PoStnlna Leto LXIV^ št. S6 Ljubljana, torek 10. marca 19ji Cena Din 1 Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petlt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst * Din 3.—. večji inaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon št. 8122, 8123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c., tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.-- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. PO POTRESU V JUŽNI SRBIJI Pomoč oblasti v polnem teku - Prihod NJ. Vel. kralja Je učinkoval na prizadeto prebivalstvo zelo pomirjevalno Gjevgjelija, 10. marca. Čeprav se je prva panika po potresu že polegla in je zlasti pomirjevalno vplival na prebivalstvo v prizadetih krajih prihod Nj. Vel. kralja, je vendar razburjenje med ljudmi še zelo veliko, ker so se v nedeljski noči ponovili potresni sunki, ki so pa bili sicer manj močni. Mnogo ljudi je ostalo brez strehe. Zato si postavljajo šotore in grade barake, da se morejo vsaj začasno nastaniti. Mnogi prenočujejo tudi v vagonih, ker preti večini hiš, ki so še ostale po potresu, nevarnost, da se porušijo zaradi novih potresnih sunkov. Bojazen med ljudstvom je še vedno zelo velika. Ljudje čakajo na cestah, ki vodijo v mesto, na avtomobile, ki prinašajo pomoč. V planinah je nastala gosta megla, kakršne ne pomnijo že davno. Središče katastrofe je bilo na črti Valandovo-Pirava-Karagjorgjevac-Mirovče. Potrebna je pomoč v šotorih in živilih. Zelo je pomirjevalno vplivalo na prebivalstvo, ker so oblasti, vojaštvo in Rdeči križ takoj priskočili na pomoč prizadetim. GJGvgJelij*, 10. marca. Nekaj trenutkov pred sobotnim potresom se je začulo silno podzemeljsko bobnenje, ki Je napravilo na prebivalstvo strašen vtis. Ljudje so vsi bežali na prosto. Zanimivo je, da so se pri tej katastrofi na mnogih krajih pojavili novi izviri tople vode Bedo prebivalstva je povečalo, ker je podnevi pričel pihati mrzel veter in so nastali močni nalivi s točo. V prvih trenutkih potresa je vsakdo skrbel, da bi rešil sebe Ljudje so kakor brez glave bežali na prosto, nakar so šele začeli iskati svojce V prvem hipu se je zdelo, da je mnogo večje število mrtvih, kakor jih je v resnici. V nedeljski noči so se pojavili slabši potresni sunki v smeri od De-mirkapije do Gjevgjelije, vendar pa brez posledic. Skopi je, 10. marca Banu Ziki La-ziču, ki je odpotoval v kraje, prizadete po potresu, so načelniki posameznih srezov poročali o vseh podrobnostih nesreče, ki je zadeli južne kraje naše države. Vsem orožniškim postajam so bila izdana navodila kako naj pomagajo rodbinam, ki so ostale brez strehe. Vojaštvo razdeljuje med prebivalstvo živila in šotore Oblasti so že pričele proučevati ukrepe za obnovo porušenih vasi. Potres je učinkoval vertikalno in zato so se porušile vse stavbe na slabih temeljih. Afera v romunski Narodni banki Odstavitev guvernerja banke zarad! sabotiran ja pogajanj za najetje inozemskega posojila Bukarešta, 10. marca. Guverner rumun-ske Narodne banke Burileanu je bil včeraj suspendiran. Francoska finančna skupina je v nedeljo izpremenila svoje stališče glede strokovnjaka pri rumu ruski Narodni banki in sporočila, da se strinja s stališčem, ki ga v tem vprašanju zavzema ru-munska Narodna banka. Na to obvestilo je odgovoril guverner Burileanu z brzojavko, ki bi utegnila nadaljna pogajanja za posojilo zelo oškodovati in morda skaliti tudi odnosaje med Rumunijo in Francijo. Odpošiljatev te brzojavke je preprečil ministrski predsednik Mironescu osebno. V seji upravnega sveta Narodne banke se večina članov ni solidarizirala z guvernerjem, temveč je obsodila njegovo postopanje. Ministrski predsednik Mironescu je bil opoldne v avdijenci pri kralju, ki mu je predložil besedilo zadržane brzojavke. Nato je izšla posebna izdaja uradnega lista, v katerem je bil guverner Burileanu s kraljevim dekretom odstavljen z utemeljitvijo, da je sabotiral pogajanja za posojilo. Na njegovo mesto je bil imenovan bivši državni podtajnik v notranjem ministrstvu Konstantin Angelescu, proti kateremu je svoječasno, kakor znano, izvršil neki na-cijonalistični dijak atentat. Henderson o mednarodni razorožitvi Debata v angleški spodnji zbornici o pristopu Anglije k mednarodnemu razsodišču v Haagu London, tO. marca. AA. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je Henderson za* prosil naj zbornica odobri ratifikacijo pri* stopa Anglije k določbam o mirni rešitvi mednarodnih sporov. Minister je dejal, da pristopa Anglija k rešitvi mednarodnih sporov potom razsodišča pod pogoji, na* vedenomi v »Beli knjigi« dne 23. februarja Anglija bo predložila mednarodnemu raz* sodišču v Haagu vse spore pod nekimi pridržki. Smatra, da je pristop Anglije k mednarodnemu razsodišču velikega pome* na za uspeh bodoče razorožitvene konfe* renče, ki bo odločilno vplivala na potek dogodkov v Evropi In v svetu. Uspeh te konference bo zagotovil konstruktivno mednarodno sodelovanje, d očim bi imel neuspeh izredno težke posledice. Vlada zato meni, da so priprave za to konferen* co najvažnejša naloga angleške zunanje politike. Pristop Anglije k mednarodnemu razsodišču je logična posledica pariškega mirovnega pakta in dopolnilo opcijske klavzule. Anglija je dala s podpisom op* cijske klavzule lep zgled. Sedaj je vezanih s to klavzulo že 34 držav. Anglija ne bo pri tem ostala osamljena, ker je imperi* jalna konferenca po skrbni razpravi odo« brila pristop k mednarodnemu razsodišču. Glede na izpremmjevalni predlog, ki ga je pozneje predlagal sir Austen Chamber* lain, je Henderson dejal, da priznava po* polnoma važnost akcije sveta Društva na* rodov v mosulskem ki grško*bolgarskem sporu, ki je dokazala moč Društva naro* dov. Ne more pa priznati, da bo pristop Anglije k mednarodnemu razsodišču zmanjšal avtoriteto sveta Društva naro* dov. Nato je Ghamberlam čestital zunanjemu ministru k uspehu pomorskih pogajanj v Rimu in Parizu in izrekel priznanje na do* seženem sporazumu Briandu, Mussoliniju in Grandiju. Govoreč o mednarodnem razsodišču, je Chamberlain povdarfl, da Zedinjene dr* zave ne soglašajo z mnenjem, da so po* trebna druga sredstva za izvedbo pariške* ga mirovnega pakta. Nadalje je izrazil mnenje, da bo pristop k mednarodnemu razsodišču odtegnil kompetenci sveta Društva narodov veliko vprašanj in po* vzročil razne zmešnjave. Nemški industrije! v Moskvi Moskva, 10. marca. Razgovori zastopnikov nemške industrije z vrhovnim gospodarskim svetom Sovjetske unije so potekli za obe strani zadovoljujoče. Predvsem so se ugotovili pogoji za stabilizacijo obojestranskih gospodarskih razmer, zlasti pa za izmenjavo blaga. Pri tem je bilo tudi dogovorjeno, katere količine industrijskih proizvodov bo vrhovni gospodarski svet Sovjetske Rusije nabavljal v Nemčiji. Spomenik izumitelju šivalnega stroja Pariz, 10. marca. AA. V nedeljo je Herriot odkril v Lyonu spomenik Thimonnieru, ki je Izumil šivalni stroj. s Podpis pomorske pogodbe Pariz, 10. marca. A. Doznava se, da bo francosko-italijanska pomorska pogodba svečano podpisana v Londonu. let. Angleška princa v Argentini London, 10. marca. AA. Waleški princ in princ Jurij sta posetila v soboto vojaško letališče Elpalomar v bližini Buenos Airesa, kjer sta prisostvovala zanimivim vajam angleških letal. Zvečer sta bila princa gosta na banketu jahalnega klub ter gledala pozneje v družbi argentinskega predsednika Uriburija boksarsko tekmo. Po masi v škotski cerkvi sta se princa peljala v nedeljo 8 predsednikom b konjskim dfajgua Po pose tu telovadnega kluba sta bila gosta na nekam privatnem sprejemu. Beograd, 10. marca. Po vesteh iz južne Srbije preti po potresni katastrofi mnogim krajem poplava. Tako so v okolici Gosti vara vide zaradi tajajoče-ga se snega silno narastle. Vardar je oarastel že na 1.30 m nad normalo. Pod vzeti so posebni ukrepi da se obvaruje prebivalstvo pred poplavami. Beograd. 10. marca. Nj Vel. kralj in predsednik vlade sta se se davi vrnila tz potresnega ozemlja ▼ Beograd. Beograd. 10. marca Po vesteh iz Grčije je povzročil potres tudi tamkaj veliko školo Ker pa so prekinjene redne zveze, ni *e točnih poročil o katastrofi, ki je zadela grške kraje Zdi se, da je bila potresna katastrofa v Grčiji mnogo večja kakor pri nas Tudi iz Bolgarije poročajo o silnem potresn, ki je zahteval večje število človeških žrtev Kakor v naših krajih je tudi v Bolgariji porušil potres nešteto hiš. Beograd. 10. marca šef seismografskega zavoda v Beogradu Jelenko Mihajlovič je izjavil, da je bil potres v južni Srbiji eden največjih tektonskih potresov, ki so jih doslej zabeležili aparati beograjskega seis-mološkega zavoda. Potres je bil zelo močan, vendar pa je nevarnost te minula Morda bodo sledili še lažji potresni sunki, toda največja nevarnost je že prestana Preosnova bolgarske vlade Beograd, 10. marca Bolgarski Ust »Sofija« poroča, da bosta ministra Burov in Molov imenovana za poslanika v inozemstvu. Burov naj bi odšel v Pariz, Molov pa v London, dooim bo minister Bišajkov postal upravnik Narodne banke. Iz vlade bosta izstopala tudi ministra GLigorije Vasi-ljev in Milanov, dočim bi minister za promet Staj ino v izpremenil resor. Na njihova mesta bi prišli povsem novi ljudje. Herriot o razoro- žitveni pogodbi Pariz, 10. marca a Na banketu zveze vojnih invalidov je imel Herriot govor o organiziranju mira in evropski uniji. Pri tem je govorU tudi o pomorski razorožit-veni pogodbi in zelo obžaloval, da Nemčija n: udeležena v njej. »Ne smemo misliti, da krmarimo z versaillesko pogodbo sigurno proti mira.« je poudarjal. »Ne smemo pozabiti naukov iz zgodovine. Misliti moramo, da je znala Prosija po tilsitskem miru, ki je zelo omejil njene oborožitvene množnosti, zopet združiti svoje bojne sile. Bodimo ne zaupni napram omejitvam, ki so jih morali narodi prevzeti v težavnem položaju. Prepričan sem, da bomo imeli le tedaj varnost in mir, če bo tuda Nemčija pritegnjena v splošno razorožitveno pogodbo«. Krvavi izgredi na varšavski univerzi Varšava, 10. marca. V nedeljo opoldne je prišlo na dvorišču univerze do voBMk izgredov, kakršnih med dijaki sploh še ne pomnijo. Kljub prepovedi rektorja so priredili nacionalistični dijaki na dvorišču zborovanje, ki so ga skušali protivladni dijaki motiti. Po burnem prerekanju je prišlo do divjega pretepa, v katerem je bilo mnogo dijakov ranjenih. Pozvani so bili gasilci, ki so skušali stranki ločiti z vodnimi curki. Akcija ni uspela, ker so dijaki zaprli dovoz vode. Nato je bila pozvana policija, ki je vdrla na dvorišče m z bombami za solzen je napravila konec izgredom. Pogajanja Avstrije in Madžarske prekinjena Budimpešta, 10. marca. Gospodarska pogajanja med madžarsko in avstrijsko delegacijo so bila prekinjena ter so madžarski delegati odpotovali s Dunaja v Budimpešto. Domnevajo, da se bodo razgovori zopet pričeli v drugi polovici meseca, ko bodo podana mnenja vseh zainteresiranih faktorjev o težkih pogojih, ki so bili postavljeni na obeh straneh. Admiral BattJer gre v pokoj Washington, 10. r—ioo. Podadmtral ButtlcT. Id je nedavno razžalM Mussolini* ja in bi bil zaradi tega skoro prišel pred vojno sodišče, je zaprosil za- upokojitev v prihodnji jeseni. Admiral Bottler bo nato odšel na daljšo predavateljsko turnejo. Silni vihar j v Angliji Snežni zameti so v Londonu kakor tudi po ostali Angliji zelo otežkočill promet — Huda zima na Bavarskem — Snežni plazovi na južnem Tirolskem London, 10. marca AA. Včeraj je zapadlo v Angliji mnogo snega, ki je zelo oviral cestni promet. Zgodilo se je več nesreč, ker se je prevrnilo več voz. V londonskih predmestjih je zastal ves promet, ker so bile ulice popolnoma zasnežene. V srednji in severni Angliji je zapadlo toliko snega, da so morali ceste čistiti s plugi. London, 10. marca AA. Včeraj je divjal v Londonu in v okolici tako silen snežni vihar, kakor ga ne pomnijo že 20 let. V pol ure je zapadlo nad 2 padca snega. Zaradi poledice se je na ulicah ponesrečilo mnogo konj. Vsa vozila s konjsko vprego so morali poslati v stranske ulice, da ne ovirajo prometa v glavnih žilah. Tudi avtomobilski promet je bil zaradi snega in megle zelo oviran. Te dni so se sploh pripetile po vsem svetu velike katastrofe. Razen velikih snežnih viharjev v Angliji je bil na otoku Mavriciju silen orkan, ki je napravil ogromno škodo. V zapadnih državah Ze-dinjenih držav so besneli te dni najsilnejši viharji. V Švici je zapadlo toliko snega, da so prekinjene vse prometne zveze in je odrezanih od ostalega sveta več krajev. V Franciji grozi Parizu velika povodenj, ker reka Seine vedno bolj narašča. London, 10. marca. V zgodnjih jutranjih urah je zapadlo zopet mnogo snega. V srednji in se vrni Angliji je ponekod ves promet ustavljen. Plovba je skoraj popolnoma onemogočena. V Wellingtonu je bila tako visoka plima, kakršne doslej še niso doživeli. Monakovo. 10. marca. Nekaj dni je v zgornji Bavarski promet skoraj popolnoma onemogočen. Snežni zameti so povzročili irnogo ovir Ln škode. V Friedenbergn v bližini Monakovega je skočil s tira vlak. Lokomotiva in poštni voz sta padla preko nasipa. V vseh severnih krajih Bavarske sneži že več dni neprestano. V goasdovtti je sneg zapadel več metrov visoko. Milan, 10. marca Velik snežni plaz je na južnem Tirolskem v Schnalserski dolini zasul hidroelektrično centralo, ki je bV la popolnoma uničena. Triumfalen sprejem Chaplina v Berlinu Ameriškega filmskega umetnika je sprejelo na desettisoče ljudi, Id so ga naravnost oblegali Berlin, 10. marca. AA Včeraj ob 5.30 popoldne je prispel v Berlin Charlie Ch&p* lin, ki mu je prebivalstvo priredilo veli* časten sprejem. Vse ulice do postaje so bile polne tisočev občinstva, ki je z ve* liko nestrpnostjo pričakovalo prihoda »kralja smeha« v nemško prestolnico. Čim je Chaplin zapustil vlak, ga je obsula ce» la armada fotografov. Policija je le z ve* liko težavo ubranila filmskega umetnika pred navalom navdušenih občudovatk in občudovalcev, ki so ga spremljali v tri* umfu do hotela. Berlin, 10. marca. Charlie Chaplina je snoči ob prihodu v Berlin poleg 10.000 ne-oficijelnih pozdravilo okoli 1000 oficijelnih Izpitna komisija zunanjega ministrstva Beograd, 10. marca. AA. S sklepom ministra za zunanje zadeve so imenovani v komisijo za izpraševanje uradnikov prve, druge in tretje kategorije ministrstva za zunanje zadeve kot predsednik dr. Miroslav Jankovič, načelnik upravnega oddelka, za člane pa dr. Karović. načelnik političnega oddelka, Danovič od odpravnega oddelka, Gerasimovič od konzularno-gospodar-akega oddelka in Vintrovič od glavnega arhiva ministrstva. Umestna prepoved Sarajevo, 10. marca. Sarajevski sreski na^ebaJk1 je Izdal odredbo, po kateri je zabranjeno seljakom slaviti krstno slavo nad en dan. Doslej so namreč proslavljali ta rodbinski praznik dva do tri, ponekod celo do sedem dat Na teh proslavah se je mnogo pijančevalo ter je prišlo do mnogih kriminalnih incidentov. Prepovedano je tudi hoditi čestitat krstno slavo po prvem dnevu. Za kršitev teh odredb so določene tudi strožje kasni. Proslava 70-tetnfce dr. Murka na praški univerzi Praga, 10. marca. Jutri v sredo popoldne se bo vršila v veliki avli filozofske fakultete na češki univerzi akademska proslava 70-letnice prof. Murka. Po predavanjih prof. Weingarta in prof. Horaka o življenskem delu jubilanta se bodo vrstile čestitke zastopnikov gospodarskih in strokovnih organizacij. Izgon nemškega novsuarja iz Češkoslovaške 10. marca. Nemškega novinarja inž. Arturja Komhuberja so oblastva pozvala, da mora v treh dneh zapustiti češkoslovaško ozemlje. Kornhuber je'že več let dopisnik več desničarskih nemških listov in vodi že več let sasmehovalno akcijo proti Češkoslovaški. Neposredni povod za njegov izgon je dal Banak v »Hamburger Fremden-blattuc, v luteran izjavlja člankar med drugim, da revolucijska zgodovina Češkoslovaške ni nič drugega kot veriga moralnih in materijelnih zločinov. Vsi ljudje, ki so sodelovali pri ustanovitvi nove države, so postali nenadoma narodni junaki, vendar imajo več aH manj masla na glavi. Prav često je Kornburger napadal tudi vodilne češkoslovaške politike. Njegov izgon je prvi primer kaznovanja inozemskega dopisnika, odkar nhfltnja českoslova&ka republika, osebnosti, med rrjimfi predstavniki fifanskm industrij, angleškega in ameriškega poslaništva i. t. d. Chaplin se je le s težavo pre-ril do svojega avtomobila m tudi avtomobil je le z muko nadaljeval pot do hotela. Pred hotelom je morala policija precej energično poseči med množico, da je napravila prehod za Gnaplina, ki je bil po triumfalnem sprejemu vidno izčrpan. Berlinsko bivanje namerava Chaplin izrabiti tndi v poslovne namene Obiskal bo tudi južno Nemčijo in Porenje. Njegov načrt za nadaljna potovanja še ni gotov vendar je znano, ds bi rad videl mnogo Evrope, posebno pa Rusijo. Ali sme sodnik igrati nogomet Atene, 10 marca. Tukajšnje sodišče se je te dni pečalo z zanimivim vpraša* njem, ali sme sodnik igrati nogomet. Neki mlad sreski sodnik se je bil namreč ude* Iežil nogometne tekme kot igralec in je bil seveda oblečen kakor njegovi tovariši v športni dres. Namestnik s reškega načel« nika je smatral, da je mladi sodnik s tem, da se je udeležil tekme v športnem dresu, žalil dostojanstvo sodnika. Višje sodišče je predlog, naj se mladi sodnik kaznuje, od* bilo, ker ni videlo v tem njegovem dejan* nju nikake žalitve dostojanstva sodnika, vendar mu je svetovalo, naj se v bodoče ne pojavlja več v športnem dresu. Poseti Drummonda v evropskih prestolnicah ženeva, 10. marca. Generalni tajnik Društva narodov sir Erick Dmmmond namerava v najkrajšem času obiskati na svojem informacijskem potovanju nekatere evropske prestolnice. Najprej bo generalni tajnik obiskal Berlin, nato bo potoval v Pariz, kjer se bo dne 24. t. m. kot tajnik studijskega odbora evropske unije udeležil posvetovanj njegovega organizacijskega odseka. Po velikonočnih praznikih bo Drummond obiskal se Rim in nato zopet Berlin. Snowden bo odstopil? London, 10. marca. Dasi Se ni gotovo, če bo zakladni kancelar Snowden res odstopil, se že imenuje kot njegov naslednik trgovinski minister Granam. Smrt finskega slikarja Helsingfors, 10. marca. AA. Tu je umri slavni finski Slikar Axel Gallen, star 66 Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.835, Berlin 13.545 do 13.576 (13.56), Bruselj 7.9387. Budimpešta 991.3«—994.38 (992.88), Curih 1094.4 do 1097.4 (1096.9), Dunaj 789.05 — 802.05 (800.56), London 276.65, Newyork 56.84, Pariz 221.96—223.96 (222.96). Praga 168.29 do 169.09 (168.69), Trst 297.16—299.16 (298.16). , INOZEMSKE BORZE. Curih. — Beograd 9.1260, Pari« 20.346, London 26.24375, Nowyork 519.65, Bruselj 72.44, Milan 27.2225, Madrid 56.60, Amsterdam 208.32. Berlin 123.70, Dunaj 73.06. Sofija 3.76S, Praga 15.3926, Varšava 58-20, Budimpešta »040, Bukarešta 8.00. Stran 2 >S L O V E N S K T NAROD«, dne 10. marca 1931 Stev ^ Koncert Hubadove župe Nastopilo je 13 pevskih zborov in skoraj vsi so pokazali razvnjeffv napredek zborovskega perja pri nas Povodom svoje prve redne letne skupščine je v nedeljo popoldne v Unionu priredila pod vodstvom župnega pevovodje Zorka Prelovca Hubadova župa koncert, na katerem je nastopilo 13 pevstda zborov, včlanjenih v Huibadovi župi, ki je sama kot celota del J užnoslo venskega pevadkega saveza, stoječega pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Rekordni obisk tako s strani pevskih zborov, kakor s strani poshisajočega občinstva je dokazal, da se interes za nase pevsko delo krepko dviga. Napredek je v resnici ogromen in naravnost presenetljiv. Skoro vsa pevska društva so dosegla letos same lepe uspehe, kakršnih bi v tako kratkem času ne bilo pričakovati, Linija napredka se je tekom enega samega leta strmo dvignila. Nedeljska revija naših pevskih zborov je dokazala, da se v njih vrši intenzivno, smotreno, samozavestno delo, ki je vredno vsestranskega uvaževa-nja in najširše podpore vseh faktorjev, katerih dolžnost je bdeti nad našim glas-beno-kuJturnim napredkom. Ako bi bila ta podpora še krepkejša, bi v nedeljo v Unionu slišali še dokaj več pevskih zborov, saj to daleko ni bilo vse, kar v Sloveniji poje. PogTešali smo znanih pevskih zborov iz Kamnika, Tržiča, Kočevja, Litije, šmart-nega itd., ki bi se prav gotovo te plemenite pevske tekme udeležili, ako bi jim to dopuščale n. pr. gmotne razmere. Vemo, da se tudi oni vesele uspehov bratskih društev, vemo, da tudi oni delajo ki napredujejo in jih v bodočih vsakoletnih koncertih pričakujemo. Izmed 13 pev. zborov jih je bilo 9 iz Ljubljane in okolice, in mislim, da so to bila skoro vsa pevska društva, včlanjena v Hubadovi župi, kar jih zmore Ljubljana. To pa je razmeroma več, kakor zamoreta pokazati Zagreb in Beograd. Učiteljski pevski zbor se nahaja na pevskem potovanju. Grafika menda ni včlanjena v župi, oba ta dva zbora pa za nastopiveimi nikakor ne zaostajata. Vsa ta slika pevskega udejstvovanja je dokaz, da smo Slovenci v resnici rod pevcev in da Ljubljana v zborovskem oziru za vsema prvo mesto v državi. Preveč prostora bi zavzelo podrobno, strokovno poročilo o posameznih pevskih nastopih, zato naj sledi le nekoliko opazk k po edinim izvajanjem. Mislim, da pri tako resnem stremljenju vseh nastopivših evfemistično barvano poročilo ne bi bilo na mestu, zato je treba povedati poleg dobrih strani tudi slabe, ki se dajo izlahka popraviti. Kot prvo je nastopilo >G 1 a s b e n o društvo« iz Hrastnika. Pevovodja Can-der Davorin. Okoli 30 pevk in pevcev, mladih, svežih, morda nekoliko preveč odprtih glasov, z odločnim, sigurnim, semtertam dokaj ostrim predavanjem. Hrastničanje so prišli celo s svojim malim orkestrom, kar je dale njihovemu nastopu barvitost in je obenem dokazalo, da je njihov pevovodja glasbeno lepo na obrazen, razborit in praktičen mož. S tako skupino je uspeh vnaprej zagotovljen, zlasti še, ako ima pevovodja pri izbiri programa »rečno roko. Pevski zbor »C i t a 1 n i c ec v Šiški, okoli 34 moških pevcev, je še mlad, nekoliko boječ, v glasovih prijeten, mehak, se drži skromnega programa, kar je z ozirom na kratek obstoj zbora popolnoma pravilno. Pevovodji Novaku Janku priporočamo, da pazi skrbnejše na pevsko zlogovanje in izgovarjanje. Na vsak način bo Šiška, že s ozirom na svojo znamenito čitalniftko tradicijo, kmalu zamogla dati več. Pogoji za to so dani, zbor je svoj krstni nastop srečno prestal. »Slavec« kot tretji je nas vse razočaral. Moram odkrito povedati, da je bil njegov nastop izmed vseh najslabši. Vzroki za to oči vi dno in žalostno propadanje so notranji. "Večno menjavanje odbora in pevovodij vpliva 1« kvarno. Prepir v hiši uničuje vse nekdanje uspehe. »Slavec« ima pevske sreče čim dalje manj, vsi mlajši zbori ljubljanski, pa tudi izvenljubljanski, stopajo mimo njega navzgor. Tu treba brezobzirne, energične operacije in vse se bo dalo se rešiti. Ne strinjam se s pevo-vodjo Premelčem Mirkom glede interpretacije petih stvari, tudi ne s šolo glasovnega materijala zbora, iz katerega bi se pri nekaterih iapremembah končno vendarle dalo kaj narediti. Upajmo, da »Slavec« krene kmalu na boljšo pot. Pevsko društvo »Zvezda« iz Most pri Ljubljani (okoli 32 moških glasov) s pevovodja Avsenakom Mirkom je močno am-bicijozno, dobro vpeto, isglajenih, zvočnih, umerjenih in umirjenih glasov. »Zvezdi« se obeta lepa pevska karijera. Naj se svojega voditelja drži, inteligenten, muzika-len, v resnici dober pevovodja je. Trboveljski »Zvon« s pevovodjo Mol-lom Oskarjem v moškem in mešanem zboru se je izvrstno predstavil. Ves zbor Šteje okoli 60 grl, poje sigurno, isglajeno, močno sugestivno, varuje ljubosumno svojo veliko pevsko tradicijo. Tako zbor kot vodstvo sta v eno zlita. To je garancija za uspešno, plodno bodoče pevsko delo. Prijetno so nas iznenadile »Domžale« s svojim malim, a brihtmm zborom pod vodstvom Mavrica Ferda. Mladi, ljubeznivi glasovi, korajžni. Ta njihov prvi nastop v Ljubljani se jim je izvrstno posrečil. Za »Domžalami« je sreski šolski nadzornik Bezeljak v lepih, jedrnatih besedah posdravil publiko in pevce ter raaglasH odlikovanja pevcev, ki dolgo let sodelujejo vztrajno in marljivo pri svojih zborih. Odlikovani so bili s savezno medaljo in prejeli kot potrdilo savezno diplomo. Takih zaslužnih pevcev je preko 70. K zasluženemu častnemu odlikovanju jim tem potom iskreno čestitam. Za g. Bezeljakom se je oglasil župni pevovodja g- Prelovec, pojasnil velik pomen pevskega praznika ter opravičil pev. zbor Gl. Matice, ki radi intenzivnih vaj za predstoječi slavnostni koncert ob priliki 80-letnega jubileja p. H. Sattnerja ne more s celotnim programom nastopiti. Oba govornika sta bUa toplo aklamirana. zla njima j« nastopil pevski zbor Glasbene Matiee s pevovodjo Mirkom Poličem. O izvajanju Gl. Matice pač obširnejše govoriti ni na mestu, ker oijen nastop presega vsako prazno hvalo. Z njim je GL Matica kronala prvi del koncerta, ga je sijajno zaključila ta mu dala t ako rekoč svoj imprimatur. Msd odmorom živahno vrvenje, nagovarjanje, debatiranje po hodnikih, vas je veselo, živo zadovoljno, kaja nastopi so te vrtni brezhibno, kot na aRi, vas je šlo gladko, vse po sreči, vse js edino v tem, da j« to najlepši pevski praanlk, vas odlikovane em častita. Naj objavim ta govor s reškega šol. nadzornika g. Baaaljaka, ker je v njegovih besedah vas, kar izpričuje pomembnost slavnostnega dna. Slavna gospoda! Južnoslavenski pevački savez, pod najvišjim pokroviteljstvom Nj, Vel. kralja, je odlikoval starejše pevce in rulHJnt delavce pevskih društev, včlanjenih v Hubadovi župi, s savezno diplomo. Gotovo je med našimi pevci v posameznih društvih de zaslužnih veteranov, a so menda nekatera društva pozabila prijaviti njihova imena. Uprava Hubadova župe Jerebi ja prav današnji dan, svoj prvi veliki pevski župni praznik, za to sicer skromno, a lepo in pomembno slavje. Saj pravi pevec je skromen idealist, ki ne računa z zakladi. Zanj veljajo prav dobesedno Prešernove besede, »Slep je, kdor se s petjem vkvarja...« Njegov prekrasen zaklad je v grlu in srcu njegovem. Srečen je, da osrečuj« z lepo pesmijo hvaležne poslušalce, pa najsi, da mora, kar se, žal, pogosto dogaja po napornem delu, še iz svojega žepa poravnati deficit. Vendar pa naj bo to, res, lahko rečemo, več kot krvavo zasluženo odlikovanje starejšim vsaj malo zadoščenje in priznanje za njihovo neprecenljivo delo, ki je res malokdaj pravilno cenjeno in vpoštevano. mlajšim pa spodbuda, da tudi oni s takim veseljem in navdušenjem slede stopnjam idealizma, vztrajnosti in požrtvovalnosti, s kakršno so današnji odlikovanci gojili našo lepo pesem. Ne zakopavajmo talentov neplodno, ker bi bil v resnici ne-odpustljiv greh, ako bi zanemarjali najlepše darove, dar nam jih je Bog dal. Strni mo se v zmagoslavno pevsko armado, v mogočno velesilo, ki bo s svojim orožjem lepote, srca, prijateljstva In ljubezni objela ves svet. Naj žive naši odlikovanci, naj živi naša slovenska, jugoslovenska, slovanska pesem!« — V drugem delu se je kot prvo predstavilo pevsko društvo »K rakovo-Trno-v o« pod vodstvom Grdbminga Adolfa. Okoli 40 moških glasov, smotreno izbliko-vanih, tehnično čvrsto izšolanih, izravnanih, je pokazalo od nedavna do danes strm napredek. Ravno pri > Kr akovem-Trno-vem« se jasno vidi, kaj zmore naobražen, spreten pevovodja. ž njim zbor raste in pada. Zato bodi prva skrb vseh zborov, da si pridobe dobro strokovno moč. Dileti-ranja mora biti čimdalje manj, ako hočemo napredovati. Glasbeno na ob raženih pevovodij imamo vsako leto več in ako se Savez poprime krepko za otivotvorenje pevovodskih tečajev, pa se bo delo v pevskih zborih razvilo še veselejše in smotre-nejše. Vem. da se v odseku sa narodno pro-svečivanje pri ministrstvu prosvete resno bavijo z mislijo na učiteljske tečaje za zborovodje in sem dobil od tam prošnjo, da skiciram program, nastavni plan in pravilnik za tak tečaj. »Krakovo-Trnovo« se je torej pod Grobmingom neverjetno dvignilo in predstavlja že danes moški zbor, ki opravičuje najlepše nade v bodočnost. Nov za nas Ljubljančane je bil dalje nastop »Celjskega pevskega društva^ pod vodstvom g, segule. Celjani so se na moč krepko afirmirali. G. segula je znan glasbeni delavec, priden, smotren, uglajen .eleganten pevovodja, ki ima svoj 70-članski mešani zbor brez diferenc v svojih rokah. Zbor predstavlja seriozno glasbeno enoto, ki gleda visoko, se svoje veljave samozavestno zaveda, ki živahno in z vsak dan večjim uspehom dela in ki je svojemu rodnemu mestu v čast. V zboru so vztrajni pevci, — neki gopod prepeva v njem že 37 let, — gladkih grl, izravnane pevske linije, zbor pravilno govori in diha, smotreno dinamično raste in pada, pevovodja inteligentno interpretira, skratka: tehten, uvaževan zbor. Veselo In ambicijosno je nastopila mlada, čvrsta »Sava« i« Ljubljane pod vodstvom stremiteljnega mojega učenca G runi a Adolfa. V zboru krepko sodeluje nekaj naših dijakov. Radi mladosti grl ima abor jasno, svetlo barvo, je zlasti v višini zmagovit, krepak v ritmu in dinamiki, samozavesten, odločen. Pevovodja se vzorno dr* ži, njegove mlade roke so kaj energične, ve kaj hoče. Zbor bo ž njim rastel in bo kmalu vreden brat starejšim moškim zborom. »Ljubljanski Zvon« pod Prelov-cem Zorkom se je z nedeljskim svojim nastopom zopet nenadoma in čvrsto dvignil. Zdi se, kakor bi poslednji čas Sinil vanj nov, osvežujoč duh. Veselim se tega. V njem nisem opazil prednjačenja posameznih glasov, glasovna črta je prijetno izravnana, razmerje ženskih m moških grl zelo zadovoljivo. Tehnično se sedaj more »Lj. Zvon« meriti breg skrbi z vsemi ostalimi nastopivžimi mešanimi zbori. Zvočen je, prepričevalen v izražanju. Izpiljen, kos težavnim nalogam, krepko discipliniran, z veliko voljo, stremitaljnim hotenjem, vzorno vpet, sme biti ponosen na svojega voditelja, ta pa nanj. Nekam slaboten je postal »Cankar«. Slišal sem ga Že v dosti boljši formi. Nepopoln zbor je, manjka mu gladkih visokih glasov. Pokoril se je najbrž disciplini in morda proti svoji volji nastopil. Njegov razboriti In vešči pevovodja Ferko Krte*© je Imel s svojim nezadostnim materijalom dokaj težko stališče. Prepričan sem, da je zborova slabost le trenotna, kar bi »Cankarju« prav iz srca želel. Ambicijozen je v najvišji mari. selo delaven, močna volje, visoko nad povprečno linijo, izbirčen v programu, samosvoj, nevsakdanji. Svojim ne-lahkim nalogam be, ko si zopet opomore, tako čvrsto kes, kot je bil do sedaj vedno. Koncert ja zaključila »Ljubljana« pod vodstvom dr, Dolinarja Antona V 60-eianskem mešanem zboru. »Ljubljana« je krepka, elastična pevska enota, ki se ji zlasti prilegajo ljubeznive, domače narodne stvari. S svojimi bistrimi, svetlimi ženskimi in solidnimi moškimi glasovi ubira svojo pevsko pot živo navzgor, sledi svoje-mu tehtno znajočemu pevovodji tniahka preko vseh pragov in doaeaa modna in trajne uspehe. Res, ponašati ae moremo s tako pevko armado. Vesel je je gotovo naj prvaki oče Matej Hupad, čigar ime Ima čast noatti. Z zadoščenjem ji smemo tudi mi komponisti — bilo nas je na programu 10 — zaupati svoja dela, kajti v skrbnih in vetom rokah so. Zahvaljujem sa imoandjem in pevcem v imenu vseh nas za skrbno negovanje ln lepo, zadovoljivo izvajanje naših kompozicij, Pozahetl ne smemo na. skupno, tesno sveao vseh nas; drug a drugim rast emo, drug z drugim sa radujemo uspehov, priznanje in čaat pevcem je tudi naše priznanja la naša čaat. Tega m onega je bilo v nedeljo v Unionu veliko in v resnici aaahjienega. —č. Bojanu v spomin Saj mi je večkrat poeoltl, ko sv* se srečata v mestu: »Vel, nj vse v redu g menoj.., bolan som. — Petem pa Je pogledal otožno v stran, v odah se mu je za-iskrila čudna iskra in poslovil se je vedno s prijetnim nasmeškom in toplo besedo, ki ga je detsja tako simpatičnega. Kadar le govoril o gledališču, o lepih minulih časih, ki smo jrti prebil; v družbi po kavarnah ali na izprehodlh. o svoji IJubj družkiid in o vsem, kar mu je bilo milo in drago. Spominjamo se našega Bojana Smer-kolja v njegovi preimenitni vlogi v »Treh vaških svetnikih«, kjer je tako sijajno pogodil svojega mežnaria. da je celo stroga kritika vsa navdušena oisala o njem češ: »Glej ga giej. Smcrkolja, zakaj ga pa vedno skrivate samo za kulisami ln ga pokažete tako rr*a4okedaj v vlogah, ki mu pri-iaioV DeiaJ sem, da so ga skrivali za kulisami. Res je, a tu je delaL Bil je najzanesljivejši in n a j spretne j ši poirocnik režiserja, ki je delal neumorno, bil pa pri tem vedno skromen, idealen kolega in vedno zJat č4ovek. Res ni bilo vse v redu ž njjin, Navslic zavratrri bolezni, ki mu je počasi pila sivijenski sok, pa je vztrajal, vztrajal do konca. V službi pa se ie pred dnevi ponovno prehladi] in moral je v bolnico. Zdravil se je tudi v Leonišoh toda bela žena se ni dala odpraviti, ni se ji smililo mlado življenje 33 letnega Bojana in v nedeljo okrog 17. zvečer je zamahnila s koso... Bojan leži sedaj na mrtvaškem odru v mrtvašnici splošne bolnice. Prijatelji prihajajo in komaj verjamejo. Trudne jim padajo roke, ko krope tisto beio obličje in odhajajo z jadom v srcu. Počivaj mimo, dragi Bojan. —kar. Dom osamelih žena (Pred premijero). Jutri, v sredo bomo imeli v ljubljanskem dramskem gledališču vsekako zelo zanimivo premiero. Igrokaz v treh dejanjih Dom osamelih žena je napisala žena, Ugledna poljska pisateljica Zofija Walkow-ska, predstavo je izrežjrala žena, gospa Marija Vera in vse uloge v i^ri na odru so ženske, ki gib bodo kreirale naše članice. Edini moški, ki predstavlja, žensko usodo, se bo slišal le izza dekoracij z vrta, moški, ki zmaga in doseže svoj cilj, ki zna vsiliti svojo voljo proti vsemu ženskemu odporu in proti ženski razsodnosti 18-letne Eve — on vedno zmagoviti Adam ... A za kulisami so še trije drugi moški; med njimi sta dva eek> že v večnosti, eden pa ločen: ne vidimo jih, a so končno vendarle zelo važne osebe. Govorijo o njih, razmišljajo o njih, žalujejo za njimi, obu* oajo kes zaradi njih in zaradi pokojnoga oboževanca se končno podere vsa prekrasna iluzija v njih. Čeprav torej moških ne bo na odru, bodo prav za prav vendar središče vse drame. Te nežne, fine psihološke, vseskoz ženske drame o ženskah usodah, čustvovanjih žen od 82—18 let, babice, njenih dveh hčera, njene sinahe in dveh vnukinj. Tu je tudi še nezakonska hčerka vnukinega pokojnega moža in pa hiši in obitelji vdana kuharica. Osem zefo različnih večinoma že »nepotrebnih«, a enako plastično prikazanih žen, vdov, ločenke in samic Vse sive — razen ene ali dveh — v preteklosti, eni pa se prav oh sakljočku drame ssradi usodne ljubem i do oženj ene a odpira bodočnost, ki se mora prej ah slej isprameniti v isto tragedijo, ki jo preživlja ie njena živčno in gmotno propadla mati... Dejanje se godi v vili s vrtom, ob poljski vaai. Tu so zbrane okoli 821etne babice vse te stare, starikave in mlade žene, — ginljive, malce smešne, malce zlobne a vendar dobre ali nesrečne. Kot najteku-šenejSa, v življenja bridkosti in razočaranjih do dna ponosna, a valic vsemu filozofsko vedra in mirna je arterioeklerotič-aa babica Glavno ulogo pa ima Jana, vdova, mati Olenkina; pred štirimi meseci ji je umrl mož. Ena sama velika rana ji je srce, k4 jo boli tem bolj, ker enkrat ni bila zvesta pokojniku. Varala ga je, dasi ga ja nepopisno ljubil*. In sdaj so kesa, se ubija v samoobtotbah. da je varala Kri-atoto, ki ji je bil sgorj ljubezen ln žrtev. Kako se podere Jani in vsem tem ženam ta moški lasni ideal in kako vidijo naposled Krištofa kot banalnega poligami-sta. tvori sakHnček drame. Fina, globoka opazovalka človeškega in zlasti ženskega trvljenja je Walkowska Dotik« se srčqlh strun najbolj skritih, najbolj bolestnih. In zna lepo povedat! brid kostne resnice. »Pokojniki nam že vedno na neki način žive, — celo ispreminjajo se od časa do časa. Človek žrvi tesno ob človeku več let, a ne ve o njem vendarle ničesar. Smrt ni najvsenejs«. 6« je kdo res ljubil, je smrt brez moči. Smrt sploh ni ločitev. Vee tepe bi moffk) »veti vekomaj, tudi po smrti, Spomina žive od nas, a ne ostanejo kar so MU. Tudi spomini te ttpreminjajo. Vee ae 1 spreminja, Vsaka rad menda na ka-kraankoU način svoj pomen. Vsake dejstvo postane sčasoma nekaj drugega kot je. ga dosrvljsnje ni besed, ae številk, ne znakov. Ne noben način ni mogočo drugemu človeka izpovedati, kako kdo doznava življenje, ze eamo e tem. da človek reče »jas«, čuti v sebi nekaj, kar je vsakomur drugemu nepojmljivo. Ce kdo beli pred neprttetaoatml, to še n1 znak, da in« eetno dušo. Vsak jo eiep. kdor ljubi. Zato pa je lju- bezen tudi vse lepša in zato je loubezen taka sreča. Sedaj je povsod vedno manj ljubeani. Nihče ni več sveet; drug drugega Izdajajo, vedno bolj silijo narazen- Treba je odpuščati, pozabljati, kajti tu* di ml sami Imamo veliko na vesti«... Drama je izredno simpatična po svoji ženski neanoati in čustvenosti, je bres najmanjše odornosti, jasna in v jedru vedra, hrea teatralnih efektaoeti, a psihološki dramatska in učinkovita. Babico (to prababico) Igra režiserk« a. Marija Vara, njeni stari hčeri Juko ga. Juvanova, Marijo pa ga. Medvedova; Marijini hčeri Rodo ga. Danilova Mira in Jano ga. saričeva; bab i dno amaho Teklo Igra ga. Gabrijelčičeva, kuharico Zofijo gdč. Ra-karjeva in nezakonsko hčerko Janinega pok. moža Evo ga- Janova-Juvanova Redke so a a našem odru poljske drame. Nadejamo se, de pripravi tsj drami poljske žene zlasiti nas« tenstvo topel sprejem; avtorica in delo ga zaslužita Važno za producente denat. špirita Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je dognal, da so neke tovarne, ki smejo proizvajati denaturirani špirit za predelavo v acetonski eter v industrijske svrhe, prodajale tc proizvode lekarnam in drogerijam za leke in druge svrhe. Ker je po zakonu o državnih trošarinah dovoljeno pridelovati denaturirani špirit ,n acetonski eter brez trošarine samo v industrijske namene, ne pa za lekarne in drageriie. in ker se po čl. 68 zakona o državni trošarini s posebnimi sredstvi denaturirani špirit sme dovoliti samo v industrijske namene in za proizvodnjo aceton-skega etra. je ministrstvo financ naročilo finančnim direkcijam, naj takoj pre4t}ičcjo vsa z da na dovoljenja. Stranke, ki bodo zaprosile zm novo dovoljenje, morale vložiti pri tinančuiti direkcijah posebne prošnje. Finančne direkcije bodo dovolile proizvodio denaturira-nega špirita in acetonskega etra samo v industrijske narrmee, ne pa za lekarne In drogerije. Špirit je treba de na tur inati po obstoječih predpisih in s posebnimi sredstvi. V kolikor bj se ugotovilo, da je tak spirrt in aceton tudi užiten, je treba plačati državno trošarino. Kovarstvo in ljubezen Pesnikovi ljubavni spomini- Jutri premiera krasnega zvočnega filma ZKD. ki nam predočuje prvo mladostno ljubezen velikega pesnika W. Goetheja. Dasiravno sije nad starodavnim Frankfurtom najlepše pomladansko solnce, je v h'Lši starega dvornega svetnika Goetheja najhujša nevihta. Stari gospod ie zopet enkrat razkačen radi svojega sina Wolfganga. Iz Lipskega ffa je poslal na univerzo v Stras-burg, da bi fant opustil svoje ljubavne afere in se končno lotil poštenega študija. !n sedaj je že celili 14 dni v Strasburgu, ra ni še nobenega pisma od njega! Končno pride prva vest. Mladi VVojtgang poroča, da je poseti! dobrega hišnega znanca Sala-man na, s katerim pridno študirata. Toda V resnici se peča miadi Goethe povečani z drugimi stvarmi. Prav pridno poseča plesne vaje profesorja Sauverja in dvori njegovima lepima hčerkama EmiJiJi in Lucin-di. Slednja ie v zalega študenta resno zaljubljena in nekega dne, ko ji mladi Goethe pritisne vroč poljub na ustna, mu mlada Lucinda reče proroške besede: »Vem, da se z menoj Ie igrate, toda nesreča na nesrečo naj doleti ono dekle, ki bo za menoj poljubava'lo vaša ustna.« Te besede so dale mlademu VVoIfgangu mnogo mislrti i« ga spravile ob vso dobro voljo. — Da bi se otrese! nevolje m prebudil iz za mi šli e-nosti, so ga tovariši vzeli s seboj m izlet v idilični Sesenheitn v poset tamkajšnjega pastorja Briona. Pastor je imel tri mlade, lepe hčerke Salomeo, Jakobeo in Friderike — Že pri prvem pogledu v modre Fri-derikine oči je miadi Goethe pozabil .»a Lucindo ter se mahoma zaljubil v lepo pastori evo hčerko. Sledili so dnevi nejiskre-nejse, najgloblje ljubezni dveh mladih src-Goethe v svoji impulzivnosti, prvič resno zaljubljen, je imel resen načrt in namen Frideriko poročiti. Zato se je peljal domov in prosil očeta dovoljenje, da bi se smel poročiti. Lahko si mislimo, kako je sprejel oče svojega srna, ko mu je razodel svoje načrte. Zapretil mu je, da ga razdedini in mu je ženitev pajstroijc prepovedal. IVUadi VVolfgang pa je ostal odločen v svojih namerah in se ie nameraval poročiti tudi brez očetovega dovoljenja. Vrnfl se Je Sesen-heim k svoji izvoljenki in potožjl Frideriki ter njenim staršem svoje gorje. Pa glej, tudi hi je naletel na odpor starega pastorja, ki tudi ni hotel prlvoJHl v poroko svoje hderke, ce VVoAfgangov oče svojemu sinu ne dovoli Toda mladi Goethe Se ni obupal. Mislil je, da pojde Friderika z njim ki da bo kljubovala svojim staršem enako kakor on; toda Friderika ni imela potrebnega poguma in tedaj je doživel Goethe prvo svoje ljubavno razočaranje. Leta so tekla in čez nekaj časa vidimo Goetheja v Wiemarju na dvoru vojvode Auguste, Vod vode ga je imenoval za tajnega svetnika in mladi Goethe je napravil sijajno karšjero. Njegov pesniški genij je ustvaril v tej dob) najlepie umotvore. In ko je vojvoda August potoval v Svieo v spremstvu svojega tajnega svetnika VVoltfange, Ju je not vodila bal preko Sesenheima. Pastorieva družina ie sprejela odtočno družbo s vso spoitljlvostjo. V pastorjev! hiši se je odtedaj mnogo irpre-mentio. SaJomea in Jakobea sta bili poročeni, le Friderika se ni botela poročiti- Ona Je ljubila se z istim ognjeni mladec Goetheja to te svoie ljubezni ni mogla pozabiti. Nenadno srečanje s prijateljem i o ie globoko pretreslo. Se enkrat sta v duhu preživete oeooaabne snomine na one lepe dni. Toda ure so potekate naglo m pr:>c'l je trenutek slovesa. Se en pujjub goreče ljubavne strasti potem pa slovo ax vedno . ..! To Je kratka vsebina prekrasuega zvočnega filma, katerega naše občin.stvo ne srne zamuditi. Premiera bo iutr v kipu »Dvor«. Predstave kot običajno ob 4., po 8. to 9. uri zvečer. &femtnca KOLEDAR- Danea: Torek, 10. marca 1931. katoličani: 40 mučenikov pravoslavni: 25. februarja, Stana. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto. Opera: >Werther«. C. Kino Matica: a Dijak prosjak«. Kino LJubljanald dvor: »Onstran življenja«. Kino Ideal: . Vse za žensko«. Predavanje dr. Koširja o raku in d rja. Akerlja. o indeksu rejeno«ti in t*M>retioni teži. Ob 18. v mineraloškem institutu na univerzi. DEŽURNE LEKARNE. Dane«: Bohinc, Rimska, cesta, dr. Kmet, Dunajska cesta. Iz gledališke pisarne Drama: Jutri bo premijera poljske drame »Dom -osamelih žena«, pod režijo ^e. Marije Vere. Vsebino priobčujemo na drugem mestu. Skupina japonskih igralcev, tragedov, plesalcev in sabljačev pod vodstvom slavnega japonskega igralca Toku-jvrov Tsudsui ki je nastopala z velikim uspehom v Newyorku, Londonu, Parizu, Berlinu, Berlinu, Pragi in drugih večjih mestih, bo gostovala tudi v Ljubljani. Pokazala nam bo posebnosti japonskega gledališča, ki črpa svoje motive ia dogodkov In navad preteklih »toletij. Pred prodaja vsiop-nie bo od petka pri dnevni blagajni ▼ operi. Telefonska naročila vstopnic se ne sprejemajo. Opera; Drovi se ponovo po daljšem pre* sledku opera »\Verther« z g. Goatićam v naslovni partiji. Jurfcri se viprisori ▼ prvo« vrstni zasedbi \Vagnerjeva opera VValkira. — Znani češki pevec, stalni gost Narod* nega divadhi v Pragi, nastopi po uspeSnem gostovanju v Zagrebu tudi v naai opori, in sicer v potek v tenorski partiji v operah »Cavalleria rustičan«« in »Olumačs«. Mednarodni tabletenis turnir Lep uspeh bratov Nemec iz Murske Sobote V soboto ae je vrSil v Gradcu mednarodni tabletenis turnir, katerega so se udeležili tudi naJi pmgponga.rji in sicer tekmovalci Maurić. Mahnič in Zazawsky is Ljubljane ter brata Nemec iz Murske Sobote. Ljubljančani so prav dobro odrezali, Se bolj častno sta nas pa v težki konkurenci zastopala brata Nemec, ki sta si priborila drugro mesto v lgrri grospodje v dvoje ter Janez Nemec prvo mesto v juniorskem tekmovanju, doclm je bil Maurić iz Ljubljane drugi. Navajamo samo nekaj rezultatov turnirj:a Gospodje posamezno: 1. RosenfeM, 2. Fleischman, 3. Breuer (vsi Dunaj). Dame posamezno: 1. Grosseck, 2. Mess-ner, 3. VVachsmann (vse Gradec). Clmper-manova iz Murske Sobote je imela slab dan in je zasedla četrto mesto. Gospodje v dvoje: 1. Fleischmann-Ro-senfeld (Vindobona, Dunaj), 2. Nemec-Nemec (Murska Sobota). Tekmovanje junlorjev: Gospodje posamezno: 1. Nemec, 2. Mauric (Ljubljana). Med Nemcem ln Maurićem se je vršila huda borba, katere skupni rezultata je bil 60:58. V tekmovanju gospodje v dvoje sta brata Nemec izgubila Sele v petem setu z minimalno razliko. Rezultat je bil Fleisohmarm-Roienfeld Nemec-Nemec 17:21, 21:8. 17:21, 21:12, 16:21. Vsi graski Usti prinašajo laskave sodbe o jugoslovanskih igraćih, zlasti pa poudarjajo odlično igro bratov Nemec. Ugajal je tudi Maurić, član ljubljanske Ilirije. Sreda, 11. marca. Opoldanski program odpade; 17.30; Radio orkester; 18.30: Dr. Lojze čampa: Enotna zakonodaja Jugoslavije; 19: Dr. Nikola Preobraženskv: Ruščina; 19.30: Literarna ura; 20: Prenos iz Prage: Koncert Češke Filharmonije; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 12. marca. 12-15: Plošče (Slovenski dueti, operetna glasba); 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, poročila, borza; 17.30: Otroška ura, Man ca Romanova;; 18: Plošče; 18.30: Drago Uls-ga; Gimnastične vaje; 19: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 1930: Dr. Valter Bohinec: Morje in Jezera; 20: Prenos ljubljanske opera; 22.30: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 13. marca. 12,15: Plošče (Arije svetovnih pevcev, zborovo petjs); 13.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Radio orkester; 18.30: P. dr. Roman Tominec: Samostani in mistično življenje; 19: Dr. Sušnik: Francoščina; 19.80: Najvažnejša Čistilna sredstva v gospodinjstvu, Krekova gospodinjska šola; 20: Ljubljanski šrame! kvartet (dr. Karlin Ivan, dr, Karlin Mirko, Prmčič VI. in Dežela Viktor) igra in Mirko ela-čin poje šlager je; 21: Koncert radio orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Simbolika, — Papa, oljčna vejica je simbol miru, kaj ne? — Do, sinko. — Katera rastlina je pa simbol vojne? — Mirtina vejica, ki se nosi na avat bi. Stcv. 56 >SLO VENSKI NAROD<, dne 10. marca 1931 Stran 3 Pride! Pride! LJUBAVNI EKSPRES Z njim se pripeljeta DINA GRALA in GEORG ALEXANDER v Elitni Kino Matica! Dnevne vesti — Kemiki za svoje pravice. Včeraj se je v Zagrebu vršila glavna skupščina Ju-goslovenskega kemijskega društva, katere so se udeležili tudi delegati i« Maribora in Ljubljane. Na skupščini se je razpravljalo o fuziji Jugoslovenskega kemijskega društva v Zagrebu s kemijskim društvom v Beogradu. Po poročilih društvenih funk-cijonarjev so se vršile volitve. Za predsednika je bil izvoljen univ. profesor dr. Samec iz Ljubljane, njegova namestnika sta pa predsednika zagrebške in mariborske sekcije dr. Njegovan in dr. Cazafura. Pri slučajnostih je ljubljanski delegat Bjelič predlagal, da se določijo delegati za Beograd, ki naj zahtevajo izenačenje kemikov v državni službi s pravniki, ki imajo boljši položaj ter uživajo razne ugodnosti. Poudarjal je, da stane študij kemije mnogo več in da so zato kemiki prikrajšani. Skupščina je sprejela ta predlog z dodatkom, da bo skušala v tej zadevi najprej doseči sporazum z Beograjčani. Nato so razpravljali še o nekaterih internih zadevah, končno je pa bilo sklenjeno, da se bo prihodnja glavna skupščina vršila v Ljubljani. — 25-letni jubilej opernega pevca IIu-gona Zatheya. Na Velkem teatru v poljskem Poananju bo slavil v soboto 14. marca jubilej 25-letnega delovanja na opernih odrih naš dobri znanec, večletni prvi operni basist g. Hugo Zathev. Protektorat sta sprejela vojvoda Raczvnski in župan Ra-tajski, v častnem odboru pa so odličnjaki Poznanja, mnoge dame. obč. odborniki, vseučil. profesorji, direktorji gledališč, uredniki i. dr. Jubilar nastopi v vseh štirih basovskih partijah demona v Offenbacho-vih »Povestih Hoffraannovih«. O. Zathev je tekom 25 let pel na odrih češke, poljske, slovenske in bolgarske opere ter je zdaj že nekaj let »arty»t teatru VVielkiego w Poznanju«. — Razpisani službi. Okrajni cestni odbor v Mariboru razpisuje službo dnevni-čarja (dnevničarke) in službo sluge-skla-diščnika. Prošnje je treba vložiti do 24. t, m. — Francoski učenjaki v Jugoslaviji. V aprilu se pripelje k nam z našim novim paroikom »Kraljica Marija« večja skupina francoskih učenjakov, članov francoske akademije in vseučiliških profesorjev. Inicijativo za ekskurzijo je dal prof. Hurtig. Francoski učenjaki poeetfjo Sušak, Dubrovnik, Kotor, Mostar, Sarajevo in Split. — Zborovanje železničarjev abstinentov. V nedeljo so imeli železničarji abstinenti v Beogradu prvi občni »bor. Udruženje železničarjev abstinentov ima 16 podružnic in okrog 800 članov. Že v prvem letu je dosegla organizacija abstinentov med železničarji velik uspeh. V odbor je bil izvoljen med drugimi g. Marko SUplo-iak. — Zobotehniki za svoje pravice. Pod gornjim naslovom je bilo priobcenib z raznih strani ▼ >Slov. Naroduc več člankov, ki so bili deloma tudi take vsebine, da bi mogli spraviti javnost v zmoto glede delokroga koncesijoniranib aobotehnikov — zdaj den-tistov — tehnikov. Zato si dovoljuje podp. zadruga opozoriti cenj. občinstvo, da imajo navedeni naši člani po zakonu pravico izvrševat i kakor dentisti vsa zobozdravniška in zobotehnišika dela v človeških ustih v okviru § 17 zak. o zdravnikih speci jaHstih za ustne in zobne bolezni in o zobnih tehnikih. Naši člani imajo torej pravico do izdiranja in plombiranja zob, čiščenja, polnjenja in zdravljenja koronin itd. ter sploh do vseh del, ki ao potrebna v človeških ustih za namestitev umetnega zobovja, dalje izvrševanja in vstavljanja kron in mostickov, protez, obturator-« jev. reguliranja zobovja itd. To pojasnilo se nam zdi umestno zavoljo tega, ker je oblo par člankov pisanih v nelepom tonu z oci-vidnim namenom, oblatiti naš stan v očeh javnosti. Tako postopanje sliči nečedni reklami za posameznika, zato se v podrobnosti člankov ne spuščamo, temveč prepuščamo javnosti, da j oooni njihovo vsebino. R)dp. zadruga dalje izjavlja, da ni v nobenem stiku z doslej priobčonimi članki pod omenjenim naslovom in da tudi za bodoče odklanja vsako časopisno polemiko 3 tej stvari Radovan Franjo, t. Č. načelnik zadruge konc. aobotehnikov zda*j dentistov- te h ni ko v v Ljubljani- — Tobačni ekstrakt. Banska uprava je obvestila preko sreskih poljedelskih referentov interesente v dravski banovini o odloku ministra financ, ki ž njim odreja, da ostanejo do drugega sklepa upravnega od-bora samostalne monopolske uprave cene tobačnega ekstrakta neizpremenjene, kakor v prejšnjih treh letih in da velja kilogram ekstrakta v sodčkih 5 Din, v kanglah 6 Din. Posoda je brezplačna. Tobačni ekstrakt bodo prodajale tobačne tovarne v Ljubljani, Nišu in Sarajevu, nadalje monopolska skladišča v Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu, Skoplju in Dubrovniku H. Ekstrakt se oddaja neposredno poljedelcem in poljedelskim ustanovam. — Snega ]e zapadlo po Dolenjskem — v Novem mestu, Kočevju, Ribnici in Velikih Laščah ter v logaškem okraju 22 cm. iz lovskih krogov v teh krajih poročajo, da sta se pojavila dva medveda (na Kočevskem) in en volk na Notranjskem. i — Nov potniški aeroplan. Te dni se je vršil na novosadskem letališču poskusni polet z novim potniškim aeroplanom, ki so ga izdelale škodo ve tovarne in ki Ima 11 sedežev. Avljon se je dvignil in krožil delj časa nad mestom in okolico. Pilotirali so strokovnjaki ikodovih tovarn, poleta so se pa udeležili naši letalski strokovnjaki pod vodstvom generala Nediča. Poskusni polet je pokazal, da je aeroplan zelo stabilen in zanesljiv. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše drŽave oblačno, v mnogih s padavinami. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 19, v Splitu 12, v Beogradu 10. v Sarajevu 8, v Mariboru 5, v Ljubljani in Zagrebu 2 stopinji. Davi je kazal barometer v Ljubljani 750.2 mm, temperatura je znašala 1 stopinjo. — Nesreče In nezgode. Usnjar Ivan Pod-lipec. zaposlen v Pollakov! tovarni, je včeraj padel po stopnicah in zadobil občutne notranje poškodbe. — Ivan Stare, 16 letni sin bajtarice iz Zapotoka pri Sodražici, je včeraj pred domačo hišo padel in si zlomil desno nogo. — France Perko. 5 letni sinček delavca iz Žužemberka, je padel s klopi in si zlomil levo roko. Vse ponesrečence ao prepeljali v bolnico. — Sin ubil očeta, V vati Bač v dunavski banovini se je te dni odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Posestnik Franjo Jerkovič je pred 25 leti odpotoval v Ameriko s trebuhom za kruhom. Iz Amerike se dolgo ni javil in žepa je bila že prepričana, da je umrl. Pred leti se je pa Jerkovič le spomnil, da je zapustil v Baču ženo z otroci in začel ji je pošiljati denar. Nedavno se je pa vrnil iz Amerike. Zahteval je, da mu žena vrne ves poslani de. nar; ker ga pa ni imela, jo je začel daviti, žena je klicala na pomoč, prihitel je njen mlajši sin, ki je zagrabil očeta, ga treščil na tla in toliko časa udrihal po njem, da je izdihnil. Orožniki so mater in sina aretirali. — Uboj v silohranu. Pred sodiščem v Čakovcu se je včeraj zagovarjal zaradi uboja Stjepan Peč, ki je 28. decembra ubil svojega tasta Ivana Kraljica. Stjepanova žena je namreč usodnega dne pobegnila od moža k roditeljem. Stjepan je odšel za njo in v tastovi hiši je nastal prepir, med katerim je Kraljić potegnil samokres, hoteč zeta ustreliti. Zetu se je posrečilo pobegniti in zaklenil se je v sobo. Tast je pa razbil šipo in s samokresom v roki vdrl v sobo. - Stjepan se je tasta prestrašil, zagrabil je sekiro in ga tako močno oplazil po glavi, da mu je preklal lobanjo. Sodišče se je prepričalo, da je Peč ravnal v silobranu in ga je oprostilo. Ig Liuhfiane —U Kaj Jo z ljubljansko golobjo nadlego? Svojčae se je reklo, da bo dala mestna občina vse golobe, ki se shirajo v gostih jatah na semenišču in Vodnikovem trgu ter na pročelju frančiškanske cerkve postre* liti, ker so mestu v pravo nadlego in nesnago. V Benetkah in na Dunaju so jih baje te odpravili. Upamo, da bo tudi Ljubljana posnemala v tem pogledu ti dve moderni in napredni mesti, čas bi že bil! —U Dva (S) dinarja globe, mora plačati v Zagrebu vsak pasant, ki ga policijski organ zaloti, da je metal na trotoar ali katerikoli hodnik oranžne olupke, obgrizke sadja, papirnate odrezke, — sploh smeti — ali pa, če j« pljuval po tleh. To radikalno higijensko »kuro« je uvedel zagrebški magistrat a novim letom 1931, pa se je sijajno obnesla. S tem pa seveda ia ni rečeno, da jo bo uvedel tudi — ljubljanski magistrat. —lj Pozor pred plazovi s streh! Po strehah leti zopet precejšnja plast južnega snega, ki bo začel vsak čas drčati doli, ker ga tudi snežni držaji ne morejo dovolj zadržavati. Posledica tega so neprijetni sobklad-ki«, ki jih ta in oni pasant dobi — na vrat in na glavo. Hodite torej tik ob sidu. hiš ali pa kar po sredi ceste, da kakega taka lavina ne oplazi! —lj Sneg in brezposelnost. Mesto in periferija sta zopet zasnežena in sneg; bo požrl mestni blagajni zopet lepe tisočake, ki pojdejo v >vodo«! Tisti brezposelni, ki beračijo zdaj Že tudi po hišah, naj primejo za lopate, pa bodo imeli zaslužek za 1—3 tedna. Magistrat ima sedaj pri kidanju zaposlenih že nad 160 delavcev in kakih 40 voa-nikov deloma s Pristave, deloma najetih. Snega imamo 14 cm. —lj Tiči in divjačina stradajo. Enim kot drugim je zapadli sneg zaprl pot do hrane. Za prve se je baš v tej zimi pokazalo, da je bilo v mostu ic okolici postavljanih primalo krmilnih hišic, in še te so sa zadnji čas pomanjkljivo polnile, na nekaterih dvoriščih in vrtovih jih je pa sploh manjkalo. Po raznih bližnjih loviščih pa trpi lakoto zajčji zarod, jerebice in fazani, kjer ne skrbe zanje prijatelji lova. Ostala divjad se je pa večinoma skrbno krmila in tudi dobro prezimuje. —II Redna letna skupščina Uahijsnske gasilske župe se je vršila meseca februarja v veliki dvorani v Mestnem domu. Na skupščini je btio zastopani!) 29 okoliških gasilskih društev po svojib delegatih. Po poročilu župnih funkcijonariev je bil izvoljen za dobo treh let nov župni odbor in sicer: Zupan Franjo — načelnik, Vrbinc Ivan — podnačelnA. RoŠ Boris — tajnik, Mikuž Zdravko —- blagajnik. Presetn:k Ivan - prisedm* ter trije odborniki; Roji-na, Ivan, Gašperlin ln Peršin Franc, Za revizorja pa : Kadunc Anton in Lotrič Anton. Načelnik je v svojem zaključnem govoru med drugim podčrtal tudi dejstva da je ravno Ljubljanska gasilska župa po svojih funkcij ona rJ-ih - odbornikih, ki so bik' istočasno člani odnosni načelniki posam. odsekov kongresnega od bora Jugoslovanske gasilske zveze, največ doprinesla do tako lepo uspelega vsesiovanskega gasilskega kongresa, ki se ie vršil prošlo leto v Ljubljani. — Njih zasluge poaaa in ceni celokupno slovensko gasilstvo. Izšel ic aato predlog, da se v znak neumornega dela m požrtvovalnosti za gasilstvo imenuje častnim članom Ljublj. gas. »upe celokupni bivši župni odbor Ln pa vsi oni načelniki odsekov v kongresnem odboru, ki so člani Ljubljanske gas. župe. — Skupščina je ta predlog vzela z odobravanjem na znanje* nakor so bili izvoljeni za častne čtene Ljubljanske gasilske fcupe gg.: Turk Jo sap, dr. Rus MavricU. dr. Opeka Mihael* Zupan Franjo, Gostiša Engelbert. Meiek Fran. Pristovšek Stanko, rtojan Mittco, Mikuž Zdravko, Grad Franc, Rojina Ivan, Oašpe-riu Ivan in Lavrenčič Karol. —lj Pregled avtobusov. Pregled avtobusov iz območja uprave ljubljanske poletje, ki sluZijo za obrtno prevažanje oseb, se bo vršil dne 23, marca 1931 v Uublian;. v garal) podjetja Triumpb-Aufo, Celovška cesta 38 med 9. In 12, uro dopoldne. Poživljamo one lastnike avtobusov, ki imajo sedel podjetja v ljubljanskem policijskem okolišu, ki slučajno niso prejeli pismenega povabila, da privedejo v omenjenem času vse svoje avtobuse komisiji v pregled, k^r se jim bo sicer prepovedalo obratovati % nepregjedanimi vozili. Ker se bodo avtobusi pregledali nad montažnim jarkom, morajo priti k pregledu temeljito oprani in očiščeni, —U Za prvo izvajanje Sattnerieve skladba »Oliki« dne 12. marca t. i. so že vsi sedeži v Unionski dvorani razprodani. Stojišča še niso razprodana. Glasbena Matica prosi vse one, kateri so si rezervirah" sedeže za ta koncert, da pridejo v sredo, dne 11. t m. sigurno po naročene sedeže. Sicer bi se morali tekom četrtka t. J, 13-t. m. oddati drugim prosilcem. Istotaro se dobivajo tiskanj programi besedila in nekaj notic o postanku Sattnerjeve »Oljke« za ceno 4 Din. —lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije od X6. do 28. februarja: srebrna damska ura z verižico; zlata ženska verižna zapestnica; črna usnja t* rokavica; 2 pločevinasti šabloni za črkoslikarja; kuverta s 150 Din; lovski pes, i tal. brak tičar, 4 mesece star, belo-pomarančaste dlake; ročna torbica, v njej 70 Din. ključ in žepni robec; zlata damska zapestna ura na sivem traku; črna usnjata aktovka; listnica s 300 Din, v njej tudi vozni list, delavska legitimacija in več slik; alata damska zapestna ura z zlato verižico; mlad pes »dakl«, črn, star okoli 6 mesecev, nosi usnjat ovratnik, bres znamke; 2 zastavna listka št. 10967 z dne 18. 8. in št. 16634 z dne 30. 11. 1930; alat prstan z 2 briljantoma in 1 rdečim kamnom v sredi; delavska knjižica, izdana od županstva Oslica sres Kranj, glaseča se na ime Petrič Franc, delavec, in prazna ročna torbica, zavita v papir. —I] Seznam najden h predmetov, prijav-I jetrih upravi policije v Ljubljani od 16- do 28. fcbruaTja: ročna torbica, v njej par rokavic, denarnica in 10 Din, vozna plahta g monogramom »T«, rjav dežni kratek plašč, zlat prstan z rdečim kamnom, pleskarski čopič, 180 cm dolga žaga, zlata ciouble zapestnica, alat prstan x gravuro »V, L.« aktovka, dežnik, zračna sesalka, smučke, zlata damska zapestna ura. V železniških vozovih so bili najdeni nastopni predmeti: 15 dežnikov, palica. 3 šali, cekar, zavori ženskega perila, dežni plašč, 2 aktovki, par moških galol, pletena jopa, plet, par otroških čevljev, moški površnik, nahrbtnik, pripovedna knjiga, 4 čepice, ženska ovratna ruta, par galoS, črna boa, zavitek šolskih zvezkov ln par rokavic, —lj Zadušnica za dr. Oražnom. V sredo dne It. * m. ob deseti obletnici smrti dr. Oražna *vana, se daruje v takojšnji frančiškanski cerkvi ob 9. uri za velikega rodoljuba in dobrotnika naših dilakov sv .maša zadušnica, prt kateri sodeluje Akademski pevski zbor. K maši zadušnici se vabijo vsi, ki žele počastiti spomin velikega pokojnika. —I j Proslav« dr. O razna nri Ljubljanskem Sokolu te vrši v sredo 11. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu (sejna dvorana, vhod iz Bleiweisove c.) Predaval bo starosta brat Bogumil Kaj zeli. —I) Klub esperanOatov v Ljubljani vabi svoje članstvo na redni občna zbor, ki se bo vršil v četrtek 12- marca t. 1. ob 20. v Narodni kavarni. —lj Pevski zbor Glasbene Matice. Danes v torek ob % 19. važna vaja mešanega zbora. —U 0 provaa&ajskj književnosti bo predavala v sredo, U, t. m, ob 21. v Francoskem institutu gospo Je raso va. Vabimo. —U Danes samaritanski tečaj R. kr. ob 19. uri v Mestnem domu. —lj Preprečen vlom. V nedeljo zjutraj ja trgovec Pater Podboriak v svoji pisarni na Oslovski cesti 34 zasačil sumljivega ne-snanca z električno »vstiljko v roki. Pod-borsek ja pisarno nado zaklani! in odšel po stražnika, prebrisani lopov ja na medtem pobegnil. Stražnik Je ugotovil, da je bilo v pisarno vlomljeno s ponarejenim ključem. Drugih nI- —* Katere ženske imaš raje, tiste, ki mnogo govore ali druge? — Kakšne druge? Charpentier: Luka Najprej par splošnih tujih strokovnja-skih sodb o tem velikem glasbenem delu: Or. Jul. Kapp piše v svoji »Oper der Gegenvrart«: Massenetov učenec Gustave Cbarpentier troj. 1860> je bil brez dvoma vzpodbujen po Puccinijevi »Boheme* (1896) za svoj naturalistični glasbeni roman >L»uiza<3t (1900), ki jo zaradi njene apoteoze na Pariz in zaradi vonja po Mootmartru na Francoskem še dandanes fanatično ljubijo tn ki je tudi v Nemčiji našla mnogo prijateljev. Vendar je v »Luizi« vaHe vsi sentimentalnosti vse mnogo pristnejse m resnične je občuteno kakor pri Pucciniju. Na umetniškem nebedu vzhajajoči impresionizem meče tukaj že močne žarke. Joh. Seheitae piše v svojem vOpern-fuhrer«: Luiza' je tako dobra muzikalna drama, da so veoje po svoji vrednosti in moči le se WagT»erjeve mogočne ustvaritve, Luiza* je preložitev Wagnerjeve teorije in praksa v posebni pariški svet Montmar-tra. Le da se mnogošteviimh vodilnih motivov ovijajo vitice najnujnejše, najsmiael-nejše melodike. Charpentierova* glasba je stopila ia nebes, kjer vladajo bogovi, na cesto, po kateri hodijo ljudje iz mesa in krvi ter se vedejo in razgovarjajo kakor amo jih vajeni ... Z>ejanje je prožeto z obiljem razko&oih melodij in ima vse delo tako zmagovito moč v sebi, da si mora pridobiti uspeh prav povsod. Eaglefield-Hullov m AH, Einsteinov sNeuea Musiklextkon« pa označrje Oh.-a takole: Ch.-ova umetnost se obrača naravnost k ljudstvu; njena podlaga je naturalističen eatitioizem; iskuša soeialna vprašanja obravnavati na glasbenem polju. Tudi sledovi emfa Učnega romantici zrna je najti pri njem, kakor tudi često besed bogatega, a vedno ognjevitega in iskrenega liriz-ma Vse te tri karakteristike so pravilne. Dostavil bi le še, da je v toj operi čudovito naravna muzikalna dikcija, da je bujna melodika vendar preprosta, lahko dojemljiva, polna iskrenega čustva, strasti, mladosti in da se zlasti objestni motiv boiie-mov poleg motiva svobodne ljubezni poslušalcu za piči v spomin ter ga spremlja dolgo silno prijetno. Orkester zlasti kaže solo VVagnerja vn Masseneta; duhovit je. raskosen, zgovoren, vseskoz mojstrski v ritmičnem in melodičnem izrazu, a brez posiljene kompliciranosti ali preobloženo-sti. Občutja, prelivajoča se v izredni pestrosti iz enega v drugo, so izražena zmerom naravno in skladno. Skladatelj je obenem pašnik in slikar, ki ljubi svoj Pariz. Baje je »Luiza« še izraz lastnih doživljajev in občutij v mladosti, torej muzikalna avtografija; zato je tako topla in iskrena, da nahaja odmeva povsod, zlasti v mladih srcih. Dr. Gavellova režija je seveda prekosila našo premiersko prav dobro uprizoritev l, 1922. Saj se je zanjo tudi močno trudil, Čeato izpreminjal in izpopolnjeval ter uprezal ansambl do skrajnosti. Uspeh Je popoln, Naturalizem je prepojil s poezijo in občutji, slikovitostmi in čari, ki so tudi zunanje dvigali pevsko in glasbeno himno na Pariz. V 1. dej, manzardno stanovanje aivilje-modistke Luise in njenih delavskih roditeljev s tipično opremljeno sobo in kuhinjo na desni odra, spredaj in zadaj strehe drugih hiš, dimniki, požarne stene visokih palač, na levi pa balkon pred sobico pesnika Juliena. Razvrstitev slik na steni in fotografij, stoječih v okvirčkih na predalniku, je bila ginljivo značilna. V 2. dej. pariški mal trg: na levi zvi-šen platč, s katerega vodijo stopnice, v sredi ulična svetiljka, pod njo prodajalke črne kave, na desni modni atelje, v ozadju cesta, ob nji siluete hiš. palač, tovarn, še bolj zadaj pa brezoblična masa mestnih zgradb. In tod vrvenje od jutranjega mraka do solnčnega jutra. Dr. Gavella je tu pričaral veliko perspektivo, da človek ni spoznal našega tesnega odra. V 3. dej. smo v ženskem modnem ateljeju, kjer se šali, draži, prička cela truma najrazličnejših deklet; med nje valo-vč akordi vojaške godbe in prileta pesem Julienova, ki izvablja zamišljeno, neodločno kolebajočo Luizo. Z okna je razgled po trgu 2. dej. V 4, dej, amo na Montmartru, na prostoru pred hiiieo in vrtičkom na levi in novo sgradbo, ki šele nastaja in atoje zato pred njo je leseni odri, na desni. V osadju in spredaj v celi širini pa se razprostira veličastni Pariz. Kmalu se užge neštevilo luči, nastali mrak razsvetle lampijoni, a na prostoru je izvoljena in kronana Luiza za »montmartrsko muzo«. Vrhunec opere jo tu med objaatnim rajanjem, prepevanjem in šaljanjem velikanskega ansambla; opojno radost pa pretrga in zaduši prihod obupane Liuizlne matere. Prišla je prosit pobeglo hčer Luizo k smrtno obolelemu očetu. Kontraste je izdelal dr. Gavella z največjim okusom in popolno učinkovitostjo. Dekoracije po osnutkih scenografa g. V. TJljaniščeva SO docela ustrezale, le barvni ton panorame Pariza je nekam problematičen. Navajeni smo že, da so predstave gosp. Poliča orkestralno posebno skrbno in vestno pripravljene in da je pevski del s solisti in zbori naštudiran do možnega viska. Daje se jim pač tudi zmerom dovolj časa, da doaore. želeti je, da se daje več časa tudi drugim dirigentom aa reprize odloženih in zato že deloma pozabljenih oper, zlasti z novimi solisti- Potem ne bo očitanj na naš naslov, da smo krivično strogi proti solistom, ki morajo nastopati praagodaj, brez zadostne pevska in tekstna priprave, a celo malone brez režiserja___ Poličev orkester se je torej pri »LuizU zopet odlikoval in je bil nafitudiran do naj- finejših odtenkov, kakor bi ga radi poslušali pri vseh predstavah. Tudi zbori so bili, odračunši neznatne omahljivosti v ritmu, prav dobri, tudi v igri živahni. Ma-31 op bohemov v 2. dej. sod oKni modis'k se psč še utrdi Balet, dasi oviran hj :otkrivan spreusj od dveh -konjenikov i naj v bodoče kar izgineta je i: 1 < -jestivo občutje v t sliki IV. dej. vse mogoče in zeio zadovoljno. Nagota mladih plesa!K kaj bi h - .-yU-' -- je prav roična a zdi se mi, i verjetna. Takole se nn r.da n-A\ v >'.> i ne sme ponoči po ulicah nastopati vzlic Vjubezeoski .svofcodotfmse'nositi . No, tale nagota je pač - najcenejša. Spričo go-darske krize pa bi bila morda rss - a e za lepa dekleta vsesplošno priporočiji-va, ako le poskrbita sv. Peter in Klija 7.a zadostno temperaturo tudi po rui^ih cah . .. Kratko, se^i že poročal, da je bila «ra. Gjungjena c- Gavellova kot Lu ! I pevski in igralski odlična, ter je piina.-1 A Urške in dramatske prizoie enak> nois -ako. Izredno pestra, najrazličnejših >bčuT:j in situacij silno bogata, partija ji daje nešteto prilik, da se izkazuje kot um-'r. o prav visokih kvalitet. Opozoril hi |e posebej sa njeno stUsKo zunanjo skrrvmnos' v obleki: to je pristna delavčeva hči, bedna šivilja. Mater je imela gdč. $pan. v i dej. še negotova, premalo Izrazita, y obeh g':-kah IV. dej pa prav dobra. Naj deta - \ svoji vokal izac i ji! Juilen je bil g. Gost i č, kot osebnost zelo pravilen in simpatičen, glasovno 'Mm dalje boljši in v igri zadovoljiv, a še premalo razgiban in topel. Oče je g. Primožič, igralski izvrsten, v zadnji sliki velik traged, pevski prav dober, tekstno jako razumljiv, v splošnem vsega priznanja vreden Med manjšimi partijami gre prvenstvo cunjarju, ki ga je pel in igral g. Zupan zelo lepo in opremil s prav dobro masko in premišljeno igro. Pevec, ki je vedno na mestu. Ponočnjaka v fraku in s šampanjko, ki nastopa kasneje tudi kot vodja izprevoda na Montmarter, je pel g. Sancin z lepo izgovarjavo, sploh inteligentno, a z menda napačno postiranim, zato cmokastim glasom. Napaka je, da poje tudi starinarja z oblekami, ker ima tako tipičen materijal. Želim, da mu ga konseivatorij preustroji, ker je nadarjen in marljiv. Med celim zborom modiatk, ki jih ne morem navajati vsako posebej, naj omenim živahno paglavsko vajenko, gdč. Ram-šakovo, pa Kamilo, go. Ribičevo, in Ger-trudo, go. Kogejevo, ki sta se posebno odlikovali; kot pometarca (bivša dama) je pokazala lep mezzosopran zopet gdč. Ger-lovičeva. Težko pripovedovanje, ki ga je včasih pela danes že pokojna ga. Lewan-dovvska, je imela ga. Poličeva, obe svoji ulogi je opravila dobro gdč. Jeromova. Izrazit potepuh je bil g. Bekš, a stražnik g. Simončič, Plese je naštudiral g. Golovin in se je kot predplesalka lepo uveljavljala (pa Kar v modnih škornjib!) ga. E. Mohar-j e v a. Medigre so vse prav lepe. A ne nekam predolge in — spričo dolgoveznosti vsega tega romana in počasnosti v izpremem- bah na odru — ne baš potrebne? Morda bi bilo mogoče na teh raedigrah, ki so zase koncert, vendarle skrajšati predstavo vsaj za pol ure? Kajti do % 12. je pač tudi še za marsikoga predolgo. Iz utrujenosti človek ne more dovolj globoko uživati končne dolge slike, ki pa je baš posebno dramatična in poleg montrnartskega dejanja menda najlepša. Fr. G. — Ustanovni občni ibor Sokola Žirovnica - Borovnica se |e vršil zadnjo neUe'-o popoldne na Selu pri Žirovnici v salonč'u 2. R. Osvalda Udeležba je bila zelo velika, Novoustanovljeno društvo šteje dose-daj približno 90 članov in članic. Zborovanje ie otvoril v imenu pripravljalnega odbora upravitelj šole br. Schitfrer Egid'j. Zbor so pozdravili župni starosta br. S.i-j o v i c iz Kranja, starosta jeseniškega Sokola br. dr. Obe r sne I in zastopnik radovoliiškega Sokola br H r o v a t. Zh )T so posetrlj 4 člani župe. polee teh pa šu*-vilui zastopniki bratskih društev Radovljica, Javorngf bi Jesenice. Po volitvah odbora, je o ustroju Sokola predaval br. župni starosta, o delili načelnika in telovadcev pa župni načelnik br Ažman iz Kranja. Sklenilo se je predlagati sledeč: odbof (v oklepaju so namestniki): Starosta Schiffrer Egidij (Ogvald Rudolf), tajnik Moko rej lo-sip (Pavb« Oton), hUiirajničarka Murnik W.C3 (Bergant Cirila), načelnik Zala- F z (Kovic), načelnica Jeglič Poldi (ftizjak Marija), prosvetarica Sivic Melita (Geč lo-š;ko). odborniki: B:zjak Ivan, Artc'; Miha, Mežek Franc, Tomažič Htnko. Kalan Tončka, Svetina Mitnica (Pavlin Karo]. Legat Marija, Vidic Jakob, Držaj Ivanka. U.i-šperin Metod. Schiffrer Ana), gospodarja Vidic Andrej Ui Legat Anton (Vi d i c - Jožef in Jeseničnik Konrad). Poleg teua so sc ?-voliM 5c revizorji in član! razsodišču s po-trebitirni namestnik1. 2elinio našemu naj-mlaj3enw društvu gorenjske sokolske 'n-pe na njegovem trnjevem potu največjega uspeha! Zdravo! Napredek. — Znanost je že tako napredovala, da lahko pošiljamo na poljubno razdaljo po radiu celo slike. — Tudi če so v okvirjih? V hotelu. — Kako me morete vtakniti v tako tesno in temno sobo? Saj niti poštene postelje ni v nji! — Potolažite se. milostiva gospa. Ln vstopite. To je 5ele dvigalo. Stran 4 SLOVENSKI NAROD<, dne' 10. marca 1931 Stev 56 74 IPteča kil Roman. Tom ie bil prav tako muhast kot George, Zelda ga je morala vzpodbujati in hvaliti, kakor se je prilizovala ra prigovarjala svojemu možu; vendar je pa bila velika razlika med njima: Tom je bil gentleman, George pa ne. Tom je ni nikoH žalil, nobene žaljive besede ni slišala iz njegovih ust. In bila je zelo vesela, da je Tom njen pTijatešj. Proti koncu marca so prflepili na Zeldino gledališče lepak, na katerem je bilo rečeno, da vprizore »Jennv« v nedeljo zvečer v Newyorku zadnjič m da odpotuje igralska družina v Boston, kjer otvori na velikonočni ponedeljek v Park-gledališču gostovanje. Šele ko je bilo vse to sklenjeno, se je Zelda zavedla, kako zelo se je bila navadila na Harnevevo družino. Ločitev ji je bila neizrečeno težka. Minil je komaj en dan, da se nista videla, pa še to je bilo redko. Obedovala sta skupaj, Tom jo je često spremljal na koncert ali na umetniško razstavo in če je bila le prosta, sta šla skupaj v gledališče. Tako so se vedno bolj prepletali aiuni življenjski interesi. Zelda se je bala hladnega, tujega Bostona in samo en vzrok je bil, da se je veselila: imela bo dovolj časa razmišljati, kam vodi vedno večja intimnost med njo in Tomom, Kaj bo iz tega? Zakonska zveza s Tomom? Izključeno. Prvič ga ni tako ljubila, drugič pa ni bila prava žena zanj ... V Bostonu bo pa imela dovolj časa vse to dobro premisliti. Toda razmišljanje n ni nič pomagalo. V Bostonu so sprejeli komedijo z enakim navdušenjem kakor v Newyor-ku, ko so jo igrali prvič. Kritiki so hvalili Blumovo delo in Zeldino igro enako navdušeno. Ned je vedno manj prikrivala svojo nevoljo in zavist. Mlada rival inja se je čutila osamljeno in nesrečno in mučilo jo je silno domo-tožje. Vse štiri nedelje, ko je bila v Bostonu, je prihajal Tom iz NewyoGrof Zeppelin< Moskvo, je zavladalo med prebivalstvom sovjetske prestolnice in tudi dragih večjih mest Rusije veliko navdušenje za gradnjo zrakoplovov. Delavci sami so začeli zbirati prostovoljne prispevke in kmalu jo zbirka za prvi zrakoplov tako na-rastla, da je bilo mogoče misliti na gradnjo. Doslej so nabrali po Rusiji nad 4 milijone rabljev za prvi zrakoplov. V Moskvi grade zdaj poskusni zrakoplov manjšega obsega (2500 ma). V Leningradu pa grade pod vodstvom strokovnjaka inž. Vorobjeva dva večja zrakoplova, prvi bo obsegal 7000 ms, drugi pa 20000 m* Oba zrakoplova bosta dograjena že letos in takoj začno z njima poskusne polete nad Rusijo. Ruske strokovnjake zelo zanima gradnja zrakoplova, ki bi imel obod iz lahke kovine, napolnjen bi pa bil s helijem. Ta, za zrakoplovstvo izredno važni plin, so odkrili na raznih krajih sovjetske republike Dagestan blizu Kaspiškega morja. Zdaj že raziskujejo dotične kraje strokovnjaki, da ugotove, če se bo dalo pridobivati dovolj helija za domačo potrebo in morebiti tudi za izvoz. Če je helija v Dagestann toliko, da pride za letalstvo praktično v po-štev, bo konec monopolskega stališča Amerike, ki je bila doslej edina država na svetu, kjer so imeli na razpolago helij, toda izvažati ga je bilo s posebnim zakonom strogo prepovedano. S prepovedjo izvoza helija je Amerika posredno zakrivila strahovito katastrofo angleškega zrakoplova R 101. Ce bi bili namreč Angleži imeli za svoj zrakoplov helij, bi se R 101 ne bil ponesrečil. Gradnjo prvih ruskih zrakoplovov vodijo in nadzirajo nemški strokovnjaki. Ravnatelj Zeppelinovih tvornic dr. Wilke se je mudil v začetku tekočega leta delji časa v Rusiji in po vseh večjih mestih je prirejal predavanja s skioptičnimi slikami o konstrukciji in pomenu zrakoplovov. Ni izključeno, da nemški kapital za gradnjo zrakoplovov v Nemčiji sami noče pokazati svoje aktivnosti in zato je deloma prenesel svojo produkcijsko bazo v sovjetsko Rusijo. Gotovo pa je, da ni več daleč čas, ko bo sovjetska Rusija v zrakoplovstva uspešno tekmovala z drugimi državami, zlasti če bo res doma pridobivala helij. Tnngnzi o postanka zemlje V svoji knjigi »Sibirija«, napisani med ekspedicijo z ledolomilcem *Kra-sinom«, je zabeležil O. Heller tungusko legendo o postanku zemlje. V začetku je bilo po mnenju Tunguzov strašno mnogo vode. Tunguz je sedel ves potrt pred svojim šotorom in razmišljal, kako malo je suhe zemlje, trave in mahu. Njegovi severni jeleni so kmalu populili vso travo m če bi šlo tako naprej, bi moralo vse propasti. Takrat je pa živela še ena velika žival, ki je hodila od enega konca zemlje na drugi. In ta ogromna žival nikakor ni bila lena. Pač pa je bila lena ogromna kača. Vedno je ležala v pesku ob vodi in se solnčikL Tedaj je prišla velika žival, mamut, in opazila Tunguza pred njegovim šotorom, kako otožno sedi m razmišlja. In mamut ga je vprašal: »Zakaj si tako žalosten?c Tunguz je odgovorM: Sedim tu in mislim, da je zelo mnogo vode, toda malo zemlje in trave za moje jelene. Skrbi me, kaj bo.« Mamut je dvignil glavo in odgovoril: »Ne bodi žalosten! Kmalu kane potna sraga s tvojega jelena in jaz ti bom pomagal. Napravim ti toliko zemlje, da jo boš imel dovolj ne samo za svoje jelene, temveč tudi za svoje sorodnike.« In mamut se je napotil h kači ter jo povabil s seboj. Ker pa ni hotela Hi, ji je povedal, za kaj gre. 2e je bila pripravljena oditi z njim, ko n je pa pove- dal, da hoče delati dobro, si je premislila. Po dolgem prizadevanju jo je pa le pridobil za svoj načrt in začela sta delati. Mamut je s svojimi okli oral zemljo, kača se je pa plazila za njim in kazala pot vodi. Voda je pa zalila mamuta in kačo. Človek je dobil toliko zemlje, kolikor jo je hotel, kajti gore niso nič drugega nego zemlja, ki jo je naril mamut. Struge rek so pa sledovi one poti, ki jo je delala kača. plazila se za mamutom. Zvonovi na električni pogon Vatikanska država se pridno modernizira in uvaja polagoma vse pridobitve moderne tehnike ne glede na to, da je cerkev kot taka rada staro-kopitna in da se drži starih tradicij tudi tam, kjer iz praktičnih razlogov ne kaže. Med dragimi novotarijami hoče Vatikan poskrbeti tudi za električni pogon svojih zvonov. To delo je poveril nekemu nemškemu elektrotehničnemu podjetja. Katedrala sv. Petra ima Šest zvonov in ker so precej veliki, je zvonenje naporno. Na željo papeža samega, ki kaže veliko zanimanje in razumevanje za napredek moderne tehnike, bodo pa zdaj zvonenje modernizirali tako, da dobe zvonovi električni pogon in da človeško delo ne bo več potrebno. V začetku so se bali, da bo električni pogon škodoval ritmu in blagoglasju zvonov. Izkušnja je pa pokazala, da je ta bojazen neutemeljena, če ima vsak zvon svoj električni tok. Prvič zapojo vatikanski zvonovi na električni pogon med velikonočnimi prazniki. Nova manija v Ameriki Tempo življenja ni nikjer na svetu tako nagel, kakor v Ameriki Zato je tudi lov za najrazličnejšimi rekordi v Ameriki vedno hujši in priznati je treba, da so si Američani večino rekordov tudi priborili. Nedavno je vsa Amerika norela za vztrajnostnim rekordom. Paglavci in odrasli ljudje so plezali na drevesa in čepeli na njih, dokler je kdo mogel. S tem so hoteli dokazati, da ne zaostajajo daleč za prekooceanskimi letalci, seveda samo kar se tiče bedenja. Zadnje čase se je pa razpasla v Ameriki nova manija — skakati s padalom iz aeroplana ali z vrha nebotičnika. Kdor padalo najpozneje odpre, je zmagovalec. Ameriški listi že poročajo o rekordu 22-letnega Manningsa, ki je skočil iz letala v višini 800 m, padalo je pa odprl šele 350 m nad zemljo. Nova ameriška športna manija je zelo nevarna igra z življenjem in se bo najbrž preživela, čim bo zahtevala nekaj žrtev. 600 km na uro Najboljši letalci se pridno pripravljajo na letošnjo letalsko tekmo za Schneiderjev pokal. To je najslavnejša svetovna tekma vodnih letal, obenem pa največja letalska tekma vobče. Priprave francoskih letalcev vodita na letališču v Berre znani letalec Sadi Le-cointe in korvetni kapitan Amanrich. Trening se prične z aeroplani, kl imajo motorje z 900 konjskih sil in letajo 450 km na uro. Po prvih treningih in preizkušnjah bodo izbrani najboljši piloti. Ti pridejo na hidroplane z motorji 1500 konjskih sil in hitrostjo 500 do 550 km na uro. Pozneje izbero še izmed teh najboljše, ki pridejo na hidroplane z motorji po 2000 do 2200 konjskih sil. Tak hidroplan doseže presenetljivo hitrost 600 km na uro. Šele tako skrbno izbrani piloti in hidroplani pojdejo zastopat Francijo na tekmo za Schneiderjev pokal. OTROŠKE rtOGAVKTE Najboljše, 13 JC1 a v vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna SAMOSTOJNA TRGOVKA z lastno manjšo trgovino želi poznanstva z gospodom 40 45 let, ki bi ji pomagal, da bi ao trgovina vpeljala. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »SoUden trgovec 996«. mfto s tremi sobami, stalno vodno močjo in prostorom za poljubno obrt, blizu kolodvora, sredi vasi, v večjem industrijalcem kraja za 35.000 Din proda — Alojzij Sevzrik, Radomlje pri Kamniku. 999 HARMONIKE Izdelujem nove in sprejemam v oopravilo vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9. Posest v večji slavonski vasi, obstoječo iz zidane hiše 8 5 sobami, velikega vrta in s vsemi gospodarskimi poslopji ter IS hitri, prvovrstnega polja prodam. — Hiša je prikladna za trgovino aH gostilno. Cona Din 170.000. Po-bližnja pojasnila dajo P. JakSe-Komletinei. Slavonija. 990 Znižati smo cene malim oglasom, da stan« i beseda le S© p. i > ! Zunanji inaarenti lahko plačajo male oglase GRAMOFON priznano glasovite znamke, v najboljšem stanju, skoro nov, z 18 izbranimi ploščami (ali brez) radi odpotovanja takoj ugodno prodam. Selo, Predovi-čeva ulica 9/1. 998 Zastopstvo za teritorij bivše Kranjske in za bivšo Štajersko odda dobremu »tniku Mlekarska zadruga v Novi vasi pri Rakeku. Le resne ►onudbe poslati na zadrugo. 992 KUPI DANES, NE PLAČAJ NIKOLI! Prekrasni namizni prti Din 35. Namizni pribor, servisi za kavo, škatle za sladkor, tehtnice, karfindlji, svilnate nogavice, milaneške hlače po slepi ceni. Redka prilika, ld se ne vrne nikdar več. — Razpošiljalnica Onmia, Miklošičeva 14. 1001 Klavirji pianini Dalibor" (ČSR) ki ste jih videli na Velese jmu, so prvorazredni instrumenti >klopne konstrukcije, agrari, 3 pedali (harfa), lahka precizna mehanika, elektr. svetil jke, začasno še za reklamno ceno Din 15.200.— na obroke od Din 400.— izključno le pri tvrdki Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trg stev. S (magistrat) Elitni Kino Matica Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Premiera popularne Millockerjeve operete iz študentovskega življenja DIJAK PROSJAK V glavnih vlogah H. H. Bollmann komorni pevec Jarmila Novotna primadona državne opere v Berlinu FRITZ SCHULTZ, TRUUS v. AALTEN in HERMANN PICHA Krasen dopolnilni spored! Najnovejši Paramountov zvočni tednik in Micky miška šaloigTa. Elitni kino Matica HTel. 2124 Tribuna dvokolo s „Sachs" motoriem posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredini montiran z dvojno predstavo in spojko, 1 14 K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km. Dobi se tudi sam motorček, katerega se lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Kleparskega preddelavca ki je bil zaposlen v velikih industrijskih podjetjih, samo prvorazredno moč, išče velika tvornica pločevinastega blaga. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Kleparski preddelavec 997«. Urejuje Josip Zupančič, — Za >Narodno tiskarno« Fran J — Za opravo in lnaeratni dal Usta: Oton Chriatot. — Val v LJubljani.