Ano (Leto) VI. Buenos Aires, 1. marca (maržo) 1948 N? (Štev.) 5. LA CRISIS DE CHECOSLOVA0UIA Cuando en el ano 1945 formose el primer gobierno de la reden liberada Cheeoslovaquia, en Kosiče, al Este de Eslovaquia, debiose pensar en la crea- cion de una nueva Republica. No habia aun Parlamento, ni podia pensarse tan prematuramente en la realizacion de votaciones legales para constituirlo, pues, era menester elegir antes la Asamblea Constituyente, cuya mision reda imprimir un caractcr al novel Es- tado. Por ello, el Gobierno Nacion.al se constituyo en base a un Frente Nacio- nal, en el cual tomaban parte todos los partidos politicos. Ademas, los integran- tes de este Frente Nacional convinie- ron que la Asamblea Constituyente de- bia terminar sus tareas en el lapso de dos aiios, cumplido el cual, aun en el supuesto caso de no haber cristalizado los propositos que detei'niinaron su crea- cion, debia procederse en la primavera de 1948 a nuevas votaciones. Esta deci- sion fue tornada considerando que, una vez transeurrido ese plažo, la situacion politica estaria aclarada y los ciudada- nos podrian, serenamente e inspirados en ideales comunes, reorganizarse en partidos. En las votaciones para la integracion de la Asamblea Constituyente, que tu- vieron lugar en el ano 1946, los conru- nistas. obtuvieron la mayoria de las bancas existentes. En consecuencia, se transformo asi el Partido Comunista en el mas fuerte, no por estar mejor org-a- nizado ni por tener mas adictos, sino porque se le unieron todos aquellos que, durante la ocupacion alettlfind, fllSron cclabovapionistSK ^‘kislings” o vendepa- quienes intentaban, cobijandose bajo el manto comunista, eludir los cas- tigos que su traicion imponia. La situacion se presento completa- mente distir.ta en la primavera de 1948. Entre numerosos grupos de pueblos, es- pecialmente entre los jovenes, aumento en forma ostensible la oposicion al Co- munismo: Los pueblos cultos son los que notan con mayor nitidez las intri- gas del “kominform” y la falta de sin- ceridad de Moscu. Multiples observa- dores anunciaban ya la caida del Comu- nismo, siempre que las votaciones se realizaran en comicios libres. Desgraciadamente no sucede lo pre- visto, pues las noticias de Praga anun- cian que el Partido Comunista se acaba de aduenar del poder. Por tal motivo, logieo es pensar que el aciierdo de Ko¬ siče carecera de valor, pues aunque se llegue a las votaciones, estas no seran sino una simple farsa. Este g-olpe de Estado ejecutose cumpliendo ordenes y siguiendo directivas de Moscu; Checo- slovaquia era linica nacion del este de Europa que se mantenia fuera del circu- lo de hierro sovietico. El nuevo gobierno clausuro de inme- diato las fronteras occidentales, y las sometio a una vigilancia rig-urosa. . . ;. Que significa esto ? Se fortaleee čada ve?, mas la conviccion de que los sovie- ticos se apresuran a cumplir sus planeš para Europa, llevandose lo mas lejos posible, pero tratando siempre de esea- par a la posibilidad de un conflicto ar¬ mado, al cual no estan todavia suficien- temente preparados para sostenerlo. En los Estados Unidos de Norte America, especialmente, es muy firme la idea de que Moscu considera factible someter politicamente, durante este ano, algunas regiones de Europa banadas por el Atlantico, sin necesidad de valrese pa¬ ra ello de una guerra. Si los sovieticos lograsen esto, tal vez ofrecerian al res- to del mundo los diez anos proximos de paz. Esta aseveracion habria sido dema- siado aventurada hasta hace poco; pero los hechos de Praga, suscitaron funda- dos y graves temores en Italia, Francia y Austria. En abril habra votaciones en Italia: de lograr el tr-iunfo la izquierda, se repetira el triste caso de Cheeoslo- vaquia. En Francia, el dia despues del golpe mencionado, Bidault se vio preci- sado a declarar que su nacion jamas se- ria comunista. En Viena, en cambio, se apresuraron los socialistas a aclarar que no serian jamas sobornados por la quinta columna comunista. Durante la sangrienta guerra de los anos 1939-1945, el fascismo clamaba que: “Europa sera fascista o perece¬ ra!”. Cayo el fascismo y Europa sub- siste. Ahora es el comunismo quien de- clara a todo el mundo una guerra de nervios: “Todo el mundo sera comunis¬ ta o perecera!” Si Rusia ocupara en la actualidad, una tras otra las naciones europeas, no haria sino repetir la obra de Hitler cuando preparaba la segunda guerra mundial. En esta forma Moscu quebra- ria, con su imperialismo mundial, la de- mocracia americana, que por dos veces ya lleg-o a los campos de batalla euro- peos, por haber sido atacada, pero nun- ca en caracter de invasora. El imperia¬ lismo sovietico intentaria lograr, con su ataque, que la Europa esclavizada le proporcionara, durante los diez proxi- mos anos, los armamentos modernos ne- cesarios para intervenir en un eventual conflicto armado. Los calculos fascistas fallaron al afir- mar que Europa seria fascista o pere- ceria. Los planeš comunistas tampoco seran realidad, pues no es cierto que: “El mundo sera comunista o perecera!” La estructura del mundo no se apoya sobre los calculos de la sabiduria co- mun. Hay aun otra razon para com- prender erroneas las consideraciones co¬ munistas: toda Europa Central celebra- ra este ano el centenario de la revolu- cion de maržo de 1848, que motivo la caida de su sitial del conductor europeo Metternich, aunque es oportuno recor- dar que bajo Metternich se gozaba de mayor libertad y hacia menos esclavi- tud que bajo el actual regimen de Sta¬ lin. Cuando en el ano 1939 Hitler in- vadio Checoslovaquia, todos se pregun- taban si la mišma podria zafarse de su puno. Checoslovaquia dio la respuesta. Confiemos en que Stalin tenga ya igual respuesta, cuando levante la ultima cel- da junto a las olas del Atlantico. OB KRIZI V ČEŠKOSLOVAŠKI Ko je bila v letu 1945 v Koži¬ cah, v vzhodni Slovaški, sestavlje¬ na prva vlada v osvobojeni češko¬ slovaški, je bila izraz razmer, v katerih je nastajala nova republi¬ ka. Parlamenta še ni bilo in voli¬ tev v redni parlament še tudi ni moglo biti tako kmalu, ker je bilo najprej treba izvesti volitve za konstituanto, ki bi morala spreje¬ ti novo ustavo. Zato je bila tedaj vlada sestavljena na podlagi Na¬ rodne fronte, v. kateri so bile za¬ stopane vse stranke. Med vsemi strankami pa je bil na podlagi po- s;bnega sporazuma dogovorjen sklep, da sme delati konstituanta samo dve leti. Tudi če konstituan¬ ta do pomladi 1948 ustave še ne sprejme, morajo biti na pomlad 1948 nove volitve. Stranke so ra¬ čunale na to, da bo do tedaj polo¬ žaj toliko razčiščen, da se bodo mogli volilci že mirno in trezno razdeliti po strankah. V letu 1946 so pri volitvah v konstituanto komunisti dobili naj¬ več glasov. Postali so najmočnej¬ ša stranka, ne zaradi tega, ker bi imeli najboljšo organizacijo ali pa največ pristašev, ampak zaradi te¬ ga, ker so se komunistom priklju¬ čili vsi tisti, ki so pod nemško oku¬ pacijo bili ali kolaboracionisti, kvislingi ali pa izdajalci; menili so, da bodo tako najlažje ušli vsem nevšečnostim, ako se skrije¬ jo komunistom pod klabuk. Na pomlad 1948 je kazal polo¬ žaj čisto drugače. Med širokimi plastmi ljudstva, zlasti pa med mladino, je silno naraste! odpor proti komunistom. Spletke komin- forma in neiskrenost Moskve so najbolj vidne tam, kjer je kultur¬ ni nivo množic visok, številni opa¬ zovalci so računali z velikim pora¬ zom komunistov, ako bi bile leto¬ šnje pomladanske volitve svobo¬ dne. Te dni pa se je v Pragi vse ob¬ lasti polastila komunistična stran¬ ka ; košiški dogovor bo najbrž pre¬ kršen, če pa bo do volitev prišlo, ne bodo svobodne. Komunistična stranka je izvedla ta udar na ukaz in po načrtih Moskve; češkoslova¬ ška je bila še edina država na vzhodu Evrope, ki ni bila popol¬ noma za sovjetskim železnim za¬ stor jem. Nova komunistična vlada je najprej zaprla meje proti zaho¬ du in jih silovito zastražila. Kaj naj vse to pomeni? Vse bolj se vsiljuje prepričanje, da sovjeti zelo hite s svojimi načrti v Evropi. Šli bodo z njimi tako da¬ leč in do tiste točke, na kateri se jim ni bati, da bi zaradi tega sle¬ di! oborožen spopad in to tedaj, kadar tega oni ne bi še smeli tve¬ gati. Zlasti v Združenih državah Severne Amerike se vzdružuje mnenje, da računa Moskva s tem, da lahko še letos izvede zasedbo nekaterih delov Evrope do Atlan¬ tika, ne da bi prišlo zaradi tega do vojne. Ko bi sovjeti to dosegli, bi lahko ponudili mir drugim de¬ lom sveta vsaj za prihodnjih de¬ set let. Pred kratkim se je zdela taka presoja prenagljena; dogod¬ ki v Pragi pa so že izzvali velik preplah v Italiji, Franciji in Av¬ striji. V Italiji bodo v aprilu voli¬ tve in če levica zmaga, bo tam na¬ stalo isto, kar je sedaj v Češkoslo¬ vaški. V Franciji je sam Bidault moral naslednji dan po praški kri¬ zi izjaviti, da Francija nikdar ne bo komunistična, na Dunaju pa hitro izjavljajo socialisti, da se ne bodo dali spodnesti po komunisti¬ čni peti koioni. V letih krvave vojne 1939-1945 je fašizem vzlikal, da mora biti “Evropa fašistična, ali je pa ne bo!” Fašizem je padel, Evropa pa je še obstala. Komunizem izvaja sedaj po vsem svetu takozvano “mrzlo vojno” rekoč: “Ves svet mora biti komunističen, ali ga pa ne bo!” Kajti če Moskva sedaj za¬ seda eno evropsko državo za dru¬ go, tedaj dela sicer isto, kar je de¬ lal Hitler, ko se je pripravljal na drugo svetovno vojno; vendar Mo¬ skva dela to, da ruši “svetovni im- perijalizem” ameriške demokraci¬ je, ki je že dvakrat jorišla na ev¬ ropsko bojišče napadena in ne da bi napadla. Sovjetski imperij ali- zem hoče zasesti Evropo zato, da bi se nato 10 let z vso zasužnjeno Evropo mogel postaviti v tekmo¬ vanje, ki je potrebno za najmo¬ dernejše orožje v novih vojnah. Račun fašizma je bil že zgrešen, ko je trdil, da mora biti Evropa fašistična ali je pa ne bo. Načrt komunizma bo propadel, ker ni res, “da mora biti svet komunisti¬ čen ali ga pa ne bo!” Kajti teme¬ lji sveta ne slone samo na raču¬ nih navadne modrosti. Pa še zara¬ di nečesa je račun komunizma zgrešen: vsa Srednja Evropa bo letos slavila stoletnico marčnih revolucij v letu 1848, ko je padel s svojega kozla kočijaž Evrope Metternich. Pa je bilo pod Met- ternihom mnogo več svobode in- manj sužnjosti, kakor pa je sedaj pod Stalinom. Ko je Hitler leta 1939 zasedal Češko, se je svakdo vprašal, ali se bo Češka kdaj še dvignila izpod takih pesti. En od¬ govor že imamo in zato zaupajmo v odgovor, ki ga bo dobil Stalin, ko bo zgradil zadnjo ječo ob oba¬ lah Atlantika. SLOVENCI V MAR DEL PLATA Tu je nas Slovencev 25, Polja¬ kov 20, Italijanov 8 in trije Hrva¬ tje. Smo v letoviškem kraju, za katerega pravijo Argentinci, da je najlepši kraj te dežele. Stanovanje imamo lepo, smo v malih barakah po 6 skupaj, hrana je dobra. Manjka nam samo cerkev. Do naj- bližje cerkve imamo 35 km. tako, da bodo nedelje zelo dolgočasne brez svete maše. Upamo pa, da bo¬ mo dobili avto za prevoz k maši. Zaposleni smo pri javnih delih mi¬ nistrstva za javne dela. Stran 2. S V O O D N A SLOVENIJA Štev. 5. Možički Pred nami begunci se je v Ar¬ gentini že naselilo v zadnjih 30 le¬ tih kakih 20.000 Slovencev. Velik del je iz slovenskega Primorja, precej jih je iz Prekmurja, so pa tudi iz vseli najrazličnejših krajev Slovenije. Po prvih stikih z njimi smo vi¬ deli, da jih je precej, ki so lepo pri¬ jazni, govore kot sami mislijo in sami presojajo. Dogodke v domo¬ vini in v svetu trezno in pametno gledajo. Pa tudi nas begunce in na¬ šo usodo razumejo ali si vsaj pri¬ zadevajo, da bi jo razumeli. Več kot polovica jih pa je posta¬ la povsem svojevrstna: prenehali so misliti s svojimi možgani. Nič več ne uporabljajo zdrave naturne slovenske pameti, ki so jo prinesli s seboj iz domovine in ki bi jim bila lahko v ponos. So kakor mo¬ žički na vrvici, ki dvignejo roko ali pokimajo z glavo, kadar nekdo po¬ tegne za vrvico. Če potegne na ra¬ hlo pokimajo malo, če bolj potegne bolj pokimajo. Pa tudi na glovo se postavijo, če jim to ukaže tisti, ki drži za vrvico. Pravite da ni tako? Kar poglej¬ te : V Sloveniji in v vsej Jugosla¬ viji je sto tisoče ljudi v zaporih, na prisilnem delu, v koncentracij¬ skih taboriščih. Proces se vrsti za procesom, obsodba za obsodbo. Vrše se prisilna preseljevanja, lju¬ dje skušajo bežati preko meje itd. Po normalnih pojmih je to nasilje, diktatura/ Komunistični agitatorji pa tu. v Argentini ji potegnejo za vrvice in možički vpijejo: “V Slo¬ veniji je svoboda, v Jugoslaviji je svoboda, živela svoboda!” % Znaci in sorodniki pišejo tem možičkom iz domovine: “Samo slab koruzni kruh jemo, draginja neznosna, nič ne moremo kupiti, davki nas uničujejo, stradamo itd. Pa zopet se napne vrvica in možički razglašajo: “V Titovini se vse dobi, vsega je dovolj, ljudje ži¬ vijo sijajno, sedaj šele vedo kaj je sreča in blagostanje”! Nobena- skrivnost ni, da Jugo¬ slavija pošilja v Sovjetsko Rusijo mast, moko, stroje, industrijske proizvode in razne druge predme¬ te, ki bi jih sama krvavo rabila. Rusija pa nič ne da in le jemlje, četudi prebivalstvo v Jugoslaviji strada. Pa vrvica se krepko na¬ pne, možički poskočijo in kar za¬ plešejo od navdušenja ter kričijo: “živela Rusija! Ta je zaščitnica malih narodov! To je edina zem- rta w¥ici Ija, ki skrbi za Jugoslavijo! živel oče narcdov Stalin! živela naša ve¬ lika dobrotnica Sovjetska Rusija!” In možički poskakujejo od navdu¬ šenja. . . Vsi vemo, da je pod smrtno kaz¬ nijo zabranjeno v vsakem komu¬ nističnem režimu, da bi delavci štrajkali, pa če so njihove zahteve še tako upravičene. Tako je tudi v Jugoslaviji. Na povelje mora de¬ lavec ure in ure delati udarniško, brezplačno. OZNA zasleduje vsak njegov korak, vsako njegovo bese¬ do in gorje delavcu, ki kaj kritizi¬ ra ali zabavlja. V Argentini pa so štrajki dovoljeni; vsako naduro, če jo hočeš delati dobiš dvojno pla¬ čano? Policija se za tebe ne zmeni pa stanuj kjer hočeš ter kritiziraj in zabavljaj kolikor hočeš. Po zo¬ pet se napne vrvica, možički po¬ skočijo in dokazujejo: “Strašno! Grožno! To je fašizem, kar se godi v Argentiniji! To je nasilje! Glej¬ te Jugoslavijo! Tam je svoboda, raj, sreča. . . ! Živijo Tito!” Pa so bili ti možički tudi orga¬ nizirani. Imeli so svoja društva, dvorane, premoženje, tradicijo. Vse to so sami spravili skupaj s svojimi prihranki. Pa je padel iz zraka mož, trdo prejel za vrvico in jih napel. Možički so stopili “po¬ zor”. Tedaj pa je zagrmelo po vo¬ jaško: “Vsi možici v eno društvo in na eno vrv: Marš!” — Eden, dva,, eden, dva, so marširali moži¬ ci kot jih je vlekel mož, ki je držal vrvice in “trdno so se povezali’’ na še debelejšo vrv ter vpili: “živela svoboda!” Pa se je zgodilo, da vsi niso ho¬ teli v eno društvo. Ti so rekli, da je stara samopomoč boljša, kot no¬ va svoboda na vrvi... Pa so mo¬ žici na vrvi začeli vpiti tistim, ki niso hoteli postati možici na vrvi: “Izdajalci, reakcionarji, v arest z njimi! Živijo svobodaj^Živijo mi!” Pa še bi to. storijo lahko naprej opisovali. Naj bo dovolj. Onim, ki so kot možici na vrvici dajemo le en svet: Saj ni treba, da posluša¬ te nas! Mislite le s svojo pametjo in glavo! Ali je treba, da se vam “tovariši”, ki vas imajo na vrvici, posmehujejo, ko skačete, vpijete in se preklicujete tako, kot vas oni vlečejo... Sa.j ste sami toliko pa¬ metni, da boste razlikovali belo od črnega, lačnega od sitega in da ni svoboden tisti, ki sedi v arestu, ampak, da je svoboden tisti, ki ne sedi v aresztu. Postanite zopet pravi možje in Vi recite tistim, ki vas vlečejo na vrvicah: “Marš!” Nasi akademiki ¥ Španiji Madrid, februarja. Slovenski katoliški akademiki v emigraciji so se dolgo časa trudili, da bi si ugotovili možnosti za na- daljni študij. Nekaj jih je študira¬ lo na raznih visokih šolah v Italiji, toda stalno je bilo treba premago¬ vati razne formalne težave pri iz¬ pitih ali pa pri nostrifikaciji izpri¬ čeval, tako da je bilo jasno, da v Italiji ne bo mogoče izvesti študij v redu in do koncu. Zato je bilo tem lepše in pomem¬ bnejše vabilo španskih katoliških organizacij, ki so v okviru Pax Ro¬ mane, dijaške katoliške mednarod¬ ne organizacjie, sklenile, da poma¬ gajo dijakom — beguncem vseh dežel, da bi mogli končati študij ti¬ sti, ki so že doma bili na visokih šolah in pa tisti, ki so v begunstvu končali kakšno srednjo šolo in se usposobili za študij na visokih šo¬ lah. V letu 1947 so začele odhajati v Španijo' prve skupine slovenskih visokošolcev in letos d. 2. januarja je prišla spet večje skupina iz Ri¬ ma in sicer čez Genovo in Barcelo¬ no. Takoj so organizirali novo sta¬ novsko društvo “Danica”, ki že le¬ po dela. Med nje prihaja g. dr. Ko¬ larič, duhovnik reda lazaristov. Predsednik društva je Merala. “Danica” pa je članica Zveze Slovenskih Katoliških Visokošol¬ cev, ki j e trenotno edina slovenska katoliška akademska organizacija, ki redno in pravilno deluje. In ta zveza pripravlja sedaj občni zbor, ki bo izveden pismeno, ker so posamezni odseki organizacije še v raznih državah Evrope. Večja skupina, ki pripada isti Zvezi, je tudi v Barceloni. Tam sb dosedaj trije slovenski katoliški akademiki, kmalu pa jih pride tja še. Verjetno je, da se bo posrečilo, da bedo v Zaragozo prišla sloven¬ ska dekleta, ki so slušateljiqe na visoki šoli. Tri slovenske dijakinje bedo prišle študirat tudi v Barce¬ lono. Zveza izdaja tudi svoje glasilo, ki nosi ime “Nova doba”. Dosedaj je revija izhajala v Italiji, poslej bo pa v Španiji. V Španiji bo tudi izšel drugi zbornik pesmi; prvi zbornik je izšel lani v Italiji pod naslovom “Naša pesem”. Nova zbirka bo imela isti naslov. Med španskimi tovariši se naši akademiki počutijo zelo dobr.j in povsod nalete na popolno razume¬ vanje. Zlasti člani Katoliške akcije gredo našim dijakom na roko. Vseh begunskih dijakov je tre¬ notno v Madridu 130. Večina teh brguncev stanuje v kolegiju, ki ga je vzela v najem “Obra catdlica de Kako žive Slovenc! v Ž veliko skupino slovenskih beguncev, ki je prišla na parniku “Santa Cruz”, je nekaj njih imelo to veliko srečo, da so takoj našli zaposlitev pri petrolejski družbi v Comodoru Rivadaviji. Zelo ve¬ seli smo, da lahko našim čitateljem po¬ sredujemo njihove, prve vtise na njiho¬ vih novih službenih mestih. Tako nam pišejo med drugim: “Zapustili smo živahni Buenos Aires in se preselili v samoto. Pa nam ni žal. Res je tukaj naša naselbina daleč proč od prometnih žil ter živimo popolnoma svoje življenje, vendar pri delu, pri obil¬ ni jedi in spanju nimamo nujne potre¬ be, da bi še kako zabijali čas. Iz Buenos Airesa smo odpotovali sem¬ kaj z letalom (pisarniško vsebje) in je bil polet kar prijeten. Dvignili smo se ob petih zjutraj in je bilo še temno. Da¬ li so vsakemu časopis na pot in je ta¬ ko lahko vsakdo od nas bral, če že ni hotel spati. Leteli nismo visoko, saj tu¬ di nima smisla nad to širno ravnino, kjer smo opazili le redke nizke bajtice, nič nvearne zračnemu prometu. Okrog osme ure ‘smo prispeli v Bahio Blanco, kjer so nam dali zajutrek. Nato smo se kmalu dvignili in ob 10. uri pristali v Trecheru in okrog 12. ure smo prileteli v Comodoro Rivadavijo. Na letališču sta nas čakala dva urad¬ nika podjetja, kjer smo dobili službo. Odpeljala sta nas v 19 km oddaljeno naselbino, kjer so naprave petrolejske družbe. Cela naselbina je v dolini med hribčki in je prav prijetna. Naselbina sestoji iz hišic, ki so krasne, posebno lepe so tiste, ki so bile zgrajene v zad¬ njih letih. Med temi hišami so hiše za samce in hiše za družine. Samske hiši¬ ce imajo po štiri sobe, v vsaki sobi je postelja, miza, dva stola, naslonjač, vse zadostno oblazinjeno in plinska peč; vsaka samska hišica ima eno kopalnico s štirimi umivalniki in še nekaj priti¬ klin. Delavci imajo po dva ali pa tudi po eden eno sobo; pisarniško osebje ima vsak sam svojo sobo. Zlasti lepe in prostorne pa so družinske hišice, ki imajo več sob. Okrog hiše je vrtiček s precej visokim drevjem. Hrana je obilna in dobra. Zjutraj ka¬ va, maslo in marmelada; Opoldne pa je¬ mo najprej juho, potem prvo jed, potem drugo jed (ta je seveda mesna in tega lahko poje vsakdo skoraj toliko, kakor ga je pojedla pri nas doma cel-a druži¬ na v celem tednu), sledi močnata jed in kava. Večerja obsega iste obroke. Kdor hoče, lahko kak obrok tudi ponovi. Naselbina ima tudi lep prostoren ki¬ no, kjer so na primer posebni prostori za nameščene — uradnike. Kino igra trikrat na teden, če pridejo filmi in asisDncia universitaria”. Priprav¬ lja pa se sedaj za begunce nek po¬ seben kolegij v univerzitetnem me¬ stu, v katerem bo prostora za 500 ljudi, španski katoliški krogi se trudijo, da bi v podpori katoliškim akademikom beguncem poonovili akcijo svojih prednikov, ko so v ča¬ su pretestentskih ekscesov pred stoletji preganjali katoliške dijake in jih prisilili na umik v Španijo/ kjer so tedaj naleteli na veliko go¬ stoljubnost in podporo. Sedaj imajo vsi dijaki — begun¬ ci v Španiji zagotovljen študij do diplome, hrano ter stanovanje ter po sto pezet mesečno; jasno je to za naše dijake izredno velika pod¬ pora. V Madridu bo tudi v kratkem začela izhajati mednarodna kato¬ liška akademska revija “Santia- go”, v katero bodo pisali tudi slo¬ venski dijaki. Revijo bo najbrž za¬ ložil “Instituto Hispano - america- no”. Comodoro Rivadavia predvajajo jih v angleščini ali pa v španščini. Prav tako je v naselbini pro¬ stor za tenis, prostor za igro na košar¬ ko, in posebno igrišče za otroke, kjer imajo otroci vse polno g-ugalnic in dru¬ gih predmetov za igranje. Dalje imajo prostor za nogomet. V naselbini je ljud¬ ska šola, ki je državna in policijska po¬ staja, ki je tudi državna. Podjetje pa vodijo Nizozemci, ki so tukaj že dolgo let. Nameščenci pa so iz vseh strani sveta, vendar se imajo vsi za Argentince ali pa Atnerikance. Vsi šo zelo uslužni in prijazni. V naselbini so trgovine, ki so zasebne in. se lahko vse kupi tako kakor v Bs. Airesu; ne¬ kateri predmeti pa so nekoliko dražji. V bližnje mesto Comodora Rivadavia vezi vlak, cz. “litorino” trikrat ali štiri¬ krat na dan. Na pustni ponedeljek je bil tukaj praznik in nismo delali. Zaba¬ ve pa so se začele že na pustno soboto. Vreme pa je res škoro vedno vetrov¬ no, vendar pa so dnevi krasni in soln- čni. Pozimi bo gotovo hujše, a nič za¬ to. Delamo pa v pisarni od 8. do 12. in od 2. do pol 6- ob sobotah pa je popol¬ dne prosto. En dan na mesec ima vsa¬ kdo prosto, da si lahko gre kaj kupit ali pa sicer opravljat svoje osebne za¬ deve. Tudi delavci imajo enkrat na me¬ sec plačan dela prost dan. Med delavci je tukaj tudi mnogo Hrvatov, ki so na tem mestu nekateri že-nad 15 let in so zadovoljni. Uradnih automobilov ima naselbina okrog 70 in to lepe osebne in tovorne. Po enotedenskem bivanju tukaj moram reči, da je poskrbljeno za udubnost, zlasti pa se mi dopadejo stanovanja. Hi¬ šice so zidane verjetno v nizozemskem slogu, le mlina na vetar ni nobenega. Uradni jezik v pisarnah in pri delu je španski in deloma angleški in se zato z angleščino dobro izhaja. Torej za eno leto sem se zabil tukaj in zelo verjetno je, da se tudi pozneje ne bom premikal. Priložnostni nakupi, prodaje in zamenjave FOTOGRAFSKIH APARATOV IN SESTAVNIH DELOV, filmskih projektorjev — leč, poveče- valcev, mikroskopov, pisalnih, ra¬ čunskih in razmnoževalnih strojev. iose Karlsberg L. N. ALEM (561, 3 nadstr., štev. 6 T. A. 32-0839 Štev. 5. S / OBODNA SLOVENIJA Stran 3, MARIBORSKE USMILJENKE OBSOJENE KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI Pred mariborskim okrožnim so¬ diščem je bila dne 27. decembra 1947. razprava proti skupini lju¬ di. ki je ilegalno spravljala ljudi čez mejo in vohunila za neko tujo državo, kakor pravi komunistična obtožnica. Na zatožni klopi so bili poleg redovnic usmiljenk tudi žup¬ nik nemške narodnosti in skupina ljudi z meje, ki da so baje pod vplivom župnika vohunili in sprav¬ ljali ljudi čez mejo. Poročilo ljubljanskih listov pra¬ vi, da je na razpravi tožilec doka¬ zal krivdo vseh obtožencev, teh ,,agentov mednarodne reakcije”, ki da so naposled ,,svoja dejanja skesano priznali”. Razprava bi naj bila baje tudi ovrgla »licemersko trditev”, da se usmiljenke ne pe¬ čajo s politiko in da jih „zunanji svet za samostanskim zidovjem ne zanima”. Sodišče je izreklo naslednjo ob¬ sodbo : sestra Lotrič Marija, us¬ miljenka v mariborski bolnišnici je bila kaznovana na 4 leta prisil¬ nega dela z odvzemom prostosti in izgubo vseh pravic za eno leto; se¬ stra Pučnik Rozalija, bolničarka v Prevaljah, je bila obsjana na 6 let odvzema prostosti in na izgu¬ bo pravic za 3 leta; duhovnik StiMer Valentin iz Črne v Mežiški dolini je bil obsojen na 7 let pri¬ silnega dela in na trajni izgon po Komunistični Ljubljanska „Ljudska pravica” se silovito jezi na ,,preganjanje” in ..rovarjenje” proti slovenskim »progresivnim” (to je: komunisti¬ čnim) listom v Združenih državah. List se razburja nad gonjo, ki da jo vprizarja skupina »kvislingov- cev” v Združenih državah proti ,, EkaAopravnosti", ,,. Prosveti" in sedaj tudi proti „Proletarcu”. Ravnatelj Zadružne zveze v Lju¬ bljani in znani slovenski javni de¬ lavec g. Gabrovšek Franc živi že skoraj sedem let v Združenih dr¬ žavah. Pred odhodom v Združene države je bil državni poslanec in je v vsem našem življenju igral tako vodilno vlogo, da je pozneje njegova beseda tudi v Združenih državah mnogo pomenila. To ti- tovcem gotovo ni bilo po volji in zato so potem, ko so zasedli Slo¬ venijo, hitro sestavili proces proti njemu in mu naprtili celo vrsto grdobij, katerih seveda ni mogel iti ovreči Pač pa so tiste laži z lju¬ bljanskega procesa po vrsti objav¬ ljali ameriški slovenski listi, ki so v službi titovske propagande. V Združenih državah pa ne vlada komunistična diktatura in tam so sedišča, kjer ni mogoče obsoditi koga na podlagi lažnih navedb. Tu¬ di so tam še sodišča, ki znajo za¬ ščititi čast vseh poštenih prebi¬ valcev. Ko so totej »Enakoprav¬ nost”, »Prosveta” in »Proletarec” objavili podatke iz ljubljanskih razprav, ki so za g. Gabrovška ne¬ resnične. in žaljive, je g. Gabrov- š- k vložil proti vsem trem listom tožbo zaradi razžaljenja časti in zahteval od »Enakopravnosti” 200 tisoč dolarjev odškodnine; od »Prosvete” zahteva 500.000 dolar¬ jev in sedaj še cd »Proletarca” 500.000, dolarjev. V celoti tedaj 1,200.000 dolarjev. To pa je najbrž znesek, ki ga tudi Tito ne zmore kar tako hitro nakazati svojim ameriškim agi¬ tatorjem, ki so zašli sedaj v tako zagato. prestani kazni; Kumpej Marija iz sv. Danijela na 5 let odvzema pro¬ stosti in izgubo pravic za 2 leti ter nato na izgon iz prebivališča za dobo 2 let; Kumpej Mihael iz sv. Danijela na 6 let odvzema pro¬ stosti in zaplambo vsega premo¬ ženja in na izgon za dobo treh let; Kumpej Uršula, Drug Jakob in Kumpej Ciril, vsi iz sv. Danijela, vsak na 4 leta odvzema prostosti in na izgon za eno leto; usmiljen¬ ka Pristovšek Marija iz Maribora na 3 leta odvzema prostosti in na izgubo pravic za dve leti, usmi¬ ljenka Piškur Marija iz Splošne bolnice v Mariboru na 16 mesecev Plevnik Marija iz Maribora nS 14 mesecev odvzema prostosti; Rifl Marija, gostilničarka v Prevaljah, in Markuši Ivana, gospodinja v Mariboru, na po 6 mesecev prisil¬ nega dela z odvzemom prostosti, Janša Uršula in Ajdnik Pavlina iz Maribora sta bili pa oproščeni. Javni tožilec se je v svoji obtož¬ bi surovo izražal o delovanju re¬ dovnic in jih klevetal z najrazlič¬ nejšimi očitki; vse to spada v splošen okvir gonje sedanjega re¬ žima proti veri in njenim pred¬ stavnikom v Sloveniji, obenem, pa je režimu tudi dobrodošlo, da od¬ strani iz bolnišnic in zdravstvenih zavodov zadnje redovnice, ki so se pomagale bolnikom. listi v stiski Ljubljanski listi sedaj silno vpi¬ jejo proti g. Gabrovšku in mu oči¬ tajo, da hoče v službi reakcije za¬ treti ameriški »progresivni” tisk. Ljubljanski listi torej že vedo, da je bilo vse tisto, kar se je na lju¬ bljanski razpravi g. Gabrovšku očitalo, velika laž in da bodo sedaj ti listi v Ameriki pred nepristran¬ skim sodiščem pogoreli in da bo¬ do obsojeni kot lažnjivci in obre¬ kovalci. V Združenih državah so rdečkarji že začeli z zbirko za po¬ moč listom, ki bodo obsojeni — pa so nabrali šele 3000 dolarjev. To je še zelo daleč od miljona! še hujše pa je, da so s tem navedbe ljubljanskih sodišč postavljene na laž. — Sodno postopanje še traja in zato še ni odločeno, koliko bodo listi morali plačati. Predsednik argentinske republike, ge¬ neral Juan D. Peron je obiskal Cordo¬ bo, kjer mu je univerza podelila častni doktorat. Obenem je predsednik Peron pristosoval celi vrsti prireditev, ki so v zvezi z velikimi javnimi deli, ki jih vla¬ da izvaja, oziroma začenja izvajati v provinci Cordobi. e Nova železniška zveza s Pacifikom.— Med Salto in Antofogasto je bila sedaj dograjena velika železniška proga sko¬ zi in čez Ande, ki veže severni del Ar¬ gentine s Pacifikom. Novo železniško progo, ki je na argentinski strani dol¬ ga nad 500 km in doseže ponekod viši¬ no nad 4000 m nad morjem, je odprl minister za javna dela na veliki sloves¬ nosti, ki je bila na obejmi postaji med Argentino in Čile v Socampi. Progo je zgradila država in so vsa dela trajala nad 20 let. » Novo tajništvo za prosveto. — S po¬ sebnim ukazom je vlada ustanovila taj¬ ništvo za prosveto (vzgojo) in za prve¬ ga državnega tajnika z rangom mini¬ stra je bil imenovan dosedanji argentin¬ ski ambasador v Washingtonu dr. Iva¬ niševič. • Nakup letal v Italiji. — Argentinska vlada se je pogodila z družbo FIAT v Italiji ža nakup 70 letal. Vsa letala bo¬ do takoj poslana v Argentino. Od teh je 65 vojaških in 5 prevoznih letal. • Pogajanja med Argentino in USA.— Ameriški in argentinski listi pišejo, da se pripravljajo pogajanja velikega ob¬ sega med Argentino in Združenimi dr- Mohorjeva Družba v Tisti koroški Slovenci, ki so pro¬ ti komunistom, so si že dolgo pri¬ zadevali, da bi obnovili Mohorjevo družbo v Celovcu. Obnovitev Mo¬ horjeve družbe v Celovcu je bila tem bolj potrebna, ker so se ko¬ munisti v Sloveniji polastili tudi Mohorjeve družbe v Celju in sme sedaj v Celju izhajati samo tisto, kar je komunistom pevšeči. Koro¬ škim Slovencem se je sedaj posre¬ čilo delovanje družbe na Koro¬ škem obnoviti To pa seveda komu¬ nistom ni bilo po godu in so- se vse pretege trudili, da bi ne samo pre¬ prečili obnovitev, ampak da bi se PISNO LJUBLJANSKEGA ŠKOFA DL GREGORJA ROŽMANA SAMSKEMU ŠKOFU DR. E. DS PASGiJO Globoka hvaležnost, ki jo ljubljanski škof Prevzv. Gregorij Rožman občuti cb gostoljubnem sprejemu slovenskih bogoslovcev, ki so ga bili deležni od strani sanluiškega škofa Prevzv. dr. Emilija A. Di Pasguo, od¬ seva iz latinskega pisma ki mu ga je v teh dneh poslal in se v prevodu sledeče glasi: Prevzvišeni in prečastiti gospod: Z bratovsko ljubeznijo in širokosrčnostjo ki je nikdar ni mogoče do¬ volj prehvaliti, si nudil mojemu višjemu semenišču in bogoslovni fakul¬ teti streho in dom. Kot ljubljanski škof, ki sem enako kakor semenišče ubog begunec, se Ti za tako izredno in junaško dobrotljivost prisrčno zahvaljujem. A kaj Ti more nuditi moja hvaležnost? Z ničemer Ti ne mo¬ rem. drugače povrnuti, kakor da pred Vsemogučnega izlivam svoje ubo¬ ge prošnje, da Ti On povrne z milostmi in svojim bogatim blagoslovom. Preblažena Devica, ki je kot Srednjica vseh milosti posebna varuhinja našega bogoslovja, naj prosi za Tebe in Tvojo čredo. Jaz in moji bogo¬ slovci bomo vsak dan Njej priporočali Tvoje zadeve in jo prosili, da bi po Njeni materinski priprošnji iz našega — sedaj tudi Tvojega — semenišča izšli sveti, goreči in aposto’skega duha napolnjeni duhovniki, ki bodo znali za rešitev duš delati in trpeti, kjerkoli jim bo božja Previdnost od¬ merila delo v svojem vinogradu. Proseč Boga vse dobro za Tebe ostajam Tvoji prevzvišeni visokosti hvaležen in globoko vdan brat GREGORIJ ROŽMAN, Škof ljubljanski. žavami. Nekateri menijo, da bodo naj¬ prej pogajanja za novo trgovinsko po¬ godbo in drugi zopet menijo, da se bo¬ do začela pogajanja za obrambno po¬ godbo. Vsekakor se bodo pogajanja za¬ čela tedaj, ko bo imenovan novi amba- ' sador v Washingtonu. • Letalska pogodba med Italijo in Ar¬ gentino je bila podpisana v Rimu in si¬ cer bo pogodba urejela nadaljnji redni promet med Argentino in Italijo. • Anglija je prodala argentinski vladi vojaška letala in sicer za 20 miljonov funtov. Letala so že v Arg-entini in si¬ cer je prišlo iz Anglije 12 velikih šti¬ ri motornikov vrste Lincoln in 100 naj¬ modernejših raketnih lovskih letal. Vsa letala so prispela v Argentino tako, da so jih vodile argentinske letalske po¬ sadke. • Združene države Severne Amerike so v zadnjem letu postale največji izvoz¬ nik premoga v Argentino. V letu 1947 so USA izvozile v Argentino 953.365 ton premoga in iz Južne Afrike je do¬ bila Argentina 381.000 ton premoga; v letu 1946 pa je bilo skoraj obratno, ko je Južna Afrika izvozila v Argentino 651.000 ton in USA 413.000 ton. • Argentinska vojna mornarica je na poti v vode ob Antarktiti, kjer bodo la¬ dje opravile svoje letne manevre. Na eni izmed argentinskih mornariških po¬ stojank je prebivalstvo izročilo poveljni¬ ku brodovja kip Matere Božje “Morska zvezda.” Celovcu Obnovljena polastili tudi tistega imetja, ki ga je imela Mohorjeva družba v Ce¬ lovcu. Slovenski komunistični tisk se j'3 zlasti strupeno zaletaval v družbinega predsednika msgra. Podgorca, ki se je za požitev dru¬ žbe najbolj trudil. Toda ves njih bes je bil zaman, kajti novembra 1947 je bila družba obnovljena in je bil izdan najprej družbin Kole¬ dar. Ko se je to zgodilo, so pa za¬ čeli komunisti z drugo taktiko in so objavili v svojih listih, da so prišli na Koroško zastopniki celj¬ ske Mohorjeve družbe in da je iz¬ voz knjig jz Celja na Koroško za¬ gotovljen, Tako so hoteli komuni¬ sti ljudi odvrniti od tega, da bi ku pevali knjige celovške Mohorjeve družbe. Res so se pri msgr. Pod gorcu oglasili štirje zastopniki iz Celja in še zastopnik Titove voj¬ ske, neki major Primožič. Toda titovci so. morali oditi, ne da bi, kaj dosegli in msgr. Podgorc jim je med drugim povedal tudi tele besede: „. . . . Kako morete zahte¬ vati od mene, ki sem celo življe¬ nje delal za koroške Slovence in to kolikor je bilo v moji moči, da bi pred svojo smrtjo napravil ta zločin, da bi narodno imetje koro¬ ških Slovencev izročil mednarod¬ nim zločincem”. Za letos je Mohorjeva družba v Celovcu izdala Koledar v 7000 iz¬ vodih in bo izdala še večernice. Za drugo leto pa pripravlja izdati Koledar, večernice in 'molitvenik. Koledar obsega 100 strani in je zelo pester. Družba računa na na¬ ročnik? tudi cd drugod, pa tudi za letošnji začetek je številka 7000 naročnikov kar lepa. PODPIRAJTE NAŠ UST! Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 5. Novice iz Poroka. — V Gorici sta se poročila Lipičar Valentin in Lipičar Marija, oba iz občine Kal nad Kanalom. Ženin je bil v letu 1931 od posebnega sodišča v Ri¬ mu obsojen na 30 let zapora. Titovi smučarji na olimpijadi v St. Moritzu. — Na olimpijske igre v St. Moritz so prišli tudi Titovi smučarji. Bili so sami Slovenci. Ves čas pa so bi¬ li silno zastraženi in vsak smučar je imel vedno ob sebi po dva agenta OZNE. Niso smeli govoriti z nikomer in nikamor niso smeli iti posamično. Na mnogih se je videlo, kako so pobiti in žalostni. Prav tako zastraženi so bi¬ li tudi sovjetski smučarji, ki pa so pri¬ šli na olimpijado samo kot opazovalci. Slovenski smučarji pa so se zelo slabo odrezali. Prvi jugoslovanski smučar se je prerinil na 40. mesto in v edino to¬ lažbo mu je moglo biti, da jih je bilo še nekaj za njim. Včasih pa so naši te- lesnosportni predstavniki na raznih mednarodnih prireditvah zasedali tudi prva mesta. Torej tudi v športu silen padec nazaj. Razpuščena verska komisija. — Pred dvemi leti je bila v Ljubljani pri slo¬ venski vladi ustanovljena komisija za versko-cerkvena vprašanja. Komunisti so te komisije ustanovili za to, da bi širile propagando proti Vatikanu in pri¬ pravljale ustanovitev “narodne cerkve”. Ker pa komisija ni imela nobenega us¬ peha, je bila razpuščena. Aretacije na Primorskem. — Komu¬ nistična narodna zaščita je v soboto dne 7. februarja zaprla v Solkanu gos¬ tilničarja Mirka Mozetiča, gostilničarja Avgusta Ravnika in njegovega sina ter go. Čadež. Vzroki aretacije niso znani, verjetno je pa, da so jih zaprli zato, da bi jim odvzeli obrtnice. Ranjen pri prehodu čez mejo. — Dne 11. febr. je bil v glavno bolnico v Tr¬ stu prepeljan 28 letni Mirko Kocjančič od Sv. Antona pri Kopru. Okrog petih zjutraj je skušal skrivaj prekoračiti mejo med cono A in B. Titovci so stre¬ ljali za njim in ga zadeli. Aretacije v taboriščih v Italiji. — Dne 13. febr. so v taborišču v Senega- liji aretirali inž. Padarja. Direktor ta¬ borišča je Padarja odpeljal iz taborišča proti mestu, toda sredi vožnje so avto ustavili karabinerji, Padarja vklenili in ga odvedli s seboj. V taborišču samem so nato prijeli še Silo, Poklarja, Cve- toviča in še nekaj drugih. Naslednji dan je ravnatelj taborišča ustavil izhajanje taboriščnega lista “Slovenski begunec”, ki je stal zelo blizu Padarju. List je ostro pisal proti emigraciji in napadal vse tiste, Id so se trudili za organizaci¬ jo emigracije. Končal na vislicah. — Iz Trsta poro¬ čajo, da je tjakaj iz Ljubljane prispela novica, da je bil v Ljubljani obešen Joško Medved. Včasih je bil lastnik tek¬ stilne tovarne pri Ljubljani in je bil v družabnih krogih zelo znan. Pokolj političkih jetnikov. — Veliko število političnih ujetnikov so iz mari- San Carlos de Barilocho Lago Nahuel Huapi Cerro Lopez Predeli argentinske Švice. Klimatično in pokrajinsko eden izmed najlepših in najbolj zdravih predelov Argenti¬ ne, ogromen tujski promet. Kdor bi se interesiral nastaniti v tem prede¬ lu, naj mi sporoči svoj naslov. Vsa¬ kemu interesentu morem preskrbeti košček zemlje v samem mestu za po¬ stavitev lastnega doma kakor tudi primerno zaposlitev. JAGER Milan. Itamos Mejia FCO, Bme. Mitre 735. Dpt. Central B. - Vlak iz Plaza Once sem in tja 65 cent. Slovenije borslce kaznilnice pred kratkim odvlekli neznanokam in od teh se dosedaj še no¬ beden ni javil. Zelo verjetno je, da so vse pobili. Koliko jih je v zaporih in taboriščih? V Titovih ječah in po koncentracijskih taboriščih v Jugoslaviji je zaprtih naj¬ manj 500.000 oseb. Režim v ječah in po taboriščih je strašen. Ljudi selijo iz področja ob meji. — Ob meji so titovci uvedli varnosti pas, ki je sedaj širok 25 km. Vsi ljudje mo¬ rajo ven iz tega področja in kogar za¬ lotijo v tem področju, ga takoj ustrele. Vse ljudi selijo v Bosno in tako so zla¬ sti iz mariborske okolice že mnogo lju¬ di odvedli v Bosno. Ljudje se vprašuje¬ jo. kaj bo iz Maribora, če bodo vso nje¬ govo okolico odselili, oziroma pobili. Vrnili so se iz raja... — V Kanado se je pred kratkim vrnilo dvanajst Hr¬ vatov, ki so pred nekaj meseci z velikim navdušenjem odšli v Titov “raj, “ker v kanadskem “peklu” ni mogoče živeti. Sedaj so se pa vsi razočarani vrnili v “pekel” in glavni agitator, neki Ivo Su- lentič, je izjavil, da bo sedaj v kanad¬ skih listih “razkrinkal” resnico o “ra¬ ju.” Odbor za pomoč grškemu ljudstvu je bil ustanovljen v Ljubljani. Propagan¬ dni članek za ta odbor je napisal dr. M. Šnuderl, v odboru pa so člani: Hegler Jože. Ribičič Roza, Stepišnik Drago, Ka¬ lin Boris, Bernot Živko, dr. Milko Kos, dr. Planja Bojc, Nedlog Janez, Krajger Lojze, Dekleva Marica, Križnar Ivko, Boruta Ana, Slambergar Viljem, Cetin Miro, Suhadolc Anton, Mazovec Lado, Taurer Silva, Skodlar Jože, Modrijan Pavel, Čehovin Franc, ing. Rado Stegu, Čibej Boris, Košir Ferdo, Luštek Miro. Umrli so: Ivan Meden iz Dobrunj, Minka Urbanc, roj. Medič, dr. Anton Štuhec, Jenič Ivan, gostilničar v Novem mestu, Milan Krek, (nenadoma) šolski upravitelj Lovro Perko, Alojzij Pipp, strok, učiteljica Anka Ažman, Ludovika Urevc, lekarnar Ivan Pokornv. Iz Trsta poročajo, da so pred kratkim v Ljubljani zaprli te zdravnike: dr. Fin- kovo, drja Rakovca in drja Dragaša. Razlogi aretacij še niso znani. V Trstu se tudi širijo glasovi, da je iz Ljublja¬ ne pobegnil eden izmed vodilnih članov Ozne, ker da je obupal nad politiko ko¬ munizma. Komunistične agente y begunskih ta¬ boriščih v Italiji preganja policija ha vso moč. Začetkom februarja je polici¬ ja aretirala mnogo rdečih zaupnikov v raznih taboriščih; aretacije se nadalju¬ jejo. Slovenski bogoslovci, ki se iz Italije odpravljajo v Argentino, da se priklju¬ čijo prvi skupini bog-oslovja, ki je že prišla v San Luis, so zaprosili za spre¬ jem pri sv. očetu. Sv. oče je slovenske bogoslovce, ljubeznivo sprejel v posebni avdijenci; spremljala sta bogoslovce p. Prešeren in prof. Lenček. Komunisti v Anconi so imeli posebno radijsko postajo, s katero so obveščali parnike na Jadranu, ki so iz Jugoslavi¬ je vozili orožje italijanskim komunis¬ tom, kje se naj izkrejajo oziroma pri¬ stanejo. Policija je sedaj to postajo od¬ krila in s tem tudi mrežo točk ob ita¬ lijanski obali, kjer so bila tudi prva skladišta tega orožja. Ravnatelj taborišča v Trani, kjer je tudi mnogo slovenskih beguncev, Da- vidge. je bil odstavljen in na njegovo mesto je bil imenovan Todorovič iz os¬ rednje pisarne IRO-a v Rimu. Proces proti tatovom v mariborskih tekstilnih tovarnah se je zaključil tako, da so bili zaradi spekulacij in silnega nereda v vodstvu tovarn obsojeni na¬ slednji: Sluga Stefan in Postržin Alojz ra smrt z ustrelitvijo, Janžekovič Alojz ra 20 let odvzema prostosti s prisilnim RAZPRAVA PROT! PRIMORSKEMU DUHOVNIKU Iz Trsta nam poročajo, da je bila ja¬ nuarja pred goriškim okrožnim sodiš¬ čem v Postojni razprava proti 58 let¬ nemu župniku Ivanu Pišotu z Vrhpolj pri Vipavi. Pred sodišče so ga titovci postavili „zaradi njegovega protiljud- skega delovanja in ponašanja”. Bil je spoznan krivim in sicer: da je od kon¬ ca avgusta 1941. kot župnik na Planini pri Vipavi ovadil italijanskim karabi- nerjem štiri domačine, pri čemer da je dva med njimi označil kot glavna ko¬ munista, ker da sta nabirala podpise na vasi za njegovo premestitev s Planine. Vsled te ovadbe da so bili nato vsi trije v zaporu. — Nadalje mu očita obtožni¬ ca, da je v svojih nedeljskih pridigah lansko leto agitiral proti „prostovolj- nen%” nedeljskemu delu, ker da se pri teh delih mladina pohujšuje, odvrača od nedeljske službe božje in da bi bilo tre¬ ba vse tiste, ki širijo Marxove in En¬ gelsove nauke odstraniti. Govoril je tu¬ di, da delo sedanjih ministrov ne more roditi uspeha, ker nima božje pomoči. Tožilec mu je zato očital, da je izrabljal prižnico za borbo proti ..pridobitvam osvobodilne borbe”. — Župnik Pišot je bil obsojen na 4 leta prisilnega dela z odvzemom prostosti in na 2 leti iz¬ gube političnih in državljanskih pravic. Nikdo na Primorskem ne bo verjel, da bi bil katerikoli primorski duhovnik kdaj koga naznanil italijanskim karabiner- jem. Našli so tiste ,.priče” zato, da so se lahko znesli nad katoliškim duhov¬ nikom, ki je moral svoje vernike opo¬ zoriti na nevarnosti, ki jih za versko življenje prinaša brezbožni komunizem. LJUDJE V JUGOSLAVIJI STRADAJO V Jugoslaviji je zavladala lako¬ ta. Zakaj? Po žetvi se kmetje iz¬ ročili oblastem, kar je bilo določe¬ no po zakonu. V novembru pa so oblasti zahtevale od kmeta tisto, kar je imel pravico pridržati; te¬ daj so oblasti obljubile, da bodo že dale žito za seme. Toda ljudje vedo, kam je odšel ves živež, ki so ga oblasti rekvirirale. Vse je od¬ šlo v Sovjetsko Rusijo, velik del pa tudi v vojaška skladišča. Zaradi tega so že v novembru delili na karte kruh, ki je bil na¬ pol iz pšenične in napol iz koruzne moke. Toda od decembra naprej se dobi samo kruh iz koruzne mo¬ ke. V zadnjem času pa je prehra¬ na razdeljena takole: “delovna edinica” dobi mesečno 4 kg koru¬ zne moke, 2 dl olja ali masti in 15 dkg sladkorja. To je vse, kar se dobi na živilske izkaznice in karte dobe delavci, uradniki, oziroma ti¬ sti, ki so zaposleni. Vsi drugi, že¬ ne, otroci starčki in za delo nespo¬ sobni pa si morajo kupovati živež na prostem trgu. Toda na prostem trgu je težko kaj dobiti, ker kmet ničesar več nima, državne trgovi¬ ne pa so skoraj da prazne. Cene na prostem trgu pa so naslednje: pšenica po 80 do 150 din, olje ali mast po 150 do 200 din, jajce 10 do 15 din, čevlji stanejo 4500 din. Manjših predmetov, kakor igel, sukanca, žebljev in slično pa sploh ni mogoče dobiti. Mesa že od no¬ vembra niso več delili. Tudi med vojaki se je hrana po¬ slabšala. V vojašnicah je nezado¬ voljstvo zelo veliko in je morala zelo pada. Vendar je režim strog. delom, Muršak Jože na 15 let prisilne¬ ga dela, Kolmančič Ivan na 10 let. Je¬ senko Jože na 9 let, Riter Leopold, Slik Franc, Satler Ivan, Janžekovič Franc na po 8 let prisilnega dela, več drugih pa na odvzem prostosti s prisilnim de¬ lom od 7 do 1 leta. Sprememba v ljubljanski vladi. Ker je bil bivši minister za industrijo v slo¬ venski vladi Fran Leskošek imenovan za ministra industrije v beograjski vla¬ di, je bil za ministra industrije v slo¬ venski vladi imenovan podpredsednik vlade dr. Marjan Brecelj. V vseh ko¬ munističnih režimih so za ministre in¬ dustrije vedno imenovani ali najbolj zvesti člani komunistične partije ali pa sicer strokovnjaki v marksistični eko¬ nomiji. Ali mora tedaj biti dr. Brecelj zelo vodilen v slovenskem komunizma ali pa so mu dali to ministrstvo, da si „polomi zobe”, ker sicer sam nikdar ni bil kak poseben strokovnjak za gospo¬ darska vprašanja. Pripravljajo »e tudi številni pro¬ cesi proti tistim, ki so včasih ti- tovcem izkazovali velike podpore. Po vseh delih države sedaj te lju¬ di zapirajo. Ti so še pred kratkim vodili razna gospodarska podje¬ tja sedaj jih pa bodo titovske ob¬ lasti postavile pred sodišče, češ da so oni krivi gospodarske stiske. Sedaj ne uporabljajo več za pri¬ silna dela političnih kaznjencev, ki so bili obsojeni na več ko pet let ječe. Vtaknili so jih nazaj v kaznilnice, ker so premnogi z ra¬ znih del pobegnili. Toda v zad¬ njem času so že začeli vtikati v kaznilnice tudi tiste, ki so bili ob¬ sojeni na manj ko pet let. Neki tak politični kaznejec je delal v bor- skih rudnikih in sicer je moral de¬ lati po osem ur na dan; če ni vz¬ držal, so ga prisilili, da je moral delati celo po 10,12 in še več ur in to vse dotlej, dokler ni opravil tisto delo, ki mu je bilo naloženo. Tam je videl, da je vso izkopano rudo takoj prevzela ruska komisi¬ ja in jo odpeljala proti vzhodu. Zadnji čas pišejo titovski časopisi, da manjka masti zato, ker jo je bila treba poslati v Sovjetsko Ru¬ sijo in to v zahvalo za “osvoboje- nje.’’ OSEBNE NOVICE 4 Vesel dogodek. Urh Jože je prišel v Argentino z ladjo Buenos Aires začet-, kom decembara. Njegova žena gospa. Urh Andejka pa je prispela z ladjo S. Cruz. Ni še minilo mesec dni, ko sta bila vesela snidenja v Argentini ji, ko su je doletela nova sreča. Pred nekaj tedni je gospa Andrejka porodila v bol¬ nici emigrantskega hotela prvorojenko, zdravo in krepko deklico. Prvorojenka je tako postala poprej argentinska dr¬ žavljanka, kot pa njeni starši. Gospa Andrejka in g. Jože! Čestitamo in že¬ limo vso srečo! Poroka. Prva poroka med Slovenski¬ mi begunci- v Argentiniji. Dr. LOŽAH Anton, ki je uslužben kot poslovodja pri trgovski firmi v Bahia Blanca, se je pretekli teden poročil z gospodično Marijo DOBLEKAR. Mlademu par.u is¬ kreno čestitamo! Tiskovni sklad! Za Tiskovni sklad “Svobodne Sloveni¬ je” so darovali: N. N. 25 dolarjev; N. N. 11 pesov; N. N. 10 pesov. Iskrena • hvala! čitatelje in prijatelje lepo pro¬ simo. da nas podpro in darujejo v naš sklad! “SVOBODNA SLOVENI.! A” Impre-nta "DORREGO" - Dorrego 1102/18 - T. A. 54-4644