^ DOMOVINI
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1937'
Trije ptujski gasilski veterani
Ptujska gasilska četa, ki je	iMMMilMilgMMaaM^ predlanskim obhajala 651etnico
obstoja, ima v svoji vrsti tudi	J||g|S tri požrtvovalne stare gasilce.	BHH Na prvem mestu častnega poveljnika g. Ivana Steudteja, ki	^^m^^ugmšaSjBm je kljub visoki starosti, rodil se	pMHMiMMim je 1. 1853., še zmerom agilen de-
lavec. Iz arhiva je razvidno, da	SH! iF
je g. Steudte pristopil kot izvr-	fiU| Šg
šujoči član k ptujski gasilski če-	nft
ti 1. 1870. ter je bil za svoje ne-	MM| y
umorno gasilsko delo tudi več-	Bffflfflllii!
krat odlikovan. L. 1930. je dobil	MM, *
red sv. Save IV. stopnje. Ima	ffi tudi češkoslovaška odlikovanja.
G. Steudte je bil skozi 25 let sta-	HHB^BiBtfiffl^UMS^^^Pni rešina ptujske župe, v katere	■pSfl območje so spodale takrat ga-	Kb^H silske čete v Ormožu, pri Sv. Le-	BBHBHpWBMj nartu, pri Sv. Trojici v Slov. go-	KMmU ricah, v Veliki Nedelji, Sv. Jan-	B^^^H miSk žu, Bukovcih, Girkovcah, Sredi-šču in Ljutomeru. Do prevrata je bil član ožjega odbora Štajerske deželne gasilske zveze	BBMM^B^^ggM
Ne samo Bregana, temveč tudi daljna okolica se dobro spominja starčka Valentina Klementa, ki je ob bregovih Breganice, Save in tudi Drave in Soče rezal šibe za svojo obrt, za pletenje košar. Mož, ki je še vedno čil in zdrav, je proslavil te dni redek praznik: stoletnico rojstva.
Stari Klemente, imenovan »Nono«, je iz Julijske krajine, od koder je vsako leto prihajal v sezoni v naš kraj režat in nabavljit vrbo ve šib 3 za košare. Pred dvajsetimi leti se je vsa obitelj Klemente preselila iz Pie-risa, rodnega mesta tega stoletnika, v Bre-gano, kjer so bivali vse do nedavna. Zdaj so v Zagrebu, kjer se dalje bavijo s pletenjem raznega blaga. Stari »Nono« sicer več ne dela, ker ne vidi, pač pa vodi obrt njegov sin Nikolaj. Je že stara tradicija, da prehaja ta obrt od očeta na sina, od sina na vnuka.
Na vprašanje, s čim se je hranil, da je doživel tako visoko starost, je odgovoril, da je jedel vse od kraja, kakor so drugi. Kaditi je počel že kot trileten otrok. Danes ne more biti brez svoje »fajfe«; če ne bi kadil, pravi, bi pač gotovo umrl. Zavitke tobaka, ki sem mu jih izročil, je spravil v žep kakor dragocenost ali kakor bolnik krepčilo. Stoletni Klemente ni bil nikoli bolan, vedno je bil zdrav ln močan. Skoraj neverjetno je, a vendar resnično, da je pred tremi leti, torej v starosti 97 let, na veliko presenečenje vseh prisotnih trikrat preplaval Savo na najširšem mestu blizu Zagreba.
NotranjsKa je postavna preteklo nedeljo kralju Zediniielju na Rakeku lep spomenik. Slovesnosti so se udeležili zastopniki raznih društev, Nj. Vel. kralja je pa zastopal divizijski general L. Tonič, vojnega ministra brigadni general D. Dodič, prisostvovali so tudi: ban dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Ad-lešišč in francoski konzul Re-merand. Slovesnost se je začela s pesmijo »Slovan na dan«, ki jo je zapel moškši zbor »Sloge«, nakar je predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika, Fr. Tavčar, pozdravil zastopnike in občinstvo. Očrta! je zgodovino priprav za postavitev spomenika, ki je delo kiparja L Sajovica. Potem je spregovoril tajnik pripravljalnega odbora T. Gaspari, nakar je zopet povzel besedo predsednik Tavčar in odkril spomenik, ki ga je izročil v varstvo domačemu županu Modicu. Končno so pevci še zapeli »Buči morje Adrijansko«. Po odhodu večernega vlaka je vojaška godba igrala na peronu in v vlaku brez prenehanja »Himno sokolskih legij«.
Tretji je g. Kodba Andrej^ rojen L 1858., ki je stopil k '^a* silski četi I. 1884. Naše čestitk« viteza sv. Florijana!
Drugi zaslužen ptujski gasilec je g. Dasch Ernest, rojen 1.1866, Id je pristopil k gasilski četi leta 1887.
Na Gorenjskem v prijaznem Podbrezju sta te dni obhajala zlato poroko upokojeni pod-maršal g. Joža TomSeS in njegova zvesta zakonska družica Josipina iz ugledne družine Pav-linove iz Podbrezja. Zavednemu narodnjaku in njegovi srčno dobri go-spej Josipini iskreno Čestitamo !
Najnovejše
Poveljnik japonskega letalskega krdela daje svojim letalcem navodila, kako naj se dvignejo v zrak in napadejo kitajske postojanke pri Šanghaju
Oddelek japonskega vojaštva brodi skozi dolino, v katero so Kitajci spustili vodo, da otežkočijo sovražne operacije
Za Japonsko je značuno, aa voai vojno prou Kitajski brez
vojne napovedi in da razglaša doma podjetje za kazenski
pohod. Na tokijskih ulicah pa nabirajo prostovoljne pri-
_____• i
Po japonskih bombah uničena kitajska vojašnica v 1'ein
pingu
Japonci patrulirajo v oklopnih avtomobilih pred svojim konzulatom v Šanghaju
križem sveta
Kitajci beže pred japonskimi napadi iz zraka čez železen most v Šanghaju
Japonski vojaki se kopajo za kitajskim bojiščem
TUDI ŽENSKE BRANIJO DOMOVINO. Na poziv nankinške vlade se je osnoval na Kitajskem ženski vojaški zbor. Na sliki vidimo kitajske amaconke z orožjem
na vojaškem vežbališču
% naDiumi puškami in nasajenimi oajoneti vdirajo japu ski vojaki v hiše na kitajskem ozemlju
Bombardiranje petrolejskih ladij pred Šanghajem,
RAZVALINE V ČAPEJU. Brezobzirnost in grozovitost japonsko-kitajske vojn® pri Cape ju, kjer so Japonci razpostavili svoje straže celo na razvalinah porušeni*
hiš
Tedenska kronika
PREZIDENT AMERIKE MED SVOJCI. Po velikem govorniškem potovanju na Zapadu se je ameriški prezident Roosevelt yrnil v Washington, kjer SC JC dal slikati v krogu najbližjih
sorodnikov	*
SPOMENIK MULI bodo v kratkem od-krili v Rimu. Italijani se s tem spomenikom hočejo oddolžiti živali, ki je spretno pomagala okupacijskim četam v abesin-skl vo'"'
SMRT V TUJINI. Slika s pogreba Ivana Snoja v Norandi {Kanadai, Glej članek:
Kanadsko pismo 1
NENAVADEN DOJENČEK. Dva meseca starega leviča pitajo i mlekom iz sto-klenice
Danski kralj Kristijan pelje na izprehod svojo vnukinjo, princeso
Elizabeto
GENERAL GAMELIN, šef francoskega generalnega siaba, je prispel te dni v Bukarešto, kjer so sra snreieli na postaji z velikimi čast^-