16Z. itntlta. I i.wmi i Wrt*. II. jiliji niz. XIV. teto. I .Slovenski Narod* veKa: I v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu pftjenaa: I ćelo leto.......K 24— cclo teto.......K 22*— ■ pol leta........ 12-— pol leta........11 — I četrt leta -..••. . 6*— četrt teta ...... . 5*50 I m mesec.......2-— na mesec......1*90 I Dopfsi nai se frankiraja Rokoptsi se ne vračakv I Ure4nUtro: Eaaflova mtoc* M. S (v pritiičju tevo>, telefon ftt 34. lataf« vsak «aa ww*mr tovmmmaši ■•4atf« ta prazalk*. Inserati veljajo; petemstopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 via, za trikrat ali večkrat no 10 vin. Par te in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrata 20 viil Pn večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu nai se poštijaio naročnine, reklamacije, inseraU itd. lo 'C administrativne stvari ■■ Poaaaiaaaui fttevilka vaifa 10 rtaarjav. ----------------- Na pismena naroaia brez istodobne vposlatve naroćmne se ne ozira. „Jfarotaa ttskaroa" telaion šL 89. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25-— ćelo leto.......K 3Cr— pol leta ....*.. » 13*— četrt leta.......650 «» Amenko In vse druge dezele: na mesec . • • • . 9 2*30 ćelo leto ... . . . K 35*— Vprašamem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Đpravnitaro (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št 5 telefon ŠL 85 1C. hr. horespondenčni upad I v službi cuvajizma. I Du n a i, 17. juli ja. I C- kr. brzojavni korespondenčni I nrađ je državna institucija. V vsaki I državi obstojajo podobni zavodi, ki I posredujejo listom informacije iz 1 \>eh delov sveta ter posvečajo po-I sčbno pozornost političnim dogod-I k^m. kateri tangirajo interese in za-I rdmanje domaće javnosti. V vseh de-I žetah se je izkazafo za nujnn potreb-I r . i dvzeti ,*'aBlede se vam, lepi striček!« Povzel je: »Saj vem, da se mi blede. Ali bi vam smel to priznati, jaz, oženjen mož, vam, mlađemu de-kletu? Blede se mi, norec sem, haj-ši od norca, zločinec sem, skoraj podlež. Zame ni upanja na svetu, in kadar se spomnim tega, izgubim vso pamet. In kadar slišim, da se boste omožili, me popade togota, da bi kar koga ubil. To mi morate oprostiti. Suzana!« Obmolknil je. Vse ribe. ki jim ništa metala več kruha, so stale ne-premično. skoraj v ravni vrsti, kakor angleški vojaki, ter opazovale sklonjene obraze te dvojice, ki se ni več brigala žanje. Deklica je zašepetala napol ža-lostno, napol veselo: »Skoda, da ste oženjeni. Kaj si hoćete? Tu ni pomoći. Končano je!« Nagloma se je okrenil proti nji in ji je rekel čisto od blizu, prav v obraz: vin če bi bil prost, ali bi me hoteli vzeti?« Odgovorila mu je odkritosrčno: »Da, lepi striček, rada b; vas vzela, zakaj vi ste mi najboij všeČ, dosti bolj od vseh drugih.« Vstal je in zajecljal: »Hvala . . . hvala . . . prosim vas iskreno, ne obljubite nikomur. Po-čakajte še malo. Lepo vas prosim. Ali mi obljubite?« Zamrmrala je, nekam zmedena in ne da bi vedela, kaj on misli: »Obljubim vam.« Du Rov je vrgel veliki kos kruha, ki ga je imel še v rokah, v vodo, in je zbežal kakor brez glave; niti *zbogom ni rekel. Ribe so hlastno planile na kruh, ki je plaval na vrhu, ker ni bil zgne-ten s prsti, in so grabile s požrešni-mi gobei po njem. Odvlekle so ga na drugi konec basena, se jagmile oko- li njega; sedaj so se strnile v premi-kajoč se grozd, bile so kakor živa, gibajoča se cvetica, ki je pala s čašo navzdol v vodo. Suzana se je presenećena in vznemirjena vzravnala in je Šla po-časi proč. Zurnalist je bil že odšel. Mirno se je vrnil domov, stopil k Madeleni, ki je pisala pisma, in jo je prašal: »Ali bos dinirala v petek pri Walterjevih? Jaz bom tam.« Obotavljala se je: »Ne. Malo slabo mi je. Rajša ostanem doma.« Odgovoril je: »Kakor ti drago, saj te nihče ne sili.« Potem je vzel klobuk in je šel takoj zopet ven. 2e dolgo je pazil nanjo, jo zale-zoval in vohunil; poznal je vsa njena pota. Naposled je prišla tista ura, ki je je tako željno pričakoval. Ni pogrešil tona, v katerem mu je bila odgovorila: »Rajša ostanem doma.« Naslednje dni je bil z njo ljubez-niv. Ćelo vesel je bil videti, kar je bilo pri njem zadnje čaše nekaj red-kega. Ona mu je rekla: »Glej, glej, kako prijazen in dobre volje si zopet.« V petek se je zgodaj opravil, češ, da ima še nekaj opravkov, predno pojde k šefu. Okoli šeste ure je šel z doma, ko je bil poljubil ženo, ter je šel po voz na trg Notre-Dame-de-Lorette, (Dalje pribođnjie.) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 162 štev. enega v Celju, enega na Dobrni, in to niti ne v skupne narodne, temveč ' v slrankarske svrhe. Prostori v celj-skem »Narodrtem domu« $o vetino na razpolafco tuđi klenkaloem, ah bi pa dobili napredniaki dvorano pri »Belem volu« za kako veselici) ali prirediter? Po deželi stavilo kleri-kakrt na Kranjskem in pri nas »donw za »domom«. Za čigav denar? Za de-nar malih kmeČkih nosojilnic, ki žive od denaria, katerega jim banke, zadružne centrale in druge posojilnice posodijo. Iz vsega se vidi. kako brez-vestno in lahkomišljeno pisari ^Straža«, glavno^ glasilo »katoiiške inteli-gence^ na ?tajerskem! Mariborske&a sofcoKkega okro-žia občni zbor bo dne 21. iulija v sokolski sobi »Narodnega doma« v Mariboru ob 10. dopokine. Iz Kape! pri Brežieah, 17. juliia. TrešČik) je v hiev posestnika ^uler-ia. Leseno poslopie je bilo naenkrat v ognju in je zgorelo do tal. Hišo so k sreći ubranili. Pokazalo se je zopet, da nam manjka požarne brambe- — V vodnjak se je prekucnila ttekltna Terezija Blaževič in se ubila. Iz Šmarja pri Jelšaii, 17. ju lija. Tu se naseli nov odvetnik, gosp. dr, Ivan Zabukovšek, rodom Ponkov-Ijaa. — Kaj bo s postajico v Stra-nWi? Koliba je že postavljena, a okrog nje raste veselo trava. ?ent-peterčani še vedno upajo, da se bo postajico postavilo tja, kjer bi bilo prikladneje za nje. — Iz okolice se slrši 0 naših gg. župnikih vedno kaj veselega. Tako se je vršila pred kratkim neka gostija v Št. Petru na M. s, Povabtfen je bil na gostijo tirdi župnik Gomilsek. župnik bi kaj rad ^edcl p<"'!cx pcvc>'':, a Anin ;c ntcl svojo glavo in svoje misli ter je župnika dirigiral na drug časten prostor. Če je imel i tam prijetno družbo, ne vemo. — Te dni se je vršila v Jmar-?u dekanijska konferenca đuhovni-kov. katere se je udeležil tuđi šent-iurski župnik Mikuš. Na potu proti domu ga je voznik zvrnil. Župnik je k sreči usel le s sirahom in z malimi praskami. V Št. Juriu se bo kmalu vršila velika čukulada; ali ni bil to prst božji, župnik Mikuš? Iz Velenja. (Zabava na klerikalnih veselica h.) Pobro se se spominjamo. kako je hujskal lansko leto šentjaški župnik proti Ci-ril - Metodovi veselici, češ: Zakaj bi po nepotrebnim izdajali denar. ko tožite, da je suša in slaba za groše. Letos trpi ljudstvo na posledicah te suše hujše ko lani, ker je moralo kruh kupovati. A letos so imeli v Šentjanžu veselico — ševe klerikalno, za katero ni bilo škoda denarja. ^Slovenski Gospodar* poroča. da se je ta veselica imenitno obnesla. Moralo je že biti tako. ^Slovenec* in »Straža* se vedno zgražata nad pijančevanjem po veselicah: v St. Jan-žu na se je katoliška mladina na klerikalni veselici do jutra organizirala in izobraževala. To vam je bil dirin-daj! Kar okoli cerkve in po pokopa-lišču so tekali navdušeni katoliški mladeniči za navđusenimi Marijinimi devicami. Zanimivo je tući vpraša-nje, za kaj se je porabil čisti dobiček veselice? Sliši se, da se je vsega. ra-zun par kronic, v bližnii gostilni po-gnalo po grlu. Pijaca je kar tekla z miz. Sadovi tega klerfkalnega iz-obraževanja tuđi ne bodo izostali. V resnici je stvar vse drugačna. kot nam jo slikaio klerikalni časopisi. Iz Maribora. (Prepiri zaradi mostu in Olavnega tr-g a.) Že pred leti nišo bili vsi zadovoljni z namero, pustiti Kopališko ulico mimo »Narodnega doma« kot r.ajprimernejši prihod k novemu mostu čez Dravo v stran in graditi most z (ilavnega trga. Že takrat so prero-kovali razsodnejši nemški elementi, da bo projekt z Glavnim trgom na-prtil mariborskemu mestu ogromna bremena. No — zmagal je sovinizem in razni drugi malenkostni pomisle-ki. Nemško - nacijonalne prenapeteže je grozno bolelo, da bi prišel »Narodni dom« z mostom iz Kopališke, na-ravnost v Tržaško ulico do velike veljave in višje vrednosti. To je od-loCilo za današnji most, ki se bo ste-kal na najneugodnejšem mestu v Magdalensko predmestje. Mesto se jo moralo vsled tega odlociti za od-kup in stroške, ki delajo finančnemu referentu v občinskem zastopu, očetu Pfrimerju bridke urice. Komaj se je vprašanje odkupov nekoliko spravilo v red, pa priđe na vrsto drugo: kako lice mora dobiti Glavni trg, da bo odgovarjalo stavbi novega mostu? Tu ne gre le za izravnanje terenskih nepravilnosti, temvee tuđi za zazi-danje Glavnega trga. V zadnjih dveh sejah občinskega zastopa je došlo vsled tega vprašanja do sila burnih prizorov. O njih še izpregovorimo prihodnjiČ posebe. Z graškega vseučilisća. »Tages-post« poroća: Naučni minister je po-trdil sklep profesorskega kolegija graške filozofične fakultete, naj se pripusti dr. VValter Schmid kot privatni docent za arheologijo, pra-zgodovino in rimsko provincijalno kulturo. Drobite sovice. U m r 1 je y Mariboru gostimičar in užitnrnski za- ' kui>iiiV Antun 2niderić, 6i let star. — Umrla )e v Marabcr^u xasebni-ca Terezija Huber, 73 let stara. — Imenovan je za poštnega ofici-jajita na Pragcrskem praktikant Fr. Drobec. — V konkirz le prišel Jožef Pirich, usnjarski tovarnar v Ftuju. Zacasni uprav, itelj konkorzne mase je dr. Avgust pl. Rachki, odvetnik v Ptuju Prvi narok je dne 24. iulija pri okr. sođišču v Ptuju. — V M i s 1 i n i i je zgorda hiša posestni-ka Cesarja. Gospodarsko poslopie je ostak). Pravijo, daje nekdo iz hiido-bije tažgal. - IiSt. Jurjaob J žel. o4ltrtni nagornjak Franc Vodeb je imel hud prepir s svojo ženo. Gro-zil ji Je z nožem. Kasneje je šel v ho-sto tn se je obesil. — \ z Jeruzalema pri Ormožu poro^ajo »Slovencu«, da neki Ivanjšič, ki je ubil na požarniski slavnosti pri Jeruzalemu kovača Kemeniča, ni bil Marijin mladenič, tuđi ne klerikalec — temveč pravca ti »liberalec^. To si je pa »Slovenčev« jeruzalemski dopisnik, ki je sumljivo ppa-zil, da mu je zmanjkalo iz žepa \ te-lovniku čez 35 K denarja. Igral so ovadili goljufivega detektiva p^'lici-ji, ki je še tišti večer vse tri p^-ka-njene tatove ujela v neki go^ ilni, kjer so popivali v družbi več čednih vlačug. Tatinski vlom v Vkovah. V go~ stilno Ivana Oinana v Vkovah je vio-mil neznan tat v gostilnisko sobo. Odprl je s silo predalo za denar in ukrade! čez 270 K drobiža. S sabo je vzel tuđi škatlio cigar :t. O vlomilcu, ki je bržkone domaćin, do sedaj še ni nič znano. Primorsko. Imenovanja v poštni služM. Po-5.tni oiicijalf Ivan (irandis, Adolf Pre-dolin in Ivan Bianzani v Trstu so imenovani za poštne višje oficijale; asistenti Al. H1eewein, Avr. Bariče-vić, Humbert Olivetti, Sil. Vertolj. Mary Pola, Rud. Plečman in Karei Krizman v Trstu, Križ. Faltiner v Pulju, Franc Levart v Ljubljani in Al. Marcelja v Gorici, pa so postali poštni oficijali na dosedanjih mestih. Pevsko društvo »Hatdrih« um Prošeku pri Trstu je razposlalo vabila z vprašalnimi polarni vsem znanim pevskim društvom, slovenskim in slovanskim Sirom naše domovine. Će se ni,ali pomotoma, ali vsled ne-poznanja, povabilo katerega izmed slavnih bratskih društev, prosimo, naj se smatra dotično slavno bratsko društvo s tem povabljeno, ter blage*-voli javiti v določenem roku t. j. do 1. avgusta, svojo soudcležbo na 25-Ictnici pevskeKa društva »Hajdrih«, rziroma pevski slavnosti na Prošeku na dan 8. septembra t. 1. Pros-mo še enkrat slavna bratska društva, nai se blagovoiijo držati točno določe- nega roka, da ne bo brezpo^rebnfti nepritik, muftnega popravMania m dosta vijanja pri šesta vijanju spor eda in drugih podrobnosti slavja Za«tr«pljena lUrto. V Kozani je nenadoaia umrla 72fetna, toda še jako čvrsta posestarica Marija Budi-nova. Oblasti in domaći«i so prepričani, da |e bila starica xastr upijena. Sodišče je uvedlo strogo preiskavo. Poattstvo in rop> Na cesti v Trst med Sv. Katarino in Miljami sta na-padla dva zločinca 29letn*) Anton i jo 1 nstan iz Brda pri Bujati. Eden na* padalcev je podrl dekle na tla in jo hotel posiliti, kar se pa napadalcu ni posrečilo. Drugi pa je ukradel med tem dekle tu iz žepa denarnico, v ka-ten je bilo okrog 10 K denarja. Dekle je pribežalo v Milje in napravilo ovadbo. Kmalu nato so aretirali de-lavca illetnega Antona Marheriča iz Brda in 48letnega Josipa Berdona iz Marezig. Tristanova je napadalca takoj spoznala. lflomost na morju. Ravnateljstvo Lloyda v Trstu je dobilo od mestne-ga zastopa v Inomostu sklep občin-ske seje, v kateri je bil sprejet pred-log svetovalca Thumerja, da napro-ša mestna občina ravnateljstvo Lloy-da, da bi svoj prvi parnik, ki ga bo družbo gradila, imenoval »Inns-bruck«. Samomor trgovca« Včeraj so našli delavci na skladišču za les v Ser-voli truplo moškega. Poleg trupla so našli steklenico, v kateri je bilo še nekoliko strupa. Konstatirali so, da je samomorilec bivši tržaški trgovec Matevž Pencan. Vzrok samomora je neznan. Spoznan vtoplienec. Vtopljenca, ki so ga potegnili iz morja ribiči pri | Barkovljah, so spoznali za 631etriega natakarja Petra Belonija iz Pirana. Ustrelll se je v Trstu uslužbe-nec državne železnice Franc Pečni-kar. Krogla mu je prodrla desno sen-ce. Odpeljali so Ra v brezupnem stanju v bolnišnico. Vzrok samomora do sedaj se ni znan. Smrtna nesreća na parniku. Pe-ter Oglesovič je padel v Pulju raz narnik »Oeorgia<'. last »Avstro-americane , ravno ko je hotel stopiti na parnikov most in iti na suho. Zadel je z glavo ob rob parnika in padel v morje. Ko so ga potegnili iz vode, je bil mrtev. Peta olimpijada v Stoh-holmu. V tekočem mesecu se vrši v stolnem mestu švedskega kraljestva peta mednarodna tekma v sportskih in atletskih vajah. Te tekme se ime-nujejo olimpijade. — Simbolično ime globokega oomena je to in naravno je. da vzbuiajo te tekme^ veliko pozornost po vsem svetu. Cetrta olimpijada se je vršila v Londonu. Po-čim se je londonske olimpijade ude-ležilo le 2fmn tekmovalcev, je prišlo na štokholmsko olimpijado do 4000 udeležnikov. Udeležba je dovoijena samo v skupinah po posamičnih dr-žavah, katerim pripadajo tckmoval-ci. Udeležnikov je: 23 iz Avstralije, 47 iz Belgije, 13 iz Čile. 772 iz Pan-skega, 179 iz Nemčije, 185 iz Finske, 2GO \7 Francije, 315 iz Angleške, M iz Orške, 47 iz Nizozemske, 137 iz Italije, 2 iz Japonske. 24 iz Luksemburga, 2 iz Monakovega. 200 iz Norveške. 168 iz Avstrije, 3 iz Portugal-ske^ 216 iz Rusije. 10 iz Sviće, 746 iz Švedske. 3 iz Srbije, 22 iz južne Afrike, 2 iz Turčije. 244 iz Združenih držav severoameriških in 240 iz Ogrske. Na tekme je prišlo tuđi 64 Ce-hov. To so bili edini Slovani iz Avstrije, ki so se tekme hoteli udeležiti, toda — nišo jih pustili nastopiti. Vodstvo olimpijade se je držalo stališča, da Cehi nimajo svoje samostojne države in da vsled tega ne morejo nastopiti kot samostojna skupina, nego le v splošni »avstrijski skupini«, v kateri so sami Nemci. Seveda so Cehi to odklonili in se kot skupina nišo udeležiH tekme. Pač pa so se nekate-ri Cehi indirektno udeležili tekme v tenis - igranju in dosegli sijajne uspehe. Med olimpijskimi igrami in med telovadnimi tekmami, kakor jih goje Sokoli in druge telovadne organizacije evropske, je velik in bistven raz-loček. Pri olimpskih igrah tekmuiejo udeležniki vedno le v eni sami stro-ki: v kolesarjenju. ali v footballu, v borenju, v plavanju, v streljanju, ali v rokoborstvu. Za olimpske igre se vsak specijalizira. Sokolske tekme stoje veliko višje, ker zahtevajo do-vršenost v različnih telovadskih stro-kah in na različnih orodjih, torej veliko večjo in težjo izvežbanost in po-polnost Ni naš namen, poročati o posa- mičnostih stokholmske olimpijade. Prvi teden so bile tekme v strelja- nju, v tennis - igri in v footballu. Kot j strelci so prekosili Švedi in Ameri- Ikanci vse druge tekmovalce. Strelci iz Nemčije so dobili pri strelianju na golobe eno drugo in eno tretje darilo, avstrilski Nemci sploh nišo dobili ni-Cesar. V tennis - igranju so sijalno zmatfaii Anfiieži iz južne Afrike. Igrali so 32 partij z castopniki vseh držav in izgubili eno samo, in sicer proti C^iioai 2tmli, Zborllu in Smttu, o katehh piielo ćelo nemiki listi, da so se držali »ausserordentlich guU in da so »crsklassige Kampfer«. Avstrijski Nemci tuđi v tei tekmi nišo dosegli nobenega uspeha. Najhujše boje so bili udeležniki pri nogometni tekmi, v kateri so zmagali Angleži, Danci in Nizozemci. Avstrijski Nemci in Madža- ; ri so pa pri tej tekmi dosegli drug j uspeh, pravi rekord v škandaloznem obnašanju. Ćelo dunajska »Arbeiter Zeitung« pravi, da so se zgodile stvari, ki so ostudne in sramotne ter citira švedske liste, ki izrekajo o av-strijskih Nemcih in Madžarih uniče-valne sodbe. Ti so se »obnašali kakor malopridneži in so drug drugega suvali z nogami«, piše švedski list, ki ga citira »Arbeiter Zeitung«. »Sod-nik je storil vse, da bi naredil konec temu početju, a ni se upal tekmovalcev spoditi z igrališča, da bi ne prišlo do skandala.« A zgodilo se je še več. Avstrijski levoknlnik je padel — tedaj pa je nanj od zadaj planil madžarski poldesnik in je skakal po njegovi glavi. Ko je padel madžarski pollevnik, so pa Nemci skočili nanj in delali ž njirn ravno tako. Sodnik je dal odtrobiti in je ustavil igro. Med stotinami partij v različnih strokah je sodnik moral samo enkrat posre-, dovati in to — med avstrijskimi Nemci in med Madžari. Pri metanju sulic je dobil Šved prvo, Finec druro in Madžar tretje uunio. \ brzoteku je bii prvi amerikanski mulat, drugi neki Indijanec. I3ri daljnoskoku je bil prvi Grk, drugi in tretji sta bila dva Amerikanca. Pri telovadbi so zmagali Švedi in se je švedsko in dansko ženstvo najbolj odlikovalo. V merodajnih avstrijskih in ogr-skih krogih so hudo potrti zaradi iz-ida pete olimpijade. Končni rezultat je, da so prvi bili Amerikanci, drugi Švedi, tretji Angleži — Avstrijci in Madžari so bili trinajsti in nišo dobili nobenega darila. To je dalo povod za globokoumna razmišljevanja, a pravega vzroka neče nihče priznati. In vendar leži takorekoč na dlani. Pri nas je še vedno vsa javna vzgoja urejena po vzoru starih klošterskih sol. $e vedno veija pri nas načelo, da je samo duha vredno izobraževati in izpopolnjevati, ne pa tuđi telesa. V čislih je samo umstvena kultura, ne pa tuđi telesna kultura in odločilni faktorii stoje Še vedno na stališču. da je poznanje grske sintakse veliko večjega ix>mena za življenje, kakor vse telesne vaje. Uvedli so sicer šol-ske igre, tuđi nogometne tekme, te-lovadbo in streljanje so uvedli, a sol-niki gledajo vse to pisano. V nauč-nem ministrstvu so nastavili poseb-nejra referenta za šport na srednjih sela ti. ali suverenskega zaničevanja šolnikov do telesnih vaj, do telovad-be in do športa to ni omejilo. Šolniki, *ki so vneti za harmonično izobrazbo duha in telesa, so prava izjema in treba bo še velikih bojev, predno se bo naše solstvo primerno preuredilo. Morda pripomore k temu kaj malo častni uspeh, ki so ga avstrijski Nemci in Madžari dosegli pri olimpijadi v Stokholmu. Toda srednje Sole obiskuje le majhen del naroda in zato so zifcelo-kupnost veliko važnejše svobodne organizacije za telesno kulturo. Kaj te pomenijo. kake uspehe ti dosezajo, to je pokazal sokolski zlet v Pragi, ki je vzbudil občudovanje vsega sveta in kakor priča »Deutsche Turner-zeitung«, zlasti občudovanje Nem-cev. Osrednja vlada je poslala na sokolski zlet v Prago svoje oMcijalne zastopnike in je s tem slovesno priznala splošni pomen Sokolstva za teiesno kulturo in za ćelo državo. Seveda ne smemo tega precenjevati. Tista vlada, ki je v Pragi na tak način nastopila, je Sokolstvo na Kranjskem pregnala iz šolskih telovadnic in segnala šolsko mladino iz sokolske organizacije. Seveda se je ta greh na celem narodu in na obenem interesu zgodil na pritisk klerikalcev, a to na stvari nič ne spreminia.Klerikalci nišo prijatelji telesne kulture, oni ne morejo rabiti krepkih, samozavest-nih in značajnih mož, nego samo slabotne, brezznačajne sužnje; kleri-kalci ne morejo rabiti zdravega, jedr-natega, veselega ženstva, nego samo sključene in bedaste tercijalke. Zato preganjajo s tako besnostjo slovensko Sokolstvo in ne nehajo, dasi ne dosezajo prav nobenih uspehov. Mi pa se spričo tega klerikalnega pre-ganjanja slovenskega Sokolstva spominjamo krasnih člankov, ki jih je znameniti franeoski publicist Nodeau priobčil v pariškem »Journalu« o praškem zletu. Ves oduševljen opisuje proste vaje 11.000 Sokolov in 7000 Sokolić in pravi, da se poraja v Evropi novo pleme, ki bo vse druge prekosilo, ker bo krepko in zdravo, kakor nobeno drugo. In očetje tega plemena bodo slovanski Sokoli, matere pa slovanske Sokoliće. Dnevne vesti. + »Osterreictaische Rundschau^ je revija, ki stoji z vladnimi krogi v najožjem stiku. V tem listu priobčuje baron Chlumecky, zaupnik različnih ministrstev in moravski deželni po-slanec kritična poročila o najvažnei* ših političnih dogodkih vsakega te-dna. V najnovejši Številki omenja tuđi žalostno kurzno stanje avstrijskih rent. O vzrokih, da so kurzi av-strijske rente tako strahovito nizki, so že različni finančniki povedali svoje mnenje. Chlumecky je navedel popolnoma nov moment. Opozoril je namreč, da tuđi avstrijske kronovine poberelo leto 2a letom ogromno denarja z najetjem posojil in ne vedno iz potrebe, marveč iz demagogičnih nagibov. V nekaterih deželnih zašto-pih, pravi Chlumecky, delajo z de-narjem tako, da to početje kar kriči po kurateli. Brez dvoma je baron Chlumecky pri tem mislil na kranjsko deželo, saj mu je gotovo znana Sukljetova brošura. -f- Socijalno - demokratski shod v Mostah, ali klerikalno - socijalno-demokratska zveza. Pri >Dimu v Novem Vodmatu se je vršil snoči socijalno - demokratski shod, katerega se je udeležil tuđi klerikalni gerent Oražem. Dejstvo, da se je tega sho-da udeležil Oražem, in sicer, kakor je sam priznal, na posebno vabilo, in da je na shodu tuđi govoril, kaže jasno, da so se moščanski socijalni de-mokratje v resnici zvezali s korupt-no Oražmovo stranko in da bodo pri občinskih votitvah sli za tistega Oražma, katerernu se ie sodno dokazalo, da zapravlja občinski denar in jemlje iz občinske blagajne denar za svojo trafiko in čigar občinsko gospodarstvo je že opetovrano socijalno - demokratsko glasilo »Zana« najostrejše kritiziralo. Shodu je pred-sedoval sodrug Kocmur, ki je bil tuđi glavni govornik. 2e iz govora tega moža je bilo razvidno, kam prav-zaprav pes »taco moli«. Kocmur ni narareč niti besedice črhnil o narav-nost škandaloznem občinskem gospodarstvu klerikalnega gerenta Oražma, kar bi bilo pač potrebno, saj gre za občinske volitve v Mo-stah, marveč je napadal samo narodno - napredno stranko in bivšega Ijubljanskega župana Ivana Hribaria, kakor da bi bila narodno - napredna stranka in Hribar kriva, da ie klerikalni gerent Oražem zapravija! občinski denar, jemal novce za svojo trafiko iz občinske blagajne ter z uradnimi svedočbami sleparil denar« ne zavode. Ob koncu koncev pa se je pospel ćelo do bedaste trditve. da je ubogi Ribnikar kriv. da še nimajo sole v Mostah. — Za Kocmurjem je vezal otrobe ^socijalno - demokratski« kandidat Ivan Mauser. Ta je so-drugom kar v brk povedal, da je pre-vzel kandidaturo iz rok klerikalne stranke ter povzdigoval delovanie Kseles naravnost v deveta nebesa, ČeŠ. da ie ni pod solncem božjem stranke, ki bi bila toliko storila za delavce, kakor klerikalna. Zares, čudimo se, zakaj potem socijalno - demokratsko glasilo ->Zarja< imenuje klerikalno stranko komotno in falot-sko, izvržek človeštva itd«, če je v resnici že toliko storila za delavce in če ie res tako zelo naklonjena delav-skim težnjam! Kdo ima sedaj prav, »Zarja« ali »sodrug« Mavser, ki je sprejel kandidaturo iz rok klerikalne stranke? Ce je res to, kar »Zarja« pise 0 klerikalcili. kako more potem njen somišljenik, organizirani socijalni demokrat 5prejeti kandidaturo iz rok te »komptne in falotske stranke«, od tega »izvržka človeštva?-To je uganka, glede katere prosimo pojasnila sodruginjo »Zarjo«. — Kot zadnji je govoril kleriklani gerent Oražem. Zahvaljeval se je, da so ga sodrugi povabili na shod (Ali je sedaj že Oražein postal socijalni demokrat? Čestitamo na tej »častni« pri-dobitvi!) ter se bahal, kako silne vsote je zapravil, pardon — prihra-nil občini. Pravil je, da bo deželni odbor napeljal elektriko v Moste, da bo zgradil mostove in kanale, sploh bo storil vse. da bosta v Mostah tekla samo mleko in med, toda scve samo takrat, ako bo on, Oražem, v občinskem odboru. Shod je zakljuCil Kocmur z izjavo, da on za-se prav nič ne ve 0 kakšnem volilnem kompromisu njegove stranke s klerikalci. O ti ljuba nedolžnost! Klerikalec Oražem priđe na socijalnodemokrat-ski shod, nastopa kot govornik, klerikalci agitirajo za ta shod in gonijo svoje ljudi nanj, a nedolžni Kocmur Še vedno nima pojma o tem, da ob-stoji kompromis s klerikalci! Toda, gosp. Kocmur, drugi imajo bistrejše oči in prav dobro vidijo tehtelmehtel pod odejo. Zato smo prepričani, da bo mnogo poštenih socijalnih demo-kratov raje volilo napredne kandidate, kakor takozvane »socijalno-demokratske« kandidate, ki spreje-majo kandidature iz rok Oražma in njegove koruptne stranke! + Zakaj se gre v Mostah? Pri občinskih volitvah v Mostah se gre, vsaj tako pravi Joža Gostinčar, »za 162»ev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. ovino našo, jezik naš in vero na-Gostinčar ie to čisto gotovo goni v prispodobi. Ce bi hotel biti ^tu bi govoril tako-le: »Pri ob-^kih volitvah v Mostah se gre za .a£O našo. korito naše in šentpeter-posojilnico našo«. Pravijo nam-., da je spoštovani Oražera moćno lahti s šentpetersko posojilnico. je pac umliivo. zakaj se za .aia tako zelo pehata župnik Pe-in ćelo sam glavar dr. Susteršič! Klerikalci in Soketetvo. O * uspelcm sokolskcm zleiu v pišejo vsi svetovni listi. Vsi so hvale in priznanja o tej prire-ter stave sokolsko idejo kot vo, ki bo slovanstvu doncslo > in uveljavito dominirajoc po- bi se mogli v gotovem času niti nanio. Nato citira »XX. .k* izjavo nekega angleškega čas-':2. Ja bi Sokolstvo lahko v go- I- icaju postalo strašno politič--ožje in pripominja: *Kaj se s misli? Strašno politično orožje odkrito pišemo — revotactfo-■j garda. V Londonu že vedo, kaj jbrže pripravlja v Evropi. Tam 4 "u so Icm in leta pr'nr:wlja-*e v !'v in ■ah državaiu oa uunivuj >o humu ilski *bratie« načne in dertar olucijonarni prevrat, tamkaj vedo, kaj to ponieni, ako pišejo Sokolstvu kot o »strasoem politič-.- orožju . Oni pač vedo, koga se ;:kal ta pokret, ker se citira iz Tirnesa« ukor nemškemu časopisju, iz pušča svoje čitatelje v »neznanju Pretili in dogodkih. ki ne more-• ostati brez velikega vpliva na bo-: čnost avstro-ogrske monarhije...-Tako piše bivši klerikalni Češki po-?'anec V Mvslivec, ki ga je pred pri- - ižno dvema letoma preganjalo državno pravdništvo radi hudodelstva -2zžaljenja Veličanstva. Ta človek - -. o Sokolih-revolucijonariih. sa- . da bi državno oblast našuntal - >ti Sokolstvu. Češki kferikalei so 'aki. kakor slovenski, pri vseh _-.er. posvećuje sredstvo! - Promocija, Jutri, dne 19. juli/a, ro na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja medicine jjo«n. Ivan Pintar iz Ljubljane. — Ces::tamo! — Anton Peterlin t. Danes je po ćofceni bolehanju umri profesor na ff. državni gimnaziji v Ljubljani go->pod Anton Peterlin. star sele ¥) !et. Pokojnik je bil odličen šolnik :r. kremenit značaj. Stal je vedno nešto v vrstah narodno-napredne stranke in je bil zlasti vnet za So-k^lstvo ter je hodil skoro do zad- - ;za redno k telovadbi. Pogreb bo •-i. dne 19. julija ob 5. popoldne iz -c žalosti na Rimski cesti št. 7. — Ravnateljstvo II. državne gimnazije nvlja vse one dijake. ki bivajo v -liarri ali v brzini, da se udeleže .ruba. — Vrlemu možu, ki je mo- "c\ tako zgodaj v grob, bodi ohra- -\n prijazen sponiin! — Nogometna tekma Reka-Ljub-ana. Kakor sno že včeraj poročali, ^e pogaja radi tekme S F. K. »Ili- i- z hrvaškim športn m klubom Ltorio« iz Reke. Pogajanje je po- :io perfektno in bode tekma v ne- - io ob 5. popoldne. Da je »Victoria^ rtsnici dober klub. navedemo tu ar prvovrstnih klubov, s katerimi - mela v zadnjem času tekme. tako: Nemzeti športnim klubom iz Bu-npešte, poslej s Fottballklubom iz ^enze, kateri je odnesei letos 'mladi mojsterstvo gorenje Italije, /adnjo nedeljo je bila tekma s hr- ^;kim akademskim športnim klu- 'f.m iz Zagreba, ter je moštvo tega ba gotovo najboljše na celem slo--nskem jugu. Sicer je bila >\iwto-a vsakdar tepena, toda iako Čast- . Imeli bodemo torej športni uži-rve vrste in opozarjamo slavno - .i^tvo, da si ogleda to intere-intno tekmo. Spored in druge po-'Mbnosti priobčujemo jutri. — Okrašena okna. Piše se nam: /.<; delj časa opazuiem cvetlice na Knih po mestu, kakor tuđi v pred-I -tju, ter sem prišel do zaključka, I o najlepša okna do sedai v Škofji I št. 13, I. nadstropje. I Dr. Krekov nauk rodi sadove. I or znano, je dr. Krck proglasil I k, da se mora naprednjaka pobiti I or psa. Tuđi v škofjeloškem je I i! dr- Krk svojega učenca. Za-I . izeni klerikalec, lovski čuvaj I Pranc Bernik od Sv. Barbare nad I ^kofjo Loko, je pretekli teden strelial I -a naprednjaka. podomaČe Fojkarje-I ega od Sv. Ožbolda ter ga nevarno I ranit Foikarjevega so odpeljali v olnico. Eiernik je že prej večkrat rozil, da bo »vse Hberalce postreliU n so mu že dvakrat i/trgali orožje. Velika nesreća. V ponedeljek >roti večeru so nakladali požeto žito la njivi posestnika AL Kokalja po do-nače Jerneja na Volci pri Poljanah lad Skofjo Loko. Naenkrat se je spla-il konj in zdirial z vozom proti donu. Ko je pridirjal konj v vas, se je čralo več otrok na vaši; med temi udi njegov najstarejši, šestMni sin-ek Lojzek. Otroci, zapazivši dirja-i>čega konja, so se umaknili v stran, e slednji in soseda Peternela šestlet-li sinček sta se hotela utnakniti čez K>t. a bilo je prepozno. Konj je pri-lirjal in udaril, najbrže z vozom go-podarjevega otroka Lojzka tako lesrečno v sence. da se mu je takoj lila kri iz ust in drugih delov na gla-rl Ko je prišla prva oseba takoj do ijega. je še dihal, a v nekaj trenut-iih, ko je prihitela na lice mesta pre-;trašena mati k njemu, je že bil iz-lihnil. Drugemu je kolo zlomilo nogo n ga drugače tuđi opraskalo po >brazu. Temu je nudil prvo pomoč josp. dr. Jamer, ki mu je tuđi urav-tal nogo in dal v zaveže. HuJ udarec r.a obe pridni in pošteni družini, se-reda še hujši za prvo, ko so že v du-iu gledali svojega prvega sinčka na >otu v šolc, ki bi pričel hoditi to je-^en. Njegov oče je tuđi ^tvinski odbornik v Poljanah. Toča potoMtla. V ncdeljo popol-ine je potolkla toča v soseski Lučne k' občini Trata. Nekaj pridelkov, posebno po njivah, ko je ravno dozore-^alo žito. je popolnoma uničila ves sedanji pridelek. Nevamo |e* zvoniti k hudi uri. Kakor srno že poročali, je divial prej-snjo sredo v Poljanski dolini silen vi-hnr 7 grozovitim tre^kaniem. Na M gun nad Pul v/> sli ne- ioletni sinovi cerk> a zvonit k liudi uri. Med zvoncniem je treščilo v zvonik ter spodaj zvoneče popolnoma omamilo. Eden je za hip oglu-šil in se mu polagoma vrača sluh. drugemu je podplulo noge itd. Za hip je bilo vse tri vrglo na tla in jih omamilo. Poleg vse n "sreče. se lahko reče, da je prava sreča. da ni koga ubilo. Kdaj bodo ljudfe spre^ledali to nespametnost, v takth slučajih opustiti nepotrebno in nevarno zvone-nje- »Dom na Vrsšču < pri Kranjski gori bo ime! v soboto. 20. t. m„ že opraTVHK sobe za prenočevanje ter bo z vsem preskrbUen. Od l>^na je nanova speljana tuđi prav zložna pot proti Prisojnikn in narejena nova zveza s potom S. P. D. iz Trente na Prisojnik. ki je lahka in brez ne-varno«it: in tuđi zavaravana. Velika nesreća v idrijsketn rudniku. \ sredo okrog 9. ure dopokine sta rudniška raznika Lovre Brumen in Ferdinand Kos pregledovaln takozvani šaht« r>ri Inzaghijevem rovu. Vozila sta se na »šali«, ki služi za iz-važanie rude in rr^v?. K^ ^fv, ra nekem mestu izvršila ogled, je rekcl Brumen napram svojemu tovarišu: Je že dobro, le pozvoni (znamenje stroiniku za dvi^anje šale). Komaj da se je šala dviccnila, je že pade! Brumen vzn^k pre1 prestrašene^a tovariša s posredi pretrpano ^lavo. I Jomneva se, da Brumen po danem znamenju ni pravočasno odmnknil glave, ki je tako pnšla rr ' " U» in železno traverzo, in z^^l; : e i€ grozna nesreća Polovica glave je padla do 11. polja in so jo našli pc kratkem času. Takoj na lice rntsta došli rudniški zdravnik je mo^el konstatirati le smrtno nesrećo. Truplo so prenesli v mrtvašnico na m >t-no pokopali^će. Poncsrečcni pa/;iiK Hrumen je bil star sele 44 let in znar kot vesten in marliiv rudniški pod-uradnik. zapusča vdovo in sina. Prec več leti bi bil kmalu na enak načir ponesreči nek učitelj, ki je v družb tovarišev se poda! o^lelat idrij^k rudnik. Dobil je le lakho poškodbf na glavi. Pri vožnji na šali je trebć torej posebne pazljivosti. Pf^kusen samomor Liubljanča sa oa Dunaiu. ^lt-tni Kumilo Zaff sin rainkega Ijubljanskega geometra je v noći od 13. na 14. t. m. skočil n; Ounaju s Franc .ložefovega nbrežj; na ribji trg ob donavskem kanalu ii obležal hudo poškodovan. Roko im; zlomlieno, na križu je poškodovai in tuđi notranje poškodbe je zadobil Zaff je deloval pri svojem očetu dokler je ta izvrševal geometersk; dela; po očetovi ^mrti je sci kruh; ^skat na r>unai. Začasno je pač do bi! neznaten zaslužek v neki tehnišk pisarni. a ko so pisarno zaprli. je za rnan iskal drugo službo. Vsled stra danja se je poskusil zdaj usmrtiti .. Njegova mati in njegova stara mal privatizirata v Ljublani. CHiveli cerkveni tat aretovai Včeraj dopoldne se je vtihotapil ne star moški v gostilno Jerneja Kalan na Poljanski cesti in ukradel iz nek omare škatuljo, v kateri je bilo 2 I 56 vin. denarja. notem pa hitro zbe žal na ulico. Odhajajočega je zaps žila gostilničarjeva hčerka, in ie, kc se ji je zdel sumtjiv. tekla lutro z njim ter ga pokazala tam službuje čemu stražniku. Pri zaslisanju i aretovanec rekel, da se zove Gregor Košnikar, da je delavec ter da je rojen leta 184i. v Kresnicah. Pri sebi je imel 40 K 40 vin. denarja, srebr-T\o uro z verižico in nekaj listin. Po-zneje pa se je dognalo po kriminalni razvidnici, da je mož napovedal na-pačno ime ter da se zove Gregor 2e-rovnik, rojen leta 1842. v Rafolčah, kateri je bil že desetkrat predkazno-van zaradi vlomov in eerkvenih tat-vin. Že leta 1H83. ie bil v Monako-vem obsojen v 13mesečno ječo, po-zneje pa je sedel v zaporu v Gradcu, knomostu, Bocenu in Solnogradu, kjer je bil nazadnje zaradi vloma obsojen na dve leti ječe. Ko je to kazen prestal, se je podal v Trst, a ga je policija kmalu izgnala iz mesta. Spomladi leta 1893. je Žerovnik vlo-mil v farno cerkev v Zelimljah, od-pri s silo taoernakel in ukradel monstranco s sv. hostjo in več druge cer-kvene posode, nato pa pobegnil v Trst. Na državni cesti blizu Št. Petra je pa cerkveni ropar zagledal za se-boj žendarmerijsko patruljo. Misleč, da ga preganja, ie vrgel proč, kar je žendarmeriia opazila, ga aretovala. L>ne 5. junija 1893 ie bil Zerovnik pred porotnim sodiščem v Ljubljani obsojen na ost m let ječe. Po prestani kazni je Zerovnik šel takoj v svet in kradel kakor poprej ter je kljub visoki starosti še vedno zelo nevaren tat. Izročili so ga deželnemu sodišđi. Preveseli vinski bratci. Pred-včerajšnjem zjutraj je po Karolinški zemlji pet vinskih bratcev veselo prepevalo. Vriskali so in kričali kakor žrjavi. Še bolj jim je dajalo po-gum t>a vino, katero so nosili s se-boj v steklenicah za pivo. Ko pridejo do hiše št. 13 na Karolinški zemlji, se vstopijo okrog vodnjaka in začno vteklenice razbijati, da je steklo frcalo na vse strani, in je par koscev ođletelo v konja Ivana (loršiča s tako it'ocjo. da je dveh mestih krvavel. Ko jih je neka ženska zaradi te po-divjunosti posvarila, bi jo bila od enega še kmalu iztaknila. ako bi se ne bila naglo zaprla v vežo. Preskrb-Ijeno je, da tički zasluženi kazni ne oUidejo. Pobegla prisiljenca — vlomilca-l>ne 12. t. m- sta na Bar ju pobegnila rrisilienca 1890. leta, v velikovškem okraju rojeni Fran Sikol. ;>o pokliču blapec. in leta 19SL v Krašnji pri Kamniku rojeni Jožef Gril. Glasom orožniške relacije iz Vrhnike sta oba nuino sumljiva. da sta vlomila pri po-sestniku Franu Cornu v Podlipi in pokradla dva suknjica, dva telovni-ka. tri riave hlače in črn klobuk. V ukradeno obleko sta se preobk-kla v nekem ermovju. prisilieniško pa pustila tam. Orožništvo ju zasleduje. S ceste. Danes zjutrai sta se na Rimski cesti splašila clva brhka crna kejnja in zdirjala po Gradišću, Selen-burgovi ulici na Punajsko cesto, kier Sta se pri ovinku v Frančiškansko ulico električne železnice. nekega tovornega voza in tzvoščka tako previdno izognila, da so se očividci kar čudili. Konja ie ustnvil nnto nek izvošček Pru^cga se pri tem ni nič zgodilo, kakor da sta stresla hlapca z voza. Nasilcn nrisiKenec. Pancs zjutraj se je v prisilni delavnici malopridni in že večkrat knznovani prisiljenec Ciperle pazniku ^inki uprl in ga z nožem na glavi tako ranil, da so ga morali prepeliati v deželno bolnico, Ciperkta so pa utaknili v zapor, od-koder se bode moral preseliti k de-žclncmu sodišču. Zatekel se je pred par dnevi k gosp. Albinu Jenčku na Tržaški cesti št. 1 majhen. bel psiček, s črnc *rlavo. po životu ima pa crne liše. I astnik naj priđe čimpreje ponj. Izgubljeno in najdeno. Neka da- I ma je izgubila ali nekie pozabila rdečkast, svilnat solnčnik. — Cev- i ljarjeva žena. Apoloniia ^tcmbalova i ie našla ženski solnčnik. kateregs > dobi izgubiteljica v Hilšerjevi ulic i št. 12 nazaj. Gospa Alojzija Junčevs it našla poisvimat de/nik. Poiik v prikrojevanju za moške in žensko stroko prične s 1. avgu- stom gosp. M. Kune v Prešernov i ulici št. 5. — Več v inseratu. i---------------------------------------------------------------------------------------------------- Narodna obramba. i Družba sv. Clrila in Metoda i ILfuhljani opozarja šc enkrat svoj< podružnice, da naj prispevke od 1 polletja 1912 doposljejo vodstven blagajni. Pri pošiljatvi je vedno na i pisati, ali je nabrani denar članarina ali od prirejene veselice. Prispevki od družhenih nabiralnikov je vedn( natančno zabeležiti, da ne nastani i kaka pomota: navede se naj vsal Iposatnezni nabiralnik. — Oskrbnik nabiralnikov naj na te vestno pazijc Umestno je. da se vsak nabiralnil a vsaj vsak drugi mesec izprazni, na e brani denar pa posije vodstveni bla < gajni. Družba sv. Cirlla In Metod opozarja narodne trgovce, da sprej r me na svoje računske listke inserat a proti primernem plačilu. — Vabijo s >- tem potom vsi narodni trgovci, obrt e niki, podjetniki itd* da naroče inse rat. — Več se izve v družbeni pisarni v Narodnem domu v Ljubljani od 3.—6. popoldne. Ciril-Metodova podružnica na Brdu pri Lukovici priredi na dan 4. avgusta narodno veselico na vrtu g. Rusa v Št. Vidu pri Lukovici. Na veselici srečolov. šaljiva pošta, menažerija, spuščanje zrakoplova itd. Pojejo pevei društva »Zarija« in drugi pevci. Godba iz Zagorja. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina 20 v. Na postaji v Domžalah bodo na razpo-lago vozovi pri vlaku ob 12*36. Rav-notako nazaj na včerni vlak ob 9*47. K obilni udeležbi vabi odbor. Društvena naznanlla. Predsedstvo Sokolske župe Ljubljana 1. naznanja ljubljanskemu in dolenjskemu okrožju, da odhajajo bratje tekmovalci na župni zlet V Litijo v soboto zvečer ob 6*32, odnosno v nedeljo zjutraj ob 4*39. Ostali udeležniki v kroju se zbirajo v nedeljo zjutraj ob pol 7. na Ledini, odhod točno ob 7. na južni kolodvor. Povraćamo se prva skupina ob 8. druga ob 12. Predsedstvo priporoča, da se^jporabijo znižane vozne s tem, da kupi 10 in 10 udeležnikov skupne vozne listke, ki so za osebo 59 v ceneje do Litije in nazaj. — »Sokolski Vestnik bo razposlan posarnez-nim društvom danes zvečer, prosimo da ga odbori takoj razdelijo med posamezne elane. Telovadno društvo Sokol v Ljubljani se udeleži z društveno zastavo otvoritve Sokolskega doma v Litiji dne 21. t. m. Zbirališče ob 7. zjutraj na južnem kolodvoru. K naj-obilnejsi udeležbi vabi odbor. \. ^uiujuknrivki semenj je naslov veliki ljudski veselici, ki jo ob priliki cerkvenega žegnanja priredi v nedeljo 28. julija na senčnatem vrtu pri Plankarju na Dotenjski cesti Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v prid društveni knjižnici. Prireditve tega društva so bile dosej vedno vse dobro obiskane, kar upamo tembolj tuđi o letošnjem semnju, ker je spored poln izrednih, nenavadnih zanimivosti in zabav za smeh in kratek čas. Vstopnina bo samo 30 vin. za odrasle, da se prav vsak lahko udeleži veselice, otroci do 10 let v spremstvu staršev so prosti. Več prihodnji teden. Prvo slov. pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi v dvorani kamniškeea zdravišča v nedeljo, dne 21. julija koncert z izbranim spore-dom. Po sporedu ples. Začetek koncerta ob 4. popoldne. Otvoritev Sokolskega doma v Liti.ii bo v nedeljo ob 11. Popojdne bo župna javna telovadba. Pri tej telovadbi se bo prvikrat igrala nova srodba za proste vaje za vsesloven-ski sokolski zlet v Ljubljani 11. 1913. Godbo je sestavil br. Stane Vidmar Iir je izborna kompozicija za proste vaje. Narodna in sokolska »IHžnost nas kliče v nedeljo 21. t. m. v Litijo, kjcr bo III. župni zlet župe Ljubljane 1. v marsikaterem oziru nudil mnogo novega in lepega. Iz Semiča. Kam gremo 2$. t. m.? Prav lahek odgovor: Na Sokolske veselico v Semič. Spored je razno-vrsten z javno telovadbo, pri kateri , bodo sodelovala vsa Belokranjska društva. Svirala bode slavna metli-ška mestna godba. Apeliramo na vse sosede. da pridejo vsi ta dan mec3 mlade Sokole v Semič. kjer se bode prav po domaće zabavali. 28. na svi- ► I denje! Književnost. i — Obrazove album z i. slett slovanskeho Sokolstva 1912 v Praze t Ravnokar je izšel znamenit spomin- i ski album na veliki zlet slovanskege i Sokolstva v Pragi. To krasno delo )< izdal umetniški in založniški zavec > sVlinerva« v Pragi v formatu 34X2^ cm. Ta album je okusno in fino dek i ter obsega na 16 listih svetlotiskam podobe z zletovih slavnosti. Polej slik s telovadišča so v albumu tud slike spominskih daril, ki so jih pri nesli slovanski in franeoski gostj« mestni občini praški in češki sokci r ski zvezi in slika, predstavljajoč; ? razkritje Palackega spomenika. Al bum ni vezan, nego je vsaka slik; 1 tiskana na posebnem listu, vse pa s< zložene v skupnem originalnen ovoju. Gena je jako nizka. Ves al e bum velja samo 3 K. Podobe se daj« 3 lahko v okvire in bodo okras vsakt 2 sokolske telovadnice. Album se do * I biva pri »Minervi« v Pragi, Spallen; i ul. 48 in v »Narodni knjigarni« ^ ». Ljubljani. k — »Slovenski Trgovski Vestnik ima v svoji 7. številki sledečo vsebi - no: 1. Fr. Stupar: Kulturna zemlji šča na Kranjskem. 2. Dr. K. Hinter ■ lechner: Praktiška geologija. 3. Jus PišČanec: Uvod v carinstvo. 4. Fi e Štupar: Jogurt. 5. Penzijsko zavaro e vanje. 6. Raznoterosti. 7. Društven :- I vesti. 8. Trgovsko bolniško in pod i- • porno društvo v Ljubljani* — Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums zu Laibach (1911 —1912). Uvodoma ie nem^ki spis prof. dr. L Matth. Klimescha: Hein-richs I. von Rosenberg Verwand-schaft mit dem Habsburger Albrecht 1. Na gimnaziji je poučevalo 35 učnih moči. Koncem šolskega leta je bilo 677 učencev, in sicer 654 rednih m 23 privatistov. Slovencev je bilo 675^ 2 Nemca, 3 Hrvatje in 2 Ceha. Za vi-šji razred je bilo z odličnim uspehom sposobnih 130, z dobrim uspehom 378, vobče sposobnih 42, nesposobnih 42, ponavljalni izpit jma 47 učencev, neklasificiranih je 7. — Jahresbericht der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach fiir das Schuljahr 1911/12. Uvodoma je spis prof. Altonza Eisenberga: Die an den Sprechpausen lautenden Konsonan-ten bei den franzosichen Klassikern des 17. Jahrhunderts. Na zavodu je poučevalo 32 učnih moči. Koncem leta je bilo 541 učencev, in sicer 333 Slovencev, 199 Nemcev, 3 Lahi, 4 Ćehi in 5 Hrvatov. Za višji razred je bilo z odličnim uspehom sposobnih 35, z dobrim uspehom 314, vobče sposobnih 36, nesposobnih 91. Ponavljalni izpit ima 57 dijakov, neklasificiranih je osem. — Izvestje deške meščanske sole v Postojni za leto 1911/1912. Uvodoma je nekrolog umrlega Antona Globočnika pl- Sorodolskesa. Na šo- Ili ie poučevalo 5 učnih moči. Koncem sol. leta je bilo 67 učencev. Učenk-hospitantk je bilo 16. lzpped sodišča. Policijski pes v sodni razpravnt dvorani. Pred okrožnim sodiščem v Welsu se je vršila obravnava proti ključavničarskemu pomoćniku Mo-tzu, ki je bil obtožen, da je vlomil v več vil in pokradel poleg dragoce- Inosti in denarja tuđi več obleke. Veliko ukradene obleke so našli pri vlomilcu, ko so ga aretirali. Ta oble-ka je visela med obravnavo v dvorani kot corpus delieti. Obtoženec je odločno tajil vsako krivdo. Po zasli-šanju raznih prič je poklicalo sodi-šče za pričo tuđi mestnega policij-skega psa -Lutti«. Ko so pripeljali psa v dvorano, so mu dali povohati ukradeno obleko, Še prej pa so od-peljali obtoženca v neko od razprav-ne dvorane precej oddaljeno osamljeno sobo. Ko se je pes nekoliko časa mudil pri obleki. je začel begati po dvorani in tekel končno od obto-ženčeve klopi naravnost v sobo, kjer je bil obtoženec. Na podlaci izpovedb več prič je obsodilo sodišče Motza na dve leti težke ječe. V utemeljeva-niu obsodbe je navedlo sodišče tuđi pričevanje policijskega psa kot jako obtežilen moment za obsodbo obtoženca. S tem je prestal policijski pes »Lutti« svojo prvo javno skušnjo in si zaslužil v resnici ime policijskega psa, ki se je izkazal kot kolikor toliko zanesljiv. Razne stvari. * Šofer in iustični tninister. Na Dunaju je bil obsojen neki šofer. ker je prehitro vozil. Po razsodbi je rekel šofer komisarju: »Moj pasažir mi je ukazal. naj vozim kar najhitrej-še. Zakai sem torej kaznovan jaz, docim je vendar kriv moj gost?« An kdo je bil vaš gost.« je vprašal ko-misar. »Justični minister dr. Hochen-burger. ki se je peljal k cesarju,« je odgovoril šofer. »Za božjo voljo, zakaj mi tega niste takoj povećali,« je prestrašeno zaklical komisar. * Pijanec umoril zrakoplovca. V Corbeilu je neki pijanec na cesti napadel franeoskega zrakoplovca i Jourdana ter ga zaklal. Množica je napadalca linčala. * Avtomobilska nesreća. Z Du-naja poročajo: Na Karntnerici je neki avtomobil podrl osemletno hčerko I vratarja Zehetgruberja. Deklica je t bila na mestu mrtva. * * Napad na poštni voz. V Kju-- stendilu so roparji napadli poštni \ voz, v katerem je bilo denarno pismo i z 10.000 franki. Postiljona in orožni- ka, ki je spremljal voz, so umorili, * voz pa oropali. * Elektrika in voda. Iz Curiha i poročajo: V blizini električne naprave v Solothurnu so se kopali trije i dečki. Električni tok se je nekaj po-> kvaril in je šel skozi vodo. Vsi trije i dečki so bili na mestu mrtvi. * Nesreče v gorah. Iz Inomosta 3 poročajo: Rektor dr. Olbricht iz * Chemnitza se je smrtno ponesrečil ; na velikem Grottenkopfu. — Na go-i ri Glungezer se je pomesrečil gimna-? zijalec Konig ter kmalu nato umri. * Velika zapuščina žrtve Titanic k katastrofe. Avstrijski generalni konzulat v New Yorku se je obrnil na praško policijo s prošnjo, naj poiz-veduje o dedičih trgovca Moravka, t ki je ponesrečil pri katastrofi parni-ka »Titanic«. Zapustil je več stotisoč dolarjev. e * Kolera. Iz Aleppa poročajo, da se tam kolera vedno bolj Širi. Urad-no se dožene vsak dan po več sluča- Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 162 Stev. Jev. Ttidi med dclavci bagdadske že-leznice y Adam, nadalje v Antijohiji in Aleksandretti, kjer so pred kratkim začele nemške tvrdke graditi pristanima, se je pojavila kolera. * Tihotapci na Dunaju. Iz Klo-Sterneuburga poročajo: Neki finan-S ni stražnik je predvčerajšnjem prijel nekega mlađega moža. ki je imel velik usnjat kovčeg, v katerem je Hl saharin. Ko je stražnik hotel priieti tihotapca, je ta skoči! z vlaka ter po-begnil na Leopoldov grič. kjer je v gozdu izvini!. * Cvet nemških buršev v Pragi. Iz Prage poročajo: Akademični senat nemskega vseučilišča je za ved-no relegiral pravnika Viljema Jarosa, ker ga je 30. januarja dobila policija popolnoma pijanega na cesti in ker je nato lagal. da so ga Cchi napadli. Za časa vsesokolskega zleta so se pa nemški vseuCiliščni profesorji za-vzemali za take nemške burše. * Potepuhi kot mornarfi. Bcro-finski *Lokalanzeiger- ;>oroča *.z Rio de Janeiro: Francoski oamik *l~a Provence-, na katerem je bilo 728 pasažirjev. je vsled stavke mornar-jev v Marseille dobil novo moštvo. To je obstojalo večinoma iz potepu-hov. ki so med vožnjo grozili pasaži rjem z revolverji. tako da je bila na ladji velika panika, Vse moštvo so zaprli. * Zapciščina baronice Cesctii. Meseca junija je umrla v \Veidlin-gaira baronica Juli ja Ceschi a Santa-Croce v 34. letu svoje starosti. Baronica je zapustila kar deset testamen-tov. Večje legate dobi občina \Veid-lingau. Več nego za en milijon akcij in vrednostnih papirjev so našli v raznih zabojih. nadalje so našli mno-g,^ i-fmonn^- fci ^n ■/£ zapada. n ' k niče so našli vrednostne papine in denar. v neki knjigi 12 ti-sočkrnnskih bankovcev, ki so že izgubili svojo veljavo. * Grozen čin zaljubljenca. 1/ Sofije poročajo: Neki mlad Ork Večo-lu. ki je bil vzgojen v tiisi svojega strica, se je zaljubi! v svojo sestrično ter k> hotel poročiti. Ker pa star-ši nišo tega dovoliii. je napravil Ve-čolu grozen nacrt. Pri obedu je ustrelil svojo sestričino, njeno sestro in njenega brata. Oče je z enim otro-kom se pravočasno ušel. da pokliče p^T; ;;'\ Ta [e pa dobila morilca že rr ,a. Pognal si je krogljo v glavo. * Prebivatetvo TripoHtanije. V arhivu bivše turske vlade v Tripoli-su so našli popis prebivafstva Tripo-litanije iz leta 1911. Popis obsega vse provincije, izvzemši Fezzan. Najbofj obljudena je pokrajina Nanahi Arba. Ta pokrajina šteje 52.3J5 prebival-cev. Najmanf ohfjudena je pokrajina Ulzda. Musfimanskega prebivafstva je v Tripolitanij! 5OS^21: moških 261.327. ženskih 237.154. Muzhrna-nov je 508.521. Židov 14.2S2. kristja-nov 274. * Papež proti .Mjlkikujočim duhovnikom v Nemčij*. Berliner Ta£-h\aii<- poroča, da paoež iz 1a v krat-kem motu proprio, ki prepove vsern svetnim duhovnik? rr; in menihom. frneti govore na političnih shodih ter se sploh udeleževati takih <-hodov. Kc'or bi se ne ravpal po tem. zapade strofi cerkveni k^zr.i. Tak papežev dekret je povzročil vedno večjo ne-slogovnemškem centrumu.Tak motu orofrio bi bil p^trehen tudi za Av-strin:. zlasti za siCAenskj dežele1 Volilciv Mostah! Vsa potrebna pojasnila glede občinskih voliteT se dobe ¥ petek ia soboto od 8. ure zjutrai do 9. are zvecer lapa v nedeljo za časa volite* v a gi taci j sli em lokalu pri „Miškotu" na Selu. Telefonska in brzojavna poročila. Minister zunaniih del pri cesarju. Išl, 18. julija. Cesar je danes ob 11. dopoldne sprejel v posebni avdiienci ministra zunaniih del grofa Berch-tolda, ki mu je poročal o zunanjem poiitičnem položaju. Ob 9. dopoldne je grof Berchtold konferiral z ministrom notranjih poslov baronom Heinoldom. Letošnji rekruti. Dujiaj, 18. julijui. Po izdani naredbi vojnega ministrstva bodo letos rekruti poklicani v službovanje 15. oktobra, enoletni prostovljci na-stopijo službo dne 10. oktobra. No-vinci v vojni mornarici pa 25. novembra. Nadomestni rezervisti bodo poklicani v službo sele spomladi leta 1913. Po novi brambni reformi imajo učitelji pravico tlo enofetnega prostovoljstva. Kot nadomestni rezervisti pa smejo zadostiti vojaški dolžnosti kot nadomestni rezervisti učitelji iz Kranjske, Ooriške in Gradiščanske, Dalmacije in Hrvaške, in sicer zaradi tega, ker v teh deželah primanjkuje učiteljskih moči. humova«)* v fttavtol ataihi. Dunai 18. jutija. Minister sa javna dela je imenovat Ivana Pa caka za inženirja v državni stavbni službi na Kranjskem Ceiko • Bemika sprava. Praga* 18. julija. Plzenskv »Ce-skv L>ennyk« javlja, da bo namestnik knez Thun dne 17. avjfusta sporočil cesarju, da so čeiko-nemška sprav-na pokajanja uspela in ga prosil za predsankcijo spravnega operata. Vale torpedne florile. Puli, 18. juliia. Snoci med tor-kom in sredo je imela vaje torpedna flotila. Pri vajah je bil navzoč tuđi podadmiral Ripper. ki je sledil kret-njam flotilje na parni barkasi.Ob bn-onskem obrežju je barkasa obtičala na pesku in admiral je bil prisiljen ostati vso noć na morju. V Puiju so bili Vadi nenavadne odsotnosti admirala zelo vznemirjeni in so splošno sodili, da se je Ripper ponesrečil. lzletni vlaki na Jadransko morie. Trst. 18. julija. Danes zjutrai sta semkaj prispela prva dva izletna vlaka na Jadransko morje. V obeh je bilo 787 potnikov. Od teh jih je ostalo X\l v Trstu. ,V¥1 jih je odŠlo ▼ Ora-dež in Portorose, 150 pa v Pulj in v Lošinj. Grof Tlsza in opozicija. Budimpešta, 18. julija. Znano pismo grota Tisze na volilce se živahno kritikuie in komentira zlasti v političnih kro«ih. Opozicijonalni po-litiki naglasajo. da je grof Tisza s tem pismom zažgal za sabo in opozicijo, vse mostove, in da opozicija se-daj ne preostaja drugega. kakor započeti nroti grofu Ttszi in nfego\i -' " . " \: boj W. Protf evfcarfstičiiefmi konre^n na Dunaju. Zagreb, 18. juliia« V političnih krogih zatrjujejo, da se javlja med hrvaško duhovSčino vedno večje razpoloženje proti evharističnemu kongresu na Punaju. Duhovniki na-nekaj oštrih stavkov, naperjenih politična prireditev. Ako Hrvati iz-ostanejo na tem kongresu, bo to naj-glasnejši protest proti Hrvatom krivični politiki Dunaja in Pešte, ki sta glavna prireditelja evharističnega kongresa. Budimpešta, 18. julija. Med ro-munskim prebivalstvom narašča ne-razpoloženje proti evharističnemu kongresu. Romuni povodom evharističnega kongresa trumoma presto-pajo v pravoslavje. da s tem protestira jo proti madžaronskim in madžarskim skotom, ki ćelo v cerkvi delajo na to, da bi Romune pomađ-žarrlL fz Cuvajevega pašafika. Dtioal, IN julija. Lradni kores-pondenčni biro javlja iz Zagreba, da se je zglasila pri vladi deputacija, ohstoječa iz ravnateljev raznih de-narnih zavodov. pod vodstvom bivšega podbana pl. Chavraka, da protestira proti ustanovitvi nove hioo-tečne banke. Ustanovitev te banke forsira kralj. komLsar Čuvaj sam, da bi si s tem ustvaril toplo mesro ravnatelja za slučaj, da bo prisiljen od-stopiti. Dunaj. 18. julija. Uradni k>res-pondenčni biro favlja, da jp p^islala občina Novi Vinodol, ki je bila foslrj najmočnejša trdnjava hrvask-- srb-ske koalicije vdanostno izjavo 'n za-upnico kraljevskemu komi5«iri;i Čuvaju. (Zaupnico mu je pač rosi »! od ^*!:*dc odvi^ni »obštinski biljo/ntkt2 1 —■ Naslov pore apravništro »SI. Naroda«. i tono stanovanje .^T ^o^ećc iz trch sob m vseh piitikten, •i mMi tak#i ali i atmita, ** itatančneje pore T5-13 * Skaza, Rtova »lica stev. 3. J illia J LuHam Hrenova ulica štcv. 16. j« JJ napredaj — PisflKne pomat* do konca £ -i nis'o\ Karolina Pauschin ^ Ljubljana, Volfova ulica &t. 6. - Antikvarično se kupi: Jurčičs Zbioni ?Pi5i HI., VIU. il U XV. - Pooudbe na i „ Narodno knjigarno u _________w Ljubljani.__________ TSfiliSlj \m Bizpvilar i I Ijnbtjana, Kolezijske ni. 16 I ; 1542 izvrSuje ' 'Mi m i Mete I J ia rasa« prilika. — »«l© «m«t-I j aatao oaasa« ta p« aoiitaiii r—■■. I i Prodaja cvetlice, razno vrst ne I j sadike cvetlic in zelenjavo. 11 Piraraidoa io Masla lavoneva I: drevesa fer dekorativne cveflice < 1 > v veliki množini po zmemiti cenah. I iNarotiU na_deže1^h^in vestn!L ' Selferti? Hlliari ^bračalen, modem, skoro nov, z 10 kej i in stojalom, nabavna cena K 2000, M pr**a *• ••• K. - Vcč pove 2537 sla*tf£an.a Aanenstrasse it. 24 ▼ Gradca. Tvornica motorjevf zelo solidna posebno glede kakovosti, po5i-ljanja, cene in platilnih pogojev 5215 &it saao Mro vpeljane, auljlve znstopnlke za razpečavanje tvorniških izdelkov proti visoki proviziji. — Cenjene dopise pod wMgtoyji Mro SSITO^ na anončno ekspe- ; dicijo Hcinnch Schalek, Dunaj 1. Wollzeilell. ! |-------------------.------------------------------------- | Otmi lova! V zakup se odda za dve leti del polj-skega lova obćine Mavčiče. Lov je oddaljen četrt ure od Medvod. — Pojasnila daje trgovec g. Joaip Perdan ¥ Ljubljani. 2555 Ablturi] em lica prtaarae alata«. Cenj. ponudbe na upr. »Slov. Naroda«. Tlskarna ■11 jiDoveznica io trg. s papiiiem potrebni kapital K 8000, se zaradi drugih podjetij 2529 takoj proda. Vpraša se v upravniŠtvu »Slov. Naroda> Pozor!! ! I! Za sladokusce 11 . Najfinejša namizna olja brez duha za tfrvzine, goatilna, jedilnice. Naročbe se izvršujejo točno in skrbno zavite~ ter z obratno poSto po povzetju v posodah po 5 kg in naprej, vštevši omot, franko poštarina; fino olje prima po K 180 — 2— liter izredno fino „ „ 2*40 — 280 (> izredno sublime „ „ 3— — 3-50 M Cisto oliično fino „ „ 2"5O Naročbe s točnim naslovom prosim poslati na skladiš'p olja Beka, alica Oioaeppe Pariai it 9. S spoštovanjem _ o «-^_*_ "j| AiaiBia aa aiA^BmaiaaaiBalllai a^av im^tja K 100 000), 33 let star, v M ■■■VITVV^I |llill|l|Vnn /cio lepem kraju na đeželt, želi M 11111 I ll^S 1E 11IIIIIIII ^1 -nanja z gospodično ali vdovo M l^llllllll II llllllll lili a::ne ponudbe pod J^rifatna aLillHl I Ilil UUlILUUaUU bodocaosP* na upravništvo Stavbnl razpls. Za zoradho slektf. centrale v Postoini se razpisuie zmanjševalna dražba zidarskih, tesarskih, mi carskih, kovaških in kl)ifrčavn»čarskih, kleparskib, krovskih, pleskarskih, slikarskih, stekiarskih in pe-ćarskih del Pismene ponudbe^ opremljene s 5% vadijem (od nastavljene svote) na] se ▼ložijo do 25. julija t. L pri mestnem oskrbništvu v Postojni. Ponudbe naj se stavijo po enetmh cenah za posamezna ali za vsa dela skupaj, vendar v zadnjem slučaju detajlirano. Nacrti in dražbeni pokoji so na Tpo^led pri mestnem županstvu v Postojni Mestno oskrbništvo v Postojni, dne 15. ju.i,a 1912 Načelnik T. Dekleva« Nsiznanilo prodale. Podpisano upraviteljstvo konkurme mast Karla Lenčeta na Laverci prodajalo hod'1 imr od 22. juUja 1912 dalje -^g vso v konkurzno mas- ^padajočo in v Laverci ae nahajafoČo vinsko ialogo oa lira mesta iz pite roke. Na prodaj bo: okoli 1800 al belega In rde-čega vina ter crnine, večje stevllo hramnili sodov (Lagergebinde) % sknpne vaebSao okoll 1300 hl, nekai sto transportnih sodov, dalje kletarsko OPOdje, kakor pumpe, pipe, cevi i. t. d., dalje okoli sto stekloaic santpanica in vina v ■utel)kah, okoli 570 litrev tgaafa ltd. Obencm prodala se hode tuđi v i«iemberlui se nahajajoča vinska zaloga, obsegajoča okoli 5OO hl belega in rateitoga vina ter 6rnina in okoli 5O transportnih siKlov na licu mesta. Termini prodaje pa se bodo dogovorno z interesenti za posamezne slučaje določtli. Vsa druga pojasnila daje podpisano upraviteljstvo konkurzne mase. V Ljubljani, doe 8. julija 1912. Dr. hraa Tavčar 2439 kot upravitelj konkurzne mase Earla &#ato na Laverci. ____________„_____ ------------.———-~~-—---------— - -- _ —-—.—_____^—__._.. Stali hM aientl smotni nemlkega jezika se tprejmo ali oastavijo s stalno plaćo za prodajo V Avstro - Ogrski dovoljenih srečk. Ponudbe pod .Merkur*, Brno. Nova ni. 20. Stnnounnle v vili, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kleti in vrta (obdelanega) 2463 se takoi alta prati htii nainioini 500 K. Natančneje se poizve pri g ii Cehu, Pod rožnikom. u trsouskl lokal prostoren, z večjimi izložbenimi okni lite ali tako) pr#Txame dunajska tvornička firma za ustanovi-tev trgovine na drobno. — Najboliša lega za nadrobno prodajo: Glavni trg ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponudbe z navedbo cene in event skico pod ,Varwirta 50001 na Duaaj, Postamt 88. Nov avioMMitt6eB 2«° gramofon z 20 novimi plošfami ae xa 150 K pro 2522 U zgA) vodovoda v [Ml ott li Mi okiai Hamnii na 8680 K 42 h in ziia in mw n Mu, oKina Zgomji Mini, M\ Kisik. na 2375 K 20 h proračunjena deia in dobave se bodo oddale potom javn® ponudbene obravnave- Pismene, vsa dela zaD3ciaioče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože do 3, avejusta L L ob 12. Gpoldne podpisanemu dež. odboru. Ponudbe. katere moraio biti kolko\ane s kolkom za 1 krono, dopo-slati je zapečate ne z napisom »Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda v Gr-kuŠah ozir. z^jetja in rezervarja na Selu, občina Zgornji Tuhin}«. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavboe pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. — Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroŠkov v gotovini ali pa ▼ p u pilar no varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Ponudbi za prevzetje vodovodnih del v Cirkušah je tuđi priložiti seznam enotnih cen za vpeljavo hišnih vodovodov* Deielni odbor si izrečoo pridrii pravico, i zbra ti ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno obravnavo ali pa dela sploh ne oddati. Nacrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah in stcer za vodovod v Cirkušah za 4 K, za rezervar na Selu za 2 K. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 17. julija 1912. Naznanilo prodaje. Podpisano upraviteljstvo konkurznega sklada Josipa Ferraiakas trfovca ▼ Breticah naznanja, da se proda vsa zaloga obstoječa iz manujakturnega in špecerijskega blaga, zeleza, nsnja, oprave, deloma tudi pohištva Ltd. Prodala se bo zaloga povprek. Vsa zaloga je sodniisko ceniena na 23.018 K 83 vin. Ponudbe vložiti je pri podpisanem upravitdjstvti do 5. avgusta 1912. Vsak ponudnik mora položiti kot varscino 10% cenflne vrednosti, to je znesek po 2300 K, katera varščina zapade v prid konkurznemu skladu, ako bi kupee ne izpolnil pogojev. Kupnino položiti je pred prevzetjem blaga, blago pa se mora odpe-ljati v 14 dneh, raćunjeno od dneva, ko bo kupee o sprejemu njegove ponudbe obvefčen. Upraviteljstvo ne prevzame nikake odgovornosti za množino in kako-vost zaloge. Inventarni zapisnik je na ogled pri upraviteijstvu, katero razkaže na lihtevo ćelo zalogo in ki daje vsa potrebna pojasnila. • Brezice, dne 15. julija 1912. Dr. Madavlt Sttkmr, •*wmtaXk v SrvtlMli kOt Unravitfli lmnlntrvnAn') clrio/^a I ^prejema zavarovanja človeikega živ- ^ jg^ aL/-^%k^U^ JE J^%L^^ Zftvmfuje poftlopja M prtfiičnlne proti I I ljenja po najraznovrstnejSih kombina- *^ poiarnim Ikodam po aa|M2jiti cenah. I I cijah pod tako ugo. fflagdič, £/abl/ana\ I nas proti glavne pošte s^7~7rfil \'*//s/s