57. ffgulIKo.
Današnja Številka stane Din 1*50.
V UoDHflffl, v sonato 8. moren 19Z4.
Leto Lun.
LOVEN
ImhJila vsak dan popoldne, lsrze mii nadeli« la praznik«, •neeratl: do 30 petit vrst š 2 Q, do 100 mt a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D: notice, poslano, Izjave, reklame, preklel beseda 1 D; Popast po dogovoru. — Inseratnl davek posebei. Vprašanjem glede nseratcv na) se orilo ti znamka ra odgovor.
0i»t-avnl6tvo f.Slov. Narod«'  la „Narodna tiskara«" loafleva nlien at. 5. orltlicno. — Tal«!*n ftt. 104.
UredaUtve ..Slov.  Naroda** laalloei olica st 5, I. aadairoplo
Tele on ste*. 34.
Dopisa spraja-na ta oiditseia la talostno !raakovane< Rokoolsov eo no  vraća. ajaj
* iu?osl *vlji od 4—6 str. po O. 1*50, 8 in več 2 O. V inozemstvu 4—S Str. 2 O., 8 In vet po 3 O.
no^ttiiti^ otapan? v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:
12 mesecev 6 . 3 . 1
v Liubli»ni
v Ja^oslavljl
>o po*tl
Din 240*— . 120-— 60 — 20-—
Din 240 — .    120 — 9 60-— 20-—
Din 360 — . 180--90'— 30 —
Pri morebitnem povi§anju se Ima dal|5a naročnina doplačati. Novi  naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   ©CF*  po naKaznfel, Na samo pismena naročila brez poslntve denara se ne moremo ozirati.
Ncvo reševanje repanacijskega vprašanja.
Z vstopom angleške delavske stranke v londonsko vladno palačo je prišlo nemško vprašanje, vprašanie reparacij, v novo fazo. O vseh prejšnjih angleških vladah smo si lahko mislili, da jim ni do resne rešitve tega nevarnega in za vso Evropo usodnega spora med Franci o in Nemčijo, ker obstojajo angleški interesi, ki so ta spor umetno podpihovali in zavlačevali v nedoglednost. S sporom se namreč slabi le francoska politična moč. dočim so po drugi strani v Nemčiji zavirali razvoj nemške industrije in trgovine, ki je zaradi svoje teh- | nične in organizatorične dovršenosti najresnejši evropski tekmec angleške industrije in trgovine. Prejšnje angleške vlade so se vedle po tem receptu in so s priznano zahrbtnostjo in spretnostjo varate svet.
Delavska vlada po svojem političnem programu in po svoji miselnosti noče prevzeti diplomatičnih cil:ev prejšnjih meščanskih vlad. Pacifizem je osrednje geslo vseh socialističnih po-kretov z izjemo ruskega komunističnega. Zato poizkuša Macdonald. vodja angleške delavske stranke in vlade, novo pot do Evrope, nov način rešitve glavnega evropskega vprašanja, vprašanja nemških reparacij
V tem vprašanju, ki je nastalo po krivdi in zavedni volji berlinskih vlad, zavzema Francija enolično in tudi pravično stališče. Francija zahteva, da izpolni Nemčra najprvo svoje reparacij-ske obveze in da se nato v bodoče prepreči vsaka revanša nemške vojske. Reparacijske obveze Nemčije so bile ustanovljene na versaljskl mirovni konferenci in podpisane od vseh v svetovni vojni zastopanih držav. Tudi Anglija je podpisala pogodbo. Francija pravi, da so Nemci opustošili severne pokrajine in da je treba za te pokrajine ogromnih milijard. Popravljalna dela so v polnem teku in se vrše na račun pariške vlade. Odtod ogromna obremenitev francoskega proračuna in današne slabo stanje francoskega franka. Po drugi strani pa je znano, da še nikdar v Nemčiji ni cvetelo sovraštvo do Francije tako bujno, kakor danes. Vsa Nemčija kriči po revanši. Francija zasleduje ta re-vanšni pokret in pozna nemške prilike in nemško dušo do dna. Po pravici zahteva, da treba Francijo mednarodno ali Kakorkoli zavarovati proti ev. bodočemu nemškemu napadu. To ie francosko <tališče
Nemčija se pa v reparacijskem pra^anju vede popolnoma neresno. Nič i ni do mednarodno priznane pogodbe, i jo veže na redno odplačilo reparacii n na druga mirovna določila. Z never-otno predrznostjo se kot premagana drsava upira plačilu reparacij ter svetu
oznanja, da je gospodarsko in finančno nemočna in oslabljena, da teh reparacij ne more izpolniti. V resnici pa danes stoji, da ni evropske države, ki bi si bila na gospodarskem polju, torej v efektivni organizaciji in produkciji, tako opomogla kakor Nemčija. Industri ska dela, ki so se v poslednjih letih dovršila v Nemčiji, so naravnost kolosalna. O tem priča tudi mednarodna komisija, ki je prejšnji mesec preiskovala Nemčijo. Komisija je trčila na nezaslišan luksus, na velikanske gradnje. Ugotovleno :e, da sta nemška industrija in nemški kapital namenoma devalvirala nemško valuto, da si na ta način utrdita pozici o na mednarodnem trgu. Na ramah obubožanega nemškega srednjega stanu sta pokupila z devalvirano nemško valuto zdrave devize celega sveta. Nemška industrija je danes bogata in razpolaga z ogromnimi, valutarno zdravimi kapitali.
V Angliji prevladuje v javnem mnenju neko ozkosrčno in prastaro nasprot-stvo do Francije in do francoskega naroda. Odtod sedanji pritisk na delavsko vlado in Macdonalda. da reši nemško vprašanje z nekako spravo med Francijo in Nemčijo. Mi smo prepričani, da Francija ne odbije poziva in da bo sodelovala lojalno do kraja. Vendar menimo, da končno zmaga le njeno stališče, kajti Nemčije pri stvarni presoji njenega ravnanja in njenega današnjega stanja ni mogoče zagovarjati. Macdonald bo poizkušal pridobiti Francijo za rešitev nemškega spora potom Društva narodov. Angleški premjer je že ponovno izjavil, da treba to mednarodno organizacijo okrepiti in da naj zavzame med državami nekako mednarodno spravno vlogo. Nastop Društva narodov bi pojačal tezo Francije. Francija bo lažje obvladala angleške pacifiste, kakor pa pretkane in zahrbtne diplomate angleškega zunanjega urada. Macdonald ne bo mogel zanikati francoske odškodninske zahteve in pa jamstva za napade pred Nemčijo. Oboje je naravno in angleški miselnosti zelo prikladno. Nemčijo se mora prisiliti, da izvaja resno reparacijsko politiko. Na mednarodnem forumu bo izmikanje in izbegava-nje po dosedanjem vzorcu težje.
Predstoieči razgovori Francije in Anglije glede nemškega reparacijskega vprašan ia obetajo torej povoljno rešitev. Vpletanje Društva narodov :amči. da se to vprašanje izpelje do kraja. Za splošne evropske finance nastopi o popolnoma novi časi. V prvi vrsti se vrne možnost zlate valute. Fvropa si po gospodarski pomiritvi oddahne tudi na političnem polju. Sledila bo doba mirnega sožitja, medsebojnega gospodarskega in kulturnega tekmovanja.
Radikalna vlada in opozicijonalni blok.
Vlada v krizi. — Tolmačenje poslovnika za verifikacijo Radićevih
mandatov.
— Beograd, 7. marca (Tzv.) Za spremembo parlamentarne situacije vlada v radikalnih m vladinih krogih danes napeto zanimanje, vlada budno in podrobno spremlja vse dogodke, ki so včeraj vplivali na razvoj in razplet več ali manj kritične situacije. Vlada še vedno gotova skepsa o bloku. Včeraj so se vladini krogi najbolj zanimali za sestanek demokratske stranke in so skušali dobiti o razpravi podrobna pojasnila. Skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič je včeraj popoldne delj čr.sa čakal na to, da se mu izroče po-oblastiln Radičevih poslancev.
Ministrski svet je snoči zelo obširno razpravljal o položaju fn o prihodu radi-cevcev v Beograd. Seja je trajala od 17 do 21.30. Vlada resno računa z okolnostjo, da se pojavijo radlćevci v narodni skupščini. Mnrster za izenačenje zaJconov Marko Trlfkovlć in pravosodni minister dr. Ninko Peric sta poiasnfla na seji s čisto »Pravnega stališSa vprašanje veriiikacdle radieev'h mandatov. Navajala sta razloge in določila poslovnika glede verifrkacijske-postopania. Za slučaj verifikacije Radičevih mandatov obstoja v poslovniku gotova praznina.
Kolikor je mogel dognati vaš dopisnik, radikal' sedaj najbolj živahno komentirajo določbe* poslorurka. o verifikaciji. Točno je to. da bodo radikali storili vse, da se verifkacljsko postopanje Izvede strogo po zakonu, po določilih poslovnika In v njega duha. Radikalna vlada stoli na
I stališču, da se vrši to postopanje objektivno in zakonito, da se verifikacije no forsira, pa tudi. da se ne store nikake usluge, marveč da se izogne obenem vsaki proti-zakon tosti.
Sklepi ministrskega sveta o nadaljnl taktiki vlade so popolnoma tajni. Splošno pa je treba ugotoviti, da je posta' položaj vlade dokaj delikaten. Vlada tudi polaga veliko važnost na končne sklepe, ki jih ima danes storfti demokratska stranka v zadevi bloka.
V zvez! z verifikacijo Radičevih mandatov so včeraj tako opozicijonalni, kakor tudi vladini parlamentarni krogi živahno diskutirali določila poslovnika. Temeljno vprašanje je bilo vprašanje formelnega postopanja pri verifikaciji in določbe poslovnika, po katerih se ima izvršiti verifikacija. Pcslovnikove določbe razHčno tolmačijo. Nekateri zagovarjajo načelo, da bi radičevcl takoj lahko prisostvovali skupščinskim sejam. In da se Ima fzvTŠiti v najkrajšem času verifikacija. To tolmačenje pa zopet nekateri odločno odklanjajo, češ da so določila poslovnika za fta slučaj nejasna, ker poslovnik pozna verifika-cijsko postopanje samo za slučaj takojšnjega sestanka novoizvoljene skupščine. Po mnenju teh krogov rudi ne more po-slovnfk motivirati postopanja, da bt se verrfkacija morala izvršiti v teku 24 ur. člen 7. poslovnika Ima v mislih samo verifikacijo mandatov takoj ob začetku otvoritve novoizvoljene skupščine.
Pred ustanovitvijo opozioijonataa bloka.
Važna seja glavnega odbora DS vrstah za blok. — Predav
— Beograd, 7. marca. (Izv.) Čeprav za nadalini razvoj dogodkov zelo značilen dan. vendar ni prinesel v narodni skupščini onih senzacionalnih dogodkov, kot jih je svoječasno izzval prihod prvih odposlancev HRSS v Beograd, da izročita poslanska pooblastila skupščinskemu predsedstvu. Prihod Predavača je res povzročil, da je parlamentarna situacija krenila za velik korak naprej in da je formacija opozicijo-nalnega bloka popolnoma zasigurana.
Težišče parlamentarne situacije ie bilo včeraj preneseno v demokratski klub. kjer so bile ves dan dopoldne in popoldne dolge politične razprave o položaiu, o sporazumu med opozicijo-nalnimi strankami ter o njega delovnem programu. Sejo je otvori! predsednik DS Ljuba Davidovič s poročilom o položaiu. Posl. dr. Voja M a -rinković je poročal o svojem načrtu glede samouprav. Dopoldanske razprave se ie udeležilo več ooslancev, tako Pera M a r k o v i ć in Sv. G j o r -g j e v i Ć. Dopoldne je bila ožja seja glavnega odbora in popoldne se je pri- I
. — Soglasnost v demokratskih ec še ni izročil pooblastil.
čela plenarna seja poslanskega demokratskega kluba.
Sestanek voditeljev demokratske stranke je imel veliko politično važnost. Na nJem se je priznala v prvi vrsti resnost akc?je, ki Jo jfe prevzela demokratska stranka na sebe za ustanovitev bloka. Z oz trom na to se bo tud] zahtevajo, da se sklepi o tej akc?JI sprejmejo sogfasno, da se na ta način poda čim močnelšl poudarek pričeti akcPJ za str-moglavHenje Pašlčeve vlade. Včeraj Še niso bili storjeni definitivni sklepi in se danes dopoldne razprava nadaljuje. Sklenjeno Je bTIo le, da se mora vsak demokratski poslanec odkrito, Jasno In brez vsakih stranskih namenov Izjaviti za akcijo bloka ali proti. Na popoldanski seji je bilo konstatirati odločnost kluba izvesti načrte g. Davidovića. O podrobnostih poslanci niso hoteli dajati novinarjem nikakih pojasnil, posneti pa je iz vseh iziav, ki so jih dali Vašemu dopisniku g. Davidovič, posl. W i 1-d e r in drugi člani demokratskega kluba, da vlada v klubu dobro razpoloženje, da je med razpravo vladala stro-
ga resnost In da so se vsi poslanci, ki so se udeležili debate, izjavili sporazumne za blok brez vsake rezerve.
Zanimiva ie dalje okolnost da so se snoči radikali zelo zanimali za razprave demokratske stranke. V skupščini je še vedno slišati od strani radikalnih krogov, da je težko upati na uresničenje bloka. Vendar so morali radikali po prihodu Rad:čevega odposlanca priznati, da postaja položaj resen in da je treba računati s političnimi načrti g. Davidovića. Nekateri radikali pa hočejo akcio ironizirati ter ne verujejo na dolso življenje bloka.
O včerajšnji seji priobčuje glavni organ demokratske stranke »Demokra-tiia« kratek strankin komunike, ki veli, da se je včeraj v četrtek sesial glavni odbor DS in po?!anski khib na sejo dopoldne in popoldne. Strankin šef g. Ljuba Davidovič je poročal o celokupni situaciji. Seja Še traja in se njeni rezultati takoj po koncu seje objavijo.
»Demokratija« danes objavlja v polemiki proti radikalnemu tisku tudi daljši članek o pravih ciljih opozicijonai-nega bloka. Članek omenja, da so res v programu bloka nove volitve s pripombo, da se te toliko časa ne morejo izvesti, dokler v smislu ustave kralj nc privoli v razpust sedanje skupščine* Opozicijonalni blok je sestavljen zaradi tega, da se razžene in uniči koruptiv-na in nasilna politična atmosfera in da se postavijo temelji za nov in zdrav red. Da se to doseže, ni dvoma, da mora na vsak način pasti Pašičeva vlada in ima potem nova vlada po sprejemu nujnih zakonov razpustiti to skupščino ter pripraviti vse za svobodne nove volitve.
POLITIČNO PREGANJANJE KOROŠKIH SLOVENCEV.
— Celovec, 7. marca (Izv.) Občinski tajnik v Bistrici Leopold Kralj je \M včeraj aretiran in izročen celovškemu deželnemu sodišču. »Klagenfurter Zei-tung« navaja kot razlog aretaciji čudno okolnost, da je zlorabil Kralj uradno oblast kot občinski tajnik ter ie Izdajal jugoslovensklm državljanom domovni-nlce občine Bistrica (!) in da je tudi pri volitvah povodom sestava volilnih Ust delal proti zakonu.
fjadićev odposlanec v Beogradu
— Beograd, 7. marca. (Izv.) Zaradi obširne politične razprave v demokratskem klubu je včera izostal za popoldne ob 16. napovedani skupni sestanek načelnikov opozicijonalnih skupin z Radi-ćevim odposlancem Predavcem. Včeraj popoldne Je posl. Predavec imel kratke sestanke z muslimani in slovenskimi klerikalci V političnih krogih se je konstatirala nekaka negotovost o iskrenih ciljih Radičeve stranke, zelo so dvomi-
56
3)amo 7i horhi z dvemr
»Predvsem vas prosim, da se spominjate na to,« je dejal, »da je dama mrtva.c
»To ste že preje naznačili. Za stvarjo se torej
skriva prevara?«
»Tako je. Prevara s strani dame. Ona je v Kopenhagenu omožena fn njen mož misli, da je mrtva, c
-in njen namen je, da na vzdrži v tem prepričanju?«
»Seveda!«
»Ali ie morda to v njeno korist?«
»Tudi to bi se lahko trdilo. So ljudje, katerim je 1e?eče na tem, da bi mož sumil, da je z tajm-stveno smrtjo njegove žene v zvezi z nekako izdajo.«
»Ali spadate morda vi v to vrsto ljudi?«
»Tega ne zanikam. Tn njen mož Je v tem tre-no^u morda že na potu v Kristijanijo. Brezimno, toda zel-, verodostojno pismo *a spravi semkaj. To pi*mo sem o'sal Jaz.« (Torej ne gospa Sonja, si je mMil Krag.)
»Aha, jel sem spregledovati,« je dejal Kras:. »Dama je najbrže bogata, ali na vsaj njen mož. Po naključju ste dob;li vpogled v kakšem škandal. Vsa stvar Je pretkano urejena lzsiljevalna afera.«
»Nikakor,« je odgovoril Francoz. Istočasno je tako nepremično in intenzivno zrl v A^b'orna Kra-ga, da je le ta čutil neko fizično nerazpoloženje. Segel je no skodelici kave In krepko požrl, da bi se pomiril.
Naenkrat se je Francoz dvignil.
»Sedaj je dovolj,« je dejal.
»Česa?« je vprašal Krag. Tudi on je poskusi vstati, toda njegova ko'ena so mu odpovedala službo in njegov glas je donel Čudno zamolklo in votlo.
»Vi ste slenar,« je mimo dejal apaš. »Spoznal sem vas dodobra.«
»Kaj pravite?«
»Ali veste, kdo sem jaz?«
»Ker ste postali moj prijatelj,« je odgovoril Krag in se poskusil smejati, »ste najbrže velik lopov.«
»Ako bi brzojavJU policiji v Parizu,« je nadaljeval zločinec, »in ji sporočil, da sedite v hotelski sobi v Kristijanlji skupaj z Jeanom Guvotom, bi vas gotovo imenovMi za viteza častne letije. Tako ugleden mož sem jaz.«
»Strela borja, to ie pa zanimiva stvar. Zakaj pa bi nsj jaz brzoj n vil?«
»Tudi jaz to vprašam In ker sem bi! tako neumen, da sem se dal vam spoznati, seni sedaj prisiljen, da se preseVm v drug hotel.«
»Ali vam morda smem pomagati, da fi poi-Sčete drugo streho?«
»Ne, ni potreba. Prisiljen sem, da to sobo zapustim sam.«
»A, tako. In kaj se naj zgodi z mano?«
»Vi ostanete hi. Preveč veste. Vas sem že napravil neškodljivega.«
»Kako naj to razumem?«
»V desetih minutah boste mrtvi,« je Izjavil zločinec. »V kavi, ki ste jo pili, je bil strup.«
XXXVI. Poglavje,
Preizkušnja.
Ko je izrekel te besede, je Imel zločincev obraz tako zloben izraz in njegove oči so zrle tako trdo in neusmiljeno, da je Krag mislil sam pri sebi: Spoznal te je tako temeljito, da ve, da si policijski zaupnik.
To je b?1 najnaravnejši zaključek. Cemu bi ga naj bil sicer izvabil v svojo sobo, da ga umori s * trupom? Krag je zatisnil zobe in se boril, kakor obupanec Imel je čudno čustvo, kakor da bi njegovo telo plavalo v zraku, se izgubljalo hi razpadalo. Spomnil se je, da je nekaj sličnega čutil nekoč, ko je vzel močno dozo opija. In kamorkoli je pogledal, povsod so mu sledile bodeče zločinčeve oči.
Ker je bilo Absjornu Kragu prirojeno, da ni nikdar zgubil glave, očuvai je tudi v tem opasnem položaju popolno duševno prisotnost. V svoje presenečenje je ugotovil da se njegova situacija ni
poslabšala. Se vedno mu je brenčalo po ušesih in vsakokrat, ko je skušal vstati, je jel kolebati. Kljub temu pa je Imel čisto gotovo čustvo, da se njegova slabost ne veča. Ko se je o tem prepričal, se je tudi zavedal, kako naj se vede.
V glavi se mu je jelo jasniti, da njegov položaj morda vendar ni tako brezupen. Bil je mojster v tem zakrivati svoje misli in tako se z njegovega obraza ni moglo Čitati ničesar drugega, kakor ogorčenje in brezmočnost. Lopov ga je še vedno opazoval prav tako nepremično ln pozorno.
Krag je zbral vso svojo energijo v to, da je izgovoril ta-le stavek:
»Kako dolgo bo še to trajalo?«
»VI mislite, dokler ne boste umrli?«
»Da!«
»Tako nekako eno uro «
»In vi hočete ves ta čas sedeti pri meni in me stražiti?«
»Ne zapustim Vas, čim boste popolnoma brez moči Dolgo to ne more več trajati! Čutite se Žc ob robu velikega mraka, kaj ne? Opažam rta Vas. da se skušate boriti proti temu stanju, toda zagotavljam Vas, da je ves Vaš trud zaman.«
»Vi ste brez usmiljenja,« je dejal Krag, »kai sem Vam storil, da postopate z mano tako brezsrčno?«
»SkuSali ste me prevariti in pri tem ste nekaj izvqdclfc kar ne sns vadeti nobena živa duša.«
stran. 2.
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 8 marca t*24
'btev 57
E da bi v resnici in pod vsako ceno bili i racfe je vzbudila v Moka velike radost.
radičevci pripravljeni izročiti poslanska I Radikalna stranka k sestavila ivoj earla-pooblastila skupščinskemu predsedstvu, »šmarni klub. Kako se bodo sprijaznili VaS dopisnik je ponovno opozoril Radi- i>rista« obeh struj m da-H sc strank« i%> ćevega odposlanca na to negotovost in   °*n? krl*e- P°kažc*> Prihodnji dnevi Na
__.        i!       i v - x        &   i vsa* načtn pa nevarnost razcepitve le al
na utemelje dvome. Na vprašanje, če j odstranjena. - Socialistični parlamentar-
JHenrcc SClaJ *otTva tstva^ a* pnde i "I Wub ie imel vatno sejo. na kateri s* je flRSS v Beograd je Ivan Predavec iz- j sklepalo o nadaljnji taktiki v sobranja, javil vašemu dopisniku: »Sigurno! Ju- Klub te je odločil ia legalno opozicijo proti Cankovi vladi k» io bo podpiral v vseh sk!«pih ir- ukrepih odgovarjajočim potrebam tn duhu časa. Ostro p« nastopi proti vladi, čim hi rs posegla po demokrati smo la ljudskih interesih.
KONEC STAVKE BANČNIH URADNIKOV NA DUNAJU.
Dunaj, 7. marca (Izv.) Včeraj dopoldne so se obnovila pogajanja med bančnim; uradniki in, bančnm sindikatom. Splošno razpoloženj« j«, da st hna stavka
tekom dveh dni končati. Banke so pripravljene na znatne koncesije. Zahteva bank po podaljinniu tedenskega delovnega časa od 41 na ure se ima šele urediti leta 1925.. ko se prično nova pogajnnja za kolektivno pogodbo. Dosežen je tudi sporazum slede blagajniških ur. Banke so tudi privolile v povišanje uradniških plač. Nlžjrm kategorijam se plače povišajo za 3%. vlitim kategorijam za 7% V kolektivni pogodb! se imajo celokupni prejemki »radništva določiti za oženjen« s 17 H mesečno plačo in za neoženjene 8 16 S mesečno p'ačo.
tri izročim pooblastila!«
Za danes popoldne po končani da* bati v demokratskem klubu je napovedan sestanek načelnikov op^zicijonalnih skupin, ki imajo skupno s Predavcem določiti vse formalnosti za Izročitev pooblastil.
GLAVNI SESTANEK DEMOKRATSKE STRANKE«
— Beograd, 7. marca. (Izv.) Predsednik demokratske stranke obavlja v današnji »Demokratijl« poziv, s katerim se sklicuje plenarna seja glavnega odbora demokratske stranke za 16. marec t 1. ob 10. dopoldne v klubski sobi demokratskega poslanskega kluba. Na sestanek so pozvani vsi predsedniki okrožnih in oblastnih organizacij. Glavna mesta ima o pa Se poleg tega odpo-slatl po enega delegata. Na sestanek so obvezno pozvani vsi. ker se ima vršiti razprava o važnih političnih vprašanjih.
REPARACIJSKI SPORAZUM Z NEMČIJO.
mm Beograd, 7. marca. (Izv.) Včeraj dopoldne je bil podpisan sporazum med naSo in nemško delegacijo v zadevi re-paracijskth dobav. Sporazum sta podpisala načelnik oddelka za izvedbo mednarodnih pogodb dr. O. Ry baf in nemSki delegat dr. K u n t z e. Sporazum določa samo spIcSna načela, ki se imajo izvesti pri naročbah na račun reparacij. Glede naročb pa je treba tudi upoštevati sporazum s posamniml tovarnami. Temelina ideja sporazuma je. omogočiti izvršitev nekaterih varnih naročb. Sporazum je sestavljen po vzorcu sporazuma ki ga je Nemčija sklenila z Italijo. V našem sporazumu pa so upoštevane Še nekatere za našo državo posebne potrebščine.
Težak položaj na Grškem.
Velik upor v Maroku.
Težke izgube španske vojske. Mesto Melilla v ognju.
— London. 6. marca (Tzv.) Po časopisnih poročilih Iz Gibraltarja in Is Maroka so španske čet« v bojih v Maroku doživele težak poraz. Španska raiska legija je skoraj popolnoma un:čena. Me«to Mel*1-la gori: uporniki so mesto s svojim zrač* nMn b rodov em bombardirali. V Ma.agi za M n roko ukrcana španska vojska s« j« uprla.
— Pariz, 7. marca. (Izv.) »Daily Maril«
javlja na podlagi poročil iz Gibraltarja, da si je težko ustvariti jasno sliko o dogodkih v španskem Maroku, špansko časopisje mol« Či. Vlada Izvršuje nad tiskom strogo cen« zuro. Poročajo, da je mesto Melill« v pfa* menu Gotovo kaže naglica, s katero so bil« •manske Čete ukrcane v španskih lukah, na te:"sk položai. V Malagl so ae dogodili slu« raji upora vota*rva. ki se ni hotelo ukrcati. Iz Tangerja prihajajo poročila o položaju v Maroku. Gibanje upornih čet novsoj nara« Atene, 6. marca. (Havas) Položaj    šča  Uporniki so več španskih pozicij na»
padli.
— Parit. 7. marca. (Izv.> »Journal« jav» Ija iz Madrida, da so tia prispela poročila s potrdilom, da ni prišel v mesto Mililo oddelek voiaštva, ki je odpotoval i* Asse. Iz raznih *pansVih l"k so bila v Maroko odooslana o»a*enia, ki tvorilo 4 ba*aMrme pehote, 5 ha***!ione artiljcrii" In več pomo*# n?h čet. General Primo de Rivera je Iziavil, da se jutri, v petek, prično važne operacije proti upornikom
ITALIJANSKI VP A LJ POSETI LONDON.
— London, 6. marca,   (lav.) »Time««
javljajo, da prispeta 26. m«ja ▼ London ita* lijanski  kralj  In  kraljica.   Ostaneta gosta j angleške kraljevske rodbine do 31. maj«.
le resen. Oficiri atenske garnizjie so nezadovoljni, ker še ni proglašena republika in so vladi predložili spomenico v tem smislu. Vlada je odločena, da postopa prod oficirjem disciplinarnim polom.
—- Atene, 6. marca. (Izv.) Ministrski predsednik Kafandaris nI hotel sprejeti deputacie oficirjev, ki so mu hoteli predložiti protestno spomenico solunskih oficirjev proti vladi. Položaj ie zelo napet. Venizeios je izjavil, da odpotuje, v inozemstvo in da prepusti Orško njeni usodi.
BURNI PRIZORI V PRAŠKEM PARLAMENTU.
m Praga, 7. marca (Izv.) Včera) je btk> otvoreno pomladansko parlamentarno zasedanje. Sestala sta se narodna skupščina m senat. V narodni skupščini je pri-Do do burnih prizorov med komunisti in ministrskim predsednikom švehlo, ki j« naipreje utemeljeval nujnost reform« tiskovnega zakon« in za tem zelo obširno govoril o »nani špiritni aferi. V svojem govoru ie kratko omenil, da ta afera ne pomeni ničesar specifično značilnega za češkoslovaško, slične afere so se dogajal« ia se še dogajajo na Ruskem, v AngllH, Francih", v Nemčirt in drugod. Odločno mora natopiti proti trgovcem z moralo, ki hočejo bti na vseh poljrh radikalnejši, kakor so v resnici. Govor ministrskega predsednika so sprem eva.i komunisti z viharnimi medklici, dočim so koalicijske stranke Mireiale ovacije ministrskemu predsednl- j ku. Zbornic« je sklenila, da nadaljuje raz- t pravo o izjavi mfnstrskega predsednika fn I« obenem  priznala  nujnost  predloga dr.
Politične vesti.
sa= Naš kralj pose« Rim, Po poročilu rimskih listov posetita 8. maja Ni. Vel. kralj Aleksander I. in kraljica Malija italijanskega kralja v Rimu. Istočasno posetita tudi Vatikan.
^= Uspehi klerikalnih poslancev v »azijatski« državi. Kako daleč gre igra klerikalnih listov g lahkovernostjo klerikalnih pristašev in čitateljev, dok«' zuje sledeče dejstvo, ki ga lahko opa* zimo v vsaki številki ljubljanskega »Slo« venca«: V uvodniku temno nebo, strele in bliski proti »azijatski« državi in upravi; vse je gnilo in koruptno, ni dneva brez novih grdobij proti uboge« mu klerikalnemu ljudstvu. Istočasno, po navadi na isti strani med brzojavkami, pa debelo tiskani uspehi in intervencije
j«j   irucftcm   priznuia   nujuusi   prcu vku   vi.  ;  * ,    ,,   . , .     .     e. ,.
Lovske« i„ .„variJev. d« * Imf-ie ia-    U«*»!nih poslncev r korist Slovenije.
Zdi se torej, da država se ni tako »asi«
Renta potom tiska odvzeti kompetencl po- i
rotn'h sodišč ter izročiti rednm kazenskim , sodiščem.
^ Praga, 7. marca (izv.) Predsednik J
narodne skupščine Tomašek se J« ob otvo- i rftvt skupščine v topMh besedah spominjal
WPsona    Za Časa njegovega   govora   so j
namški nacijonalc* demonstrativno zapu- | stili dvor s n«.
Vesti iz Bolgarije,
Demokratični blok v nevarnosti. •mm Radikalna stranka koleba, — socijalisti v opoziciji.
Sofija, 6. marca (Izv.) Demokratični blok preživlja krtt'čne čase. Dozoreva vprašanje, da-li bo še obstojal kot politična celota, ki drži na krmilu Cankovo vlado. aH pa razpade na prvotne sestavna dete. t. j. na stranke, ki so se po prevratu na httro roko zedinile. T« dni ie imelo «a-čelsrvo bloka važno sejo, od kater« je bfta odvisna nadaljnja usoda sedanle vladne večine. Z veltkim naporom In programa^ tfčnimi žrtvami se f« posrečilo začasno od-srranlrf krizo tako. da obdTži vlada večino. Do sporazuma hi fuzije odcepljen* stru i ni pnšlo, vendar pa ostane blok kot vodrna sila m najmaCnejSa organlzacHa. Kako dokrn bo to Se tralaVo, ie seveda drugo vprašanj«. — Na seH dom. bloka i« dr Pndenheht prečltal deklaracijo 36 aa-rodnfh poslancev rad-kalne stranke, ki ostanejo člnni parlamentarne skupine dem. bloka. Samo 7 poslancev na Čehi Hm Ko-
jatska«, kjer klerikalni poslanci po »Slovenčevem« zatrdilu in bombastič« nemu oznanjevanju žanjejo tako lepe uspehe in uspevajo s tako odločnimi in splosnokoristnimi intervencijami. Tako se namreč dozdeva na prvi pogled. V resnici pa je »Slovencev«« lajna prazna in prosto varanje tako glede »azijatske« države, kakor glede »uspehov« kleri* kalnih intervencij. Saj vemo, da je dr* tava »azijatska«, ker klerikalcev ni zraven in jim vlada ne prepušča Slov«« nije v protidržavno eksploatacijo kakor nekoč »evropska« Avstrija klerikalnim habsburškim petoliznikom.
s »Samouprava* napoveduje bor* bo proti klerikalizmu. Včerajšnja »Sa* mouprava« prinaša uvodnik o pomaga« čih gosp. Radića in v odstavku o drju. Korošcu piše nastopno: Koroščeva vlo* ga pri ustvarjanju bloka J* malo dna« gačna. Sploh so mnenja o gosp. Koro« icu razdeljena. Eni mislijo, da ja salo okreten, vešč in lokav politik, ki nikdar iskreno ne govori, drugi hvalijo nje* govo taktičnost, njegovo pozitivno so« delovanje v parlamentu tn njegovo pri« dobivanje ekstremnih elementov v Slo* venljl za državo. Gosp. Korošec stalno zahteva avtonomijo Slovenije, toda ta zahteva ni bila vedno njegova. Medtem ko vodi Jugoslovenski klub v Reotfradu
Hsk v Sloveniji najfednejše stvari proti Beogradu in podpihuje plemenski raz? dor. Raditega je težko pogoditi te spletke in zmešnjave. Resnica je, da bi gosp. Korošec in njegovi tovariši radostno pozdravljali padec vlade gosp. Pašića, ker bi to pomenilo oslabitev dosedanje državne politike, zasnovane na izvajanju edinatva, kakor je tzra* ženo v ustavi. Po drugi strani pa gosp. Korošec Radića in Žerjava ne vidi rad v Sloveniji. Poslednji glasovi pravijo, da je pri Korošcu zavladala struja ru* šenja. Ali je resnica, se ne vemo. Če se pa obiatini, tedaj nastopi neodložljiv va potreba nove in boljše organizirane borbe radikalne stranke v Sloveniji proti klerikalizmu, pri Čemur se mora zahtevati pomoč vseh naprednih ele* mentov, ki jih je na Štajerskem in n« Kranjskem prav veliko.« — Sele sedaj u vide v« »Samouprava« neodložljivo po» trebo organizirane borbe proti klerika= lizmu? — To je ravno Žalostno, da so vodilni radikalni politiki dos!cj vedno mislili, da je v državnem interesu, ako v Sloveniji protežirajo klerikalce. Vide ljubljanski občinski svet, »Kmetijska družba itd., itd. Pa so si s tem zredili gada na svojih prsih. Prepozno spoznanje*
= Kakšna bi morala biti nova y\a-da* Na to vprašanje odgovarja Kosta Cicvanč v svojem ^B^ograd^kem Dnevniku« tako-le: »Nova vlada, kakršno potrebujemo, vlada, ki v Istini lahko olajša politično situaciio. bi bilo ministrstvo, v katerem bi bili zastopani obe slavni državotvorni stranki in v katero bi vstopili od Hrvatov in Slovencev oni. ki niso avtonomisti.« — To svojo tezo zagovara Cicvarić % vso doslednostjo, toda kakor se zdi. brez vsakega uspeha, dasi bi se tudi po našem mnenju državna kriza res na laglje dala rešiti na ta način, ako bi se dosegel sporazum med državotvornimi strankami.
= Koliko so vredni klerikalni pro? testi. V narodni skupščini je predvče* rajšnjem zunanji minister dr. Ninčič na najnovejši komunike Radtčeve stranke izjavil med drugim sledeče: Gospodje! V Albaniji — gosp. Davidovič ne more tajiti, ker smo bili v Skadru skupaj v vladi, -s- ko je pretila neposredna ne* varnost, da pogine še tisto, kar je ostalo od svobode kraljevine Srbije, in pozneje na mirovni konferenci v Pari« zu pismo nikdar hoteli žrtvovati naj« manjše hrvatske interese. — Prepričan sem, da smo enako žilavo in enako vestno branili i slovenske i hrvatske i srbske interese. Gospodje, tako smo mi delali. Gosp. Radič pa ruši s svojo sistematično akcijo naše nacijonalne interese v Makedoniji in pri ti akciji, v želji, da škodi Srbom, se veže z naj* krvo'očnejšimi sovražniki našega nas roda. Nedeljska izjava Radićeve stran* ke dokazuje, da hodi tudi stranka še vedno po isti poti. Jaz pričakujem, da nihče, ki ljubi našo skupno državo, ne odobri te akcije. (Ploskanje v centru« mu, protesti pri Jurjoslovenskem klubu, kar je čisto naravno, ker klerikalci ved* no protestirajo proti temu, kar je pa* metno in zdravo?)
— Sobotni ples al večer v operi Ko 1« gostovala svetovnoznana lepa Odys v Londonu v gledališču. Imenovanem Alhambra. so bili vsi ancleski listi, med njimi vse važne revije, polni njene hvale. V njej so spoznali res tisto umetnico, kstere vitko telo izra£a v polni harmoniji in živi resnčnosti vse bogate poetične sanje njene duše. Ta, kar nudi. pooseblja moderno koreografske umetnost, ki polaga glavno važnost na mimiko in se nagiHje k id;lt — Na našem opernem odru gostuje lepa Odvs v soboto, dne 8 .t m. ob 20. zvečer. Vstopnice so na prodaj vsak dan pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
Sokolstvo,
Prnsvpfa
storkov ni podpisalo te deklaracije. Dekla- 1 T favnam realno fiolitiko, ftifto njcgpv i fl*. |m ofcttajae y**ioe.
REPERTOAR  NARODNFOA  Hl rDA-LISCA   V  I II'BI JANI.
DRAMA. Začetak ob 2S. url zvečer. I P«tek. T  marca: Tri maske. Smešne pre~ cijnze, PrIMudnI komisar Red B
Sobota. 8 marca:   Kamela skogi uho ši-vank« (premijera) Izven Ncdelia. 9. marca: pop. ob 3. Ltliom, ijud.
predstava Izven Ponedeljek. 10. marca: Zaprto.
OPERA. Začetek ob     20. zvečer.
Petek, 7. marca: Poljub Red D
Sobota, 8. mare«: Plesni večer znamenite
plesalk« »Odys* Izven
Nedelja, 9. ma-ca: Aida Izven Ponedeljek. 10. marca: Zaprto.
*   * *
«* Ljudika visoka lo/a v Ljubljani. V nedeljo dne 9. t. m. dopoldne m vrši v zbornični dvorani na univerzi M«charjevc
Eroslav«. Zato odpade nedeljsko predavanj« judak« visok« šole in se prihodnje predavanje vrli v nedeljo dne 16. t. m.
— V V. amefnostnl razstavi »Khjba Mlatfh« razstavljajo- Kos Vn Kralj Kralj T- MušiČ, Na potnik, Oražem, Pflon, Serainik, StplovSek. Spazzapan, Vavpotič a, Vidmar D., Vidmar N. m Zupan. Priporočamo Jo v obisk.
— »Kamela skozi aho iivanke.« Sobotni večer 8. t m. je posvetita ljubljanska drama češki umetnosti. Vprizori se prvič na slovenskem odru češkega pisatelja Pr. Lan-gerla originalna veseloigra »Kamela skozi uho iivanke«. Začetek ob 20. zvečer. Predstava bo izven abonmaja.
mm Strokovne edmieaj« istrosL ebfi. fraJočTh ametataov. Na Izrednem obč. zboru, H se ie vriH v soboto 1. marca, je bfl Izvoljen sov odbor, ki se je konstituiral takole: Predsednik f. Tratnik, tajirlk S. Santel. blagajnik A. Sever, ostati člani: A. Bucik. T. Kralj, R. Kregar. VI. Sufric; a*-mestnka V Kos hi A, Zirpančeva. Oled« razstave v Hodonirnj je bilo sklenjeno, da se prepusti prireditev slovenskim umetni* Ikhn Kubom. TI imajo v ta namen sestanek, ki se vrti v nedeljo 9. rm. v kavarni Emona, T. nadstr. oh II.
mm »OtedaPIkega tista« It 20» le iz* 1
Glasbeni vestnik.
mm S'ffioaleai ciklus *Ma vlast« se prišteva po vsej pravici ne le med nabo'jša za orkester pisana Smetanova dela ^mpak je brezdvoma eno na}bo!.ij>ih del slovanske m tudi svetovne glasbe. V tem ciklusu Smetana na kieaino ep način opisuje ponosno domovino odnosno D osam ne odlomke narodne zgodovine. V celoti se ta ciklus izvaja prvokrat v Ljubljani na slavnostnem koncertu, v ponedeljek dne 10. tm. v Uni-onski dvorani po sinfoničnem orkestru Zveze godbenikov za Slovenijo. Vstopnice v predprodajj v Matični knj garnt.
— »Ljubljanski Zvon«. Redni občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon* v Lhibljan! se vr$i v nedeljo, dne 16. marca 1924. ob pol desetm dopoldne v društvenih prostorih (Narodni dom I. desno).
— Glasbena soarela »mladih.« Pred nekolikimi dnevi sem bil navzo£ pri kompozicijskem večeru godbenika opernega Orkestra g. Bravničarja v gostoljubnem stanovanM* g. Vidmarja. Z velikim zanimanjem sem posluša! razne klavirske m pevske točke mladega komponista, ki so >ih povabljen m posiušaicem interpretirali gdč. Sfiligojeva. gg. Matačič. Šubelj in Ne-fat. O. Bravnrčar je pristal modeme eks-presijonistične glasbe, katere vzori stoje Izven nacijonalnosti. ki nočejo bit: rzra2 večjih skupin, temveč nosijo žig posameznega čim več tem bolje kompliciranega ču-stovanja poedinega indrvidija, ki neposredno ne iSče srca, a umstvenega poglabljanja in razmišljanja. Komponist ne išče tebe, a ti moraš najti njega. O. Bravničar je svoje poti v širokih konturah gotovo, a v detajlu koleblje Še semtertja, nima še svoje lastne osebne note, lastne komponisiovne tehnike. Ustvarjanje je Instiktivno, rskajoče, nesigurno, 9 kaže Široke, plastične, dostikrat zelo irapirajoče zagone, ki so sk:er ne vedno želez nelogično nanizani drug k drugemu, v »Studiji« ali »Largu« n. pr. pa tvorijo krepko, arhitektonično dokaj solidno stavbo. Bolj ugajajo klavirske, o izrazito kla-virlstlčno neobčutene stvari, kot solospevt, kojih pevski part se zdi po izvrSenl kompoziciji za klavir naknadno vpisan. V splošnem b! bilo prezgodaj Izreći končno-veljavno sodbo, ker je Bravničar šele ua Pragu svojega dela in more svoje lice v času do svoje zrelosti temeljito izpremeniti, vendar pa vidim v njem živ glasbeni talent s tehtnim znnnjem in trdno voljo, ki je nekoliko melanholično vase pogreznjen, a ima gorak tem-peratemnt. ki bo vzbudil in ogrel tudi njegovo, do sedaj se mlačno srca. ~-č.
mm Spored koncerta fogoslovenske komorne glasb«, ki se vrši v ponedeljek, dne 10 .tm. ob 8. uri v Filharmonični dvorani in katerega izvaia Zagrebački kvartet: f. Aranyi, I. gosP. M. Grai II. gosli. D. Ara-nyi vljola, U. Pebri, vljolončel obsega sledeče točke: I.) Peter Konjovič: Kvartet v d-mo'u. I. Allegro moderato. II. Tema t variiacijami na nek »boslaški motiv«. III. j Scherzo, IV. Rapsodico. —2.) Josrp Stol* cer-Slavensk Oodalni kvartet op. 3. v D duru: I. Fuga (Largo molto intensivo), H. ! Jugoslovenski ples (Allegro molto vivace) j
v formi sonate. — S.) Anton Dvorak: Kvar- j tet v d-molu: 1. Allegro, II. Alla polka \ (a!'egre.u.» scherzando), III. Adagio, IV. Pi- S nale. Poco allegro. Stofšča za ta komorni večer se dobe v Matični knjigarni, istotam j se dobi program z razlago posamnih točk. 1
«h VII. muzikalno predavanje pod naslovom »Mladinska pes:m rn hana« pono- j
vi se v nedeljo, dne 9. tm. ob U. uri dop. v Filharmonični dvorani. Izvajajo ga: operna In koncertna pevka ga Pavla Lovšeto-va, operna pevka gč. Slavka Sadova, gdč. Ditlka Doubravska in operni pevec g. Anton Sube4j, Spored še objavimo. Pri vhodih bode uved:na najstrožja kontrola, ter ponovno opozarjamo, da je vstop dovoljen le mladin", ki se Izkr^e z programi.
~ Pevki zbor »OIa?bene Matice«. Va* je so odslej tako razporejene: Ponedeljek in četrtek moški zbor. torek in petek Ženski zbor, sreda mešanj zbor. Vsakokrat ob 18.15. Vsi tn točno I
^ Zaupnica dr. Čertn«. Dobili smo s prošnjo za priobčltev to-le izjavo: Orkestar dravska divizijske obl?sti protestira proti nezasluženim napadajima g. suca Lajovica proti kapelniku g. dr Josipu ćerinu Napad g. Lajovica tiče se i nas, stoga izjavljujemo, da smo dosadašnje naše koncerte pri-redjivali dragovoljno bez svakog materijalnog dobitka jedino za podizanje glazbene kultur« u Slovenaca i radi toga ne dopuštamo, da se nam i našemu Sefu podmeču političke namere. — U ime Orkestra: Za iugosloven*ke glazbenike: Jan U 1 m a n. —-
— Stavbna dela na Taboru. Betonska dela za stavbo Sokolskega doma so se izvrševala še do pozne jeseni, sedaj prično z zidarskirr dei. ker je stavbnega materija* la že dovolj navnž^nesa. K«kor se vidi t« načrtov, bo ro posiopje povsem moderna stavba in v znatno olepšavo Taboru, kakor njegovi okolici. Ko bi tega obsežnega kompleksa ne zavze! Sokol I. b Sc danes predstavljal zanikrno »gmajno«, pa naj bi sedanji občinski modrijani libili vanjo in nr.ta nam'81'cni park še tolike Itotlsočakov, Kako razumejo ti ljudje olepšava ti«, so zadnje dve leti pokazali z raznimi i>!nnkami ob Dunajski in z zrmovjem ob MlkloJIeevi cesti ter s srednjeveško rs ▼svet) javo koncem te m pa — ceste ob periferiH!
— Sokolsko zle^al'šče ▼ Radovlj'cf vprizori v nedeljo dne 9. t. m. ob pol 4. popoldne znano priljubljeno buko »Nebes« na zemlji«.
Vsakemu svote In to, kar mu gre) nsuTi vrlim gospodinam torej ie pravi in zanesljivo fJcbri vanliin-sladh t>r In o - -činiti praick znamke MADRtA".
GnsnnHsrstvo,
Za češke glazbenike: Vit S a m e k. ruske glazbenike: Pavle Ivanov.
— Za
TifnMftj! in snort.
um S. K. »Hermes«. V soboto dne 8. tm. ob ^2H. se vrši sestanek vseh Igralcev pri »Krizn«. Udeležba otrvezna za vse Igralce.
— NaH dirkači za Olimpijado v Parizu. Jugoslovenski koturaški savez je določil sa Olimpijado sledeče dirkače: Dukanovič in Pavlij« (Sokol), Soštarko m Sor vi« (Gradjanaki) ter Šolar in Golte s (Tlirlj«).
Rešimo sckclski Tabor!
—g Hmelj. Vsled izredno dolge zime, bo letos fkoda ptivzročena po hmei*skera kebru v naših hmeljiSČ h. prav občutljiva. Kakor znano, po:aga škodljivec svo;a ja>» čeca v zgodnji jeseni na oni de! trte, kjer ni več z zemljo pokrita, ali med »dan« in »noč«. Iz jajčeca prebujena lić'nka se zarije v trto, jo razjeda in si vrta svo.o pot dalje proti korerini, v kateri st namerava utaboriti in hmelj, rastlino ugonobiti. Ckn daljša je ta pot. lem manjša je zgoraj navedena nevarnost. Vsled tega, !n rudi i« drugih razlogov je visoko nasipovanje zelo priporočljivo. Ako bi bila pri hmelju se jesenska rez priporočljiva, potem bi se Škodljivca kmalu iznebi'1 LetoSnja dolga zima pospešuje 1'činkino potovanje proti korenini — m vsled tega bo povzročena škoda tudi prav velika. Kaj le storiti? Kakor vsako leto, tako se mora pa posebno letos rez hm. rasttkie izvrSevaii prav skrbno In tudi pravilno. V tem oziru so na$i hmeljarji vobče prav zanikrni in skrajno površni. Vesten in skrben hmeljar oskrbuje rez vedno sam, an >o pa izroči le vestnemu tn zanesljivemu delavcu. Nikdar se pa naj to delo ne izvršuje potom akorda. Kakor zahteva vsaka trta v vinoizradu svojo posebno rez, tnko je tudi treba pri vsaki hm. rastlini strokovno prevdaritl. kaj je storiti, kaj in koltko se sme. ozir. se mora odrezati, kaj m koliko se lahko pusti. Pred vsem moramo pnziti na to, da sc uniči vsaka ličinka vsaka buba in vsak keberc, ki se zasači povodom obrezovanja. V to svrho Je treba vsaj I dm dolge fgle z malim kaveljčkom. Odpadki okuženih trt se raj sežigajo. Da so naši hmeljnikl tako zelo okuZcni, to je oovzročlla — ialibog — povrlnost in brezbrižnost naših hmeijarjev pr! obrezo-* vatru hmeli. rastline, limelarji !e!ifc> vsako leto visokih cen, za ohranitev najizdat-nejšega vira tuk. blagostanja, pa ne store nič! Hmeljarji skrbite rorej za pravdno rez. Anton Petrlček.
—-g Novosadska   blagovna   borza 6.
marca. Na produktivni borzi notirajo: Pšenica baška, 79-S0 kg, 2%, 4vag. 332.50, ječmen baški pomladni, 67-68 kg. t vag. 320, oves, ! vag. 245, koruza 8M vag. 245—250, stara 1 vag. 250, dupl. kasa 19 vag. 240—260, moka št. «6« 1 vag. 310, It. »6« pariteta Bos. Brod. 2 vag. mm% St. »7« 2 vag 270, otrobi baški v jutenih vrečah,
I vag 190; banatski 185. Tendenca brez prometa.
Živinski sejem v Zagreba. Zagreb, 6 marca. Na seiem je bilo prignano precaj volov. Ker i« bilo za prvovrstno blago mnogo povpraševanja, so cene 5e nadalje ostale čvrste Telet ni bilo mnogo, precej pa je bflo prašičev, domačih in sremskfh. Cene debelim svimam so popustile. Za kg žive vage se je plačevalo v Din: Voli domači I. 15. II. 13—14 50, III. 1! 50—12.50. bosanski I. 13—13.50, II. 12—12.50, III. 10 — 11, mlada živina 13—14, krave I. 13—14,
II 11.25—12 25. teleta 16—18.50. svin:e debele 25—26, mršave, boljše 22 50-23.75, slabše 20—22. Krma za q: seno 50—112.50. otava 125—137.50, detelja 112—137, slamo 75—£7.30.
-=-g  Prodaja  autobusa.  Irrvalfdski od sek bo dne 12. aprila 1924 ob II. na javni dražbi   prodajal  šestsetiežni Piat-autobus ter se rnteresentje opozarjajo na zadevni oglas v Ur. 1. In Shižb^nfh Novinah.
—g •Staijug', Notiziarlo economlco-commerclale italo-jugoslavo, pubbl'cazione mensile. Milano. Pod tem naslovom je začel izhajati v Miianu 1. marca ti. mesečnik posvečen italijansko-jugoslovensk! trgovi* nI Prva številka vsebuje raznovrstno gradivo o naših gospodarskih razmerah. Prinaša preglede o našem izvozu, o bankarstvu, uvodnfk rektorja univerze v Pavlji <>rof. Sohnlja o rimskem paktu ter številne podrobna podatke o naših izvoznih proizvoditi. Mesečnik ureja znani dr. Antonije Fillpič. ki je v italijanskem jeziku že napisal večje delo o Jugoslaviji. V oklicu na čitatelje pravi uredništvo, da je treba trgovinsko pogodbo izpopolniti s podrobnimi dogovori med sorodnimi organizacijami v obeh državah, med trgovskimi zbornicami, med državnimi tn zasebnimi bankami. med tranaportnrmi družbami, med zavarovalnicami, med industrijskimi organizacijami, itd. Revija se naroča v Milami, Via S. Maria Tulcorlna 17. Za celo leto stane 100 Din, poedina številka pa 12 Din. Na platnicah čitamo topel pozdrav nrednika dr. Filipiča novmistanovlien1' zbornici JtaJfansko-iugoslovenske trrovtne v Milanu in njenim ustanoviteljem O. Rui-cnnliu, »kapetanu industrije«., in prof. So4-naju, »velikemu znanstveniku«.
Stev. 5>.
marcu 1924.
Stran 5.
Dnevne vesti.
V UabiiarU. dne
Prezident dr. Masarvk.
Danes praznuje sivolasi prezident CSR T. G. M a s a r y k svoj 74. rojstni daru »Tatiček« Masarvk bo sprejemal danes, kakor vsako leto, odkar sije Češkoslovaški solnce svobode, izjave in znake spoštovanja, u dan os t i in hvaležnosti iz vseh krajev in slojev češkoslovaškega naroda. V nasprotju z mnogimi drugimi posvetnimi veljaki, ki so se povzpeli iz priprostega naroda do najvišjega javnega mesta, se Masaryk tudi kot prvi prezident CSR ni odtujil svojemu narodu. Dasi stanuje na praških Hradčanih, odkoder so kruti Habs-buržani širili nekoč svoj sijaj in teror, je ostal v neposrednih stikih s Širokimi sloji naroda. Enostavnost njegovega življenja, iskrenost in plemenitost njegovih misli, preprosto občevanje in njegovo g!oboko demokratično prepričanje druži v njegovi osebi najpreprostejše sloje naroda s cvetom današnje češkoslovaške javnosti.
Masarvk je poosebfjena vera v lep-§o bodočnost Čsl. naroda. Vsi sloji, brez razlike stanu in političnega naziranja, vidijo v njem ne samo najvišjega dr* žavnega funkcijonarja. ki s spretno roko krmarja vodi čoln svobodne repub'i-ke v varno pristanišče, nesro tudi zasebnika, znanstvenika, publicista in agil-nega delavca na vseh poljih javnega ndejstvovanja, ki si je pridobil s svojim vzornim življenjem in bogatim na-cčnim delom nevenljivih zaslug za svoj narod
Masaryk je duša ČSR in oče bratskega nam naroda, v njem je harmonično združen patrijotizem in nacionalni idealizem z realnostjo, globoko državniško modrostjo ln visoko razvito intelektualnostjo. Pod njegovim izur* jenim vodstvom se je povzpela mlada češkoslovaška država do ene najmočnejših, najsolfdnejšh in najmodernej# ših držav v srednji Evropi. Brez Masa-rvka si ni mogoče misliti Češkoslovaške. On Je njen spiritus agens, izraz njene moči, napredka in razmaha. Ni torej čudno, da prihajajo danes iz vseh koncev in krajev hvaležni sinovi in hčere sivolasega »tattčka«, da mu izrazijo svoje priznanje za ogromno delo, ki ga je izvršil v blagor naroda in države. Njim se pridružujemo tudi mi in kličemo nrezidenru bratske češkoslovaške republike: Se mnoga leta! *   ★ ★
— Zanimivo pismo. Današnji »Slovenec« priobčuje dopis nekega obmejnega duhovnika, ki pravu da je navzlic zaslugam za osvobojenje v veliki gmotni stiski. Ima namreč nekaj polovnja-kov vina, 33 oralov nadarbinske zemlje, žjvino in druge gospodarska pritikli-ne, pa ne more Živeti, ker mora preživljati in oblačiti veliko družino (?). Ne bomo navajali nebroj zaslužnih mož, ki so prelivali svojo kri za Jugoslavijo, pa nimajo niti tega, kar našteva g. župnik; pač pa nas zanima druga plat tega vprašanja. Kako je mogoče, da ima katoliška cerkev v svoji sredi duhovnika, ki trpi pomanjkanje, ko vendar visoka cerkvena hierarhija razpolaga s solidnimi denarnimi sredstvi in bi mu prav lahko priskočila na pomoč? Kje je tu krščanska ljubezen do bližnjega in kie socijalna pravičnost SLS, o kateri ve kle-riKalizem toliko povedati? Torej celo tned klerikalci nt enakopravnosti, celo med njimi so bogataši in proletarcj, ki morajo iznašati svojo bedo v javnost Dotični duhovnik je poslal prošnjo za dravinjsko dokjado že 6. septembra Ma 1923 na ordinarijat v Maribor, kjer je ležala do 27 oktobra, Ta dan je bila odposlana v Ljubljano in tu leži še danes. Tako torej poslujejo cerkveni organi, kadar gre ja socijalno zaščito, »Slovenec« pa neprestano rohni na državno upravo, na birokratizem in socijalno kri-vičnost državne oblasti. Že večkrat smo svetovali klerikalcem, naj najprej pometajo pred svojim pragom, potem šele lahko kritizirajo druge. Pričujoče pismo je najlepši dokaz, kakšne razmere vla* dajo v klerikalnih vrstah in kakšna bi bila toli opevana skrb za ljudstvo, če bi prišla Slovenija v klerikalne roke. Niti za svojo duhovščino nočejo skrbeti, dasi imajo dovolj sredstev na razpolago.
— Primer tipične ignorance. Da* nasilji »Slovenec«: se je obregnil ob naš včerajšnji uvodnik, v katerem smo tudi omenili, da po drugih evropskih dria< vah stranke ne nastopajo z aktualnimi revizijonističnimi programi, osredoto« čujoč svoje politično in zakonodajno de!o na praktične naloge sedanjosti, na gospodarstvo, kulturo, socijalnost i» zunanjo politiko. Ta nala ugotovitev »Slovencu« ni po godu. Po svoji Stari navadi se zaletava v ugotovitev in na* vaja nekatere brezpomembne in msnj« Smske revizijonistične stranke v Spa* niji, Belgiji in drugje. »Slovenec* pa previdno molči, da se naša ugotovitev nanašata samo na parlamentarno delo po evronskih parlamentih in nikakor ne na strankarske programe. V programu ^ lahko revizija ustave, ta In
7. marca £924.
hteva, ki praktično izvajana pomeni revizijo ustave.  Todm parlamentarno delo se vendar nanaša na aktualna vprašanja dnevne politike, na komunah ne, finančne, davčne, obrambene, repo* racijske, zunanjepolitične zadeve. Prt nas pa je revizija princip odpornosti proti vsakemu pozitivnemu sodelovat nju na aktualnih gospodarskih ali zu* nanjepolitičnih delih. Z revizijo ustave hoče Radič razdejali državo, »Slovenec* pa hoče klerikalno strahovlado v Slo* veniji. V Jugoslaviji pomeni revizija« kakorino propovedujejo revizljonistič* ne stranke, negacijo vsakega drugega pozitivnega dela ter kapitulacijo držav? ne večine pred razkrajalnimi elementi. V tem tiči vsa lumparija revirijonistič* ni h strank Jugoslavije. Zanje je revi* zija neprestana borba proti vsakemu gospodarskemu in političnemu učvrste« nju,proti vsaki konsolidaciji konkretnih gospodarskih  in  drugih vprašanj. V vsakem strankarskem programu se na« hajajo točke, kojih popolna izvedba pomeni večjo ali manjšo revizijo usta* ve. Toda radi tega ni treba, da prevrne stranka vse ostale, potrebne j še in nuj» nejše zahteve in pridiguje revizijo tn samo revizijo a tout prix. Očitajoč dru« gim  ignoranco.  dokazuje »Slovenec« svojo pravo ignoranco. ki je pa Se zlob* na in zahrbtna. Sicer pa se »Slovenec« noče dotakniti svoje velike nedosled* posti,   ko  v Beogradu   zanika vsako ustvarjajoče zakonodajno delo in pravi, da se na prvo mesto postavi revizija, medtem pa v občinskem svetu ljubljan* skem   mirno  sodeluje   na praktičnih, vsakdanjih vprašanjih komunalnega go* spodarstva. ne meneč se za ustavna vprašanja. In tudi to je značilno za od* kritosrčnost klerikalnega avtonomizma, da je ljubljanski občinski sevt opustil proteste proti beogradski vladi in runa« rjemu   ministru   tako  pri parcelaciji Slovenije, kakor pri reškem sporazumu, dasi so to storili njegovi zavezniki v zagrebškem občinskem svetu. Bodite pasivni, negativni, odporni na vseh te* renih. bodite za revizijo ustave tn za nič drugega, bodite dosledni in zanu* stite mestni magistrati Hvaležni sprej« memo v tem slučaju očitek ignorance!
— Proslava 60-letnIce I. S. Ma-charja v Ljubljani, Jugoslovensko-če-škoslovaška Liga in Češkoslovaška j Obec v Ljubljani prosiavjta 60-letnico I. S. Macharja z akademijo, ki se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. ob 11. dopoldne v | univerzitetni dvorani Govori dr. R. Krivic.
— Komunist v upravi Mestne hra-nrln*oe. V zadnji seji občinskega sveta je bil izvoljen v upravni odbor »Mestne hranilnice ljubljanske« vodja komunistične stranke dr. Milan Lemež. Ker šc vedno obstoja zakon o zaščiti države, na podlagi katerega je svoječasno vlada razveljavila v mestnem občinskem s ve-tu ljubljanskem vse komunistične mandate, je nerazumljivo, da vspričo tega drži vlada roke križem in mirno trpi, da se je vsedel celo* v upravo mestnega denarnega zavoda mož, ki ne priznava privatne lastnine. Čudimo se tej brezbrižnosti naše vlade, ki slepo jemlje na znanje vse, kar sklene črnordoča koalicija na magistratu, čeprav je očividno, da so vsi njeni ukrepi naperjeni ne samo proti interesom pretežne veČine ljubljanskega prebivalstva, marveč tudi proti življenjskim interesom države samo. Namesto da bi vlada napravila energično konec klerikalno - komunističnemu gospodstvu na magistratu, podpira s svojo neverjetno brezbrižnostjo in z naravnost zagonetnim nerazumevanjem de.anskega poiožaja na magistratu režim, ki sistematično spravlja Ljubljano na rob gmotnega propada. Sicer pa je ljubljansko prebivalstvo samo krivo teh razmer, ker se doslej še ni moglo ojunačiti, da bi samo prevzelo inicijativo za odpravo neznosnega komunistično - klerikalnega gospodstva v mestni občini,
— Prevoz v Mainzn ponesrečenega s* Reicha v Ljubljano. Truplo v Mainzn v Nemčiji ponesrečenega g. Emesta Reicha prepeljejo danes v Ljubljano. Pogreb bo jutri v soboto ob 16. s glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu.
— Tefeionska naročnina za časnikar-
je. Vsi časnikarji ia stalni časnikarski so-trpdniki, kisebavijo samo s časnikarstvom plačujejo od 1. jan. tt. za telefon v svojih stanovanjih v Ljubljani ia Mariboru po 400 Din. v drugih krajih, kjer je več kakor 10 naročnikov, po 300 Din hi v krajih, kjer ai več kakor 10 naročnikov, po 280 Din na 'sto.
mm Tečaji za vojaka MsPaaeU. V Ljubljani kakor tudi v ostalih garnizifckih mestih se vrle vsako late ob prihoda vo-Jakov-novincev za analfabete tečaji, v katerih poučujejo te liudsko-soiski učitelj! v pisanju, čitanju » računanju. Za ta aoufc so učitelji zadnji čas honorirani. Prihodnje dni se prične tečaj za 110 nož tukajšnjega 16. tapničarskega polka.
— Šolske in naredne knJUntee. Minister prosvete ie rzdaj odlok, po katerem sa okrajnim šolskim nadzornikom naroča, da poskrbe za Čim večjo aabavo odobrenih knjig za narodne m Šolske knjižnice. Zajedno naj sestavilo proračun koliko bi take
kraja!
Šolski sveti ne razpolagajo za toliko Ste« vflo §oi s potrebnimi denarnimi sredstvi, bo treba obrniti se na ministrstvo za prispevke iz državnih sredstev že H enostavnega razloga, ker so knjige danes od dae do dae dražja,
— Kriza v slersfjsfci spari? a sodni svetnik Anu Lejovlc ie nam posial to-k Pismo: »Pod napisom > Kriza v slovenski operi« ste prinesli izjavo aaSlh glasbenikov in ste uvodoma navajali, da je ta izjava izšla iz moje inicijative. To ne odgovarja resnici. Inicijativa za to izjavo ne izhaja od mene, tenv-eč od neke druge strani, toda od nikogar prizadetega. Pri dotičnem sestanku glasbenikov jaz nisem ime! referata o tej stvari, temveč *o me zbrani glasbeniki le naprosili za stilizacijo izjave, katera se ie na sledečem sestanku potem soglasno sprejela.«
Izpred sodišča,
— StarokstoUSki ako* v Beogradu, V Beogradu se mudi Don Marko Kaiodjera, ki Je bil nedavno te&a posvečen za prvega starokutoliSkega škofa takozvane hrvatske narodne cerkve v na« državi. Kalrdjera je bil, kakor znano, popreie katoliki kanonik v Splitu. V Beogradu N pesatB ministra ver dr. Janjića katerega je informiral e hrvatski narodni cerkvi.
— K">nzres hlfnlti pout- M?' ot b© v Beogradu 2S., 20. in Jfl t. m. Kongresa se udeleže vse organizacije hi Snih p^se^tn'kov iz cele kraljevin-. Predsedoval bo kongresu Mfffutfn Marfcovič. načelnik beogradske organizacije fc!*nlh posestnikov.
— Celjske vesti. P r cd a v u n je . Kolo IsTnsinT sester v Celju priredi v nedeljo 9. tm. ob 16 popoldne v mali dvoren! Narodnega doma predavanje *o feministični alijans-: v državi SMS*. Predavala bo gdčn« Stebijeva rt Ljubljane. Obenem se vr5l občni zbor »Kola«. — Umrla Je v Zagradu v celjski okolici posestnica gospa Elizabeta Goručan v 60. letu starosti. — »Baletni v e č e r* gdčne Rute Vav-potfčeve se vrš* v soboto v mestnem zle-d&iiSču. i— Umrlo i e meseca februarja v mestu Celju 5 oseb, v javni bolnici pa 26, stepal torej 31 oseb. — Drugi m i a-dlnsk? koncert Glasb. Matice v Celju bo x- nedeljo 9. marca ob Hff. v veliki dvorani Nar doma. Tema predavanja je- komorni god a i ni kvartet hi klavirski kvartet. Na sporedu so BffsUsUlVitem* klasične in atcid'taefls kvartetne Hiers-ture: Dittersdorf. Ofazunov in Dvofak. Koncert je namenjen ?o!ski mladin! ter g*vencera Glasbene Matic«.
— Mariborske veet| P r J b e d namestnika velikega župana. V sredo je dospel v Maribor namestnik veli-keza župana g- vladni svetnik dr. Vodopi-vec, ki je že prevzel svoje posle. O velikem župaau Se ni nobenega poročila. Priprave sa volitve. Na pristojnih mestih so že v polnem teku priprave za bodoče volitve Ui sicer: za občanske in za srezke oziroma oblastne in tudi za skupščinske. Tudi politične stranke se že pripravljajo, v prvi vrsti za mestne občinske voliive, pričakujejo skupen nastop slovenskih strank. Starodavna grajsks dvorana kot — kino. Po d-Jgem ugibanju in raznih kombinacijah, kako Izrabiti krasno historično srajsko dvorano, se Je to vpralanje končnovcijavno rešilo. Najbrže že sa velikonočne prasn ke st tam na* seli bioskop. ki se sedal nahaja v neprimernem poslopju v Cafovi ulici. — Velikodušen dar zadruzi »Mojd om«. Ravnatelj konfekcijske tovarne Juzoslovenski LIoyd s. Gross le podarfl Kreditni in stavbni zadruzi »Moimir« na račun letne bilanca 1000 dinarjev. Podjetje samo ie svejčas akciji ?a »Dom ubosih« podarilo tudi večji znesek. — Zasačen* družba tiho» tapcev saharina. Mariborski polic 11 se je posrečilo zasačiti večjo družbo tiho* tapcev i saharinom in vžigalicami. Saharina so debili 14 ksr. Med sasačenimi tihotapci je največ železničarjev. Tihotapstvo v obmejnih mestih je sicer v navadi am» pak v Mariboru se je v ?,ad--!;em času nenavadno razvilo. Smisel za poštena delo vedno bolj umira, vse hoče živeti drbro brez Mbaca gruda. Vklfub veliki brezposelnost! je teSko dobiti raneMiivih delavnik proč!. Zelo razvita je postala tuđi obrt »M?-ce Kovačeve« in to pri maskih, ki bi si lahko polteno zaslutiti svoi kruh. ZadnJ! čas se pogosto pojavljajo tudi tatvine po javnih lokalih, zlasti v kavarnah. Tako Je bila v sredo med drugim v neki kavami nekemu snanemu sdravnika ukradena dragocena zimska suknja z vsem. kar se je nahajalo v nji. Policija je odredfia atrr.žjo kontrolo s posebno pažnjo na tiste osebe, ki brez posebnega posla In z?«Južka vendarle imenitno 8rV«j po gostilnab v kavarnah ln baru. — Narodno gledališče, V sredo se fe vprizorlfa tretjič VVeberjeva opera »Csrostrelee« ki je prekosila premlfero in reprizo. Sofisti kakor ebor so biti izborne pri Klasa. Dne 6. marea se vrši premijera Widovc satirične komedije «1X2=^5«. -»
— Občni zbor Obrtne banke. Dne TI. marca 1923 ob pol 11. nri dopoldne se vr3i v posvetovalnici Trgovske m obrtne zbornice v Ljubllsni lil. redi* ©očal zbor Obrtne banke v LJubljani na katerem se predloži bilanca za leto 1923.
mw Dovoz stavbnega asa te* tU !a. tj. le* sa- opeke in kamenja, se Je pretekle dni že pričel. Prihodnji mesec se bodo pričela iS stnvbličm leseni zastala dela nadaljevati. Ker razen treh, Smili novih stavb, letos ni računati na živahnejšo stavbno podjetnost, se saanaposeb>! razume, da se bo v primeri s preteklima dvema letoma rabilo letos ie tratimo vsega delavskega materijala.
— Zgradbe mrtvaške vaze prt Sv. Kriza bo, kakor sme izvedeli, predmet razprave v eni prihodnjih sej občinskega sveta« Zadeva :n načrt -ta že stara in segata nazaj v dobo Hrfbar-dr Tavčarjevega in* P&novanja. čt se bo izvedba tega načrta sedaj uresničila je seveda v prvi vrsti odvisno od položaja mestnih financ. Zadeve • sama na sebi ie pa vsekako nujna m rudi , ******* da sa a> roa^ke^a jsmelir J
Najnovejša poročila.
POLITIČNA SITUACIJA Dopoldanski dogodki — Važna
seja demokratskega kluba.
mm Beograd, 7. marca. (Izv.) Sprejeto ob 12.15.) Današnji parlamentarni dr>-godki se mimo razvi. ajo. Težišče situacije je preloženo v demokratski klub. kjer se je danes nadaljevala velika politična debata o situaciji in o načrtih bloka. Razprava je trajala danes vse dopoldne od 9. ure do sedaj ob 12.15 ter bo gotovo trajala Se dlje Časa. Z veliko napetostjo pričakujejo vladini in parlamentarni krogi komunike demokratske stranke o tej seji.
Danes do tega trenotka posl. P r e-daveč Se ni izročil skupšči^kemu predsedstvu poslanskih pooblastil v verifikacijo. Posl. Predavee je danes zjutraj prišel v narodne skupščino ter imel kratek razgovor z dr. Korošcem in dr. Spaliom v muslimanskem klubu, na Kar je odšel v prostore Glavne zveze zemljoradničkih zadrug, kjer se je zanimal za srbske zadruge in njih poslovanje.
Za danes ob 13.30 Je napovedana tudi r-lenarna seja radikalnega kluba, na kateri bodo radikali fcnnčnovcijavno đoloclrl nadaljno parlamentarno taktiko z oziroro na spremen'eni politični položaj vsled prihoda radlćevcev v Beograd. DanaSnji dopoldanski listi zelo obširno komentirajo prihod Kadičevcga odposlanca v narodno skupSčlno ter razmotrivajo tudi vse politične kombi-nact?e, ki pridejo v poŠte v za reiHev krize. Pri verifikaciji radičevskih mandatov je prvič možna prosta odklonitev odobrenja radićevskib mandatov. To forsirajo nekateri radikali, ki se pri tem sklicujejo na nekdanji predlog demokratskih poslancev v ver.ftkacijskem odboru. Demokrat e so tedaj preciagsii, da se le naj odgodi verifikacija Radičevih spornih mandatov. Padikali dalje ze?o zagovarjajo svoj predlog, da sa lina verifikacij odiožltL Ta predlog so radikali stavili že ob otvoritvi sedanje narodne skupščine. Odložitev verifikacije bi prišla sedanji vladi v dobro, ker bi pridobila na času in bi spravila poleg proračuna Se nekaters nujne zakone, kakor invalidski zakon, zakon o zemljoradnički banki itd. Slednjič naglasa jo pariantentarni krog; tudi zadnjo eventualnost, da ie mogoče Paššč pripravljen podati demisijo svoje vlade §c pred vstopom Radičevih noslancev v narodno skupščino.
SESTANEK NAČELNIKOV OPOZICIJE.
— Beozrad. 7. marca. (Izv.) 2* danes dc-poldne jc sklican sestanek načelnikov opcricijonalnih skupin > posl fv. Preda v-Sem S& sestanku kakor favlieno, 99 formalno fn definf.fvno dolpči izročitev radičevskih mandatov v verifikacijo.
NARODNA SKUPŠČINA
Proračun pravosodnega
ministrstva.
— Beegrsd. 7. marca. (Izv.) Danal*** szupsčina je razpravljala proračun pravosodnega mlniftrstva. Razprava je trajala ou 10. dopoldne do 1230. Govorih *o pc?i. df. Popov ič (dem.), ki le kritiziral d;lnva»i* pravosodnega ministra posL Mita Dlmttrtls* vič (rad.) in končno pravosodni mlniater df. Nlnko Peric. Med njegovim govorom, k* ie začel covoriti o IrrlJatsttA sodiSčik is © nradrn'f>kem vpraSanm je pri?!o med radikali in bosanskimi muslimani do burnih prizorov. SkupSčina je *prejeia proračua pr**" vosodcega tninhirstva.
JUGOSLOVENSKO-ITALIJANSKA TRGOVSKA ZBORNICA,
*- R'm, 7  marca (Izv.) UiHam)»t *r
it Ihsosloveaske-ltalljaaska trzovin. zhor-Bica s centraio v Rimu Zbornica bo {m*«a svofe podru?rtiče % Milanu. Trstu, na Refci v 7oRrcbu t.jubHani m v Beogradu, kakor tudi v drupih v?.žne'»*h Hweslovrnslcfll mestih, k' vzdržujejo ttvaiiet trs^v. ,W stike r !t**ijo.
Borzna ooročjfa,
ZAGREBŠKA DORZ.4. Drim 7   marcu. Sprejuto vb 19.
Devize:    Curih   1J.91—14.01. Pa?*r $.20—3.25.   London   344.75—347.73. Dutai 0.11325—^) 11525,    i^rasa 23i.to75-2K.37-v Trst  343.75— 340.75.  Ncwvork  7040— fidAO Budin-pcMa —, 0.13. — Valite« dolar 7S.755—79.875, lira 3.40-3 43.
Efekti: 7% ta vest posolilo iet« lOJTI 60—62. 2%% drž. renta za pitna fttetu i50 -70. Ljubljen, kred. 235—40. Ceutr»»ft« banka 70—73, Hrv esk. banka 170—76. Kr<v dima banka Zasreb 1475- 150, Hip. bunku 8S—93,    Jucobanka 139—140 Prastcdiona
1040—1000. siav. Iranka 107--1 os. Ekspl -ataeija ho—tso. Drava d. d. Osijek 451« Scčerana Osijek 1495 1500? hnltag 125— 150, fJutmaa 1600 ! 700 Slavoks 775-79*. Siavor.?ia 160—167, Strojne tovarne 1SP —.—. Trboveljska 745- 65. UttJoa P»f«-mlin 1 Ono -1050. Vevče ISO—f9&
mm Beograd, 7. mare« (Izv.) Danaim^ borza: Dima j 0,13^5, Budimpešta 0.13, Zcj-neva 1349, London 345.475,   MibUl 344.3« Kewvork 80.375» Pari« SU, Pra^s 2SP. Se-hut \2?
rNOZCMSIOC OORZTL
— Cnr'h, 7. marca. DanaSn^a porm: Reozrad 7.175—7.225. London 24.675—24.7» Milan   24 832—24 843,    Newvt>rtc 57&25~ 578.50, Pariš 22 60—22.70,    Praga 16.70—^ 16.723, Docjd 0 00815—0.00*175, BukareSrae 3.075—3.073. Sofija 4.10—4.25.
— Trst, 7. marca. Današniu predbof-cn: Beograd 28.85—2vi>5. London 100.23 -100.45, Parit M—92.75.   Newyork 23.2> 23.40. C ur h 403—406, Praga 67.25—67.75.,
— Dunaj, 6. marca. Devize: Beo Z rad   SSD— S84.    London 304.700—3T5.7f»v MSan ;^>34—3046. Newyork 70.P3«— 71.IS* i Parfz 2852-2868, Praga 2045—2055, Curnvi 12 265—12.315. — Valute:    drnaT 872 S7S, dolar 70.S60—71.260. Ura 3KK>--anc5«fc» čeika krona 2032—204«.
— Čudno vreme. Včeraj smo Imeli po dolgtm času krušen solnčni dan, Nebo je bilo Jasno kot ribje oko in vse Se pričakovalo, da je že napočila dolgo pričakovana sponilad. Ponoči pa se je vreme nenjdomu preokre:!ilo in danes dopoldne je jel znova padati snee. k*kor sredi ztme. LetoSnje sž-me neče biti konec
— Bal v »-lnvenskih a-:iSah v Be^jgreJe-
Včerai je priredilo Kclp S'b^kih sester v Beogradu v svojem domu velik bal izkMučno v slovenskih nošah.
— KefekovanS* nekaterih neaMtođat* potrebnih iolsfcfh dokumentov ea mladino osnovnih iol. dela siromašnim Dudem obilo neprilik tn preglavice, ker zahteva taksni zakon tm. tm neznatne lUtfn« kar 10 odn. JO Din kolek. Tu sftj bi posr-doval prosvetni oddelek da se napravi pri zakona rajema, slasti za takozvane »cdpu*tn!ce« la »Šoiska naznanila.«
— Brzojavke meteorološki postaj na pOSaome zrakoplovne enote so proste pri' Stoibin.
— - L*strem« in »Nepes Wlener Tag» blatt«. Lrst »Ustremi, ki ichaja v Sofiji, Je v naš- državi prepovedan, na nov »dovoljen pa $e »Neues \Vtener Tagblatt«.
— Cene kruhu v Beogradu. Odbor za določevanje cen kruhu je sklenil, da smejo peki v Beogradu prodajati do 15, t. m. kilo* gram belega kruha po Din 5 50, kilosram črpesa kruha pa po Din 4 50.
— Železniška aetreea v SentS. Na progi Subotica - Senta se le zaletel potniški vlak v neki tovorni vlak Ranjeni sta bili dve osebi. Krivda zadene dežurnega uradnika v Sen ti, ki Je napačno posiavil kretnico.
— Požar. Sooči je nastal okoli 20. ogenj ▼ neki delavnici na KavakovJ cesti v Spodnji Šiški. Alarmirana je bila tudi požarna bramba v Mestnem domu. Požar je bfl pe-gasen še predno so prispeli ffasilcL
— Bar stav 2. se nam obeta v tkiblja-sl. V palači »Ljubljanski dvor s bo prihodnjo Jesen poles restavracije otvor Jen, k%kor (Šijemo rudi bar. Letos bo stavba nmttana, efušena !n do jeseni večinoma že uporabna.
— Samomor Beosradčanke v MIlana. Beogradska policija Je prejela Iz MIlana obvestilo o samomoru dijakinje Vere Orlić iz Beograda. Prerezala si Je v nekem hotelu Vrat z britvijo. Orllčeva Je pred kratkim pebejrjilia 2 italijanskim trgovcem Giusep-pom Berseajem, v katerega se le sallubfla, v Milan. Tam Je svedela, da je Bersta ože-ajen. nakar st je končala Slvljcnje.
mm Vremenska napoved. Ounai S. marca. Uradna vremenska napoved sa 7. tm.: Mestoma pad a vrne. Vačiioma obiafr
— Tragedija usode. V Vrtni ulic: št !• se je včeraj dopoldne obesil 5] letni belc»- j strojar in hiSnl posestnik s. Alojzij Bur-. p e r. Doma iz Ribnice. Je pred leti edpotp-vaj v Ameriko, kjer 5i je s trudom tvoffc rok prlStedil precejšnje premoženje. Pred par leti !e prišel naznj fn kupil v LJubliauf malo hišico. Letošnji predpust je sklmil dati slovo samskemu stanu in se poročiti. Izbral si ie dosti mlajšo nevesto, ki pa fe stavila baje prevelike zahteve od Strina toki*, da sc je ženite v tik prod porr-i* razbila. Vse »o ga je tako potrlo, da ai |f konča! življenje, $e uredno ie okusil »l»4* koeti zakonskega stanu.
— It Amerike. V ertek 15. februar*. I is doletela r Chtkafu tragična smrt Sle ; venca Josipa Spchar^!. Več detavcev, aa p^^'enih v kamenolomu Unfon Lime C»* je-1 vni-fjo 'ežko skaJlo nfid 300 meTov visofre. : Kameu je »drsnil de?3\cem Si r<->k m je po-fegrrfl  zb  sobot S peharja  r  gi ob'no. Ne-srečn:2 je bfl takoj mrtev. Zapustrl je 7.eav s  tremi   neoreskrh* enirr«  otroki. Pokoji-i ie bil dom^i *z Poljan na Dolenjskem. -Dne 19. februarja te umrk v CtiBcage Sh»-venda J'irstplnn Kočevar. — V PueVn Orio sts umrla Kprol Steoanfč m Mecena Ma dovič, oba rz SlovenHe. V Cf*vetandu »e Je poročil dr. M 7. Oman t Wtss Cvelm Mae Depald J< Mr.ntarte. V petek M. fobr le  mir.i v ClHkagu  Ven cest av TesnaMi Bfl je star »e!e 17 let
*-■*- »«jMaa«R» - ■  - •—    «—' -v *^±mmr •mmrmmmm. +\n r**»_t»
— Na Slanlkovem večeru v Kaefttf & v sredo svira! salonski orkester Sokole U in ne, kakor im b!lo pomotoma zabeleZu«. »odb.i dravske dlvteije. V poročilu le brka tudi napačno navedeno trne NsmJskefjBj iefa v restavrac:j< »ZveadV, ki pSeS« M nek ra ne Varbtnek.
Poizvedbe.
* Ogabna se Je t marca v ffariXi«e*s* domu damska ročna torbica. Povten naleteli naj Jo blagovoli prinesti nazaj v upravo vega Usta proti primerni nagradi.
— Na Sfavčevt maškaradi v l 'r.Wm ■ Se Je naila denarnica z manjšo svoto. De* W se pri L. Baragi, Se'enburgova ul. %/\.
— Sto dinarjev nagrade dobi, kdor sni posije pravi naslov najditelja bankovca sjg 1000 dinarjev (izgubljen dne 29. februarja). Tajnost zajamčena. — R. O m e i e c, LJtn> liana T, Tržna ulica It SSSL
Olovni urednik: BASTO PUSTOSLKMSEK Odgovorni urednik:
Stran 4.
»SLOVPNSK!    N*iVOI>«     dne 8  marca .^4
Izpred sodišča.
LJUBLJANSKA POROTA.
Ljubljana, 7. marca.
Nepošten carinik« — Kupčija s tihotapci.
Po končanem zasliševanja prič Je sodišče stavilo porotnikom štiri vprašanja glede Zornove krivde. Porotnflci so vsa Štiri vprašanja deloma soglasno in deloma z vedno zanikali, nakar je bil Zorn oproščen.
Posilstvo.
Včeraj popoldne se je vršila talna razprava proti 32letnemu Franu Cedilniku, delaven Iz kamniške okolice, ki je zlorabil neko 121etno dekletce Obtoženec se je zagovarjal s pijanostjo. Porotniki so potrdil! vprašanje glede krivde pos:lstva m oskrum-be, nakar ]e bil Cedilnik obsojen na eno leto težke ječe.
MORILEC SVOJE ŽENE.
Danes obravnava ljubljanska porota drugi težlc slučaj tekom svojega zasedanja. Obravnava se danes slučaj družinske tragedije, ki se Je odigrala decembra meseca preteklega ?eta v Volčjem potoku pri Kamniku. Na obtožni klop! sedi 40 letni tovarniški delavec Alojzij Kočar, posestnik v Volčjem potoku,   ki je obdolžen umora
svoje ž-ene. Obtožnica mu očita:
Alojzij Kočar Je dne 31. dec 1923 v Volčjem potoku v namenu jo usmrtiti zo-Per svojo zakonsko ženo Marijo s tem. da JI Je zatisnfl nos m usta tako ravnal, da Je nastopila njena smrt.
Razlogi.
Alojzij Kočar se je poročil leta 1910 s svojo ženo, ki je bila ie vdrugič vdova m Je imela  te vsakega  zakona  po enega
otroka. V sled sklenjenega zakona je posta! Kočar tudi na polovico lastnik ženinega posestva. Zakon med tedaj 36 letnim možem m 39 letno ženo že od početka irl bil srečen ir, a- ie Kočar rlasom izpovedbe Valentina Semeja po preteku enega leta podal v Ameriko, odJcjer se ie pa čez eno leto zopet vrnil. Marija Kočar se je prihoda svojega moža zelo prestrašila. Od dneva njegove vrnitve so bili domači prepiri na dnevnem redu. Kočar je začel po lastni izpovedni tudi svojo Ženo pretepati. Zaposlen je bfl v tovarni »Titan«, vendar Je od prisluženega denarja ženi le malo dajal. Za gospod&rstvo se ni brigal. Radi tega mu je Žena njegovo neredne življenje predbacivala, Kočar pa jo je Pretepava*. Žena Marija je morala celo večkrat pred svojim nasiln!m možem bežati k sorodn'kom. V zadnjem času je napeto razmerje med za-
1 koncema nekoliko popustMo. Ravno ta okolnost pa vzbuja sum. da se te Kočar hotel svoje žene izneblti m se ie le navidezno pomiril, da b? odvrnil od sebe sum premišljenega ravnanja. Dne 21. dec. 1923 okoli 11., ko so bili odsotni od doma vsi domači, izvzemši 8 letnega Slavka, ki je leža! bolan za pečjo, sta bila Alojzij in Marija Kočar na podu. V tem času je prišla mimo Katarina Slevc, ki je v razdaJJi 8 korakov čula skozi zaprta vrata sledeče besede Mari.ie Kočar- »Lojze lepo Te prosim pusti me«. Kasneje, ko se je nekoliko oddaljila je začula še opetovane krike: »Sugovi pomagajte m!!« V tem K Prispela tudi Marija Sare. s katero sta skupaj poslušali stokanje nesrečne žene. VendaT si ni nobena upa.!a blizu. Kasneje sta začuii ! aeko butanje, ki je trajalo oko;t 15 minut.
Kmahi za tem je prfŠel s poda odkoder je . bilo Še vedno slišati pridušeno stokanje, j Alojzij Kočar. Takoj nato pa je odlel zo-et t na pod. nakar je tam kmalu vse utihnilo. I Ko >e nato pr'šla v bMžino Angela Repnik je Kočar stopil na prosto ter jo poklical, naj pride Pogledat nesrečo, ki se je pripetila nfegovi ženi. katera je padla z lestve, vodeče na podstrešje in se pri tem ubi!a. Na lice mesta prispeli zdravnik dr. I Julfj Derean je takoj ugotovil, da se je izvršil zločin in *e zadevo ovadi! orožni-' kom. Sodna obdukcija je ugotovi'*, da je ; M nriia Kočar umrla nasilne smrti vs!ed I zadušena.
Obtoženec je pri aretaciji zatrjeval, da je nedolžen, kasneje pa ;e Priznal, da je na tleh ležečo ženo r:š^a] za usta. ker je bil jezen vsled neneaa zmerjanja. Svo«esa dejanja se pri tem ni zavedal. Tudi se ne ; spom nja. da bi jo davil z ruto, katera *e >e našla kasne« okrvavljena za pečjo. Iz obtoženčevega nastopa in n;egovega zagovora pa se jasno razvidi, da je imel namen svojo ženo umoriti.
Zagovor obtoženca.
Na predsednikovo vprafnnje da-li s* čuti krivega, je odvrnil: »Ne, nisem kriv. nisem storil nalašč!« Nato je začel mirno Pripovedovati o svojem živi;enh> in d< sod-ku samem. Od začetka sta ?-'ve!a dobro. Zena je imela do takrat 7 otrok. Kasneje se mu očftaH. da se je pr'terel k h:5*.
»Zakaj so Vam to oč!tai'?«
»Iz ilehtnobe«
Omenenega (21. dec.) sta bf1« na po^u pri siamoreznici In pripravljala krmo za kravo. Nenadoma sta se sprla. 2ena mu je očltn'a. da ima zopet sinovo uro. On je odvrnil, da naj mu fant vrne knr mu je dolžan za podp'ate. hrano itd. Med prepirom je udaril žen^ po nosu in čez usta. d* je krvavela. Rek'a mu je: »Lo*ze pust me!« Nato ga je začela rmerfntf: »Prtvle-kel s' se sem. da nam boš vse požrl — otroci te žive. V jez? sem jo na to prijel z* usta in jo držal kratek čas. Tcpel jo ni. Nato je videl da padla na deteljo rn oble-
žala pri miru. UstraSi   se ie in Še  po sc» sedo V ostalem e svoi zagovor d rte« oo> poinoma  spr meni I.  Da-l|  je  Jcn.a   p J'j z iesrve. teg.   ne v., l^i p .\n se aadrt   i t Prrotnemu senatu pred s fu'e da^cs H d svetnik dr. K. iser. votcn*a s*n dr. O n :n dr. Stojkovič.    Obtožbo   zastopa prvi drž. pr*»vdn*k Domenico. i btožen a rngo-varia  dr.  Prlan.  Zan?m me  za   rbravn vo je ogromno in avd:tori; :e pom občinstva,
MARIBORSKA P ROTA.
Pred poroto d-;? 6. t. m. Je stal mir4d, komaj 19 ler star Štefan P o z v e g   z P k marja. Obofen Je đveh d "gnih ropT" Die 27 I illja i. 1 je napzd;! iz Mtrske S s? vračtijočesa Vrneta M   Zllavca tet mu J vzel 1300 kmn. Ta svota m : s~v" nr za J skovala, IzmaVnll »e nn tr> *e 40 dolarj «v :t ' 7000 k-on J. DaiTju. Povzet t-d rvratno iaj svoja delanj-!. Glavno vprršani    s^ •> r -rik   potrdili in »-od 'če ga Je obsedlo nr* petletno težko ječo.
j
I Za svoj zločin Je d~h I plačilo tudi Z*»-
letni Ferdinand Kor ca iz Slov, goriv V Ptuju je od Habjančiča k'in'l par volov ra r^O ooo kron. Te vole ie no?e^i takoj nrd'1 za 54 000 K in z drvarjem pobegn'l, Korc j? ennn tirio*ar>"c. Izjavil je v dvoran' ' Je oškodovani Habjančlč b^lj neumen kakoT njerovj voli. Obsojen je bil na 3S let težk. leče.
Mati in hči.
(Konec.)
Bilo ml je tesno pri srcu In rad bi jI bfl povedal kaj lepega, kaj novega, a beseda mi ni moga iz grla. Sedla sva na divan drug poleg drugega. Ona je naslonila svojo glavo na moja prsa in me gledala v obraz dolgo, dolgo ... Od časa do časa sem se sklonil in jo poljubil na usta. Tako sva presedela celo uro brez besed.
Moralo je biti že pozno. Po stopnicah je nekdo prihajal in vstopila je mati
»No!« Obstala je ob vratih in čakata, da ji vzame kdo iz rok čajni servis.
»Že'iš Čaj z rumom ali citrono,« se obrne Majda k meni.
»On z rumom, jaz tudi z rumom, a t! s citrono,« je odločila mati.
Zasmejal sem se. In tako smo pili čaj vsi trije po predpisu materinem. Hoteli smo govoriti, a nismo imeli kaj. Majda je rešila situacijo na ta način, da je odšla spat. Midva z materjo pa sva
I stopila skozi, z dolgim žametnim zastorom zastrta vrata v njeno sobo.
»Sedaj bova govorila midva,« je dejala mati in posegla na omaro po veliko zeleno steklenico, »in preganjala tvoj dolgčas.«
»Ne bom žganja,« sem se uprl jaz.
»Ni to žganje ,samo 'iguer. Prileze se, malo take-le sladkosti po celodnevnem poslu «
In natočila je dve mali čašici liquer-ja. Iz sosedne sobe je prihajalo usmerjeno, a težko dihanje. Ozri sem se proti vratom.
»Kaj sta govorila z Majdo?«
»Kakor navadno! Nič novega.« Zamahnil sem z roko v znak, naj me ne vprašuje naprej.
»Vse to razumem, dobro razumem. In da boš razumel še ti, namreč mene, In da bode slednjič razumela ona samo sebe in tebe, mislim, da je prišel čas, ko ti moram odkriti nekaj, o čemer nisem nikoli rada govorila. Ona se drži,
i kot sedem lačnih let, a ti postajaš* vsled
' tega nervozen
Dolgo je temu, ko sem bila mlada. In zelo dol<ro mora biti od takrat, ko sem se možla. Moj mož je bil občinski tajnik, a jaz hči upokojenega davčnega ekskekutorja. Bilo nas je 10 otrok. Imela sem samo eno sestro, ostali so bili bratje Zelo mlada sem še bTla, komaj 17-lerno dekle, ko je prvikrat začel obračati oči za menoj občinski tajnik Lipa. Snočetka sem se ga branila, a premamil me je z lepimi besedam5. Kmalu sva ?e poročila.
Meni se ni mudilo, a moja mati je silila, samo da me je odpravila od hiše.
Bil je dober z menoj, a samo kratek Čas. Spoznala sem, da je pijanec. Ko se je rodilo prvo dete. ni bilo pri h;S\ beliča, a ono noč (nikdar ne morem pozabiti), ko je prišel otrok na svet. je on pil v gostilni. Prosila sem ga, naj skrbi za dom, naj se brsra za otroka — vse zastonj. Cez eno leto se je rodila Majda. Priše1 je po?no ponoči domov in me
hotel pretepati na porodniški postelji.
Živela sem življenje, kakršno ne bi privoščila niti psu. In da ni napravil neki slučaj konec vsemu temu, ušla b; mu bila z otroci v svet. Poneveril je večjo svoto denarja v hranilnici, kjer Je bil tudi tajnik Oblasti so ga zaprle, a jaz sem ostala z dvoje otrok. Pustil mi je srebrn goldinar, zadnji denar, za katerega sem kupila otrokom mleka. Prva hčerka mi je kma'u umrla. Ostala je Majda in sklenila sem, da poidem po svetu. Otroka sem poverila moji materi, a jaz sem odšla v Pulj. Tu sem spozna" la nekega stražmojstra Blagaja. Bil je to človek kakih 40 let, a jaz sem jih imela komaj nekaj nad dvajset.
Polagoma sem se ga privadila in kmalu sem ga začela spoštovati in ljubiti. On je skrbel zame prav po očetovsko. Bil je pošten in resen Človek, zato se nisem branPa, ko me je vprašal za roko. da pristanem na njegovo zeljo. S težk m srcem sem mu razodela, da sem poročena. Bil je zelo potrt, a slednjič
sva odločila, da bova živela brez cerkvenega b!atro«:lova. Dolgih 20 let sva bila kot mož in žena in nihče ni dvomil o tem, da on ni moj pravi so^rog Tako Je dob:la Majda novega, boii^m očeta, ki je skrbel za njo in jo ljph;t ko* lastno dete. Otrok nisva 'mela. Spremljal me je skozi najnevarnejša nn+i mojega življenja in dosti je pri*"omocrcJ k temu, da sem mogla spraviti M^jdo k dobremu kruhu. Zal mi ga je, da je nmr1 lansko leto. Na svojega pravrrra mo?,i sem poleg nJega lahko pozabila.«
»Čudno je to, tako čudno.« sem pripomnil.
»Da, dragec, to je frvljenje. Za4o te jaz razumem in upam, da boš razumel ti njo, a ona tebe in samo sebe. — Pij!«
Natočila je zonet. Iz sosedne snbe na je prihajalo umerjeno, a težko dihanje.
DrugI dan se mi je zdelo, da v M->j-dinem obrazu ni več onih potez, iz katerih sem poprej bral črno skrb.
SLAVENSKA BANKA D. D.
ZAOREB — podružnica: LJUBLJANA
Delniška glavnica Din 50,0 TOOO-— in rez. preko Din 12,500.000'—
PODRUŽNICE:
Dubrovnik j      Muraka Sobota       §      Som bor
Gornja Radgona       ,      Novi Sad Kranj j Osijek
Maribor l Sarajevo
Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice.
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split
Beograd Bjelovar Brod n. S Celje
EKSPOZITURE:
AGENCIJI:
AFILIJACUI:
Sušak Šibenik Vriac Wien
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
1
Globoko potrti sporočamo sorodnikom, pri|ate!?ern in znancem tužno vest, da seje naš blagi, iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, stric, svak, nečak, gospod
I1EST REICH
soief turdfee Jos. Relck o LfnbllanU
dne 24. februarja 1924 smrtno ponesrečil v Maincu ob Reni,
v starosti 33 let.
Zemeljski ostanki milega nam rajnika so bili prepeljani danes, dne 7. marca v Ljubljano.
Pogreb dragega rajnika se bo vršil jutri v soboto, dne 8. marca ob štirih iz južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo vršila v ponedeljek, dne 10. t. m., v farni cerkvi sv. Petra ob pol osmih zjutraj.
V svoji tugi prosimo, da se izvolijo sožalne izjave opustiti in priporočamo tembolj blagega rajnika dobremu spominu.
LJUBLJANA, dne 7. marca 1924.
nmi *m »mol* cfimar. Plačuje
IfiHLI OGLASI
Cena  malih oglasov
vsaka beseefa 50 para. — Najmanj« pa Din S —
OP
I
Službe
i
Inž. arhitekt
z dolgoletno prakso ▼ tu-in inoremstni i*če mesto orojektanta in konstruk* terja pri večji stavbni Hrdki. — Ponudbe pod ^>Onbra in zanesljiva moč 1669« na upravo »Sloven* s*<cga Naroda«.
Potnik,
poznavajoč razmere in jezike v Italiji in Ji'go* slaviji, verziran v Jitu, moki. strojni in eleVtro* tehnični stroki, vporaben rudi kot organizator pod* ietja, iSče službe. — Do* piši pod »Inicijativcn 1626« na upravo »Slov. Naroda«.
Knjigovodja,
vodeča sila. « do!j?oTetno prakso, perfekten bilan* cist, samostoien korc* snondent v slovensVem. srbohrvarskem. nemSVem in italitansVem Jesiku, dober stroienisec, z do« brimi referencami, — zeli nremen;+i sedanie m^to ra^of ali pozneje — Po* nudbe pod »Stalno m** sto/l6^1« na upravo »SI. Naroda«.
Gatenst,
-amostojen, iiče stalno mrsto: najraje na deželi. — Pismene pon»'^rie pod »Dobra moč/1663« na uo>rvo   »Slov.   N »-'-da«
L
Stanovanj
j
Mcblovana soba
se odda solidnemu go« spodu. — Naslov pove uprava »SI. Nar«. 1675
Gospodična
se sprejme na stanovanje kot sostanovalka — Go* sposka ulica 3, dvorišče.
16R0
2000 Din nagrade
dobi, kdor mi preskrbi stanovanje z dvema so* bama m kuhinjo v sredini mesta — Ponudbe pod »A. M./1678« na upr. »STov. Naroda«
Dobra harmonika
»Zechner« na tri tone, sr prrda. —»Kolodvorska ulica 26/11, desno (Sko* fic) 1662
Voz (brek) s 3 sedeži za S—9 oseb. s streho,  dobro ohranjen, naprodaj. Cena 5000 Din. — M. S., Topole 1°, p. Mengeš. 1676	|    posoiila 1
	Posojilo 40 do 60.000. dinarjev iščem    za    takoj proti vknjižbi na posestvo na prvem mestu m dobrim obrestlm. — Ponudbe na upravo   »Slov. Naroda« pod »Dolarji/1657«.
Spalnica, kuhinja. otomana, otroški voziček in drugo pohištvo — radi odpotovanja ceno napro* daj  — Ogleda se od pol 2. do pol 3. ure popoU dne.   Naslov pove upra= va »Slov   Nar.« 1681	
	| Itenremičnin? |
Avto! Proda ae radi selitve po zelo    nizki    ceni avto »Puch« 30 TTP. šestsedež* ni,   modem, popolnoma nov   Posredovalcem pro* vizija.   —   Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1643	Štiri vile vse  a  prostim stanova* njem in VE C DRUGIH HIS v Ljubljani »n oko* lici ugodno naprodaj. — Več pri Prvem društvu hišnih posestnikov — v Ljubljani, Sodna  ulica 4 ali pismeno 1656
Proda se žaga (venecijanka) — fabrikat Tonnies, skoro nova, štiri žage na  dva »Pleu!«*ko* liča. s transmisijami, jer* meni,   cirkularko, dvigalom, strojem za brušenje itd.   —   Vprašan ia na: Dra.    Goriana. Zagreb, Akademički trg L 1677	Vila na Sušaku (Pečine) u blizini mora, malena, u prizemlju 2 so* be, sprema, kuhinja Na I.   katu  2  sobe. sobica, kuhinja, kupaona i nuz« gerdne prostorije, elektri* ka. voda. maleni vrt na» okolo   vile,   proda ie se radi odlaska. Rok proda* je do 30 marta. — Obra* titi set J  B., Sušak. pošt. pret  154. 1637
Stavbne parcele
pod Rožnikom naprodaj. — Nahiov pove oprava »Slov.  Naroda«. 1600
I     Razno J
Pletenine
▼seh vrst in predtiskariia ročnih del, najmoderncj^ ši vzorci Cene nizke — L Turk. Pred Škofijo 1. I nadstropje (v prei« šnjem poslopju Krcditr-banke) 93^
Pozor!
Plačam po visokih cenah stsre obleke, čevlje, po hištvo itd Pridem t'Ht na dom. Dopisnica zn^ -stuje. —Drame Ma '• Sv. Jakoba nabrežje 2 \ Ljubljana 16 5
Za dojenčke
priporočajo strokovnia' 1 samo »Juvenol««posiralni prašek; za oslabele otro* ke samo »Bara«r-emi!l7ijo ribjega olja z glicerofos. fati — Pazite strogo na varstvene znamke »T'vea nol« in »Rara« ter od\lo. nite odlično vsa tuja na* domestfla. — Glavno ra< stonstvo za Slovenlio: •Salus«, d. d., Ljubi an
127?
Žalujoči ostali.
^SI « rooa 1 f &
i>»« rorl !
){a-ha-ha!
Odkril mena skrivnost ■noske tlaaanoe ! Naj-ftnajsa parilo, nsram-nica. kravate, nogavice I. t. al. po konkurenčnih cenah pri
I. Sinkovic wt K. So*<
\ Kakršen gospod, tak sluga. jI
B ti r k a is vojaškega življenja v enem dejanju. \\   Ispra se as odrih po eeiell s aefss* tat ooeekoss.
ji Dobiva se ▼ Hirod«! Imjlgarsii v Ljubljani.
i! Cena 10 Din.
Praqer Press
za Jnooslatrifo.
Ta najbolj informiran in najboli razoren dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tuiini stane za kraiirviuo SHS fradi znižanja poštneea tarifa) samo Din 40 —
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav
Male Antante.
Ravnokar Bošll na'nove?ii
i pariški ii dunajski modni
ir za spomladansko sezijo.
Pr porofta
narodna knjigarna, L|n%1]
ia
Prc'evfl^o)* nVrm 7 ■■■■■■SBIISSIIIlUBkiaiSBCIlll
Lastnina in t:sk »Narodne tiskarne«.
D2