Ljubljana, sobota 27. julija 1946 Poštnina plačana X gotovini Leto VIL, štev. 173 —■ Posamezna številka 2 din UREDNIŠTVO £N UPBAV4U LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. §* TELEFON 31-22 đo 31-28 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN KAŽEM PONEDELJKA «v INSBKATNI ODDELEK LJUBLJANA, iELENBURGOVA ULICA SI. J TELEFON 38-32. 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.739 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 45 DIN ★ GLASILO O S V O * B ODI h N E FRONTE SLOVENIJE * GORENJSKO LJUDSTVO NAŠI MIROVNI DELEGACIJI: Pravične meje - naša skupna odločna zaklep Kakor povsod od Beograda do Ljubljane je tudi ljudstvo na Gorenjskem izražalo .zaupanje naši mirovni delegaciji s podpredsednikom tov. Edvardom Kardeljem na čelu, da bo storila vse za združitev primorskih bratov z Jugoslavijo Šel delegacije tov. E. Kardelj in ministra tov. Boris Kidrič in dr. Drago Marušič v vlaku n:ku vlade tov. Kardelju. Med igranjem godbe in vzklikanjem množice je vlak odpeljal proti Kranju. Vsaka še tako majhna vasica se je poslavljala od svojih predstavnikov'. V Kranju se je zbrala na kolodvoru večtisočglava množica, kj je prihitela sem z zada vami, napisi ;ti cvetjem iz Tržiča iin vseh vas j osoli Kranja. Ko je prispel vlak na postajo, se je vsa množica zlila v en sam klic: »Življenje damo — Trsta ne damo!« Vzklikanje vodji delegacije tov- Edvardu Kardelju in članom ni in ni hotelo prenehati. Delegacijo ,ie pozdravil predsednik okrajnega Ljudskega odbora tov. Fran Rozman z besedami: »Pozdravljam vas v imenu gorenjskega ljudstva im vas prosim, vztrajajte na stališču, da pripadata Trst in Primorska k Titovi Jugoslaviji!« Nato je izročil tov. Kardelju resolucijo in darilo i#ranjčanov, pionirka :z primorske kolonije pa mu je izročila šopek nageljnov. Med navdušenim vzklikanjem množice delegaciji je izpregovoril tov. Kardelj, ki je dejal: »Tovariši, obljubljam vam, da bomo napravili vse, kar je v moči naše delegacije.« Vlak je odpeljal in neka stara mamica je še zaklicala: »Srečno potujte!« Tako se poslavlja slovensko slovensko ljudstvo od svojih predstavnikov. Na strehah tovarn ob progi so bili velikanski napisi: »Mnogo uspeha v Parizu! Trst je naš!« in »Živela svobodna Primorska!« Zcpet so povsod ob progi stale skupine delavcev in kmetov, ki so se poslavljale in metale v vlak šopke cvetlic. Na naslednji postaji Otoče-Brezje so prebivalci postavili velik napis: »Živela naša 'delegacija — tolmač naših zahtev!« Zopet navdušeno vzklikanje in cvetje. Na Javorniku, kjer se je vlak ustavil samo za trenutek, se je zbrala velika množica delavcev in delavk v svojih delovnih oblekah, mnogi še z orodjem v r.ckah, ter mladinska godba. Največja množica ljudstva pa se je zbrala na kolodvoru na Jesenicah. Postaja je bila vsa.v zelenju, napisih in zastavah »Primorske s Trstom ne dejmo!« se je glasil velik napis na peronu. Ko se je klicanje mincžice malo poleglo, je izpregovoril šef delegacije tov. Kardelj, ki je dejal, da je delegacija - istih misli kakor vse jugoslovansko ljudstvo in da. se bo borila za pravico z isto odločnostjo. Svoj govor je končal z vzklikom: »Naj živi Jugoslavija in v njej združeno vse naše ljudstvo!« K vagonu podpredsednika vfaide tov. Kardelja so prišle delegacije in mu izročile darove. Jeseniški delavec mu je izročil darilo in dejal: »V imenu delavstva Jesenic Vam izročam to darilo,«-.. petem pa zaradi ginjenosti ni mogel nadaljevati in je dejal samo še: »da bomo združeni vsi.« Tovariš. - podpredsednik vlade mu je krepko stisnil roko in obljubil, da bo delegacija naredila vse, kar bo megla. Nato so izročili svoj dar mladi kovinarji. Zastopnice žensk so zročile delegaciji krasen album, ki je imel platnice izrezane iz kosti, mladina resolucijo, planinci pa so prinesli krasen šopek planink izpod Triglava, pc-vezanih z zastavico. • Nato sta izpregovorila še podpredsednik Prezidija tov. Meša Piiade in minister tov. Bcris Kidrič. Članom delegacije so izročali šopke in v njih pisma z željami Jeseničanov. Ko so se poslovili od delegacije predsednik SNOS-a tov- Josip Vidmar, predsednik vlade LR Slovenije tov. Miha Marinko ter podpredsednik tov. dr. Marijan Brecelj, je vlak z delegacijo, ki jo je množica ob slovesu - prisrčno pozdravljala, zapustil jeseniški kolodvor. V Ptuju in ©talki je na tisoče ljudi izrazilo odločno zahtevo po priključitvi Julijske krajjlue k Jugoslaviji Ptuj, 24. julija Še nikoli ni bilo prebivalstvo ptujskega okraja »n mesta Ptuja tako razgibano kakor prav sedaj v naši borbi za priključitev Trsta in Primorske k Jugoslaviji. V vseh krajih so bil; sestanki v nedeljo, ponedeljek in torek, v samem mestu je bila veličastna manifestacija v torek zvečer dne 23. t. m- V Halozah, na Dravskem polju, kakor tud,j v Slovenskih goricah je na tisoče ljudi na sestankih odločno zahtevalo, naj se prizna primorskemu ljudstvu njegova pravica, da se priključita Trst in Julijska krajina -k Jugoslaviji. Pr,j Sv. Barbari v Halozah, v Gruškovcu in v Slatini so govorili na sestankih vajenci, Istrijani, ki živijo v koloniji na Borlu. Njihova izvajanja je ljudstvo povsod spremljalo z viharnim navdušenjem in z odločno zahtevo: Trst Jugoslaviji! Pri Sv. Vidu pri Ptuju je na protestnem zborovanju sprejelo ljudstvo več resolucij, ki so jih poslali podpredsedniku zvezne vlade in vodji jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci tov. E- Kardelju. V treh dneh je ljudstvo ptujskega okraja s svbjih sestankov in- z zborovanj poslalo 110 resolucij. Resolucije prebivalcev Sv. Marjete in Št. Janža na Dravskem polju je odnesla mladinska delegacija na protestno zborovanje v Ptuj, o3kcder so jih poslali naprej. Tudi mladina delovnih brigad, ki regulirajo Pesnico, je poslala številne resolucije. V Ptuju pa še ni bilo tako lepe in veličastne manifestacije, kakor je Šiia v* torek zvečer. Govornike je ljudstvo neprestano prekinjalo in vzklikalo: »Tujega nočemo, svojega ne damo!« »Življenje damo, Trsta ne damo!« — Še po 22., ko je bilo zborovanje že končano, so se premikale po ulicah skupine zborovalcev, ki so prepevale partizanske pesm; in vzklikale svojim voditeljem. Ljudstvo Ptuja je poslalo jugoslovanski delegaciji, k; je odšla v Pariz, kot darilo bronasto žaro z zemljo iz grobov heroja Lacka, soborcev in talcev, ki so padli v ptujskem okraju. Poleg tega so delegaciji, poslali še okusno izdelano mapo z resolucijami. V sredo 24. dopoldne je prispela v Ptuj štafeta fizkulturnikov, ki je prevzela mapo -Z resolucijami in žaro ter odhitela proti Mariboru. Po izročitvi teh zgodovinskih dokumentov je vsakdo občutil ssmo eno željo: »Naj bodo želje in zahteve našega delovnega ljudstva tolmač zaveznikom, da bi prešli- od besed k dejanjem.« LJUDSTVO CONE B JE Z ZAUPANJEM SPREJELO BESEDE PREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE EDV. KARDELJA Ajdovščina, 26. jul. Dopisnik Tanjuga poroča: Vsa cona B je bila včeraj v prazničnem razpoloženju. Po vseh večjih krajih so bili včeraj nameščeni zvočniki, ob katerih se je zbiralo veliko štev-i-lo ljudi, da bi poslušali prenos dogodkov iz Ljubljane in Slovenije. Z nestrpnostjo so pričakovali, kdaj bo spregovoril predsed. jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu tov. Edvard Kardelj. Njegove besede in zagotovilo, da bo delegacija ostala zvesta načelom, kj so vodila jugoslovanske narode skozi vsa leta narodno osvobodilne bori», so sprejeli z velikim zadoščenjem in navdušenjem. Ovacij Kardelju ni bilo ne konca ne kraja. Njegova -izjava se je v kratkem razširila od ust do ust po vsej coni B. Povsod ob železniški progi so se zbirali prebivalci mest in vasi ter pozdravljali delegacijo Jeseniško delavstvo je s svojimi pozdravi mirovni delegaciji izražalo svoje zaupanje v delo najboljših-zagovornikov naših pravic TISOČI SARAJEVČANOV PROTESTIRAJO proti krivičnim sklepom Sveta zunanjih ministrov glede Trsta in Julijske krajine kateri izražajo priznanje junaški bor bi ljudstva Trsta in Julijske krajin« Prebivalstvo Kragujevca za priključitev Trsta k Jugoslaviji Kragujevac, 25. jul. Na velikem zborovanju Je ekedi 10-000 meščanov soglasno protestiralo proti krivičnemu sklepu Sveta zunanjih ministrov glede Trsta in Julijske krajine.. Delavci in nameščenci, meščani in mladina .so prišlj na zborovanje iz vseh okrajev mesta z zastavami in napisi; »Zahtevamo, da se «premeni pariški sklep!«, »Borili smo se za Trst in Istro, kar pomeni, da smo se borili za bodoč: mir«, »Živela Sovjetska zveza — edini branilec naših pravic do Trsta in Julijske, krajine!« Ob koncu zborovanja je bila pre-čitsna in soglasno sprejeta resolucija, ki je poslana mirovni konferenci» v Parizu. Sarajevo, 25. jul. Danes je bilo v Sarajevu veliko protestno zborovanje zaradi krivičnega sklepa Sveta zunanjih ministrov glede Trsta in J.ulij-ske krajine. Desettisoči ljudi so prepevali pesem »Naša si, oj Istro mila«, nosili številne napise in odločno .manifestirali svoje ogorčenje zaradi krivice, povzročene narodom Jugoslavije. Zbrano ljudstvo je sporočalo svojim bratom — protifašistem Trsta in Julijske krajine, da stoje v njihovi, borbi za priključitev demovini'Jugoslaviji z njimi, da se bodo borili skupno do uresničenja njihovih upravičenih zahtev. Z zborovanja je bila poslana protestna brzojavka mirovni konferenci, v kater: zahtevajo meščani Sarajeva pravično rešitev vprašanja Trsta in Julijske krajine, ki naj. se priključita k Jugoslaviji. Poslali so brzojavko mestnemu odboru SIAU v Trstu, v Julijska krajina je bila 13. stoletij naša zemlja in samo 25 let pod jarmom italijanskih imperialistov. Kolikor so naša mesta Ljubljana, Zagreb in Beograd, ki so bila prav tako stoletja pod tujo oblastjo, toliko je naša tudi Julijska krajina, ki je prav tako bila pod oblastjo zatiralcev. Podpredsednik vlade FLRJ EDV ARD KARDELJ Ljubljana, 25. julija Med navdušenim vzklikanjem množice, ki je zatrjevala svoje zaupanje, se je vkk z našo mirovno delegacijo i-dpeljal z ljubljanskega kolodvora proti Gorenjski. Povsod ob progi z oken, balkonov in streh je mahalo na steine zastav in robcev in ob poti, kjer Je vozil viak, je odmeval klic za klicem: »Hcčemo Trst! Trst Je naš! Hočemo pravične meje! Ali smo z vami!« In še in še. Na poti od Ljubljane do St. Vidu, kjer se je vlak za trenutek ustavil, a je ljudstvo, k; se je zbralo na e rovu, povedalo svojo zahtevo in zopet izrazilo željo vsega slovenskega iJudstva, so stale skupine delavcev n kmetov, ki so se poslavljale od ■leiegac ;e. V Mednem »o vlat: Skoraj zasuli s cvetjem. Vsak bi rad povedal to, kar čuti, želje vseh pa so se razile v vzkliku: »Hočemo Trst! Ho-c mo svoje pravice!« V Medvodah so se zbrali na kolodvoru delavci iz bližnjih tovarn in okoliški kmetje. Na postajnem poslopju sta visela dva zemljevida Julijske krajine- Na prvem je bila zarisana krivična meja in na n Jem napis: »Ne sprejmemo!«, na drugem pa meja. ki jo zahteva vse jugoslovansko in primorsko ljudstvo, ter napis »Sprejmemo!« V imenu vseh ae je poslovil od delegacije Medvodčan, ki je dejal, da naše ljudstvo ne bo pristalo nikoli na to, da bi nam naši zavezniki kratili pravico, za katero je padlo toliko žrtev. Iz Medvod proti Škofji Lcki so stal; po polju kmetje, k; so za trenutek pustili delo na polju in s ovojih njiv pomahali z reko v pozdrav delegaciji, ki se bo borila v Parizu za pravice svojega ljudstva. V Škofi; Loki so prihiteli na kolodvor kmetje v delovnih oblekah s šopki cvetlic, mladina in pionirji.. Želje Škofjelcčanov je povedal picnir, fc* so ga morali vzdigniti k oknu. da je lahko izročil šopek pedpredsed- S tržaškim grbom in zastavami je bil okrašen vlak, ki je vozil našo delegacijo proti Pariza. Maršal Tito med delavci v splitski ladjedelnici Split, 26. jul. Bivanje maršala Tita v Splitu je izzvalo največje veselje vsega prebivalstva«. Že dva dneva je Split okrašen z državnimi zastavami. Titova obala je svečano razsvetljena. Z Marjana žari ogromen svetlobni napis: »Tito!« Včeraj je maršal Tito v spremstvu ministra za notranje zadeve zvezne .vlade Aleksandra Rankovi-ča, ministra za delo v zvezni vladi Vicka Krstuloviča, podpredsednika vlade LR Hrvatske Franja Gažija, ministrov vlade LR Hrvatske Ivana Krajačiča, Anke Berus in Save Zla. tiča, predsednika oblastnega odbora Ljudske fronte Pavla Krce, generalmajorja Ljubadraga Djuriča in predstavnikov Mestnega ljudskega odbora obiskal Jadranske ladjedelnice v Splitu. Na širokem napisu, razpetem preko vse ulice in okrašenem z zelenjem, so delavci ladjedelnice napisali svoj pozdrav: »Dobrodošel, najboljši sin delavskega razreda Jugoslavije, tovariš Tito!« Ob vhodu v ladjedelnico so maršala Tita sprejeli in pozdravili direktor inž. Marin Roje .in predstavniki delavcev s predsednikom sindikalne podružnice Marinom Sirotko-vičem na čelu. Vhod in vsi objekti, Jci jih pravkar popravljajo, so bili svečano okrašeni z našimi ' zastavicami. Delavci ladjedelnice so takoj prekinili svoje delo, se približali maršalu in njegovim spremljevalcem ter ga pozdravljali z borbenim delavskim pozdravom — s stisnjeno pestjo. Maršal je šel iz enega oddelka do drugega. Najprej je obiskal livarno, kjer se je zanimal za način dela, za stanje obnove in za zmogljivost-V električnem, inštalaterskem in vseh ostalih oddelkih so delavci maršala navdušeno pozdravljali. V velikem doku za prekooceanske ladje, ki je težko poškodovan, je popravljanje v polnem razmahu. Maršal se je zanimal, kako bi se delo čim bolj pospešilo. K° je pregledal celoten dok, se je med pozdravljanjem delavcev napotil proti lepo ure- jeni in čisti ambulanci. V oddelku za mehaniko, ki ga je zatem obiskal, so ga delavci burno pozdravljali. Druga vrsta delavcev je spremljala maršala in ostale goste skozi novo-postavljena poslopja vse do izhoda iz ladjedelnice. »Slišati hočemo Tita«, — so vzklikali delavci in zahtevali, naj jim govori. »Predvsem se vam moram zahvaliti za vneto delo, s katerim ste dosegli velike uspehe, ko usposabljate naše ladje za velike naloge, ki jih čakajo,« — je rekel maršal Tito. Prepričan sem, da boste vi, kakor delavci in delavke ostalih krajev naše dežele, kakor naši kmetje in naša ljudska inteligenca, zastavili maksimum naporov, da bi čim prej napravili našo deželo resnično srečno domovino vseh naših državljanov, svobodnih državljanov naše lepa FLRJ. Vem, .da vam je morda še težko» ker še nimate vsega, kar bi bilo potrebno, toda prav tako vem, da se zavedate, da šele ustvarjamo pogoje za boljše bodoče življenje, ki čaka delavski razred in vse ostale sloje naših narodov. Zato, tovariši in tovarišice,lotite se vsi dela, dajte od sebe največ in čim več. Naj bo to vaše geslo, kajti, če boste delali tako, boste delali za boljšo bodočnost vas samih, svojih otrok in vsega ljudstva naše države. Vi veste, da Jugoslavija ni več ono, kar je bila prej. Vaša ladjedelnica ali kaka tovarna nista več ječa delavcev, v kateri upropaščajo svoja najboljša leta, potem pa na stara leta ne vedo, kam in od česa bi živeli. Danes ustvarjate sebi boljši jutrišnji dan, boljšo bodočnost, v kateri boste spo. znali, zakaj in kam nalagate svoje napore. Danes veste, da boste uživali tudi v starosti blagodejnosti tega dela, ki ga dajete splošni ljudski skupnosti. Pri vašem delu vam želim mnogo uspeha in upam, da boste v prvih vrstah graditeljev naše nove FLRJ.« Ob odhodu iz ladjedelnice je ljudstvo maršala Tita na splitskih ulicah navdušeno pozdravljalo. VELIKE MANIFESTACIJE V KANALU ZA ZDRUŽITEV Z JUGDSIiAVUO Trst, 25. juL Dopisnik Tanjuga poroča: Istočasno kakor v Gorici so bile včeraj velike manifestacije tudi v Kanalu, kjer je ljudstvo na veličastnem zborovanju protestiralo proti krivičnim sklepom pariške konference. Zborovanja se je udeležilo številno prebivalstvo vasi Seške doline to in onstran Soče. Veličastna povorka» z jugoslovansko zastavo in sliko maršala Tita cia čelu se je vila po ulicah Kanala. Več tisoč ljudi se -je zgrinjalo na glavni trg, kjer so zadonele partizanske pesmi in vzkliki. Jugoslaviji. Ljudje so vzklikali: »Nočemo krivične francoske linije, hočemo Jugoslavijo!« Zahtevamo pravico! Raje v smrt kot v narodni pogin pod Italijo! Z zborovanja je ljudstvo poslalo resolucije tov. Kardelju. Molotovu in zunanjim ministrem velesil. Neva žrtev civilne peticije Trst, 25. jul. Dopisnik Tanjuga, poroča: Snoči je v tržaški bolnišnici umrl tov. Nicolo Battistella. iz Trsta zaradi; ran, ki so mu jih prizadejali streli civilne policije 11. t. m., ko je tekel preko ulice Torrebianca. Tako je borba demokratičnega ljudstva Trsta proti fašizmu terjala, novo žrtev- Civilna policija si je ponovno omadeževala roke s krvjo ant fašističnega borca. BRUTALEN NASTOP POLICIJE V GORICI V Gorici sta 24. julija civilna policija in zavezniška vojaška policija s surovo silo napadli množico, ki je pozdravljala zastopstvo Goriške na poti v Ljubljano, kjer je izrazilo jugoslovanski mirovni delegaciji odločno voljo goriškega prebivalstva po priključitvi k Jugoslaviji. 11111111 Novim ojačenjem policije so sledili še ostrejši napadi na množico. Tako je goriško ljudstva znova prelivalo kri za priključitev S Jugoslaviji LJUDSTVO NA GORIŠKEM PROTESTIRA proti nameri, da bi se Gorica in povsem slovenske vasi odtrgale od jugoslovanskega zaledja Gorica, 25. julija. Ljudstvo okraja Miren je poslalo delegaciji Julijske krajine v Parizu resolucijo, v kateri ji izraža svoje zaupanje in pravi med drugim: Vsemu svetu povejte, da ne bomo sprejeli sklepov Sveta zunanjih ministrov v Parizu, s katerimi nam hočejo vzeti naše kulturno, gospodarsko in upravno središče, mesto Gorico, in popolnoma slovenske vasi: Sovodnje, Gabrije, Dol, Vrh sv. Mihaela in del Mirna, kjer ne živi niti en Italijan. Mesto Gorica kakor tudi imenovane vasi so življenjsko navezane na ostalo slovensko ozemlje, kakor je tudi vsa goriška oko. lica življenjsko navezana na Gorico. Ob zaključku resolucije poziva ljudstvo Mirna delegacijo, naj vztraja v borbi za zahteve primorskega ljudstva. Ljudstvo okraja Miren je poslalo podpredsedniku vlade tov. Edvardu Kardelju resolucijo, v kateri -pravi med drugim: Ob Vašem odhodu Vas hvaležno pozdravljamo in Vam želimo mnogo uspeha ter se Vam zahvaljujemo za Vaše veliko delo in uspehe, ki ste jih dosegli v borbi za rešitev vprašanja Julijske krajine. V nadaljevanju resolucije Izraža ljudstvo Mirna svoje zaupanje jugoslovanski delegaciji, obenem pa ogorčeno nezadovoljstvo zaradi nad vse krivičnih sklepov Sveta zunanjih ministrov v Parizu. V resoluciji navaja ljudstvo Mirna tudi svoje žrtve. O tem pravi: Prebivalstvo našega okraja, ki šteje komaj 10.000 ljudi, je v osvobodilni borbi žrtvovalo za svobodo in za priključitev k FLRJ 368 svojih najboljših sinov, 72 pogrešanih, 271 talcev, 1152 je bilo zaprtih, korifinirauih in interniranih. V našem okraju je 643 požganih domovin 90»/» popolnoma izropanih. Zato se upravičeno zgražamo nad sklepi Sveta zunanjih ministrov Parizu, na podlagi katerih nam hočejo vzeti naše kulturno, upravno in gospodarsko središče Gorico, na katero, smo življenjsko navezani prav tako, kakor je tudi mesto samo navezano in odvisno od naših kmečkih vasi, ki ga zalagajo z vsemi življenjskimi potrebščinami in mu dajejo zaslužek. Nadalje izjavljajo prebivalci okraja Miren, da na noben način ne bodo dopustili, da bi se slovenske vasi njihovega okraja, kakor so Sovodnje, Gabrije, Vrh Sv. Mihaela, Dol in del Mirna odtrgale od okraja in priklju. čile k Italiji, ker ne živi v teh vaseh niti en Italijan in ker so se te vasi prav tako borile proti fašistični Italiji in nacistični Nemčiji za svojo osvoboditev kakor vse druge vasi. Demonstracije pred uradom ZVU Trst, 25. jul. Dopisnik Tanjuga poroča: Ker je ZVU prepovedala manifestacije solidarnosti s španskimi anti-fsšisti. se je snoči zbrala pred sedežem ZVU ogromna množica ljudstva, ki je poslala svoje delegate s protest, nim pismi k odgovornim funkcionarjem, katerih pa ni bilo v uradu. Proteste so hoteli prevzeti civilni poli-r sti, katerim pa jih antifašisti niso hoteli izročiti, in so jih kasneje predali službujočemu ameriškemu oficirju. Vel k del množice se je nato zbral pred nekdanjim kulturnim krožkom Rinaldi, ki ga je nedavno zasedla civilna policija s pomočjo vojaške polic je. Vsa ulica je bila polna ljudstva, ki je glasno prepevalo borbene pesmi in zahtevalo vrnitev prostorov svojih kulturnih ustanov. Policija je skušala s kamioni razgnati manife-stante, naletela pa je na odločen odpor in morala popustiti. Več kot eno uro so antifašisti demonstrirali pred policijsko ^kasarno, nekdanjim kulturnim krožkom, ko pa so se hoteli raziti, so planili nanje ameriški poli-c sti z lesenimi kiji, ki so se na desetih kamionih in jeepih pripeljali na kraj demonstracij pri Sv. Jakobh. Po govorenju in kr čanju policistov so ugotovili, da je bila večina pripadni kov poljske armade generaia Ander sa in četnikov ter ustašev. Njihov nastop je b i skrajno surov kakršnega se morajo posluževati le fašisti Andersovega keva in četniki Draže Mihajloviča. Policija je nato zasedla velik del šentjakobskega predmestja, pregledovala mimodo. čim dokumente in razganjala ljudi, ki so se pogovarjali po ulicah. Protest Pokrajinskega NOO pri ZVU zaradi oprostitve fašista Coceanija Trst, 25. jul. Dopisnik TANJUG-a V zvezj z oprostitvijo znanega fašističnega funkcionarja in kolaboracionista dr. Bruna Coceanija je Trst poslal' zavezniški upravi naslednje protestno pi--mo: :D:e 22. julija ie izredno porotno s-'dišče oprostilo Coceanija pod pretvezo, da inkriminirano dejanje ni zločin. Dr. Bruno Coceani, visoki oficir italijanske krone in narodni svetovalec Komore fašijev in korporacij, ie bil prefekt mesta Trsta med nem-■■ o se vrgli nad sovražnika, ki je bil jborežen s tanki, topovi in letali. Iz-rgali so mu iz rok moderno orožje Na vsej poti je ljudstvo pozdravljalo mirovno delegacijo in ji z napisi, zastavami in vzkliki izražalo svojo voljo Tudi s streh svojih tovarn je delavstvo pozdravljalo mirovno delegacijo GORICA, STARO UPRAVNO IN KULTURNO SREDIŠČE SLOVENCEV GORIŠKE POKRAJINE _ rediagana nova meja med Jugoslavijo in Italijo hoče mesto presekati na dvoje. Goriški grad deli na polovico, gre po goriških ulicah, tako da ostane severni kolodvor Jugoslaviju V Gorico vodi sedem velikih ce sta iz slovenskih delov dežele in le ena iz Furlanskega. Od sedmih cest iz slovenskih krajev, bi jih bilo šest pred mestom ali pa v mestu samem po državni meji presekanih. Nova meja zapira slovenskemu okoličanu goriški trg z vsemi spadajočimi prostori in napravami. Italijanski Goričan bi Imel dostop do nekaterih bolnišnic in zavetišč le preko državne meje. Vodo bi dobival iz Jugoslavije. Svoje mrtve naj bi hodil obiskovat na staro pokopališče v Jugoslavijo. Jugoslovanski Goričan bi bil z državno mejo odrezan od svojih dosedanjih uradov, šol In cerkva, trgov in trgovin, številnih delavnic in tovarn v središču mesta. Nesmiselnost pariških sklepov je jasna, če upoštevamo še to, da so Slovenci v Gorici s priključenimi slovenskimi občinami v Brdih, ka naj bi ostali pod Italijo, v i iznatni večini nad Italijani. PifiBio iz števerjana za mirovno konferenco: Nikoli več pod Italiio! Za nobeno ceno ne bomo dopustili, da bi nsši potomci živeli v suženjstvu, dovolj je bilo našega trpljenja C. Zagorski: Na Feriugah ir Na cementu je ležala koza, privezana k ograji. Okrog nje so bile razmetane skorjice starega kruha. Koza me je tuje pogledala in spet zadremala. Tedaj je prišla iz hiše vzravnana, še močna, čeprav stara ženska. Njen obraz je bil nejevoljen in užaljen, ne morda zaradi kakšne trenutnenevšeč-nosti, ampak sploh nejevoljen, rekel J>i, da po naturi. Ustni koti so se ji glbooko povešali in rezali v brado, ki je štrlela naprej. — Mek, na vode, mek--je vabila kozo in ji nastavljala skodelico.—Samo iz čiste posode pije, iz kakršne jemo mi, — pripoveduje starka. — P5j. mek, pij! Ah, stara je, reva! Dvakrat smo jo že gnali, plačali po dvesto lir vsakokrat, pa se noče obreja-ti... — Tako mi je povedala ženska že veliko, še preden sva se spoznala. Ko sem pa povprašal po starem Fer-lugi me je pogledala vprašujoče z vodenimi očmi, češ: kaj pa imaš z njim? — in pokazala v hišo. Šel sem v hišo, ona pa za mano. Stari Ferluga je sedel v kuhinji pri 5 pri Piščancih mizi. Da ne bi bilo spet kakšnih za-pletljajev, sem kar takoj povedal, kdo sem in kaj želim in pokazal vse legitimacije. Starec mi je sicer dal roko, toda čutil sem, da mi še ne verjame prav. Bil je manjši od žene, zelo dobrodušnega in okroglega, skoraj otroškega obraza. — Franc, lease govori preveč. Bog-ve, kakšni ljudje se potikajo tod, — je rekla starka skoraj besno. Jaz sem pa naštel vse Rojančane, ki sem jih tisti dan spoznal, kakor da . bi si bili že od rojstva najboljši prijatelji, in tako smo se vendarle zapletle v razgovor. — Lahko hi bil belogardist, tudi takšnih ne manjka, -— je rekla starka in še vedno se mi je zdelo, da je nejevoljna. Vendar sem pa kmalu spoznal, da jo je le življenje naredilo na zunaj tako robato, trdo in neprijazno. — Da, pretrpeli smo vse, kar se pretrpeti da, — je pričela, da mi ustreže. — Sina imava, Kornelija. Zdaj je star že šestinpetdeset let. Oženjen-z Italijanko stanuje v sredi- šču mesta in nič kaj dobro mu ne gre. Tudi sina je imel Justa___V Velikem Dolu je padel kot partizan. — ženi se je utrnila solza iz očesa, edina, ki sem jo videl, in zdrknila med dvema gubama starega lica do brade, kjer se je izgubila v globoko zarezanem kotu ustnice. Kornelij je bil uradnik v bolnišnici. Bil je narodnjak in Sokol. Zato so ga zmerjali v službi za ščava, za sužnja. Tega doma ni povedal, le jedel ni nič, vedno je bil nemiren in kar jemalo ga je. — Pa sem le izvedela, česa pa mati ne izve? Tolažila sem ga, pomagalo pa ni. Sciavo -—. to je bil njegov vsakdanji kruh in to se mu je zagrizlo v dušo. Povsod samo sciavo, 'suženj! Prav takrat je bilo ljudsko štetje, menda leta 1910. Pride uradnik in potrka. Sama sem bila doma. »Kako govorite?« je vprašal. »Slovensko«, sem odgovorila. »Toda vaš mož je v mestni službi-« pravi popisovalec. »Ko smo pa Slovenci«, pravi in uradnik napiše. Potem sem dobila poziv na magistrat. V sobi, kjer sem se morala oglasiti, je bilo pet ail šest finih gospodov. »Sedite, gospa«, pravi eden prijazno. Jaz-pa: »Nisem ne Trudna ne stara.« Takrat sem bila zares še krepka, — pripoveduje žena in glas se ji trese. — Vprašali so me, v kakšnem jeziku govorimo doma. Odgovorila sem, da le slovensko. Oni pa: »Mogoče pa kdaj le tudi italijansko ? « »Samo slovensko«, sem dejala trdno, pravi žena in odločno strese z glavo. Sploh spremlja govorjenje s krčevitimi in odsekanimi gibi, pripoveduje pa jezno, kakor da bi se z menoj prepirala. — Na kraju mi pravi eden izmed gospodov sladko: »Pa boste vsaj poslej italijansko govorili?« Jaz pa pravim: »Ne znam italijansko, sem v Slovensko šolo hodila in slovenske knjige brala.« Pa vprašajo za sina, kako govori. Takrat me je stisnilo v duši. Spomnila sem se, kako ga že od malega zmerjajo za ščava in kako moj otrok trpi. Pomagati sem mu hotela in odgovorila: »Italijansko.« Ko sem pa prišla domov in povedala, je bil Kornelij ves iz sebe. »ščavo sem«, je kričal kakor poneumljen. »In ščavo ostanem! Tako so me krstili, takšnega me imajo in takšen ostanem!« Stekel je na magistrat in dal spremeniti zapLsnik tako, da je tudi njegov domači jezik le slovenski!« žena je pomolčala in se zamislila. Stari Ferluga pa je tako že ves čas molče sedel za mizo, majhen in dobrodušen. — Potem je šlo navzdol, — je rekel nenadoma mož in me pogledal z dobrimi, otroškimi očmi. — Kornelija so odpustili iz službe in mroal je bežati ... — V Genovo sva mu pošiljala denar, — je ostro presekala žena možev govor. — Jaz vem boljše kot ti, slab spomin imaš še, — se je obregnila. Stari se je spet pogreznil v molk in se je le še nasmihal. — Torej v Genovo je šel, midva pa na stara leta. služit v gostilno, da sva mu lahko pošiljala denar ... Njega, mojega moža namreč, so pa pred časom upokojili in ga še za štiri leta ogoljufali pri pokojnini. Tako dobivava zdaj po nekaj sto lir na mesec, komaj za tri dni življenja. — Vse, kar je pripovedovala žena,,je bilo težko in trpko. Potem se je pa nenadoma spomnila koze in rekla možu. — Kozo boš moral gnati na pašo. — Potem se je spet obrnila k meni, rekoč: — Saj že tako samo pol litra mleka daje na dan, revica. Kornelij nama jo. je kupil, da bi lažje živela ... Pa boš tovarišu tudi Rojan razkazal, če-stopita malo navkreber. Samo tako glej, da se bo koza napasla ... Ferluga je Vstal. Preden pa sva šla, je povedala žena še trpko in jezno, kakor je imela navado: — Vse to smo potrpeli zaradi naše govorice. — Potem pa je nekam zrasla ob mizi, kakor da bi stopila na prste, vzravnala se je in videlo se je, kako se je vse njeno bitje povzpelo in združilo v eno samo misel in silo. — AMPAK, MI SE NE PODAMO! — je skoraj zakričala, udarila s pestjo po mizi, da je plošča odskočila, potem pa je še bolj zrasla, razjarjena in silna. Njeno staro, izmučeno lice je bilo strašno v srdu, oči kakor stekle. — Ne podamo se, — je ponovila zlog za zlogom mirnejše, ampak še bolj odločno. — Pa če moramo še toliko pretrpeti ... — Zadnje besede so zvenele kakor po scali navzdol in postala je spet trpka in grenka, kakor je bila prej in je dodala tišje: — Pa saj bomo mi stari kmalu pomrli. .. Ampak borba se bo bila naprej do kraja, dokler-ne bo pravice za vse, — je rekla starka naposled trezno in mirno, polno zaupanja. — Do kraja... — je ponovila, zdaj spet jasno in nejevoljno, kakor je bila njena navada. Mednarodni položaj Bolgarije Predsednik Narodnega sobranja Vasi 1 Kolarov o mirovnih izgledih Bolgarije in njenih odnošajih do Velike Br itanije in Združenih držav Amerike Sofija, 25. julija (Tanjug). Predsednik Narodnega Sobranja Vasil Kolarov je na seji Sobranja poročal o svoji misiji v Parizu in posebno o razgovorih z angleškem ministrom za zunanje zadeve Ernestom Bevinom in ameriškim ministrom za zunanje zadeve Jamesom Bymesom. Izjavil je med drugim: »Že samo dejstvo, da smo se pri sedanjem mednarodnem položaju Bolgarije tik pred mirovno konferenco, razgovarjali z zastopniki Amerike in Anglije, je velik uspeh za Bolgarijo. Vse bolgarsko ljudstvo se je tega razveselilo, razen reakcionarne opozicije, ki skuša še vnaprej škodovati sedanjemu režimu. Kljub spletkam in klevetam reakcije pa se je mednarodni položaj Bolgarije znatno izboljšal. Javnost zapadnih držav je vsekakor bolje obveščena o pravem slanju v domovinsko-froetovski Bolgariji. Že na medparlamentarnem kongresu v Kodanju je bolgarska delegacija razkrinkala vso gonjo domače opozicije in pridobila nove simpatije za Bolgarijo. V Veliki Britaniji se vedno bolj otresajo predsodkov, ki so jih imeli poprej napram Bolgariji, zlasti še po obisku angleškega laburističnega poslanca Johna Mačka. V angleški javnosti se že pojavlja zahteva, da naj se izpremeni dosedanja negativna politika napram Bolgariji. Tudi pri drugih evropskih državah dobiva Bolgarija vedno več simpatij. Široki demokratični krogi Francije so odločno na strani domovinsko-frontovske Bolgarije. Led je prebit celo v Švici, kjer so vodili protibol-garsko kampanjo bolgarski fašistični zločinci, ki so bili obsojeni, ali pa so pobegnili pred ljudskimi oblastmi. V borbi proti fašizmu in reakciji je imel^ Bolgarija velike gmotne in človeške žrtve. Imamo samo en greh in ta je. da nismo mogli preprečiti pošiljanja okupacijskih čet v Jugoslavijo in Grčijo. Prizngmo ta greh in bomo tudi zanj odgovarjali. Oni, ki so odgovorni za ta greh. so tako že prejeli zasluženo kazen. Bolgarsko ljudstvo ne stopa pred predstavnike demokratične Evrope kot obtoženec, temveč kot zaveznik in kot narod, ki ima pravico do pravičnega, poštenega in dostojnega miru. Bolgarsko ljudstvo si je pridobilo simpatije svojega osvoboditelja. Sovjetske zveze, ki ne bo nikoli dopustila, da bi bilo prizadeto dostojanstvo domo,vinsko-frontovske Bolgarije. Razgovori z Bevinom in Bvrnesom so bili podrobni in odkrili. Na obeh straneh se je pokazala dobra volja, da se odstranijo vse ovire za medsebojno nerazumevanje. Pokrehil sem dvoje vprašanj: pogoje miru in stališče Združenih držav ameriških in Velike Britanije do bolgar-ke vlade. G. Byrnes je dejal, da so Združene države vedno gojile najtoplejša čustva napram bolgarskemu ljudstvu in da počivajo prijateljski odnosi med ZDA in Bolgarijo na vzajemnih interesih. Priznal je. da je Bolgarija s svojo udeležbo v vojni proti Nemčiji znatno pripomogla k osvoboditvi Balkana in s tem plačala dejansko škodo, ki jo je povzročila bolgarska okupacijska vojska. Združene ameriške države ne zahtevajo nobenih reparacij v korist Grčije. Tudi angleški zunanji minister Be-vin je izjavil, da ne zahtevajo od nas nobenih reparacij v korist Grčiji, ampak Samo povračilo odnesene imovine. Na njegov očitek bolgarski vladi. da- je vrnila Grčiji samo stvari manjše vrednosti, sem mu odgovoril,, da bo bolgarska vlada vrnila vso grško imovino, o kateri bi se ugotovilo, da je na bolgarskem ozemlju. Opozoril sem g. Bvrnesa. in Bevina na imperialistični značaj grških zahtev® glede strateške meje nasproit Bolgariji in dokazal upravičenost naših zahtev pa zapadni Trakiji. Pojasnil sem tudi g. Bvrnesu, da bi se Bolgarija z lahkoto sporazumela z Grčijo glede vseh spornih vprašanj, ako bi imela Grčija demokratično vlado, kakor se je Bol- garija tudi z lahkoto sporazumela z novo Jugoslavijo in novo Rumunijo. Imam razloge, da smatram, da v ameriških merodajnih krogih resno razpravljajo o vprašanju izhodišča Bolgarije na Egejsko morje. G. Bevin je nadalje izjavil, da bo Bolgariji dana možnost, da razloži svoje zahteve na mirovni konferenci. Šele, ko bo slišal obojestransko dokazovanje, se 1k> odločil, koga bo podprl. Dodal je še, da je bilo že ponovno govora o tem. naj se dovoli Bolgariji izhod na Egejsko morje in da želi, da bi bilo to vprašanje enkrat za vselej rešeno. Kar se. tiče odnosov med Bolgari,jo-Angli.jo in Ameriko, in njihovega izboljšanja, priznam odkrito, da sem slišal težke besede na račun Bolgarije. Gg. Byrnes in Bevin sta poudarjala, da ie glavni vzrok obstoječih odnosov sedanji režim v Bolgariji. G. Byrnes je dejal, da sedanji režim ne spoštuje zvobode tiska in da preganja politične nasprotnike. Njegov posebni Odposlanec mu je poročal, da volitve v narodno sobranje niso bile svobodne. Kar se tiče volitev dne 18. novembra. sem se skliceval v svojem odgovoru na izjave tujih novinarjev, zlasti na izjave'ameriških novinarjev, ki so opazovali razvoj volilev. Kar se tiče režima, ki je bil uveden po 9. septembru 1944., sem poudaril močno ljudsko gibanje za izgradnjo demokratičnega napredka in zakonitost v državi, za izvedbo široke demokratične ureditve, za gospodarske in socialne reforme. Kar se tiče aretacij, sem pojasnil g. Bvrnesu, da mi ne preganjamo nasprotnikov zaradi njihovega političnega prepričanja, ampak samo zaradi njihovih zločinov. Na mojo izjavo, da bo naša vlada v dveh do treh mesecih izvedla volitve v Veliko Narodno sobranje in da bo opozicijskim skupinam dana možnost, da sodelujejo pri volitvah, je g. Byrnes odgovoril: »Ako bo opoziciskim strankam dana možnost .svobodnega delovanja pri volitvah za Veliko Na- rodno sobranje, tedaj ni naša naloga, da se vmešavamo v vaše stvari in bomo priznali in pozdravili svobodno izvoljeno vlado Bolgarije«. Zaradi ureditve odnošajev med Bol-šgarijo in Veliko Britanijo sem'ponovno odposlal ministru Bevinu poziv, naj pošlje porlamentarno delegacijo, ki naj bi proučila pole E a j v Bolgariji. Pojasnil sem mu tudi, da Bolgarija iskreno želi obnoviti trgovinske odnošaje z Veliko Britanijo. Minister Bevin je vzel te izjave na znanje in obljubil, da jih bo proučil. Gg. Byrnes in Bevin sla se dotaknila tudi moskovskih sklepov, ki niso bili izvedeni zaradi različnega tolmačenja s strani zaveznikov, in potem dejala: 'Ker ste se odločili za volitve v Veliko Narodno sobranje, zahteva opozicije za razpust sedanjega sobranja sama po sebi odpade. Ali ne bi bilo mogoče obnoviti razgovorov z opozicijo?« Kakor vam je znano, je predsednik vlade Kinion Georgi.jev že obvestil opozicijo, da bodo volitve v septembru, toda opozicija je kjub temu zahtevala, da naj se sprejme njen predlog o takojšnjem razpustu sobranja. Upoštevajoč praktično možnost odstranitve vseh ovir, sem prepričan, da sp bosta tudi gg. ministra Byrnes in Bevin rešila zaskrbljenosti glede notranjega položaja v Bolgariji. Volitve v Veliko Narodno sobranje bodo popolnoma svobodne, kar odgovarja tudi programu in politiki Domovinske fronte in sedanje vlade. Opozicijske stranke boflo lahko sodelovale pri volitvah pod istimi pogoji kakor Domovinska fronta. Zakonski načrt o referendumu 8. septembra in o volitvah v Veliko Narodno sobranje 27. oktobra dokazuje, da hodi naša vlada .zares po poti demokracije in da se iskreno trudi, odstraniti vse težkoče za utrditev mednarodnega položaja Bolgarije«. Narodno sobranje je soglasno sprejelo resolucijo, ki z njo odobrava poročilo Vasila Kolarova. Razmere v „petrolejski državi v južnem Iranu“ Moskva, 25. jul. (Tass) V članku, namenjenem tisku, piše Aleksandrov z naslovom »Petrolejska država v južnem Iranu«: V južnem Iranu so področja nafte, ki jo izkorišča anglo-iranska družba za nafto. To je eden največjih kombinatov nafte na svetu, ki- razpolaga s svojimi lastnimi naftovodi, cisternami, letališči, radijskimi postajami, železnicami in celo z lastno policijo. Ta mečni koncern z ogromnim zaslužkom je samo 1. 1945. proizvedel 17 milijonov ton nafte. Po vsem ozemlju Irana so cisterne za nafto in skladišča »Anglo - iranske družbe za nafto«. V vseh velikih mast ih so ekspoziture družbe. Gosta mreža ekspozitur je zel» važna gospodarska in politična postojanka angleškega kapitala v deželi. Družba zaposluje okoli i00.000 delavcev. O njihovih bednih in suženjskih življenjskih pogojih se v Iranu že dolgo1 govori. Nedavna splošna stavka delavcev vseh podjetij družbe je jasno pokazala, kako velik je «por med lastniki podjetij in delavci. Stavkujoči so zahtevali, da se družba ne sme več vmešavatj v notranje zadeve Irana, da se spremeni v čisto trgovsko podjetje in da se zboljša položaj delavcev. Zadnji spor med iranskim, delavci in družbo ter slab položaj delavcev sta znova izzvala pozornost tiska in javnosti. V članku, ki ga je objavil v reakcionarnem teheranskem listu-»Teheran Mosavar«, pravi njegov dopisnik Vala o položaju iranskih delavcev v podjetjih »Anglo - iranske družbe za nafto«: Kdor pogleda enega izmed teh kulijev, bo slekel s sebe svojo obleko, da pokrije goloto nesrečnega delavca, ki dela najmanj 16 ur dnevno. Družba je uvedla neverjetno razliko v plačah, ki je odvisna od nacionalne pripadnosti. Angleški delavec dob; 20-k.rat več kot iranski! Kar se tiče ravnanja nadzornikov z iranskimi delavci, je po svojem divjaštvu hujše kot okrutnost trgovcev s sužnji. Nečloveški pogoj: dela so morali nujno povzročili odpor delavcev. Lastniki koncesij so pričakovali organizirani odpor .delavcev 'in so zato s pomočjo policije in krajevnih oblast; preprečeval; osnovanje sindikatov. Pravica organiziranja sindikatov je bila zato tudi prva točka programa borbe iranskih delavcev za zboljšanje težkega položaja, ki je postal od spomladi 1946. neznosen. V zadnjem času so dejstva končno razkrinkala grdo vlogo anglo-iranske družbe za nafto v borbi proti demokratičnim organizacijam Irana in to ne samo pri »poslovanju« z nafto, temveč na splošno v deželi. »Zafar« trdi, da so arabskj šejki dobili od angleške obveščevalne službe po 50 tisoč realov za izdatke v zvezi z borbo proti demokratičnim in delavskim organizacijam. Po drugih podatkih je dala družba ogromno vsoto denarja svojemu političnemu odseku pri angleškem kenzulatu v Horemšeheru za finansiranje napadov na sindikate. Britanski agenti vsestransko izkoriščajo sredstva iz blagajne družbe in podpihujejo reakcionarne elemente k napadom na delavske aktiviste. Ko je bila na zborovanju v Ram-Hiormuzi pred kratkem organizirana zveza delavcev in kmetov, so krajevni veleposestniki, ko so se posvetovali z ioozemci, sklenili preprečiti delo sindikatov. Med zborovanjem je policija obkolila delavce, aretirala voditelje zveze in jih zaprla v temnico, dočitn je kljub zveze zasedla vojska. To strahotno nasilje in drugi podobni dogodki, ki so se dogodili v zadnjem času, očitno »diše po nafti«, kot pravijo iranski progresivni funkcionarji. Delavnost anglo - iranske družbe za nafto je škodljiva za iransko ljudstvo. Politika eksploatacije in Rakoszy o potrebi trdne enotnosti demokratičnih sil v Madžarski KULTURNI PREGLED Nove knjige Mohorjeve družbe Meško, Novele; Komanova, Rab; Korclenko, Slepi muzikant. Mohorjeva družba, naša najstarejša knjižna založba, je kljub ožini in pogosto škodljivi enostranosti sporedov p:slala v letih do druge svetovne med naše ljudi tudi dokaj dobrih knjg. Nova vojna je njeno delo ustavila, v svobodi pa je dobila spet vse pogoje, da ga obnovi. Poleg rednih knjižnih darov, kot imenuje Mohorjeva svoje vsakoletne izdaje, smo dob li letos več knjig, ki so izšle v zbirki »Zadružnih knjižnih izdaj«. Med- temi sta b'la najprej dva zvezka koroškega narodnega blaga, pripovedk, ugank in popevk, ki jih je zbral Vinko MÖ-demderfer in pa štridejanska drama Stanka Canjkarja »Za svobodo«. V zadnjih dneh pa je razposlala Mohorjeva družba spet tri nove knjige. Dve od teh sta izvirni — novele Fr. Kš. Meška in knjiga črtic Mamce Komanove »Rab«, tretja pa, »Slepi muzikant« V. Korolenka, je prevod Iz ruščine. Meško je zbral v svoji knjigi sedem novel,, dve daljši (Drama na vasi, Hrast) in pet krajših (Beseda — pesem, Slovenske gorice. Božič trpečih, Bečač, Noreči. To so večji del kmečke zgodbe. Rišejo nam borbo našega kmeta za zemljo in njegovo pravdarsko strast, vaške po- sebneže, govore o življenju v Slo-venskh goricah. Nekatere imajo tudi bolj podčrtano socialno noto. So tudi take, ki se gode že v času osvobodilne vojne, tako Božič trpečih, ki ga je preživljal pisatelj 1. 1941. v Srbiji, večji del teh povesti pa sega s snovjo še v leta . daleč pred veliko vojno ali pa so pisane neodvisno od časa. To so preproste zgodbe v slogu večerniških povesti in bodo še našle bralcev med našimi ljudmi. V drugi knjigi je zbrala Manica Komanova dvanajst motivov z Raba. Tako smo dobili nov poskus obdelave snovi, ki jo je zajela že Milena Mohor’čeva v svoji knjigi, o kateri smo pred nekaj dnevi pisali. Obe knjigi sta si ne samo po naslovu in splošni izb'ri snovi, ampak tudi v detajlih močno sorodni. To je razumljivo. Obe pisateljici sta šli sami skozi ratosko taborišče in znali sta poiskati — prav ‘gotovo neodvisno druga od druge — tiste izmed črnih prizorov, ki so bili najznačilnejši in najbolj dramatski. Zato je v knjigi Komanove nekaj črtic, ki obdelujejo isto snov na močno podoben način kakor pri Mohoričevi: Zatajeni mrliček, Strašna viharna noč, Ker so prepevali itd. Vendar se zde črtice Mohoričeve močnejše, elementarnejše, pisane so z večjo spretnostjo in z nekaj zdrave razdalje, med tem ko so, pri Komanovi mnogo bolj osebne, to se pravi, v sred šču dogajanja je vse prepogosto pisateljica namesto tistega, ki bi ga želeli videti. Kot dokument pa je tudi ta knjiga dober prispevek k osvetlitvi rabske mučilnice in zanimivo dopolnilo prvi. Tretja izmed teh novih knjig pa je povest V. Korolenka »Slepi muzikant«. Vladimir Galaktinovč Korolenko sodi med napredne ruske pisatelje druge polovice preteklega stoletja, že v dijaških letih ga je poslala carska vlada v pregnanstvo v Vologodsko gubernijo, nekaj let pozneje pa so ga izgnali v Sibirijo. Po sedmih letih se je vrnil drugič iz pregnanstva in postal urednik Ruskega bogastva«. Poleg njegove novinarske delavnosti so najbolj znane Korolenkoye povesti, med temi pa je ena najboljših prav »Slepi muzikant«, napisana leta 188S. Ta Budimpešta, 26. julija. (Tanjug) V Miskolczu je bilo veliko zborovanje Komunistične partije Madžarske, ki še ga je udeležilo okoli 150 rsoč ljudi. Zborovanju so prisostvovali tudi zastopniki socialistov, stranke malih posestnikov in kmečka stranke. Generalni« sekretar Partije Rakoszy se je dotaknil najvažnejših problemov v zvezi z zavarovanjem in ustaljenjem vrednosti novega denarja. Njegove besede, da je treba obračunati z vsem), ki izpodkopavajo vrednost forinta in povzročajo s tem škodo madžarski demokraciji, so bile sprejete z velikim odobrava: njem. Rakoszy je nadalje izjavil, da je z gospodarskim ozdravljenjem v tesni zvezi tudi zmanjšanje državnega aparata, ki ga v glavnem predstavljajo stari Horthyjevi uradniki. Govoreč o stranki malih posestnikov, je Rakoszy izrazil svoje začudenje, ker se je politični odbor stranke malih posestnikov izrekel proti ukrepu ministra notranj’h zadev, s katerim se razpuščajo nekatera tako Imenovana verska združenja, ki pa njihovo delovanje ni bilo versko, ampak je imelo samo namen minirati madžarsko demokracijo. Rakoszy je poudaril končno potrebo po ustvaritvi čim krepkejšega edinstva madžarskih demokratičnih sil in poglobitev prijateljskih vezi s sosedi, nakar je izjavil: »Madžarsko obkroža močan demokratični obroč: z juga Titova Jugoslavija, na severu Češkoslovaška, kjer je Komunistična part ja pri nedavnih volitvah dosegla veliko zmago, a v Romuniji vlada demokracija pod vodstvom dr. Groze. Ako hočemo ustvariti z našimi sosedi prijateljske in zdrave odnose, moramo ustvariti energično demokracijo, ki ne bo poznala oklevanj. To pričakuje od nas tudi najmočnejša demokra-t!čna soseda Sovjetska zveza.« Obnova diplomatskih stikov z Rumunijo in Bolgarijo Budimpešta, 26. julija. (Tanjug) Namestnik šefa zavezniške kontrolne konrsije na Madžarskem general-lajtnant Sviridov je obvestil madžarsko vlado, da ni nobenih zaprek, ki bi ovirale vzpostavitev diplomatskih. stikov Madžarske z Romunijo in Bolgarijo. Razen tega lahko Madžarska prizna Giralovo republikansko špansko vlado. Madžarsko-češkoslovaški dogovor Bratislava, 26. julija. (CTK) Mešana češkoslovaško - madžarska komisija se je sporazumela o vprašanju prenosa premične imovine Slovakov in Madžarov, ki se bodo na podlagi češkoslovaško.madžarskega sporazuma o izmenjavi prebivalstva vrnili v svojo domovino. V prvo sku-p'no spada premična imovina, ki se bo lahko prenesla brez. kakršnih koli omejitev, v drugo skupino pa premična imovina, ,ki je vključena v češkoslovaško ali madžarsko načrtno gospodarstvo in katere 1'sto bo sestavila komisija gospodarskih strokovnjakov. Za živino, orodje in drugo bo izplačana odškodnina. Osebe, ki se vračajo v domovino- in so lastniki tovarn, lahko vzamejo s seboj vse premične predmete. KP Francije za nepristranske opazovalce referenduma v Grčiji Pariz, 26. julija. (AFP) Francoski komunisti so na seji komisije za zunanje zadeve predlagali, naj odide v Grčijo, ko bo referendum o vprašanju monarhije, posebna francoska delegacija. Marcel Cachin p~iše v »Humanite«: »Noben dobro obveščen in nepristranski človek ne more danes zanikati, da je junaška Grčija, ki je nudila okupatorju odpor, danes podvržena režimu samovolje in nasil-stva. Demokrati po vsem svetu opozarjajo na barbarski postopek aten- skih mogotcev, ki so v glavnem monarhisti in bivši sodelavci okupatorja. Po vsej Grčiji oborožene monarhistične tolpe napadajo vasi, ubijajo domoljube, pripadnike EAM.a, ropajo kmete in jemljejo talce.« Marcel Cachin zahteva, naj od-dejo francoski predstavniki v Atene kot nepristranski opazovalci in končuje svoje članek z besedami; »Francija leta 1946. ne sme. preslišati poziva grškega ljudstva, ki je napravil zaveznikom velike usluge.« „Matin“ pričakuje, da bo zahtevala Amerika oporišča v Francoski Afriki Pariz, 26. julija. (Tanjug) Centralni prezident Alžira Eric Labou-hcurc je poudaril v svojem nedav-’ nem govoru o položaju v tej koloniji, da je Alžir cilj gotovih sil. Smatrajo, da je ta ugotovitev v zvezi z ameriškimi zahtevami po oporiščih v francoski Afril*. Tako piše desničarski »Paris Matin«: Vojaški svetovalci priporočajo prezidentu Trumanu, naj zapusti teorijo in preide k praksi, časopis nato dodaja:: Francoska ni izvzeta. Sicer pa smo to tudi pričakovali. Da bi zagotovile svojo obrambo, ho- čejo ZDA dobiti oporišča v našem afriškem 'imperiju. Kar se tiče Dakarja in Casablance, bi lahko rekli, da bosta kmalu postala ameriška. Casop's meni, da bi Američani nato verjetno zahtevali Novo Kaledonijo in oporišča v Portugalski. Danski. Islandu, Avstraliji ali na Novem Zelandu ter dodaja: »Oporišča — da, suverenost — ne!« Tu se smatrajo gornje napoved' za resne, ker se vedno pojavijo v trenutku, kadar Francija potrebuje po'moč od zunaj. Palmiro Togliatti o položaju Italije Rim, 26. julija. (Reuter) Vodja Komunistične partije Italije Palmiro Tagliatti je dejal v svojem govoru v ustavodajni skupščini: »Mednarodni položaj Italije bi bil danes lahko boljši, če ne bi Italijan' in to ne samo oni s skrajne desnice, zahtevali britansko in ameriško podporo, da bi zavarovali Italijo pred komunizmom.« Palmiro Togliatti je nato navedel pritožbe proti pripadnikom 2. poljskega korpusa generala Andersa in dejal: »Dejstvo, da so se Poljaki borili z zavezniki proti Nemcem jim še ne daje,, pravice, da se sedaj vmešavajo v italijanske zadeve.« Delavske stavke Taranto, 26. julija. Kakor poroča agencija France Presse, je prišlo v treh mestih v provinci Taranto v brezpravičnosti iranskih delavcev, ki jo izvaja družba, izziva upravičene proteste progresivne javnosti Irana. južni Italiji do manifestacij delavcev po proglasitvi generalne stavke. V mestu Alette so vsi mestni svetniki s predsednikom občine na čelu podali ostavke na svoje položaje v znak solidarnosti z delavci, ki so pričeli stavkati. Nasilja Andersovcev Rim, 26. julija. (FP) V Salermu so Andersovi poljski vojaki izzvali spore s prebivalstvom. Pri spopadu je bila neka deklica, umorjena, 16 oseb pa je bilo ranjenih. Predstavniki političnih strank so poslali brzojavno pritožbo vladi in zahtevali odstranitev vojakov bivše poljske in jugoslovanske kraljeve vojske iz mesta. Zaplemba Mussolinijevega premoženja Milan, 26. julija. (AFP) Milansko sodišče je izdalo odlok o zaplembi vsega premoženja Benita Mussolinija. Generallsiiti Stalin sprejel odposlanstvo češkoslovaške vlade Moskva, 26. julija. (Tass) Predsednik ministrskega sveta ZSSR Stalin in minister za zun. zadeve ZSSR Molotov sta 25. julija sprejela predsednika ministrskega sveta Češkoslovaške republike Gottwalda, mini. stra za zunanje zadeve Masaryka in državnega sekretar ja ministrstva za zunanje zadeve Klement isa. Sprejemu sta prisostvovala veleposlanik češkoslovaške republike v ZSSR Horak in veleposlanik ZSSR na češkoslovaškem Zorin. Istega dne je priredil Stalin kosilo na čast češkoslovaške delegacije. Trgovinski promet med Sovjetsko zvezo in CSR Praga, 26. julija. (CTK) Sovjetska vlada je dostavila nacionaliziranemu podjetju »Kablo« pošiljko kablov visoke napetosti v vrednosti 220 milijonov eeškh kron. Pogajajo se za nadaljnje velike pošiljke. Lozovski šef Informbiroa Moskva, 26. julija (Tass) Na podlagi odloka ministrskega sveta ZSSR je b'l imenovan Lozovski za šefa Sovinformibiroa, potem ko je bil prej razrešen dolžnosti namestnika ministra za zunanje zadeve ZSSR. Odlikovanje maršalov Merečkova in Malinovskega Moskva, 26. julija. (Tass) Predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR švernik je izročil maršalu Sovjetske zveze Merečkovu za uspešno vodstvo vojaških operacij v borbi proti japonskim imperialistom — Red zmage. Maršal Sovjetske zveze Malinov, ski je prejel za uspešno izvedbo nalog vrhovnega poveljstva m za primemo vodstvo vojaških operacij čet zabajkalske fronte proti japon-sk'm imperialistom Leninov red, medaljo »Zlata zvezda« in naslov heroj Sovjetske zveze. Trygve Lie v Kodaniu Kodanj, 25. julija. (AFP) Generalni sekretar organizacije Združenih narodov Trygve Lie je prispel sinoči iz Moskve v Kodanj, kjer se bo raz-govarjal z ministrom za zunanje zadeve o reorganizaciji sekretariata organizacije Združenih narodov jn o osnovanju informativnega centra za Skandinavijo v Kodanju. Zahvala La Pasionarie poljskemu ljudstvu Varšava, 26. julija. (PAP) Dolores Ibarruri ■— La Pasionaria je poslala poljskemu ljudstvu naslednjo zahvalo: »Vaša, junaška borba in žrtve ki ste jih doprinesli, so za vedno ustvarili bratstvo in prijateljstvo med poljskim in španskim ljudstvom. V imenu španskega ljudstva, ki se še vedno bori proti strašnemu, krvavemu fašističnemu nasilju, se vam zahvaljujem za vaše sodelovanje v borbi, kakor tudi- za to, da vam je uspelo ustvariti iz zasužnjene in razrušene Poljske svobodno in de-mokrat'čno državo.« Končni izid volitev v Turčiji Ankara, 26. jul. Anatolska agencija poroča naslednje dekenčne rezultate volitev v Turčiji: Ljudska republikanska stranka je dobila 396. mandatov, demokratska stranka 62 mandatov in neodvisni 7 mandatov. Dr. Štampar predsednik komisije mednarodne organizacije za zdravstvo Neu York, 25. julija. Začasna komisija mednarodne organizacije za zdravstvo je izvolila na svojem zasedanju 23: julija dr. Andrijo Sfam-, para za svojega predsedpika. Na ta položaj je prišel dr. Štampar namesto ,-ovjetskega predstavnika, ki se vrača v Moskvo. knjiga, ki velja 'za zanimivo psihološko in vzgojno povest, je doživela ob koncu prejšnjega stoletja več izdaj. Slovenski prevod je pripravil za Mohorjevo družbo Ivan Vovk po šesti izdaji. Za prihodnje mesece pripravlja Mohorjeva družba še vrsto novih knjig. Med domačimi pripovednimi deli bo nov roman Prežihovega Vo-ranca, Bevkova Železna kača, Toneta Gmajna rja Crtiče iz zaporov in taborišč, Ivana Vovka novele iz Dachaua, nova izdaja Levstikovega Martina Krpana In Stritarjevih pri-povedrih spisov, nekaj odrskih del, tako Roševi Mokrodolci, Hudalesova Zelena vrvica, nekaj znanstvenih knjig, med katerimi ho Tcneta Fajfarja Zgodovina, osvobodilne borbe, nova izdaja P'rjevčeve knjige Knjižnice in knjižničarsko delo, Faturjev kratek pregled slovenskega slovstva itd. dm. Glasbeni del proslave državnega praznika Poljske Ob veliki udeležbi občinstva je bila v ponedeljek v unionski dvorani svečana proslava državnega praznika prijateljske Poljske, ki jo je priredil Slovanski komite odbora Osvobodilne fronte. Uvodni besedi pesnika O. Župančiča in govoru U. Kraigherja je sled 1 glasbeni del proslave, ki je obsegal nekaj del iz poljske glasbene literature, in to; eno klavirsko skladbo (Chopinovo Sonato, op. 58 v h-molu) ter štiri skladbe za violino in klavir (A. Tanslanovo Spnatino, A. Zarzyckega Mazurko, Paderewskega Menuet in Chopinov Valček, op. 64). Pri tem delu proslave sta sodelovala profesorja Akademije za glasbo A. Trost in K. Rupel ter načelnik pri prosv. ministrstvu P, Šivic. Kakor slove Cehi po sypjih goslačih, tako slove Poljaki po pianistih. Med največje vseh časov, ki se je poleg tega proslavil tudi kot skladatelj, spada F. Chopin. Za poljsko in za slovansko glasbo ima ta umetnik še prav poseben pomen. On je bil prvi, ki ji je utrl pot na zapad. Z njegovim nastopom se je pojavil v zapadni glasbi, ki je dotlej po. znasa le italijansko, francosko :n nemško, nov, svež, vitalen element, namreč slovanski. Z njim je začela slovanska glasba svojo zmagovto pot po Evropi, tako da danes ni boljšega koncerta, kjer ne bi bilo na sporedu \ slovanskega skladatelja. Chopinova Sonata, ki je kot prva stala na sporedu, ne kaže tiste enovite oblike, kakor jo imajo Beethovnove. Vsak stavek ima svojstven značaj (baladen, nokturnski itd.), tako da bi lahko tvoril enoto zase. Profesor Trost nam jo je podal z zanosom in poglobitvijo, ki je značilna za njegovo umetnost. Iz njegove igre se zrcali obvladanje stila, oblike in tehnike, kar ni prišlo do izr3za le v prvem baladno nastrojenem stavku, ampak tudi v poredno. sentimentalnem Scherzu, v sanjavem na nokturno spominjajočem Largu 'n v virtuoznem finalu. Skladbe za violino in klavir, ki so sledile klavirski sonati, sta izvajala violinist K. Rupel in pianist P. šivic. Sonatina, meni vsaj nepoznanega skladatelja A. Tasmana, je sodobnega značaja in vsebuje navzlic kratkim stavkom vse polno novih zvočnih. efektov. Barvita, mestoma bar- karolsko nastrojena skladba, nudi tako goslaču, kakor pianistu vrsto tehničnih problemov. - Vsebinsko manj, tehnično /pa precej zahtevne so bile tudi ostale skladbe. Tako salonsko nastrojena Mazurka (Zar-zycki), kakor tudi obe priredb: za violino in klavir: Menuet (Pade- rewski) in. Valček (Chopin), k je zaključ'1 lepi večer. Prof. Rupel je odigral svoj part občuteno in lahkotno. Oba, violinist in p'anist, imata izklesano tehniko in st,a svojo nelahko nalogo odlično rešila. Njuna gra je skladna m uravnovešena, zato bi bilo želeti, da bi jih kdaj slišali na večjem, samostojnem koncertu. Majhen izbor skladb, ki nam jih je nudil spored proslave, nam niti v obrisu ne more podati slike poljskega glasbenega tvorstva. Poljske skladatelje vidimo redko na naših sporedih, razen Chopina, ki spada prav za prav med svetovne klasike n sem pa tja Ncwowiejskega in Szymanowskega. Nismo pa imeli prilike slišati še nobenega večjega glasbenega dela, ne opernega, ne simfoničnega. Zamujeno bo treba v nori Jugoslaviji nadoknaditi. Mislim, da ne terja le slovanska skupnost, ampak da zahtevajo tudi kulturne potrebe, da se pobliže seznanimo z glasbenim genijem bratskega na, roda. Gg. PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD ZA PRIMORSKO, KOROŠKO IN IZSELJENCE Ob ZADRUŽNI VESTNIK splošnega zakona o zadrugah Novi splošni zahon o zadrugah, ki ga je prejšnji teden sprejela Ljudska skupščina FLRJ, je bil v torek objavljen v zveznem Uradnem listu in bo dobil veljavo 8. dan po objavi, to je 31. julija t. 1., ko bodo prenehali veljati vsi predpisi, ki so nasprotni temu zakonu. V skladu s 44. členom ustave je splošni zakon o zadrugah okvirni zakon, ker predpisuje le obča načela za zakonodajo in ravnanje ljudskih republik, ki bodo v treh mesecih z republiškimi zakoni predpisale še natančnejše določbe. Z novim splošnim zakonom o zadrugah je naša zadružna zakonodaja spravljena v sklad s cilji delovnega ljudstva in naše ljudske demokracije, zlasti pa tudi 2 ustavnimi določbami, po katerih država posveča posebno pozornost in nudi podporo in olajšave ljudskih zadružnim organizacijam in sploh podpira delovno ljudstvo, da se združuje in organizira za obrambo pred gospodarskim izkoriščanjem. Zadružništvo je vrhu tega po ustavi opora države pri izvajanju gospodarskega načrta, ki ima namen zaščiti življenjske koristi ljudstva in izkoristiti vse gospodarske možnosti in sile zaradi, dviga ljudske blaginje. Z novim zakonom dobi zadružništvo v novi ljudski državi nov ljudski značaj, Ta nova vloga, ki jo ima zadružništvo v našem narodnem gospodarstvu, prihaja zlasti do izraza v uvodnem odstavku k zakpnu. Ljudska skupščina FLRJ izdaja ta zakon, da se uveljavijo ustavna načela o posebni skrbi za podpiranje ljudskih zadružnih organizacij, da se okrepi in pospeši izgraditev zadrug, da bi mogle postati čvrsta opora državi in varovanju koristi delovnega ljudstva, nadalje, da k zadružnim organizacioni koristno vključi v splošni držav-gospodarski načrt gospodarsko n č vaškega in obrtnega gospodarstva, da nudi posebno zaščito in podporo siromašnemu in srednjemu kmetu in končno, da se pravilno organizira preskrba najširših ljudskih slojev. Prvi člen zakona označuje zadruge kot prostovoljne gospodarske organizaciji delovnega ljudstva, ki s skup- nim delom povezujejo in pospešujejo kmetijsko gospodarstvo in obrtno delavnost in razvijajo pobudo najširših ljudskih množic na deželi in v mestu pri organiziranju proizvodnje, preskrbe in razdeljevanje blaga. Z izboljševanjem teh nalog bodo pomagale zadruge državi pri dviganju blaginje pri najširših ljudskih slojih. Končno pravi prvi člen, da so zadruge opora državi pri izvajanju državnega gospodarskega načrta in pri krepitvi zveze delovnih množic dežele in mesta. One so sredstvo az splošno ljud-I sko pobudo in za razvid in nadzor-j stvo v gospodarstvu. Nadaljnja značilnost nove zadružne zakonodaje je v tem, da se po novem zakonu zadružna organizacija vključi v sistem ljudske demokracije. Ves zadružni ustroj je po novem zakonu tesno povezan z organ; ljudske oblasti. Tako se nadzorstvo nad zadrugami prenese na ljudske odbpre, prav tako se prenese registracija s sodišč na ljudske odbore. Ta ozka povezava zadružne organizacije ljudske oblasti je mogoča zaradi tega? ker je danes ljudstvo nosilec oblasti, zadružništvo pa le oblika udejstvovanja ljudstva na gospodarska področja. Zakon ustvarja take pogoje za razvoj zadružništva, da bo v bodoče preprečeno, da bi zadružništvo še kedaj postalo orodje v rokah reakcionarnih sil ali kapitalističnih klik ali pa da bi postalo sredstvo demagogije ljudskih sovražnikov, kako v stari Jugoslaviji. Z novim splošnim zakonom o zadrugah so dobile zakonsko osnovo tudi nove kmečke delovne zadruge kot višja oblika zadružništva. Zato veljajo za te vrste zadrug še posebne določbe. Sploh se kaže v zakonu poseben poudarek v povezavi kmeta z zadrugo. Kmečke delovne zadruge so nastale iz samih življenjskih potreb kmeta, zlasti iz življenjskih potreb kolonistov in agrarnih interesentov. Tako je v Vojvodini od 42.000 naseljenih družin kolonistov vstopilo 89 "/o Po lastni volji v kmečke delovne zadruge. Prva navodila za te zadruge so bila izdana, ko so zadruge že obstojale, sedaj pa je bilo treba dejansko stanje uzakoniti. Splošne določbe V splošnih določbah je poudarjeno, da je članstvo v zadrugah prostovoljno in da so vsi zadružniki med seboj enakopravni. Zadruge lahko delijo članom dobiček ali pa ga ne delijo, dobiček pa se deli sorazmerno s posli članov z zadrugo, će ima zadruga dobiček, smejo na vplačane deleže plačati obresti, toda največ do višine eskontne stopnje Narodne banke. Zakon navaja naslednje najvažnejše vrste zadrug. Kmečke nabavljalne in prodajne zadruge preskrbujejo člane s potroš-Tumi predmeti in proizvajalnimi sredstvi in zbirajo kmetijske pridelke svojih članov zaradi skupne prodaje. Pri tem se lahko bavijo. s pridelovanjem, predelovanjem, varčevanjem in kreditom. Delavske in uslužbenskp potrošniške zadruge pa se bavijo s preskrbo svojih članov s potrošnimi predmeti. Ločitev kmečkih nabavljalnih in prodajnih zadrug ter delavskih in uslužbenskih potrošniških zadrug je predvidena, ker so v nekaterih ljudskih republikah te zadruge ločene, niso pa s tem izključene enotne nabavne in prodajne zadruge, kakršne so v Sloveniji, ki predstavljajo že višjo obliko zadružništva. Te zadruge, ki imajo posebne potrošniške, kmetijske nabavne in kmetijske vnovčevalne oddelke, združujejo vse delovno ljudstvo mesta in vasi. Nadalje loči zakon kmečke, proizvajalne in predelovalne zadruge, ki se bavijo s skupnim pridelovanjem, predelovanjem in prodajo kmetijskih pridelkov svojih članov, lahko pa se bavijo tudi z zbiranjem prihrankov in s kreditom. Posebna oblika teh zadrug so kmečke delovne zadruge, ki se bavijo s skupnim obdelovanjem zemlje in s skupnim kmetijskim gospodarstvom Namen obrtnih proizvajalnih In predelovalnih zadrug je skupno proizvajanje, predelovanje in prodajanje obrtnih izdelkov. Tudi take zadruge se lahko bavijo s kreditiranjem svojim članom. Načelno je važna določba, da smejo te zadruge uporabljati samo delovno moč svojih zadružnikov. Take zadruge torej ne morejo najemati delovnih mo- či, kakor je to bilo pred vojno pri nekaterih zadrugah, ki so bile zadruge le še po zunanji obliki. Prav tako ne more biti v takih zadrugah mojstrov in pomočnikov, ker morajo biti vsi člani enakopravni. Kreditne zadruge se bavijo z zbiranjem malih prihrankov in z mobiliziranjem denarnih sredstev zaradi dajanja kredita svojim članom. Okolnosti, da se smejo tudi kmečke nabavljalne in prodajne zadruge, kmečke proizvajalne in predelovalne zadruge baviti s kreditom, je razvidna tendenca, da se prenese kreditno posredovanje na druge zadruge. Zakon še posebej navaja stanovanjske zadruge, ki imajo nalogo, zagotoviti stanovanja najširšim slojem delovnega ljudstva (sem bi spadale tudi obnovitvene zadruge), in končno zdravstvene zadruge ki vrše zdravstveno službo. Ureditev zadrug Novi zakon predvideva, da je treba pred ustavnim zborom pravila predložiti v ppotrditev okrožnemu izvršilnemu odboru (zoper odločbo tega odbora lahko ustanovitelji vlože pritožbo na pristojno ministrstvo). Okrožni izvršilni odbor potrdi tudi vse spremembe in dopolnitve teh pravil. Uprava, izvoljena na ustanovnem zboru, vloži prijavo za vpis zadruge v zadružni register pri okrajnem izvršilnem odboru. Z vpisom v register prične zadruga pravno obstojati, člani zadruge so lahko državljani, ki so dopolnili 18 let starosti, če imajo pogoje,' predpisane z zadružnimi pravili. Izvzete so osebe, ki nimajo političnih ali posamez. nih državljanskih pravic. O sprejemu in izključitvi članov zadruge odloča upravni odbor. Zoper njegovo odločbo je možna pritožba na zbor zadružnikov. Zato se mesec dni pr?d zborom ne smejo sprejemati aii izklqucevati zadružniki. Dokler traja članstvo, se deleži ne smejo vrniti, zastaviti in tudi ne smejo biti predmet izvršbe za ob. veze zadružnikov. Članski deleži se izplačajo šele, ko preneha njihovo jamstvo za obveze zadruge. zadruge ne morejo biti člani upravnega in nadzorstvneega odbora. Le eden izmed vodilnih uslužbencev sme biti tudi član upravnega odbora, če tako določajo pravila. Zakon vsebuje tudi določbe o vodenju knjig in računov. Vsaka zadruga ima rezervni sklad za izravnavo izgub, ,ki se ob likvidaciji ne sme deliti med zadružnike. Poleg tega sklada pa ima zadruga lahko druge sklade, ki se ustanavljajo s pravili ali s sklepom zbora. Zadruga preneha, kadar tako sklene zbor zadružnikov, kadar se spoj! z drugo zadrugo, kadar se uvede stečaj in kadar državni organ, ki je dovolil ustanovitev, izda odločbo, da zadruga preneha in postane ta odločba pravomoćna. Sklep o prenehanju ali o spojitvi zadruge lahko sprejme z večino glasov zbor zadružnikov, na katerem sta navzoči najmanj dve tretjini zadružnikov. Posebne določbe za kmečke delovne zadruge Zbor zadru Jtiikov je na j višji organ zadruge. Na njem izvajajo zadružniki svojo pravico odločanja o poslih zadruge. Zbora se udeležujejo zadružniki osebno, pravne zadružnike pa zastopajo odposlanci. Pri zadrugah z velikim številom zadružnikov se s pravili lahko predpiše, da sestavljajo zbor odposlanci zadružnikov. Sklepi zbora, ki nasprotujejo zakonom iij pravilom, ne veljajo. Upravni odbor je izvršilni organ zadruge, ki zadrugo veljavno predstavlja, zastopa in vodi yse njeno poslovanje, nadzorstveni odbor pa nadzira vse njeno delo. Uslužbenci Glede ustanovitve kmečkih delovnih zadrug da okrožni izvršilni odbor svoje mnenje, odločbo o ustanovitvi pa izda na prvi stopnji kmetijski minister ljudske republike. Kmečke delovne zadruge smejo ustanoviti samo osebe, ki jim je kmetijstvo glavni poklic. Pri teh zadrugah se štejejo za zadružnike vsi člani individualnega gospodarstva, včlanjenega v zadtugi, pravico odločanja v zadrugi pa imajo vsi zadružniki, ki so dopolnili 16 let. Kmetje, ki stalno obdelujejo zemljo s tujo delovno močjo, lahko vstopijo v tako zadrugo samo, če jih sprejme zbor že ustanovljene zadruge. člane oziroma zadružnike sprejema in izključuje zbor. Za izključitev je potrebna navzočnost dveh tretjin zadružnikov, člani kmečkih delovnih zadrug vpišejo v zadrugo po določbah pravil tudi svojo zemljo izvzemši ohišje od najmanj četrt hektarja do največ enega hektarja s hišo za stanovanje in gospodarskimi poslopji, potrebnimi za osebno gospodarstvo. Pravila lahko predpišejo, da se zemlja vpiše v zadrugo kot delež ali kot zakupna zemlja ali kot osnova za razdelitev dohodkov. Po sklepu zbora vp sejo člani v zadrugo tudi delovno živino in inventar. Iz kmečke delovne zadruge ni mogoč izstop pred pretekom triletnega roka. Članu, ki mu je članstvo prenehalo oziroma njegovim dedičem, se vrne njihova zemlja ali pa zemlja ustrezne količine in kakovosti. Tajnik v kmečkih delovnih zadrugah kakor tudi predsednik smeta imeti mesečno nagrado, če sta v zadrugi stalno zaposlena. Ča zadružnik proda zemljo, ki jo je vpisal v kmečko delovno zadrugo, ima zadruga ob enakih pogojih predkupno pravico. Z zakonom je predvidena posebna; ugodnost za kmečke delovne zadruge, ki se j'm sme dati brezplačna državna zemlja, če nimajo primernega zemljišča za zgraditev svojega doma in drugih kmetijskih zgradb. Lahko sp jim da tudi zemlja drugih lastnikov. V tem primeru dobi lastnik v zameno državno ali zadružno zemljo iste vrednosti na drugem mestu. Razkosane in oddaljene parcele zadružnikov, ki so vpisane v kmečko delovno zadrugo, se združijo v večje bloke, primerne za strojno obdelovanje. Ti bloki se ustvarijo z zamenjavo pa reči zadružnikov izven bloka s parcelami nezadružnikov v bloku. Spori o lastništvu ne morejo zadržati zamenjave. Taka zamenjava se opravi v prvi vrsti s sporazumom med zadrugo in lastniki, če pa ne pride do sporazuma, opravi zamenjavo komis ja, sestavljena iz dveh predstavnikov kmečke delovne zadruge, dveh predstavnikov lastnikov, po enega predstavnika krajevnega in okrajnega ljudskega odbora in iz agronoma, ki ga odredi repu-bl ško kmetijsko ministrstvo. Komisija mora pri zamenjavi upoštevati tako koristi zadruge in zadružnikov, kakor tudi koristi lastnikov, katerih zemljišče se zamenja. Zoper odločbo te komisije se nezadovoljna stranka lahko v S dneh pritoži na okrožno sodišče. Zadružne zveze Tudi organ zacija zadružnih zvez publik, pa na podlagi dovoljenja pri- je tesno povezana z organi ljudske oblasti. Zakon predvideva ustanavljanje okrajnih poslovnih zvez, ki jih lahko ustanovijo vse kmečke zadruge v območju istega okraja (razen kmečk h delovnih zadrug). Po potrebi pa lahko poslovna zveza obsega tudi več okrajev, ki sestavljajo eno gospodarsko področje (rajon) ali pa okrožje. Za ozemlje vse ljudske republike se lahko ustanovijo republiške poslovne zveze i»o vrstah zadrug, ki j h združujejo. V večjih mestih in industrijskih središčih ali rudarskih bazenih lahko delavsko uslužbenske potrošnike zadruge ustanovijo glavne zadruge kot poslovne centrale, kar pa pride v poštev le tam., kjer potrošniki takega področja niso združeni v eni sami zadrugi. Revizijske posle pa opravljajo izključno glavne zadružne zveze ljudskih republik, v katerih morajo biti včlanjene vse zadruge, glavne zadruge in vse poslovne zveze. Vse glavne zadružne zveze pa so včlanjene v glavni zadružni zvezi FLRJ, ki opravlja revizijo vseh glavnih zadružnih zvez ljudskih republik, skrbi za širjenje zadružništva, zbira statistiko o zadrugah in daje pristojnim organom oblastev mnenja in predloge o vseh vprašanjih, ki se' nanašajo na zadruge. Okrajne, okrožne (rajonske) in republiške poslovne zveze ter glavne zadruge se ustanavljajo na podlagi pravil, ki jih potrdijo pristojna ministrstva ljudske republike, morebitne poslovne zveze, katerih poslovno pqdrocje obsega več ljudskih re- stojnega ministrstva zvezne vlade. Zoper odločbo, s katero se odkloni dovoljenje za ustanovitev poslovnih zvez, je možna pritožba na vlado ljudske republike, zoper odločbo zveznega ministrstva pa na zvezno vlado. Pravila glavne zadružne zveze ljudske republike potrdi vlada ljudske republike. Okrajne in okrož ne poslovne zveze se registrirajo pri okrajnem izvršilnem odboru, kjer ima zveza sedež. Glavna zadružna zveza in poslovne zveze ljudske republike pa se registrirajo pri komisiji za zadruge ljudske republike. Državno nadzorstvo Za razvoj, preskrbovanje in pod. piranje zadrug skrbijo ministrstva, pristojna po vrsti poslovanja za. drug. Ministrstva nadzrajo delovni načrt zadrug in jim dajejo gospodarske in druge naloge. Za uravnavanje dela ppsameznih ministrstev z zadrugami ih zvezami se ustanovil komisija za zadružništvo pri predsedništvu zvezne vlade, v ljudskih republikah pa komisije za zadružništvo pri predsedništvu vlad. ljudskih republik. Delo zadružnih poslovnih zvez, zlasti glede izvajanja gospodarskega načrta, pa nadzirajo v okviru svoje pristojnosti ljudski odbori po navodilih pristojn h republiških ministrstev. Kdor ukrade, poneveri ali namer, nio uniči zadružno imovino ali prizadene škodo zadružni imovini in koristim zadruge, se kaznuje po ve ljavnih predpisih za zaščito obče ljudske imovine Ugodnosti za zadruge Dolžnost državnih organov je podpirati zadruge,- ki s svojim zadružnim delom in izvajanjem splošnega državnega načrta ustrezajo namenom in vlogi zadruge. Ta podpora .obsega dajanje cenenih kreditov, omogočanje uporabe modernih in popolnejš h proizvajalnih sredstev, strokovno vzgajanje zadružnih kadrov itd. Dr- žava posebno skrbi za zadruge voj nih invalidov. Docela nova je določba, da in po kateri imajo zadruge pravico, da se pred vsemi ostalimi upniki izplačajo iz zastave, ki jim je dana zaradi za varovanja kredita. N-.adaljnja posebna ugodnost je v določbi, da se kmetijski stroji, priprave in orodje, ži- vina, seme m' druga sredstva kmetijske proizvodnje, ki so kupljena na kredit pri zadrugi, ne smejo zarubiti, dokler jih lastn k zadrugi ne izplača. JJodišča morajo vse terjatve zadrug reševati kot nujne stvari. Zadruge in njih poslovne zveze so oproščene vseh pristojbin za ustanovitev, potrditev pravil in knjig in za overjenje podpisov članov upravnega odbora; * Razen tega so kmečke ■delovne zadruge oproščene pristojbin za prenos živine in inventarja lastnikov nanje in -sploh pristojbin za vse posle, ki jih imajo z državnimi oblastvi. j Zarad; podpiranja zadrug se usta-nov.j skjad za podpiranje zadrug pri zvezni vladi, ki predpiše na predlog finančnega ministra z uredbo način ustanovitve, upravljanja in razpolaganja s tem skladcm- Zakoni ljudskih republik Kakor smo že omenili, bodo z-ko-nj ljudskih republik izdani v treh mesecih od dne ko začne veljati ta zakon. V teh zakonih ljudskih republik bodo predpisane natančnejše določbe o načinu ustanavljanja zadrug, o pravilih in njihovem vpisu v zadružni register, o sprejemu, izključitvi in izstopu članov, 6 pravicah onih članov, iki jjm je članstvo prenehalo in o posledicah prenehanja članstva, nadalje o pristojnosti, sklicanju in sklepanju zbora zadružni- kov, o izvolitvi in odstavljanju članov uprave in nadzorstva, o pristojnosti, poslovanju in odgovornosti teh članov, o ustanavljanju skladov, o vlaganju dela dobička v sklade, o ravnanju s skladi če zadruga preneha, o likvidaciji zadrug, o fuziji in o prenehanju zadrug, o likvidacij; in uporabi zadružne imovine, ki prestane po likvidaciji, o najmanjšem številu zadrug, ki lahko ustanov,jo poslovno zvezo, o nalogah glavne zadružne zveze, poslovnih zvez in o njihovem poslovanju, kakor tudi kazenske določbe za kršitve zakona, pravil in sklepov zbora zadružnikov. Prehodne določbe Obstoječe zadruge in zieze bodo morale svoje delo prilagoditi temu zakenu in zakonu ljudske republike v 6 mesecih petem, ko bo začel veljati zakon ljudske republike o zadrugah. Za spremembo pravil bo v tem primeru zadostovala navadna večina navzočih zadružnikov ne glede na veljavne predpise. Če nekatere od obstoječih zsd.ug ali zveze nimajo pogojev za nadaljnje delo, bodo likvidirane, prav tako bedo likvidirane zadruge, ki svojih pravil ne bedo prilagodile v določenem roku. O tem, komu naj se izreči imovina na ta način likvidiranih zadružnih ustanov, bo odločala pristojna komisija za zadružništvo. Vnovcevaitje letošnjih poljskih pridelkov - * k \ kljub občutni suši v pomladnih mesecih aprilu in maju, bo letošnja letina v splošnem dobra, z izjemo nekaterih kultur. Posebno dpbra letina se kaže pri krompirju in fižolu, ki ne bo prav nič zaostajala za pridelkom normalnih predvojnih let, odnosno bo v nekaterih predelih celo boljša po količini in kakovosti. Tako bo imela Slovenija po kritju lastnih po treb 1000 do 1500 vagonov krompirja za prodajo v druge ljudske republike. Po poročilih iz Vojvodine in drugih južnih pokrajin, bo letošnja letina prav dobra in aktivna. Pšenica v Bački in Banatu je dala dober pridelek. Glede na dejstvo, da so bile letos no-• sejane večje površine ravno s pšenico, bo ljudstvo v vsej Jugoslaviji preskrbljeno s potrebnimi količinami pšenice, obenem pa bomo pridobili dovolj dobrega semena za prihodnjo setev. Rži so bile posejane manjše površine. Rž je od suše bolj prizadeta, kolikor pa je obrodila, je kakovostno zelo dobra. Srbija bo krila svoje potrebe in bo imela še kakih 1000 vag. pšenice za izvoz. Federalna republika Makedonija, kjer je letošnji pridelek zelo (obilen, bo lahko skupaj s Srbijo v zadostni meri oskrbela s pšenico jn drugim zetom prebivalre sosedne repub-leke Črne gore. Pasivne predle. Dal-marij, Bosne in Hercegovine, opustošene pokrajine Hrvatske in pasivne predele Slovenije, pa bo z lahkoto oskrbela Vojvodina iz svojih zalog. Trgovina z žitom je po zvezni uredbi do neke mere še omejena. Določene količine žita so pridelovalci dolžni predati državnim ustanovam, ostali presežki žita pa so v svobodni prodaji. Letina krompirja in fižola bo prav dobra. Ker so tudi gospodarske in finančne razmeree v državi v glav-neeni že urejene, bodo ti pridelki, ki spadajo med osnovne predmete naše prehrane, dani v prosto prodajo na svobodnem trgu. Torej bo vsakemu potrošniku dana možnost, da si te predmete nabavi, kjer koli hoče po cenah kakršne bodo pač dosežene na svobodnem trgu. Seveda so se ob sproščeni trgovini s poljskimi pridelki in se bodo še pojavili na terenu prekupčevalci in špekulanti, ki bi radi dosegli visoke cene pridelkom in s tem kovali visoke dobičke za svoj žep na škodo kmetovalca in potrošnika. Taki pojavi višanja cen življenjskim potrebščinam so škodljivi, ker ogražajo oskrbo industrijskega delavstva in neprideloval-cev sploh. Za navijanjem cen poljskem pridelkom se nujno podraže tudi industrijski in obrtni izdelki, ki so potrebni kmetu. V splošnem bi torej zvišanje cen povzročilo plošno draginjo in hi neugodno vplivalo na> vse gospodarstvo. Pri tem bi imeli korist samo tisti, ki so že v prejšnji Jugoslaviji s špekulacijami in z odiranjem kmeta — pridelovalca grabili milijone. Da se to lie bi ponavljalo, bodo morali Navod in nabavno-prodajne zadruge z načrtnim odkupom svobod- nih presežkov žita, zlasti pa z odku* pom krompirja in fižola vplivati na cene blagu in z močnim posegom na trg izločiti škodljive špekulante in na-vijalce cen. Potrebno je pripomniti, da zadruge in Navod ne bi nastopali na irgu kot konkurenti, kar se je v nekaterih krajih že pojavilo (v ptujskem okraju). V medsebojnem sodelovanju morajo stremeti za tem. da dosežejo in utrdijo poljskim pridelkom take cene. ki bodo utrezale tako pridelovalcu kakor potrošniku. Trgovina s krompirjem je svobodna, cene se bodo regulirale po količini In kakovosti blaga, ki bo na trgu, in po tem, kakšno bo povpraševanje po njem. To je n-ačelo svobodne trgovine. Da ne bi to načelo v preveliki meri izkoriščali posamezniki, bo Navod, ki ima podroben pregled nad pridelkom v Sloveniji; vrši! nekakšno kontrolo, posebno nad blagom, pripravljenim za izvoz, da ne bi prišlo do nepotrebnega premikanja blaga, Pri ranem krompirju so bile cene razmeroma visoke, vsaj pri prvih količinah, ki so se pojavile na trgu. To je zavedlo kmetovalce, zlasti v okolic Radgone, in kasneje ludi drugod, da so pričeli kopati pozni krompir in ga prodajali za ranega, kar pa poujeni izgubo na množini in kakovosti predelka. Pozni krompir še vedno rasle in ravno sedaj se debeli. Zato je v korist kmetovalca, da ga pusti tako dolgo v zemlji, da popolnoma dozori, ker le lalcpridelek bomo lahko brez nevarnosti pokvare vskladiščili preko zime. Ker bo letošnji pridelek krompirja in fižola dober, in bo izbera in ponudba velika, opozarjamo kmetovalce, da bomo dosegli in obdržali primerno dobro ceno krompirju in fižolu le s solidnostjo pri prodaji, z dobrim in izbranim blagom. Posebno važno je to pri blagu., ki je namenjeno za izvoz v druge ljudske republike ali v inozemstvo. Pravo trgovsko prodajno vrednost ima le izbrano (sortirano) blago, mešano blago, čeprav je kvalitetno dobro, pa ne doseže te vrednostim se plačuje kot manjvredeeu industrijski krompir. Zato je važno, da krompir že pri kopanju, vsekakor pa pred prodajo preberemo po vrstah in po kakovosti; oneidovec. krešnik, pozni rožnik, kakor tudi voltman in ostali industrijski krompir, ki gre za predelavo v špirit in škrob. Pazati je tudi na to. da bo ves krompir očiščen prsti. Prav tako ima pri nas visoko trgovsko vrednost za izvoz le fižol, izbran po vrstah (prepeličar — visoki in nizki.. ritmičan, mandalom cipro), kot manjvredno blago pride v poštev mešani fižol in fižolica. Cene še niso ustaljene, gledati moramo na to. da bomo pridelovali in pradajail dob.ro izbrano binjm. La tako bo naše gospodarstvo, zabeležilo večje dohodke in napredek, pridelovalci pa, ki iz malomarnosti ne bodo izbrali in pripravili dobrega blaga, se bodo sami avtomatično izločili Življenje in delo v Sovjetski zvezi Magnetično čudo pri Kursku Ozki pas kurske zemlje, širok 2 do 3 km, ki se razteza v dolžini skoraj 250 km od mesta Fateža preko ščigra, Tima, Starega in Novega Oskola do Valujka, je že od druge polovice preteklega stoletja privlačevali pozornost geofizikov in geologov. Na tem prostoru delujejo magnetične sile, ki so povsem drugačne kot kje drugje. Znano je, da se kazalec kompasa vedno obrača proti severnemu tečaju. V rajonu kurske magnetične anomalije pa se kompasov kazalec obrača tako, kakor da je v bližini neko posebno močno magnetično polje. Zakaj se to dogaja? To vprašanje so prvikrat postavili v osemdesetih letih preteklega stoletja, ko so sestavljali geomagnetični zem-. Ijevid evropske Rusije. Tedaj so odkrili, da obstoji magnetična anomalija. V teku več desetletij je to vprašanje proučevala cela vrsta znanstvenikov. V ta namen je v Rusijo prispel ravnatelj pariškega observatori- ja Marot. Toda nihče ni mogel rešiti tega vprašanja. V zadnjih letih XIX. stoletja je to čudo pročeval profesor astronomije moskovske univerze A. Lejst. Že v prvih tednih svojih raziskovanj je prišel do sklepa, da so v kurski guberniji v razmeroma majhni globini ogromne rezerve magnetične železne rude. Najvišja geološka ustanova carske Rusije — Geološki komite pa je odločno nastopila proti tej trditvi. To je zgodovina »osvajanja« kur-skega magnetičnega čuda pred revo--lucijo. Raziskovanja, ki so trajala skoraj pol stoletja, niso dala jasnega odgovora na vprašanje, kakšna sila privlačuje kazalec kompasa. Prof. Lejst je še nekaj časa preiskoval to stvar. Leta 1918. je umrl. Arhiv njegovega 201etnega dela je prišel v Nemčijo. Leta 1919. je skupina nemških industrialcev predložila sovjetski vladi, da odstopi velike komplekse zemlje v obliki nekakšne koncesije ali pa odkupi za nekaj milijo- nov rubljev v zlatu dokumente in zemljevide prof. Lejsta. Vladimir Ilič Lenin je to odločno zavrnil. Leta 1919., ko je mlada sovjetska republika vodila borbo proti sovražnikom za utrditev novega socialističnega reda, je biia na Leninovo zahtevo sestavljena posebno komisija za proučevanje kurske magnetične anomalije pod predsedstvom znamenitega geologa I. M. Gubkina. V nekaj letih so sovjetski znanstveniki preiskali rajon anomalije in so začeli s poizkusnim vrtanjem. V prvi stalinski petletki so v bližini Starega Oskola na tako imenovanem korobovskem sektor-torju našli veliko, nahajališče rude, ki ima od 30 do 60 % železa. To je bila velika zmaga sovjetskih znanstvenikov. Leta 1932. so začeli graditi prvi veliki rudnik KMA — Kurske magnetične anomalije. Leta 1939. so se povečala dela pri gradnji rudnika. Ugotovili so, da je v rajonu anomalije približno 380 milijonov ton rude, od tega 180 milijonov ton rude prve vrste. Razen teh količin obstoje na desetine milijard ton železnih kvarci- tov, ki vsebujejo od 25 do 40 % železa. Ugotovili so, da ima kuVska zemlja v sebi znaten del vseh železnih rud v ZSSR In večji del vseh svetovnih rezerv. Osredotočenje takšnih ogromnih količin rude na sorazmero-ma majhnem prostoru je povzročilo magnetično anomalijo. Kurska ruda ima posebno vrednost, ker je v središču evropskega dela Z. S. S. R. in v bližini dveh velikanskih premogovnih bazenov — Donjeckega in Podmoskovskega. Na ta način obstajajo ugodni pogoji za pospešen industrijski razvoj tega rajona. V začetku leta 1941. so uredili na korobovskem sektorju dve okni in je bila zgrajena električna centrala z zmoglijvostjo 2500 kw. V bližini rudnika je vstala naselbina s šolami, bolnišnicami in klubi. Leta 1942. je moral korobovski rudnik dajati rudo za metalurgične tovarne osrednjih predelov države. Vojna je ustavila gradbena dela. Hitlerjevske tolpe so barbarsko uničile vse, kar so bili ustvarili sovjetski ljudje. Porušile so električno centralo, poplavile okna in uničile večji del poslopij. Zakon o petletnem načrtu obnove' in razvoja gospodarstva ZSSR v letih 1946-1950 predvideva izkoriščanje rudnin kurske magnetične anomalije. Blizu korobovskega rudnika so že obnovitvena dela. Zgrajena je zasilna električna centrala ter delavnice usposobljene za delo. Kmalu bodo spet pričeli kopati rudo. Inženirji iščejo najracionalnejši način za kopanje rude. Tempo dela pa raste bolj in bolj; Velikanska rudna nahajališča v kurski oblasti in njihov zelo povoljni zemljepisni položaj, vse to ustvarja izredne izglede za industrijski razvoj tega&rajona. V. Sergejev. Umetniške prireditve v deželi večnega ledu Pred poldrugim desetletjem n: mogel niliče predvideti, da bo v pasu večnega ledu vzniknilo mesto z gledališči, šolami in klubi.. V Uhti (kom-ASSR) je sedaj 'gledališče s simfoničnim orkestrom, na čigar reperto- arju so glasbena dela ruskih in tujih skladateljev. Konec ^zvezdnega pohoda“ vojne mornarice Dne 23. julija so Moskovčani pričakovali udeležence »Zvezdnega pohoda ladij vojne mornarice« (»Zvezdni pohod« se imenuje zato, ker prihajajo ladje iz vseh Stranj države v obliki zvezdnih žarkov). Kot prva je prispela ladja severne 'flote, polem je prevozila 2223 km. Za njo je prispela ladja baltiške flote, ki je prevozila preko rek, jezer in kanalov v 20 dneh 1220 km dolg» pot. Za baltiško ladjo-je prispela ladja dnjeper-ske flotilje, odlikovana z redem Usa-kova, ža njo ladja iz vojno-pomerske fakultete in instituta tujih jezikov Rdeče armade in ladja iz rušilca »Be-drij« iz Črnega morja. Po tem dogodku je bil krajši miting, na katerem je viceadmiral Abankin čestital udeležencem k uspešnemu zaključku pohoda in jim želel nadaljnjega uspeha. Nato so bile tekme akademikih ladij na vesla. PO DOMOVINI Proizvajalni in obnovitveni uspehi tovarn V naših tovarnah se nadaljujejo belskih strojev. Delovne norme so znižale režijo in pocenile proizvode. S štednjo so se zvišali prihranki glavnih surovin in pogonskega ma-teriaal za 8 %. Iz meseca v mesec je manj stroškov s pporavili, ker delavstvo zelo pazi ena stroje in na orodje. Delavstvo je v juniju zbralo 3780 din za socialno skrbstvo in jih poslalo okraju na Jesenicah. Tovarna strojil v Majšperku Produkcijski obrat tovarne strojil v Majšperku tekmuje tako, da se kosajo med seboj tri izmene. V juniju je bila najuspešnejša izmena tov. Karneža, ki ji sledi izmena tov. Voršeta. Vse tri izmene so v mesecu juniju izdelale 137.888 kg. V proizvodnji izvlečka so prekoračili proizvajalni nalog za skoro 38%. Delavstvo in nameščenstvo je sklenilo ,da bo tekmovalo do konca leta. Tekmovanje je načrtno. Vse delavnice stremijo za tem da bi skrajša e zastoje, ki so včasih potrebni zaradi popravil obratnih naprav. Za dosego boljših delovnih kvalifikacij so organizirali strokovni tečaj. Državna tovarna olja v Slovenski Bistrici Vsi uslužbenci tega podjetja imajo zaslugo, tla so z marljivim in pazljivim delom dosegli v juniju 22 % olja preko državnega predpisa. Pri nekem delu na valjčnih pi-ipravah so se ^kazali tov. Alojz Kranjčič, Henrik Kverh in Jakob Marot. Sončnice, ki so jih sadili na pobudo tov. Korpnika, zbujajo pozor- Toča v novomeškem okrožja Novo mesto, 25. jul. V nedeljo ob 14.30 se je nad Novim mestom jn okolico nenadoma vsula silovita toča, ki je povzročila na poljskih pridelkih in na sadju ogromno škodo. Posebno so bila prizadeta polja vasi Ajdovec, Dvor, Lašče, Jama in Straža, nadalje Ra_ tež, Brusnice, Gaberje, Suhadol, celo vinogorje na Tolstem vrhu, Orehovica in bližnja okolica, gornje Mo. kropolje ter posamezni predeli pod Gorjanci, škoda a naštetih predelih je 90 %, ponekod pa je toča uničila popolnoma ves pridelek, tako v vinogradih kakor na polju in na sadnem drevju. Močno prizadeti so tudi kraji Prečna, Novo mesto, smihel, Cikava, Smolenja vas, Slatnik in okolica. Tudi tu je uničeno nad polovico pridelka. Nekoliko manj prizadeti sd posamezni predeli Trške gore, Muhaber in Bučna vas. Koruzo je toča ponekod popolnoma posekala, da izgleda kakor požeta. Tudi krompir je do 50 % uničen, ker je naliv zemljo s krompirjem vred odnašal z njiv. Tudi ajdov posevek je nad 50 % uničen, razen tam, kjer ajda še ni vzklila. Pri pesi in korenju je listje do kraja potolčeno, prav tako pri krmnih rastlinah. Pridelek sadja je v teh krajih popolnoma uničen. Jabolka in hruške so po večini stolčene z dreves. Na drevju je ostal le sem pa tja kakšen sadež in še tisto je vse Načrt za osušifev lendavske doline nost daleč po okolici. Imajo tako lepo ccvete, da se vsi zanimajo, kako so- jih gojili. Tako lepih nasadov sončnic ni najbrže po vsej Sloveniji. Nova organizacija izmenjalnic olja za oljno semenje je izpeljana sedaj po vsej Sloveniji. Izjave kmetov kažejo, da so z novim načinom zadovoljni. Po novem lahko oljno semenje zamenjajo kar v zadrugi. Mestni vodovod v Ljubljani V juniju so uslužbenci mestnega vodovoda v Ljubljani opravili 762 ur prostovoljnega dela. Velik del tega dela je v zvezi z obnovo javnega vodovoda na Tyrševi cesti. Preizkuševalnica je z izboljšanjem vodomerov prihranila na vrednosti vode nad 10.000 din. V prvih šestih mesecih tekmovanja so uslužbenci tega oddelka prihranili podjetju zaradi tekmovanja nad 10J.000 din. Vodarna v Klečah je v juniju prihranila s štednjo 23.845 kg premoga v vrednosti 14.712 din. Olja so prihranili 25 kg v vrednosti 660 din. V prvi polovici letošnjega leta je uspelo prihraniti s štednjo premoga in olja nad 48.000 din. Uslužbenci na omrežju mestnega vodovoda so v juniju prihranili na delovnem času 176 monterskih in 253 delovnih ur. Na materialu so prištedih 4.418 din. Skupen prihranek je torej znašal nad 9.000 din. Med posamezniki se je izkazal zlasti tov. Bukovec, ki je opravil največ prostovoljnih delovnih ur pri napeljavi vodovoda. V sindikalnem tekmovanju je dosegel največ točk tov. Lampič. obtolčeno ter ne bo uporabno niti za prodajo, le delno še za uporabo doma. Vinogradi na Tolstem vrhu so stoodstotno uničeni. Trtno listje in mlajše mladike so odbite, tako da stoji trsje golo. Grozdje je vse zbito na tla, posamezni grozdi, ki se še držijo, pa so brez jagod, tako da ni pričakovati niti 10 V® obetajočega pridelka. V nekaterih krajih Suhe Krajine in brusniškega predela je padala toča v debelini kurjega jajca celih 20 minut. Razbijala je šipe in strešno opeko ter bila nevarna celo ljudem. Po končani toči so ljudje našli po.dvoriščih ubite kokoši, na polju pa celo ubite divje zajce. Toča je znatno zmanjšala za izvoz predvideno količino sadja, in to zlasti v krajih, ki so obetali zelo dobro sadno letino. Po dosedanjih ugotovitvah kmetijskih strokovnjakov iz okrožja in okraja znaša škoda vsaj 80 milijonov dinarjev, čeprav še niso prispela natančna poročila o škodi iz vseh prizadetih krajev. V prejšnjih časih je bila tako ogromno škoda usodna za podeželsko prebivalstvo, ki je-ostalo osamljeno in brez pomoči ter je moralo trpeti pomanjkanje, škoda sama na sebi je seveda tudi sedaj težka, toda prizadeto ljudstvo v tej nesreči ne bo ostalo osamljeno in brez pomoči, 'ampak mu bomo z vseh strani priskočili na pomoč in mu pomagali v nezgodi. obnovitvena dela. Nadaljuje se proizvajalno tekmovanje, ki je že do prvomajskega roka doseglo tako lepe uspehe. Uprava tovarn in sindikalne podružnice po tovarnah stremijo za dvigom količine in za izboljšanjem kakovosti izdelkov. Njihov cilj ni samo doseči predvojno višino proizvodnje, temveč jo tudi preseči. Z dvigom učinka dela, s štednjo surovin, z nadomeščanjem dragih tujih surovin z domačimi cenejšimi enake kakovosti težimo k pocenitvi proizvodnje. Uspehi so vidni. Industrijskih izdelkov je vedno več na trgu, njihova cena počasi pada. Lepe uspehe je v minulih šestih mesecih dosegla tekstilna tovarna ATAMA v Mariboru, ki je bila ob osvobojenju poškovana tako, da ni mogla obratovati. Toda s skupnimi napori so bili kmalu popravljeni in očiščeni stroji in obnovljene strehe. Okolica tovarne, ki so jo bombe popolnoma. razdejale, je bila zopet zravnana in spremenjena v vrt, ki daje vsej zunanjosti tovarne lepo lice. Stroji so' stekli in proizvodnja se je dvigala od meseca do meseca. Lep red, snažnost in delovna disciplina so pripomogli k uspehom. S 1. januarjem se je začelo tekmovanje. V tkalnici so krožile tri zastavice, ki so pomenile odlikovanje za tiste tovarišice ki so dosegle najboljši učinek dela, najlepše blago in čim manj izpadlih delovnih ur. Do konca junija se je proizvodnja že za 240 %. Praktični učinek tkalnice se je od januarja do konca junija dvignil od 60 % na 80.87 o/0. Izkazale so se predvsem naslednje tovarišice: Antonija Potočnik, Marija Hojnik, Marija Gorjup, Marija Nerat, Zofija Polič, Martina Zorko in Marija Živko. Delavstvo pri vsem tem ni pozabilo na svoje politične, sindikalne in kulturne dolžnosti. Uredilo si je lepo knjižnico. Stenčas je vedno zanimiv. Roteks, Jugotekstil in Jugoslavia v juniju Mariborski tekstilni obrati Ro-teks, Jugotekstil in Jugosvila so v juniju v primeri z majem povećah proizvodnjo. Hkrati se je pove-čalg, tudi povprečna storilnost obratujočih statev. Lep uspeh so zlasti dosegli v Jugotekstilu, kjer so dvignili povprečno storilnost obratujočih statev za 14.90°/»- Povprečna storilnost tkalcev se je v tem obratu dvignila od maja do junija za 11.3 odstotka. Najmanjši odstotek odpadka preje so zabeležili v Roteksu, in sicer 2.38 o/0. V Jugosvili so se najbolj postavili z disciplino, ker so zamudili samo 0.29 % vseh delovnih ur. Vsa tri podjetja imajo skupen tekstilni tečaj, število udeležencev se je v juniju zvišalo. Zelo živahno je bilo kulturno delo, ki je doseglo višek v petih lepih nastopih v Slovenskih goricah in Prekmurju. Fiz-kulturniki gojijo šah, table tenis, plavanje, veslanje in odbojko. V kratkem bodo uvedli še telovadbo in lahko atletiko. Brezplačnega nadurnega dela so opravili 3976 ur za popravilo stanovanj svojim" tovarišem. Za patronat nad dečjim domom v Turnišču so opravili 1435 ur, na podeželju pa so šivilje, kovači, ključavničarji in varilci opravili 557 ur. Bili so v Cankovi, Beltincih in Rakičanih. Starega papirja so zbrali 5518 kg, odpadkov preje, ki je ostala v teh podjetjih še iz okupacije, pa 3829 kg. Prostovoljne denarne zbirke za razne namene so vrgle okoli 2400 dinarjev. Tovarna verig v Lescah V tovarni verig v Lescah so v juniju prekoračili predvideno proizvodnjo za 10%. Kakovostno so izboljšali proizvodnjo verig in polje- že nad 40 let obstoja v Dolnji Lendavi v Prekmurju za kmetijstvo in živinorejo važna ustanova: Vodna zadruga za osuševanje lendavske doline. Namen in naloga zadruge je: z regulacijo potoka Lendave in njenih pritokov osušiti 13.000 kat. oralov močvirnatega zemljišča. Kljub dvem svetovnim vojnam se je zadrugi posrečilo z izkopom 800.000 kubičnih metrov zemlje osušiti 9000 kat. oralov in pretvoriti v najboljša zemljišča, katera so bila prej popolnoma neplodna, gnezda malarije z milijardami komarcev. Cilj: osušiti močvirnata, neplodna zemljišča je bil v 70% meri dosežen. Pojavil pa se je drug problem: obramba teh zemljišč proti vedno gosteje in intenzivneje nastopajočim poplavam. V letih po prvi svetdvni vojni še je pokazalo, da se pri izvedbi prvotnih regulacijskih del niso v zadostni meri upoštevale hidrografske razmere, zgrajeni nasipi so bili prenizki, profili vodotokov premajhni, zaradi česar so se ob priliki visoke vode stalno pojavile poplave, ki so potem kmetovalcem na poljskih pridelkih povzročile ogromno škode. Nesmisleno izsekavanje gozdov v času predaprilske Jugoslavije je v teku let razmere še bolj poslabšalo. Šele v letih 1939/40 je prišlo do končne ureditve vodnega ' gospodarstva. Stroški v znesku din 5,500:000 so bili na razpolago, «al je vsa ta dela prekrižala druga svetovna vojna, ki je zadrugi povzročila ogromno škodo. Nasipi, zgrajeni zoper poplave, so bili v dolžini 20 km prekopani za strelske jarke in razne bunkerje. Z velikimi napori, s prostovoljnim ljudskim delom, z državno pomočjo in s sredstvi zadruge je sedaj že vse to zasuto oziroma popravljeno, pač pa končni cilj za-druge: obramba proti poplavam — zahteva še nadalje veliko naporov in tudi žrtev. Za dokončno ureditev razmer se sedaj predvidevajo tri etape. Prva etapa bi predstavljala dokončno regulacijo vseh vodotokov. Regulacija bi se izvedla tako, da bo odvajala sigurno vse dosedaj znane velike vode. Profili vodotokov bi se poglobili in razširili, obrambni nasipi pa povišali in ojačili. Druga etapa bi V tej tovarn so pričeli 'tekmovati 10. marca. Po tremesečnem tekmovanju so napravili obračun. V času tekmovanja so delavci in nameščenci opravili mnogo prostovoljnih ur. Dvignil; so napram proizvodnji iz meseca decembra 1945 proizvodnjo v marcu 1946 za 110%, aprila za 150%, maja pa za 160 %. Ko so uvedili akord, so delavci kmalu spoznali način obračunavanja in efekt dela. Z ozirom na pravilno postavljene delovne norme, se je treba zavedati, da so tovariši udarniki morali napeti vse sile, da so izpolnili pogoje za pridobitev častnega naslova udarnika. Sledeči tovariši so poslali udarniki: 1. Tov. Afanasijev Peter, 51 let star koivaškj pomagač je v času tekmovanja prihranil na gorivu in mazivu za 10% običajne porabe. 2. Tov. Ceru Ivan, 42 let star kovač • je prekoračil akordno normo za 34%. 3. Tov. Ditinger Ivan, 53 let star kovač je prihranil v času tekmovanja na gorivu in mazivih 10% običajne porabe. 4- Tov. Ditinger Ernest, 38 let star brusač je prekoračil akordno normo za 21%. 5. in 6. Tovariša Draučbaher Anten in Draučbaher Ivan, prvi star 35 let, drugi 37 let, oba nakiadača, imata največ zaslug, da so bili vsi vagoni pravočasno vedno izpraznjeni in sta včasih razkladala in delala od 4. zjutraj do pozne noči. De tako je moglo biti opravljeno vse delo nakladanja in razkladanja, kadar so se nakopičili vagoni. 7. Tov. Erste Alojz, 26 let star kovač, je prekoračil akordno normo za 23 %. 8. Tovariš Fele Ivan, 26 let star kovač, je prekoračil akordno normo za 21%. 9. Tov. Erjajvc Ivan, 33 let star ključavničar, Je prihranil na materialu, gorivu in mazivu 10%. 10. Tov. Grosman Štefan, 40 let stari obratovodja, ima največ zaslug, da je podjetje doseglo tako dobre uspehe. Navdušil je tovariše za uvedbo predvojnih norm in je razporedil vse delavce na prava mesta. 11. Tov. Gerold Jože, 40 let stari ob-ratni'mojster, je najboljši kovaški strokovnjak, ki-vedno znova potrpežljivo uči stdre in nove kovače, preprečuje slab izdelek in ima največ zaslug za to, da se izboljšuje kvaliteta izdelkov. 12. Tov. Hostniger Alojz, 34 let star: kovač je prekoračil akordno normo za 23 %. 13. Tov. Hrastnik Ignac, 37 let stari brusač Je prekoračil akordno normo za 20 %. 14. Tov. Herman - Janez, 41 let stari nakladač je bil pravtako marljiv kot zap. štev. 5 in 6 navedena tovariša Draučbaherja. 15. Tov. Irgl Jože, 27 let star/ kovač je prihranil na materialu, gorivu in mazivu 10 %. 16. Tov. Jamerneg Feliks je star 69 let jn je kot kovač v času tekmo- pređstavljala odvodnje še zamočvirjenih zemljišč. Pii tem delu bi se morala pritegniti v osuševanje tudi področja, ki so danes Izven področja Vodne zadruge. Tretja etapa pa bi predstavljala gradnjo namakalnih naprav v gornjem delu področja, kjer se ho talna voda zaradi regulacij verjetno znižala. Po izvedbi teh del pa se bo moralo težišče prenesti na murskosoboški okraj, kjer potok Lendava tudi kriči po regulaciji. Za vsa ta dela je izdelan 4 letni generalni program, ki predvideva za dokončno In moderno ureditev vodnega gospodarstva v Prekmurju 22,000.000 din. Izvedba bi se krila s prostovoljnim ljudskim delom oziroma z dolgoročnim posojilom ter z državno pometejo. Po Izvedbi predvidenih del bi se poboljšali razvojni pogoji, v veliki meri bi se zvišal pridelek kmetijstva, povečalo bi se stanje živinoreje ter dohodki od izboljšanih gozdov in Prekmurje bi postalo žitnica Slovenije. A. Bačič. vanja dosegel prihranke v materialu, gorivu in mazivu za 10 %. 17. Tov. Javocmk Juli, 35 let stari kovač je tudi prištedil na gorivu, materialu fin. mazivu za 10 %. Isti procent prihranka zaradi štednje z materialom, gorivom in mazivom so dosegli sledeči tovariši, 'ki so bili prav tako proglašeni za udarnike: 18. tov. Jumič Franc, 40 let rfari ko-. vač, 19- tov. Krasar Jože, 46 let stari kovač, 20. tov. Keber Luka, 45 let stari- brusač, 21. tov. Kresnik Ernest, 24 let stari kovač, 22. tov. Kovačič Vinko, 46 let stari čistilec in vezalec vil, 23. tov. Praprotnik Ivan, 51 let stari kovač, 24- tov.. Preglau Alojz, 56 let stari, brusač, 25. tov. Praprotnik Franc, 72 let stari električar, 26. tov. Smodiš Miha, 66 let stari kovač, 27. tov. Skralovmik Franc, 36 let start tesar, 28. tov- Urisk Anton, 70 let 'stari kovač, 29. tov. Vriznik Jurij, 57 let stari kovač, 30. tov. Valenti Franc, 59 let stari kovaški pomagač. , Akordne norme so prekosili še sledeči tovariši: 31. tov. Kropej Alojz, 32 let stari kovaški pomagač za 25 %, 32- tov. Kobalt Franc, 29 let stari kovač za 26 %, 33. ter/. Kranjc Jože, 49 let stari kovaški pcmagač za 26 %, 34. tov. Qmulec Alojz, 39 let star: kovač za 30 %, 35. tov. Pečko Anton, 24 let stari kovaški pcmagač za 28 %, 36. tov. Placet Anton, 38 tet stari brusač za 27 %, 37- tov. Rozman Ivan, 31 tet stari kovač za 31 %, 38. tov. Rutnik Ivan, 37 lat stari kovač za 28 %, 39. tov. Pušnik Vili, 40 let stari kovač za 31 %, 40. tov. Sahornik Ivan, 57 let stari kovač za 39 %, 41. tov. Stankov Svetozar, 28 let stari kovaški pcmagač za 32%, 42- tov. Sušek Leopold, 38 let stari kovač za 31 %, 43. tov. Skralovnik Ignac, 34 let stari kovaški pomagač za 22 %, 44. tov. Tandler Milko, 29 let start kovaški pcmagač za 39%, 45. tov. Verhnjak Franc, 49 tet stari kovač za 46 %, 46. tov. Vamlek Avgust, 42 let stari kovaški pomagač za 23 %, 47- tov. Verdnik Franc, 43 let stari, kovaški pomagač za 20 %, 48. tov. Videmšek Franc,. 42 let stari brusač za 20 %. 49. Tov. Kerec Rudolf, 31 let start tehniški uradnik- je prostovoljno prevzel nočno službo bot namestnik obratovodje, s čimer je obrat Železarna Mata ima 57 udarnikov TRST—LJUBLJANA—BANOVIĆI Na Mladinski progi dela danes 120 delovnih brigad, Slovenci in Srbi, Hrvati, Makedonci in Bosanci, pa tudi Čehi, Grki, Bolgari in Madžari. Med najbolj delovnimi brigadami je pa brigada našega Primorja, iz cone A in iz Trsta. Vse mladinske brigade delajo z velikim poletom. Ponosne so, da morejo sodelovati pri izgradnji te toliko potrebne proge, tekmujejo med seboj v množini izkopanih kubičnih metrov zemlje, vse hiti in se peha, da se napravi čim več in čim prej, da bo skoraj začela voziti železnica premog iz premogovnih revirjev. S petjem korakajo brigade na delo, s petjem se utrujeni fantje in dekleta vračajo z dela. Vse brigade si medsebojno pomagajo in dopolnjujejo, videl sem nekaj živih primerov: V Kiseljaku, pri 69. km proge, dela peta ljubljanska delovna brigada (univerzitetna). Delovni sosedje so ji Če-hoslovaki in Primorci, v Kiseljaku pa tabore tudi Beograjčani in Vojvodinci ter brigada EPON-a, močnih grških fantov in mož, borcev za svobodo in obnovo. Ko se je zvedelo, da je tu brigada ljubljanske univerze, so poslali Sarajevčani 8 mladih Bosanč-kov, 15 letnih fantov, s pismom: »Bratje z univerze, tu Vam pošiljamo naše fante, naučite jih, da bodo mogli, ko se vrnejo, učiti naš narod, one, ki še ne znajo pisati!« In takoj se je pričel pouk za učitelje analfabetskih tečajev, risale so se azbuke in željno so si mladinci beležili, kako in kaj bodo poučevali doma. Popoldne pa so delali, kakor njih »učitelji« svojih 6 ur na progi sami. Primorcem je bilo še težje. Toliko let niso čuli naše besede v šolah, toliko let so bili odrezani od nas, niso vedeli,.kako je pri nas. Čutili in vedeli so, da so naši, da smo eno* ali manjka medsebojno poznavanje. »Niti zemljevida nimamo, nič ne vemo o zemljepisu naše domovine Jugoslavije, kar na hitro smo se odločili, da pridemo in da pomagamo na mladinski progi. Toda niti prav ne vemo, kaj smo.« Tako so nam pravili. Hčerka je imela s seboj mal raztrgan šolski zemljevid. Ta mi je pomagal, da sem narisal hitro pregledno karto Jugoslavije z železnicami in rekami, s starimi in z novemi mejami. Narisal sem novo progo od Brčka do Banovičev, pa sem šel k Primorcem, ko se je vrnila dopoldanska smena. Utrujeni so bili od napornega dela, pa so vendar napeta poslušali moja izvajanja vsi, Slovenci in Italijani. Govoril sem jim o zvezah Trsta z Jugoslavijo, o metalurgiji Jugoslavije in o tržaških železarnah, pravil sem, koliko železa porabi naše prebivalstvo danes in kako hočemo povečati porabo železa in kovin v bližnji bodočnosti. Govoril sem o kapaciteti škedenj-skih železarn in plavžev, o tem, da dobiva Trst železno rudo iz Jugoslavije in o tem, da manjka Jugoslaviji koksa, ki ga morejo izdelovati tržaške koksarne iz črnega premoga. Pravil sem jim o naših kovinah, ki jih oni tako zelo rabijo, o bakru v Boru, o svincu iz Trepče in Mežice, o srbskem antimonu, ki ga rabijo za ležaj. ne kovine, o jugoslovanskih kromovih in molibdenovih rudah, ki jih rabijo za izdelavo kvalitetnega jekla. Pa tudi o rudniku živega srebra v Idriji, ki je cvetel do prve vojne in ki je propadal pod fašizmom, ki ga sedaj kličemo k novemu življenju. Govorili smo o progi Brčko—Bano-vi.a^.o-.'weljldb slojih lepega, rjavega premoga, ki ima zelo malo žvepla in pepela in ki bo koristil naši industriji. In o »starih časih«, ko sta se Avstrija in Madžarska prepirali za siroto Bosno in ko so zaradi teh sporov zgradili v Bosni le ozkotirne proge z edinim izhodom čez Bosanski Brod. Videli so na zemljevidu, kaj pomeni za Bosno nova Mladinska proga, kako ustvarja mladina s prostovoljnim delom svojih rok začetek velike mreže normalnotirnih prog. Kmalu se bodo podaljševale na vse smeri, na zapad, čez Doboj do Banja Luke, na vzhod čez Drino v Srbijo in na jug do Sarajeva in kasneje do Jadranskega morja. Videli so, da bo ta proga odprla vrata Bosni in ji bo omogočila prevažati svoje pridelke hitro in poceni. Govorili so o bodočem razvoju jugoslovanske metalurgije in kako bi nam Trst pri tem pomagal, Trst, ki ima velik kader strokovnih delavcev in mojstrov, bi nam mogel zelo koristiti. Razvila se je velika debata, deževalo je italijanskih in slovenskih vprašanj, izražali so želje po strokovnih tečajih za delavce in specialiste v Ljubljani in v slovenskih železarnah. Pomenili smo se o naših šolah, o rudarsko- metalurških oddelkih pri Srednji tehniški šoli ter na uaši univerzi. Vsi smo bili pod vtisom: Trst in Jugoslavija spadata skupaj, ne more Trst uspevati brez Jugoslavije. Težko sem se poslovil od njih in od sodelavcev v naši brigadi, moral sem nazaj v Ljubljano, delo je klicalo. Te dni pa, ko so odmevale ulice od klicev Ljubljane, ki pozdravlja našo delegacijo, ki odhaja na mirovno konferenco zaradi Trsta, danes pa sem doživel še potrdilo, da to vse ni bilo izjema, in ne enstransko. videl sem, da misli ves pošten Trst, tudi italijanski, tako kot mi: Prišla je velika delegacija Tržačanov, večinoma so bili italijani, delavci in dijaki. Rektor univerze jih je pozdravil, mlad italijanski antifašist'mu je odgovoril v ognjevitem govoru: »Videl sem v očeh vseh njih, da jim govori iz srca, da izraža njihove misli. Ponavljam le nekaj stavkov: »... niso nas zlomili SS-ovci, niti fašisti, niti nas ne bo zlomila civilna policija!« — »... delamo za prijateljstvo ih, sodelovanje obeh naših narodov...« ter zadnji stavek: »Ne bomo mirovali, dokler Trst ne postane VIL republika Jugoslavije!« Ing. V* E. vedno pod strogo kontrolo. Ima mnogo zaslug, da se tndi v nočnih urah uspešno izvajajo zadane na-' loge. 50. Tov. Mlinarič Jože, 37 tet stari kovač je v enomesečnem tekmovanju prekoračil akordno normo za 28 %, v vsem času tekmovanja pa je prihranil na materialu, gorivu ;n mazivu za 10 %. 51. Tov. Pušnik Franc, 63 let stari nakladač je kljub svoji starosti bil prav tako priden kot ped zap. štev. 5 an 6 navedena tovariša DraučaherJ'a. 52. Tov. Remih Jož», 38 let stari vodja komercialne pisarne, Je vedrio pravočasno reševal vso pošto in uredil zadeve, ki jih je prejel od obrata, popolnoma samostojno in je vsak mesec opravil 70—100 ur neplačanega nadurnega dela. 53. Tov. Kos Karel, 34 let stari šofer vozi avto na plinski pogen z drvmi vedno v redu. Ce je potreba opravlja vožnje do 16 ur dnevno, kadar Je treba pravočasno izprazniti ali naročiti nakopičene vagone. Je zelo vesten in zaveden, vozj oprezno, teko da ni nikdar ksrambolov, kljub pomanjkanju avtogum ima vedno avtomobil v redu, popravlja ffa sam, tako, da tuja popravila niro potrebna. 54. Tov. Valenti Jože, star 24 let, nakladač, je postal udarnik iz istih vzrokov kot pod zap. štev. 5 in 6 navedena tovariša Draučbaherja. 55. "Tov. Miklavžina Avgust, 32 tet stari skladiščnik, vrši službo uspešno in marljivo in ob vsakem času z veseljem naklada, samo, da gredo vagoni pravočasno in v redu dalje. Pri njegovem delu je potrebna velika pazljivost, ker so razlike pri posameznih izdelkih, tako na pr. pr; raznih vzorcih motik silno malenkostne. Poleg teh tovarišev sta postali udarnici tudi 2 tovarišici, in sicer: 56. Tov. Jamanneg Nevenka, uradnica, ki vedno v redu izračunava kljub ogromnemu delu in zamotanemu računanju akordne postavke, tako, da je vedno na tekočem, pravočasno in pravdno izračunano. 57. Tov. Maly Roza. knjigovodkinja, ki je kljub svojemu rahlemu zdravju na podlagi nepopolnih navodil izvršila vse vknjižbe, valorizacijo, izenačenje cen in mafi obratni obračunski lift za drugo polletje 1945 in je napravila v rekordnem času bilanco. Življenje pionirjev v ormoški koloniji Na pionirski koloniji v Ormožu je okrog 130 pionirjev in pionirk. Večina teh otrok je revnih staršev, brez očeta ali matere, žrtve narodno osvobodilne borbe. že v nekaj dneh so se oživeli v prijetno skupno življenje. Imamo svoj dnevni red, po katerem vršimo vse naše deio in igre. Poskrbljeno je, da imajp pionirji duševno in telesno razvedrilo ter tako pravilno ■razvijajo svoje .sile. Večkrat gremo v grajski park, kjer se igramo z žogo ali brez nje. Hodimo na sprehode v okolico, se kopljemo v tako zvani »Ameriki« — rokavu Drave. Imamo pionirske prireditve, tek čez dm in strn ter telovadbo. Tudi svoje obzorje znanja si razširjamo s študijem knjige »Priroda in ljudje«. Ta knjiga nas privede včasih do zelo živahnih debat, pri katerih pionirji zelo vestno posegajo. Imamo tudi udarniško delo. Ljudje so nam naklonjeni in nas radi obdarijo z jabolki. Med pionirji se je uvedla že kar lepa disciplina. Imamo svojo organizacijo pionirjev, s pomočjo katere pionirji sami rešujejo vprašanja, ki se njih tičejo. Kolonija ali odred sestoji iz petih čet, katerim nače-Ijujejo četni komandirji, izvoljeni na demokratičen način,- Tudi stenčas imamo za aktualne dogodke, katerih je mnogo. Vse igre in delo med pionirji se vrši v smislu tekmovanja in so se pri tem pokazali že lepi uspehi. — Vera. MESTNI ODBOR RKS JESENICE OB OBLETNICI USTANOVITVE V tež-:ih povojnih prilikah «e je ustanovilo društvo Rdečega križa na Jesenicah. Odbor je pravilno razumel naloge in se 'vrgel agilno na delo. .Po šestih mesecih obstoja je društvo štelo že 1999 rednih članov. Po enem letu obstoja šteje društvo 2508 rednih članov. Sredj julija preteklega leta so prispele prve pošiljke ameriškega RK, zbirke naših rojakov za Jugoslavijo. Pričelo se je z obdarovanjem najpotrebnejših, k; so za časa okupacije izgubili vse, bodisi da so bili izseljeni, internirani ali bembardirani. Mestni odbor RK je od teh pošiljk obdaroval 2684 najpotrebnejših z obleko, čevlji in perilom, poleg tega 2560 otrok ih starčkov s konzervami, 637 starčkov s sladkorjem, ki je bil poslan od irskega RK. S pleničkami in jopčki je bilo obdarovanih 126 dojenčkov. Da so pa tudi člani jn ostali občani podprli to dobrodelno društvo, je razvidno iz sledečega: Za teden RK J'e bilo nabranih 17.437.— din, pri razdelitvah oblek in ostalega so darovalj 5.755.— din, od prodanih blokov za »Patronat« in prostovoljnim prispevkom smo prejeli dim 4.773.—» poleg članarine nabran; prostovoljni prispevki pa znašajo din, 14.8495flu j FIZ KULTURA S Sizkulturnega zleta v Beogradu Mednarodni kongres novinarjev v Kodanju FizkuUurni zlet Jugoslovanske armade in mornarice v Beogradu je aktivna bilanca vztrajnega, vsestran-'kega in načrtnega fizkulturnega udejstvovanja naših borcev. Najboljših titjOO fizkulturnikov naše vojske je prišlo v prestolnico, da manifestira moč in zdravje naše ljudske armade. Posebni pečat tej veliki- fizkulturni -večanosti da okoliščina, da so se na zletu zbrali borci iz vseh krajev naše države. Slovenec, ki služi v Makedoniji se bori za uspeh svoje ediniee •rav tako, kakor se bori zanjo Srb, - ; služi na Hrvatskem, ali Črnogorec, • i služi v Sloveniji. V plemeniti borki merijo svoje moči sinovi naših narodov, poglabljajoč med seboj bratstvo in tovarištvo. Fizkulturni zlet bo imel koristen vpliv na nadaljnji razvoj fizkulture v naši državi. S to doslej nujvečjo ftz-kulturno manifestacijo je armada dala novo vzpodbudo za razširjenje fizkulture. ne samo v njenih edinicah, am-:>ak tudi v širokih ljudskih množicah. ~ tem pomaga ustvarjati novo krepko ’■okolenje, ki bo telesno zdravo, poli-čno zavedno in organizirano. Tekmovanja v vseh fizkultnrnih di--ciplinah so v polnem teku, v neka-'erih panogah pa so znani tudi že -.magovalci. V naslednjem navajamo kratka poročila o poteku tekmovanj: Košarkarji med seboj V torek so se zaČPle tekme v košarki za naslov prvaka Jugos'ovanskc ' rmade za leto 1946. Na igrišču KN-•T-a sta se srečali ekipi zagrebškega n ljubljanskega garnizona. Nasprol- ka sta bila enakovredna, vendar je •>nfno Zagrebu uspelo premagati .jubljančane z rezultatom ‘20:17 t: 10'). Nato sta se pomerili ekipi !e-'alstva in beograjskega garnizona. Ze prvem polčasu so Beograjčani, ki so vili tehnično mnog boljši, vodili 24:8. ončni rezultat pa se je glasil 67:19 v orist Beograjčanov. Na igrišču Crvene zvezde je bila 'ekma med mornarico in novosad-sini garnizonom. Novosadčani so bili ■oljši nasprotnik in so tekmo odločili svojo korist 31:5 (13:5). V sredo so se tekme v košarki nalijevale. Srečali so se KNO.I in l.iub- ianski garnizon, Niš in letalstvo ter Zagreb in Novi Sad. V prvi tekmi, ki ;p bila najzanimivejša in najlenš.r izmed vseh. je zmagala e^ipa- KNOJ-a rezultatom 26:13. Čeprav je razlika v koših tako velika. Ljubljančani niti zdaleka niso zaslužili tako občutnega poraza. Srečanje med -Nišem in letalstvom se je po mlačni igri končalo z Nastop dragih gostov ne bo samo "eeanje m tekmovanje med ljubljan. k mi in tržiškimi fizkuturniki. omak tudi manifestacija naših pravlč-h zahtev do ozemlja, ki ga hočejo apaclni zavezniki oddvojiti od Jugo. avije. Dolžnost vseh ljubljanskih zkulturnikov je zaradi tega, da se riredtev. kjer bodo nastopili Trži. ani, v čim večjem številu udeleže n tako dokažejo enotnost našega judstva s prebivalci Tržiča, ki se 'ztrajno borijo za uresn čenje svojih z.ahtev. Poleg tega pa bodo brez dvoma vsi nrišli na račun tudi v športnem pogledu. ker so naši gostje kvalitetno :elo dobri in nam bodo nudili gotovo dober športni užitek. Drug! večer v bazenu z gosti iz Prage Včeraj zvečer smo imeli prit ko opazovati prve borbe s češkimi plavalci. Danes ob 20.30 bo drugi del plavalnega sporeda. Izpolnilo ga bo S plavalnih točk z waterpoolo tekmo med UdanTkom in Slavijo: 400 m prosto, moški _ dvoboj. 100 m prosto - moški. 200 m prsno, moški - dvoboj. 100 m prsno - ženske. 100 m prosto, moški - dvoboj. 100 m prosto, moški - dvoboj, štafeta 5X50 m prosto, mladina. 400 m presto - ženske. 4X200 m prosto, moški- dvoboj. Krim : Zagorje Vsa društva se pripravljajo za tekmovanje v »Slovenski ligi*'. Vsaki prosti termin izrabijo za trening, saj nas loči le nekaj nedelj od prvenstvenega tekmovanja. Do sedaj so bili Krimovci vedno le gosti na tujih igriščih. sedaj pa so si s prostovoljnim udarniškim delom zgradili lepo igrišče na Rakovniku ter ga bo-do jutri otvorili. V goste so povabili moštvo iz črnega revirja, ki je znano po svoji borbenosti in žilavosti. Vsa ljubljanska društva so imela mnogo muke o priliki gostovanj v Zagorju ter smo prepričani, da bo tekma lepa in zanimiva. Zaradi toplega vreemena bo tekma dopoldne ob 9. uri. Zagrebška „Mladost“ v Ljubljani V nedeljo gostuje v Ljubljani nogometno moštvo FD »Mladost« iz Zagreba. »Mladost« spada v vrsto moštev, kakor so »Akademičar« in »Sloboda«. Sestavljena je iz samih mladih igralcev in po pisanju zagrebških listov je »Mladost« najboljše tehnično moštvo 2. razreda. Za dokaz njene kvalitete naj služi zmaga nad »Slobodo«, ki je prejšnjo nedeljo gostovala v Ljubljani. »Železničar« hoče v gostovanjih z zunanjimi moštvi pripraviti svoje enajstorico za bližnje prvenstvo. Fant- zmago Niša v razmerju 40:6. V tretji igri pa so zmagali Zagrebčani nad garnizonom iz Novega Sada 29:11 (19:2). Nogometne tekme Preteklo soboto sta bili odigrani prvi nogometni tekmi za prvenstvo. Zaradi velike vročine igra ni bila najboljša. Rezultata tekem sta bila: ljubljanski garnizon unornarica 3:0, beograjski garnizon : skopski garnizon 4:3. V nadaljevanju nogometnega prvenstva sta se srečala novosadki in ljubljanski garnizon. V prvem polčasu je vodila Ljubljana 1:0, v drugem pa je po izredno živahni igri novosad-ski garnizon izenačil in kmalu nato prišel v vodstvo 2:1, kar je bil tudi končni rezultat, čeprav je Ljubljana imela priliko z enajstmetrovko izenačiti. Naslednji dan sta se srečala novosadski in beograjski garn. Zmagali o zasluženo Novosadčani z rezultatom 5:4 (3:1). V sredo sta se srečali enajsterici niškega garnizona in letalstva. Niš je že v prvem polčasu z boljšojn efekt-■ nejšo igro postavil končni rezultat 2:0 (2:0). Nato sta se pomerili nogometni moštvi KNOJ-a in sarajavskega garnizona. Zmagali so Sarajevčani z rezultatom 5:3 (3:0). Zmagovalci v šesteroboju Tekmovanja v šesteroboju se je udeležilo tisoč tekmovalcev. Obsegalo je naslednje discipline: teka na 100 in 1500 m. skok v daljino z zaletom, met krogle, met bombe in plezanje po vrvi. Tekmovalci so bili razdeljeni na .deset ekip po sto tekmovalcev. Končni uspeh je bil naslednji:' 1. Novi Sad 10.871 točk, 2. Zagreb 10.089, 3. Ljubljana 10.447, 4. K NOJ 10.370, 5. Letalstvo 10275. 6. Niš 10.200, 7. Skoplje /0.074. 8 Sarajevo 10.020, 9. Mornarica 9017 in 10. Beograd 8898 točk. Posamezniki so imeli naslednje najboljše uspehe: 1. Buleta Stanko (Novi Sad) tek 100 m 12. krogla 9.01, daljina 5.36, bomba 64.30. plezanje 14.2, 1500 m 5.05, skupaj 180 točk; 2. Stajic Stojan (Novi Sad) tek 100 m 12.2. krogla 9.75, daljina 5.26, bomba 46, plezanje 10.8. 1500 m 5.07, skupaj 178 točk; 3. Kalenič Mirko (Beograd) 100 m 12.9, krogla 10.30, daljina 5,10, bomba 61.93. plezanje 15, 1500 m 5.25, skupaj 178 točk. Od ljubljanskega garnizona se je med posamezniki plasiral na 10. mestu Devedžič Avdo s 169 točkami. Spored tekem je naslednji: ' Sobota, 17. jul. ob 17 na stadionu Partizana: lahkoatletski dvoboj Trž č —Ljubljana, skupaj s prvenstvom .ljubljanskega lahkoatletskega okrožja;' ob 18 na igrišču Svobode nogometna tekma Tržič—Borec. Nedelja, 28. julija ob 9 dopoldne: nadaljevanje lahkoatletskega, dvoboja Tržič — Ljubljana in okrožnega prvenstva; ob 20.30 na Taboru tekma v* košarki Tsžič—Svoboda. Obč nstvo opozarjamo, da se dobe vstopnice po 10 din, ki bodo veljale za vse prireditve, v katerih bodo nastopili Tržičani, v trgovni Goreč, Tyrševa cesta: Alpina, Tyrseva cesta; Predalič, Kongresni trg; na Krajevnem medstrokovnem svetu v palači. Grafike ter na Fizkulturni zvezi Slovenije na Taboru. je redno trenirajo in so v zadnjem času pokazali precejšen napredek. Zato bo tekma med omenjenima moštvoma gotovo lepa in zanimiva. Tekili« Ho na stadionu »Železničarja« v šiški ob 17.30. V predigri bosta pomerili svoje moči najmlajši enajsterici »Železničarja« med seboj. Občinstvo naj s številnim obiskom podpre naše »Železničarje« pri njihovem prizadevanju za napredkom. Gostovanje „Svobode“ v Trbovljah V nedeljo gostuje v Trbovljah FD Svoboda v prijateljski nogometni tekmi proti FD Rudarju. Po preteku kazni, ki jo je izrekla FZS zaradi nešportnega inedenta. na prvenstveni tekmi z železničarjem, bo v nedeljo v Trbovljah otvoritvena tekma. k. bo zelo ztnimiva, saj je moštvo Svobode ena naših najboljših nogometnih enajsteric. Tudi Rudarji so v prvenstvenem tekmovanju pokazali, da znajo prav lepo zaigrati. Igralci FD Rudarja so disciplinirani in n:so krivi za incidente, ki jih je zagreš la prevročekrvna publika. Prepričani smo, da. se to ne bo ponovilo, zato si upamo trdti, da bo nedeljska tekma lepa in zanimiva. Lendava : Murska Sobota 5:4 (2:2) TD Sobota v Murski Soboti je imela 21. t. m. v gosteh nogometno enajsterico TD Lendavo, prvaka Slovenije. Lendava je v prvih m nutah dosegla vodilni zgoditek, vendar se. je domačemu moštvu kmalu posrečilo izenačiti. Gostje. so spet prišli v vodstvo. toda domači niso klonili, pritisnili so še z večjim elanom in* dosegli v prvem polčasu rezultat 2 : 2. Po odmoru je Sobota prevzela vodstvo in dftsegla tretji gol. Gostom se je ponovno posrečilo izenač-'ti. V zadnjih minutah igre so Lendavčani po neprevidnosti obrambe TD Sobote zaporedoma dosegLi dva gola. Domače moštvo je s požrtvovalno igro zmanjšalo razi ko na 5:4. öas za izenačenje je bil prekratek. Kmalu nato je sodnik odžvlžgal konec tekme. Igra ni bila na višini, ki so jo gledalci pričakovali od gostov. Pri enajstorici Sobote se je opazila dolga pavza, vendar je zaigrala prav zadovoljivo. Tekmo je sodil tov. Kukanja s preveliko natančnostjo. * Pred nogometno tekmo.so nastopili zastopn ki obeh društev v kegljanju. Vsako moštvo je nastopilo z desetimi igralci. Po dveh odigranih partijah je bil dosežen rezultat 2:0 (199:142) za Soboto. Občinstva je bTo precej in je .bilo prav zadovoljno s tem novim tekmovanjem. Kolesarske dirke v Kranju Kolesarska sekcija FD Kranj je priredila v nedeljo 21. t. m. lepo uspelo • medklubsko dirko na prog' Kranj—Naklo—Kranj. Na startu se je javilo 20 dirkačev iz Ljubljane. Jesenic in Kranja, številnim gledalcem je žal nevihta preprečila zasledovati zanimivo borbo vozačev, ki so bili v dobri formi. Razmočena cesta je vzrok, da rezultati niso boljši, kar posebno velja za juniorje. Uspehi v posameznih skup näh so bili: Turisti na progi 19 km (2 kroga); 1. Pclak Srečko (Krim, Ljubljana) 36.44; 2. Zanoška.r Srečko (Bratstvo, Ljubljana) 37.25V2; 3. Žnidaršič Mitja- (Qregorčič, Jesenice) 37.53 m n. Povprečna brzina 23.280 km na uro. Juniorji na progi 28.5'km (3 krogi): 1. Krašovec Fmnc (Gregorčič, Jesenice) 57.26; 2. Kosi Edv. (Bratstvo, Ljubljana) 57.38; 3. Gorše Jože (Krim, Ljuliljana) 57.40; 4. Mihelčič Marjan (FD Kranj) 57.52 min. Seniorji na progi 48 km (5 krogov); 1. Usar Zdenko (.Krim, Ljubljana) 1.22,19; 2. Bakovič Ivan (Gregorčič, Jesen ce) 1.24,42; 3. štibermk Franc (Krim, Ljubljana) 1.28,30. •— štirje dirkači so bili zaradi defektov (gumi) prisTjeni nadaljnjo borbo opustiti. Slovenjgradec vabi! Dne 4. avgusta priredi FD Slovenjgradec fizkulturni dan, na katerem bo spored zelo pester. Pričakuje se nastop najboljših kolesarjev Jugoslavije, nastop najboljših plavalcev in pnreditev je naslednji: nastop naše olimpijske vrste. Spored 3. avgusta: ob 14. okrožne plavalne tekme na kopališču v. Slovenjgradcu (poleg plavalcev mariborskega okrožja so vabljeni tudi plavalci vseh ostalih okrožij); ob 17. pričetek okrajnega prvenstva v namiznem tenisu (pravico nastopa imajo vsi fizkultur-niki in člani JZ); ob 20.30 telovadna akademija v Fizkulturnem domu. 4. avgusta: ob 5. budnica; ob 7. uri start za federalno kolesarsko prvenstvo na progi Slovenjgradec—Celje— Slovenjgradec (100 km) pred fizkul-turnim . domom; ob 9.30 štafeta 4X100 m (vsako društvo lahko postavi po več štafet); ob 11. povorka skozi mesto in sprejem gostov; ob 15. telovadni nastop vseh oddelkov, pri katerem sodeluje jeklarniška godba iz Guštanja. Med nastopom tekma v odbojki med FD Mežico in FD Sio-venjgradcem. Po končanem sporedu prosta zabava. Za prenočišča in prehrano je preskrbljeno. Društva naj pošljejo predhodno prijave. Fizkulturniki Jugoslavije, vabimo Vas, da nas posetite. Pridite k nam, sodelujte z nami, pomagajte nam širiti fizkulturni duh med našim ljudstvom na severni meji. Gibanje v obmejnem pasu Štab II. divizije KNOJ-a je odobril svobodno kretanje v 5 km obmejnem pasu za vse osebe, ki imajo nove legitimacije Planinskega društva Slovenije, potrjene od pristojnega okrajnega odseka .za notranje zadeve. Taka legitimacija, ne opravičuje imetnika ,za vstop v obmejni 100 metrski pas, kamor je možno vstopiti le na osnovi posebnih dovoljenj, izdanih od edinic .KNOJ-a. V kolikor so dovoljene v tem pogledu kake olajšave, bodo sporočene v časopisju. Po dogovoru s Planinskem društvom Slovenije bodo društva vlagala legitimacije skupno za vse članstvo okrajnim odsekom za notranje zadeve v potrditev. Prosto kretanje po obmejnem pasu je dovoljeno od 1. avgusta, t. 1. in sicer v sledečih predelih; V Kamniških planinah: Logarska dolina, Okrešelj in pot na Tursko goro, preko češke koče na Grintovec. V Karavankah: Sv. Križ in okolica do stometrskega pasu proti Golici do Spodnje koče in Savsk h jam, Prešernova koča, Srednji vrh nad Zelenico, Begunj-ščica in do Kofc. Julijske Alpe: Dolina Planice, Erjavčeva koča, Kredarica, pot čez Uskovnico v Bo-h'nj in naprej vse do Planine—Rakeka. Planinci naj se točno pokoravajo odredbam obmejnih straž, proti katerim naj bodo prijazni, upoštevajoč njih odgovornost pri obmejni služb» Glavni odbor PDS. DROBNE ZANIMIVOSTI Svetovni rekord v dviganju bre. men. Sovjetski rekorder v dviganju bremen srednje kategorije Gregorij Novak je potolkel svetovni rekord v dviganju breme’n z obema rokama. Dvignil je 130 kg. Ta uspeh prekaša svetovni rekord za 15.5 kg. Bernard je premagal Petro. Agencija France Presse je objavila rezultate drugega polfinala z mednarodne tekme za prvenstvo Francije v singlu gospodov: Marcel Bernard je premagal Petro s 7:5. 3:6, 7:5, 6:2. Drobny je premagal Američan» Browna. Agenc ja France Presse objavlja: Drobny (češkoslovaška) je premagal Američana Browna s 7:5, 3:6, 6:4, 5:7, 6:2. Mednarodne veslaškp tekme v Bru. xellesu. Agencija France Presse poroča, da so bile v Bruxellesu mednarodne veslaške tekme, pri katerih so veslači kluba bruseljske *niverze prevozili 2000 m v 7 minutah in 50 se- King Colleges, 'ki so rabili za isto progo 7 min. in 12 sek. Holandski klub »Delpsee« je prevozil 2000 m v 6 min. in 42. sek. in premagal veslače oxfordskega Collegea, ki so rabili za isto progo 6 min. in 58 sek. Lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo Francije. Pred 25.000 gledalci so bile na olimpijskem stadionu v Parizu lahkoatletske tekme za prvenstvo Francije. V teku na 5000 m je zmagal Raphael Pujaczen v času 14 mili. in 37 sekund. V teku na 1500 m jo prvi dospel na cilj Marcel Hassennes v času 3 minute in 54 sek. Pri metu diska je bil najboljši Baze-nerio, ki je vrgel disk 42.88 m. Brajt-man je skočil 7.19 m v daljino. Pri maratonskem teku je prispel prvi na cilj Cousin, ki je rabil za 42 km 2 uri 41 min. in 17 sek. * Tovarišem motoristom. Ob 71-letnici rojstva Ste mi izkazali vsestransko prijateljsko priznanje za moje športno udejstvovanje. za kar se vam iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala velja tov. motoristom iz Kranja. Vaš Jaka Gorjanc. Nogometni sodniki. Za vodstvo tekme dne 27. t. m. Borec : Tržič se določa tov. Kos H.; dne 28. t. m. železničar Lb. Mladost (Zg.) tov. Goli. (Stranska sodnika tov. Gvardjančič.Potočnik); Razlag : Novo mesto tov. Dorčec; Duplica : Borec Zore. — Poverjenik. $ A H ZDA: Ameriški mojster H. Steiner je izzval šampiona Denkerja na dvoboj, izgubil pa je dvoboj (3 izgubljene partije, ena dobljena in 6 remijev )in 1200 dolarjev. Ameriško moštvo bo odšlo septembra meseca na obisk v Sovjetsko zvezo, kjer se bodo odigrale zanimive tekme med obema najboljšima moštvoma sveta. Amerikanci bodo skošali popraviti svoj strašni poraz v radijskem dvoboju. Po povratku bodo nekako oktobra odigrali splet prvenstveni turnir. Sovjetska zveza, šampionka Moskve je postala Bikova z 10 točkami od 13 možnih, pred Rubcovo z 9 'A ter Gurfinkelovo, Moračevskajo in Strandstromovo, ki so dosegle po 7V: točke, itd. — Dvoboj Lvov— černovice se je končal z 10 : 10 ne. odločeno. Mojster Rudakovski je dobil obe partiji proti Zagovuru, prvokategorniku iz Lvova. — Moštvo Krasnodara pa je odločno premagalo moštvo Groznega, oboji izpod Kavkaza. — V leningrajski skupini vsezveznega turnirja kandidatov za mojstra je zasedel prvo mesto Sorokin in Tbilisija pred mojstroma Vasiljevim in R ovne pom. — Tudi na turnirju v kalininski oblasti je moral mojster čistjakov, ki je igral izven konkurence, za pol točke prepustiti prvenstvo Popovu iz prve kategorije. DOKAZILA 0 VOJAŠKEM SLUŽBOVANJU ZA DAJATVE IZ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA V bolniškem zavarovanju imajo pravice do nekaterih dajatev zase ali za svojce, tako n. pr. do porodniških dajatev, do zobnih naprav in do zdravljenja v sanatorijih, le zavarovanci. ki so že dalje časa zavarovani. V dobo zavarovanja se pa šteje tudi tisli čas, ko je služil. delavec ali nameščenec v Narodno-osvobodilni vojski, v Partizanskih odredili Jugoslavije ali pa. ko je še nadalje služil v Jugoslovanssi armadi, ki je bila ustanovljena dne 1. marra 1945. Ta doba se šteje v zavarovalno dobo ne glede na to, ali je bil upravičenec pred to vojaško službo zavarovan v socialnem zavarovanju ali ne. Doba le vojaške službe je za zavarovance važna tudi zalo, ker med to dobo počivajo roki za izgubo pravic socialnega zavarovanja in ker se bo tudi ta doba štela v pokojnino. Zato naj si vsakdo o pravem času preskrbi potrdilo o tej vojaški službi, in sicer od tiste vojaške ediniee ali ustanove, v kateri je služil,- če je pa več ni, pa od predpostavljene višje -vojaške ediniee ali ustanove. Če pa tudi tc ni več, ali pa nima potrebnih podatkov, naj izdasta potrdilo dva tovariša, ki sta z zavarovancem služila v isti edinici ali ustanovi. To potrdilo morata oba lastnoročno podpisati s pripombo, da jamčita za resničnost podatkov in za vsakršno škodo, ki, bi utegnila nastati ustanovi socialnega zavarovanja zaradi napačnih podatkov. Za tako potrdilo je vsak izstav- l.jenec kazensko odgovoren. Tako potrdilo dveh tovarišev mora potrditi Krajevni ljudski odbor, ki pa tako potrdilo lahko tudi sam izda, ako mu je to vojaško službovan je znano. Vsako potrdilo mora točno navajati dan začetka in konca službovanja. -Zavarovanci socialnega zavarovanja lahko taka potrdila že takoj sedaj predlože pristojnim filialam Federalnega zavoda za socialno zavarovanje, ki J»o dobo vojaškega službovanja vpisala v zavarovančev osebni list in potrdilo na zahtevo zavarovanca vrnila. Kdor pa še* ni član socialnega zavarovanja, naj tako potrdilo dobro shrani za takrat, ko ga bo morda potreboval. a ga bo bržčas takrat mnogo teže dobil. Koristno je, da si vsakdo tako potrdilo preskrbi že sedaj, da se ne bo takrat, ko bo potreboval dajatev iz socialnega zavarovanja,- zadeva zavlekla z dopisovanjem in čakanjem na potrdilo, ki ga marsikdo takrat ne bo mogel več dobiti, ker ne bo dotične vojaške ediniee ali ustanov in ne bivših vojnih tovarišev. PRESKRBA DELITEV SVEŽEGA MESA V LJUBLJANI Zaradi obstoječih zalog prejmejo potrošniki okrožnega mesta Ljubljane v soboto, dne 27. t. m. od 7 do 11 pri svojih stalnih mesarjih na napis glave: »osnovna ž vilska nakaznica za popolnega oskrbovanca julij 1946« odnosno na. napis glave »osnovna živilska nakaznica za samooskrbo van -ca z moko in zakuho julij 1946« po 10 dkg svežega telečjega mesa. Pro. V dogajanjih svetovne vojne je tisk v«eh držav odigral pomembno vlogo. Fašistični tisk je razpihoval napadalno vojno, pozival k nasiljem, ubijanju in ropanju. Zaradi tega je tudi odgovoren hkrati z vsemi vojnimi zločinci. V Niirnbergu sedi na zatožni klopi poleg Göringa in Hessa tudi dr. Fritsche, Göbelsov namestnik pri vseh zločinih fašistične propagande. V vrsti držav, ki so jih Nemci zasedli, so bili poklicani na odgovornost in bili kaznovani izdajalci-riovinarji, ki so prodali svoje pero sovražniku. Tisk demokratičnih držav je v celoti podpiral zmago nad fašizmom. Toda le o tisku Sovjetske zveze se more reči, da je bil ves in povsem na strani ljudstva v borbi proti sovražniku. Tisk drugih držav ni bil enoten. Nekateri časopisi so bili prežeti z odločnostjo, da dovedejo do popolne zmage nad fašizmom in bili so za tesno sodelovanje demokratičnih držav. Drugi časopisi so kolebali, kdaj pa kdaj so vodili dvoumno politiko celo v časih, najtežjih za demokracijo in nadaljevali klevetniško kampanjo proti Sovjetski zvezi, rušili so edin-stvo zaveznikov in nudili s tem podporo sovražniku. Reakcionarni tisk je pod krinko demokracije opravljal izdajalsko delo za fašiste. Tist te vrste je naravnost nastopal proti ljudskim interesom. Služil je koristoljubnim interesom imperialističnih krogov. Dobro plačani novinarji teh časopisov so prostovoljno ponarejali dejstva, lagali in klevetali. Toda mnogi navadni novinarji so bili prisiljeni opravljati umazano delo pod pritiskom izđajalcev-kapitalistov, monopolskih lastnikov največjih časopisnih podjetij. Povsem očitno se je pokazalo, da v kapitalističnih državah svoboda tiska ne predstavlja nič drugega, kot svobodo neodgovornih kapitalističnih podjetij -— da lažejo, klevetajo in izkrivljajo dejstva. Stvari se niso izpremenile niti po vojni. Nasprotno, še bolj so se zaostrile. Reakcionarni tisk si postavlja za direktno nalogo uničenje demokratičnega miru. želi se izogniti odgovornosti pred narodi. S krikom o neomejeni svobodi laži in klevet prikrivajo razuzdani pohod proti demokratičnemu tisku, posebno proti sovjetskemu. Vprašanje o svobodi tiska in o svobodi neodgovornega klevetanja je dobilo najvažnejši mednarodni pomen. Vključilo se je v sestav tistih vprašanj, za katere se mora pozanimati organizacija Zedinjeni narodov. Zato predstavlja mednarodni kongres novinarjev v Kopenhagenu pomemben politični dogodek. Sekretarijat organizacije Zedinjenih narodov je poslal na kongres svojega predstavnika Ben Kona. Doslej sta bili bolj po imenu kakor dejansko dve »mednarodni« organizaciji novinarjev. Ena — Mednarodna federacija novinarjev —- je nastala še pred svetovno vojno. V njo so zahajali tudi nemški fašistični novinarji. Med vojno je dejansko razpadla in se z ničemer ni izkazala. Druga — Organizacija novinarjev zavezniških držav — je nastala med vojno v Londonu. Postavila si je nalogo, da podpre zmago nad fašizmom, bila pa je povsem iztrgana iz običajne novinarske sredine, pa se razen s številčnostjo resolucij ni z ničemer proslavila. Kongres v Kopenhagenu je bil sklican na pobudo teh organizacij in začel je delo s tem, da so bile one uradno ukinjene. Kongres je bil sklican prav zaradi tega, da bi se ustanovila enotna novinarska mednarodna organizacija, hkrati pa se je že spočetka predvidevalo, da bo imela organizacija sindikalni značaj in da si bodo prizadevali priključiti jo k sovjetski sindikalni organizaciji. Domnevali so, da se bo pot vstopanja v to federacijo izvedla v tesni povezanosti s sindikati grafične stroke. Na kongresu so bili zastopani novinarji 20 držav. Po sestavi je bilo to zborovanje novinarjev-delavcev, ki v kapitalističnih državah občutijo vso težo ekonomske in politične odvisnosti od velikih podjetnikov, lastnikov listov in telegrafskih, agencij. Zelo dobro vedo, kaj pomeni »svoboda tiska« v teh deželah. Na kongresu skoraj ni bilo svetovnoznanih novinarjev in opazovalcev. Najbolj številna delegacija, če ne računamo Dancev, je bila angleška. Anglež Kenjon je bil predsednik razpuščenih organizacij in bil je izvoljen tudi za predsednika kongresa. V angleški delegaciji so bili levičarji in desničarji. Organizatorji kongresa so predpostavljali, da se bo takoj na tem kongresu ustanovila stalna mednarodna zveza novinarjev s stalniju vodstvom. Po kratki, toda energični izmenjavi mnenj pa je bil sprejet predlog sovjetske delegacije, naj smatrajo kongres v Kopenhagenu le kot pripravo, da se izvoli le pripravljalni koinitet, da se pošljejo načrti resolucij in pravil v razpravo nacionalnim organizacijam in da se potem skliče izredni kongres. Sklenjeno je bilo, naj se kongres skliče v Pragi v začetku 1947. Izvoljen je bil začasni komitet, v katerem so predsednik Kenjon in štirje podpredsedniki: Sverdlov (SŽ), Morel (Francija), Me-reja (USA) in Eisdala (Norveška). Za sekretarja sta bili dve kandida-tudi: Bine (Avstralija) in šapira (Poljska)! Izvoljen je bil Bine. V komitet so izvoljeni za člane tudi predstavniki vseh vključenih držav, iz vsake po eden. Poljska je zastopana s šestimi novinarji demokratičhdga tiska. Toda med nje se je vtihotapil na kongres tudi en »Londončan«, pan Rojek, kot član izvršnega odbora razpuščene organizacije. Naslanjajoč se na reakcionarni del kongresa se je nadejal, da bo razvil profašistično agitacijo, za-kar je privlekel s seboj ustrezno literaturo. Ker morejo biti v novi zvezi zastopane le nacionalne organizacije, po ena'od vsake države, za pana Rojeka sploh ni bilo prostora na kongresu. Njegova, agitacija ni Jruela uspeha. Niti njegovi.prijatelji ga niso podprli. Toda predsednik mu je s svojo oblastjo dal možnost, da se je vzpel na tribuno in povedal nekaj besed o svobodi tiska, potem ko je predhodno omejil svobodo govora govornika samega. Rojeku je bil stavljen pogoj, da se ne dotika aktualnih političnih vprašanj in da ne polemizira. Oholi pan se je pokoril in zamrmral nekaj splošnih fraz o svobodi tiska. S tem je bila njegbva vloga končana. Poljski profašistični tisk je bil postavljen izven okvira mednarodnega demokratičnega tiska. Vprašanje svobode tiska je bilo osrednje vprašanje kongresa. Našli so se branilci povsem neomejene svobode tiska in odgovornosti novinarjev le pred njihovo vestjo. Kaj pomeni takšna »svoboda« in kaj je takšna »vest«, so takoj pokazali grški delegati. Bili so trije, vsi monarhisti. Izjavili so, da je najpopolnejša svoboda tiska le v sedanji. Grčiji. Predlagali so vsem delegacijam, naj svečano prisežejo, da je v njihovih državah popolna svoboda tiska.' Sami so bili pripravljeni to takoj storiti, če pa bi se bilo to zgodilo, bi bil postal Kodanj mesto najbolj gnusnega krivoprisežništva. Vsekakor do takšnega sejma ni prišlo. Med zasedanjem so Grke poslušali z resnimi obrazi, toda na hodnikih ni manjkalo zgodbic in duhovitih šal. Treba je ugotoviti, da je bil na kongresu izključen kakršenkoli profašistični ali antisovjetski izpad. Splošni ton kongresa je bil demokratičen. Sovjetska delegacija je uživala splošno pozornost in spoštovanje. Ogromna večina delegatov je spravljala svobodo tiska v zvezo z odgovornostjo novinarskih izdanj in novinarjev. Bistvo kapitalistične »svobode tiska« je razkrita z zadostno jasnostjo. Poljska delegacija je predlagala, naj se ustanovi mednarodni tribunal časti, pred katerim bi odgovarjali klevetniki in tisti, ki lažno informirajo, ki onemogočajo vzajemno razumevanje in sodelovanje narodov. Proti temu je ostro nastopil ameriški delegat Merej, predsednik Ameriškega združenja novinarjev, bivši vidni sodelavec Hearstovih založni-štev, ki je zapustil, svojega starega gospodarja in prestopil v list »M.P.«. V bistvu je pristal na predlog, toda opozoril je, da bodo vsako obsojanje klevete vzeli Hearstovi novinarji na svoj rgčun, ker pa so najboljše plačani'novinar ji v USA, bodo dali prednost zaposlitvi pri Hearstu, kljub svoji vesti pred sodelovanjen v sindikalni demokratični organizaciji. Da ne bi že spočetka odrinili pomembno skupino ameriških novinarjev, je kongres pustil odprto vprašanje o mednarodnem sodišču časti za novinarje. Pomemben govor o svobodi tiska in o odgovornosti novinarjev je imel A. Surkov. PoslušBli so ga z globokim razumevanjem. Govoril je o tisti vlogi, ki jo je sovjetski tisk odigral med vojno, o svobodi^ in odgovornosti sovjetskega novinarja. Kongres je sklenil predložiti v premislek nacionalnim organizacijam vprašanje o svobodi tiska, izhajajoč, iz sledečih splošnih načel: Svoboda tiska je temeljno načeio demokracije pod pogojem, da viri in informativna sredstva ne postanejo izjemna lastnina monopolskih skupin. Odgovornost se razširja ne le na novinarje, temveč tudi na lastnike novinarskih podjetij, telegrafskih agencij in radijske službe. Svobode tiska se ne morejo posluževati klevetniki, podkupljivi ljudje in novinarji, ki propagirajo fašizem in rasno mržnjo. Naloga tiska je v podpori mednarodnemu prijateljstvu in vzajemnemu razumevanju med narodi. Kongres obljublja popolno podporo nacionalnim organizacijam, ki jemljejo v zaščito novinarje, ki so se odrekli udinjanju svojega peresa lažnjivi in izmaličeni informacije in so zaradi tega preganjani. Kongres ugotavlja, da svoboda tiska ne more biti uresničena, dokler so časopisi, telegrafske agencije in druga tiskarska podjetja, a prav tako tudi radio, izjemna lastnina privatnih oseb in privatnih monopolov, ki niso odgovorni pred narodom. Kongres poziva Svetovno, sindikalno federacijo in organizacijo ‘Zedinjenih narodov, naj raziščeta to vprašanje. To so temeljna načela splošne resolucije, predložene na kongresu. Sprejeta je bila soglasno. Pristaši »neomejene« svobode tiska, ki v resnici prikriva nekaznivost laži in klevete, niso smeli glasovati proti resoluciji. Vsekakor trpi resolucija v neki meri na posploševanju meglenosti. Toda v njej so izražena razpoloženja navadnih delavcev tiska v mnogih državah. Oni poznajo svoje gospodarje — založnike, vedo pa. tudi to, da je vprašanje svobode tiska v kapitalističnih državah vprašanje o tem, komu dejansko tisk pripada. Kongres je pozval novinarje, naj začno energičen boj za resnično svobodo tiska. Če bo ta poziv naletel na podporo nacionalnih organizacij in vseh organiziranih delavcev, tedaj se lahko reče, da je mednarodni kongres novinarjev v Kodanju opravil veliko pozitivno delo. T Umrl je n^š ljubljeni mož, oče in stric Franc Kocjančič kapetan v UD V za Slovenijo Pogreb bo v soboto 27. t. m. ob 17. z Dvora na. farno pokopališče. Zadvor, Dobrunje, Ljubljana, Bohinjska Bistrica, 26. VH. 1946 Žalujoči: žena; otroka Franci in Mirko ter ostalo sorodstvo Nastop Sl zkulturnikov iz Tržiča •lines popoldne nastopijo na Stadionu »Partizana« lahkoatleti in na ; «t*šcu Svobode nogometaši, jutri zv ečer na Taboru košarkarji iz Tržiča. DNEVNE VESTI KOLEDAR Sobota. 27. julija: Pantaleon, Sergij Natalija. Dušan, Rudolf. Nedelja, 23. julija: Viktor. Zmagoslav, Svetomir. Inocencij, Nazarij. SPOMINJSKI DNEVI 27. julija 1941. — Obešen v Kranju prvi Slovenec v »svarilo gorenjskim partizanom«. 27 julija 1944. — Pet dnevnih povelj maršala Stalina. Ru ka Rdeča armada je osvobodila Lvov, Biali-stok, Savli in Rečico. DEŽURNE LEKARNE Danes: Druga državna lekarna, Dunajska cesta 6: lekarna Hočevar. Celovška cesta 62. Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Ljubljani vrši od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Mis Frsnta, Poljanska cesta 15. telefon 32-84. Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Mar born vrši od sobote opoldne do ponedeljka do 3. zjutraj dr. Korošec Marko. Maistrova ulica št. 5/II. Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Celju vrši od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Podpečan I., Mariborska cesta 24. Dežurno zdravniško službo na Je. senicah vrši od 27. julija do 3. avgusta dr. Hafner Jože. KINEMATOGRAFU Ljubljana, Union: Ameriški film »Jeklena armada«, tednik. Ob 18.30 In 20.30 — Matica: Sovjetski rilm »Baltiški poslanec«, tednik. Ob 18.30 in 20.30. — Sloga: Sovjetski film »Abajeva pesem«, tednik. Ob 18.30 in 20.30. — Letni kino Tivoli, češki film »Dobri Valentin«, tednik Ob 20.30 in 22. — Kodeljevo: Sovjetski film »Malahov Kurgan«, tednik. Ob 20. Maribor, Esplanade: Sovjetski film »Neke noči«, tednik. — Grajski: Ameriški film »Dogodek na kliniki«, tednik. -— Letni kino: Francoski film »Varijete«, tednik. Celje, Metropol: Amer. film »Osumljena«, tednik. — Dom: Sovjetski film »Igralka«, tednik. Kranj: Sovjetski film »Glasbena komedija«, tednik. Ptuj: Ameriški film »Tukaj sem tujec«. tednk. * Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR in Društvo slovenskih književnikov vabita člane vseh umetniških društev, zlasti književnike, publiciste in časnikarje na srečanje in razgovor s sovjetskim' pisateljem Fjodorjem Gladkovim danes, v soboto 27. julija ob pol 9 zvečer v literarni sob: kavarne Union. Tov. Gladkov je bil nujno zadržan v Zagrebu in pride šele danes v Ljubljano. zato je sestanek z njim preložen na današnji večer. Otvoritev češke koče 1553 m na Jezerskem pod Kočno bo v nedeljo, 28. t. m. ob 11 dopoldne. Prevoz turistov z avtomobili .ob pol 7 in pol 8 zjutra j izpred kolodvora na Narodnega doma v Kranju. Cena vožnji na Jezersko in nazaj 30 din. -— PDS, podružnica Kranj. * 1561-n Tovariši in tovarišice iz Begunj! Kakor smo si sveto obljubili (kopalnica, Begunje!), da se nekoč sestanemo, se bo to zgodilo v nedeljo, 18. avgusta pri Manci v Škofji Loki, kolodvorska restavracija. Poskrbeli bomo za polovično voznino. Javite se čimprej n,a naslov: Remškar in Maček. Škofja Loka, Titova ul ca. Koča na Sv. Gori pri Litiji stalno oskrbovana in založena z vsem potrebnim.. Priporoča se za obisk PDS, Zagorje. 1563-n Okrajna nabavljalna in prodajna zadruga v Postojni je pristopila k Dijaški matici kot ustanovni član z deležem 10.000 lir; poleg tega je darovala za Dijaški dom v Postojni še 10.000 lir za obnovo pohištva. Posnemajte! 1564-n Na III. državni moški gimnaziji v Ljubljani bodo privatni, razredni, popravni. višji in nižji tečajni, sprejemni izpiti za prvi razred ter posebni izpiti od 2. do 7. septembra 1946. Pravilno opremljene prošnje za privatne izpite morajo biti vložene pri ravnateljstvu do 1. avgusta, za vse druge izpite pa do 20. avgusta 1946. Razpored izpitov bo objavljen na gimnazijski oglasni deski. Rdeči križ za letovanje otrok iz cene A. PNOO za Slovensko Primorje organizira v coni B letovanje 5000 otrok iz cone A. Rdeči križ Jugoslavije je prispeval 500.000 din; Vsa federalna društva Rdečega križa zbirajo živila, zlasti mast, sladkor, marmelado, kavo ih čaj. Predvidoma se bo zbralo samo masti in sladkorja po 2000 kg. Rdeči križ Slovenije pa je nakazal tudi 350 novih odej in 500 novih rjuh. Strojepisni pouk — dopoldne, po poldne ali zvečer za posameznike. Najuspešnejša učna metoda, zajam čen uspeh. Praktično znanje potrebno za vsako iavno ali zasebno službo. Informacije, pr'jave: Zasebni in dividualni pouk, Domobranska c. 15 (vodi ravnatelj Christof Drago). Dijaški dom v Postojni sprejema prošnje za sprejem v dom najkasneje do 15. avgusta 1946. Tiskovne za prijavo se dobe v pisarni gimnazije dnevno od 10. do 12. ure. Izpolnjene prijave je oddati istotam. Prijave se dobe tudi pri vseh upravah Dijaških domov. 1565_n Za usluž.bence trgovinskih podjetij okraja Colje - mesto, ki so dovršili med vojno učno dobo in obiskovali nemško trgovsko nadaljevalno šolo, ix) v avgustu štiritedenski nostrifi-kacijski tečaj. Prijave sprejema vodstvo šole v ponedeljek, 29: in torek 30. julija dopoldne. 1566.n Univerza! Zbor H. univerzitetne delovne brigade za Mladinsko progo Brčko—Banoviči bo 29. t. m. pred tehnika ob 18. Zaradi zadnjih navodil za odhod brigade je udeležba strogo obvezna. Učitelji mariborskega in celjskega okrožja, prijavljeni za 2. politični tečaj, ki bo od 29. julija do 10. avg. v Celju, naj se zglase 29. julija v risalnici mestne osnov, šole, I. nadstropje. S seboj naj prineso živilske nakaznice, slamarico in odejo. Stanovali bodo v šoli. Celodnevna hrana stane 30 do 34 din. 1567-n Srebro najbolje prodaste, pri Rafineriji dragih kovin, Ilirska 6, od 8 do 13. 1570-n Strojepisni pouk za posameznike v dopoldanskih, popoldanskih in večernih urah nudijo »Instrukcije«, Kongresni trg 2-H., tel. 23.91. 1568-n Naknadno vpisovanje v enoletno gospod njsko šolo na Vrhniki bo v ponedeljek, dne 29. t. m. in v torek, 30. t. m. od 9 do 12 v prostorih osnovne šole na Vrhniki. Za gojenke iz oddaljenih krajev je preskrbljena hrana in stanovanje v internatu. — Upnaviteljstvo. 1569-n VZPOSTAVITEV TURISTIČNE AVTOBUSNE PROGE LJ U BUJ ANA—BLED Od 27. julija do vključno 15. septembra t. 1. bo ob sobotah in nedeljah ter ob dnevih pred prazniki in praznikih na progi Ljubljana—Bled obratoval avtobus po sledečem voznem redu: 1) 2) 14.30 odh. Ljubljana präh. 21.53 16.23 prih. Bled odh. 20.00 1) Vozi ob sobotah in dnevih pred prazniki. 2) Vozi ob nedeljah.in praznikih. Radio Ljubljana SPORED ZA SOBOTO 6 Klavir v ritmu (plošče). 6.15 Napoved časa. vesti in. pregled sporeda. 6.30 Slovanska operetna glasba na ploščah. 6.45 Miroslav čangalovič poje ob spremljavi harmonike (plošče). 7.15 Napoved časa. vesti, objave in' pregled sporeda. 7.30—8 Vesele slovenske narodne pesmi na ploščah. 12.30 Koračnice za velike orkestre (plošče). 12.40 Napoved časa, vesti in pregled sporeda. 12.55 Čajkovski j: Kvartet v B duru. Izvajajo člani Tržaškega godalnega kvarteta (Simeone Baldassa-ri Samuel Harry. Luzzato Sergio in Gašperini Nereo). 13.30 Napoved časa, pregled tiska, objave in pregled sporeda. 13.45 Slovenske narodne poje Komorni zbor RL pod vodstvom Cirila Cvetka, vmes poje koroške narodne Dana Lobetova, pri klavirju jo spremlja Ciril Cvetko. 14.15—14.30 Napoved časa in poročila. 19 Oddaja za naše pionirje: Maršal Tito pionirjem iz Dubrovnika in okolice. 19.20 Pesmi in plesi sovjetskih narodov na ploščah, vmes ob 19.30 Oddaja o SZ: Trofim Denisovič Lisenko in pomen njegovega dela v gospodarstvu. 20 Po knjižnem trgu. 20.15 Koncert Radijskega orkestra pod vodstvom Rudolfa Stariča (Prenos iz Rogaške Slatine. 21 Majhne zgodbe o velikih ljudeh (Pol ure anekdot). Izvajajo člani radijske igralske družine. 21.30 Poidite z nami na Bled! (Pisana glasbena šara. Prenos z Bleda). 22 Napoved časa. vesti, objave In pregled sporeda. 22.15 Na harmoniko igra Konrad šarlah. 122.30—23 Plesno glasbo izvaja Plesni orkester RL pod vodstvom Bojana Adamiča (Prenos z Bleda). POZOR! Danes je oglasni oddelek odprt za stranke samo do 12. ure! j O^tCb&C SLUŽBO IŠČEJO MESTO HIŠNIKA iščem (tudi za centralno kurjavo). Naslove pustiti na ogl. odd. »Slov. por.« pod »Hišnik«. 16.632-1 TRGOVSKI POMOČNIK in šofer išče primerne zaposlitve. Naslov v podr. »Slov. por.« Kranj. 16.709.1 VRTNAR srednjih let, samski, priden, pošten in vsestransko zanesljiv, s srćd-n.iošolsko izobrazbo, priučen tudi drugih strok, išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Vrtnar za vse«. 16.731-1 PASARSKI in srebrarski pomočnik, vešč tudi v vsej galvanizaciji, išče stalno službo. Pod značko »Takoj«, Celje. 16.720-1 BOLGAR, strokovnjak v vrtnarstvu, išče 'službo. Naslov: Boris Kalčev, Murska Sobota, Ivanocijeva 23. 16.834-1 IŠČEM SLUŽBO trgovske pomočnice v mestu ali na deželi. Vajena sem vsakega dela. Naslov v podr. Celje. 16.723.1 IZVEŽBANA NATAKARICA in blagajni čarka išče mesto kjerkoli v Sloveniji’ Naslov v podr. Celje. 16.797-1 IŠČEM ZAPOSLITVE kot pekovski pomočnik. Naslov v upravi lista. Maribor. 16.790-1 VAJENCI ŽELIM SE IZUČITI v-trgovini z mešanim blagom in to v boljši trgovski hiši. Stara sem 16 let in sem dovršila dva razreda nižje gimnazije. Najrajši v mestu ali bližnji okolici Ptuja. Ponudbe pod »Hrana in stanovanje v hiši« na upravo »Slov. poroč.«. Celje. 16.722-3 SLUŽBO DOBE SAMOSTOJNO KUHARICO k dvema osebama sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Snažna in poštena«. .2 SPREJMEM DVE TRGOVSKI POMOČNICI. Preskrba v hiši, Košir Vinko. Tržič. 4 16.842.2 CENE MALIM OGLASOM SLUŽBO IŠČE: beseda din 0.50, ob nedeljah in praznikih beseda din 1. Oglasni davek din 3. Dajanje naslova ali šifre din 5. Najmanjši znesek ob delavnikih din 15, ob nedeljah in praznikih din 30. POSEST, RAZNI DOPISI, PREKLICI, OBVESTILA, RAZNE ZA-HVALE in podobno: beseda din 3, ob nedeljah in praznikih din 6. Oglačni davek din 3, za dajanje naslova ali šifre din 5. Najmanjši znesek din 40, ob nedeljah in praznikih din 60. OSTAT J OGLASI: Ob delavnikih beseda din 2, ob nedeljah in praznikih din 4. Oglasni davek din 3, za dajanje naslova ali šifre din 5. Najmanjši znesek din 25, ob nedeljah in praznikih din 50. Večji inserati vrstica v višini 1 mm 7 din. će zahtevate od oglasnega oddelka »Slov. poročevalca« odgovor, priložite 4 din v znamkah. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk. Vse pristojbine za male oglase je treba plačati pri predaji naročila, oziroma jih pošljite v pismu obenem z naročilom. OGLASNI ODDELEK »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« LJUBLJANA, ŠELENBUKGOVA UL. 3 — TEL. 38-32, 38-33. Nepričakovano nas je zapustil naš ljubljeni in nepozabni oče, dedek, brat, tast, svak in stric ANTON ŠUGMAN pekovski mojster Na poslednji poti ga spremimo v soboto 27. t. m. Sv. Marjeta niže Ptuja, 26. julija 1946. Žalujoča rodbina Šugmanova in ostalo sorodstvo Naznanjamo žajostno vest, da je danes zjutraj ob 7. umrl naš nadvse ljubljeni mož, oče, stari oče, tovariš PAVEL JURIČ Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 28. t. m. ob 10. dopoldne na pokopališče v Dornavi. Ptuj, 26. julija 1946. žalujoči: žena Marija in otroci V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem strašno vest, da smo izgubili vse najdražje na svetu, našo nadvse ljubljeno ženko, mamico in hčerko VLASTO GOLJAH in njenega brata, naš up, ljrubljenega sina, svaka in strička DUŠANA CAHARIJA ki ga je reševala iz mrzlih valov Save dne 25. t. m. Usoda nam ju je ugrabila v najlepši dobi življenja, stara komaj 30 in 14 let. Trupel še nismo našli. Hrastnik, Ljubljana, Nabrežina, 26. julija 1946. Ing. ZDRAVKO, mož in svak; TINKICA, IF-rka in vnukinja; ANGELA iu SREČKO CAHAKIJA, mati in oče ter ostalo sorodstvo IŠČEM GOSPODINJO. prednost imajo ljubiteljice otrok. Naslov v ogl. odd. ^Slov. poročevalca«. 16.817-2 SPREJMEM MLADO DEKLE k otroku ln v pomoč pri gospodinjstvu. Mažgon, Dolenjska cesta 48. 16.815-2 RESTAVRATERJA, ki bo obenem poslovodja gostilniškega odseka (3 gostiln), sprejmemo. Pogoji: primerna strokovna izobrazba, večletna doba prakse. Ponudbe z življenjepisom in karakteristiko poslati na Nabavno prodajno zadrugo v Trbovljah. 16.794-2 PRODAM POHIŠTVO od preprostega do naj finejšega po naj nižji mogoči ceni Vam izdela tovarna pohištva Zbelovo pri Poljčanah. Prevzamem tudj. vsa večja stavbna dela. Oglejte si naše izdelke ali nam javite svoj naslov in želje, da se oglasi pri Vas naš zastopnik. 16.574-5 PIANINO, zelo dober instrument, je naprodaj. Ponudbe na podr. »Slov. por.« v Celju pod »Pianino«. 16.582-5 SPALNICO, lepo. zanesljivo, solidno, v modernem slogu iz orehove korenine, politirano. in druge posamezne komade proda. Černe Avgust. Ljubljana, • Vodnikova, 83. ' k 16-632-0 SPALNICE IN KUHINJSKE OPREME. pleskane in nepleskane, po zelo nizki ceni prodam. Mizarstvo Lončarič. Vodnikova 116. 16.688-5 TESNILA za glave motorjev po vzorcu izdeluje z dovoljenjem ministrstva Industrije Hrvatske »Brama«. Zagreb. Novinarski dom. 16.702-5 RADIO 4cevni prodam. Ogled od 7. do 8. zvečer. Naslov v ogl. odd. »Slov. Poročevalca.« 16.704-5 PISALNI STROJ naprodaj. Pojasnila skladišče Figovec. 16.705-5 6 AVTOGUM 32X6 v dobrem stanju ln klavirska harmonika 32 basov. 1 register skoraj nova, naprodaj. Kalvarija št. 55. Kranj-. 16.710-5 PREPROGO, krasen vzorec, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega • poročevalca.« 16.743-5 MOŠKO IN ZENSKO KOLO, nemške znamke.- rabljeno, je ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.« 16.853.5 ŠIVALNI STROJ (»Ringschiff), okrogel čolniček, in dobro violino prodam. Galjevica 10. 16.848-5 ŽENSKO KOLO. radio, kitaro, citre, violino. flavto, pisalni stroj »Adler«, daljnogled in žepno uro ugodno prodam. Stari trg 24. trgovina Vrtačnik. 16.812-5 ŠPORTNI VOZIČEK, lep; tapeciran, prodam za 1800 din. Ogled: gostilna Štefan. Miklošičeva 4. 16.811-5 GLOBOK VOZIČEK, nov. lep. dobite poceni v Jernejevi ul. 7. šiška. 16.810-5 HRASTOVO SPALNICO, zelo dobro ohranjeno. 12 komadov, prodam za 11.000 din. Kapiteljska ul. 7. 16.806-d MOŠKO KOLO »Junior« in. žensko -Diirkcpp«. novo. kromirano, prodam. Ponudbe na: Oglasni Zavod Hrvatske, Zagreb, Trg Republike 5. pod štev. 4179. 16.832-5 MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno, ugodno prodam. Povšetova 31. 10:821-5 SKORAJ NOVE ELEKTRONKE TEL3. TEK2. TEBC3 TEF5 prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.« 16.836.5 LEP ELEKROMOTOR 10 HP 220 W. tro-fazen. po ugodni ceni prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. porčevalca«. 16.735-5 ANGORA VOLNA ugodno naprodaj. Naslov v upravi podružnice »Slov. poročevalca« Murska Sobota. - 16.833-5 KLAVIR z mečnim glasom prodam. Preska 41. p. Medvode. 16.829-5 COTAX TESSAR x 1:3.5. malo rabljen je zelo ugodno naprodaj. Naslov v podr. Slov. por.«. Kranj. 16.827-5 ŽENSKO KOLO prodam. Bleiweisova 9. dvorišče. 16.805-5 NOVO KUHINJSKO KREDENCO, pleska-no, prodam po ugodni ceni, Prijateljeva št. 18. 16.803-5 NOV GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avtorno del. in dva športna vozička predam. Celovška 43. 16.802-5 OMARO, svetlo, pleskano, za pisarno, sko. raj novo. prodam. Naslov v ogl. odd" »Slov. poročevalca«. Ogled od 15. ure dalje. 16.801-5 ŠTEDILNIK, namizni, skoraj nov. pripraven za večjo gostilpo ali delavsko kuhinjo. je ugodno naprodaj. Ponudbe na naslov Ignac Majnik, strojni ključar, ničar, Kranj. 16.653-5 PLUG znamke »Saag« št. 6 v najboljšem stanju prodam. Franc šifrer, žabnica št. 11. Škofja Loka. 16.654-5 BELE ČEVLJE, enkrat nošene ženske št. 36 prodam. Debeljak, čevljar. TyrSeva cesta št. 82. 16.775-5 KLAVIRSKO HARMONIKO stodvajset basov iHohner« dobro ohranjeno prodam. Lah, Vrhovčeva 1. 16.764.5 BLAGAJNA, izvirna »Petzold« 130X60X45 je naprodaj. Naslov v podr. »Slovenskega poročevalca«. Kranj. 16.735-5 9 VISOKIH OLEANDROV, lovor, figova drevesa prodam. Kranj. Trubarjev trg št. 8. 16.786-5 FOPOLNO OGRODJE za motor NSU 200 ccm z gumami brez motorja poceni predam. Ponudbe na podr. »Slov. por.«. Kranj, pod »Ogrodje z gubami«. 16.787.5 JAHALNI KONJ. angličan. 6 let star Je zaradi odhoda naprodaj. Franc Kotnik. Frankolovo pri Celju. 16.796-5 NOV NAMIZNI emajliran štedilnik prodam. Maribor, Slovenska ulica 24. dvorišče. desno. 16.791-5 BLAGAJNO štev. 2. prodam. Naslov v ogl. odd. -Slov.- poročevalca«. 16.825.5 HARMONIKO KLAVIRSKO, novo. 60 basov. prodam. Ivanka Krajnik. Mestni trg 7. Škofja Loka. 16.324-5 OMREŽNI TRANSFORMATOR za radio in trojni zračni kondenzator prodam. (Ducati). Pohlinova 15. 16.818-5 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv. popolnoma zaprt (salonkabinet). moderen, šiva na prej in nazaj, ugodno prodam. Poizve se: cvetličarna. Gosposvetska cesta št. 13. 16.846-5 NOV PLAŠČ ZA KOLO 26X1.75X2 z žico prodam. Naslov v ogl. odd.. »Slovenskega poročevalca«. 16.845-5 MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno, prodam. Zaloška 13, gostilna. Ogled dopoldne. 16.873-5 NOVO KUHINJSKO OPRAVO prodam. Kongresni trg 15, pritličje. 16.816-5 PRODAM RADIO z magičnim očesom. Parmova 48. 7. stopnišče H. nadstropje. 16.855 5 TURŠKE RACE več komadov letošnjih mladic, prodam. Naslov v ogl. oddelku Slov. poročevalca«. *16.874-5 MOŠKO KOLO z rezervno pnevmatiko prodam. Radio prodam ali zamenjam za spalnico, tudi samsko. Naslov v ogl. odd. -Slov. poročevalca-». 16.843-5 MOŠKO KOLO. Victoria« predvojno, zeio dobro ohranjeno, prodam. Ogled od 12. do 16. ure. Deisinger, Mestni trg in I. 16.866.5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, zelo- len. prodam. Novi trg 1. pritličje. 16.365-5 DVA OTROŠKA ŠPORTNA VOZIČKA, nova s pravim gumijastim platnom tapecirana, prodani po zelo nizki ceni. Kamniška 40, v bližini Lajovčeve tovarne. 16.864-5 USNJEN PLAŠČ za motor prodam. S* žice 76. Dobovšek. * 16.863-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, nov znotraj in zunaj tapeciran, prodam. Naslov * ogl. odd. Slov. poroč.« 16.859-5 RABLJEN ŠTEDILNIK na tri plošče. >; ogrevalnikom in bakrenim kotiičem. ugodno prodam. Sv. Petra cesta št. 20. I. hodnik. 16.813-5 KUPIM IŠČEMO PELTONOVO TURBINO od 2 do 3 konjske sile po možnosti z regulatorjem. Ponudbe na tovarno podpetnikov. Rimske toplice. 16.716.6 AVTO GUME in zračnice 500X16 kuni »Obnova«. Maribor. Jurčičeva 6. 16.793*6 V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo d.obro ohranjena oblačila. Josip Rojina. Ljubljana Ale-ksandova št. 3. s. P. 90 6 JAZZ BOBEN s popolnim taktnim priborom kupi dramatični odsek prosvetnega odbora OF na Primskovem pri Kranju. 16.784-6 ZAMENJAM POZOR! Menjam stanovanje v Mariboru, lepo sobo in kuhinjo na Slomškovem trgu I. nadstropje za isto tak o na Trgu Rdeče armade -,ali v neposredni bližin:. Stanovanje j s lahko tudi trisobno, ali ena sama velika soba s posebnim vhodom. tudi na dvorišču. Vse drugo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Slov. poročevalca« v Mariboru pod »Dobra odškodnina.« 16.833-7 POSEST HIŠA NA JESENICAH za več strank na prometni točki, hiša v Stražišču za dve stranki, posestvo v Lescah, pripravno za večjo obrt. kmetija z več ali manj zemlje na Brezjah naprodaj po ugodni ceni. Lovro Rebolj, trgovec z zemljišči. Kranj. 16.331-8 STAVBNO PARCELO, lepo. 1200 m- pro. dam. Naslov v podr. »Slov. por.«, Kranj. Ogled od 3. popoldne naprej. 16.830-3 ENONADSTROPNO dvostanovanjsko stavbo. dograjeno 1. 1940 v Kranju, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Krasna lega«. 16.782-8 ENOST ANO VANJSKO HIŠO v Ljubljani ali okolici kupim. Ponudbe na oglasni odd. »Slov. poroč.« pod: 'Vrt«. 16.844-8 ZEMLJIŠČE, prvovrstno, prodam m- k 14 din. Ponudbe na ogl. cdd. »Slovenskega por.« pod »Ljubljana«. 16.377-8 V NAJEM TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM na prometnem kraju se da v najem ali pa vzame družabnika. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 16.841-9 RAZNO ZLATO ZAPESTNICO sem izgubila 24. t. m. v tramvaju od Rakovnika do št. Vida. na cesti do Tacna ali ob Savi. Pošteni najditelj se naproša, da pusti svoj naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod Našel drag spomin«. 16.809-14 IZGUBIL SE JE LOVSKI PES, ptičar, sive barve z rjavimi lisami in rjavo gla. vo. Bil je nazadnje viden med Savo in Mostami. Nosi številko 222.»Pošteni najditelj se naproša, da ga vrne proti nagradi: Napoleonov trg b II. nad. 16.822-14 OCALA sem nasia. Dobit«; jih: Reslje-.. štev. 20/1. 16-826-14 GLASBILA. Uglaševanje klavirjev in izdelovanje harmonijev po naročilu. Tramte Anton Medvode 41. 16.828-14 NAVIDEZNO POZNANI ŠOFER, k; je vzel 24. t. m. gume 5.50—17 na ime Marušič, naj se takoj javi v vulkanizaciji pri Figovcu, dvorišče. 16.862.14 IZJAVLJAM, da so vsa obrekovanja, izrečena na množičnem sestanku zopet tov. Merčuna Leopolda neutemeljena in neresnična. Jelovšek Jože, Drenovgrič 48. 16.858-14 IZGUBIL SEM 15. t. m. v vlaku gcrenjcu listnico s pet sto dinarji, legitimacij-* OF in Rdečega križa na ime škriba Josip. Begunje 8. Legitimacije preklicujem za neveljavni. 16.857-14 IZGUBLJENO. 25. t. m. sem izgubil od Vodnikovega trga do bolnišnice temno modro otroško jopico. Najditelja prosim da jo odda proti nagradi na ime Glo-belnik pri Naprozi na Vodnikovem trgu. 16.854-14 POIZVEDBE POIZVEDBA. Kdo kaj ve o Kožuhu Ivanu. roj. 18. novembra 1911. doma iz škofje vasi pri Celju ki je sel k partizanom 12. septembra 1944. v Tomšičevo brigado? Prosim, da javi Kožuh Ani. Zadobrova 9. pošta Celje. 15.583-15 TOVARIŠ, ki je ob priliki kongresa AF2 junija 1345 izjavil nasproti tovarišicam iz Koroške, da pozna Jožefa Rutarja, trgovca iz žitare vasi. okraj Velikovec, ki je bil interniran v Stein-Kremsu. pri Dunaju, je iskreno naprešen. da se javi na naslov: Podružnica »Slov. Doročeval-ca«. Ptuj. 16.840-15 SVOJO PRIJATELJICO Cirilo Demšarjevo iščsm. Piševari Mimi. Veliko Mraševo, ob glavni cesti št. 67. Pošta Cerklje ob Krki. Dolenjsko. 16.856-15 DR. J m BENEŠ 12 V nemškem suženjstvu Zvečer, ko se je stemnilo, sem skozi okence opazoval zvezde in sem sam zase po tihem — kakor vsak dan v samotnem zaporu — prepeval narodno himno. Nenadno pa se nisem mogel več vzdržati in zajokal sem kakor otrok. Ozmerjal sem se takoj, na, glas sem si rekel: »Stari fant, bogve kaj si domišljaš o sebi, a kadar je treba nekaj vzdržati, jokaš kakor baba«. Toda nič mi ni pomagalo, niti končal še nisem, pa sem že jokal znova. Šel som k stranišču, si slekel jopič in srajco, spustil vodo in si umival glavo, obraz in prsi znova in znova, dokler se nisem izmazal iz tega. Kmalu so tudi zvonili, zavil sem se v odejo in se trudil, da bi se ogrel. Hip kasneje sem že zaspal in spal trdno brez sanj prav do jutra. Zjutraj me je bilo sram pred samim seboj, toda tako lahkega sem sc počutil, kakor bi se skrbi porazgubile in namesto »fraj-štunde« po dvorišču sem hodil po svoji celici in si žvižgal: »Saj bo prišel dan vračila, potem bomo sodili mi!« Toda popoldne je prišel pregledovat nekakšen stražar, razstresel mi je posteljo po vsej celici, mi vrgel v glavo skodelico, češ, da ni° dovolj umita in ozmerjal me je kakor psa. Ko je odšel, sem rekel nekaj zelo grdega in brcnil v razvlečeno šaro, da sem pretrgal rjuho. Kmalu so se me spet lotile skrbi, kaj vse počno z menoj, kaj bo z družino', če tega ne bom vzdržal, nova potrtost se me je polastila in prav hrepenenje, da bi se razjokal! Hrepenel sem po naravnem otroškem joku, kakor se morfinistu toži po novi količini strupa. Pri tem pa sem se jasno zavedal, da gre z menoj navzdol, da je to histerija v najlepšem cvetju in da se bom, če pojde tako naprej, povsem zrušil in povedal gestapu vse, kar bo hotela vedeti, naj bo že res ali ne. Klel sem, zmerjal sem samega sebe in brcal v vse, kar mi je bilo na poti. Skratka, ponorel sem in sem bil na koncu s svojimi močmi. In vedel sem in se niti nisem več bal tega, da sledi temu samo še padec in — konec. Prihodnji dan mi je bilo še huje . Bil sem duševno in telesno tako uničen, da mi je bilo že p/av vseeno, ko me je prišel esesovec zmerjati, da so tla slabo poribana in da jih bom moral prihodnjič namesto s cunjo in krtačo pomiti z jezikom. Nisem mislil na to in sem samo omenil; »Bolan sem«. Nič ni spraševal, odšel je. Popoldne pa je prišel še enkrat in mi dejal: »Pojdi!« Odpeljal me je na dvorišče. Ukazal je, naj hodim naokrog tesno ob stenah. Imel sem »frajštundo« sam zase. Hodil sem približno pet minut in zelo dobro mi je delo. Vzravnal sem se, globoko dihal, opazoval vrane, kako letajo in vrešče nad jetnišnico in spoznal sem, da mi je prav' to manjkalo in da ne bi podlegel histeriji, če bi imel priliko samo četrt ure dnevno tako hoditi. Na dvorišče je prišel drug esesovec, nekaj vprašal mojega paznika, potem pa poklical mene. Nekaj časa me je opazoval. Stal je na stopnicah, jaz pa spodaj. Nenadno je dvignil nogo, mi naperil stopalo v prsi, zavpil: »Stran!« in brcnil. Padel sem in pobil sem se, toda' počutil sem se dobro. Nenadno se mi je zjasnilo, da je vse to komedija. Kakor sem takrat pri zaslišanju slišal komisarja, ko je telefoniral, kako naj ravnajo z nekim jetnikom, prav tako so tudi tu dobili navodila zame, da bi me pripravili na nadaljnja zaslišanja. Skoraj bi se * bil v jel na to, kar so hoteli in potrebovali. »Boš še čakal, fantiček!« sem si ponavljal še ko so me peljali nazaj v celico in ta stavek je postal moje geslo za vse preostale dni. Drugi dan so me znova peljali k zaslišanju. Takrat so me spraševali o Melantrichu, Saldi,-domnevnem Beneševem vplivu na tisk in podobne stvari. Med tem, ko mi je tolmač prevajal vprašanja v češčino, pa sem si dopovedoval: »Boš še čakal, fantič!« Nato pa sem z jasnimi mislimi in z zaupanjem vase odgovarjal P’-av nasprotno tistemu, kar so najbrž od mene pričakovali. Komisar ni bil’ zadovoljen, nekajkrat .sta nekaj šepetala s tolmačem in končno me je nagnal. To pot zasliševanje ni trajalo niti dve uri. Spodaj v kleti pa sem sedel skoraj veselo in ko je stražnik esesovec napravil spet eno izmed svojih šal in nameril name samokres, sem se mu zasmejal v obraz. Drugi dan mi je esesovec prinesel pismo v celico. Bilo je od žene. Pisala je, da jo skrbi, ker prihajajo obrtniki z računi in hočejo, naj jim plača za delo pri hišici, da pa so ji zaplenili denar in da nima, s čim bi plačala. Prosila me je, naj ji svetujem, kaj naj stori. Toda nisem se mnogo zmenil za to, da ima skrbi. Glavno je bilo: Živa je, otroci tudi in vsi imajo še stanovanje. Vse drugo pa ni bilo tako važno. Popoldne sem pokazal pismo stražarju in ga prosil za dovoljenje, če smem ženi pisati. Rekel mi je pa, da sem tepec in je odšel. Zjutraj me je odpeljal spet na »frajštundo«. Tam sem zagledal tovariša Madia, ravnatelja Melantrihove tüskarne na Vaclavskem trgu. Videl sem ga, kako se smeje, kako se očividno norčuje iz esesovcev in celo iz gestapa in se sploh vede tako, kakor se -mora mož vesti v nemški ječi. Že od daleč me je pozdravil in poklical skoro na glas: 1 1 1 —a-1—n-m-i 11 i i i "n—n—n~ —...w—bm——M——— M———B—M—— Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št 5/II. Telefon uredništva ln uprave St, 31-22 do 31-26, Tiskarna »Slovenskega poročevalca«, + Glavni urednik Ley Modi«.