisna od milosti in nemilosti kralja. V tistem trenotku, ko kralj odtegne od njih svojo roko, so zrušeni in pogubljeni. Takozvana ogrska stranka dela, ki ima več kot dvotretjinsko večino v državnem zboru, bi potem pri novih volitvah ne dobila niti 10 mandatov. Od leta 1848., od časa Vilagosa sem, ni bil ogrski kralj nikdar v tako močnem položaju napram ogrskim oligar-hom kot. je danes. In to stanje bo trajalo celih pet let, do leta 1917., ko sc bo zopet rabil ogrski parlament zaradi obnovitve nagodbe in sklepanja novih trgovskih pogodb. V petih letih sc marsikaj lahko zgodi, do takrat pa je krona absoluten gospodar na, Ogrskem. Krona ne rabi ogrskega parlamenta prav nič, pač pa potrebuje sedanji vladni zistem na Ogrskem, oziroma Narodna stranka dela oporo in pomoč krone. To pa je dobro za Avstrijo. Ogrom se ni posrečilo ponižati našega parlamenta, ki ima danes veljavo, njihov pa nobene. Ves sijajen politični uspeh jc dosegla Avstrija, kar jc zelo razveseljivo, ker bo ostalo doslej težišče za reševanje vseh velikih vprašanj monarhije na Dunaju nc pa v Pesti. (Pritr- Dnevi so bili veselejši. Solnce je zahajalo in za njim je hitel mesec, kakor bi ga bilo strah ostati v pokrajini, v kateri je vladala groza. Zadnji njegovi žarki so padali preko vrbovja, in streli in samo odlomki so prisijali na glavo bolne Marice. Od onega usodnega popoldneva je samo hirala in venela. Obraz ji je upadel in obledel, ustne vmodrele, oči sc pre-vlekle z meglo ... A telo jc bilo iz jekla, bilo je kovinasto, močno kot njena volja; hotela, je živeti, dokler ne pride on, da mu pove, kaj je trpela ona, njegov oče in vsi, da bi mu mogla še enkrat reči, da ga ljubi — do smrti. Ljudje so sc čudili, da je njeno nežno telo kljubovalo v dolgi bolezni smrti, katera zanje bogato žetev, podirajoč močne in zdrave ljudi, kakor podira. drvar drevesa v gori. Kadar se je oglasil mrtvaški zvon, so dejali va-ščani: »To jo zanjo, revica je dovolj trpela, a kdo ve, čc ji ne bomo sledili mi za eno uro?« Nekateri niso dočakali te ure, a Marici sc je pričelo boljšati. Zalešakova Anica, sc ni hotela ganiti od bolničine postelje, delala jc iz ljubezni do Jožeta; hotela mu je ohraniti Marico, ker je dobro vedela, kako se ljubita. Govorili so ji, naj sc vsaj sama čuva, da nc bode zbolela, a ni se dala prestrašiti in stregla je bolnici kot svoji sestri. Niti mati ni imela to- jevanjc.) Tega se moramo tembolj veseliti, ker stopa Jugoslovansko vprašanje vedno bolj v ospredje vseh važnih zadev. Da smo Jugoslovani najvažnejši faktor, to so Madjari uvideli; zaradi tega so pa tudi izvršili nečuveni napad na hrvaški narod, ki jc brez izgleda v civilizirani državi. (Sramota.) Mi Slovenci in Hrvatje se moramo zavedati, da smo en narod; naše blagostanje, naša pravica in naš napredek jc blagostanje, pravica in napredek Hrvatov. (Burno pritrjevanje in živijo-klici.) Zahtevalo se je od nas, da naj zaradi onega Čuvaja pričnemo z obstrukcijo v državnem zboru. Kako nespametno bi to bilo, je razvidno iz prejšnjih izvajanj. Če bi bili to storili, bi napravili največjo uslugo najhujšim sovražnikom Hrvatov in Slovanov; bolje ne bi mogli delati, če bi bili plačani hlapci grofa Tisza. (Res je! Pritrjevanje.) Na ta lim nismo šli. Zavest imamo, da smo s svojim glasovanjem izkazali hrvatskemu narodu največjo uslugo. (Dolgotrajen plosk in živijo-klici.) Najsmešnejšo vlogo igrajo pri celi stvari naši liberalci. Njihovi listi so pisali, da. moramo pričeti z obstrukcijo in so nas psovali, ker tega nismo storili. Toda njihov poslanec ni nobene obstrukcijc delal v državnem, zboru, ampak je skoziinskozi vedno giasoval z vlado, ki nima bolj poslušnega in pokornega poslanca kot je liberalni poslance ljubljanski. (Smeli! Tako je!) Glasoval je tudi za brambeno reformo. Torej tisto taktiko, o kateri ravno vpijejo liberalci, da je za nič, dela njihov poslanec in izrekajo mu za to zaupanje. (Smeh.) Mi nismo v nobenem oziru vladna stranka, zato tudi v zbornici nismo glasovali za proračun, češ, proračun naj oskrbe vladne stranke. Liberalci nas psujejo, da smo vladni hlapci, njihov poslanec dr. Ravnihar pa je glasoval za proračun! Kdor to razume, mora imeti res konfuzne možgane (pa dober želodec), ker jih pa jaz nimam, mi to ne gre v glavo. Poudarjam pa, da. si mi Slovenci od nikogar ne damo vzeti pravice, da čutimo s Hrvati in pravimo: Slovenci smo ravno toliko Hrvati kot Hrvati Slovenci. (Buren plosk in odobravanje.) liko vztrajnosti kot Anica; kadar je prva zadremala vsled hudega napora, je bdela druga, kot angel varih in skrbno spremljala vsako bolničino gibanje. In ko se je jelo Marici boljšati, ko je že razločevala, kdo je pri nji, jo je vpraševala, če je Jože že doma, ali bode kmalu prišel, in Anica jo jc tako tolažila, kakor bi tega ne mogel nihče drugi. »Poglej, Anica, kako dolgo solnce ne zaide za goro, kot človek, kateri se mora ločiti od sveta. Neprestano po-šiljr svoje zlate žarke in še potem, ko jo že za goro . . . joka za njim, vsako drevo, vsak grm, vsaka bilka, vse toči solze za njim ... A kadar je kdo v boju ranjen in sc obupno bori s smrtjo, tedaj nihče ne joka za njim, nc tovariš, katerega ima vsak hip zadeti ista usoda, ne oni vojaki, ki pobirajo ranjence jii mrtve ter jih nosijo v dolgo vrsto . . . Kadar ugasne njegovo življenje, in kadar že trava na njegovem grobu zraste, šele tedaj pride glas o njegovi smrti do njegovih ljubih, in oni, ki so ga ljubili, za njim jokajo . . .« Njen glas je bil slaboten, bolesten, poln čudnega očitanja . . . »Rekla si mi, da pride Jože, da je živ in zdrav in da se jc odlikoval. Prišel bo, prišel, samo če ne bode prekas-no? . . .« In glas bolnice je umiral in trepetal . . . »Kmalu pride, še nadejala sc ga nc boš; pravijo, da jih je cesar žc odpustil. Se nekaj dni in zdrava boš in ra- Kadar bo treba iti v resen boj za pra-i vice naroda, bomo stali mi v prvih vrstah. (Hrupno pritrjevanje in plosk.) Tiste, ki danes psujejo, bomo morali ta* krat iskati z laterno pri belem dnevu, ker jih je strah boja. Doživeli smo že, da so se umaknili v najhujšem boju, pa ne le to, padli so nam celo v hrbet in podpirali vlado, ko je snovala znano oderuško banko. Mi si ne damo od nikogar ničesar predpisovati, postopali smo in bomo vedno po lastni pameti in razsodnosti, ker naši volilci stoje trdno za nami. (Burno odobravanje.) Kranjsko deželno gospodarstvo. Oglejmo si nekoliko tudi deželo in deželno gospodarstvo. ,V zadnjem času se v liberalnih krogih silno veliko pii še o deželnih financah, kakor da bi dežela stala pred kakim polomom. (Klic: So jih vajeni. — Veselje.) Čudim se, da si. upa stranka, ki se baha, da ima v svoji sredini toliko inteligence, s takimi bedastočami na dan. Liberalcem bi svetoval, da sc bavijo raje s financami ljubljanske občine, k i so usmiljenja vredne. Te finance so tako derutne, da občina komaj kje posojilo dobi, razen v svoji Mestni hranilnici seveda, kjer se je nakopičilo dolga žc na milijone, ki jih hranilnica ne bo dobila vrnjenih, ker jih pač. mesto nima. Najbolje je označil ljub. župan sam žalostno finančno stanje Ljubljane, ko jc zahteval, da mora vsak občinski svetnik pri stavljenih predlogih predložiti tudi načrt, pokritja stroškov, ker občina nima denarja. Mi v deželi imamo pa polne blagajne, to seveda liberalce jezi. (Veselost.) Na vsak način bi nas radi prisilili, da zvišamo deželne doklade, potem pa bi šli med ljudstvo in hujskali, kajti takrat, ko gre za žepe, jc tudi pameten človek bolj dostopen. Zato pa ves čas, odkar smo mi pri vladi v deželnem odboru, gonijo isto pesem: »Doklade povišati!« Mi pa pravimo: >>Ni treba, saj imamo denar!« Res je, da je to izposojen denar. Razlika pa jc ta, da mesto nič na posodo ne dobi, dežela pa kolikor hoče, ker ima kredit. Slabo p a s t o j i s n.-m o tisti, ki kredita nima. Ko smo prevzeli vlado v deželnem odboru, smo dobili prazne blagajne. Zato sma dovala se bodeš, ko mu pojdemo skupaj naproti.« Rožice so razcvetele, klinčki so pognali popke in cvcli bodo novi, sveži, krasni. Spleli bomo šopek in dala ga boš Jožetu v pozdrav. »Anica, zapoj mi ono pesem, katero je on tako rad prepeval. Nekaj lažje mi je, kadar jo čujem. Zapoj mi jo, in jaz ti bom pomagala.« Anica jc zapela: »O sijaj mos,cc. bajni, ne odhiti z neba, na poti te potrebuje še moj dragi.« Marica jc pomagala s slabotnim glasom in zadnje besede je izgovarjala šepctajc. Zaspala je in to je bil dober znak. Vrata so sc odprla in v sobo je stopil Jože. Pustili so ga iz vojske, hitel je domov, šel je. pa za vasjo, da ga ne bi nihče zadrževal z dolgimi vprašanji. Stopil jc v sobo tako nenadno, da se je Anica prestrašila in ni mogla ločiti, ali je on ali njegov duh. Ko se jc zavedla, je vzkliknila in padla bratu in a prsa. .Tožc se je ozrl po sobi, a Anica, po-loživši prst na usta, ga jc odvedla k postclji, na kateri je spala Marica, šc vedno bleda, a z blaženim nasmehom, kateri se je igral na njenem obrazu kot nežen vetrič po polju . . . Tn ta nasmeh je kasneje krasil njena lica, ko jo jc vodil Jože pred oltar , . , Ta stranka, ki povsod propada, hoče dobiti sedaj v roke občino Moste. Zadeva volilcev je, kakega župana hočejo. Ako hočejo liberalnega župana, pa ga bodo imeli. Taka občina kot so Moste, ki se vedno bolj industrializira, mora imeti na čelu može, ki umejo svoje delo. Tista doba, ko so bili liberalci na krmilu, je bila mrtva doba. (Celo škodljiva!) Odkar pa stoji na čelu občine Moste gerent, je bila rešena ali pa je zasigurana rešitev cele vrste za občino vitalnih vprašanj, kakor n. pr. vprašanje šole, vodovoda, mostu itd. Pridejo pa šc druga vprašanja na vrsto kot skrb za aprovizacijo, preskrbo cenih živil, seveda ne na škodo kmeta, ampak na škodo prekupca. (Pritrjevanje.) Ta vprašanja se ne dajo v nobeni občini rešiti drugače kot v sporazumu z deželnim odborom. S kakim obrazom bo pa prišel v deželni odbor liberalni župan prosit podpore za občino? Kako bo prosil one, ki jim njegova stranka očita, da so vse pokradli! (Veselost in pritrjevanje.) Sklepam s trdnim prepričanjem, da bodo volilci danes teden pokazali, da vedo, kaj je njihova dolžnost, in da bodo oddali svoje glasovnice za pristaše S. L. S., ki je in bo vedno varovala ljudske koristi. (Vi-odobravanje in plo- harno, dolgotrajno skanje.) Nato sta še govorila državni poslanec Jožef Gostinčarin deželni poslanec Karel Dermastiater bomo o njuji-nih govorih poročali jutri. K sklepu je gerent O r a ž e m ovrgel nesramne laži po liberalnih listih na svojo osebo, nakar se je sprejela soglasno predlagana lista kandidatov za občinske volitve. LIČKA ŽELEZNICA. sklenili najeti znano, desetmilijonsko posojilo za melioracije. Dobili smo to posojilo pod najugodnejšimi pogoji, ker smo prav čas izbrali in to jc naša zasluga. Dobili smo to posojilo po 4 c/° brez vseh stroškov, za vsakih 100 kron celih 100 kron. Velika praška občina, ki je v liberalnih rokah, je tudi te dni najela desetmilijonsko posojilo, a po odstotka obresti in za vsako zadolžni-co za 100 K dobi samo 90 K. O Kranjski deželi vedo, da je vredna kredita in kranj. dež. obligacije stoje na dunaj. denarnem trgu danes na 101 50, praške obligacije pa 90. In to kljub temu, da so se pisali razni članki in brošure, kako slabo stojimo, i n t o k 1 j u b t e m u, da so se brošure pošiljale na Dunaj in so tako sinovi Kranjske dežele hoteli pripraviti Kranjsko deželo ob kredit. (Klici: Sramota! Škandal!) Seveda, zgoraj vedo, da bi si naši sosedje obliznili vseh deset prstov, ako bi stali v takih razmerah, kakor Kranjska dežela. Vzemimo za zgled samo sosedno Koroško. Ta ima 75 odstotno deželno doklado za direktne davke, mi imamo le 40 odstotno, razen tega imajo na Koroškem na užitnino 130 odstotno doklado, mi samo 40 odstotno. Naš deželni finančni minister dr. Lampe je preračunal, da imamo mi vsako leto en milijon kron preveč, ako bi imeli take doklade kot Korošci. Iz tega je pa je tudi uvidno, kako nespametno je ravnanje stranke, ki ima svoje taborišče v glavnem mestu. Obenem, ko zabavljajo pi*oti deželnim financam, pa pravijo, da se bodo morali obrniti na deželo, naj jim garantira za posojilo, ki ga sicer ne dobe. Na eni strani očitajo deželi konkurz, na drugi jo pa prosijo za pomoč. Tako komedijo igra stranka, ki hoče biti resna stranka! (Sramota!) Ne rečem, da kritika ni potrebna. Nekoč mi je rekel voditelj nasprotne stranke: »Naša stranka naj preneha, saj tako ni nič vredna.« Odgovoril sem mu: »Za božjo voljo nikar; mi jo rabimo; kdo bo pa. naše ljudi skupaj držal?« (Veselost.) Kritika pa mora biti resna, pametna in stvarna. Od nasprotnika se človek tudi kaj nauči, seveda od takega ne kot so naši liberalci. Pso-vat zna vsaka stara baba, ako je hudobna, četudi je brezzoba. Za to ni treba nobenih študij. (Veselost in pritrjevanje.) . . Prihajajo ljudje k nam iz tujih krajev ter nam izrekajo svoje občudovanje nad vzornim gospodarstvom dežele. Računski zaključek za leto 1911 kaže, da smo proti proračunu prihranili 600.000 K. Tako mi gospodarimo. Deficit bo pa dežela izkazovala vsako leto toliko časa, dokler ne bo izvršena na Dunaju finančna reforma. Mi ne moremo zviševati doklad na zemljiški davek in malo pridobnino, da bi trpela zopet samo mali posestnik in obrtniki. Država se je polastila vseh gmotnih virov, zato pa mora tudi nekaj od svojih virov odstopiti deželam. Ne bo dolgo trajalo, ko bo tudi to urejeno. Mi pa lahko vzdržimo še dolgo vrsto let, ker najeto 10 milijonsko posojilo bomo začeli izplačevati šele 1. 1829., ko bo plačan dolg za zemljiško odvezo. Liberalci naj bodo mirni. Deželne finance bomo že mi uredili, sami pa naj gledajo, kako bodo uredili ljubljanske. Župan ljubljanski bo gotovo še prišel trkat na deželna vrata, ko ne bo mogel naprej; zato naj dobro premisli, kaj pišejo od njega odvisni listi in njegovi ljudje. Mi ne bi imeli nobenega primanjkljaja, če ne bi nič izdali. Kdo pa stoji danes na stališču, da ni treba nobene ceste popraviti, nobenega mostu zgraditi, da ni treba podpirati živinoreje, izboljševati pašnikov itd., temveč dežela naj denar samo kasira in nosi v hranilnico. Ako damo dva milijona za povzdigo narodnega gospodarstva, ne moremo reči, da je denar stran vržen, saj se s tem zboljša gmotno stanje dežela-nov in davčna moč dežele. (Pritrjevanje.) Občinske zadeve. Ko se je zadnjič vršil zaupni shod liberalne stranke, je neki liberalni voditelj rekel, da liberalni stranki šc ni obupati. Verjamem. Stranka se vedno suši in liberalni voditelji imajo vedno bolj prijetno življenje. Kako mirno življenje sem jaz imel, ko je bila naša stranka majhna. Sedaj pa, ko je velika, dostikrat pravim, da mi je obupati. (Veselost.) Toda liberalci naj malo pogledajo na izid občinskih volitev po deželi. Izgubili so trdnjave, ki so bile od nekdaj njihove, kakor: Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Višnja gora, Ribnica, Litija, Škofja Loka, Kamnik, Radovljica, Jesenice, Vrhnika, Dol. Logatec (kjer je ostal en sam liberalec v obč. svetu za mušter), Vipava, Cerknica itd., itd. Ena sama tolažba je liberalcem še ostala in to je Spodnja Šiška (Veselost), kjer se bo pa tudi zjasnilo. V Ljubljani so bili liberalci neomejeni gospodarji, danes pa se vzdržujejo no magistratu le z enim glasom večine, Spored sestanka Mo-sioveiiskeoa dilašiva v LManl. V četrtek 1. avgusta ob 9. uri do-dopoldne: Sestanek načelstva hrvaškega katoliškega narodnega dijaštva; popoldne ob pol 3. uri: Občni zbor »Slovenske dijaške zveze«; istočasno občni zbor »Saveza brv. kat. nar. djaštva«; zvečer ob 8. uri: Pozdravni večer v veliki dvorani »Uniona«. V petek 2. avgusta ob 8. uri zjutraj : Sv. maša v stolnici; ob 9. uri dopoldne: Slavnostno zborovanje v veliki dvorani »Uniona« v proslavo desetletnice »Zarje«; vzporedno po sveti maši: Zborovanje hrvaških srednješolcev: a) Izobrazba duha in vzgoja volje v naših organizacijah (referent iz Banovine); b) Notranja ureditev in delo organizacije (referent iz Bosne); c) Naše priprave za narodno-obrambno delo (x'eferent iz Istre); d) Srednješolci in omladinska društva (referent iz Dalmacije); popoldne ob 2. uri: Seja slovenske narodno-obrambne sekcije, referirajo: t. Jež: Kako vzbuditi narodno zavest?, t. Za-vadlal: O izseljevanju, t. Strižič: Taktika češkega narodno-obrambnoga dela, nato seja slov. literarne sekcije; popoldne istočasno:) Shod in razgovor brv. k. akad. pokrajinskih društev: Pavlinovič (Dalmacija), Dobrila (Istra), Martič (Bosna) in omladinske sekcije iz Banovine. Zvečer ob 8. uri: Igra v Ljudskem domu, ki jo priredi »Zarja«. V soboto 3. avgusta ob 8. uri zjutraj: Sveta maša, nato skupno zborovanje slovensko - hrvaškega kat. nar. dijaštva; referati: tov. J. Basaj (»Danica«): Slov. kat. nar. dijaštvo in njegovi cilji: tov. M. Bašič (Hrvatska): Kato-lička misao u hrvatsko - slovenskom kulturnom razvoju; bogoslovec C. Kan-dut (Cclovcc): Slovenski duhovnik in narodno delo; popoldne ob 2. uri: Seja slov. organizacijske sekcije; istočasno: a) Sestanek starejšin lirv. akad. društev, b) Zborovanje »Hrvatske«, »Do-magoja«, »Preporoda«; c) Sestanek hrvaških bogoslovcev, vodi »Zbor duhovne mlad. zagrebačke«; d) Sestanek hrv. bogoslovcevi-frančiškanov, vodi »Duns Scot« (Zagreb); ob petih popoldne: Organizator. sekcija hrv. abstinentov. Zvečer ob 8. uri: Komerz v veliki dvorani »Uniona«. V nedeljo 4. avgusta ob 8. uri zjutraj: Izredni občni zbor »Slovanske lige kat. akademikov«, referirata: tov. Bolkovac (»Hrvatska«): Dosedanje delo »Lige«, tov, šušnik (»Danica«): Njeni cilji za bodočnost; opoldne: Iz let na Bled. Pripravljalni odbor za slovensko • hrvaški dijaški sestanek. Meščanska vojsko v Porluoolo. Nevarno gibanje v Lisabonn. — Kje se nahaja Conceiro? — Nasilstva republl-čanske sodrge. Kolin. »Kolnische Zeitung« poroča iz Lisabona, da je pričakovati, da v kratkem izbruhne meščanska vojska po celi deželi. V Lisabonn samem lahko Vstaja vsak hip izbruhne, zarotniki so pridno na delu, imajo veliko orožja in streliva in čakajo lo na ugoden tre-notek, da udarijo. Poročila, ki jih pri-občuje o gibanju vlada, se splošno smatrajo kot tendenčna. Dejstvo je, da jc nad vsem okrajem Braga proglašeno obsedno stanje. 5. pehotni polk, ki je najbolj zanesljiv, je odkorakal proti severu, z njim tudi znani Carbonari. Republičani v Lisabonu so divji. An-tonio Jose d' Almeida hoče vložiti v zbornici postavo, po kateri bi mogla vlada vsakega osumljenca brez navadnega justičnega postopanja takoj poljubno kaznovati. V carregueirških gorah blizu Lisabona so zaprli bivšega komornika kraljice Amelije. Drugi ro-jalisti, ki so vsi na konjih, so se umaknili. Pariš. Paiva Conceiro se nahaja s 350 ljudmi in 4 strojnimi puškami na španskem ozemlju nasproti Monta-legru. Vstaši v Cabeceiro de Basto poizkušajo, kako bi se združili s Conce-irom. Pariš. Nek kavalerijski polk republike, ki so ga poslali proti monar-histom v Cabeceiro, je s klicem: Živel kralj! prešel k rojalistom. Polk šteje 1000 mož. V Cabeceiru jc ljudstvo odstavilo republičanske oblasti. Lis a bon. Conceiro je bil 8. julija baje na roki ranjen. V Chavesu in Cabeceiros de Basto fungirata vojni sodišči. Preiskavo vodi d' Almeida. Zarotnik Francisco Ferrcira, ki je bil 8. t. m. ranjen, leži v zadnjih izdihih. Mo-narhisti, ki so iz Cabeceirosa zbežali, so na treh straneh obkoljeni. V Cezim-bri tik Lizabona so izbruhnili nemiri, pri katerih je bilo več oseb ranjenih. Madrid. Conceiro se nahaja baje na čelu 700 mož v Valenci. L i s a b o n. Tukaj vlada zopet so-drga. Sodrga sama zapira ljudi. Sodr-ga je udrla v stanovanja trgovca Men-desa v ulici do Mundo, posestnika Al- meida v ulici do Carmo in trgovca Fer-reia do Sousa v ulici Victor Cordon, jih izvlekla iz postelj in tirala v ječo, češ, da so monarhisti in monarhiste z denarjem podpirajo. Dva od teh je sodrga med potjo težko ranila. Sodrga je zasledovala na cesti priorja monsig-nora Pinheiro Marqesa, ne da bi ji bil kaj storil. Prior je zbežal v hišo Ha-vaneza, nato pa v restaurant, Fortes. Prišla je policija, ki je priorja tirala v ječo, sodrga pa ga je obmetavala z blatom. Sodrga je napadla z bombami uredništvi listov »Dia Glasa Svobode« in nam je poslal spev za slavnostno številko.« — »Dan«, glasilo liberalnega slovenskega učitelj siva priporoča v naročitev katoliški veri najbolj sovražni list in pravi: »Svobodna Misel« je edina protiklerikalna in protikatoliška slovenska revija, katere sotrudnik je bil umrli Aškerc.« Enako priporoča ta lisi tudi »Slov. Narod«, ki piše: »Vsi, ki lega še hiso storili, naj še na-roče na Svobodno Misel«, katere pristaš je bil Aškerc in ki je pisana v njegovem duhu.« — Zdaj tedaj razumemo, zakaj so bili liberalci tako divji, ko so izvedeli, da je usmiljenka umirajočemu Aškercu dala v roke znamenje Križanega. Ni več dvoma, liberalci so postali popolni bogotajci! In ta brezverska druhal hoče biti voditeljica našemu vernemu narodu I« — Umrl jc Zadlogom črnovške občine svak rajnega dr. Franc Lampeta Jakob R u p n i k. Mož je bil mnogo let občinski odbornik ter je užival splošno spoštovanje. H. J. P.! — Vihar izruval ogromni drevesi. Včerajšnji popoldanski vihar je izruval s koreninami vred na poti v Snc-berje, tik ob cesti stoječi dvoje ogromni jagnedi, ki ste stari baje nad 400 let kakor zatrjuje lastnik. Eno drevo jc vrglo preko cesto, medtem ko je drugo padlo poleg zraven stoječe hiše in ni napravilo druge škode, kot da je odbilo neki pomol. Ako bi padlo na hišo, bi se zgodila lahko velika nesreča, ker so bili vsi domači zaradi nevihte doma. Na cesti se je vsled cerkvenega žegna-nja v Klečali vozilo mnogo voz in jo pripisati le srečnemu naključju, da ni prvo drevo, ki je padlo preko ceste, povzročilo kake nezgode. Ko je lastnik, 731etni mož, videl podrta velikana, ki sta preživela njegove dede, so mu zalile solze oči. Zanimivo je, da vihar drugemu drevju ni napravil nobene škode. — Fantovske surovina Dne 8. in 9. julija so praznovali pri Antonu Jermanu v Modrušici in potem pri Antonu Matko v Zburih pri Šmarjeti na Dolenjskem ženitovanje. V Zburih so se zbrali fantje bližnjih vasi, katerim so se pridružili grajski hlapci Ulmovi iz Klevevža, in sicer Anton Srčič, Lojze Pintarič, Franc Lužan, Miha Blažič, Jakob Jane in Anton Pavšek in so odšli v Modruše in potem zopet nazaj v Zbure voglarit. Domov grede so se gori imenovani hlapci glasneje pogovarjali. Ko pridejo do kapelice zunaj vasi, so jih naskočili iz skrivališča z železnimi drogi in plankami oboroženi Janez Du-le, Franc Rabzelj, Franc Lindič, kovač Aleksander Lipej iz Škocijana in Rud. Cesar iz Zlognja ter jih neusmiljeno pretepli. Srčič ima na glavi in životu 17 težkih poškodb in je vsled tega oglu-šil. Vdrta mu je za dlan roke tudi lobanja. Pintarič ima 15 takih poškodb. Eden napadalcev mu je predrl z drogom lica. Jane ima zlomljeno desno roko, Blažič pa podleht. Lužar ima 7 težkih poškodb na glavi. Spodnja in zgornja polovica čeljusti mu je bila odbila in izbito več zob. V trebuhu mu je bilo prebodeno črevo, vsled česar, jo umri. Drugi fantje so odšli brez poškodb. Vse prej imenovane so pobili na tla in so ležali v nezavesti. Napadalci so sc odstranili za četrt ure —- a se zopet vrnili in nezavestne na. tleli ležeče šc neusmiljeno pretepali in jih vlačili za uhlje. Zato so iztrgati Srčiču tudi uhelj. Vse so pripeljali v bolnico, kjer bode najbrže tudi Srčič bolečinam podlegel. Na licu mesta se je našlo drugi dan več železnih špičastih drogov in plank, nožev in več klobukov. Za napad so se fant je dogovorili in kovač jim je zato železne droge napravil. Dule in Lipej sta že večkrat kaznovana pretepača, Cesar, Lindič in Rabzelj so pa zelo nevarni zabavljači, ki so tudi že radi majhnih pretepov premišljevali med zidovji. Vse gori imenovane je spravila sodnija v zapor, da počakajo prihodnjega zasedanja v avgustu. Gori imenovani so predrzni napadalci ljudi našega mišljenja — napadeni junaki š k o c i j a n s k e f a r e. — Potegnjen?, železničarji. Nedavno so vsi postajenačelniki na progi Vin-kovce—Brod in Indjija — Ruma dobili brzojav, s katerim jih »namestnik železniškega ravnatelja Uray« uradno po-zivlje, da pridejo 28. m. m. v Vinkovce, kamor bo tudi sam prišel. V to svrbo se bo tega dne brzovlak ustavljal po vseh navedenih postajah. Tako se je tudi zgodilo. Vsi načelniki so točno prišli in s strahom pogledavali za Urayem. Toda tega ni bilo. Končno so sc gospodje začeli spogledovati, češ: morda nas jn pa kdo potegnil. Šli so gledat v imenik uradnikov železniške uprave in se prepričali, da ni nobenega Uraya vmes. Sedaj se vrši preiskava za naga-jivcem. — Amerikansko državljanstvo bodo dobili odslej tudi žene in otroci vseh onih, ki v Ameriki dobe amerikansko državljanstvo. — Za čiščenje Save na Hrvaškem je določeno 100.000 K. — Nesreča na lovu. Lastniku pogrebnega zavoda v Postojni, Ivanu Inocente, se jc 12. t. m. na lovu razletela pri streljanju stara puška, pri čemur mu je raztrgalo desno roko. V poslonjski bolnišnici so mu morali roko odrezati, ker se je pojavilo zastrupljenjc. — Veliko hudourje v Bosni. — Pol-drug milijon škode. Iz Sarajeva poročajo, da vlada tamkaj huda vročina. V najrodo-vitnejši pokrajini, v Posavini, je toča napravila ogromno škodo na polju. Mnogo je tudi trpela vsled hudourja živina na paši. Najbolj je prizadetih pet vasi v okraju Gra-diška. Skupno škodo, ki jo je napravilo hudourje, cenijo na poldrug milijon kron, — Iz krogov abstinentov. Te dni je imelo osrednje društvo hrvaških abstinentov v Zagrebu odborovo sejo, prt kateri se je sklenilo, da se vrši redni občni zbor društva abstinentov za Hrvatsko in Slavonijo koncem septembra v Zagrebu. Na tem zborovanju se namerava obravnavati notranja društvena vprašanja glede absti-nenčne propagande ter prirediti ob tej priliki tudi dvadnevno obstinenčno razstavo in vrsto predavanj. — Najdeno ali ukradeno? Pri nekem 13 let starem obdolžencu iz dobrunjske občine se je našlo februarja meseca t. 1. okoli 600 kron denarja, o katerem trdi, da ga je našel ob železniški progi blizu Ljubljane. Lastnik tega denarja se naj oglasi in dokaže svojo lastninsko pravico pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Primorske vesli. p Vladna obsodba tržaškega mestnega gospodarstva. Uradni korespondenčni urad je priobčil izjavo, v kateri pravi: Po tržaškem občinskem svetu sklenjena zvišanja doklad na davke niso bila odobrena iz davčnopolitičnih vprokov in pa tudi z ozirom na to, ker more občina za znesek, ki je bil s tem izločen iz proračuna, najti pokritja s prihranki, namreč z rigoroznej-šim gospodarstvom v izrednih potrebščinah s krediti za bolnišnično upravo, z znižanjem kreditov za šolsko upravo, dalje s črtanjem izdatnih postavek za subvencije društvom in za odškodnino za nepotrebne nadure občinskih nameščencev in dr. Za tri in pol milijona kreditnih postavek v izrednih potrebščinah je bilo črtanih zato, ker ni dopustno, da bi se postavljale v proračun izdatne postavke, ki naj bi se ne porabile v dotičnem proračunskem letu. V namestništvenem odloku, naslovljenem na tržaškega župana, s katerim se župan obvešča o delni odobritvi proračuna, se poudarja, da bi bilo v iinancielnem gospodarstvu z občinskim imetjem mnogočesa želeti in da je razvidno, da ob potrebni varčnosti v posameznih a.genaah občinske uprave omenjeno zvišanje doklad nikakor ni potrebno in se torej lahko more doseči ravnovesje med dohodki in izdatki z do-sedaj občini razpoložljivimi pokritbenimi sredstvi. — Namestništvo je ob tej priliki ostro kritiziralo brezmejno razsipanje in neopravičena prekoračenja v posameznih upravnih panogah postavljenih kreditov, in postavke kreditov za nepotrebne izdatke (kakor n. pr. v bolnišnični opravi, šolski upravi, za čiščenje mesta, v oddelku za vodne ceste, promenade itd.). Tako se jc n. pr. v relativno nevažni rubriki »javni nasadi« v letu 1911. pri kreditni postavki 125.000 K konstatiralo prekoračenje za 71,000 K; in ob mali razsežnosti javnih nasadov so dosegli izdatki za nadzoroval-no osobje ogromno svoio 33.000 K. Podobni nedostatki so bili ugotovljeni v šolski upravi (predčasna umirovljenja, neupravičeni dopusti in nadomeščanja učnih moči itd.); nadalje se je očitalo občini zapravljanje imetja z razkošnimi stavbami (zgradba obeh predorov za 4;800.000 K. blaznica 4 in pol milijona kron, šola v ul, Ruggero Manna nad en milijon kron itd.), Koristi, ki so se pričakovale od teh investicij, so ali izostale popolnoma, ali pa niso v nikakem razmerju z izdatki zanje. Od izrednih potrebščin je bila nadalje črtana nekako polovica zahtevanih kreditov, tako da je bilo od okroglo 7 milijonov kron znašajočih kreditnih postavk odobren le delni znesek 3 in pol milijona kron. Ni bilo namreč nikakor mislili, da bi bilo mogoče občini že samo v ekslraordinariju tekom enega proračunskega leta izdati 7 milijonov kron za stavbe, ki naj bi se zgradile, Za misel, da občina ne bo mogla v enem proračunskem letu porabiti za zgradbo stavb preliminiranih kreditov 7 milijonov kron, je dalo povod, dejstvo, da so svote, ki so bile v izrednih potrebščinah za to porabljene, znašale povprečno dva milijona kron. Bilo bi torej neprilično, da bi se dovolili tako visoki kreditni postavki, ko je vendar gotova stvar, da bi se absolutno ne bili mogli realizirati tekom leta 1912. Sicer pa je občini še iz prejšnjih let (od 1908. do vštetega 1911.) v izrednih potrebščinah za projektirana in še ne izvedena dela okrog 7 in pol milijona kron na razpolago, ki se, kakor je videti že naprej, gotovo nc porabijo v tekočem proračunskem letu. Vlada jc priporočala eksekutivi, naj se pri izvedbah javnih del v vsakem oziru ravna po dotičnih načrtih in odobrenih proračunih ,da se v bodoče izogne gra-ianim ogromnim prekoračenjem izdatkov, in da v svrho dosege ravnovesja v rednem in izrednem proračunu uvede v posameznih panogah javne uprave pametno varčevanje. med g. deželnim glavarjem in g. prof. Kobalom ni bilo govora o deželni podpori. — Pri požaru ponesrečil. V soboto je gorelo v Tacnu. Ogenj je, kakor se govori, uničil dva poslopja. 48 let stari cestni podjetnik Fran Bitenc je reševal živino iz hleva. Pri reševalnem delu se jc na Bitenca podrl tram. Poškodovanega Bi-tenca so prepeljali v deželno bolnico. lj Umrla je v Kočevju poštarica Marija II a u f f roj. Braune, stara 99 let. I j Na I. državni gimnaziji v Ljubljani je napravila maturo gdč. Valerija V a 1 j a v e c. — Zadnjič jc v imena maturantov spravil tiskarski škrat nekaj pomot. Namestu Bregan naj se pravilno čita Bregant, namestu Fleril Flerin, namestu Hednilc Hudnik in namestu Živrek žužek. lj Nezgoda Ljubljančana v Zagrebu. 21 let stari pomočnik Fran jo Rapaš, rodom iz Ljubljane, se je pri delu onesvestil. Pri tem je tako nesrečno padel, da je z glavo priletel na rob neke sto-lice ter se težko poškodoval. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnišnico. lj Promoviran je bil 10. t. m. na Dunaju za doktorja prava g. F^ran Trampuž iz Ljubljane. lj Nesreča. Ko je danes dopoldne poštni postiljon Ivan Robida, rojen 1. nov. 1841 v Kotu pri Vodicah, pristojen v Ljubljano, sedeč na poštnem vozu zapeljal na dvorišče hiše pri Novem svetu na Marije Terezije cesti ter se pri tem premalo priklonil, ga je zid, odnosno neka pregraja na oboku pritisnila za glavo in vrat s tako močjo, da mu je vsled pritiska izstopila iz prsi kost in so se mu polomila rebra. Ponesrečenca so takoj morali odpeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer imajo upanje, da bode še okreval. lj Čegavo je kolo? Dne 10. t. m. so v neki hiši na Rimski cesti našli kolo, za katero se še ne vč, čegavo je. Kolo je sistema »Domovina« in je tvrdke Rudolf Rotner iz Vrhnike, Lastnik naj se zglasi pri policiji. lj Nevarna tatova. Dne 5. 1. m. jc ponoči neki kovaški pomočnik zaspal na Bregu in mu je bila med tem časom ukradena iz žepa denarnica z 38 K denarja in double-verižica. Ko se je prebudil in tatvino opazil, je zagledal v obližju nekega moškega in ga prijel za denar. Ta je zbežal, a ga je kovač kmalu dohitel in pripeljal na osrednjo stražnico. Imenoval se je za Florijana Vrhunca iz Žele'znikov, katerega so tudi kot takega spoznali in kateri je bil že sedemkrat zaradi tatvine kaznovan. V njegovem posestvu so našli 18 K 96 vin. denarja, med tem tudi dva petkronska tolarja, ki sta bila ukradena kovaču. Aretovanec je tatvino tajil, pač pa izpovedal, da je prišel iz Logatca v spremstvu 19letnega dninarja Ivana Pivka iz Sovodnja na Gorenjskem, s katerim sta ponoči hodila okrog. — Dne 11. t. m. je pa policija dobila telegrafično obvestilo, da je Pivk vlomil v Habovšah na Gorenjskem in ukradel 900 K denarja ter pobegnil v Ljubljano. V petek popoldne je bil Pivk v Ljubljani izsleden in aretovan. Pri njem so dobili še 686 K 70 vin. denarja, dve srebrni uri in šest zlatih novih prstanov. Tudi ta tatvino taji in pravi, da je denar našel. Oba nevarna tatova so izročili deželnemu sodišču. lj Podraženje sladkorja. Odbor združenih avstrijskih sladkornih rafinerij je sklenil, da zviša ceno za fini sladkor za l K 50 v. lj Dijak četrtošolec, ki radi revščine ne more. dalje študirati in zna tudi steno grafirati, prosi službe v kaki p i s a r n i. Blagohotne ponudbe sprejema naše uredništvo. nister odpeljal v vilo »Dalibor«. Ves Bled je nacl visokim obiskom vzrado-ščen in je okrašen z zastavami. BILINSKI PRI CESARJU. Išl, 15. julija. V sredo bo skupni finančni minister Bilinski sprejet od ccsarja v avdijenci. NAJNOVEJŠI ŠPORT NEMŠKIH DUNAJ- SKIH KRŠČANSKIH SOCIALCEV. Frankobrod (na Meni), 15. julija. Tukaj je pri 17. nemškem zveznem streljanju navzoči dunajski župan dr. Neumayer govoril silno pangermanističen govor, v katerem je govoril o skupni nemški krvi in slavil zvezo med Avstrijo in Nemčijo kot zvezo nemštva. NAMERAVANA STAVKA GOSTILNIČARJEV NA ČEŠKEM. Praga, 14. julija. Ker se namerava zvišati deželno doklado na pivo, so sklenile nemške in češke gostilničarske zadruge, da bodo na dan, ko se otvori zasedanje češkega deželnega zbora, zaprli vse gostilne in sklicali velik protesten shod v Prago. AEROPLANI PRI LETOŠNJIH CESARSKIH VAJAH. Dunaj, 14. julija. Letošnjih cesarskih vaj se udeleži 14 aeroplanov, ki jih dozdaj grade pri Lohnerju. LAŠKA AKCIJA SE PONOVI? Carigrad, 15. julija. Pred Chioso'm križari pet laških torpedovk. TURŠKI DEZERTERJI SE VRAČAJO. Carigrad, 15. julija. V Monastir se je vrnilo več pobeglih častnikov ter pravijo, da imajo pooblastila za pogajanja, da se vrnejo vsi vojaki-dezerterji. NOVI TURŠKI VOJNI MINISTER. Carigrad, 15. julija. Poveljnik četrtega vojnega zbora Osman paša je imenovan za turškega vojnega ministra. POBOJ RUSOV. Peterburg, 15. julija. V Čiri v kitajskem Turkestanu so domačini pobili 100 Rusov. Ruski poslanik v Pekinu je dobil nalog, da intervenira. PREPOVEDAN POLET AVIATIKA. Przemysl, 15. julija. Vojaški poveljnik je prepovedal polet ruskemu aviatiku grofu Sipio, ker se je bal, da hoče polet porabiti nad trdnjavami v ogledniške namene. NESREČA NA P.ODENSKEM JEZERU. Bregenz, 15. julija. Na Bodenskem jezeru sta se prevrnila dva čolna. 11 oseb, med njimi večinoma deklice do 15 let, jc utonilo. NESREČA NA GORAH. Gradec, 15, julija. Na gorah se je pri trganju gorskih cvetk ponesrečila hči gra-ške hišne posestnice Buschbeck. GOSPA TOSELLI NEVARNO OBOLELA. Florenca, 15. julija. Gospa Toselli jc nevarno obolela na vnetju trebušne mrene. AVTOMOBILNA NESREČA PRI DUNAJU. Dunaj, 15. julija. Pri Schonbrunnu se je ponesrečil časnikar Jakobson, ki je spisal libreto opereti »Valčkov čar«. Jakobson je lahko, šofer smrtno ranjen. PARNIK PONESREČIL. Montevideo, 15. julija. Parnik »Silve-ringo« jc zadel ob pečine. Njegov položaj je opasen. UPOR V BLAZNICI. Turin, 15. julija. V tukajšnji blaznici je bila pravcata vstaja. Bolniki so ujeli štiri paznike, ostale pa zapodili. Proti upornim bolnikom je bil odposlan oddelek vojakov. Uporniki so grozili vojakom, da vržejo ujete paznike s strehe. Naposled so se morala izvršiti pravcata mirovna pogajanja, da so se uporniki udali. p Spomenik Petra Zoruttija poškodovan. 12. t. m. ponoči so neznanci razlili neko razjedajočo snov po pravkar odkritem spomeniku furlanskega pesnika Petra Zoruttija v Gorici ter ga tako precej poškodovali. Kakor »Piccolo« poroča, je baje tudi nekaj kamnov odkrušenih. Kakor znano, je vlada vsled laške protiagitacijc prepovedala pohod N. D. O. iz Trsta v Gorico in je morebiti omenjeni čin storil kak vročekrvnež iz osvete. Veliko so pa krivi Lahi, ki so izrabljali odkritje spomenika v svoje nacionalistične svrhe. Sicer pa treba to dejanje kot vandalizem obsojati, naj ga je storil kdorkoli p Umor. Nek mladenič je iz neznanega vzroka, morda v pijanskem deliriju prizadel prostitutki Alojziji Alfonsi v •Trstu toliko ran z nožem, da je kmalu nato v bolnici umrla. Tudi fant je imel več, sicer ne nevarnih ran. Odvedli so ga v zapore. p Imenovanja v sodnijski službi. Sod-ttijski praktikanti dr. Henrik Irgolič, Fran Cigoj, Paskval Višin, Anton Slavič, dr. Simon Bianchi, Edvard Jelušič, dr. Edgard Rossi, Milan Bogataj, dr. Ivan Frausin, dr. Silvij Colombani, Nikolaj Grcco, Pij Pe-sante, Karol Josip Kavčič in Aleksander Aite so imenovani za avskultante. p Filijalka Živnostenske banke v Trstu ustanovi v Opatiji ekspozituro, ki prične te dni svoje delovanje. p Izseljevanje preko Trsta v prvi polovici leta .1912 je iznašalo 14.000 oseb, od katerih je odpotovalo 7200 v Severno Ameriko in 6800 v Južno Ameriko. V istem času lanskega leta se je izselilo preko Trsta 7900 oseb, in sicer 3700 v Severno, 4200 v Južno Ameriko. p Umrl je grof Thurn - Valsassina na svojih posestvih v Ziracco blizu Vidma v Italiji. Pokojnik je bival stalno v Gorici, šel pa poleti na svoje posestvo v Italijo. Thurn je bil kavalerij-ski stotnik. Dosegel je starost 57 let. Izvira iz stare plemenitaške rodbine. Zapušča vdovo in brata. p Premeščen je sodni kancelist Ceopold Mikšiček iz Pulja v Tržič. p »Kolera« v Trstu se je izkazala za drisko in vnetje trebušne mrene. Kolere v Trstu torej ni. p Nova poštna nabiralnica je začela poslovati v Prešnici v političnem okraju koprskem in ima svojo poštno zvezo s c. kr. poštnim uradom v Kozini. V tega pa spadata vasi Prešnica in Brgod, ki sta bili dosihmaj v poštnem okraju c. kr, poštnega urada Klanec, odslej k c. kr. poštnemu uradu Kozina. Smrt v vodi. — Zopet nova žrtev Krke. Dne 13. t', m. je utonil v Krki Jakob Gnidica, krojač in vratar v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Hotel je preplavati Krko in ko jo je bil že nekako polovico preplaval, sta ga dva druga hlapca posvarila, da naj se vrne, ker slabo plava. Ubogal je in ko je bil le še kakih 5 metrov oddaljen od kopališča, ni mogel več z nogami gibati. Le z rokami se je še en trenotek obdržal na površju. Otrpnil mu je torej najprej spodnji del života. Drugi hlapec, Franc Piskar, jc plaval k njemu, a se ga ni upal prijeti, ker se je bal, da bi tudi on ne omagal. Predno je mogel tretji hlapec, ki se je tudi kopal, priklicati ljudi, je bil vtop-Ijenec že davno izginil v globočini. Ker je bila voda še od zadnjega dežja motna, ga niso mogli ugledati, dokler niso prišli na mesto nesreče z dvema čolnoma. Ko so ga pa zagledali, se je pa g. Julij Gregorc, dijak 7. gimnazijskega razreda takoj spustil v 4 m globoko vodo in ga privlekel do čolna. Usmiljen brat Viktor jc izvršil na vtopljencu običajno poizkuse, da bi začel zopet dihati, a bilo je zaman. — V Krškem je utonil v soboto popoldne pri kopanju v Savi učenec II. razreda Franc Jane, star osem let. Zašel je predaleč v deročo vodo, ki ga je hipoma odnesla. Mrtvo truplo so baje že včeraj našli pri Brežicah. Sava zahteva vsako leto svojo žrtev. LiiiiilMe novice. lj Odlikovanje. Cesar je podelil ravnatelju zemljiške knjige Jerneju Sotscliniggu v Ljubljani ob priliki vpokojenja naslov cesarskega svetnika. lj Gg., ki so prejeli položnice »Ljubljane« lepo prosimo, da jih izpolnijo in odpošljejo, da bo s prihodnjim šolskim letom glasbena šola »Ljubljane« zopet beležila napredek. lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Kos, mestna uboga, 83 let. — Rudolf Mandič, mestni ubožec, 69 let. — Ivan Pirnat, skla-diški mojster drž. železnice, 57 let. — Jožefa Rozina, bivša šivilja, 23 let. — Janez Erjavec, rudar, 37 let. — Irma Grgurevič, hči železostrugarja, 9 mescev. lj O slovenskem deželnem gb>dali-JMta se nam poroča, da pri razgovoru Telefonsko ln brzojavna poročila. MINISTER JAVNIH DEL TRNKA NA BLEDU. Bled, 15. julija. Minister javnih del Trnka je danes dopoldne došel na Bled. Na jeseniškem kolodvoru ga je sprejel in pozdravil podpredsednik državne zbornice poslanec Pogačnik, na blejskem kolodvoru pa so ga pozdravile korporacije: za deželno zvezo za tujski promet dr. Krisper in dr. Papež, v imenu županstva župan Fr. Rus, poslanec P i b e r , domače prometno društvo in drugi dostojanstveniki. Na kolodvoru je bilo zbranega mnogo občinstva, deklice v narodnih nošah so soprogi ekscelence izročile krasen šopek, šolski otroci s cesarskimi, slovenskimi in češkimi zastavicami v rokah, so klicali ob prihodu »Živio«. Od železniškega ravnateljstva sta bila zastopana ravnatelj dvorni svetnik Galamboš in podravnatelj dr. Auredniček. Minister in njegova soproga sta navzoče jako ljubeznivo deloma v češkem deloma v nemškem jeziku ogovorila ter se za prisrčni sprejem najtopleje zahvalila. Med zvoki zdraviliščne Kodbc sc jc mi- NESREČA NA ŽELEZNICI. New-York, 15. julija. Pri Hindale se je zgodila železniška nesreča. 15 oseb je mrtvih, mnogo težko ranjenih, ZOPET SMRTNA NESREČA V ZRAKU. Jowa, 15. julija. Aviatik Smith je padel 50 črevljev globoko in se ubil. VELIK POŽAR V NEMČIJI. — POGO-RELO 40 HIŠ. Bremen, 14. julija. Pogorela je vas Debsteat. Uničena je cerkev in 40 hiš. Razne sivari. Japonski profesor o katoliški Cerkvi. Profesor za primerjajočo teologijo na univerzi v Tokiu dr. Anezaki Masa-ha se je povrnil iz Evrope, kjer je potoval v svrho proučevanja raznih krščanskih religij. O uspehih svojih študij poroča sedaj svojim rojakom, ki jih zlasti opozarja na naprave katoliške Cerkve, ki bolje kot vsaka druga vzdržuje avtoritetni princip in pospešuje ravno tako dobrobit ljudstva, kakor realne interese vsake posamezne dežele. Obiskal je tudi redovne hiše la-zaristov. frančiškanov, dominikancev in benediktincev, kjer je povsod znal ceniti duševno življenje redovnikov. Zlasti je občudoval nravno čistost in dobrodušnost redovnikov ter poudarja zlasti neprecenljive dobrote ki jih re-dovi razširjajo med človeško družbo. — Davek na stenske reklame so upeljali na Francoskem. Na ta način nameravajo obvarovati tudi naravne krasote pred usiljivo in dolgočasno reklamo za razne predmete. Poneverjen denar zakopal. Berolin, 13. julija. Blagajniški sluga Ilaase, ki je poneveril pri American Express Company 100.000 mark in pobegnil, se je javil policiji ter izpovedal, da je ves denar že zapravil. Končno je priznal, da je 94.000 mark nekje zakopal. Odposlana komisija ga je tudi na označenem kraju našla. Grozna smrt dveh turistov. Soluo-grad, 13. julija. Dne 25. decembra lansko leto na Hochkonigu ponesrečena turista, 16letnega gimnazijca Ernesta Bargerja in notarskega uradnika Lain-bergerja sta našla dva monakovska turista. Pri truplih so našli pisma, ki sta jih pisala v zadnjem trenotku. Bargeri piše med drugim: »Leinberger ne more. več pisati, ker so mu roke zmrznile.« Končno sta sklenila, da si prerežeta žile in tako olajšata smrt vsled lakote. Tega pa nista storila, ker jima je ž® zmanjkalo moči. Mednarodna konferenca za var« stvene narcdb-3 v prekmorskem oseb* nem prometu. Ta konferenca, za katero je dala nesreča »Titanica« povod, se bo vršila tekom letošnjega leta v Londonu. Vabila za udeležbo bo razpošiljala torej Anglija, ki je v oni katastrofi najbolj prizadeta. Postavi se program, o katerem se bodo udeležene države na konferenci sporazumele. Draga zaušnica. V Kolmarju n, Elz. je učitelj Baumgartner med poukom udaril nekega učenca za uho tako, da mu je poškodoval ušesno mreno. Učenčevi stariši so tožili ln sedaj je bil učitelj obsojen na 5000 K odškodnine. Novi ženski poklici. Pred nekaj dnevi je odplul iz Angleške v Sidney parnik, na katerem je bilo 1200 potnikov, izročenih oskrbi ženskemu ladijskemu zdravniku. Ta zdravnica je gč. dr. Elizabeta Macdonald, ki je bila najprej asistentinja nekega zdravnika, pozneje pa je bila na Škotskem v večjih bolnišnicah. V državi Illinois je pred nekaj časom prvič izvrševala ženske posle »načelnika« porotnega sodišča. Bila je neka zdravnica iz Ci< kaga, ki zaradi svoje zdravniške prakse tudi drugače ni nepoznana, namreč dr. Klara P. Seippel. V Parizu se je pod predsedstvom gdč. Latappy, ki je profesorica na liceju Viktorja lluga, osnovala organizacija, ki naj bi ustanavljala za ženske poljedelske in vrtnarske šole, da bi se ženskam na Francoskcm tudi v kmetijstvu ugladi-la pot. Organizacija namerava napro« voli za kmetijske državne šole pristop siti poljedelsko ministrstvo, naj se do-tudi ženskam. Policijsko sodišče v Brooklynu je nastavilo pri svojem oddelku za zakonske prepire žensko, ki naj bi z moškimi kolegi skupno vsa sporna vprašanja reševala in kateri jo izrečno. naročeno, naj vsa vprašanja razmotriva s čisto ženskega stališča. V Združenih državah se jako mnogo žensk loti stavliinstva. Nekatere stav-benice so sc s svojimi deli že proslavile. »Bulilaing Trades Association« ima kot člana žensko arhitektinjo go. Diirkin, ki je izvršila že več znamenitih stavb. Ga. Durkin jo tudi lastnica velike tvrdke in je pred nekaj dnevi dobila od mesta New Yorka naročilo, naj zgradi šolsko poslopje, za katera je proračunjenih 800.000 dolarjev ko< stroškov. Proslava soielnice llnton Slomškove smrti v si. Peirn na Krasu. »Mi gremo naprej — mi strelci« --te besede, pesnikove so mi prišle v spomin, ko sem videl pretekli četrtek v Št Petru lepo število Slomškarjev, ki sc se zbrali iz širne Notranjske, da pro-slave spomin svojega velikega vzornika. Nekaka bojazen nas je navdajala, kakšna bo udeležba in kakšno vreme, Bila nas je lepa četa 43, ki se nismo zbali terorizma nasprotnikov. Kdo bi bil mislil pred par leti, da je to na Notranjskem sploh mogoče. Posebno lepo je bilo število Vipavcev, ki se niso ustrašili dolge poti. Bodi jim na tem mestu izrečena iskrena zahvala za obisk, katerega o priliki vrnemo. Počastila sta shod visokošolca tfosp. Jež in g. Žvokelj (»Zarja«). Slavnosti se je udeležil domači župan zaslužni gosp. Penko, ki je pri vsej slavnosti vztrajal do konca. Naj bo v zgled drugim našim županom! Posebno je bila naša podružnica odlikovana, da jc prišel na slavnost sam načelnik »Slomškove zveze«, g. državni in deželni poslanec Jaklič, katerega so vsi tovariši prisrčno pozdravljali, prišel je tudi nekdanji soustanovitelj naše podružnice g. poslanec nadučitelj Ravnikar. Slovesno sveto mašo z asistenco je daroval gosp. dekan Erzar, g. dekan dr. Kržišnik je pa imel primeren govor, v katerem je narisal Slomškovo življenje ter ga predstavljal kot prvega med Slovenci. Pri sv. opravilu je pelo lat. mašo pevsko društvo iz Košane pod vodstvom svojega pevovodje g. nadučitelja Grada tako lepo, da kaj takega v Št. Petru še niso slišali. Zborovanje se je vr-Silo v šolski sobi in to zato, ker je gosp. kurat Abram predsednik krajnega šolskega sveta. Domači g. nadučitelj Čen-čič se je za čas zborovanja odtegnil iz šole, kamor je prišlo toliko kolegov. — Zborovalcem sta poslala pozdrave in se službeno opravičila gospod glavar in nadzornik. Pred Slomškovo podobo je imel slavnostni govor gosp. nadučitelj Grad. Govoril je tako navdušeno, prepričevalno o Slomškovem testamentu s takim pesniškim zanosom, da bi bilo Škoda, ko bi ta govor ne bil natisnjen. Ko je končal, sledilo je burno odobravanje. Za njim je govoril gospod kate-het Ažman o Slomšku kot pedagogu ter zgodovinsko dokazal, v kakih težavnih razmerah je nastopil Slomšek kot ljudski učitelj. Tudi ta govor je bil navdušeno sprejet. Za temi je deklami-rala gospica učiteljica Luc. Trampuš Gregorčičevo: »Naš čolnič otmimo!« Na to so govorili poslanca Jaklič in Ravnikar in visokošolec Jež v imenu Dijaške zveze. S slava klici na Slomška se je končalo zborovanje. Skupno kosilo je bilo v hotelu gospe Pavličeve, s katerim so bili vsi pričujoči zelo zadovoljni. Ta hotel vsem somišljenikom toplo priporočamo, je le par korakov od kolodvora na desni strani pod naslovom: »Pri južnem kolodvoru«. Razume se, da se je pri banketu spregovorila marsikaka vesela in resna beseda. Jeremija je tudi nabiral za »Slovensko Stražo«. Pevski zbor je lepo prepeval, med katerim so se posebno odlikovale s svojimi krasnimi glasovi gospice iz Vipave. Ločili smo se težko. Splošna sodba je bila: Slavnost je lepo uspela, kakor ni nikdo pričakoval. Gospod Jaklič je lahko mirno zrl na svoje zveste somišljenike, ker ni nikdo pričakoval, da bodo tudi v nekdaj tako liberalni Notranjski zmagale Slomškove ideje. Zato kličemo vsem somišljenikom: Neustrašeno naprej! Štajerske novice. š »Orli«, pozor! Načelniki vseh štajerskih odsekov, oziroma namesto načelnikov prvi vaditelji, se morajo zbrati v nedeljo, dne 28. julija v Celju v telovadnici ob 8. uri zjutraj. Nalašč v ta namen pride iz Ljubljane brat Jeločnik, ki bo imel z načelniki vaje radi skupne telovadbe v Št. Juriju ob juž. železnici. — Kroji in drugi deli orlovskega kroja naj se naročajo pri g. Macuhu, krojaškem mojstru v Mariboru, ki postreže solidno in z zmernimi cenami. Kdor hoče v kroju v Št. Jurij, naj si ga takoj naroči. š Zopet nameravani atentat na smod-nišnico? Iz Ptuja poročajo, da sta se v noči 11. t. m. bližala smodnišnici dva neznana moža. Ko je stražnik zaklical trikrat stoj, se onadva za to nista nič zmenila. Ko ie nato ustrelil, sta zbežala. Straža je bila takoj pomnožena. Ko so preiskali okolico, so našli nedaleč od smodnišnice izkopano globoko jamo, v kateri sta se najbrže moža skrivala. Dosedaj ju še niso izsledili. š Iz strahu pred skušnjo šel v smrt. Na graškem vseučilišču je skočil iz II. nadstropja visokošolec Ernest Goli. Našli so ga na tleh v krvi z razbito glavo; kmalu nato jc umrl. V smrt ga je baje gnal strah pred skušnjo. š Oče in sin. Iz Brežic: Prevžitkar brane Dušič, njegova žena in svakinja so prišli enega zadnjih večerov nekoliko vinjeni iz Pišec domov. Ko je stopil oče v vežo, ga je sin brez vzroka udaril večkrat s polpnom po glavi, da se je oče ves v krvi zgrudil nezavesten na tla. š Zrelostni izpit na c. kr. gimnaziji v Mariboru. Od 9. do 13. julija t. 1. se je vršil zrelostni izpit na mariborski c. kr. gimnaziji. Predsednik je bil M. Kurz, gimnazijski ravnatelj iz Ljubna. Izpitov se je udeležilo 43 osmošolcev mariborske gimnazije in 1 eksternist, Uspeh je bil zelo ugoden. Z odliko, oziroma z enoglasnim ali nadpolovič-nim potrjenjem so dovršili zrelostni izpit sledeči učenci: Armbruster Ludovik iz Prestraneka, Bechode - Rochepine baron Evgen iz Stangaua na Nižjem Avstrijskem, Bezjak Franc iz Frama, Bix Karol iz Pli-berka na Koroškem ( z odliko), Bratina Franc iz Križevc na Murskem polju (7. odliko), Bufljager Anton iz Celovca, Dernov-šek Julij iz Maribora, Engelhart Ervin iz Frohnleitena, Gaberc Alojzij iz Pretreža, Geč Franc iz Samužorma, Goričar Anton iz Mozirja (z odliko), Grofi Ivan iz Središča, Gugel Friderik iz Češkega (z odliko), Habermut Avgust iz Št. Primoža (z odliko), Kavčič Alojzij iz Velike nedelje, Kieser Karol iz Maribora (z odliko), Kovačec Ivan iz Spod. Velovljakov, Kožuh Josip iz Zabukovja, Majer Franc iz Ljubljane, Mirt Josip iz Senovega pri Rajhenburgu (z odliko), Mrawlag Walter iz Celja, Mravljak Josip iz Vuzenice, Muhič Franc iz Sovjaka, Muster Josip iz Gradišča (z odliko), Novak Ivan iz Brega pri Laškem, Novak Josip iz Hoč, Ortan Ivan iz Hoč, Osojnik Ivan iz Brega pri Ptuju, Predikaka Ivan iz Cirko-vic, Reidinger Karol iz Koroškega (z odliko), Robič Makso iz Središča (z odliko), Rojko Makso iz Hoč, Sattler Franc iz Čago (z odliko), Savinschegg vitez Josip iz Celovca, Svetina Franc iz Vranskega (z odliko), Oberbachcr Adolf iz Wildona (z odliko), Verderber Herman iz Ljubljane (z odliko), Voltan Josip iz Hortendorfa, Wernitznigg Oton iz Šmohorja na Koroškem, Wolf Erich iz Budimpešte, Wutha-ler Josip iz Rajbla. Dva abiturijenta sta reprobirana na pol leta, eksternist pa na eno leto. š Ponarejeni goldinarji krožijo okrog Šmarja pri Jelšah. Kakor se sumi, so bili prinešeni ti goldinarji ob priliki birme iz Hrvaškega. Falzifikati so narejeni iz cina in svinca, so ogrskega kova iz leta 1878. š Vlom. Pri posestniku Jožefu Mau-riču v Bočni pri Gornjemgradu je skozi okno nekdo vlomil in ukradel 400 kron denarja. š Iz poštne službe. Poštno in telegra-fično ravnateljstvo je aspiranta Franca Drobeča imenovalo poštnim oficijantom za Pragersko. š Uboj, Blizu Mureka v radgonskem okraju so v neki gostilni popivali fantje iz dveh vasi. Naenkrat so se med seboj sprli in se začeli tudi pretepati, V pretepu so 23letnega mizarja Mihaela Faulanda s poleni tako pretepli, da je drugi dan umrl! š Samoumor. V Muro je skočil v Radgoni mizar Franc Šošterič. V vodi je še klical na pomoč, a nikdo ga ni mogel rešiti. Mrliča še niso našli. Pravijo, da se mu je omračil um. š Požara. Pogorela je hiša posestnika Franca Lubega v rogaški okolici. — V Dobležinu pri Ptuju je zgorela hiša in gospodarsko poslopje posestnika Antona Gabernik. Škoda znaša okrog 7000 kron. š Nesrečni alkohol. V Zabukovci pri Celju so se v pijanosti stepli rudarji Kajtna, Skočir in Bevc. Bevc je bil v pretepu smrtnonevarno ranjen in so ga morali spraviti v celjsko bolnišnico. š Smrtna kosa. V Wildonu (Biel-dom) pri Gradcu je umrl Slovenec dekan Jožef Dreisiebner. Rodil se je leta 1824. v Sve-čini, bil v mašnika posvečen leta 1848., župnik in dekan od leta 1866. — V Ljutomeru je umrla po 16letni bolezni gospa Marija Tomanič, vdova po umrlem posta-jenačelniku v Hočah. š Kap je zadela trgovca g. Vouka v Ptuju. Bolnika so spravili v bolnišnico v Gradec. š Novice iz Maribora. Zastrupljenje rib v Dravi, Na levem bregu Drave so v petek našli okrog 500 poginolih rib, ki jih je prinesla voda. Več tisoč rib pa je voda mrtvih nesla naprej. Ribe so najbrže bile zastrupljene vsled neke strupene tekočine, ki je prišla iz mariborske usnjarne. Magistrat in okrajno glavarstvo sta takoj izdala prepoved, da se ribe za nedoločen čas pri Mariboru ne smejo loviti, da bi se vsled zauživanja njih mesa ne prigodila kaka nesreča. — V zadnjem trenutku. V petek zvečer sta se s čolnom vozila po Dravi 13letna šolarja Jože Copetti in Franc Schediwy. Schediwy je v čolnu izgubil ravnotežje ter padel v vodo. Izginil je v valovih. Copetti mu je takoj hitel na pomoč s čolnom in ga še v zadnjem trenutku rešil. — Novo ljudsko šolo je sklenil zidati mestni magistrat v Mariboru v Reis-nerjevi ulici. Stroški za stavbo bodo znašali okroglo 300.000 kron. — Živinske cene v Mariboru so bile na zadnjem živinskem sejmu precej nižje. Tudi v Gradcu so za nepitano živino cene nazadovale. š Povožen otrok. Iz Maribora: Nekateri kolesarji imajo slabo navado, da jemljejo male otroke k sebi na kolo. Večkrat se vsled tega prigodi kaka nesreča. V Pobrcžju pri Mariboru se je te dni peljal žel. uslužbenec Alojz Bo-hak s kolesom po cesti. Na palici je sedel petletni deček Oton Bernhaupt. Proti kolesarju je privozil nek z opeko naložen voz, kateremu se je Bohak hotel ogniti. Pri tem pa se je zvrnil in deček jc s kolesa padel pod voz. Voz mu je šel črtz trebuh. Nesrečni otrok je bil na mestu mrtev. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 15. julija 1912. Pšenica za oktober 1912 . . . 1134 Rž za oktober 1912.....9 36 Oves za oktober 1912 .... 935 Koruza za avgust 1912 .... 989 Koruza za maj 1913.....7 54 Meteor o logično poročilo. Višina nad morjem 300-2 m, sred. tlak 736-0 mm C K M Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Colaiju Vetro vi Nebo fl d > § 3 rt - S —; s« > a- > 13 9. zveč. 736-9 220 sl. jzah. del. obl. 14 7. zjutr. 7303 18-5 brezvetr. pol. obl. 00 2. pop. 735-0 26-4 šr, jjvzh. del. jasno 14 9. zveč. 737-8 17-1 sr. szah. oblačno 15 7. zjutr. 739-1 15-1 sl. svzh. oblačno 8-5 2. pop. 738-4 25-0 sr. svzh. del. obl. - * 7------- Srednja včerajšnja temp. 20-7", norm. 19 Včeraj popoldne močna nevihta. 19 7» •7». Tužnim srcem naznanjamo, da je naša ljubljena, nepozabna sestra in teta gospa »a Ki ro|. Dolenc po kratki in mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče danes v 70. letu svoje starosti izdihnila svojo blago dušo. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek dne 15. julija iz hiše žalosti, ob 4. uri popoldne. Svete maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Frančiška. Drago rajnko priporočamo v molitev in prijazen spomin. V Železnikih, dne 13. julija 1912. Žalujoči sorodniki. 2205 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni 6oprog in oče, gospod Ignacij Čerov c. kr. cestni nadzornik v p. dne 13. julija, po kratki bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 60. letu svoje starosti, mirno preminul. Pogreb blagega pokojnika bode v ponede\jek 15. t. m. ob 3. url popoldan. Maše zadušnice so bodo darovale v župni cerkvi v Kostanjevici. V Kostanjevici, 14. julija 1912. Fani Čerov Fani in Ela Čerov soproga. hčerki učiteljici. 2200 Mlekar ki se dobro razume na pasteliziranje mleka, ki je zdrav, priden in pošten, se sprelme pod Jako ugodnimi pogoji. — Ponudbe pod »Mlekar 2203« na upravništvo ..Slovenca". 2203 Poslano I Učiteljski zbor oblastveno potrjenega učnega zavoda Jos. Christof v Ljubljani izjavlja s tem, da je uvedena na tem zavodu vzorna in najstrožja disciplina, da so slušatelji zavoda pod neprestanim nadzorstvom učiteljice in nad-zorovalne damo, gdč. Domianovič, in to vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, da smo so učitelji zavoda v tem oziru zavodali v polni meri svojih dolžnosti in da si pač ne pustimo predbacivati bodisi iz od ka-torekoli strani najmanjšo inkorektnosti glede discipline in šolskega reda ter da bodemo tozadevne napade na zavod branili z vsemi nam pristoječimi sredstvi. — Glede učnih uspehov tega zavoda in glede spretnosti bivših gojencev v njih sedanjih službah pa poda jasno in resnično izvestje, ki ga je izdalo vodstvo. Učiteljski zbor Christofovcga zavoda. Rudolf šega, 1. r., Ana Domianovič, 1. r., nad-zorovalna dama, Mart. Spindler, 1. r., Adolf Robida, 1. r. gim. učitelj, Leopold Andree, 1. r. gim. učitelj, Jos. Christof, 1. r. 2201. IZJAVA. Z ozirom na lažnjive napade v »Slovenskem Narodu« z dne 11. t. m., kjer se ]"»redbaciva gospodu gerentu Josipu Oražmu, cla mi jc dovolil postaviti brez stavbenega ogleda drvarnico, izjavljam podpisani Josip Praprotnik, posestnik iz Vodmata št. 133, da se je vršil stavbeni ogled dne 14. aprila t. 1., ter sem vplačal stavbeno takso po 6 K v občinsko blagajno, za kar sem dobil tudi uradno potrdilo. Dopisuna tega članka pa imenujem nesramnega lažnika in obreko-valca. Toliko v pojasnilo. / Novi Voclmat, dne 13. julija 1*912. Josip Praprotnik. r ■3E Povodom preselitve S v Gradec priporočata se vsem dragim znancem JO j ........... Primarij dr. Josip Stoje 2206 ne ordinira do 1. avgusta 1.1. Razglas. Pri Sv. Trojici nad Cerknico se bo vršila v nedeljo 21. julija dopoldne po službi božji f( za napravo nove strehe na cerkvenom zvoniku za popravo nove strehe na cerkvi. Dražba se vrši nalicu mesta. Natančneje pogoje se izve lahko pri žnpnem uradu. Župni urad uri sv. Trojici nad Cerknico dne 12. julija 1912. Ivan Štrubelf, 2204 župnik. 2199 Z razglasom deželnega odbora z dne 22. junija 1912, št. 492 je bila med drugimi z natečajnim rokom 20. julija 1912 razpisana tudi služba okrožnega zdravnika v Idriji z letno plačo 1400 K in letno aktivitetno doklado 200 K, dalje s priboljškom zdravstvenega okrožja v znesku 1000 K ter z nagrado 480 K za uradna pota v Žire. Ker je med tem zdravstveno okrožje svoj poboljšek zvišalo na 2400 K se natečaj za službo okrožnega zdravnika v Idriji potialjSa do 25. julija 1912* Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 13. julija 1912. stavo. Kakor smo žc na kratko omenili, je imelo učiteljstvo za okraj ljubljanske okolice svojo letno uradno konte-renco dne 6. t. m. v mestni dvorani v Ljubljani. Zborovanje je vodil dokaj spretno zaslužni pedagog in pisatelj slovenski, gospod ravnatelj in c. kr. okr. šolski nadzornik F r a n c e G a -bršek. Za svojega namestnika je imenoval nadučitelja borovniškega gospoda Jankota Zirovnika. — Poročilo nadzornikov je bilo povsem zanimivo in poučno. Iz vsega smo povzeli, da se jc število šol in razredov za časa Gabr-škovega nadzorništva potrojilo! Omeniti moramo resnici na ljubo, da ima šol. nadzornik Gabršek glede razširje-vanja in na novo ustanavljanja ljud. šol na Kranjskem izmed okr. šolskih nadzornikov največ zaslug! Poleg tega pa se je on tudi trudil mnogo s pisateljevanjem pedagogiških in didaktiških spisov in knjig; saj je znano, da je on ustanovil v Krškem »Pedagoško društvo«, katero je pod njegovim spretnim vodstvom izdalo mnogo koristnih knjig pedagoške vsebine. — Toliko le mimogrede. Jako poučno in koristno je bilo pri (ej konferenci predavanje gospoda sodnega svetnika M i 1 č i n s k c g a za »varstvo zapuščenih otrok« v obče in splošno. Povdarjal je med drugim so-sebno to, da naj se po večjih krajih, kakor so: Moste in Šiška pri Ljubljani itd. ustanavljajo prepotrebna »otroška zavetišča« po zgledu onega na Viču. Cela razprava je bila tako zanimiva, da bi bilo umestno priobčiti jo v kakem strokovnem listu. Ostale točke dnevnega reda okrajne učiteljske konference so bolj lokalnega pomena, torej jih ne bomo tu nadalje opisovali. Omenili smo tudi že, da je letos prvikrat zmagala pri konferenci »Slomškova misel«, kajti v stalni odbor so bili voljeni naši somišljeniki, isto-tako v c. kr. okrajni šolski svet za dobo šest let zastopnikom učiteljstva naša moža — oba pristna Slomškarja. Navzlic »bombončkov« in prijaznih besedi g. ate Jankota iz Borovnice so nasprotniki podlegli pri volitvi! Vemo pa tudi, da so nekateri naši šc vedno šli v boj za nasprotnike, kar si bomo dobro zapomnili. — Res pa je tudi, da so nekateri — vzlic temu, da še niso pri naši organizaciji, volili z nami! Upajmo, da vsi tisti pristopijo v kratkem v »Slomškovo zvezo«, nc oziraje se na razširjevalke puhlega in gnilega liberalizma! Imena za danes še zamolčimo. Ako pa bodo nekatere učiteljice v prihodnje še tako agitirale za liberalce, priobčimo njih imena v listih ter jih pokažemo svetu v vsej njihovi nagoti. Sapienti sat! Liga 76. IZ KNJIGOTRŽTVA. * Lep molitvenik po nizki ceni. Eden najlepših in najpopolnejših slovenskih molitvenikov je priznano »Voditelj v srečno večnost«; spisal župnik A. Merkun. Priljubljenost, katero uživa ta molitvenik, ne izvira samo iz velike izbire najkrasnejših molitev, ki so vse sestavljene že v zmislu novega cerkvenega besedila, temveč se naslanja v prvi vrsti na zares lepe nauke, oziroma premišljevanja, ki so pod skupnim naslovom »Poučni sestavki« zelo pregledno razvrščeni na prvih 90 straneh molitvenika. Cel molitvenik obsega okoli 250 strani ter ima zelo lepo in priročno obliko. Ker pripravlja »Katoliška Bukvama« nov natis tega priljubljenega molitvenika, sc je odločila, fla ne bodeta dve izdaji naenkrat v prometu, sedanji izdaji — kolikor jo je se na razpolago — ceno izredno znižati, tako da stane molitvenik z rdečo obrezo sedaj le 80 vin. in v fini vezavi z zlato obrezo in vatiranimi platnicami samo 1 K 30 vin. Za poštnino naj se vedno doda 10 vin. za izvod. Sama vezava je vredna več, nego znaša znižana ccna za celotno knjigo. Navedena cena velja seveda le dotlej, dokler bo še kaj izvodov na razpolago. Kdor se hoče ž znižano ceno okoristiti, naj molitvenik takoj naroči, kajti v zalogi je le še malo izvodov. Nova izdaja, ki bo seveda neprimerno dražja, izide šele, ko bo ta izdaja razprodana. Kako je moliti brevir? Navodilo za molitev novega brcvirja. Spisal profesor dr. Miha Gattercr. Peta popravljena izdaja, lnomost. Založil Felici-jan Rauch. (L. Pustet.) Cena 35 vin. * Družbenik Marijin je nov molitvenik za Marijine družbe, kakor ga je izdalo škofijsko vodstvo Marijinih družb, da se tako doseže povsod enota in skupnost. — Marijinim družabnikom, ki si kupijo ta molitvenik, bo služil celo življenje, ker se besedilo ne bo bistveno spremenilo. Kljub velikemu obsegu (okoli 450 strani) in lepi opremi, ter fini mali obliki, ima molitvenik zelo nizko ceno, ki znaša 1 K 50 v za izvod z rdečo in 2 Iv 30 v z zlato obrezo, najfinejša vezava, šagrin, zlata obreza, pa velja samo 2 K 80 v. Dobi se v Katoliški Bukvami. v velikih in manjših množinah kupuje po najvišjih cenah 1976 Ed. Augerer-ja lekarna St. Johann, Tirolsko. — Sodčki za pošiljanje so na razpolago.--- STANOVANJE obstoječe iz treh sob in pri-tiklinami v I. nadstropju na Aliacljevi cesti št. 1 se odda za november termin. Več se izve istotam v pritlčji. 2162 Pisarniški uslužbenec zmožen nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi išče stalne službe. Star 22 let. Nastop s 1. avgustom in če je treba lahko tudi poprej. Naslov pove upravništvo tega lista pod žt. 2133. 2153 5 Prodamo prostovoljno radi družinskih razmer trdno zidano hišo z več stanovanji. Stoji sredi mesta v Rožni ulici. V hiši je bila mnogo let trafika, prodajalna in gostilna. Poleg hiše lep vrt, za hišo pripravno dvorišče. V hišo je napeljan vodovod in električna razsvetljava. Pogoje pove posestnica hiše št. 118 v Idriji. 2182 Sprejmem takoj 2158 kleparskega v trajno službo proti dobri plači. Znati mora dobro izvrševati galanterijsko in stavbinsko delo. Sprejmeta se tudi takoj ali pozneje dva vajenca ki imata veselje do te obrti in sta dobrih staršev. Vinko Belec, stavbeni in galanterijski klepar Kranj. II ponedeljek dne 15. Julija se bode prodajala preprosta hišna oprava in nekaj obleke na sv. Petra cesti št. 79. 2183 U upisuje celi mesec Julij in september vsak dan od 12. do 3. ure j: popoldne, Sodna ulica 2. :: 2111 rsez^zsKib —V ■ »—3CZ3CZSC lina i v Gradacu pri Črnomlju se daje v najem. Gostilna je blizu prihodnjega železniškega kolodvora, obstoječa iz dveh sob, kuhinje in vrtom; zraven dve kleti in hlev z mesnico in klavnico. Gostilna je dobro idoča in jako obiskovana. Stanovanje je v nadstropju. Natančneje se izve pri Antonu Jakša, v Gradacu št. 10. Ce kdo želi, kupi tudi lahko vse s pohištvom, gostilniškim in mesarskim orodjem. 216« Oddati je tako) služba na Mirni, Dolenjsko. Dohodki v denarju, beri in štolnini čez 1000 K. Lastnoročno pisane prošnje s prilogami naj sc vpo-šljcjo do 20. t. m. na: župni urad na Mirni, Dolenjsko. 2102 3 z verižico za samo kron 2'20. Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlczljska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lopo verižico za samo K 2-20, ter 31et-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—, 5 kos. K 9-—. Pošilja proti povzetju prusko • šlezijska izvozna tvrdka A.Gelbg Krakom 340. Za neugajajoče denar nazaj. 3734 Dražbeni oklic. Vsled sklepa c. kr. okr. sodišča v Ljubljani od 30. junija 1912 opr. štev, E 2967/12 1, vrši se danes in naslednje dni ob 9. uri zjutraj v Ljubljani, Kon< grešni trg štev. 9 Javna prodaja vseli v konkurzno maso tvrdke R. Drischel spadajočih premičnin, obstoječih iz knjig raznih strok, podob, umetnih in glasbenih del, prodajalniške oprave; dveh registriranih blagajn etc. etc. Pojasnila se dobe v pisarni upravitelja konkurzne mase. Uprauitel] konkurzne mase dr. Emil Stare 2179 odoefnik, Ljubljana, Sodna ulica 3. Naznanilo Podpisano upraviteljstvo konkurzne masa Karla Lenče-ta na Lavercl prodajalo bodo od 22. Julija t. 1. dalje vso konkurzno maso spadajočo in v Lavercl sa nahajaJoSo vinsko zalogo na licu mesta Iz proste roke. Na prodaj bo: ca 1800 hI bcieqa In rudečega vina ter črnine, večje število hramnih sodov (Lager-gebinde) s skupno vsebino ca 1300 hi, nekaj sto transportnih sodov, dalje kletarsko orodje, kakor pumpe: pipe, cevi, itd.; dalje okoli sto stuklouic šampanjca In vina v buteljkah, okoli 570 litrov žganja itd. Ob jednera prodala se bode tudi v Žužemberku se nahajajoča vinska zaloga, obsegajoča ca 500 hI belega In rudeiega vina ler črnine iti ca 50 transportnih sodov na licu mesta. Termini prodaje pa se bodo dogovorno z interesenti za posamezne slučaje določili. Vsa druga pojasnila daje podpisano upraviteljstvo konkurzne mase. V Ljubljani, dne 8. julija 1913. 2143 Ur. I m Tavčar, kot upravitelj konkurzne mase Karla Lenče na Laverci. DUNAJ LONDON PARIŠ RIM 3380 MASTEN ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Svctovnoznani doktorja pl. Trnk6czyja kranjski redilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pet zavojev za 3 K 30 v. niimniio Irvamo brez maščobe, lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše Ullllipijd lil Clud sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege, izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2-—. niimnno ».Jo« rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno Uiimpijd pUUcl polt, in je popolnoma neškodljiv. Škafulja 1 K 50 v. Poiliada Z& r&St Isis krepi lasišče in zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v. OsipalO Prašek za otroke in odraslo, vojake, turiste. — Karton 30 vin. Mazilo zoper ozebline. KZVcTs K.zebhRe- ~ Loucek z navodom 0 rabi OtrOŠkO mazilo za otrolie z ožuljenimi mesti. — Lonček z navodilom 40 vinarjev, Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža, v Ljubljani. Razpošiljanje po pošti. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerijske cene. — Mastim za živinorejce. — Teleion 190 3481 Priporoča se domača najnovejša konfekcijska trgovina Maček&Komp. Franca Jožefa cesta štev. 3. Bum Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno. 1183 ■ ■■ Založniki c. kr. priv. juž. žel. ■ ■■ Solidna postrežba. Najnižje cene. IZPELJ RIM vseh poslovnih transakcii. izdajanje čekov, nakaznic ^. in KREDITNIH PiSEifi za vsa glavna in stranska mesla lu- in inozemstva. C. rr. privil BHncnn in mElUHLMCIIH deliiisrh druzbh Akcijski kapital: 50,000.000 kron. Rezervni zakladi: 22.000.000 kron. u pfllllin« OSREDNJA MENJALNICA: Vil E K K U K DURHJ I., WQLLZE!LE ŠtSD. i. Baden, ČeSka Kamnlca, ČeSka Lipo. Brno, Gablonz, N. Grnslltz, lnomost 99 Krakov, Lllomerlce, Moravski Zumpcrk, Modllng Plzen, Praga, Ltberce, Tepllce, Senov, Duna|ako Not Meran, Novi Jl£lii, Novomeslo. Cvllava tNHKUP IH PRODHJH ♦ vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, £ akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., itd. t Zavarovanje proti izgubi pri žrebati srečk in vrefln. papirjev 4 Prospekte in cenike premij zastonj in franko Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odarovorni urednik: Miha Moškerct