Štev. 26. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 27. junij 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS, v Faflekovo) hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30 o popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je t do dvajsetipet reči 5 Dir, više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1*50 D., v »Poslanom« 2'50D. Takso za oglase plačo uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, ..Istina" neodvisne Prekm. stranke na dereši. Uredništvo je dobilo sledeče. IZJAVA. G. dr. Némethy Vilmos, advokat v Dolnji Lendavi je v 2. številki tednika »Naše Novine" objavil sledeče odstavke: ,,Klekl ... kak pop je včino lejko to, da je svojega popovskoga tovariša pred svetom razžalo ali njegov tovariš to razžaljenjé nemore pred svetsko sodnijo notridati, nego samo pred škofovo sodnijo, gde vse zakrito ostane med, štirami stenami, ešče zadoščenje tüdi." ,,I či je do etoga mao to bilo njegovo (Kleklovo) vervanje, ka je samo par popov tisti, šteri so zdaj v toj novoj stranki za Prekmurje na-prestopili, zato naj naznanje vzeme, da so v toj novoj stranki ne samo vsi evangeličanski duhovniki i po etom njegovom članki do vsí katoliški duhovniki tüdi ednotni, či je bar do tega mao par dvoječi bilo, tak de vküper z Prekmurskim ljüdstvom ednega, Pravičnoga Boga vsaki aktivni duhovnik, proti ednom v pokoji stoječemi." Podpisani duhovniki Slovenske Krajine z ozirom na goricitirano pisavo izjavljamo sledeče: 1. Ni res, da bi podpisani bili pristaši »neodvisne prekmurske stranke", zato ne odobravalo takih nas mestníh izpadov zoper škofovsko sodnijsko oblast, pač pa to pisanje g. dr. Némethyija obsodijo, posebno pa za to, ker ga podpisani niso pooblastili, da dela izjave v njihovem imenu. 2. Ker se je pri snovanju nove stranke opazilo, da se je indirektno porodila iz nekega napada ná škofovsko oblast v strogo cerkvenih zadevah, zato podpisani izjavljajo, da bodo svojemu cerkvenemu predstojniku, Prezvišene-mu Knezoškofu v vseh cerkvenih zadevah pokorni in jih globoko spoštüjejo. Sledi 21 podpisov, štere zavolo premalo prostora nemoremo objaviti. Či se pa kdo zanima, mu je „Izjava“ s podpisi v urednistvi vsigdar na ogled. Poleg toga ma uredništvo od ednoga mešnika ešče posebno izjavo, dva pa sta dala ustmeno izjavo, da sta zá politiko krščansko socialne ljudske stranke, to se pravi proti novoj stranki. Nešterni duhovniki pa izjavo neso podpisali, ar jih je ne bilo doma. Tak vövidi istina nove „neod-visne prekmurske stranke”. Sami se bijejo po prsaj, kak da lübijo istino, potom pa vüpajo zapisati tak strašno neistino. Ravno naopak 24 dühovnikov Slov. Krajine je proti njim i le par drži z njimi. Iz toga naj si ljüdstvo samo napravi sodbo. Z lažjov ščejo preslepiti ljüvstvo i ga odvrnoti od poti, po šteroj je dozdáj hodilo. Mislili so, da bo ljüdstvo, štero spoš-tüje svoje dühovne pastire, naednok v njihovom tabori, či njim oni povejo, da se döhovniki z njimi, nego tü so se pošteno vrezali. Dühovniki so bili prisiljeni pred svojim ljüdstvom povedati svoje stališče, zato se je porodila goriobjavlena »Izjava". S tem jé pomagano tüdi ljüdem, ki so dozdáj ne znali, pri čem da so, zdaj je delo očivesno, nova stranka je obsojena, postavlena na dereš, ar je neistino pisala, zato njoj tüdi ljüdstvo obrne hrbet. Odgovor na odgovor. V 4. Št. »Naših Novin" pod gornjim naslovom je dr. Némethy dao odgovor na moje reči, štere so sveti pojasnile njegovo pisavo proti meni. Poprek mojih reči ne je mogo zavrnoti, ali ar pod gornjim naslovom ma ešče nekše poteškoče, tüdi od teh ga ščem rešiti i mirno pa stvarno odgovorim na nje. 1) „Népujsága“ 1. številka ne je nosila urednikovoga iména, ar je bila izdana v formi plakata. To g. dr. Némethy že prizna, da je pravilno. Zahteva pa, da prikelimo gor 10 par na vsako številko. To bi mogli včiniti, če bi brez pošte razširjali plakat. A ar smo ga po pošti poslali, je Poštnina nadomestila plakatnino. 2.) Evangeličanskih dühovnikov nesam napadao, samo to istino sam izrazo, da dozdaj poprek neso bili z ljüdstvom v ednom političnom tabori. To vsaki zna, da je tak i se ne more zatajiti. Ka bo nova stranka zaistino zdrüžila g. evangeličanske pastore i njihove vernike v svojem krili, od toga bi ravno zavolo preminolosti prerano bilo i meni i Vam soditi. Pretio ne sam se kath. dühovnikom ki so pri novoj stranki i z mil. püšpekom. To nindri ne najdete v mojem odgovori niti toga ne da bi jaz šteo mil. hercegpüšpeka düševno moč i pokorščino v svojo politiko mešati. Vaših lüdi pisanje so blatile višešnjega pastira i dühovniki vaše stranke so delili tisto številko "Naših Novin", gde ste Vi pisali ka pri püšpekovoj sodniji nega pravice, ar tam najmre ta ne dobi zadoščenja. Proti tem napadom smo mi zagovorili po dužnosti cerkveno vlast, nikaj drügoga nesmo pisali. Kak goreči častilci püšpekovi so pa vaši duhovniki se vidi iz više omenjenoga njivoga djanja. I Vi gda to trdite, ka püšpekova Sodnija nedá pravici zadoščenja se v prsi bi jele i povdarjate: ,,i mi Civilni gospodje častimo püšpeka i se njemi pokoravamo." Jeli kak Čüdno se to glasi!? I za svojo trditev iznesete te dokaz to, ka ste püšpeka prosili dovoljenje, ka smete mene pri svetskoj sodniji tožiti. To se pa ešče bole Čüdno glasi. Dragi g. fiškališ, vsaka priprosta düša vam odgovori, ka püšpeki se tisti pokorijo i jih tisti častijo ki spunjavajo bože i cerkvene zapovedi, štere oni v Kristušovom imeni glasijo. Dovoljenja pa za to ne bi Vam ni trbelo prositi, ka me ščete pri svetskoj vlasti tožiti, če bi dobro preglednoli dotičniva dva kánona cerkvenoga zakoni-ka i pred očmi meli navado pokrajine. 3.) Ka Vi ne ste zadovoljni z mojov politikov, je za mene vesela istina, ár ste vsikdar bili drüge Stranke pristaš. Vaša politična pota So drüga kak moja, ali jako veliko pitanje je, jeli So prava ali ne, jeli narodi ali pa samo par ljüdem prinesejo tisto, ka obečejo. Kratka bodočnost bo to pokazala. Gda Sam kak poslanec dužen bio nastopiti proti krivicam, ki so se pri reviziji dokazale kak istinske, nesam napadao vaše osebe, nego krivice. Če ví mislite, da Vam je čast vzeta, iz Srca rad Stopim pred sodnijo i tam dokažem istinost vsake moje reči, štere sam napisao v zadevi odavanja veleposestniške zemlje. Ka se pa tiče 2%, g. fiškališ, nemate prav, Vi pišite, ka teva 2% se plačata za tabulacijo. To ne je točno. Zakon izrečno pravi, da je tabula-cija brezplačna i da se 2% plačata za pisma i pogodbe, Če bi se dolnjelendavsko i beltinsko veleposestvo odalo plüg poprek-računavši za šest jezero dinarov — ne računavši ni drv — bi ta pisma prinesla okoli tri milijone dinarov onim, ki so zemljo odavali. To bi po zakoni mogo plačati küpec, 10% bi pa mogo ešče plačati neposredno v kolo-nizacijski fond potom Veleposestva. Proti tomi podragšanji zemlje sem se je jaz borio v parlamenti i zvün njega, pa se bom tüdi še dele borio. Zakaj bi si par ljüdi vteknolo v žepe milijone za par pisem? Naj te penez ostane pri siromaškom ljüdstvo, zadosta je, ka to plača samo potrebne stroške. To je bila moja borba, ne pa kak ví trdite, za kruglice. Jaz Pozovem Prebivalstvo cele Slov. Krajine naj svedoči javno, če je gda od mene što čüo, ka bi ga jaz oproso naj za mene glasa. Istina, Zahvalnost zahteva, da vsaki poštenjak glasa za tistoga, ki se trüdi za njega — a jaz nikdar to nesam zahtevao, naj što glasa za mene. Ta vaša trditev je zato popolnoma neistinita i to tembole, ar sem jaz že večkrat šteo odstopiti ka ne bi bio poslanec, jedino ednoglasnoj želi naroda i njegovoj miloj prošnji sam se vdao. 4. Ka so naši listi pisali od vaše stranke programa, so pisali samo tisto, ka ste vi sami priznali. Vi sami ste najmre pisali, ka se zdrüžite z vsemi strankami ešče z onimi, štere so veri i napredki maloga človeka najbolje škodljive, naj samo našo krščansko poterete. Če vas zdaj boli, sami ste se tak globoko vrezaii, mi nesmo delali vašega programa. 5. Dokležovčare prej zato podpiram, ka bi na mene glasali. Ze više sem povedao, ka me vodi v borbi proti krivicam agr. reforme dužnost. To je moj odgovor. Odgovor nakeliko se tiče Dokležovčarov, pa naj dajo sami za Novine. 6. Ne delam nikdar proti tistomi, ka sem dozdáj delao, ar sem iskao vsigdar pravico i preganjao krivico ne gledoč na to na šteroj koli strani bi bila. Moja pot je vsikdar edna, samo ka me napadnejo na njej večkrat tüdi tisti, ki so en čas delali z menov, najmre te me napadnejo gda se zahteva od nyih velika nese-bičnost. 7. Z voze sem vas rešo prej zato, ka ste ví tűdi mene rešavati. To je priznanje moje Zahvalne düše. To me jako veseli ar ravno tista rana, štera najbole zija zdaj v toj političnoj borbi je, kak vsi pravijo: nezahvalnost. Nešteti najmre plasno povdarjajo . tisti se tak grdo borijo proti Vam, šterim ste pomagali. Hvala Bogi, da Vi priznate, ka jaz nesam bio nezahvalen. Ka sem proso za Ozmeca ne vem. Ve so se na stotine na mene obračali za pomoč i sem vsakomi šteo pomagati i proso ednomi drva, drflgo-mi les, tretjemi podporo, slüžbo, ali vsigdar brezplačno, vsikdar drügim, nikdar ne sebi. To mi tüdi Vi ne očitate. I veleposesvo je dužno bilo ne samo po svojoj ustanovi pomagati dobrim namenom, nego posebno še zato ar je vu fal delavcah našega ljüdstva prevelike haske vleklo z njega. Zato je to melo tüdi pravo za pomoč na nje se obračati, i gda je bio dober veleposestnik ali toga čestnik, je tüdi dobilo vsakdar pomoč. Bič pa je tüdi Vnogokrat pokao po nedužnom siromaškom narodi. 2 N O V I N E 27. junij 1926. 8.) 9.) 10.) G. Bačiči tüdi ne ostánem dužen z odgovorom. Hvalevredno je, če ste polovico svoje vrednosti že v dobre namene razdelili, ar to je tüdi vsakoga dužnost, komi dober Bog da vrednost, da iz nyé tem več da, kem več ma, na dobre cile. Vrednost naša je najmre samo posojilo od Boga, štero njemi, njegovim dobrim cilom dužni povrnoti. Vsaki je dužen to včiniti, posebno pa so dužni tisti to včiniti, kim se je ta sréča nasmejao, ko so brez posebnih trüdov v par letah te postali bogatašje, gda je na jezere ljüdih prišlo na nikoj, čeravno so se tej vnogo i še više moči trüdili, da se obdržijo v svojem gospodarskom Stani i prehranilo. Da ste Vi od svoje strani dokončali, sam tüdi jaz. KLEKL JOŽEF nar. poslanec. po risalaj 5. Evangelij sv. Mataja v 5. poglávji od 20. do 24. vrste. „Vsaki, što se srdi na svojega brata, bo kriv sodbe. V Kristusovi navukaj, štere prinaša denešnji sv. evangelij, je povedani bistveni razloček med starim i novim zakonom. Te razloček obstoji v odnošaji človeka do Boga i v človeka do svojega bližnjega. V stárom zakoni je razmerje iz-raelskoga i tüdi vsega drűgoga človečanstva do Boga ne bilo tak ljübeznivo kak v novom zakoni. Pred Kristusovom je spoznavalo ljudstvo svojega Boga kak gospoda i ostroga sodnika.. Kristus pa je človeka z Bogom zmiro i postavo med človekom i Bogom razmerje kakše je med Očom i sinom ; „Oča naš, ki si v nebesaj," je včio moliti svoje vučenike. Podobno našemi odnošaji do Boga, so se v novom zakoni spremenili tüdi odnošaji človeka do svojega bližnjega. V stárom zakoni se je pravilo zob za zob, v novom pa je Kristus dao zapoved »Ljübi bližnjega kak samoga sebe. Po Kris- tusi teda vsè verske zapovedi slonijo na zapovedi ljübezni i od nje dobijo svojo zvišenost. »Kohn Moric mlajši." Gospodom okoli »Naših Novin" pišemo, zato pa naj se glasi pripovest, da je v — Pešti bilo ... V Pešti je bila stara trgovina z mešanim blagom. Poštenjak je bio v njej trgovec in njegova žena dobra düša. Delala in živela sta pošteno in zato so bili njuvi küpci zadovolni. No, lepoga dne so prišli obrtniki in na nasprotni strani ceste so opremili novo trgővino. Lepo, velko, bogato trgovino so napravili, v šteroj naj se tüdi odavle mešano blago. Ali najlepše je bilo na toj trgovini to, da ,,Kohn Moric mlajši" šteroga ime se je svetilo z zlatimi črkami na tabli nad dverami, je imeo povsed po sveti imanje : samo v svoji trgovini ne. Kaj bi sükao reč : na porgo je bilo vzeto v lepi novi baoti vse, tüdi velka tabla nad dverami s pozlačenim napisom . ., V Pešti je takša navada* da novo rešeto na klini visi, staro — či tüdi skušano, sprobano blago pa se v blato meče .. .Zato pa je bilo v novoj trgovini den za dnevom več in več lüdij, zato so nosili blago od Kohn Morica mlajšega, kak da bi je zobston davao. Žena staroga štacunara je bila Čisto obupana. Skuze so ji močile oči da je Vidla toga ali onoga od starih küpcov na pragi nove baote, mož pa, stari izküšenj trgovec se je samo smejao. Če je več lüdi šlo v novo trgovino, vekše je biIo njegovo veselje in pač to je spravilo ženo največkrát v glasen joč. »Oča nebeski«, — tak si je mislila dobra düša pri sebi — »kaj pa či se njemi je pamet zmešala od velke nevoščenosti«. . . Na konci se je pa itak naveličao stari štacunar poslüšati jamranje svoje žene, zato njej je pa pravo : .Idi Šara in Pogledni — kaj se vidi na zadnji strani table nad dverami. Žè-na resan ide, polüka za tablo in na svoje najvekše začüdenje vidi te napis : „Žena Kohna Morica mlajšega". Samo zdaj je razmila veselje szvojega moža. Njo so tüdi zapüstile Žalostne misli, ar je razmila — kak pošteno šče ravnati nova firma, štera sí včasi dva napisa da napraviti . . Kratka je že pripovest: Kohn Moric mlajši je bangroterao, za njim je prišla nova firma »Žena Kohna Morica mlajšega" in vse to v ednom meseci... in vse to tak, kak pri »Naši Novinaj« — štere so tüdi pri peti številki obrnile — najbrž že tak pripravljeno novo, na porgo vzeto napisano tablo ... Gospodje pri »Naši novinaj“ so obrnoli napisno tablo, to se pravi, de zdaj pride gospa »žene Kohn Morica mlajšega" . . Mi Vas pa prav lepo prosimo, zaigrajte i končajte tüdi pod novov firmov kak najprle, kajti Vaš list tüdi pod novim imenom — je ne v čast Prekmurja, ne prekmurskomi lüdstvi in tüdi Vam ne, šteri te nove »Naše novine" vrejüjete. Odkritosrčno in z lübeznijov, štero mi resan čütimo proti vsem našim, Vam Povemo tüdi razloge — zakaj smo naslovili fo prošnjo na Vas. Poslüšajte ! Prvi vzrok je, da ne vejte slovenski. V peti številki Vašega lista imate uvodni članek pod naslovom ,,Na naš narod". V tom članki, to je vodilnom članki, smo nabrali ne več in ne menje kak 34 strašnih jezikovnih hib ! Vi deréte naš jezik, kak konjač živinče ! Vi nemate pojma od Slovenske slovnice. Vaši stavki so brezi zdravih nog, brezi rok, celo glava njim fali. Vaši članki žalijo jezikovni čüt maloga šolara, za odraste naše pa je vsak Vaš spis grobijanska žalitev. Zato pa pravimo : odnehajte, ne izdajajte slovenski list — ar ne znate slovenski ! Vi samo škodite z Vašim listom intresom Prekmurja. Laž, štero ogrevate v vsaki številki Vašega lista, da prej vsi nedo-mačini samo sovražijo naše, je ne primerno bojno geslo. Odprite oči in vidili morete, da imamo dosta ne domačih, štere naše lüdstvo lübi in iz čistoga srca poštüje, kajti tüdi oni lübijo naše, poštüjejo naše in delajo za naše. Rešite se že ednok laži, de more Prekmurec vse sovražiti kaj je ne zraslo na domačem zel-niki in spoznajte že ednok istino, da je. lejko politični voditeo mož, šteri je z narodom trpeo, šteri čüti veselje in žalost narodov — či tüdi je ne greh ne fiškališ in ne ... no kak bi že pravili . . . prijatelj lastnice Veleposestva . . . Vaše kričanje, da vsi Prekmurci vküp, lejko ima za posledico, da zmešate število naših prijatelov, mislimo najmre na prijatele Prekmurja in s tem povečate trplenje naših, ar podaljšate tisti čas, šteri je že sam po sebi predugi in potreben če ščemo zrasti resan v edno celoto z vsemi kraji naše domovine. .. . Žena Kohn Morica mlajšega hitro proda lüdsko blago, pa bo konec. Mi to Znamo in mi Znamo za pripravljene potne liste za slučaj, ko bo razprodaja končana . . . Potrüdite se, da bi bilo kakti prle končano in bodite zagvišno da Vam bode Prekmurje hvaležno ! FOLITIČNI ZAPISKI. Kelko znanja majo možácje okoli »Naši Novin"? V zadnjoj Štev. »Naši Novin« je prišeo članek ,,Ka je autonomija". Bole očivesno bi svojega düševnoga siromaštva pisec ae mogeo pokazati, kak s svojov razlagov, ka je autonomija. Po njegovom mišlenji je autonomija takše medsebojno razmerje pokrajin, kak je bilo pred vojnov med Hrvatskov i Vogrskov. To je vse ka zna od utonomije. Od autonomistične ali pravzaprav federalistične državne vreditve najlepše vrejeni držav kak Švicarska ali Zedinjene države v Ameriki pa se njemi je niti senjalo ne. Da bi pa prelistao ustavni načrt (plan) šteroga je predlagao Jugoslovanski klub, v šterom je najmočnejša ravno ljudska stranka, za to je prekomoden. Pa sí itak vüpa blatiti program ljüdske stranke. Gospoda okoli »Naši novin« naj tü postavi pero i dokaže, da je autonomija v tom programi ne prava. Izjavlamo, da z navdüšenjom, z veseljom Sprimemo vsaki načelni boj. Dokeč so se pa ne zmožni zdignoti do te višine, je naša sodba od njene inteligence vse prle kak častna. Plantava doslenost. V članki v zadnjoj Štev. »Naši novin" si vučenjake »neodvisne Prekm, stranke" takše svedočanstvo davlejo : ,,Zdaj je vláda v Belgradi i bi se moglo rečti -či je istina korupcija tam ar je mes Skuze Kerubinov. (pripovest iz Jutrovoga.) Stopi na pokopališče ali cintor. Poglej okrog po tom svetom kraji. Vido boš različno drevje, nego na ednom se ti najbole stavijo oči. To je žalostna vrba. Njeno veje visi do zemle i lübeznivo pokrivle mirne grobove, kak mati pokrivle svoje dete, kak ftica svoje mlade. Njeno listje se vsigdar gible i či se veter zaganja v nje, te tužno spevle pesem kratkoga živlenja. Či jo gledaš zajtra zaran, gda zlata zarja naznanja Prihod lepoga krala, sunca, gda se je nočna megla spremenila v bliščeče iskrice na travi i drevji, či te pogledaš žalostno vrbo boš vido na njoj srebrne skuze. To drevo je znamenje žalosti, nevole. Bog nam je je dao, naj bi nas spominjalo, ka je ta zemla dolina skuz. Liki to je ne bilo vsikdar tak. V začetki sveta, prle kak je greh prišeo na zemlo, dokeč sta boža dobrota i lepota kralüvali nad vsem, dokeč je Človik bio takši, kakši je prišeo iz božih rok, je ne bilo niti piknje trplenja na sveti. V tistom časi je žalostna vrba ne bila takša. Svoje vitko veje je držala visiko gori, Obrnjeno proti nebi i s svojim nemim jezikom hvalila Boga. Zemelski ráj, srečno domovino prvih starišov, so namakali štirje potoki: Veselo sa žuboreli naprej med dvema breščekoma, na šterih so Cvele najlepše cvetlice. Vmes so se zdigavajo lepe, žamatno-zelene vrbe. Na vrhi ednoga breščeka, blüzi potoka, je stala najlepša vrba med vsemi. Na to vrbo sta radiva hodila počivat dva angela kerubina. Bog jima je zapovedao, naj čuvata nad rajom. Iz te vrbe sta glédala po lepom raji medtem pa igrala na zláto harfo v čast Večnomi Stvarnih. Eden za drügim sta prepevala Vsemogočnomi Bogi, ki jiva je z ednov rečjov iz ničesa stvoro, jiva oblekeo v nemrtelno svetlost, lepšo kak sunce, lepšo kak zarja, jiva je postavo v nedopovedlivo srečo večnoga blaženstva. Pred tov čüdovitnov mužikov je vetriček henjao, živali so začüdene nastavlalo svoja vüha, Adam pa Eva sta odložila svoje delo i zdrüžila svoj glas z angelskim, hvaleč večnoga Boga, ki je nasipao toliko dobrot na zemlo. Pa, oh groza, oh žalost! Veseli dnevi so minoli preveč hitro i je vdarila vöra bridkosti. Edno jütro, gda se je zarja za-svetila, sta vidila priti Adama in Evo iz svojega stanovanja. Pokleknola sta na prag kak navadno i zdignola roke k molitvi proti nebi. Med tov molitvov se je v raji genolo vse ka je živoga i ž njima vküp slavilo Boga. Po molitvi je Eva ne Šla kak inda z Adamon na delo nego je zavila na gredico tistih rož, štere je mela nakraj. Blüzi te gredice je raslo drevo dobroga i slaboga. Jalna kača se splazi na to drevo i glfda na Evo rekoč :— O kralica vsega stvarstva, mati neizmerno trume lüdi, povej, zakaj vama je Bog prepovedao jesti s toga dreva ? Či so ta jaboka tak lepa za oči, tak dišeča, gvišno morejo biti nenavadno dobra. Verta mi, ka tak dobroga sta ešče ne jela kak je to. — Bog nama je dovolo, odgovori "Eva, ka smeva jesti od vsega drevja samo s toga ednoga ne, ar či bi jela naj zadene smrt. — O ti lepa Boginja! Nikdar ne merjeta, to vama jaz povem. Tisti hip, gda zaužijeta to sadje, postaneta kak Bog, spoznala ta vse dobro i slabo. Bar probajta. Nesrečna žena vtegne roko, vtrgne strašno jaboko i jej. Potem se popašči k Adami, njemi razloži, ka se je zgodilo i ponüdi sad. Naš prvi oča se prestraši, odskoči od E ve i kriči: »Nikdar ne. Eva začne jokati i ga prositi Daj jej. Mož pa, da se ženi nebi zamere, je prelomo božo zepovid. Včasi so stopile na svet le tri grozote: greh, bridkost, smrt. Narava je obledela, sunce se je pokrilo z oblakom, ftice so vtihnole i vse živali so se skrile v log, kak pred bližajočim se vihérom. Adam pa Eva sta včasi spoznala svojo krivdo, obraz njima je prvikrat pokrila rdečica, srce njima je tak močno začnolo biti, ka sta mislili, ka njima prsi razvrže, Bežala sta i' se skrila za grmovje. Kerubina sta vse to videč henjala spevati. Žalostno sta glédala na strašno razžaljeno proti Bogi, na človekovo hüdobijo pa na kaštigo štera je mela piti. Vidila sta, kak se je pekeo odpro, kak je ž njega prišla smrt, betegi, küga, vojska, lakota i vse drüge nevole. Harfe sta z rok püstila i bridko zajokala. Tiste skuze so spadnole na vrbo i nagnole njeno veje do zemle. Od tistoga časa se zove žalostna vrba. (-r-) 27. junij 1926. NOVINE 3 vlade Beograd, bio je Beograd mesto korrupcije. Dozdaj bi bilo samo edna takša gnjezda v državi. SLS. šče ešče edno vlado, — ešče v Ljubljani meto za edno gnjezdo korrupcije, dve 1 Tak se bori proti korupciji ?" (Naj čitalci ne zamerijo, či ne razmijo, ar v »Naši novinaj" včaši tak pišejo slovenščino, ka ešče deteti v šoli hüdo gračüje od nje. Vredništvo.) — Pitamo vučenjake okoli »Naši novin«, po šterom zakoni bi morala bili tüdi Ljubljanska vláda korupcionistična ? Ali mora biti vsaka korupcionistična ? Po vašoj logiki že. Mogoče pa sodi ta gospoda okoli nove stranke samo posebi ? Gospodom okoli nove stranke priporočamo, da pitajo naše izseljence v Ameriki, ka se pravi avtonomijo meti. Zdaj pa čüjte, ka pravi od autonomije predsednik najvekše autonomistične republike na sveti, štera bi morala za peldo slüžiti vsem državam pri vrejüvanji. Coolidge (čti Kulič) predsednik Zdrüženi držav v Ameriki je meo pri priliki 150 letnice, ka so položili fundament napredka i moči v toj državi političen govor, v šterom je med drügimi pravo : »Nega centralizma, šteri je obstojao, ali ešče kde obstoji, da ne bi pripelao do bi-rokracije, tiranstva, krutost, reakcije i padca. Te reči gg. premišlavlite ! Prišlo je i objavimo. Z ozirom na nesramne napade na vse slovensko uradvištvo Pozivamo pisca članka »Na naš narod« v 4. Štev. »Naših novin“ z dne 13. junija t. 1., da pod-pre svoja natolcevanja (Trbe samo kakšnga slavenskoga „Gospodina“ poglednoti on kancelar uradi! Tak je kak kamen, govor njemi je kak led I in drugo) s konkretnimi dejštvi; Sicer ga smatramo za navadnega lažnjivca in obrekovalca. Več Slov. uradnikov Slov. Kr. Gospodje, Zdrava pamet! Opazili smo že v .Naši Novinaj«, da v vsakoj številki k svojemi čüd-nomi jeziki primešajo hrvatske reči. Tej »vučeni junaki« pišejo, ka prej mi' ne razmimo : »novega, kateri", itd. ; pitamo vas : šfo pravi v Slov. Krajini, gda slovenski guči : edenpot, svaki, pa drüge hrvatske reči, šterih je puno v vaših člankaj ? ! Vaš na-men : pohrvatiti -Slov. Krajino je jasen kak beli den. Ali Višek vaše nesramnosti je v „Néplapi“ št. 4. sir. 2. gde pišete : »V Prekmurji se v šolaj naj vči v srbsko-hrvatskom jeziki !« Kak nesptmefni ste, vam dokažem : 1) pravite, da je dosta ležejši od slovenskoga. Kda je komi tüji jezik ležejši bio od materinskoga ? Vaš jezik šteroga pišete, je gvüšno nej naš, liki godla. — Pisali št* v ,,Naši novina]. da Slovenci nemamo ,,vjedi-njenoga, akademskoga jezika«. Ešče sam nindii nej čteo niti čüo od takšega jezika šteroga naroda ! Gospodje, naivni ste, ar nemate fundamentaini pojmov od jezika! Pa bi ví odločü-vali, šteri jezik se bomo včili ! ! 2) Srbshi-hrv. jezik gdešté lejko rabim. Istina, gde ga znajo. Ali pa tüdi v Afriki ? Slovenskoga tüdi v Amerjjci, na Angleškom se ga tüdi vučenjacje včijo ! Če ščemo na univerzo (vseučilišča) se trbe hrv.-srb. včiti. Eli se v naši srednji šolaj ne včijo toga jezika ? Tüdi v osnovnoj šoli, ešče cirilico znajo, štero dvomin, da znate ví ! Ali nevete, da mamo slovensko univerzo v Ljubljani ! 3 ) Te jezik prej v Sloveniji zna vsaki uradnik, trgovec i obrtnik. Laž ! a) Zakaj nebi na Slovenekom lejko gučao sloven- ski ? Eli toga ne vej vsaki uradnik itd. b) Hrvatski niti Polovica naše inteligence ne vej, nej pa trgovci in drügi. Popunoma itak samo Profesorje — jezikoslovci znajo. 4) Nej je istina da bi naš guč bole podoben bio k hrvatskomi, kak slovenskomi. To je smešno, samo ví toga nevejte ! Eli zna tak dobro srpskohrvatski g. Holsedl, g. Herman, g. Hari eli šteri ? Vi zahtevate : naj se vči na naši šolaj že od začetka hrvatski ! Dokazov nemate. Hrvatjé se niti poleg svojega ne včijo našega ! Dokazali ste, da se ne razmite ná pitanja jezika, pa da zahtevate nekaj brezmisleaoga! Mi smo odgovorili na vaše pitanje na konci članka v „Néplapi“. Na vaš mali glas itak níšče nede gledao, ali napisali smo to zato, da Premislite, kak se smešite pred svetom i začnete trezno misliti. Samo pišete cele strani, kak nam je slabo itd. — Pomagajte! LJENIN B. GLASI. Slovenska Krajina. — ,,Nekronani králj Prekmurja po milosti božoj i volji naroda poslanec, prekmurski prorok i drüge spodobne špotice dava g. Herman kaplan v »Naših Novinah« g. Kleklni. G. Klekl na to odgovorijo z tem dej-stvom, ka so g. Hermani dozdáj ne dali nikše cone i odsehmao tüdi ne dajo. — Peneze nazaj davle belfinsko veleposestvo potom dr. Némefhy advokata, večim kim je lani zemljá bila posili odana. Mi smo se pritožili na ministerstvo i za odgovor mo dobili ne od ministerstva nego od Veleposestva, ka peneze lehko zdignemo če ščemo. Veleposestvo nam potom fiškališke kancelarije da z tem odgovorom še lepi tanač, naj peneze lepo čuvamo, ar mo je za par mesecov nücali, gde de zemljo trbelo plačati. Tanač je lepi a mi ga samo na telko poslühnemo, ka mo peneze čuvali, a ne za to kak si gospodje pri novoj sfranki mislijo. S temi se mi nemo pogajali za zemljo. — Vel. Polana. Pri nas smo, kak so že »Novine* pisale, tridnevnico. Samo telko Povemo, da je bilo jako lepo. Le na zadnje je morala procesija izostati zavolo prepovedi, ar je v okolici tüdi škrlatinka. Vse tri dneve je bilo okoli 2275 obhajil. Zahvala, da je bilo vse tak lepo i je šlo po sreči ide predvsem Bogi, potom voditeli tri dnevnice, domačemi g. ekspoziti i gg. kaplanoma Zatirava iz Črensovec i Greifi iz Turnišča, šteriva sta nevtrüdlivo pomagala spovedavati. — Lepi pluvial (plašč za procesije i slovesne večernice) i lepo što-lo so poslale sestre uršilinke v Ljubljani velkopolanskoj cerkvi. Plačo neso štele drügo vzeti, kak to, da farniki molijo za namene njihovoga reda. Prav radi včinimo! — Zrelostni izpit za vučitela so napravili na mariborskom učiteljišči g. J. Tivadar iz Beltinec. Domačemi gospodi prav iz srca Čestitamo i Želemo da bi duga leta mogli delati za hasek naše dece i s tem hasnili svojemi narodi. — Škrlatinka. Tak se opaža, ka se na vesnicaj ne širi več. V Soboti je do 120 betežni na škarlanfinki. Mrli so dozdáj od tej, ki so v bolnici samo 4, vöni pa jih je spomrlo neprimerno več. Zato je pač najbogše, da starši betežno deco itaki prijavijo. Zdravlenje v bolnici je brezplačno podvorba dobra i je nájveč vüpanja, da deca ozdravi. — Bakovci. V našoj vesi je bilo zadnjo nedelo pri ednoj poštenoj hiši gostüvanje, na šterom so razbijasti pojbje napravili tüdi malo človeči kolin. V oštariji so se znapili, potom so se pred hišov, kde je gostüvanje bilo, sposvadili i sktvarilí. Oh, fa nesrečna pijača, kelko nevole delal Zdaj pa bo pa tožba i Plačüvanje i potom — do se tožili, da nemajo penez pa njim slabo ide. — Hotiza. ,,Neodvisna prekmürska stranka" je mela pri nas shod, na šterom sta se skregala dva gospoda. Čüdno je to zato, ar obadva spada-ta pod streho neodvisne (pa odvišne) stranke. To kreganje se je tak godilo. G. Jožef: »Ta zemla nam je mačija." G. I. , šteri ga je meo ne- kelko pod kapov: ,,To je ne Tesani, ta zemla je naša prava mati." Edna ženska: »Vse bi je trbelo zbrsafi nekam inan.« Zdaj se oglasi g. Fer.: »Mati to brsanje bi Vam drago prišlo.« Re an lepi shodi, pa ešče lepši guči gg. okoli nove stranke! — Gomilice, 18. toga meseca okoli poedenajste v noči je bio ogenj prí Markoja Marki. Za zrok se ešče prav ne ve. Zgorela je hiša s šked-njom vred, zgoreli so tüdi sosidovi hlevovje, drügo se je posrečilo obrániti. Škoda je velka, zato prosimo smilena srca, da njim pomagajo, či si bodo kaj prosili. — Delavska borza v M. Soboti je, ar so občine ne priskočile na pomoč, od 15. toga meseca prestola poslovati. Delavci se naj, dokeč se káj inači ne obrne, obračajo pismeno ali osebno na borzo dela v Maribori, Slomškev trg 3.. štera je najbliže i njim bo rada pri posredüvanji ali iskanji dela Šla ná roko. — Za bivšo borzo dela V. Komavli. — Turnišče. Naši rojaki v Clevelandu so nam na cerkvene potrebčine poslali 8,400 Dinarov. Nabirala sta Koren Štefan i Küčko Jožef. Lepa hvala ! Bog vam povrni z obilnim blagoslovom. —, Pesji zapor. Meja med srez-kima poglavarstvoma M. Sobota i Dolnja Lendava je med Bogojinov i Tešanovci. V Bogojini morajo psi biti vsikdar na vezalji, v Tešanovci pa nemreš skoz vesi, ka ti ne bi kakši „rinko“ hlače mero. Zato bogojanski psi neščejo vervati, ka so s tešanovskimi v ednoj državi. V pojasnilo. Kakor se je rav-nokar zvedelo, bili so v noči od 22. do 28. junija 1926 pomazani nekateri madjarski napisi v Dolnji Lendavi in razbito baje tudi en‘o okno na župnišči Ker nasprotniki Slovencev razširjajo vest, da so to storili tukajšnji Slovenci, izjavljajo Odlični Slovenski krogi, da je fo zlobna izmišljotina, pač pa obstoja sum, da so to storili baš oni, ki te vesti razširjajo, z namenom da bi zvalili sum na nedolžne Slovence in jih nepoučenemu svetu prikazali kot neomikance. Vržej. V nedeljo, dne 27. jun, bo v zavodi »Marijanišče" lepa slo- vesnost. Veleč. gosp. ravnatel Franc Povše obhajajo dvajsetpetletnico mešništva. J m častitamo i Želemo, da bi ednok mogli obhajati pétdesetletnico ali zláto mešo. Državna meščanska šola v D. Lendavi. Vpisovanje učencov se vrši dne 28. in 29 junija 1925 od 8 do 12 ure. Učenci naj prinesejo šolsko izpričevalo in krstni list Ravnatelj. — Nova meša na Tišini. Julija 11. bo vlč. g. Dindek, salezijanec, rojen na Tišini, meo prvo sveto mešo. Naj fa prva sveta daritev prinese dosta blagoslova na tišinsko faro, da bi dala dosta novomešnikov. To tüdi bo, či do dijaki meli dobro krščan-ko vzgojo. — Državna realna gimnazije v Murski Soboti. Vpisovanje učencev v L razred se bo vršilo poletnem roku do 1. julija vsak dan od 10—12. ure v ravnateljski pisarni. Starši naj predložijo osebno ali pa naj vpošljejo po pošti rojsfni list in obiskovalno spričevalo za sprejem v srednjo šolo. Učencem ni treba hoditi k vpisovanji!. Kdaj se bo vršilo Vpisovanje v jesenskom roku, se bo objavilo v časopisih, ravnotako dan sprejemnih izpitov in vse drugo. RAVNATELJSTVO. Domača politika. Zavolo pravoslavni risaoski svetkov se je v domačoj politiki nikaj važnoga zgodilo Poslanci so odišli na vse strani države i majo politične shode. Pribičevič je meo shod v Metliki, nato pa v Rogatici, kde so radikali večkrat velko rabuko napravili. Zavolo tej rabuk je oblastni zastopnik razpüsto shod. Pribičevič se je pritožo na ministerstvo, politični krogi pa pravijo, ka so Pribičeviči povrnoli milo za drago. Kak je on nekda z drügimi delao tak delajo zdaj z njim. Radikali so se v Beogradi pri občinski volitvaj do dobroga sposvadili. Nasprotstvo je tak globoko, da bo zatogavolo mprarala prej vláda idti. Poslanec Vesenjak je vložo interpelacijo, v šteroj pokaže kak raz-drapaoe gospodarske razmere so v našoj državi. Izvleček njegovoga govora objavimo v prišestnoj številki. Poslanci tüdi čakajo, da bo vsaki čas zbornica Šla na počitnice, Mogoče že 29. t. m. Poleg toga pa se širijo tüdi glasi, da mora zbornica prle .sprejeti ešče nešterne zakone n. pr. zakon od zednačenje davkov, pogodbo z Italijov i. f. d. ODAM svoje lepo imanje, štero je pri glavnoj cesti, zato je pripravno za obrt Poleg sta tüdi 2 plüga dobre zemle s povom vred. URŠA NOVAK, Banovci 52. p. Križevci pri Ljutomeru. Razpis tečaja. Verska občina v Pečarovci, pri Sv. Sebeščani razpišüje delo pri dogradnji stolpa (törma) pri farnoj cerkvi istotam. Ponudniki naj se osebno javijo 11. julija t. L v šoli, šteroga dne se pogodba sklene. CERKVENI ODBOR Pečarovci. 4 NOVINE 27, junij 1926. URADNO NAZNANILO, Srezki poglavar v M. Soboti naznanja : Ar je v nešterni vesnicaj razširjeni poprijéti beteg »škarlatinka«, Šteri je deci jako nevaren, so se nastavili po okužeoi občinaj dezinfektorje. Tej majo poleg toga da, da hiše razkazao (betegove bacile z vročinov vmorijo) to dužnost, da betežao deco spravlajo v M. Soboto v bolnico. V bolnici za vračenje ne trbe nikaj plačati. Domači svoje dece v bolnici nes-mijo obiskavati. Za prevožnjo dece mora občina dati kola. Kda betežnika odpelajo, se mora hiža itaki razküžiti, domači pa se nesmejo 9 dni genoti od hiše. Ka potrebüjejo od zvüna, njim morajo Prinesti v to postavleni občinski Stražarje. Vsako zbetežanje se mora včasi naznati dezinfekton ali zdravniki. Što se protivi tem zapovedim, bo kaštigani. Da se zabrani razširjanje betega, je potrebno, da so deca vceplena. Ceplenje se mora zvršiti trikrat vsikdar po osmi dnevaj i ne košta nikaj. Vcep-lavlejo vsi uradni i Okrožni zdravniki. Poleg toga so Prepovedana vsa senja, proščenja, veselice i zborovánja Iz okuženi občin verniki nesmejo iti k božoj slüžbi. Prepovedano Je tüdi po tej občinaj kodivanje, i po tej občinaj nesmejo hoditi ne Ciganje, niti mare-larji i nihče, ki s potüvanjom opravlja svoje rokodelstvo. GOSPODARSTVO. Košnja. Prí gospodarstvi, posebno pri polodelavci je ne zadosta, da se dosta, da se kemveč pridela, nego je potrebno tüdi, da so to, ka je zraslo, prav domo spravi. Vsakdenešnje živlenje polodelavca toti dosta navči, nego je ne odvišno, či si svoje znanje poglobi čtenjom knjig i člankov, Šteri obravnavlejo njegovo stroko. Zdaj smo tak rekoč v košnji, zato nekaj od košnje. Tečnost krme je navadno od toga odvisna kda travo kosimo i kak jo slišimo. Kda je košnje trave najpri-mernejša? Kositi je te najbogše, kda nájveč trav cvete na travniki. To je pa ne te, kda je nájveč cvetja na travniki, nego te, kda nájveč trav cvete, tüdi tiste štere nemajo rož. Večina trave na dobrom travniki cvete brezi, da bi mela kričeče cvetje. To so trave, štere spadajo v isto vrsto s strmenimi Betvami. Te cvetejo tak, ka skoro ne opazimo. Zato moramo v prvoj vrsti znati kakši trav je nájveč na travniki i potom paziti, kda cvetejo, da je v pravom časi pokosimo. Pred cvetenjom kositi je za to ne dobro, ar trava pri süšenji preveč vküp spadne. Rastline majo pred cve-tenjom dosta vode v sebi, pa malo hrane. Prí süšenji se voda spari i Sena bo malo, ar je malo trde hrane v betvi. Kda pa trava ocvete je v betvi istinsko menje vode, pač pa postane betvo žilavo, trdo, zgübi tečnost, zato živinče za takšo krmo ne mara. Nešterni pravijo, da je v zreloj travi Semenje, štero prej nadomesti hrano v betvi. Ta miseo je zmotna. Največ trav najmre ma takše semen kak pleva, ki nema skoro nikaj hrane v sebi. Betvo pa zgübi dosta več kak se pridobi s travinim semenom, postane prava slama, poleg toga pa ešče se osiple z njega vse listje. Ešče eden zgovor majo polodelavci. Pravijo, da za to zorijo travo, ka bi semen ščrčalo pa bi se trava na travniki vgostila. Tüdi to je ne prav. Dosta bole se splača, či eden mali kot trave püstimo za semen, drügo pa v pravom, časi pokosimo. Či pa ščemo da bo trava gostejša na senožeti, je pač najbogše, da travnik prle vdelamo za sejanje semena, pa posejamo notri küpleno semen. Pri küpili semena moremo samo to paziti, ka zaberemo seme tiste trave, štera ravno najbole nosi v tistoj zemli pa da küpimo seme od dobroga, zaneslivoga semenotržca. Košnja je teda najpripravnejša, kda nájveč trav cvete. Te čas se nernre določiti vsako leto na iste dneve v meseci. Na rast i zoritev trave vpliva tüdi vreme. Či je süha letina, se zori trava dosta prle kak v mokroj letini. Tüdi toplota pomaga, da trava hitrej raste i se razvija, zato košnja príde prle po toplom sprotoletji, kak po hladnom. Tüdi se mora košnja ravnati po vremeni ; či je dežčevno vreme, se mora košnja odložiti na sledkar. Ešče edno falingo moramo omeniti pri toj priliki. Vertovje radi pravijo koscom, naj koštao peto težijo, ka se bole ščista pokosi. Istina je, da, či za koscom celi šmükli trave strelajo gor, ali pa dela takše sglavnike, ko bi lehko kapao prek nji, dosta krme ostane na travniki, vendar pa je tüdi ne dobro, či kosec preveč ,,brije“. Kda kosa travo, kak pravimo, s zemle reže, se vnogim travam zgene rahlo korenje i se posüšijo. Tüdi tű je nekša zlata sredina najbogša. Pri raztepanji plastovje pazimo, da ne razteplemo dokeč je rosa. Či príde trava na rosnata tla, se trava hiša, pa ne süši. Isto je, či kosimo v dežčevnom vremeni. Či je dežč, je pač najbogše počakati s plastovjom, da henja i tla nekelko vsehnejo. Cene: Zrnje : 100 kg. (metecent) pšenice 340 Din., žita 230 Din., ovsa 190 Din. kukarica 170 Din, ječmena 215 Din., hajdine 260 Din., prosa 215 Din,, pšen. otrobov 135 Din. Živina . Govenska v Ljubljani kg. 9—10 Din., teoci 12—13 Din., svinje 15—17 Din. Krma : Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 63 par, Schiling 8 D., Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 53 p., Francoski frank 1 D. 69 p., Švicarski frank 11 D. Taljanska lira 2 Din. 10 par. Mali oglasi. K ODAJI je v Martjanci edna zidana hiša, štera obstoji iz 5 sob 1 kühnje, 1 kamre i pivnice. Poleg je tüdi škedenj, 1 plüg ograda za zelen-javo i s sadovene drevjom pa 1 plüg travnika. — Pozvedi se pri KERESZTURY KÁLMÁNl v Martjancih. ISTINA JE, da VEKOSLAV BRATINA glavni zastopnik za stavbeni materijal za celo Prekmurje Prodaja po tovarniških, sedaj zelo znižanih cenah : cement, apno, stkvbeni les, deske, late, švar-telne, opeko, Črejp itd. Naročnina ino oglasi se sprejemalo za .Novine" pri L HAHN trgovina s papirjev s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi Ul. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50. ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar prí sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorni predsed. : Martin Kelenc tajnik: Štefan Hozjan, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Stefan Jakšič, paziteo betežnih : Mihael Gjörek, računovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo društva : Štefan Vučko, vratar : Ivan Černjavič. Trgovske knjige Pergament papir Creppapir Pisemski in kancelarski papir se dobi na veliko in na malo I. HAHN Murska Sobota. K ODAJI je včasi 1 motor z šestim konj-skimi močmi i gümno Štev. 3. (s Kallajove tovarne). Za tom pa eden lezéči motor z 12. konjski-mi močmi. Več pove: KERCSMAR PAL ČEKEČKAVAS, p. PROSENJAKOVCI PREKMURJE. MLATILNICA s pečjov firme Clayton i Shuttle-vvorth, štero se lehko prevaža, je 1 leto stara i dnevno namlati 1 vagon zrnja je k odaji po fal ceni. Pita se i pogledne pri lastnikí JOŽ BAUME1STER, Maribor Aleksandrova cesta št. 20. , Podpirajte »NOVINE«! HRANILNICA IN POSOJILNICA v ČRENŠOVCIH. r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestuje hranilne vloge (navadne) po 8% Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov naviše pa po 8 1/2 % Stanje Vlog je že 2 milijona Dinarov Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hianilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, zanštere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lehko posodimo na fal interes. v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestüje hranilne vloge po 8%. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ.