čiev. 61.
¥ 110*1, V сегпвх m 13. mm 1924. rosamezna mm stane i '50 Din. LelO LIL
Naročnina
za državo SHS:
aa mesec...... Din 20
pol leta . . . , . . 1M it ceio leto .... „ 240
za inozemstvo: ■všečno.......Din M
Sobotna izdaja:
celoletno
y lugoslavlji .... Din 40 v inozemstvu.... „ M
Cene lnseralom;
Bnostolpna pettlna vrši« mali oglasi po Din 150 in Din 2—, večji oglasi nad 43 mm vlSine po Din 2 M, veliki po Din 5- in 4 —, oglasi v uredniškem del* vrstica po Din 6*—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan IzvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v oelovlol
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/tII. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprs-jemajo. Uredništva telefon SO, upravniStva 5M.
Političen list za sloveiski narod.
Uprave je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljnbljana 10.65G in 10.349 (za inserate) Sara-
jevo 7.563. Zagreb 59.011. Pra-ja in Dunaj 24,797.
Državna obrtna banka.
Belgrajska vlada ne zna denarja samo pobrati. Ona ga zna tudi dajati. Ona daje bogate podpore kmetijstvu iz dohodkov državne razredne loterije. Podpira sicer srbijanske kmete v mnogo izdatnejši meri kakor prečanske, ampak podpira jih le, in to je že nekaj in jo prav lepo od nje. Vlada »podpira« tudi šolstvo, zlasti obrt-no-nadaljevalno in razne tehnične šole, »skrbi« tudi za ljudsko zdravje in zlasti za bolnišnice, da je povsod dovolj perila, me-dikamentov in hrane — za vse te stvari se vlada briga v tako »izdatni« meri, da ji za vojaštvo skoro nič več ne ostane.
Za industrijo in obrt seveda še manj. Posebno za obrtnike ni bilo nikdar in nikjer denarja. Za vojake se je sicer še vedno nekaj dobilo, toda vojaštvo lahko čaka. Vojaki niso volilci, obrtniki pa so. Zato je bil skrajni čas, da se je vlada odločila pomagati tudi obrtnikom.
Pomagati jim je sklenila z ustanovitvijo državne obrtne banke, ki naj bi preskrbovala obrtnikom poceni kredit in tako pospeševala razvoj obrti v kraljevini SHS.
Vlada je šla energično na delo. Z znano naglico in s še bolj znano temeljitostjo je dala izdelati potrebni zakonski načrt, da ga predloži skupščini na odobritev. Zakonski načrt pa je bil izdelan i formalno i vsebinsko tako po .^belgrajsko« temeljito, d a ga je zružena opozicija morala odkloniti.
Vladna večina je v odboru zakonski fiaČrt za ustanovitev državne obrtne banke seveda sprejela. To je že sumljivo. Radikal-ska večina in zakon o banki — to se pre-rado sprime. In če pregledamo nekatere točke predloženega zakona, vidimo, da naš pum ni brez podlage.
Prvo kljuko najdemo že v naslovu projektirane banke: Povlaščena Zemalj-ska Zanatska Banka. Zakaj se ne glasi naslov: Zemaljska Zanatska Banka za kraljevino SHS? Po naših mislih moli centralizem že iz naslova ven svoje rožičke, tako da bi prečanski obrtniki in obrtniška društva pač emela — morebiti tudi celo morala — podpisavati in plačevati akcije, kredite bi pa dobivali le »zemaljskic = srbski obrtniki! Pri dajatvah smo vedno ?SHS<r, pri prejemu pa »S«(uhi); tako nas uči že stara praksa. Le poglejmo slavno-znani centralizirani dr. Žerjavov »Okružni ured za osiguranje radnika« v Zagrebu (začasno).
Zakon dalje ne govori nič o obliki, v kateri naj se banka ustanovi. Ali naj bo to državna banka z državnimi uradniki? Ali morebiti privatna ustanova z nekaj sto koriti za vladinovce? Zakaj se banka no ustanovi kot reelna in poštena akcijska družba, v kateri bi imeli prednost nakupa akcij in s tem tudi kontrolo nad poslovanjem zavoda obrtniki sami in zlasti razne obrtne zadruge? Kaj pomenja državna uprava v sličnih podjetjih, nam ni treba še posebej razlagati, za vladna korita pa naj si vlada poišče drug objekt in ne obrtnikov!
Druga kljuka: Zakon določa, naj bo sedež banke v Belgradu. Prav. Dokler je Belgrad centrala, je za tak zavod gotovo praktična potreba, da ima svoj glavni sedež v centrali. Določiti pa je treba že v zakonu, da mora imeti tak zavod, ki bo zbiral denar iz vse države, tudi svoje podružnice po vseh večjih provincialnih centrih, in ne samo podružnice, ampak za dotacijo teh podružnic tudi potrebni denar na razpolago, odmerjen po enem ali drugem ključu (po višini vpisanega delniškega kapitala ali kakor že). Vsega tega v zakonskem načrtu ne najdemo. Tam stoji samo: Banka če se zvati »Povlaščena Zemaljska Zanatska Banka u Beogradu« oziroma v statutu: ;>Sedište je banke v Beogradu. Ona ee prema potrebama zanatstva stvarati fi-lijale ... u svima mestima kraljevine SHS«. — :>Prema potrebamac je mnogo premalo. Tu se mora prečanski obrtni kapital oziroma denar obrtnih zadrug že nekoliko zavarovati, da se ne bo spolznil kar ves v Belgrad >prema potrebama*' kakšnih po-rodic!
Neverjetna je dalje določba, da objavlja vodstvo banke svoja naznanila le v bel-''rajskih »Službenih NovinalK. Kdo pa la
list pozna pri nas? Zakaj ne bi bilo v za-tanoviti podružnice v vseh večjih centrih in te objavljajo važna svoja naznanila v tistih dnevnih-in drugih listih, ki jih vsi ljudje, in sicer istočasno, bero? Ali naj se ponavljajo razne izvozniške nerodnosti iz prvih let našega skupnega državnega življenja?
Daljo je treba z ozirom na dosedanjo prakso tudi natančno določiti z zakonom, kako naj se uporablja čisti d o b i č e к in za katere kraje. Nekdaj je poštna hranilnica na Dunaju delila kredite na province po stanju provincialnih hranilnih vlog — nekaj slič-nega bi se dalo napraviti tudi pri namera-
konu jasno izrečeno, da se morajo us-
vani banki. Odkoder jo denar prišel, tja naj se zopet vrača, ne pa da bi hranilci in delavni ljudje podpirali lenobo in zapravljivost.
Opozicija z Jugoslovanskim klubom vred je imela torej čisto prav, če je glasovala proti takemu zakonskemu načrtu. Ne iz neprijaznosti do obrtništva kot takega, nasprotno v varstvo denarja, ki bi ga znani iiči prečanskim obrtnikom ra^i speljati. Kadar pa bo zakon temeljito preštudiran in tako izdelan, da ne bo za prečanski obrtniški denar nobene nevarnosti več, bo Jugoslovanski klub gotovo prvi, ki bo glasoval ;>za«.
PRISTAŠI G. PRIBIČEVIČA SO SE VZDRŽALI GLASOVANJA.
PONUDBE.
PAŠICEVE
Belgrad, 12. marca. (Izv.) Rezultat glasovanja na današnji popoldanski seji (glej poročilo o narodni skupščini) niiznenadil samo radikalov, temveč tudi opozicionalne kroge. V teh krogih se je s precejšnjim nezadovoljstvom sprejelo dejstvo, da je pri glasovanju manjkala ena petina demokratskih poslancev. Taka nediscipliniranost je že v normalnih razmerah nedopustna, še bolj v tako važnih trenutkih, kakor so sedanji. Tudi se je posebno med radikali kot slab znak za uspeh opozicije navajalo dejstvo, da so se vzdržali glasovanja skoro vsi pristaši Pribičeviča. Radikali so tolmačili to kot prvi dokaz lojalnosti Pri-
bičevićevih pristašev napram Pašićevemu režimu. V zvezi s temi dogodki je tudi vest današnjega »Odjeka«, organa Davidovićeve struje, ki pod naslovni >Ponudbe za koalicijo;: med ostalim piše: Od snoči so se pojavile senzacionalne vesti za koalicijo. Spustili sta se v javnost dve kombinaciji: Prva je kombinacija z Ljubo Jovanovičem brez Pašiča, druga je ona stara s Pašičem, ki je pripravljen dati oneinu delu demokratov tri portfelje, ako pripelje s seboj 16 poslancev. V slučaju pa, če bi pripeljal v blok 21 poslancev, dobijo portfelj ministrstva za notranje zadeve.
volitev v odbore za proučavanje konvencij.
Belgrad, 12. marca. (Izv.) Pred popoldansko gejo narodno skupščine se je vršila kratka seja načelnikov parlamentarnih klubov, na kateri se je skušalo doseči sporazum glede volitev v odbore za proučevanje predlogov, ki so bili na dnevnem redu. Dosedaj se je v takih slučajih vedno dosegel sporazum in so radikali z džemijetom in Nemci dobivali 11, opozicija 10 članov. Na tej seji pa je v imenu Nemcev dr. K r a f t izjavil, da bodo Nemci vložili svojo lastno listo in da ne nameravajo skupne liste z radikali. Kljub temu je v imenu radikalov zahteval dr. Žarko Miladinovič večino za radikale. Temu so se prolivili posebno demokrati. Poslanca S u š u i k in dr. H r a s-n i c a sta predlagala, da se ta odbor sploh ne voli na popoldanski seji, da zadeva ni ravno tako nujna in da se z njo lahko počaka, dokler ne pride še 20 poslancev, katerih mandati so žo verificirani. Predsednik Ljuba J o v a n o v i ć jo na to odgovoril, da je skupščina nujnost za volitev odbora priznala. Kar se pa tiče hrvatskih poslancev, so jih že dovolj dolgo čakali. Ker se po vseh teh izjavah ni moglo doseči rii-kakega sporazuma, je bilo sklenjeno, da so bo volitev odbora vršila po poslovniku tajno po listkih.
Belgrad, 12. marca. (Izv.) Prod pre-
hodom na dnevni red jo bilo na popoldanski seji prečitano poročilo verifikacijskega odbora o včerajšnji seji. Nato so je prešlo na glasovanje o dnevnem redu. Nn dnevnem redu je bila volitev odbora za proučavanje konvencij, sklenjenih med našo državo in Bolgarijo, dalje predloga o pomorski in trgovski pogodbi z Japonsko in za proučavanje protokola, s katerim se urejuje vprašanje diplomatskih zgradb bivše avstroogrske monarhije na ozemlju Srbije in Črne^ore. Za volitev tega odbora so vsi klubi postavili lastne liste razen džemijeta, ki dere z radikali čez drn in strn. Rezultat glasovanja je bil sledeči: glasovalo je vsega skupaj 196 poslancev. Za vlado je glasovalo lil poslancev in dobi 12 članov v odboru. Za demokratsko listo je glasovalo 33 poslancev in dobi torej 3 člane, za Jugosl. klub IS, dobi 2, za muslimanski klub 16, dobi 2. Nemških glasov 8, dobe 1, zemljoradniških 8, dobe 1 člana. D\a listka sta bila prazna. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja jc jutri. Na dnevni red pride kot prva točka debata o poročilu verifikacijskega j odbora o 20 mandatih hrvaških poslan-! cev. Kot druga točka je interpelacija na 1 ministra za železnico.
govor posl. Šiftarja o verskih Šolah v prekmurju.
Belgrad, 12. marca, (fzv.) Na današnji dopoldanski seji je bila končana debata o proračunu ministrstva prosvete. Kot poslednji govornik je v imenu Jugoslovanskega kluba imel kratek, jedrnat in lepo zaokrožen govor poslanec Jugoslovanskega kluba Geza Šiftar, ki se je v svojem govoru pečal s prosvetnimi razmerami v Prekmurju. Med drugimi je izvajal: kulturo v Prekmurju so vzdrževale in širile od 1.1868. izključno verske šole tako katoliško kakor evangeljske, ker drugih sploh ni bi lo. In te šole so ostale do ujedinjenja naših krajev z državo SHS nositeljice in voditeljice kulture. Te šole je ustanovilo, vzdrževalo in učiteljo plačevalo vsaj deloma naše ljudstvo in njegove verske občine. Poslopja, v katerih so šole nameščene in k tem spadajoče nepremičnino so last katoliških deloma evangeljskih občin. Tega jim ne sme odvzeti noben zakon, če se noče kršiti v ustavi zagarantirano pravo zasebno imovine in verska svoboda. Bivša Mažar-ska jim ni samo prizna'i tega prava, nego je vsem verskim občinam puščala tudi pravo, da so volile svojo učitelje, v kolikor so imeli predpisano kvalifikacijo. To so staro
pravice naših verskih šol, katerih naš narod no more nikdar žrtvovati. To šole jn njihove pravice so stoletna last našega naroda, sad njegovoga znanja, uspeh njegove borbe za obstanek, detcrminacija njegovega prepričanja, so izraz njegove ljubezni do maternega jezika in dokaz njegovo junaško požrtvovalnosti. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Te šole in njihove pravico so njegova najvažnejša last in naš narod smatra za svoje sovražnike vse, ki bi ga hoteli v posesti teh šol in njegovih pravic motiti, da o roparskih namenih, s katerimi bi se hotel šol polastiti, njihove pravice pokopati, sploh no govorim. Samo navedena tendenca bi izzvala najvehementnejše ogorčenje med vsem obmejnim prebivalstvom v Prekmurju. V sedanjem ministrstvu prosvete se pripravljajo načrti, ki hočejo odpraviti vse verske šo'e, da se spremene v državno in da bi se zaplenilo njihovo premoženje /. vsemi njihovimi dosedanjimi pravicami vred. Mislim, da delajo na tem predvsem tisti elementi, ki no iščejo koristi ljudstva, in drugi, ki se nočejo pokoriti idejam okrožnice ministrstva j)rosvote, ki predpisuje vzgojo mladne na verski podlagi. Z
ukinitvijo katoliških šol v Prekmurju bi bilo prekinjeno zaupanje ljudstva v našo državno blast, ker bi ta gazila našo ustava
ŽALOSTNA SLIKA DRŽAVNIII ŠOL.
Da no govorim samo o verskih šolah, naj navedem žalostno sliko državnih osnovnih šol v Prekmurju. V Prekmurju je 32Г osnovnih šol, ki so zaradi nezadostnih kreditov v obupnem položaju. Nimajo nobenih učil, manjka jim kreditov za stvarne šolske potrebščino, prav posebno za kurjavo, za drva in premog. Nujno bi bilo, da bi ministrstvo prosvete nemudoma dalo na razpolago najmanj 150.000 Din izrednega kredita za državne osnovne šole v Prekmurju. Zahteva dalje, da se poravna strošek šolskim voditeljem, ki so kot idealisti od svojih malih plač posojevali za stvarne šolske potrebščine okroglo znesek 30.000 Din. Nfv katere državne osnovno šole so popolnoma porabile vso množino drv in so morale pre* kiniti pouk, druge bodo to storile v kratkem. ?ilerodajni faktorji so že davno opozarjali višji šolski svet na vse potrebno, 3 vendar se ni ničesar storilo. To je pereča zadeva osnovnega šolstva in nujna potreba je, da se čimprej reši. Končno opozarja govornik ministra prosvete na to, da naj glede učiteljstva upošteva ugodnosti, ki jih določata člena 40 in 137 zakona o civilnih uradnikih. Prekmurje je pokrajina, kjer se mora opravljati služba s stalno zvišane pozornostjo in bo to potrebno z ozirom na njen obmejni položaj. Ker sc s strani mini" • stra prosvete naše potrebo ne upoštevajo v zadostni rreri in sc jemljejo celo naše etare j pravice, izjavlja poslanec, da bo glasovat i proti proračunu ministrstva prosvete. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Takoj za njim je govoril minister prosvete, ki jo odgovarjal na posamezno prigovore s strani opozicije. Po njegovem govoru je bil proračun ministrstva prosvete z večino glasov sprejet.
Seja je bila zaključena in prihodnja napovedana za popoldne ob 17.
Prihod Radščevlh poslancev v Belgrad,
Najkasneje do konca tega tedne.
Belgrad, 12. marca. (Izv.) Z ozirom nJk včerajšnji soglasni sklep verifikacijskega odbora, da se vseh 20 mandatov HRSS verificira, se smatra, da se bo tudi verifikacija v parlamentu izvršila brez kakega zato* zanja in brez dolge debate. Prihod teh poslancev se pričakuje jutri. Vendar je to po naših informacijah netočno. Hrvatski poslanci pridejo šele potem, ko bo izvršena verifikacija tudi v parlamentu. Poleg tega bi se imelo v prihodnjih dneh po zatrjevanju nekaterih krogov vložili še 30 poveril-nic, med njimi poverilnica dr. Besarička in dr. Horvata. Tudi v tej zadevi smo so informirali in se nam je izjavilo, da je Izro' čitev nadaljnjih poverilnic odvisna od sklepanja HRSS in pa od predhodnega sporazuma voditeljev opozicionalnih klubov.
Zagreb, 12. marca. (Izv.) Po verifika* ciji 20 poverilnic poslancev HRSS so v tukajšnjih političnih krogih z velikim zanimanjem pričakuje razvoj nadaljnih dogodkov. Splošno vlada prepričanje, da se bo politični položaj že do konca tega tedna popolnoma razčistil. Vprašanje volivnega mandata je eno glavnih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Smatra se, da bodo radikali izgubili vsako možnost, da dobe volivni mandat, če takoj po verifikaciji 20 mandatov HRSS ne otvorijo krize in da bo v tem slučaju opozicionalni klub doživel v svoji akciji popoln uspeh. Trdi se, da je želja odločujočih faktorjev, da bi opozicionalni blok pred prohodom v volitvo rešil neke zakone n. pr. invalidski in uradniški zakon, tako da bi šele po kratkem delovnem programu Sel v volitve, ako dobi volivni mandat. Tukajšnji politični krogi zro na razvoj dogodkov z največjim optimizmom. 20 poslancev HRSS, Sijih mandati eo verificirani, bo odšlo v Belgrad najkasneje do konca tega tedna. V istem roku se bo izročilo v verifikacijo nadaljnjih 30 poverilnic, tako dn bo opozicionalnemu bloku v narodni skupščini pomagalo 50 poslancev HRSS.
Zagreli, 12. marca. (Izv.) Nocoj se je vaš poročevalec razgovarjal s podpredsednikom HRSS dr. Mačko m. Na vprašan,je, če bodo izročili Se nadaljne poverilnice, je
dr. Maček odgovoril, da na vsak način. Deset poverilnic je pustil poslanec Predavec pri dr. Behmenu v Belgradu in bodo te izročeno morda že jutri. Ostalo potrebno število poverilnic pa bo izročeno najkasneje do konca tega tedna. — Na vprašanje, kdaj bodo šli v Belgrad, je dr. Maček odgovoril: Mogoče že jutri, če bo treba. Vseh 20 verificiranih poslancev seveda ne bo takoj od potovalo, ker še niso obveščeni, uo konca tega tedna bo pa vseh 20 v Belgradu.
Trgovinska pogajanja.
Belgrad, 12. marca. (Tzv.) O današnji bo j i sekcije za trgovsko pogodbo z Italijo je bilo izdano sledeče uradno obvestilo: »Tretja seja prve sekcije za trgovsko pogodbo se je vršila od 17. do 20. ure. Razpravljalo se je o amandcmen-tih, ki so bili na prejšnji seji predloženi od naše in italijanske delegacije, ter je gotovo število obojestranskih predlogov (sprejeto.« Sicer izvemo o samem poteku te seje še sledeče podrobnosti: Takoj po otvoritvi seje je italijanska delegacija predložila svoje protipreilloge na spremili jevalne naše predloge, ki jih je naša delegacija rm predvčerajšnji seji stavila napram italijanskemu projektu trgovske pogodbe. Takoj po prečitanju teh [italijanskih proti pred logov, ee je pričela (daljša debata, zlasti glede vprašanja, Ikako naj se postopa s tranzitnim blagom, zlasti pa glede zaščite nase detajlne trgovine. Ta debata je zavzela skoro ves čas. Italijanska delegacija zahteva v tem poslednjem vprašanju, namreč glede zaščite detajlne trgovine, popolno enakopravnost italijanskih potnikov, agentov in detajlnih trgovcev z našimi, (ločim hoče naša delegacija zaščititi našo detajlno trgovino na ta način, da ne dopušča italijanskim potnikom detajlnega nakupa po deželi. Po izmenjavi teh obojestranskih misli je bila seja ob 8. uri zaključena in so se dali vsi člani skupno lotografirati.
Konvencija z ftlažarsko.
Belgrad, 12. marca. (Izv.) Danes se Je v ministrstvu za zunanje zadeve vršila seja ekspertov za niažarsko vprašanje. Tej seji je prisostvoval poslanik v Budimpešti Tiea Popuvič. Na seji se je razpravljalo v pripravljalnih delih za bližnja pogajanja z Mažarsko glede sklepa uličnih konvencij, kakor so bile svojočasno sklenjene z Avstrijo glede eekvestrov, plačevanja dolgov, hranilnih vlog, opcije in plede trgovske pogodbe. Poslanik Popovie odpotuje zopet v Budimpešto. V prihodnjih dneh se pričakuje novi mažarski poslanik Audreas Hory.
POSLANIK RAKIČ JE POZVAN V B KLORA I).
Belgrad, 12. marca. (Izv.) Na poziv naše vlade pride jutri zjutraj v Belgrad iz Sofije g. Rakie, da obvesti vlado o dogodkih v Bolgariji. O teh dogodkih eo v belgrajskem časopisju krožile cele alarmantne vesti, ki so se izkazale kot gole senzacije.
KONVENCIJE Z ITALIJO.
Rim, 12. marca. (Izv.) Uradni list objavlja več konvencij, ki so bile sklenjene med Italijo in nasledslveniini državami. Med temi se nahaja tudi kon-
vencija med Italijo in Jugoelavijo glede ureditve penzijskega vprašanja nekdanjih deželnih in občinskih uradnikov.
CARIGRAJSKT PATRIJARH BO IZGNAN?
London, 12. marca. (Izv.) Iz Cari-i jrada poročajo, da čaka tudi ekumen-i fkega patrijarha ista usoda kakor ; kalifa.
PROTEST TURŠKEGA KALIFA.
Terrltet, 12. marca. (Izv.) Kalif je danes sprejel zastopnike časnikarskih agencij Havas, Reutor in Štefani. Poročevalcem je izjavil, da mimo polaga svojo usodo v roke vsega muslimanskega sveta. Naprosil jih je, naj sporoče vsemu muslimanskemu svetu, da on proti izgonu protestira, ker o kalifu ni upravičena sklepati samo turška vlada, ampak vse muslimanstvo.
NOVA BELGIJSKA VLADA.
Bruselj, 12. marca. (Izv.) Nova vlada je končno Bestavljena. V kabinetu je 6 katolikov in 5 liberalcev.
DRUŠTVO NARODOV.
Ženeva, 12. marca. (Izv.) Svet društva narodov je danes nadaljeval svojo sejo. Cehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je poročal o razorožitvi.
BOMBNI ATENTAT NA POLICIJO V LVOVU.
Lvov, 12. marca. (Izv.) Včeraj okoli 10. ure dopoldne se je razpočila bomba v poslopju policij, ravnateljstva. Bomba ee je razpočila pred prostori policijskega informacijskega urada. Pisarniški prostori so porušeni in vee šipe so popokale. Tudi vodovod je poškodovan. Pozneje so našli še tri bombe, ki bi bile porušile celo poslopje, če bi se bile vnele. Policija je uvedla obsežno preiskavo.
BOMBNI NAPAD NA ANGLEŠKO
POSLANIŠTVO V ATENAH.
Atene, 12. mat ca. (Izv.) Pred poslopjem angleškega poslaništva je počila danes ponoči bomba, ki pa ni napravila nobene škode. Ministrski predsednik se je šel takoj opravičiti k angleškemu poslaniku. Listi so mnenja, da je hotel napadalec novo vlado takoj spočetka spraviti pri tujih zastopnikih v slabo luč.
VELIKA NESREČA V RUDNIKU.
Salt-Lnke-City, 12. marca. (Izv.) Iz rudnika, v katerem se je ponesrečilo 175 rudarjev, so izvlekli doslej 79 mrtvecev.
Pokrajinski zbor krščanske sociaine stranke v Gradcu.
Te dni se je vršil v Gradcu 5. krščansko-soclalni strankin zbor. V katerih smereh se je gibalo zborovanje, kažejo sprejete resolucije. Značilno je. da je kmetijski odsek predložil sklepe, ki se izrekajo za čim prejšnje uve-ljavljenje zakona o starostni preskrbi, za složen nastop s kmetskimi posli pri občinskih vc litvah in za uvedbo nezgodnega zavarovanja za posle. Z ozirom na delavsko in uradniško vprašanje je zbor sklenil, da naj se organizacija obeh stanov kolikor mogoče pospeši ter se osnuje delovna zveza vseh krščanskosocial-Dih stanovskih ozir. strokovnih organizacij; proti socialnodemokratičnemu terorju je voditi najodločnejši boj. Obrtniki zahtevajo predvsem boj proti krošujarstvu. Na kulturnem po-
lju se posveča prva skrb Soli; državni monopol na šolo stranka odklanja. Največjo pažnjo je treba obračati na mladinsko skrbstvo in vzgojo doraščajoče mladine. Za občine naj strankino vodstvo Izda vzoren program ali vsaj začrta delovne smernice in prireja za občinske zastopnike strokovne tečaje.
Beležke.
Parte je napiaalo včerajšnje »Jutro« radikalskemu režimu v obliki članka, kateremu manjka samo podpisa: Žalujoči slovenski demokrati Kako strašno boli Pribičević—Žerjavovo skupino, da ве radikalija ne da. vzdržati s pomočjo obnovitve koalicijo z demokrati, ee raz vidi iz vsega »Jutrovega« pisanja. Tako n. pr. v brzojavki iz Belgrada poroča, da »belgrajski listi vprašujejo demokrate, ali bodo res hoteli pomagati Radiču in klerikalcem, da izvršijo svoje načrte.« Na tak način uporablja »Jutro« radikalne liste, da dela razpoloženje proti bloku, ki ne spada v račune ljubljanske demokratske frakcije. Zato na vse načine skuša razdirati edinstvo opozicije in oplašiti demokratsko purgarijo, češ »klerikalci kar plavajo v veselju«, »si delijo ministrske portfelje«, »grozijo demokratom, da j in bodo pojedli« itd. itd. In vendar smo tako mi kakor tudi demokratski vodivni organi izrecno konstatirali, da so govorice o »razdeljevanju ministrskih portfeljev« neresnične in proste radikalske intrige, ker se blok o tem vprašanju sploh še ni razgovarjal. Kljub temu najdejo intrigo režima gostoljuben prostor v predalih slovenskega demokratskega glasila, ki tudi SLS kot bistven del bloka v svojem včerajšnjem uvodniku zmerja s »črno gospodo«. Tako prijazna čustva navdajajo naše »Ju-trovce« ob pogledu na blok... »Jutro« pa se je tudi imenitno vjelo, pišoč, da so slovenski demokrati »črni gospodi prav hvaležni, da kar javno priznava, kaj v resnici misli!« Torej se »Jutrovcem« zdi nekaj nezaslišanega, ako kdo kar javno priznava, kaj v resnici mislil Mi smo to vedno delali in smo tudi ob priliki enovanja bloka vedno pisali, kar res mislimo, da ima namreč blok namen državne prilike temeljito eanirati v smislu demokratičnega avtonoinizma. »Jutro« pa svoje prave misli vedno skriva, sauio da tako nerodno, da jih mi precej uganemo.
Kaj »Jutro« vse ve. Včeraj je prineslo sledeči izvirni telegram iz Belgra-da: »Klerikalci so danes poslali v Ljubljano instrukcije in svarilo, naj »Slovenec« ne odkriva prenaglo njihovih kart.« — Res pa je, da »Slovenec« ni dobil in tudi ne bo dobil nobenih takih instrukcij in svaril, ker SLS nima sploh ničesar skrivati. Mi |H)vemo danes, kar mislimo o bloku, ravno tako odkrito, kakor smo io povedali včeraj, in bomo tudi jutri in vselej pisali to, kar res mislimo. Drugače je pri »Jutru«.
Kranj. Naši liberalci tako radi trdijo, da nimajo nič zoper vero itd. A v resnici sovražijo vso, kar diši po krščanstvu. Pokazali so to na letošnji pustni torek prav očito. Trikrat je bilo »ven klicano«, da bo popoldne velik izprevod maškar. Krog i. ure popoldne se Je pričel izpred sokolske (!) telovadnice pomi-
kati izprevod in glej, na enem vozu Je I
maska: frančiškan v rujavem habitu, prepa z belo vrvico, je vso pot delal nad ljudstv križe, kakor da blagoslavljal (To Je velj patru kapucinu iz Škofje Loke, ki je vse dni pridigpval v župni cerkvi.) Izprevod ac ustavil pred župno cerkvijo, koder se Je v uprav takrat sklep tridnevne zadostilne božnosti. In tedaj so maškare zagnale t divje huronsko vpitje in tak silen hrušč, je zelo motilo pobožnost v cerkvi ter se je i ska mladina, radovedna kakor že Je, vsuk cerkve na trg, ki je bil natlačen ljudstva V ni ljudje, tudi nam nasprotnega politični mišljenja, so se jako hudo zgražali nad t pobalinstvom, ki je bilo nalašč in nanieno napravljeno tako, da je motilo cerkveno i vesuoBt ter javno sramotilo redovnlštvo, t goslov in sv. križ. Saj kranjski veliki r poje vendar dovolj glasno, da so mogU t prireditelji vedeti, kdaj je pobožnost v cerl In hoteli so jo motiti I Nalašč tedaj — prej ne pozneje — jo prispel Izprevod pi cerkev. Neka v Kranju zelo poznana dama, je menda tudi sama imela nekaj opraviti tej prireditvi, ki torej dobro ve, je trdila, so vse to vprizorill samo »boljši krogi«, 'i rej bo že ros! Lepi ti boljši krogi, ki se drže jo na tak prostaški način javno zasramovi verski čut svojih someščanov ш blatiti obrei katoliške cerkve. Alt pa je ona dama m smatrala besedo »boljši krogi« za izgovor opravičilo, češ, ti smejo kaj tacega?! To bilo še lepše! Seveda, skriti se v masko in p tem smešiti verske obrede, dejal bi, iz zased s iaprtim vlzirjem, to je pristno liberalno 1 I so vprizorill ta odurni škandal res liberalci, dokaz, da je na tistem vozu bil zaeno t oi zasmehljivo masko znani liberalni zagrizene zobozdravnik Holchaker: vse ga je poznalo, < je on. — Gospod dekan je takoj protestiral p okrajnem glavarju proti temu dvojnemu z emehovanju in motenju verskih obredov, le-ta mu je obljubil preiskavo. A dvomim da bi krivce zadela zaslužena kazen posveti gosposke! Kajti njih imena sedaj skrbno n krivajo, kar je tudi pristno liberalno, ter im nuje kar več imen, da bi tako onemogočili pr vično kazen. Kot prireditelj se splošno im nuje neki znan trgovec izpod mesta, velik strupen liberalec, ki je svoj čas nabiralce : nabavo novih zvonov odslovil z besedami, ( ne da nič, ker on zvonov ne potrebuje. Men mo, da bi ta mož res utegnil biti pravi prir ditelj, podobno mu je. Pa bodi ta ali oni, bo boljša gospoda ali trgovski nastav Ijenec: nj mu, ki zagreši tako podlost, velja samo ei beseda: fej! In to tem bolj, čim boljši so bi krogi, ki so vprizori'i ta pristno liberalni ška dal. Sramujete se itak ne, le strah Vas je, < to izvedo Vaši odjemalci in Vas popuste: za se skrivate! Saj bi gotovo radi sploh utaj) ta Incident, a tako grdo se pa tudi vaša sort ne more zlagati I
Dnevne novice.
— Zasilno gole. Te dni je prišel v Ljul ljano odlok prosvetnega ministrstva, ki d< vol ju je nadaljni obstoj hribovskih zasilni sol. Duhovniki, ki poučujejo na teh šolal se bodo plačevali kot pogodbeni učitelji Plača, ki jo določa omenjeni odlok, znaš« na mesec 643 Din. Upamo, da bo finančni oddelek v Ljubljani uvidel, da gre tem žup nikom tudi cela duhovuopastirska plači z draginjsko doklado vred. Će bi jim od' tegnil zaradi šolske nagrade draginjsko doklado, ki je določena za duhovnika, bi jim s tem rekel: >Ker se žrtvujete, da oprav-
Od brezboštva do vere y Bosa.
V zadnji številki letošnjega bogoslovnega obzornika »Zeitschrift fflr katholisehe Theologie« priobčuje vseučiliškj profesor dr. Josip Donat D. J. zanimivo črtico o notranjem preobratu enega najznamenitejših hekeljancev Ludovika P 1 a t e j a. Pred več leti — bilo je lota 1907. — je pater W a s -m a n n D. J. v Berlinu trikrat predaval o desceudenčni teoriji. Za predavanje so se izredno zanimali višji sloji in listi glavnega mesta. Po predavanju je bila vselej diskusija, pri kateri so prišli skoro izključno le nasprotniki do besede. Kot glavni oponent se je oglašal profesor Ludovik Plate. Pozneje je izdal v posebni knjižici, naslovljeni »Ultramontano svetovno naziranje in novodobno življenjeznanstvo, pravovernost in monizem« (1907), govore in protigovore onili večerov ter jim dodal uvod in opombe.
Takrat in še pozneje je Plate zastopal ftteizem ali brezboštvo in izpovedoval II a e c k 1 o v monizem. Tudi je bil Haeck-lov naslednik v Jeni. Takrat mu je bil Ernst Haeekl »genialni in neomahljivi borivec svobodne vede in svobodnega pouka«. »Monizem«, ki ga je takrat izpovedo-al, mu je bil ^kratki izraz za prirodoznanstveno svetovno naziranje, ki odklanja vse izvenna-ravne in nadnaravne predstave. Temelji pa na dveh osnovnih mislih, na enotnosti vesoljne narave in na njeni absolutni zakonitosti. Po prvi idej' je ves svet izraz enotnega prapočela, katero naj nazivajo Boga ali naravo ali prAsilo ali kakorkoli hočejo in katera so kaže človeku v različnih tvorbah energije kot tvar, svetloba, toplota, elektrika, kemična energija ali kot duše-
ven pojav. Ta miselnost je bistveno ista kakor Spinocin. Goethejev in Ilaeckiov pan-teizem.« Kajpada dostavlja pomirjevalno: »Te monistične temeljne misli pa niso nikakor ateistične.« Toda takoj nadaljuje: »Ako pa seveda umevaš Boga kot bitje, ki stoluje zunaj svei4 (kje neki pa?), pa včasih poljubno naravne zakone razveljavi, potem smo kajpada ateisti.« — Kakor znano (opomba prof. Donata), govorimo v krščanskem smislu o »nadsvetnem Bogu«, toda s tem hočemo sam~ povedati, da je Bog različen od sveta, nikakor pa nočemo s tem tajiti, da je tudi v svetu (ker je pač povsod pričujoč). Plate se celo brani proti temu, da ga je »klerikalno časopisje radi nekega izraza, ki ga je bil rabil, često napravilo za teista (bogovernika). To ni pravilno kakor sledi iz zgornjega.«
Od takrat pa se je marsikaj spremenilo. Silni prevrati so resno кнког vesoljna sodba obsodili odpad od krščanstva in vere v Boga, odpad, ki je silovito pretresel življenje evropskih narodov in nravno in družabno zbegal ljudske sloje. To je privedlo celo mnoge zastopniko onega odpada do drugačnih misli in spoznali so: Ergo erravimus.
Nedavno je izšel v listu »Mitteldeutsche Zeitung« v Erfurtu, L julija 1922. članek >Weltanschauung« (Svetovno naziranje), podpisal ga je prof. P1 a t e. Tu čitamo, kako označuja Plate svoje prejšnje nazore kot zmotne, se docela odpoveduje materializ-mu in moniztnu in izpoveduje vero v osebnega Boga in v posmrinost, čeprav še ne priznava celega krščanstva. To pošteno, neustrašeno priznavanje spoznane rcsnice je zelo častno zanj. Tu podajamo ie nekatere stavke.
»Dva svetovna nazora si stojita danes v hi'dem boju nasproti, in brezdvomno bo usoda naše usužnjene, znotraj raztrgane in nravno silno oškodovane domovino odvisna od tega, h kateremu od obeh nazorov bo krenila velika masa našega ljudstva. Na eni strani je materialistični svetovni nazor ... Na drugi strani idealistični svetovni nazor... Sem spadajo krščanski nazori o Bogu, nesmrtnosti in posmrtnem povračilu.« »Moje stališče je kratko povedano v vseh teh vprašanjih sledeče ... Boga si moremo misliti le kot osebno bitje z najvišjo močjo duha in najpopolnejše. Neoseben pan-teistični pojem o 3ogu v Ilaecklovem smislu je brez vrednosti in nič drugega kakor zagrnjeno brezboštvo. Zaupati mora človek le v duhovno osebnost, ne pa v naravno silo, tudi če bi prešinjala vesoljstvo. Tudi če popolnoma vpoštevamo vedo, ko razmotri-vamo poslednja vprašanja, je namen raz-motrivanja ta, da nudimo človeštvu v sili in bedi tega sveta tolažbe in miru. To pa se godi le s pomočjo pojma o osebnem Bogu. Zato temelje na tem pojmu verstva vseh narodov in časov. Kdor ga noče izpovedovati, naj vsaj sam sebe ne vara z nekim roglenastim pa .teizmom, ki ni v nikaki zvezi s teizmom (vero v Boga)... Nikjer pa ni večjega prepada med materializmom in idealizmom kakor v etičnih (nravnih) vprašanjih. Malerialist veruje le na tostranski, idealist pa na onostranski svet, kjer se kakorkoli čednost plačuje, hudobnost pa kaznuje. Sam sem prej menil, da more človek shajati z nravnim načelom, češ človek naj dela dobro radi dobrega, ne zato, da prejme pozneje za to plačilo. H a e c k e 1 pa me je s svojo neiskrenostjo in brezvest-nostjo, v katero so mi ni tu podrobneje vpu-
Sčati, izpreobrnil k drugemu naziranju. Ako je mogel duševno tako izobražen človek, ki se je vrh tega čutil ustanovitelj« nove ven, etično tako odpovedati, se bo velika masa še manj dala brzdati samo s tem načelom. Vrhu tega je Haeckcl s svojim krivim naukom o ne&vobodni volji naravnost ščitil zločince ... Zločinec v največ slučajih pač dobro ve, da je grešil in ga zato po pravici kaznujejo. Tako prispemo do povračilnega načela. Tudi materialist priznava, da ne moremo biti brez njega in da moramo hudodelca kaznovati, če hočemo človeški rod ohraniti. Naši novemberski mogotci pa so v tora čudno laksni, vedoč, da so le s f°" močjo revolucije prišli tako visoko. Ne morejo se zares čuditi, če si po materializmfl in komunizmu zapeljani tisoči reko: »kei ni posmrtnosti in ker imam pravico, da si uredim življenje čim udobnejše, naj gre rakom žvižgat država in njeni zakoni, ne pri; znavam lastnine, osebne svobode ne časti bližnjega ne dolžnosti do svoje domovine ne podobnih obveznosti, marveč se bom ne ugnano in brezobzirno preril.« Logika nas naravnost sili, da tako mislimo, ali prav tako jasno je, da se na takem mišljenju nravnost zgraditi ne da. To moreš le na idc alistični ali krščanski pod'agi. Kristjan dela dobro radi dobrega, ker vidi v tem božjo zapoved, zahteva od države krepko obrambo zakonov, krščanske cerkve in šole, in kjer država odpove vsled nepopolnosti vsega človeškega, upa v pravičnost, ki bo vso poravnala onstran. Globoko pomenljiv jo stari stavek, da je treba ljudstvu vero ohraniti. Brezversko ljudstvo pogine gotovo prej ali slej vsled nntrnnje gnilobe.«
Tako nekdaj — in danes.
ate poleg duhovske službe бе učiteljske osle, se vam bodo za kazen odtegova-> duhovske draginjske doklade.« Oboje ikupaj, duhovska in učiteljska služba z aemi dokladami vred, bo znašalo še ne celi 1100 Din na mesec. Hlapec-analfabet na boljšo plačo. — Nekateri duhovniki so ot učitelji zasilnih šol dobili od šolske ob-isti opozorilo, da smejo vložiti na mini-trstvo prosvete prošnjo za zopetni sprejem državno službo. Pri prosvetnem oddelku Ljubljani smo zvedeli, da teh prošenj ni reba vlagati.
—	IzvrSevalni odbor Novom. okrajnih [metskih zvez ima nujno in važno sejo v ondeljek, dne 17. marca ob 9. dopoldne v ajništvu SLS v Novem mestu. Prisotnost dbornikov nujno potrebna.
—	Počaščenje Jovana Cvijkfa. Za časfne-a doktorja pariške univerze je imenovan prof. ovan Cvijič.
—	Izenačenje strokovnih šol. V ministr-tvu za trgovino in industrijo izdelujejo pra-ilnik o izenačenju bivših avstrijskih strokov-ih šol z enakimi Šolami v Srbiji. Kakšne trokovne šole pa je pravzaprav imela Srbija?
—	Kje leži Postojna? Nedavno je napisalo Češke Slovo«, da bi morala češka vlada na-ionalizirati Moravski Kras in Postonjsko ja-io. Vsled tega so se »Lidove Noviny« neko-iko hotele ponorčevati iz zemljepisnega zna-ja »češkega Slova« in so vprašale, kaj bt eki rekla Jugoslavija k tej nacijonalizacijiV Vepkovc pa je končno ugotovil napram obe-na, da pripada Postojna Italiji.
—	Smrtna nesreča med rojaki v Ameriki. f kamnolomu pri Chicagu je ubila skala ro-aka Josipa S pehar j a, doma s Poljan na Belo-;ranjskem. Zapustil je ženo in tri nedorasle itrofiče.
—	Ameriške deflšfine. Naš konzulat v Iewyorku je doslej poslal 219.332 dolarjev v tugoslavijo na dediče v Ameriki umrlih izse-jencev. Konzulat v Chicagu je odposlal tekom adnjih treh let 208.951 dolarjev v domovino, tonzulat v San Franciscu pa ,137.374 dolarjev.
—	Kozli v zelniku. (Nekaj o Trbovljah.) <aša slavna sedanja centralna vlada ima eno idlično prednost pred vsemi vladami sveta: la skrbi zase in za svoje pristaše, za te tudi edaj, če se makar rekrutirajo iz samega »ze-enega kadra«. — Naj navedemo v dokaz le ia sebi sicer ne ravno tak slučaj, kakor so •azni drugi v velikem obsegu koruptnosti, a :ato nič manj krepak dokaz, kakšne pojme ma vlada o pravni državi in upravi, če gre •,a to, da ščiti svoje podrepaše. — Znano je že laSi javnosti, da so prejeli novopečeni »radi-cali« v Trbovljah komunistične provenijence lovodom zadnjih volitev od vlade nekak bak-šiS v agitacijske namene po 300.000 K za ustanovitev svojega konsuma. Znano je tudi, da je večina tega denarja zginila v neke žepe; ia je imelo s stvarjo opraviti okrožno sodi-Sče v Celju; da so imeli dalje s tem sodiščem posla znani trboveljski »radikali« rede komunisti: bivši ondotni gerent Miha Koren, Sun-taja in oberradikal učitelj Velkavrli. — Potem je znano, da je orožništvo lovilo te junake, ki •o pa izjavili, da se podajo sami v Celje k »krožnemu sodišču na ričet; in je znano, da so se odpeljali namesto v Celje naravnost v — Belgrad, kjer so našli pri visokih režimskih protektorjih odprta ušesa. In tako je naposled postalo znano, da je po odredbi ministr-»tva pravde bilo na mah ustavljeno postopanje pri celjskem okrožnem sodišču. —• Ali bi bilo kaj takega sploh mogoče v pravni državi?! — Znano je, da je bil bivši komunistični kolovodja — tedaj protidržaven element per excellenee — in poznejši najver-nejši radikal Miha Koren v preteklem letu nekaj mesecev občinski gerent v Trbovljah. Kako je prišel ob to čast in ž njo zvezane dohodke, je itak tudi znano, a za nas tu nhna pomena. Kakšno je bilo njegovo »plodonosno« delovanje za občinske (?) koristi, o tem par besed kasneje. Pred/sem moramo tu na podlagi splošno razširjenih govoric v Trbovljah omeniti, da se mož na vse kriplje trudi, da bi se гоpet vsedel ua gerentski stolček trboveljske občine in pristavil svoje vedro k dobremu viru za-se ln za svoje pristaše. Sam se je bahal zadnje čase — prišedši iz Belgrada, da je v ministrstvu že podpisan dekret, s katerim se vpostavlja on — radikalsko-komunistični prvak — kot gerent v Trbovljah in obenem od-»tavlja sedanji gerent. Ne moren o sicer kontrolirati, če je ministrstvo res kaj takega odredilo. Mogoče bi Lilo pri današnjem režimu vb6, torej ludi to, da postavlja kozla za upravitelja v zelnik. Kajpada, ker živimo v »pravni« državil — Vladi sedanjega režima je namreč popolnoma vseeno, če obstoji kale zakon ali ne. Kajti sicer bi pač pogledala še vedno veljavni občinski red, kjer bi lahko čitala črno na belem, da nima centralna vlada nobeno postavne pravice, neposredno se vmešavati v občinske zadeve. No, kolikor nam znano, Miha Koren do danes še ni zasedel gerenlskega stolčka, in ga, tako vsaj pričakujemo, tudi še ne bo tako hitro. — Osvetliti moramo, kakor smo že rekli, koliko »koristi« je imela obči-na od njegovega županovanja v kratki dobi, odkar ji je načelovnl kot gerent. Eden izmed njegovih najimenitnejših osnutkov je vsekako občinska opekarna, obstoječa iz štirih v zemljo zabitih tramov in strehe čez nje, in več ti-»očev zgnetene a ne žgane opeke, ker ie ni bilo kje žgnti. Že to je veljalo občino težke desettisočake, a koliko bi veljalo še, preden bi »tale peči in bi bilo mogoče pričeti z žga-
njem opeke. Ni treba poudarjati, da je hotel imeti občinsko opekarno le zato, da bi jo izvrševala občina v lastni režiji in s tem podpirala tropo njegovih radikalno-komunističnih pristašev. — Ali občinski kamnolom? Nastavil je na občinske stroške tam svoj" ljudi, da so lahko nemoteno pasli lenobo in izkoriščali občino in bi jo še nadalje izkoriščali, če bi se mu ne bil podrl gerentski stolček. Ali pa bi bilo treba nastaviti še posebne paznike in nad njimi nadpaznike, da bi se res delalo. — Potem občinski gozdi: Videti je, da bi zanje ne bil noben lubadar ali drug gozdni mrčes tako nevaren, kakor radikalno-komuuistični izse-kovalec. Potem imenitna ideja o aprovizacijl občine, pri kateri bi se bilo vsekako dalo kaj »zaraditi«. Samo da je hotela nesreča, da se n. pr. kupčija s koruzo ne le ni prav nič obnesla, ampak bo morala še občina šteti precej denarcev, da bo poravnana zguba. In trk gospodarski talont hoče še, da bi pričela občina kar celo trgovino z mešanim blagom. K sreči so se mu — in ae mu bodo, upamo — računi pač temeljito zmešali. — Če je naložitev občinskega denarja pri neki banki, ld pravi, da je priznana kot pupilarno varna, občini prinesla mnogo dobička, ne vemo. Nočemo trditi, da bi bil imel od tega kaj dobička vlagatelj, dasi ne izključujemo možnosti. — Znano nam pa je, da se je bivši gerent Miha Koren par-krat peljal po opravkih — svojih ali občinskih? — na daljša potovanja, to je v Belgrad in v Banat ali Srem; kraj nam ni natančno znan. Da je bil v Belgradu, vemo, in da mu je plačala stroške občinska blagajna, vemo tudi. — Iz tega vidi lahko javnost, koliko je storil Koren »dobrega« za občino (!) v kratkem času, in koliko bi bil storil še, če bi bil ostal kaj dalj časa. Če bi ga torej vlada zopet nastavila, bi bila primera o kozlu in zelniku brez dvoma tu na pravem mestu. Če je občina še tako bogata, ji mora zmanjkati sredstev, ako jo izkorišča nebroj parnsitov.
— Trboveljska premogokopna drnžba in rodniško delavstvo. Prejeli smo sledeče poročilo: Na poziv Zveze induatrijcev se jo dne 10. marca vršila v prostorih Zveze konferenca predstavnikov industrije v Sloveniji in zastopnikov Trboveljske premogokopne družbe. Konferenci je prisostvoval rudarski glavar g. ing. V. Strgar. Razpravo je vodil član predsedni-štva Centrale industrijskih korporacij g. dr. F. VVindisclier. Konferenca se je sklicala z namenom, da se končno rešijo vprašanja, ki so v zvezi s stavko rudniških delavcev v letu 1923 povzročila ponovne diskusije v javnosti. Na konferenci so predstavniki industrije poudarjali nevarno krizo, ki tačas ogro; vse industrijsko delo, in so se odločno izjavili tako proti povišanju mest rudarjev, kakor proti podražitvi premoga. Eno kot drugo bi moralo imoti posledice, koje naša industrija ne bi prebolela. Vsled tega so izrekli željo, da se najde druga pot, ki more ustreči položaju. Ekseku-tiva upravnega sveta Trboveljske premogokopna družbe se je nato posvetovala ter je po g. direktorju R. Skubcu podala kratko izjavo, ki v bistvu obsega to določbe: Družba bo svojim rudniškim delavccm izplačala v priznanje povečane delovoljnosti enkraten izreden prispevek, ki znaša za delavce I. kategorije 1000 kron (Din 250), v II. kategoriji K 800 (Din 200), v III. in IV. kategoriji K 600 (Din 150). Izplačilo tega prispevka, ki znaša v celoti nekaj nad 8,000.000 K, to je Din 2,000.000, se izvrši ob prvem izplačilu mezd v mesecu aprilu 1924. Konferenca je vzela to izjavo na znanje, nakar je predsedujoči s kratkim pozdravom sejo zaključil. (Ali se zopet sprejmejo odpuščeni delavci, o tem poročilo molči. Op. uredn.)
—	Za obnovitev katol. institucij v Spi itn so poslali: g. Ivau Lavrenčič, dekan, Kamnik 100 Din; Hranilnica in posojilnica Kamnik 200 Din; Hrauilnica in posojilnica Šmartno pri Litiji 200 Din; Županstvo Loški Potok 100 Din; Zupui nrad Mirna Peč 10 dinarjev; I. Krajec nasU Novo mesto 50 dinarjev; Občinski urad Pušenci 20 Din; Sodalitas na Bledu spet 20 Din. Razen toga je poslal g. Janez Oblak, župnik na Bledu 100 Din v Split potom Zadružne gospodarske banke. — Bog povrni stotero!
—	Donos h »kurjim čudežem«. Na svojem posestvu na Viru pri Domžalah imam kuro, ki že drugo leto nese jajca v velikosti golobjih jajc. Ker imam več kur in malo časa, do danes nisem mogel izslediti tega čudeža, da bi ga pustil spraviti vsaj iz sveta. Pri nas vlada razburjenje vsled teh malih jajčec samo radi tega, ker Imajo malo in še to nič vredno vsebino — sam beljak.
—	Razni vlomi in tatvine. Na Vrhu pri Lazah je bilo vlomljeno v zakljenjeno stanovanje posestnice Marije Ogrizek. Tat je odnesel več kosov raznega blaga za moške in ženske obleke in za perilo, dalje kos svinjskega mesa in pa 17 klobas v skupni vrednosti preko 1200 Din. —• Lesnemu trgovcu Andreju Zem-ljaku v Retjem je bila ukradena 150 m dolga iz 47 žic pletena žična vrv vredna 2000 Din.
—	Izgnan jo bil iz naše države čevljarski pomočnik Ivan Obloščak, doma iz Tolmina. Odgnan bi moral biti po prestani enomesečni kazni. Ko so ga pa hoteli izgnati, je mož neznano kam pobegnil.
—	Nesreča ab zločin? V Hrastniku po-I grešnjo že od pustnega torka 30 letnega tovar-i ni.škega delavca R. Žlindro. Zadnji ga ie videl
precej pozno po noči njegov brat in sicer na ccsli za Savo malo pred poslajo. Tam sla se tudi razšla. Kaj se je ž njim zgodilo, šo ni
ugotovljeno. Možno je, da je padel v Savo in I utonil, izključen pa tudi ni zločin. Vse dose- ' danje poizvedovanjo iu iskanje je ostalo brez- j uspešno.
—	Ponesrečeni delavci. V pivovarni Tomaža G6t/.a v Mariboru je hlapec Simon Čelo-figa med vožnjo padel z voza in si zlomil levo nogo. Oddan je bil v bolnico. — V livarni A. Pogačnik v Rušah si je kovač Male Josip pri strojnem kladvu zmečkal levo roko. — Pri lesni trgovini Viktor Oroszy na Vrhniki je delavcu Selanu Jakobu hlod zmečkal desno roko. — Križaj Jože, vajenec pri kovaču Francu Ferjančiču na Vrhniki, se je močno opekel na roki. — Na žagi Miklavčič Matije v Preserjih si je delavec Rovšnik Franc pri padcu nalo-mil več reber na levi strani. — V opekami Karla Voglerja v Puconcih je kopač Rituper MiknlaS padel na železen drog, kateri mu je raztrgal trebuh in levo bedro. Prepeljan je bil v bolnico v Muski Soboti, vendar ni upanja, da bi okreval. — V tovarni Indus v Kranju je dninar Mara Franc padel z voza in si poškodoval rebra Ln oprsje. — Pri tesarju Antonu Stri-tihu v Bistrici pri Tržiču se je delavec Ivan Bohinc s cepinom močno ranil nn levi nogi. — V predilnici v Tržiču jo delavca Megliča Iv. stroj za čiščenje bombaža zagrabil za desno roko in mu jo zmečkal. — V tovarni klobukov >šešir« v Škofji Loki je delavcu Matevžu Miklavcu padei brusni kamen na lovo roko in mu zmečkal tri prste. — Lotrič Janez, lesni delavec pri Fr. Dolencu v Dražgošnh, si je pri sekanju lesa močno poškodoval levo oko.
—	Protestni shod zaradi brezposelnosti in draginje v Belgradu. Dne 9. t. m. so sklicali bančni, industrijski in trgovski uradniki v Belgradu protestni shod zaradi brezposelnosti in draginje. Razni govorniki so osvetlili položnj in naglašali, da znaša v letošnjem proračunu postavka za brezposelnost 400.000 Din, a brezposelnih je že sedaj do 100.000 oseb. Sprejeta je bila resolucija, ki poziva vlado, skupščino in ministrstvo za socialno politiko, da nemudoma ukrenejo potrebne odredbe proti brezposelnosti in draginji. Kot primerna sredstva smatra resolucija: osnuje naj se dobor, ki bo kontroliral reduciranje uradnikov; nameščanje inozemcev se sme vršiti le v sporazumu z delavsko zbornico in pristojnimi organizacijami; brezposelni dobivajo državno podporo v izmori življenjskega minima; po vseh zasebnih podjetjih se za uradništvo strogo izvede 7-urnl delavnik, za delavstvo pa 8-urni; po vseh važnejših krajih se ustanove brezplačna prenočišča za dopotovale brezposelne uradnike in delavce in event. za tista, ki nimajo stanovanja; nad zasebnimi trgovskimi šolami se mora uvesti najstrožje nadzorstvo glede šlevila učencev, sprejemnih pogojev, pouka in izdajanja diplom; v kontrolo se mora pritegnili tudi zastopnik Saveza bančnih, trgovskih in industrijskih uradnikov. Končno zahteva resolucija energično intervencijo državnih oblasti za pobijanje draginje.
—	Nova zagrebška električna centrala na Savi. Te dni so se mudili v Ljubljani zastopniki zagrebške mestne občine, da na pokrajinski vladi pospešijo podelitev koncesije za veliko hidroelektrično centralo, ki jo namerava na Savi zgradiji mesto Zagreb. Ljubljanska pokrajinska vlada je zagrebškim zastopnikom zagotovila, da se stvar v najkrajšem času reši. Istočasno se mudita v Zagrebu dva strokovnjaka neke stockholmske finančne skupine, ki se zanima za projekt v svrho financiranja. Stroški za izvršitev načrta se cenijo na 200—250 milijonov dinarjev.
—	Državno zdravilišče v Cavtatn. Ministrstvo za narodno zdravje otvori meseca aprila v Cavtatu v Dalmaciji sanatorij za malarijo.
—	Obisk na avstrijskih tehničnih visokih šolah. V minolem zimskem semestru je bilo na tehnični visoki šoli na Dunaju 4246 slušateljev, na enaki šoli v Gradcu pa 1041 slušateljev.
—	Velik vlom v Novem Sadu. V noči na 8. marca je bilo vlomljeno v Novem Sadu v manufakturno trgovino Alevajd in Virag. Tatovi so odpeljali: 8 svilenih zefirov po 30 in dolgih, 6 kosov sifona po 23 m, 4 kose klota po 35 m, 4 kose zefira za podzglavnike po 30 m iu kos navadnega blaga 25 m. Skupna škoda znaša okrog 25.000 Din. O vlomilcih, ki so morali biti o domačih razmerah dobro poučeni, nimajo še nobene sledi.
—	Elektrifikacija Osjeka. Osjek je še vedno brez elektrike. Razsvetljavo mesta oskrbuje. zasebna plinarna, a cestna železnica — pravtako zasebno podjetje — obratuje s konji. Sedaj se je mestna občina končno sporazumela s tema dvema podjetjema zaradi odkupa ter začela pogajanja z angleško tvrdko Danici za zgradbo električne centrale na Dravi. Tvrdka ponuja občini naslednje pogoje: Zgradbo centrale izvrši popolnoma na lastne stroške; nato izkorišča električne naprave (cestno železnico, razsvetljavo) pod nadzorstvom mestne upravo tokom 40 let. Po tej dobi preide električna centrala z vsemi napravami brezplačno v roko mc.inc občine. Mestni svet bo te pogoje odobril, a za preskrbo sredstev v svrho odkupa plinarne in konjske cestne železnice bo prodal dve mestni vojašnici.
—	Sarajovska občina kol dedič. V Trslu je že pred leti umrla Sarajevčanka Rahela Salom, ki je zapustila ves svoj imetek sarajevski občini za preskrbo reveže v; pravica do vžitka je pa ostala š« njenemu soprogu. Sedaj je umrl tudi soprog in sarajevska občina je poslala lastnica štirih hiš v Trslu, ki so vredne
1 do 700.000 lir.
—	Slovesnost na Moslavini. Te dni m na
državnem veleposestvu Moslavini, kjer imajo svoj dom slepci in invalidi grškokatoliške vere, blagoslovili domaČo kapelo. Posebne zasluge za lo kapelo si je pridobil pakrnški pomožni škof Niron.
—	Umor zurndi dekleta. 22 letni ruski be« gunoc Mihajl Malovicki v Novem Sadu je izneveril nekemu vojaku njegovo izvoljenko. Vojak je zato Malovickega dne 8. t. m. na ulici ustrelil.
—	Medsebojno gostovanje belgrajskega i*
»agrobškegn gledališča. Vodstvi dramskih gledališč v Belgradu in Zagrebu sta se dogovorili, tla pošljeta medsebojno vsako svoj ansambl na 4 dnevno gostovanje. Gostovanje se je začelo dne 10. t. m. Vsaka skupina poda 4 najboljša domača dramatična dela.
—	Od doma je odšla dne 25. januarja 21-letna Marija Turšič iz Brezovice pri Borovnici. Kdor bi kaj o njej vedel, nnj blagovoli sporočiti rodbini Turšič, Brezovica 0 pr Borovnici,
—	Ogenj na zagrebški medieinski fakulteti. Minolo soboto je v mnusardnih stanovanjih asistentov nn zagrebški medicinski fakulteti vsled pomanjkljivega dimnika nastal požar, ki ga je požarna bramba kmalu omejila. Škoda znaša 100.000 Din, ki je pokrita z zavarovalnino.
—	Nezakonsko dete in njegova mati. Te dni so našli v veži neke hiše v Zagrebu pri* bližno mesec staro dete. Sednj se je javila na policiji detetova mati — uboga služkinja in priznnla, da se je hotela otroka rešiti, ker ga ne more preživljati. Dote iinn od nekega brezvestnega Mažara, ki jo je prepustil usodi.
—	Kaj vse ljubezen st'ri. Te dni je dft^ spela v Dalmacijo neka lepa, mlada Dunaj-čanka, da poišče svojega nezvestega ženina. Seznanila sta se bila na Dunaju, kjer je Dal-nia4!'iec študiral, in si obljubila zvestobo do smrti. Ko je fant lansko jesen zapustil Dunaj, јл lahkoverni Dunajčanki zatrdil, da se kmalu vrne in bo takoj poroka. Toda dekle je zaman čakalo nanj. Ker ni mogla doumeti, da naj bi se cela ljubezen kon"aln na tak način, se je odpeljala na jug. Iskala je dragega najprej v Dubrovniku in ga polem končno našla v Splitu. Toda trdosrčnikp. ni mogla omečiti: ni hotel ničesar več vedeti o njej. V stvar je posegla policija, da odpravi dekleta, ki je govorilo nekaj o samomoru, nazaj domov. Policijski komisar je imel dovolj posla, preden je nesreč« niči dopovedal, d" mora biti »tako lef>o in pošteno dekle tudi pametno«. Ob odhodu je prevarana Dunajčanka še zaklicala komisarju« »Avstrija vam napove vojno!«
—	Lepi dobički. Privilegirana tvornica usnja v Zagrebu ima kapitala 2 in pol milijona dinarjev, dobička pa 300 tisoč dinarjev. Družba za lesno industrijo »Oreščanin« v Za« grehu ima 1 milijon knpitnla, dobička pa 100 tisoč dinarjev. — Tvornica za steklo v Daru-varu ima 1 milijon kapitala, zaslužila pa j« 105 tisoč dinarjev.
—	Poizkušcn bog nevarnega roparja. Tovariš roparja Čaruge — Krmpotič — je v oe-jeških zaporih na nepojasnjen način prišel do orodja, s katerim je skušal v svrho bega prodreti zid. ltopot Je vzbudil pozornost straže ter so roparjev poizkus pravočasno odkrili Smelega ptiča so sednj še vnrneje shranili.
Primorske novice.
p Slovo poslanca Ščekn. Kakor znano. f«S
je bil poslanec Šček kljub želji in prošnjam volivcev odrekel kandidaturi za bodoče držav* nozborske volitve. Sednj priobčuje »Goriška Straža« njegovo poslovilno pismo zaupnikom in volivcem. Poslanec Sček piše: >V letu 192L sem prevzel poslansko mesto v tako kritični dobi, kakršne morebiti še ni dočakal slovenski rod v vseh 13. stoletjih, odknr prebiva na lepi goriški zemlji. Narod jo bil nekaj let prej pregnan z rodne grude, gnali so ga iz dežele v deželo, od tnborišfa v taborišče; žene, starci in otroci so po barakah gladovnli in hirali, dočim so moški nedopovedljivo trpeli v jarkih* Ko se je svetovni vihar polegel in se je narod vrnil v svojo domovino, ter se je preštel, je t žalostjo zapazil, da so bili njegovi najboljši sinovi poginili nn bojiščih; mesto svojega doma in svojega premoženja so vračajoči se begunci našli le ruševine, uničeno polje, pokončano imetje. Reveži vseh revežev pa so bile zapuščene vdove s kopico nedornstlih otrok. Tak je bil položaj, ko me je ljudstvo izvolilo za poslanca. V treh smereh je šlo moje delo. Nešteta gospodarska in upravna vprašanja so bila odprtn, v tisočerih primerih je bilo treba posredovati ter tako nuditi ljudstvu pomoč v. vsakdanjih potrebah. Drugič je bilo treba voditi stalno borbo za ohranitev naših jezikovnih' in kulturnih pravic. Tretjič je bilo treba reševati našo orgnnizacijo, ki je biln že dobrfl pod vplivom kapitalističnih krogov in jo oleti, kar se je v veliki meri posrečilo. Vi vsi ste priče, koliko energije je nnša organizacija založila, da je mogla biti kos svoji nalogi. In ako bi pri nas še veljnln organizacijska svoboda smislu nlberlinske ustave, bi mogli dnnes po* knzati lepe uspehe. Lahko z mirno vestjo re-, čem, da nisem minute zanemaril in da sera vse svoje sile potrosil za narodno delo. Žal mi je samo lo. da nisem mogel pomagati šo večjemu številu vojnih oškodovancev, invalidov« vdov in sirot Naporno delo jo moje itak že šibko zdravi© še bolj zrahljalo, tako Ha som svoje silo preko mere izčrpal. To, moje driu žinske razmere in drugi razlogi, ki sem jih ' navedel ua zaupniškom zboru v Gorici, so me
dovedli de tega, da sem proti želji vollveev odklonil kandidaturo. Ce bi bil izvoljen, bi se ne mogel več vreči s tisto vztrajnostjo na delo, ki ga volilci od poslanca upravičeno pričakujejo.« Nato govori poslanec Sček o slovanskih ljudskih kandidatih za bodoče volitve: Besednjaku, Bitežniku in Brajši. O/načuje jih kot može, ki so žli skozi trdo šolo življenja, so socialnega mišljenja in čuvstvovanja ter se niso v nobenem oziru odtujili ljudstvu in njegovim izročilom. Končno poziva poslanec Šček volivce, naj gredo disciplinirano v boj za skupno narodno listo.
p Žalostne razmere v Kanalski dolini. Sredi meseca februarja sta prejela župnik na Pontablju in župni upravitelj v Lipalji vasi j. Jože! Eichholzer, ki je oskrboval ti dve župniji že 24 let, in pa o. Pij Zankar, frančiškan, župnik v Zabnicah in varih svetovišarskega svetišča, uradno rešitev, da je njun rekurz v stvari italijanskega državljanstva odbit Začetkom marca je nato sledi' izgon obeh gospodov, kakor so ga bili doživeli že prej mnogi drugi zaslužni slovanski duhovniki zlasti v Istri. Ljudi je ta dogodek silno pretresel in potrl. Je pač tako, da spoznajo ljudje, kaj imajo v duhovniku, še le tedaj, kadar ga izgube. Sedaj sta v celi 23 km dolgi Kanalski dolini od Trbiža do Pontebe, kjer je 6 župnij, le še dva duhovnika.. Oskrbovanje župnij Pontabelj in Lipalja vas je prevzel naborjetski župnik Anton Patterer, oskrbovanje Zabnic in svetišča na Sv. Višarjah pa ukvanski in ovčjevaški župni upravitelj Anton Češoruja. Lahko si je misliti, koliko bo ob tem pomanjkanju duhovnikov trpelo duševno življenje ljudstva.
Iz Pretaka.
Bogojina. (Smrt narodnega prvoboritelja !n organizatorja.) >Sredi v življenju — smo obdani od smrti.« Pretresljiva resničnost teh besedi nam je stopila živo pred oči, ko se je raznesel glas po Bogojini, da je nehalo biti srce moža, pravega moža, med dobrimi najboljšega. V cvetu moške dobe ga je pokosila nemilosrčna ždnjica. On, po duhu in telesu pravi junak, je podlegel v štirih dneb zavrat-nemu napadu navidez malenkostnega sovražnika. Majhen mozolj na bradi, katerega je prerano iztisnil, je povzročil zastrupljenje krvi. Zopet eu opomin več: ne zaupajte v nevarnih slučajih preveč raznim »domačim« sredstvom, ampak obrnite se hitro do zdravnika, dokler še ni prepozno! Ivan Campiin je bil predsednik Kmetske zveze in ustanovitelj ter voditelj tukajšnje lončarske zadruge, ki je docela njegovo delo. Vedno je premišljeval, kako bi mogel koristiti splošuosti, kako bi odkril nove pridobitvene vire tu njemu prebivalstvu. Imel je velike načrte. Zadruga naj bi zgradila veliko tvornico, poklicala učitelja-strokovnjaka, ki bi domače izborne ali staro-kopitne mojstre naučil modernega lončarskega dela. Še više kakor za povzdigo materialne dobrobiti je pa plamtela njegova duša za ideale narodnosti in nravnega preroda. On je prvi dvignil prapor narodne osamosvojitve za časa poloma stare monarhije. Bogojinski Orel je izvečine njegovo delo. Če stoji med redkoseja-niuii občinami z narodnozavedniin prebivalstvom Bogojina menda na prvem mestu, je to poleg blagega rodoljuba, župnika Ivana Baše, v veliki meri tudi zasluga našega dragega rajnika. — Mi se vprašujemo: odkod je črpal pri-prosti mož ogenj svoje gorečnosti in vneme za vse, kar je človeško lepo, vzvišeno in blago?
—	Bil je ljubitelj slovenske knjige! In s tem je povedano skoraj vse. Najbolj so mu bili pri srcu razni apologetični spisi škofa dr. A. Jegliča, Seigeršmida in drugih, katere je v svojem izbornem spominu znal skoraj na pamet. Izreden mož, pravi ljudski filozof! Veliki njegov ugled in priljubljenost je tudi izpričala ogromna udeležba pri njegovem pogrebu. Ko je zapel novo ustanovljeni moški zbor pod vodstvom g. nadučitelja Avg. Minkuša — po poslovilnem solospevu g. kantorja I. Kocuvana, ki se^je, kakor je tu pri nas navada, v imenu rajnikovem v ganljivih besedah poslavljal od vseh sorodnikov, prijateljev in tovarišev — pretresljivo žalostinko »Vigred se povrne« in pozneje ob grobu »Človek glej dognanje svoje!«
—	se je orosilo sleherno oko. Preden so jele zagrinjati težke, rujave grude telesne ostanke nepozabnega, je povzel domači učitelj g. Ed. Karnar besedo, slaveč preminulega kot vzor-moža in narodnjaka. In ko je ob koncu svojega govora apeliral na usmiljena krščanska srca rajnikovib prijateljev in čestilcev, ki naj bi smatrali za častno zadevo cele občine, da pomagajo ubogi, zapuščeni vdovi s kopico otrok v najnežnejši starosti vsaj izšolati najstarejšega sina, gimnazijca v drugem razredu in izbor-nega dijaka, ker je bil rajni, v čudnem na-sprolstvu s svojim ugledom, eden izmed najmanjših posestnikov v Bogojini in ga je redila edino le njegova obrt, je živahno pritrjevanje večine navzočih kazalo, da se mogoče le uresniči pokojnikova najsrčnejša želja imeti v svoji družini izobraženca. — Mirno spavaj Ivan, ш bodi Ti žemljica slovenska lahka!
бШгтке тШв,
S Alera s ponarejenimi kolki v Mariboru
eavzema vedno večji razmah. Finančna oblast v zvezi s policijo izvršuje obširne preiskave, ki obetajo še senzacijonelna razkritja. Trenutno se nahajajo v zaporu bivši carinik, carinski posrednik in izvozničar Krstič in njegova žena .zatem neki Milosavljevič in Sorkovič. Na
Aleksandrovi cesti je zaprta trafika Maček, v kateri se še vrši preiskava. Lastnica trafike je na svobodi. Na sled je prišla finančna oblast aferi vsled tega, ker zadnji čas so trafike in privatna podjetja kupovala pri finančni oblasti Izredno malo število kolkov, dočim je njihova poraba rastla. Kadi tega so začeli finančni organi primerjati posamezne kolke na tiskovinah ter so kmalu zasledili nespretno ponarejene kolke. Govori se, da se v Mariboru nahaja v prometu za več milijonov ponarejenih kolkov. Prinašali so jih iz Gradca, kjer so tamošnje oblasti že zaprle tri oeebe ter zaplenile okrog 20 tisoč komadov kolkov po 10 Din.
š Zopet smrtna obsodba pred mariborsko poroto. Dne 11. marca je bil od mariborskega porotnega sodišča obsojen na smrt posestnikov sin Jožef Čirič iz Drakorec pri Mali Nedelji, ker je iz ljubosumnosti ustrelil dne 16. januarja L 1. svojo ljubico Angelo Malek. Pred poroto se je izgovarjal s pijanostjo, dejanje pa je skesano priznal. Z njegovim slučajem je bilo zasedanje mariborske porote dovršeno. Zanimivo je, da se je začelo in končalo s smrtno obsodbo.
š Smrtna nesreča. Bračič Josip, 30 let star, kočijaž pri grofici Mariji Ani Herberstein v Velenju je padel na dvorišču na kos ledu tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Prvo pomoč je nudil ponesrečencu dr. Žižek v Velenju. Kljub temu pa je mož še isto noč umrL Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
š Žrtev alkohola. V soboto zjutraj, 8. t. m. so našli na travnikn za kolodvorom na Ponikvi zmrznjenega Jožefa Zatlerja, posestnika s Hotunjega. Kaj je bilo krivo njeerove nagle smrti t Alkohol.
IZ PTUJA.
Nepotrebno razburjenje. Poročali smo, da je moral g. stavbenik Mrcun v Pasteurjev zavod v Zagreb, ker ga je ugriznil pes. Klepe-tavi jeziki so sporočili njegovi družini, da je umrl, vsled česar je bila vsa družina v vel-kih skrbeh in je jokala. A stvar ni bila tako opasna, ni bila steklina in gospod Macun se je zdrav vrnil domov. Koliko nepotrebnega razburjenja povzroči klepetanje!
Županski tečaj, ki ga je priredila Županska zveza, se je vršil dne 9. marca v Zupančičevi dvorani ob lepi udeležbi O pravicah občinskega sveta je predaval g. vladni tajnik dr.
Megušar, o občinskem gospodarstvu pa g. vladni tajnik dr. ZavadlaL Poslušavci so z zanimanjem sledili izvajanjem g. predavateljev. K debati so se oglašali razni občinski predstojniki in svetovalci, katerim sta predavatelja pojasnjevala stavljena vprašanja. O vojaških občinskih zadevah je govoril podpolkovnik Jurkovič, posebno se je oziral na pravilno sestavo rekrutnih spiskov. Pri tečaja eo bili navzoči tudi okrajni glavar dr. Pirkmaier, komisar dr. Bratina, okrajni živinozdravnik Jedlička, komisar okrajnega zastopa Miha Brenčič in drugi. Tečaj je dobro uspel in bo gotovo prinesel sadu. (
Krajevni odbor SLS za mesto Ptuj je imel dne 2. marca v gostilni pri Zamorcu (Dostal) sestanek. Izvedla se je reorganizacija mestne organizacije SLS v Ptuju, govorilo se je o bodočih volitvah, obsodila se je brezglava redukcija uradništva. Zborovalci so izrekli Jugoslovanskemu klubu svoje priznanje za uspešen boj proti korupciji, zastopniki trgovskega stanu so zahtevali za uredništvo poštene plače, s simpatijami spremljajo somišljeniki iz uradniških krogov boj Jugoslovanskega klulia za pošten uradniški zakon. — Ob sobotah se bodo vršili redni sestanki pri Zamorcu. Kdor je v Ptuju Slovenec, spada v našo organizacijo! Na sestanku smo ravno iz delavskih vrst slišali pametno besedo za bodoče občinske volitve. Tudi ptujsko delavstvo spada v vrste Slovenske ljudske stranke!
Janko J o v a n :
Trnovska pogodba z Italijo«
0 OBALNI PLOVBI NA NAŠEM DELU JADRANA.
Obalno plovbo na našem delu Jadrana moramo razdeliti na veliko in malo. Pod veliko linijsko plovbo razumemo plovbo med večjimi pristanišči, a pod malo plovbo ono med otoki in kopnim in med posameznimi lukami in kraji od enoga večjega pristanišča do drugega.
Imamo tri glavne parobrodne družbe, ki morejo opravljati linijsko plovbo, in sicer Ogr-sko-Hrvatfka družba (Un^aro-Croata), Dalmatin i Ragusea. Te družbe razpolagajo z ladjami, ki so zgrajene za linijsko plovbo, kakor tudi z manjšimi ladjami, ki se uporabljajo samo za lokalno malo plovbo (kabotažo).
Vsaka država je interesirana na tem, da ščiti svoje brodarstvo, tako tudi naša. Zaščita brodarstva z velikimi denarnimi subvencijami, kakor sicer ščitijo mnoge države svoja parobrodna društva, v naši državi, kateri primanjkuje finančnih sredstev, ne bo posebno učinkovala, kar pa ne moremo s finančnimi sredstvi, bi mogli z zakonskimi predpisi, s katerimi bi zagotovili ugodnosti našim brodarskim družbam v trgovinskih pogodbah s tujimi državami. Radi tega moramo stremiti za tem, da zagotovimo obalno plovbo kot predpravico samo našim družbam in podanikom.
Ker ie bila glasom trgovinske pogodbe med Avstrijo in Italijo obalna plovba svobodna, bo Italija tudi sedaj zahtevala zase isti privilegij. Če bi v tem oziru ueodili Italiji, se
naše brodarstvo, ki je še mlado, še v razvoju, ne bo moglo nikdar razviti, ker ne bo moglo vzdržati konkurence z italijanskimi parobrod-niml družbami, ki uživajo vsakovrstno finančno in moralno zaščito od svoie države. Svobodna obalna plovba na našem delu Jadrana se ne more smatrati kot dosežena pravica za Italijo, ampak tvori samo del trgovinske pogodbe, ki se more s sklepom nove pogodbe ali podaljšati ali ukinitL Mi moramo in smo tudi interesirani na tem, da izključimo tuje brodarske družbe od obalne plovbe. Ko bi morali tekom pogajanj iz katerihkoli razlogov Italiji v tem oziru popustiti, sme biti najvišja koncesija, katero priznamo, linijska plovba, ki se nanaša na naša glavna, posebej našteta pristanišča, imenoma Bar, Kotor, Dubrovnik, Split, Bakar, oziroma luka Baroš. Isto more biti naša zahteva, da nam pripada pravica obalne plovbe in to na Opatijo, Lovrano, Pulj, Rovlnj, Poreč, Koper, Trst, Gradež, Benetke. Moremo pristati na spremembe dotič-nib poedinih pristanišč, ki prihajajo v obalni plovbi ali za našo državo ali za Italijo v poštev, nikakor pa ne smemo odstopiti od stališča, da je linijska obalna plovba na Jadranu največja koncesija, katero moremo priznati Italiji, ker tudi mi sami od Italije v tem oziru ne zahtevamo večjih koncesij.
Mala obalna plovba (kabotaža) mora brezpogojno ostati v rokah naših brodarskih družb in podanikov. V slučaju, da obstoje v naši državi brodarske družbe s tujim, italijanskim kapitalom, se more pravica kabotaže na iste nanašati samo pod pogojem, da sedi v upravi do-tičnih družb večina naših podanikov.
Ako izvršujejo italijanske ladje linijsko plovbo na našem delu Jadrana, ali ako izvršujejo naše ladje linijsko plovbo na italijanskem delu Jadrana, gredo ladjam ene države v drugi iste pravice in dolžnosti, ki pripadajo ladjam dotične države same. Ladje ene države imajo z ozirom na pristop v pristanišča pravico uporabljanja vseh sredstev, ki so potrebna za pristop ladij, sredstev, ki stoje tudi podanikom druge države na razpolago. Istotako so vezani na plačilo istih taks, ki so predpisane za pristop ladij odnosno države itd-, kai bo natančneje navedeno v predlogih o »Pravici pristajanja v obojestranskih pristaniščih.«
(Dalje sledi.)
g Poštno-čekovni promet. Dne 31. decembra 1923 je bilo 9985 imejiteljev računa pri poštno-čekovnih zavodih v Jugoslaviji. V Ljubljani jih je bilo 3738, L j. največ izmed štirih zavodov.
g Občni zbori. Splošno kreditno društvo v Ljubljani, registrovana zadrtima z omejeno zavezo 13. marca: »Kovina« prva jugoslovanska metalnrgična industrija, delniška drnžba v Mariboru 22. marca; Obrtna banka v Ljubljani, 27. marca; Tovarna za špirit in drože, d. d. v Račjem, 31. marca.
g Cene v Zagreba. Na zagrebškem trgu se je začelo opažati pomanjkanje mleka. Ravno tako je bilo na trgu tudi malo zaklane živine. Cene so bile za kure 40 Din, pure 40 Din in gosi 35 —40 Din po kg. Purani za zagrebški trg se dobavljajo iz Medjimurja in so bile cene za prvovrstne purane 45 Din za kg. Iz Dalmacijo so prišle prve pošiljatve karfijol, ki eo se prodajale po 10 Din za kg. Cene za italijanske karfijole so se gibale med 16 Din do ^8 D za kg. Sadja je bilo na trgu mnogo in so cene za jabolka 7—9 Din za kg, mala jabolka 6—8 Din za kg- Solata v glavah se je prodajala za 1.50, 2.50 in nazadnje po 5 Din glava. Cena praženi kavi je poskočila za 4 Din za kg. Cene na svetovnem trgu še vedno rastejo in ker so naše cene pod svetovno višino, je pričakovati še znatne podražitve kave.
g Cene kolonijalneran blagu. Na zagrebškem kolonijalnern trgu so bile zadnje dni ko-lonijalnemu blagu na debelo sledeče cene (v dinarjih): sladkor v kockah 21.50, kristal 19.50, kava Rio 7 36, Rio 6 37, Rio 5 38.50, Rio 4 40, Rio 3 41. — Santos sup. 43, prime 44, minas srednji 40, fini 41, lave '42, Rio lave 41, Guatemala 66, Portorico 68; riž ital. glacč Spi. 8.75, Moulmain 9, Aracan glace 9, Burma II. 8.25; celi poper Singapore 27; čaj: Moning Kongo 55, Indian Pecco 75; Soja olje v sodčkih 26, v zabojih po 20 kg 26.25.
Na tržaškem kolonijalnern trgu pa v lirah sledeče cene: sladkor v kockah 3.50, kristal 3.40, kava: Rio 7, 7.65, Rio 6, 7.85, Rio 5, 7.9-5, Rio 4, 8.10, Rio 3, 8.30, Santos sup. fi.10, Santos prime 9.25, Minos srednji 8.50, Minos fini 8.60, Minos lave 8.70, Rio lave 8, Guatemala 14, Portorico Д4.50; riž: ital. glace Splendor 1.88, Moulmain 1.80, Aracan glace .1.80, Burma II 1.72, celi poper Singapore 4.65, i;aj Moning Kongo 11.50; Soja olje v sodčkih 5.60 lir.
g Cene slanim in masti v Zagrebu so bile zadnje dni sledeče: čista prešičja domača mast d a debelo, skladišče Zagreb v sodčkih po 200 kilogramov Din 85. po 100 kg 35.25 Din, po 50 kg 35.50 Din plus 2 odstotka embalaže. Soljena debela slanina 36 Din.
g Ijvoz živino v Avstrijo. Poslanec Zebot je interveniral pri ministru za kmetijstvo zaradi izvoza živine v Avstrijo preko Plavča za občine severnega dela mariborskega okraja-Dasiravno je obmejni veterinar zavzel stališče proti dovoljenju izvoza, vendar je minister pristal nato. ko bo carinska uprava predlog odobrila.
g Jugoslovanska trgovska mornarica. Jugoslovanska trgovska mornarica šteje 121 ladij z 200 tisoč tonami. Društvo »Adrijav ima /У ladij, dru3t\o >Boka« o. družba iRačič« ua
10 ladij. Ostale ladje so last posameznih večinoma dalmatinskih prevoznikov.
g Povišanje diskonta v Češkoslovaški.
Po poročilih iz Prage je zvišal bančni urad finančnega ministrstva diskont menic od 5 ш 6 in pol odstotkov, za eskont vrednostnih pa pirjev od 5 in pol na 6 in pol.
g Kam izvažamo. V letu 1023. je šlo od našega celokupnega eksporta v Avstrijo 29.8 odstotkov, v Italijo 27.6, v Češkoslovaško 7.7, v Švico 6.5, v Grško 5.7, v Mažarsko 4.8, м Francijo 4.5, v Nemčijo 4.2, v Anglijo 2.3, v Reko 1.4, v Turčijo .1.4, v Bolgarijo 1.0, v Al banijo 0.6, v Egipt 0.6 odstotkov. Ostanek je šel v druge nenaštete države.
g Francoski frauk. V zadnjem tednu je francoski frank silovito padel. Medtem ko je dne 1. t. m. notiral v Curihu še 24 centimov, je v soboto notiral komaj še 21.25 centima Podobno je padel frank tudi na drugih bor. zah predvsem na newyorški borzi od 3.97 v predi prejšnjega tedna na 3.46 koncem prejš. tedna. Iz tega. silnega padca in hitrega skoka tujih deviz v Parizu navzgor je razvid no, da je situacija za francoski frank skoro izgubljena.
g Cene na Francoskem. Kilogram najbolj' še govedine je veljal leta 1914. 4 franke, da nes 10 frankov. Navadna govedina je poskočila od 80 centimov na 6 frankov. Ovčje meso je petkrat dražje kot pred vojno. Mast je poskočila od 3.50 frankov na 12 frankov kilo.
BORZA.
Zagreb, 12. marca. (Izvirno.) Devize: Italija 3.3875—3.4175, London 347.80—350.80, Newyork 30.90—81 90, Pariz 3.0790—3.1290, Praga 2.3370— 2.3670, Dunaj 0.1141—0.1161, Zilrich 13.9850-14.05. - Valute: dolar 80.
Curih, 12. marca. (Izv.) Holandija 215.5, London 24.89, Pariz 22.90, Milan 24.30, Praga 16.74, Pešta 0.0087, Bukarešt 3.05, Belgrad 7.20, Sofija 4.15, Dunaj 0.0081»/».
Po svetu,
—	Polkovnik E. S. Furmane postane dn
hovnik. Ameriški polkovnik in organizator katoliške mladine Edgar S. Furmans je vstopil v samostan sv. Trojice v Alabami, kjer postane duhovnik in misijonar.
—	Italijanski duhovnik stoletnik, V Re* vigliascu pri Turinu je 22. m. m. praznoval stoletnico svojega rojstva don Oreste Pero-galli. Mož je še popolnoma svež na duhu in telesu, ima izvrsten spomin in se živo zanima za vse javne dnevne dogodke. Don Pe-rogalli je mnogo let deloval v šoli kot. učitelj, a ie pred dvemi leti je začel pisati delo o razmerju med Platonovo filozofijo in krščanskim naukom. Sv. oče je stoletneme etarčku-duhovniku poslal svojo fotografijo z lastnoročnim posvetilom.
-- Radfotelefon v Vatikanu, V Vatikanu so te dni dovršili inštalacijo radiotelefonskih naprav za sprejemanje in za oddajanje radiotelefonskih poročil. Potrebne aparate so nabavili na svoje stroške angleški katoličani
—	4Q01efnico bitke pri Mohaču bodo Ma-žari 1, 1926. slovesno praznovali ter so sedaj začeli e pripravami. Kakor znano, eo Mažari pri Mohaču v bitki s Turki podlegli, Izgubivši ondi 20.000 mož in svojega kralja.
—	KirchhoBova stoletnica. 12. marca letos, je poteklo 100 let, odkar je bil rojen slavni nemški fizik Gustav Robert Kirchhoff. Najznamenitejši uspehi njegovega znanstvenega dela so odkritje spektralne analize, potem leta 1859, objavljena razprava o Frauenhoferjevih tem nih črtah in leta 1860. izrečem temeljni zakoll o emisiji in absorpciji svetlobe. Poleg tega je s svojimi raziskavanji trajno obogatil člove ško znanje v vseh panogah fizike: mehanike prožnosti, nauku o toploti, elektriki, optiki Od leta 1854. do 1875. je bil profesor teore tične in eksperimentalne fizike na vseučilišče v Heidelsbergu. Vsled dolgotrajnih opazovan;! spektra in solnca so mu končno oči skrajnr oslabele; razen tega so mu odpovedale noge ter je izvrševal svoj poklic ob bergljah in ka sneje celo v vozičku. Leta 1875. se je končno odločil, da se preseli v Berlin, kjer je prevael stolico za teoretično fiziko. Kirchhoff ni bil samo globok in temeljit znanstvenik, marveč tudi izvrsten učitelj, ki so ga dijaM visoka spoštovali. Kot človek je bil silno skromen, iiiveč svoji družini. Bil je dvakrat oženjen te: je zapustil iz prvega zakona štiri otroke. Umrl je 17. oktobra 1887.
—	Ruska ekspedicija na severni tečaj. Pt» vzoru Zedinjenih držav namerava tudi Rusija zgraditi veliko letalo, ki bi moglo leteti n» severni tečaj in nazaj. Litvinov, ruski komi sar za zunanje zadeve je izjavil, da si hoče tud" Rusija zagotoviti pravico nad enim delom po larnega ozemlja.
—	Cone stanovanj v Budimpešti. Vsled padca ogrske krone je vlada dovolila, da stf zvišajo cene stanovanj na 420-kratno ceno i« 1. 1917. S 1. majem pa se bodo zvišale cene na 8-10-kratno višino iz 1. 1917. Vlada name rava stanovanjske cene urediti tako, da se bo plačevalo 1. uovembra t. 1- polovico predvojne najemnine (v zlatu). Vsled teh poviškov pn bo morala vlada tudi svojim uslužbencem prejemke primerno zvišati.
—Badiopostaje v Angliji in koncerti t Kaliforniji. Radiotelefonične postaje v Angliji so te dni čisto razločno slišale velik oncerf iz Lo? Aiigelosa v Kaliforniji. Ko je bil koncert končan, se je oglasil s prijaznim radiotelefon-' skirn »Hvala lepa za užitek« neki parnik, ki ie v Duiarnem ledu začasno zamrznil.
V nedeljo ob 4. vsi v Ljudski dom! - Mladinska akademija!
Llubllanske novice.
lj VIII. delavski večer, ki se je vršil včeraj v Rokodelskem domu, je bil izmed vseh dosedanjih najbolj številno obiskan. Predaval jo tov. akad. Tomaž Purlnn o moderni buržuazi ji tor o njeni demokratsko-parlarnentarni vladavini, ki je tista oblika, pod katero veie-denarstvo najbolj in najlažje vlada. Predavanje je bilo izredno zanimivo ter mu je sledila vsestranska debata. Pole/? delavske mladine je bilo topot navzočih veliko starejših tovarišev.
lj Nastopno predavanje delegata min. financ in hon. profesorja g. dr. Karla šavnika o razvoju budželnega prava se vrši v 6oboto, dne 15. marca v zbornični dvorani univerze. Pri-četak točno ob pol petih popoldne.
Ц Umrl je vpokojenl strojevodja g. Ivan Florjančlfi. Pokojni je bil izboren in splošno inaa lovec. Pogreb bo v petek ob tričetrt na 4. popoldne. Blag mu spomini — Dne 11. L m. je umrl dolgoletni ravnatelj deželnih pomožnih uradov g. Franc P e č n i k. Pokojnik je bil izredno vesten ia požrtvovalen uradnik. Pogreb se vrši danes popoldne ob 4. iz državne bolnice h Sv. Križu. Naj v miru počivat
lj Ravnateljstvo mestne plinarne nam jo t ozirom na včerajšnje poročilo iz obrtniških krogov poslalo sledeče pojasnilo: Vzroki neenakomerni kakovosti ljubljanskega plina le-leže mnogo globlje nego bi se moglo sklepati iz navedene notice. Vsled starih, že preko mara Izrabljenih peči je nemogoče oddajati plin take kvalitete kot bi ravnateljstvo plinarne samo želelo. Ta nedostatek bode prenehal že v kratkem, ko pride nova dvoplinska naprava v obrat Vsled nujnih popravil na starih pečeh je trpela mnogokrat seveda tudi kakovost plina. Zatorej prosimo vse plinske odjemalce, da še potrpe toliko časa, da pride nova naprava v obrat, kar se bode zgodilo že v prihodnjih dneh. O rentabiliteti plinske kurjave je bilo tolikokrat objavljeno in tudi dokazano, da je plin gotovo najcenejše kurivo, da smatramo odveč te podatke ponavljati. Vsakomur pa jo lahkota se o tem prepričati ua ta način, da segreva isto snov enkrat ua plinu in drugič ua odtehtani množini premoga in drv. Ker bo potrebno pri vseh strankah preurediti plinske gorivce v prihodnjih dueh za dvoplin, prosimo cenj. odjemalce tudi v tem oziru za nekoliko potrpljenja, ker bodo ta popravila trajala pač več dni.	....... ..
lj Policijske ovadbe. Včeraj eo bile vlo-iene na policiji te le ovadbe: i radi kaljeuja nočnega miru, 3 radi prestopka cestno policijskega reda, 4 radi pasjega kuntumaca, 1 radi prestopka obrtnega reda, 1 radi prepovedanega plesa v gostilni in 1 radi lovenja ptičev.
lj Zaeačen vlomilec. Policiji se je posrečilo predsinočnjim, da je prijela s pomočjo slučajno navzočih pasantov bržkone bolj nevarnega vlomilca, kot se kaže do sedaj, in sicer bivšega železničarja Martina Žiberla iz Smartna pod Šmarno goro. Ko se je yračal mesar Franc Janežič po Šolskem drevoredu domov, je zasačil pred stojnico mesarja Brulca neznanca, ki se je sumljivo obnašal in se sukal okoli vrat stojnice. Ko je neznanec opazil Ja-nožiča je skočil in tekel proti Kopitarjevi ulici. Janežič je stekel za njim in pozval tudi pasan-te, ki so mu pomagali, da je begunca vjel. 21-bert je hotel sicer prvotno vlom utajiti, toda laž mu ni mogla pomagati, posebno še, ker eo našli v vratih stojnice vitrih, s katerim je poskušal odpreti vrata in pri čemer je bil za-sačen. V to etojuico je bilo vlomljeno že tudi pred nekaj meseci. Takrat je odnesel tat manjšo vsoto drobiža in nekaj mesa. Sumijo, da je tudi ta vlom izvršil Zibert. Izključeno pa ni, da ima tudi še druge tatvine ali vlome na ve-etL Zibert je prišel šele pred kratkim iz zapora, kjer je presedel precej občutno kazen tudi radi tatvine.
lj Tatvine. Iz stanovanja Marije Klemen-!eve na Vcžarski poti je bilo ukradeno po noči: ženski euknen temnorjav plašč, ženska zimska jopa in pa bluza, v skupni vrednosti do 1400 Din. — Pred par dnevi je prodal neki neznan moški, okrog 30 let star, čedno oblečen, pred kinom »Ljubljanski dvor< siv, ženski plašč, z rjavozelenkastimi črtami s temno podlogo in eicer za 48 Din. Plašč jo brezdvomno ukraden. Lastnik naj se zglasi na policiji.
Naznanila.
Za ecdeljeko orlovsko mladinsko akademijo
* Ljudskem domu vlada vsepovsod veliko zanimanje. prvič zato, ker bo ta prireditev edina le vrste to pomlad v Ljubljani, drugič pa, ker pester program obeta veliko užitka. Vabimo 1
Seja stolne prosvete prosvete je nocoj ob 8. uri v Jugosl. tiskarni. — Predsednik.
Ljubljanska sekcija U druženja graditeljev kr. ^HS je imela svoj občni zbor dno 7. marca 1924. Za predsednika je bil izvoljen stavbenik Mudrov-čtč, za podpredsednika stavbenik Bricelj, za tajnika arhitekt Zupan, blagajnika ravnatelj Наупе, za odbornike stavbeniki: Brouer, Golograr.c, Rren. Tajništvo se nahaja v Ljubljani, Gradišče 10-111 d. Med drugim so je sklenila resolucija glede nameravanih obsežnih koncesij ob novi trgovski pogodbi v gradbeni stroki Italijanskim državljanom, ki so jo odposlala vsem merodajnim krosom.
Občni »ker >0nltf« m mladinski* domove« se bo vršil v četrtek dae 27. marca 1024 ob
štirih popoldne, v dpištveni pisarni v Ljubljani (Mestni trg £W) Društveni računi ia epiai ao vaa-kemu dništreniku na vpogled na razpolago r društveni pisarni (Mestni trg 8-1). - Predsednik Fr. L a v t i I« r I r.
Prosvetno društvo na Homca priredi v Bfr-deljn, dne 1 rt. marca popoldne ob 8. v Društvenem domu Jako zanimivo Igro. Nastopi do 40 igralcev. Kdor jo hoče videti, naj prklo gledat
Učiteljski vestnik.
Ima vremena. 2e več kot pol leta se nI izvršilo kako novo lmonovanje učiteljskih oseb; vsaj v časopisju nlemo ničesar oitali o tem. Ne oddajo več definitivnih, ne začasnih učnih mest Poznamo učiteljskega kandidata, ki že od lanske mature čaka na imenovanje ln vendar je še mnogo šol v Sloveniji, kjer bi nujno potrebovali moSko učno osebo. Kolikor širši postaja centralizem, toliko večji zastoj opažamo tudi na. šolskem polju. Od aprila dalje tudi ne bomo dobili nobenih suplentk več. Čemu neki? Razred, čigar učitelj bo zbolel, se združi i drugim ali pa se vpelje poldnevni pouk. Ako pri tem kaj trpi napredek ali ne, kdo bi se za to malenkost brigal... Glavno je, da država prihrani nekaj na pnrah. Ti pojavi kažejo, da učiteljski vpliv v belgrajskih šolskih pisarnah želo pojema.
Novi razpisi učiteljskih elniib. V predsedstvu prosvetnega oddelka smo izvedeli, da bo v kratkem razpisanih zelo veliko učnin na t v definitivno nameščeuje. Nekaj mest pa je že takorekoč oddanih >pod rokoc. Eno tako mesto je znano na štajerskem. Za to mesto bo škoda kupovat kolke. Tja bo imenovan eden izmed sorodstva. Če zvemo še za katero tako mesto, bomo pravočasno javili, da ne boste metali po nepotrebnem denarja proč.
Podruinira Slomškove iveio m Ljubljano Ima svojo mesečno zborovanje v pelek, dne 14, t m. ob pol 6. uri zvečer v St Jakobski dekliški SolL
Dijaški vestnik.
d Jng. bat akad. društvo »Borba«. Na 4. rednem občnem zboru izvoljeni odbor se ie kostiluiral mkolo: Predsednik Hartman Alojzij, cand. iur.; odbornik za .organizacijo Franulovič Petar, stud. med.; tajnik Tpmšič Franc, etud. pliil.; blagajnik Jankovič Ivan, etud. phil.; gospodar Močan Mir-*lo, stud. tecbn.
Narodno gledišče.
. ; . v; ••;/■; DRAMA. 'v,.„.r ..V ,'.
(Začetek ob 8. uri zvečer.) ■:.-. .Četrtek; .18. marcar ASANTKA. ^Red E.
Potek; 14 marca: KAMELA SKOZI UHO SI-VANKE. - RED A.
Sobota; 1$. marca: OTHELLO. — Red D.
Nedelja,. 16. marca popoldne ob 3.: MOGOCNT PRSTAN, znižane ceno. — Ob 8. zvečer KAMELA SKOZI UHO S1VANKE. — Izven.
Ponedeljek, 17. marca: ASANTKA. — Red F.
OPERA.
(Začetek ob pol 8. uri rvečer.)
Četrtek. 18. marca zaprto (generalna vaja). .
Petek ,14 marca: POLJUB. — Red F.
Sobota, 15 marca: MANON LESCO, premijera, izven.
Nedelja, 16. marca: MANON LESCO. izven.
Ponedeljek, 17. marcn zaprto.
PLESNI VEČER »LEPE« 0DIS.
Kdor je Imel priliko občudovati plese skupine »froman«, Je moral takoj pri prvem nastopu plesalke Odis občutiti ogromno razliko in to v izvajanju kot celotnem umetniškem pojmovanju.
Zdi se mi za svojo osebo primerjati umetnost Fromanov z ono Odis neumestno, ker je vsako merilo nemogoče, ali z ozirom na dejstvo, da je ljubljanska gledališka uprava povabila na gostovanje lepo Odis takoj za Froinanoviml ter jo s tem stavila v isto vreto, je to potrebno, ker jasno priča o umetniškem pojmovanju uprave.
Predpogoj umetniškega ustvarjanja je tehnična dovršenost izražiinja. Plesalec umetnik nora brezpogojno obvladati Izrazni materijal, v tem slučajusvoje telo. ki mora povsem neprisiljeno slediti njegovi ustvarjajoči fantaziji.
Tehnična dovršenost je stvar vaje, šole in se da priučiti. V tem oziru je bila skupina Froman povsem brezhibna. V umetniškem oziru samem pa ne mislim delati primere. Kdor je opazoval prelepo Odis, je občutil takoj, skoro bi rekel diletnn-tizem. Gibi, kretnjo so sc neštetokrat ponavljali, prehode posameznih plesnih motivov Je izpolnila e stopicanjeui itd. Celotno njeno izvajanje je bilo naivno primitivno, oblikovalna zmožnost omejena na par fraz..
2o muziknlni motivi, tako izlajnani in obrabljeni po gramofonih, šramelnih in godbenih avtomatih raznih gugalruo in vrtiljakov, so Za resno stremečo umetnico nemogoči.- V glavnem je skušala učinkovati z liričnimi in erotičnimi motivi. Kot pripomoček js služila mehka, sladka svetlo-! ba ter bogati kostumi; nekateri. barvno zelo okusni in originalni. Kljub vsemu pa Jo bila plesna prireditev plitka, brezizrazna. To je večina občinstva občutila in čudim ee, da ni prišlo do tem-peramentnejšega protestnega izraza, krit samo v opazkah tn smehu. Kritični' poročevalec Narodnega dnevnika in Slovenskegn naroda sta ožigosala no plesalko temveč občinstvo, ki zahteva na kraljevi operi res visoko, ne pa varijentetejno ali Kabaretno umetnost. Doraelost se pač no izraža v umi-
vanju poltene čutnosti, ptkanterifa, ob uživanju šampanra in kavijara. Občinstvo, kateremu to ugaja ne j gre v bar, tam ee lahko zabava po svoje, fteaar mu na bole iiihč« branil. Ne sme pa zahtevati takega užitka od kraljeve opere, na katero hočemo biti ponosni
Človeku Je nerazumljivo « kako težavo je dobila na razpolago oder plesalka Kratinova, \Vis-iakova ali Vavpotlčeva, dočim doseže »lepa Odiec te z lahkoto in ji napravi uprava povsem sejmeko reklamo.
Glede očitanja, da »e Je del občinstva neopravičeno in neutemeljeno zgražal nad goloto plesalke, naj omenim to-Ie: Plesalkino telo jo njeno izrazno sredstvo, čim Jasnejše izraža, čim evobodnejJe je v gibanju, tem višji je umetniški užitek,. Alt vso to mora biti neprisiljeno, naravno. V momentu pa, ko plesalka hoče učinkovati le z goloto tvojega telesa in ga ob vsaki priliki razgali z edinim namenom učinkovati čutno ter to čutnost podčrtava a pikantnim intimnim perilom Itd. jo to kabaretna plesalka, katero ee naj povabi v bar, no pa na • naš oder. Ne delam očitko plesalki, ona no pozna naših prilik in bi na drugem mestu dosegla odobravanje in priznanje. Na vsak- način pa naj se uprava boljo informira in eveutuelno pred strokovnjaki preizkusi gosta, čo odgovarja njegova umetnost zahtevam in merilu, ki je potrebno za našo opero. Arh. prof. Kregar Rado.
Prosveta.
pr Na П1. sinfoničnem koncertu muziko dravsko divizijske oblasti se izvajajo v drugem delu Milenko Paunovičeva: Jugoslavenska sin-fonija, ki sestoji iz treh stavkov. Milenko Pau-novič so je rodil dne 29. novembra 1889 pri Sv. Iv anu v Bačkl. Oče Zivojln je bil učitelj in mati Darinka, rojen Radulovič, je še danes učiteljica v tem kraju. Osnovno šolo je obiskoval Milenko pri svojih starših ter pri njih užival prvi pouk v glasbi. Gimnazijo z maturo jo dovršil v Novem Sadu, konservatorij (glavni predmet kompozicija) je študiral najprej v Pragi, a dovršil pa v Lipskem. Bil je slušatelj elovečega učitelja Riemana in učenec znamenitih skladateljev Regerja in Krehla. Po dovršenih študijah so je vrnil v domovino, a je že leta 1913 pobegnil v Srbijo, kjer jo bil ves čas svetovne vojne prostovoljec v srbski vojski. Prešel je preko Albanije in je tam po-•popolnoma oglušil. Po dveh letih se mu je jk> dveh težkih operacijah povrnil sluh. Po vojni : je bil Tannovič profesor na Jagodinskem učiteljišču, danes pa je kapeluik kraljeve gardne ;muzike v Belgradu. Koncert dne 17. t m. dirigira kapelnik g. dr. Josip C e r i n , kateremu je sinfonija tudi poklonjena. Vstopnice cv Matični knjigarni.
pr Katol, delavsko društvo na Jesenicah j.vnbl na XII. prosvetni večer, ki se vrši v če--■■trtek, 13. marca ob zvečer v Katoliškem domu kot »Misijonski večer«. Spored: 1. Godba na pihala; Na Sinajaki gori. 2. Prošnja, de-klamira zaraorček iz Afrike. 3. Povsod Boga: poje enoglasno društveni zbor. 4. Kje je žetev naša; govori gdč. CiLka Bernard® 5, Umijmo Za norčka, igrica v enem dejanju. 6. Predavanje o misijonih; predavanje pojasnjuje 54 eki-optičnih slik. Vstopnine ni. Pač pa se pobirajo prostovoljni prispevki za inisijone.
pr Konrert mariborske Glasbene Matice ▼ Pfuju. Že dolgo nismo doživeli v Ptuju večera, ki bi nam bjl v glasbi donesel toliko užitka kakor včerajšnji. Tu v Ptuju, kjer je petje In jlasba ne-Icaj postranskega, la ee menda noče gojiti za kar tudi manjka ruzumevanja, ie postavil večer 9 t. m. velik praznik, za one seveda, ki so za plasbo •dovzetni. 2o dolgo smo slišali o mariborski Glas-■ beni Matici samo lepe reči, a kar so nam včeraj nudili, je vse preseglo. ?.e sestava programa kaže, di je dirigent pravi glasbenik, ki v izbiri pesmi menjava, da se občinstvo ne utrudi. On je mojster , v dirigiranju tn zna izborni glasovni materijal dobro voditi k glasbeni umetnosti. Ni lahko združevati glasovno barvo in tehniko. Topič jo bil temu kos in tbor je s tem pokazal, da je dobro izšolan. Bodisi pnprosta narodna pesem, bodisi težka balada — vse je vpLivalo. širSi sloji pa so bili za naroilno pesem dovzetnejši, kar jo pričal aplavz koroški narodni Kosi, ko je nas g. Cestnik s .svojim tenorjem, ki je govoril iz narodove duše, razveselil. Izvrstno je podal zbor Adamičevega kralja Matjaža in Prochaskovo moravsko narodno in pokazal, kaj zmore. Pohvalno moramo omeniti zborov tenor, posebno gospoda 2ivka; ki je a svojim mehkim ' liričnim tenorjom v Konjovičcvi sni i Pod pendžere pridobil vso poslušalce, zbor pa ga jo tako spretno spremljal, da so jo slišal najtišji solistov piano a obenem tudi. najfinejši glas spi omijajočih strun. Mokranjčev VII. rukovet f. osmi iz Store Srbije in Makedonijo je bila glasba s pesmijo. — Nočem preveč reči, če mislimi da se moro mariborska Glasbena Malica vzporediti z ljubljansko, vsaj v programu, ki g" nam je nudila ljubljanska Glasbena Matica lansko: leto v Ptuju. Zato kličemo mariborski Matici: Na svidenje! Pri-I>omnimo še, dn jo bila velika dvorana Društvenega doma natlačeno polna.
pr F. Grivcc, Cerkev. Str. 320. Ta nova knjiga je duhovnikom nujno potrebna, izobraženim laikom pa jako koristna, Cena 70 D, za podporne člane BA 50 Din. Oceno prinesemo v kratkem.
pr > Znaših goril, r Pod tem naslovom je ravnokar izšla knjiga, broječa 200 strani, zbirka novel, slik in črtic, spisal Pavel Perko. 2e danes lahko rečemo, da jo. knjiga z ozirom na lopo opremo in zelo nizko ceno (26 Din) vredna, da si jo nabavi vsak izobraženec. Izšla je v tiskarni Anton Slatnar v Kamniku. Dobiva ee po vseh knjigarnah. Podrobno occno še prinesemo.
pr Bogoslovna Akademija Je leto« razen »9n|
goelovnega Voatnika« Izdala fie dve knjigi: t Ц Kovači«, Tomaž Akvinaki; 1 F. Orli ve o, C-erkev. Podporni člani BA dobijo ob« knjigi po znižanj ceni, ako so ie plačali članarino za tekoče leto in ako v naprej poiljojo denar a knjige. Tisti naročniki BV, ki še n.<*> plačali po« porne članarine, ampak samo naročnino, lahko t) pristopijo kot podporni člani, ako doplačajo <k* tirno diferenca Prihodnji (2.) tt. BV bodo v ta namei'. priložene položnice za književna naročji«
pr Zakon in naredba • prisilni poravnavi Ц ven konkurza. Zbirka zakonov XV. enoplč. V Ljubljani, 1924. Izdala Tiskovna ladrugn. Cena t poštnino 8.60 Din.
pr Noyi nčna knjig* sa meščanske lole. 'V Mariborski tiskarni ie izšla učine knjiga M. Pire, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za meščanske Sol« Knjiga ima aprobacijo in stane vezan« Din 28,
Izpred sodišča.
LJUBEZENSKA DRAMA PRED 80DI9."KB,
Včeraj se je odigral pred aenatom del. aod, zanir.dv slučaj zavrnjene ljubezni Kot obtožene« je nastopil posestnikov sin 1. doma nekje na G.ieJj.4kem. Fant se je seznanil z domačim deklo« U.i h' obljubila sta si zakon. Štiri leta je hodO fant kot pošten zaročenec obiskovat svojo zaročenko, in vsi, ona in njeni starlši, so ga vzljubili la spoštovali, ker so je lant Vseskozi Izredno dostop no, lepo in pošteno obnašal. Zgodilo p« se Je, da se je dekle iz kasneje navedenega vzroka zaročila in končno tudi poročila t drugim fantom. Odstavljeni zaročenec je najpreje na vse možne načine prosil dekle, da naj ga še počaka. Pisal Ji J« nebroj pisem tako nežno in odkrito zasnovanih, kot Jih more sestaviti le globoko ukoreninjena, prava nežna in odločna ljubezen jmlproMega domačega fanta. Ko vse to ni nič pomagalo, je sa-čel fant obupavtti. Po&kuail pa jo še zadnje sredstvo, ki bi postalo zanj kmalu usodno. V svoji ljubezenski bolesti je grozil, da se bo usmrtil, če pride do poroke in pokončal obenem tudi njeno-ga zaročenca. Rekel je njenei.iu očetu, da mu ni treba delati bale za hčerko, ker bo podel ves njegov trud in delo v vodo. Z mano vred boeta pokopana, če pride do poroke. Oče zaročenke se jo končno teh groženj zbal in je fanta ovadil dri. pravdništvu, ki ga je po«tavilo pred sodnike »a« radi nevarno grožnje in pretnje. 0|wzili so t ud t <ia je nosil v za<lnj?m Času s sabo revolver.
Pri obravnavi pa se je izkazalo, da fant nt tako nevaren ln da jo bil ta strah prenagljen. V-svoji preprosti duši se je obtoženec, katerega je pohvalila vsa občina in tudi stariši zaročenke kot izre<lno mirnega, pridnega in poštenega fanta, zagovarjal odkrito takole: Silno sem jo iinel rad ia hotel sem jo ohraniti zase. Hotel sem na ta način, da ji pokažem globoko ljubezen in jo obdržim zase. Imel eem s temi besedami, ko vse ni nič po-magalo le namen preprečiti zakon. Nikdar pa ml nI retino prišlo v misel, da bi komu kaj žalega mipraviL (Ko eo je fant tako odkrito in jasno zagovarjal, sta se osoi/.ila celo oče in mati zaročenko in ludt ona je zajokala) Oče moj mi jo ni do-volil vzeti, Jaz pa bi Jo bil vzel, tudi če bi ji moral kupiti obleko. Poročiti pa je nisem prej пк* gel, ker nd je zapretil oče, da mi ne izroči p<y sestva, če poročim njo. Kaj je imel oče proti njej, tega mi ni povedni. Zaročenka in mati, kakor tudi oče, so izjavili, da sc tanta niso buli, ker so ga poznali kot dobrega človeka. Računali so pa a njegovo ljubezensko boleznijo. Zato ga je oče ovadil in nu podlagi te ovadbe so ga tudi samo radltoga zaprli Zagovornik je ugotavljal, da manjka v tem slučaju bistvena okolnost, to je hudobni namen. On je stremel v resnici s celo dušo le za njo in to je lepa poteza zdravega in res poštenega značaja. Najhujše dni svojega življenja jo gotovo preživel v preiskovalnem zaj>oru, ker ja izgubil v tem času najdražje in je bil še zaprt Fant jc nastopal danes povsem mirno in zelo dostojno in je napravil na senat in |>oslu'-alce, kar jo izredno redko, res najboljši utis poštenega in dobrega fanla. Senat je vse lo upošteval in je fanta oprostil težke obdol?.itve in ga je obsodil samo ua 24 ur zapora radi nošenja samokresa, katero kužen pa je že s preiskovalnim zaporom prestal.
Obsojen >Radikal«. 11. t. in. sta se vrfill
dve obravnavi proti odgovornemu nrednl-i ku ;>Radikala» Ljubomiru Štefanov ieu, bratu bivšega greneralneKa tajnika radikalne stranko Emila Stefanoviča. Napadel je v 4, i štovilki ouioii.iouega tista sedanjega tajnika i radikalno stranke Ljubo Jurkoviča. Očital ' mu je v notici pod naslovom »Boli jih tro-! buh«, da Ima bolezen mladega gimnazijca. S tem mu je očital sramotna, neresnična dejanja in ga izročil в tem javnemu zasrnehu. Obtožence so jo zagovarjal, da članka ul 61-tal in ga ni dobil niti v roko. Tudi je hotel ugotoviti, da v članku ni bli mišljen toži-telj, česar pa nI mogel dokazati. Takoj po tej obravnavi se je vršila druga in sicer dr. A ž m a n ca. »Radikal«. Stefanovič je namreč v isti Številki in sicer pod naslovom dr. A ž m a n in njegova s o r o d n i c a ali prijateljica očital, da dr. Ažman sllj svojo sororlnlco v ministrstvo denarja. To pa ne radi tegn, da bi jo spravil h kruhu, kar bi lahko napravil pri Jadranski banki, marveč radi tega, da bi imel pri tem velovažnem ministrstvu zaupno osebo, od katero bi dobival točno ln hitro informacijo o valutnem stanju iu o vseh denarnih akcijah In transakcijah države. Na ta način bi lahko Izkoristil vsako državno denarno akcijo v svojo »vrhe, s čimer bi lahko na-j pravii državi ogromno škodo. Tudi hoče z I aktivnim vmešavanjem v politiko izkoriati-
M 110 mandatov srbskega delavnega naroda
v svoje zasebne bančne svrbe. S tem mu jo očital, da Loče izkorietitt državne akcijo v evoje privatne bančne svrhe in to v škodo države ln narodne dobrobiti. Obtoženi se je tndl pri tej obravnavi zagovarjal, da tndi tega Alnuka ni čital in ga ni dobil niti v »eke. Ljnbomir fltefanovič je btl obsojen fertt obrh nlnčajev vsled aanemarjanja dolžnosti otigervornegft urednika s tem, da je o postil potrobno pažnjo, na 20(1 Din denarne globe ali v slučaju neiztirljivosti na 24 nr zapora, mora plačati vse stroške ln mora objaviti to sodbo v prvi številki -.-Radikala«,
VEZAVA K DOKLERJirvtom GRSKO-SLOVKNSKEMU SLOVARJU ko v Jugoslovanski knjigarni vnovif na razpolago še le prihodnji teden, t j. v pondeljek, dne 17. marca. Knjigarna jo vse dosedaj izvršene izvode že zamenjala.
Kakor jeklo bi moralo biti zdravje, pa Je za nUI - Zakaj? - Ker v hrani manjka „JUN*NAU
]
!№';» glavobola povzročuje revmatična infll-traeija kože na glavi in vratnega mišičja. Ozdravi ee brezpogojno in sigurno z enim hiSnini zdravljenjem s Pilštany-jevim zdravilnim muljem (blatom). >Py Qa.c Ena kocka (Din 60.—) zadošča za telo zdravljenje. Pobi se v vseh lekarnah. Kopa-ližčo Pištany je oH-orjp.no celo leta Vrlo n gad no pomladno letovišče. Stanovanje in eela oskrba že •d Kč 50.— daljo. Pojasnila daje in pošilja prospekte Ljudevit Scbrefber, Zagreb, Akademički trg 1, П. nadstr.
Poizvedovanja.
Fig ubila so je včeraj od 12. do 1. ure popoldne listnica s svoto 2.130 Din od Martinov« ceeto 6t 16 do Novega Udmata. Ker Je ta svota last revnega čevljarskega mojstra, so prosi, da jo posten najditelj proti nagradi odda v trgovini Ore-hek v Kolodvorski nlici St 26.
Meteoroiogično poročilo.
Ljnbliaun 306 m a. m.
Normalna barometerska višina 786 nam.
: ■ i ■
i
Gospodarske knjige:
орнео vati a	!>»IO- aiutoi v ni m	ItiriliO* metet » C	t'.lhruu iilereDOA » 0	Nobo, .etrov	1'miavin v mra
11.3. 21 h	MJ-7	1-7	0-8	Јачпо vzhod	жт I
12 3 7 b	742-7	— 0-6	05	megla vzhod	!
12. 3. 4 h	742-3	2-9	13	d. ob!, vzhod	.
Koliko nezadovol'nih gospodov
je vidoti v novih oblekah iti to upravičeno! VsaK pa je zadovoljen, ki si preskrbi oblačita pri kontelkcijstef Industriji
Uracro Schwab, Ljubljana
Sprejmem s takojšnjim ali t nastopom 1, aprila treznega, lanesiiivega, neožonjenega ia dobro izvežbanega
KOČIJAŽA
fc plemenilnemu žreben in Arkaškim konjem. Prednost tmajo ponudniki z dolgotrajnim! izpričevali in odsluženi •žrebčarsl« vojaki. Ponudbe nasloviti na: EM. SUPANC, Rogatec.	1386
Elektro NADMONTER
»erriran v nanrnvi električnih central kalior tudi velikih tovarniških pogonov, bi želel službo v Sloveniji, bodisi za visoko ali niiko napetost. Cenj. ponudbe prosim ▼ ZAGREB, Katarinski trg И. 5, KONDRES.
PRODAJALKA
mešane stroke, prvovrstna moč z večletno prakso Išče mesta takoj. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava lista pod Številko 1394.
ŠTEVILKE" GOVO'RE"
in ti jih slišiš, če imaš knjigo »Babilonska uganka«.
GRAŠČINA v Sloveniji išče samostalno, vestno ln energično
gospodinjo
ki mora biti tudi pericktna KUriAkiCA. Prednost ima-1 jo priletna dekleta aH vdove I brez otrok. Ponudbe z na-I vedbo dosedanjega službo-| vanja in zahtevkov na upra-j vo lista pod šifro «Samostal-' na gospodinja-. Stev. 1389.

V globoki žalosti javljamo, da Je naša iskreno ljubljena seslra, svakinja in leta
Josioina Tavčar
posestnica v šmavčji vasi
po dolgotrajni, mučni bolezni, Rogu vdano danes preminula.
PogreJb nepozabne rajnke bo v Četrtek na Senljernejsko pokopališče. Blag ji spomin!
Smnvčja vas p. Št. lemeju, H. marca 1924.
ŽALUJOČI SORODNIKI.
■ kt}ii ■ v. - •:
t
Sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjamo žalostno vett, da je danes zjutraj po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, umrl naš dragi mož, oče, 6tari oče, brat, slrle, svak in tur,t, gospod
Ivan FlorjančSč
strojevodja v pokoja.
Po 64 letih trpljenja jc odšel, da najde mir tn pokoj. Dodeli mu ga, večni Bogi
Pogreb se vrti v petek, dne 14. marca ob %A popoldne izpved	žalosti v Ljubljani,
Trnovska ulica 29.
Bodi ran ohranjen blag spomin!
Lfriblfana, dne 12. marca 1924.
Ivana Florjančlč, žena. Janez, Stanko, Milan, Lo|ze, sinovi. — Milka
omot. Bohinjec, Ivanka, hčeri. Marija Breceltnlk, sestra. — Franlca roj. Pe-temel, Ljubice rej. Lapaine, snahi. — Ivan Breceljntk, svak. — Dr. Joža Bohinjec, zet. — Marjanca. Boris, Peter, Špelca, Marjetica in Jotek, vnuki.
Irfirr IIOOMMI »Slovtoco«.
Nakup lesa.
Iščemo v naktip vsako množino rezanega lesa in prosimo ponudbe iranko meja, prosti izvoz v lirah ali dinarjih na «Juvavum«, Holz-indiistric Gcsellschaft m. b. H., Zentrale Salzburg, Avstr.
S ■
S ■
*
a ! » K
a
a
m ■
И K
K
jfif
H
Si 13
KI
m tt a
a ■
■
в
Janša, NAUK O ČEBELARSTVU. Tretja Iz-daja. Priredil Frančišek Rojina. 7. dodatkom Alberti je v-Žnidariičev (A.-Ž.) pani. M. Humek. Cena Din 24.—. Humck, PRAKTIČNI SADJAR. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Vezana Din 120.— SLOVENSKA KUHARICA. Priredila S. M. Felicita Kalinšek. Velika izdaja s slikami v besedilu in 33 barvanimi tabelami v naravnih barvah. Sedma izdaja Vez Din 220 SADJE V GOSPODINJSTVU. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konservlranju sadja ln zclcniadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. Humck. Pojasnjeno r, 13 barv. prilogami in 42 slikami. Cena Din 30.— GOSPODINJSTVO. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Priredila S M. Lidvina PurUaj. S 156 slikami. Zdravst. del spisal dr. Fr. Dolšak. Din 40 NASVETI ZA HIŠO IN DOM. Za vsako gospodarstvo in gospodinjstvo velevažna in koristna knjiga. Priredil I. Majdič. Cena Din 32.—, vezana Din 48.—. SADNO VINO ALI SADJEVEC. Navod. kako ga izdelujmo in kako z njim ravnajo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Z 42 pod. Sestavil M. Humck. Din 20.—. BRESKEV IN MARELICA. Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Z 22 slikami in 2 barv, tabel. Sestavil M. Humck, Din 12.
NASE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvnimi tabelami. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil Dra-gotin Humek, ravn. mešč. šole. Din 100.
KUBIČNA RAČUNICA v novi meri s pridelano naštevanko do 100. — Pregledna in praktična strokovna knjiga za posestnike in lesne trgovce. Sestavil Janko Dolžan. Vezana Din 20.—.
RAČUNAR v kronski in dinarski veljavi. (Hitri računar). Vezan Din 30___
ZEMLJEPISNI ATLAS kraljevine SHS. Izdalo društvo slov. prolesorjev. Sedem podrobnih zemljevidov. Izvršil ing. Viktor Novak. Din 48.—.
SLOVENCI. Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled. Napisal Fr. Eriavcc. Vezan Din 60.—.
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA. (Zgodov.
razvoj trgovine in prometa. Naravni pogoji in človek. Produkcija. Trgovina. Promet in njegova sredstva.) Sestavil dr. V. Šarabon. Vezana Din 48.—.
PARNI KOTEL. Navodila kurjačem, posestnikom parnih kotlov itd. Spisal ing. Gvid. Gulič. Din 30.—.
OJAČEN BETON. Učna knjiga za stavbne šole in za stavbne obrtnike. I. del. Izračunavanje konstrukcij za visoke stavbe iz ojačenega in neoiačcncga betona. Spisal ing. Jaroslav Focrstcr. Din 30.—.
jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
кшаовввдавнннадепмнвмпапнаннвввив)^!!!!
Bolnega, močnega MIZARSKEGA VAJENCA
takoj sprejmem. Naslov v upravi pod številko 1391.
PRODAJALKA
izvežbann v meš. stroki, dobra moč, želi mesta. Pripravljena jc pomagati tudi pri gospodinjskem delu ter pri šivanju. Nastop takoj. Naslov pri upravi pod it. 1395.
Ažuriranje
tudi v barvah, in PLISI-RANJE sprejmem v delo. Ere« št. 2/П.	1341
Cepilno smolo
prvovrstne kakovosti — in
»ARBORIN«
sredstvo za ZATIRANJE sadnih škodljivcer
priporoča
»CHEMOTECHNA«,
Ljubljana, Mestni trg St. 10.
POLENOVKA
namoč«na ee dobi vsak petek ter tudi med tednom pri tvrdki FR. KHAM, nasproti hotela »Uniona«,	976
i I. preobtikovalnica
damskih slamnikov in moških klobukov
Baritone d zavrtan
j Ljubljana, Mestni trg 7 j j«!clujc p*> najnovejših modelih. Istotam vc'ika zaloga ; damskih slamnikov, naki-; tenih in proznih ter razno-vr'tnCa nakita.
AUTOMGBIL
Laurin & Klement 13/14 HP, 3 sedežen, šport karosarija, vse kompl. v najboljšem stanju, naprodaj. Ponudbe pod šilro * NIZKA CENA 1379-na upravo »Slovenca«.
LEKARNIŠKO
LABORANTINJO
IŠČE LEKARNA na VRHNIKI. — Predpogoj jc snaž-nost. Sprejme sc tudi tako, ki še ni bila zaposlena v lekarni, a želi trajne in dobre službo. Hrana in stanovanje v hiši, plača dobra in zmožnostim primerna. Nastop takoj, najpozneje pa s
1. apri ora. Ponudbe z navedbo starosti, sedanje službe in zaposlenosti ter zahtevo plače jc poslati na lekarno na Vrhniki.	1370
Lovski PES- brak, istrijan. 4 letni, drc.siran, naprodaj. -Naslov v upr. pod St. 1345.
Najceneje
Prima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. — Naročila
sprejema: H. PETRIČ, Gosposvetska cesta 16/1. - Tel. 343.
NAZNANILO
OTVORITVE I
SI. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 33 (poleg Mencingerja) TRGOVINO, DELIKATESO in SLASČ1ČARNO. Priporočam зе za obilen obisk ter jamčim za točno in solidno postrežbo.
F. PODBEVŠEK.
' ZNIŽANE cene za otroške vozičke, ki sc dobijo v veliki izbiri direktno v domači tovarni otroških vozičkov in dvokoles TRIBUNA F. B. L„ Ljubljana, Karlovska cesta 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter sc sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, dr vozički, šiv. in razni drugi stroji. Prodaja tudi na obroke.	1087
100%! 100%!
P O Z O R I
Prostovoljna popotna RAZPRODAJA damskih klobukov in modnega blaga pri E. STOCKL. Kongresni trg 2
NA STANOVANJE
sprejmem gospoda aH gospo*, dično. — CelovSka cesta 69, Spodnja ŠiSka.	1398
Namočeno
P0LEN0VK0
dobite vsako SREDO in PETEK do Velike noči pri:
BUZZOLINIJU, Ljublj,,
Lingarjeva ulica.	1366
Snažno opremljeno
SOBICO
oddam mirni gospodični ali pa starejšemu gospodu. Naslov v upravi pod št. 1393.
Zalivala,
V nesreči, ki nas jc zadela s smrtjo dragega nam
so nan^bili v uteho mnogobrojni izrazi sočustvovanja, pokojniku darovano cvetje in predvsem častno spremstvo na njegovi zadnji poli, kar nam vse potrjuje izpolnitev naše iskrene želje, da bo blagemu pokojniku ohranjen trajen in časten spomin.
Tem potom izrekamo vsem in za vse svojo prisrčno zahvalo.
Ljubljana, dne 12. marca 1924.
DAMSKI SALON SV. PETRA CESTA 58 LJUELJANA
Priporočam se cenj, damam za obilen obisk. V mestu in na deželi! Postrežba točna, cenc solidne. — V delavnici sem vedno od 8. zjutraj do 6. zvečer.	1397
0©<9®©00©©0®(9©©0(9©(P
Krompir
debel, zdrav, prebran, bel in rožnat, KUPUJEM za dobavo takoj. Reflektiraro na takojšnje utovarjanje in solidne cenc. — PREDOJEVIČ, Hotel »Sloni, Ljubljano.
NA POTU JE
ŽALUJOČI OSTALI.
Algcr medio, ki jo nudi po izredno nizkih cenah
»FRUGTUS«
LJUBLJANA, Tnbor 2.
Pri vagonskih odjemih Se poseben popust.
ODSEK ZA LIKVIDACIJO KRANJSKE DEŽEI.NE IMOVINE javlja tužno vest, da jc 11. marca 1924 oh 13. uri preminul gospod
načelnik deželnih pomožnih uradov.
Rajnik ie do zadnjega z izredno vnemo in požrtvovalnosljo posvečal svoje moči uradu, za katerega si je v svojem dolgoletnem, vzornem službovanju stekel ncvenljivc zasluge.
Pogreb blagopokojnika bo v četrtek, dne 13. marca ob 16. (4.) uri popoldne iz državne bolnice k Sv. Križu, Bodi mu blag spomini Ljubljana, dne 11. marca 1924.
Odaovorai urednik; Eruno Kiemžur v Liubliani.
m izdelovanje damshih Klobukov,
Sprejomam dame in gospodične v praktičen pouk, v svrho priučenja si za lastno rabo samostojno izvrševati vsakovrstne modne klobuke. — Nadaljnja pojasnila od 10. do 1. ure popoldne. MODNI SALON ZA DAMSKE KLOBUKE
Шојгна Vivod roi. Mozetič
LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO 21, II. nadstr.
1 Prometni zavod zo premog d, a. 0 1	¥ №BLMM
Ц	prodaja
PREMOG
I IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
gj	vsc i kakovosti, v celih vagonih po originalnih
(л	cenah p> em govnik >v za domačo uporabo na-
čh	kor tudi za industrijska podjetja in raspečava
g,	na debelo
El INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
j~j	vsake vrsie in vsaKega izvora ter priporoča
j^j	posoi no prvorstni čehoslov. in angle-ki koks
J™	za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, j® Cmi premog in brikete	g
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. 0
0 T Ljubljani, Miklošičeva cesta itev. 15. U, @>
© ©
1ИГ- Dne 15. marca 1924 ob 9. ari T
se vrši na našo zahtevo v naši garaži
sodna dražba
1 automobila m 1 motocikla
Ogleda se: JUGO - AUTO ~ LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 36.
1u£oslovan£ka tiskarna v UuSliani.
Ig
e 0.
0
&
©
ш
m
m ©
a a ш
Ш