St. 15. „Sofia" xzhaja vsak Cetrtek In velja • posto prejemana ali r Gorki na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4,50 Pol leta.....„ a.30 detrrt leta ¦....„ 1.20 Brii oznanilih In prav tak© pri „jpo. slanicah" se plafcaje za navadno tristop- bo mto: TftTT3ir»TtiiWTftE**t I » » » „ 3 „ Zaveia orke po prottoro. V Gorici, 12. aprila 1878 V TSfifl.-VlU. Posamezne Stevijke se dqbiyajo/po 10 soldov v Gorici t tobakarriici t go* 1 spbski ulci blizo j.trfeh krofl". ;¦'— v Trstu v tobakanrici !„Via dellane*. serina 60". ¦ .,; Dopisi naj se bfagovoljno pMHfljo urediiiitvn „8oCe" v Gorfci Via del .$tu« uicipiov Kalistrovi htfilll.nadstr.jiRroe-nina pa > opravniStvu „So6e" " v Gorici „Via acuole" h. itv. 429, II. n*d«tr. Rokopisi ge ne rracajo; dopisi maj ie ,blagovoljno fraolfujejo, ~,DeJtl«em iu drugim nepremognim • ie naTQi&nina taiU, akoae og!a»e pri urednifctvu, Glasilo slovensfccga politi$ncga druStva goriSkega za brambo narodnlh pravic. Ob&ti zbor Sloge v Kobaridu. Sivi ocak Krn dozivel je na stare dni krascn dan, i» pooosno je gledal preteklo nedeljo izined zlato obrobljenih obiakov na svoje vrle varovance, ki so inu ga napravilt. Veseleg.i lica puzdravljal je od vseh strain dohajajoce goate, katere so mu poslali kakor za godov dan bliznji in daljni sitiovi in uuiiki: Pre-del, Stoi, Matajtir, Kolovrat, Sabot iu, Cavin in drugi. Lft za trenutck se mu je zatentnelo staro zgrbanceno Lelo, ko se je spomnil, da so mu pred leti odtrgali lepo itevilo vdauih varovaneev in ko jc sliSal, da ne-kateri sosedj j ?a Mataj-irjem zopet pleto ucvarne mrez>, katere bi kij radi raztegnili h*i cid desni breg ztlene hferke Soce; pri tej misli so se mu vtrenile solz«« o-tozi.** nulobe in rablo jili je nzkropil scverni pi$ po prazuifiuo opravljenem Kobaridu. A ko je zagromel vese! po/drav topicev in je iz tisoC in tisofi krepkib gerl zadonejo, da se je glas daied po prijazni dolini razlegal: V tvojem mogoCncm varstvu, sivi vHikan, smo in ostan em o zvesti slo van-ski si no vi skupne mat ere Avstrije —-razvedrilo »e mu je na malt castitljivo oblige iu sue?.-na brada se je v zlatam soliu-u 2arila iu biibketala, kakor bi bila z dijamartti obsojana. V vscm ivojoin velifanstvu zrcl je ponoano tn Matajur v Sirno rav-nino in zalumelo je po bliinjth in daljnih hostab, da se je in eg ran uuhega ^»?j*rja vs:pa!. ko je oCe Krn v tihi radosti zimrmral: N e b o * ! Kobarid ante Sirea pouosen biti na dan 7. a-prila 1878, ko jevtvojt uljudtio zavetje sprejel nale mlado dmitro l«r tloien r n$\ogi* in s6 flSiogo* nueodel vtfolnemii itatu, kak nepokvarjon dub drzav-ljanske sfeatobe feje mej prebivalci naSih gora. Pri-proato ttbi!o v ,8od" je privabilo brez kakor&ue koll agitacijfl rerle prebiralce va«h obZ'm deanega brega bistre So^e od Pred^la do Sabotina— in Kobarid jib je ne Ie gostoljuboo, arapak prav bratovsko sprejel ter potzdignil Slogino tborovanje vsijajno sIoves-n o s t, k&tera gotovo nigdar ne mine delelnikom iz *pomina. Ve« prijazni trg o 1 euega konca do dru-zrga je bil v zastarah slovauskih in avstrijskih, vsaka hiaa je razveaila po zmo2nosti eno ali vet manjsib ali TeCjih zastav v znamenje svoje vdanosti in ob enem velike radosti, da je Kobarid izbrano shodi§Le za tako vzviaen namen. Prostorni t g a n o t dvor je bil pri-merno opravljen za zborovanje, hodnik, govornikom odmenjen, Ledno okincan, in nad njim so veselo vi-hrale slovanske in avstrijske zaatave. Koj po eni uri pojoludne se je zaielo Ijndstvo zbirati. Krepki Liv-canje s iupanom in drugimi ob^ioskimi zastopniki, pa i oWmsko zastavo so prikorakaU prvi; bila jih je blizo poldruga stotina; kmalo za njimi so se na vo-zovih gosto natlaceni pripeljali korenjaski t, otarji, vftaka obLina je imela na Lelu 2npana in zastavo z napisom: „ZiveIa Avstrija!" Kaj oddaljenejSa soseska na beneSki meji, R o b i d i S 5 e, je poslala iz 30 hi§ 70 zastopnikov k zboru. Z BovSkega so prisli menda vsi zupani in maogo drugih oblinskih zastopnikov in drugih mo2. Boviki 6italni(arji so ae pa skopaj pripeljali s6 svojo tribojno zastavo. Tudi Tol-minska stran je bila doatojno zastopana, videli smo mnogo gospode, pa tudi kmeCkih moiakov; Volianska iupanija je stela zraven svojega 2upana tudi veC dm* gih zastopnikov. Z eno besedo mnozica se je do treh ur tako narasla, vda je bilo prostorno dvorisSe nspol-njeno in da se je tu pa tarn ljudstvo zares gatilo. Z mirno vestjo smemo zagotovljati, da je bilo obiluih 8000 deleinikov — in kar moramo Se posebno pri-znati — zraven njeinih Slovenk — pravib. molakov, ki so s6 svojo krepkostjo, in veCinoma tudi s6 svojimi castitljivimi bradaaii zares imponirali. Ob 3 nrah naznanja pokanje topiSev, da se ima tborovanje zaLeti. Mnoiica, ki je do zdaj — kakor eebele v panju — Sumela, vtihne in zvesto posluSa zares iskren pozdrav predsednika, del. poslanca g. prof. PovSe-ta. Govornik se spominja Kvi&anskega zbora, na katerem je pred 8 dnevi nad 5000 sloven-skih bratov to izjavilo, kar se ima dauea v Kobaridu ; | udarja, kako so bili Slovene! vseh»j v neomajeni zvest-I ol)i vdani avstrijski vladarakk lii^i, za katero so uta tolikokrat svojo kri prclivali, zaradi Cesar se smemo zanaftati, da nas bo nafi presv. vladar varoval kot svoje najzvestejfto sinove. (ITpaino. — ^jvijo prcsv. cesarl) A tudi iiarodtiost svoju, pravi, moramo skrbno varo-vati, kajti narod, ki so ne zaveda svojih pravic, ki se za nje ne poteza, je zgubljen. .Skrajni Btrainfkf na avstrijski meji, zbrali ste «e, da slovcsno proglasite, da ate vzbujeni Slovenci in zvesti Avstrijci; za to Vain kliccm iz vscga srea: dobro dosli I" (Ljudstvo navdu^eno odzdravlja.) Prodsednik predstavlja kot vladnega zastopnika o. k. okrajnrga glavarja g. Aleksandra Schemer la. (Mnozica ga spodobno pozdravlja.) Domifti pod^upan, g. Be I in, pozdravlja vkrat-kem pa jedernatem govorn zbrnno mnoiico In se za-hvaljuje odboru „Sloge", da jo dal Kobaridu in celi tej Btrani lepo priliko, da zamore dokazati svojo od-kritosrtno vdanost nnjviSi vladarski liifti in svojo Iju-hexen do skupni» domovine Avstrije. Sklepa nazdrav-ljajo prcsv. cesarju. (Po zboriftfii se razlegajo gromo-viti jtivioklici, mej tern ko svira godba cesarsko himno.) Kot drugi govornik nastopi g. E. Klav2ar. Po kratk»'in zgodovinskem uvodu ozira se na posa-mcznn strani desnoga brega So^e. Na Bovskem, pravi, 2ivi jako marljivo ljudstvo, kateremu skopa zemlja pri'i'n!«> rodi, nego bi mt^lo ob tem liveti. Za to kup. .j(» po girni Avstriji, in je tako v vedni dotikl z vsemi avstrijskimi narodi. Za to je Bovcan vnet Avstrije in cesarjev rojstni dan je v Bovski pratiki ru> defie zaznamovan, ter se leto za letom a posebno slo-vesnostjo obbaja. V kobariftkem Kotu biva tudi krepak narod, ka-teri se vefiinoma peia s poljedelstvom in iiivinorejo In svoje pridelke v Gorico oddaja. Kotarji so zapleteni v mnogo pravd in ker zlve* na derzavni mejUposkuSali so avstrij-iko pravosodje |tf*»in italijanskcArcpriCali, da je zadnje veliko kasneje in dra2e od naSega. Kotarji so pri§li pod Avstrijo pred okoli 370 leti in nobena sila bi ne mogla omajati zvestobe, katero so takrat prisegH avstrijskemu cesarju. (Tako je, z"ivila Av-strija!) Ker hofem koncati v Kobaridu,nadaljujegovornik, naj prestopim na Kanalsko. To vam je rodo-viten okraj, sadje - vinon'ja in poljedelstvo sploh bi se to gotovo Cvrsto razvijali, ako bi vie skoro trideset let ne pritiskala ubozega kmeta trtna bolezen in dru« ge nadioge, vsled katerih silno hirajo vsa posestva. A vse te stiske ne zamorejo vdu§iti iskrenega patriotic zma mojih rojakov. Volcanci iive v neprestani zvezi s Tolminci, so I njimi v vsakdanji dotiki; ce pretrgateto zvezo, sko-dujete neizraerno tem in unim. Tudi tu biva prezve* sto prebivalstvo, katero se nikdar ne izneveri ni na-rodu ni cesarju.—In ce se slednjiC ozrem po prijaz-nem Kobaridu ter prasam prvo brhko Kobariko, ki mi naproti pride, kaj je iu kaj hoce ostati, veselo mi zakroii: Jaz nisem Taljanka, Pa tudi ne bom, Sem zvesta Slovanka In ljubim svoj dom 1 Enaki cuti navdusujejo pa tudi vse tukajSnje ver-le mladenCe in mo2ake, kateri bi na enako vprasanje povzdignili svoje krepke glase, ter zagromeli, da bi se mogocni Krn v svojemteraeljumajal: „Posteni Slovenci in Avstrijci smo in ostanemo do smrti!" (Da, da, tako jei) Govornik povdarja se nekoliko, kako pogubno bi bilo za de2elo na desnem in levem bregu, ako bi Sofia postala driavna meja in kako bi iudi Gorica po taki loditvi neizmerno isgubila in sklene: „Avstrijsko staro geslo se glasi: „ Austria erit in orbe ultima.* Dokler bo svet sfcal, ostane tudi Av-strija —a dokler bo Avstrija stala^ hofiemo tudi Slovenci ostati njeni zvesti siaovi, njeni neoroahljivi strai-niki na juini driavni meji. (Gromoviti livijo ae raa-jegajo po zborjSCi.j .........ni-"rTri-f[;iii:it(lltj,!tfji Pod odrom znpoje mefian zbor MS1 ova nko" tako vbrano in s tolikim obfiutlcom, da je prelepa po-sem vsem globoko v sree segnla, KobaiiSkezalensl *v-keK iu fivrsti ^lavci4 so zares vuepohvalo vredni, mmm^mmmmmmm^m Kon«o prih, Dopisi. V Gorici ll. Aprils. Javna zbora „8loge« ita naSe stare nasprotuike hudo razdra2ila, posebno te'za-rad tegagrizeta dva tukajsnja noiitelja, recte kvari-telja javuega mnenja, katerih ni troba, da razlodio imenujemo, zadosta jc, fie refietno, da ie noiita kot apostolja italijanike kulture in da u tako vedet&'ka-kor bi bila vso svobodnost izkljuftljivo ca te v naJem vzela. Kdcn izmed teh verlili kumpanov je prlopcil zaporedoma dve prav krepko zasoljenl noticl, v (Sovpril sem namreS z mnogimi prebivalci iz teh : krajev, in vsakdo mi je rekel, da ta cesta bi bila za fIj celi. okraj in §e za del Eranjske tako koriatna, da bi ' ae Se veii atroSki lahko pozabili. Poglejmo le, kolikp voznine bibilo manj, koliko - je bi prebivalci zivei in drugo blago dobivali, ko-i bi jih izvofoja manj stala i.t.d. Ali mi ne bo tore) vsak priterdil in rekel, da boljSe zveze z Gorico ai, kot bi bila tar Millim, dabodo dotidnisl. cestui odbori in obfii-ne to v premislek vzeli in se kakor bitro mogoce tega dela lotili. ZadnjiC sem o razdelitvi obCin. paSnikov v Ger-garja ia Cepovan nekaj priporocal; naj danes Se nekoiiko dostavim. Ako bi te obCine razdelitve Se tako kmalo nepricele, priporocam, da naj vsaj na paSnikih prepotrebne kali (moftfla) napravijo, da ne bo Sivina ieje trpela. Saj bi vendar jo lemalo stalo in mislim, da imajo Snpanstva, vsaj Gepovansko, Se precej dohodkov. Naj boljSe bi sicer bilo, da bi sevsi paSnikiraz-delili? ali ker te to ae more Se tako naglo zgoditi, upam, da Snpanstvavsaj to malo zaobcnokorist store. IZ TrSta lO. aprila 1878. (Izv-dop.) Nekoiiko politike.—Turki kam pes taco moii.—Torej moiiie Bolgarske, ki bi segala do dveh morskih obreSij, ne, tobiSkodovalo angleSkim kramarskim intereiom inko-ristilo panslavtzmn, kateregase bojeMadjari boljnego peklenSceka.—Lepa logtka je ta: zarad angleSkih interest? nesme postati svoboden, moean bolgarski na- ¦) Dromino, ker billa not* oeita po Tolminskem okra-ji in ne po CerUli«uSc«iB. Tolminild okmj bi imel delo, « iltrkljwj^i mJl^tlo koriNt BionrM te to vi* dalo porsvaiti. Oy, nro«J. rod; Anglezi imajo monopol in gabocejo obdr^ati,pri vsem tem pa urjso naspiotni svobodi aarodor n* BaV-kanskem polotokn. Lepa teorija ta! .Svobode kolikor hoLete, a moja mavha ne sme trpeti, 6e pa se vaSa svoboda ne vjema z mojo mavho, po tem pa le sto-kajte v vtrigah.«—Kaka lepamoralaje v tej politikil NaSi Madjari pa so v tem pogleda Se bolj komi-cui: po njih driavni umetnosti je Slovan v Avstriji in aa Balkann le zato rojen, da postane suienj pri-klenjea na triamfni voz Madjar-Orszaga; Slovane je treba razkosati, ker drugace postanejo nevaroi in ker nijmajo po madjarski teoriji zgodovinskega in narav-nega prava, pravice do svobode in samostalnosti, treba jib je rabiti samo kot materijal za povelieanje Madjar —Orszaga.—Ona slovanska krv, ki je v potokih pre-livala se za slovansko svobiido, naj gnoji njivo, kder bodo ieli Madjari pa Angleii.—Ali nij topravi, prav-caU izkcek Sovhiizma?—Trop d* apetit! chers fils d'Ar-pad.—^elodec Madjarije je preslab, da bi mogel vse to prebaviti.—Nij se torej dosti bati ropota Anglezev in Madjarov; Slovan je naravni naslednik gospodar-stva na Balkanskem polotoku, ne prezene ga nobena sila.—Ker Vam nie piSem o Madjarih, naj Vam po-vcni, da so bili te dni v Trstu mnogi Turki, ki so priSli iz PeSte in se tam pogovarjali z Madjari, kako bi pregnali Rusa iz Balkana in da so te dni Se le oil-potovali s parobrodom v Carigrad; bila sta Sadik in Edhem-pasa, Ali-bey, Zurat-effendi in 5e kakih 8 dru-gih castnikov in slug, kajti Turek ne popotuje brez velicega spremstva; valjali so se cell ljub dan po ka-varnah in na zaspanih obrazih brala se je orijentalska malomarnost — Imeli smo pa oni dan tudi nekoiiko bolj cilih gostov, toje ruskih castnikov in zdravnikov, ki so se vracali iz Crnegore na Rusko.—Kakor mi je pravil prijatelj, ki je z njimi govoril, podufeni so bili vsi prav dobro o razmerah Slovencev in so izrazili ze-ljo, naj bi se o tukajSnjih zadevah pogostoma poro-calo v ruske Casnike, kajti treba se je ,poznati in se le po tem bode rastlo mejvsobno prijateijstvo in brat-stvo, to je slovanska solidariteta. Ko to piSem, pride mi tudi na misel, kako po-trebno bi bilo, da se nasa mladina pridno uci ruSciae, kar bi bil velik korak, ker seznanila bi se potem mladina z rusko obSirno literaturo in sploh z ruskim na-rodom. Torej, gospodje, ufiite se ruScmcf Ona Vas zavaruje tudi proti skti^njavi, da obupate nad bodoC-nostjo slovanstva in da ostanete o<,rpneli udje na na-rodovem Sivotu.—- V petekbo vglediSfi flArraoniatt koncert za ubo-ge gr5ke rodbine, ki so bezale pred Turki in naSle zavetje v Trstu na GrSkem in drugod.—Uze pred kon-certom nabralo se je v ta namen Cez f. 4000. — Te dni je doSlo sem 16 LesKih rodbin, ki so se odpeljale s parnikom v Novigrad v Dalmacijo, da se tam lote fabrikacije opeke.—Tako jeprav: Siovani k Stovanom; namesto v Ameriko, v domaCe slovanske kraje, kder se radi gnjezdijo Nemci in Itaiijani. Oni, ki imajo tako veselje dopreseljevanja, naj bi rajsi Sli na Balkan ; a tudi v tem slucajuvetja stari pregovor: „dalje greS, dalje ti kazejo."— Nemski profesor in ucenjak je vCeraj govoril v dvorani nSchillervereina" o zgodovini cloveSkega raz-vitja. Predavanjebilo je jako moCno obiskovano. Hackel, ki je Darvinist in veJja kot velik nemSki ucenjak, je bil tukaj od trzaSkfh Nemcev odlicno sprejet in somu vSeraj zvecer celo napravili sijajea banket. Vsaki mesec nekaj Lasa sem se prikaie tukaj jav-no kaka nemska celebriteta; govoril je oni teden celo nek nemSki poet v glediSft Armonija in te dni bodo zacele v istem gledisci nem§ke igre. — Vidi se, da si hoce NemStvo tukaj pridobiti trdna tla in v tem ob-ziru so Nemci vse boy marljivi nego JMovaai, ki pre-radi sp6. V nedeljo proti ve(eru so vdrli tatje v magacin od Sahara blizo zelezuice; priSli so precej z vozom, nalozili 37 vreg Sahara, katerega so peljali nekemu botegarju blizo stare Sance; a policija je priSIa tato-vom precej na sled, to je zasledila je voznika, kateri je ovadil botegarja, ki je drzal zabelj tatovom in za-prli so botegarja in dva njegova brata. ^aliboze da je v Trstu dosti takih botegarjev, ki so s tatovi v zve-zi, kar je prav za prav najveca podpora tatovom in najveca zadrega policiji. V nedeljo so neznani tatje vdrli tudi v eno tra-fiko v Verdejjski alici, in tam vkradli 800 cigar, 8 parov cevljev, 4 are in Se mnogo druzega blaga in 30 gld. denara. Vceraj so zopet vkradli nekemu trgovcu ve5 sodi-cev sardel, neki kokoSarici kokoSi, go?i, puranov, za kakih 60 gl., eni kmetici vrc kokoSi na trgu, enemu trgovcu 30 praznih sodov in o Se drugih malih tatvi-nah porofia trzaSka Crna kronika zadajih dni. Nek zeleznicni straiaik se je hotel obesiti, paga je Se o pravem casu na tem zadrzal nek njegov zna-nec—Zopet se je vstrelil en vojak domacega sloven-Bkega polka St. 17. Te dni imamo v Trstu vojaSko novacenje; mla-dine je toliko, da so v enem dnevu napravL'i zadostno Stevilo vojakov za I razred. V nedeljo je bila zopet v rojanski Citalnici lepa beseda, katere se je vdeleiilo prav dosti obcinstva; igrali so Se precej dobro; le petje smo pogreSali. Politidni pregled. Drzavni zbor. Poslanska zbornica je pretekli teden kon^ala razpravo o novi postavi za vkvartiranje vojakov. Ylada namerava s to postavo dose^i, da si sezidajo oMine po deieli kasarne za vkvartiranje vojakov. — 5. aprila je zopet zacela debata o osobnem dohodniskem davku. Opozicija federalisticna je oasvetovala naj se posvetovanje o tern vaznem vprasanji zdaj odlozi, a nij prodrla. §.5. te postave dolocuje po sprejetcm nasvetu odsekovem, da se ima o-sobni dohodniSki davek platevati od GOO do 700 gld. 4.« davkove enote, od 700. do 800 gl. 5.9, od 800 do 900 gld. 7., od 900 do 1000 gld. 11, od 1100 do 1200 gld. 12,T od 1200 do 1300 gld. 14M enot itd. Iz vsega se vidi, da bodo po tej postavi najhuje pritisneni rnalopre-mozni ljudje, kajti v komisijc, ki bodo imele vceniti osebne dohodke davkoplacevalcev, pridojo vef-inoma take mozje, ki placujejo najviSc ci«i\ ki», katerim bo tedaj malo mari za manj premozm?. Obe regnikolarni deputaciji na I) u n a j t zaLenjajo zopet svojc delo na podlagi podakov, katere stc prejeli od vefin svojih parlamentov in od vlad. Ker pa ti poduki nisu I'naki, ni u-pati velikega uspeha. V o g e r*s k e m parlanieatu se je opozicija zlozila v eno samo stranko, katera §teje 112 poslancev. Tudi Mlado- in Starocehi so s^o v glavnih togkah svojega programa porazumcli in trdt-, sevcda, .se vedno pasivno politiko. Barometer vnanjc politike kaie se vedno jako spremenljivo vreme. Anglezi sicer mochio rozlajo /. vojnim orozjem in madjarski listi pri* tiskajo, kolikor so da, da bi sc avstrijska poli-tika obrnila na proti-rusko ntran ter se oklenila Anglezev — a prav rcsno rendar miMida uikdo ne misli na vojsko, ampule ves pritist'k meri le na to, da bi Rusija nekoiiko popustila od po-gojev, zapopadenib v niirovni pogodbi, ki se je sklenila v Sv. Stcfanu. A ruske ncodvbne no-vine so za to, da se Rusija v nobeni stvari ne vda. One odlodno zahtevajo, naj se za vsako ccno varuje ruska Cast in rusko dostojanstvo. Italija potrebuje tudi izvanrednega kre-dita 20 miljonov, od katerih je uze 17 izdanih za vojsko pod prejSnjim ministerstvom. Iz vsega se vidi, da se v Italiji tudi nekaj skrivnega kuha. Iz Belgrada se v nTimes" pise, da so Srbi za zdaj zadovoljni, ve6 pa od pribodnjosti pricakujejo. Srbija hoce vse nekdanje svoje delete — zdmziti in kraljestvo postati, to pa more le s pomocjo Rusije. Dokler se orijentalno vpraSa-nje ne re§i, mora ostati Srbija v orozji. — De-misija Horvatovica ni bila sprejeta; general Belimarkovid je dal svojo ostavko. Tedaj mora biti med tema dvema kaka navskriznost. Francoske dopolnilne volitve vzbornico, ki so bile 7. t. m. so pomnozile republikansko stranko. Voljenih je namrec 12 republikancev, v treh okrajih so pa ozje volitve. Iz Rim a porocajo, da prihaja vsak dan veCe Stevilo katolifianov tja, poklonit se novemu papezu. Pozdeva se iz pisem, kateri je sv. oce pisal p rusk emu in ruskerau caru, da ieli spravo dognati z doticnima drzavama. Iz kmetijskega druStva. Danes teden je bila odborova seja, v kteri bo se obravnavali prav zanimivi predmeti. Tajnik cita porocilo g. podpredsednika, ki tozi. da je veliko drustvenikov, ki uze dve in vec" lot niso placali Ietnine, kar ptouzroCuje marsiktere nev§eLno-sti v dru^tvu, ktero napravlja raiunske preudarke na podlagi Stevila vpisanih drustvenikov; ker pa jih veliko ne zadostuje svojim dolznostim, nastanejo veliki primankljeji v denarnici. PredsedniStvo prosi zarad tega, da sme izbrisati iz drustvavse one druStvenike, ki so po dve leti na dolgu, vsled iesar se ima tudi Stevilo odbornikov znizati za 4, ki sedaj sede v od-boru, ne da bi imeli pravico zastopati take nepladu-joce druStvenike. Odbor pritrdi predlogu podpredsednika. Na dnevnem redu bila je 2, tocka: „Poroiilo o kmetijski vremenski telegrafiji, ktero zeli kmetijsko ministerstvo koristno atonti vsem kmetovalcem, ter va-bi droitVQ, da naj po svojih druStvenih listih poducq* je dezelane o veliki vaziiosti in koristi vremenske te-legrafije za kmetijatvo in da razposlje vpisovaluo polo vacm druStvenikoir. in knietijskim poddruiniiom, da se naroLL na vsak dan izbajajocl vreinenski telegra-ficni list. 3. toeka: Poroiilo o nameravanih naci'rtik, po kterih hoce vis. kinetijsko ministerstvo za naprej de* liti driavne subvencije. Za obe toCki je dobil na-log sestaviti poro&lo odbonrik g. Povse. A ko hoce svoje nemsko sestavljeno po>ocilo brati, ustavljajo ga itaiijanski odborniki in rrde. da se bo prevec casa zgubilo s tern, da se najprvo nemsko poroca, potem italijansko, tore] da naj kratko posname jedro poro-iila in le v italijanskem je/iku govori, ker so nekteri odborniki, ki ne znajo nemskega jezika. Porotfevalec g. Pov&* odgovarja, da mu je predsedniStvo s prav to-plo prosnjo pooslal nalog, da prevzame porotflo otcm prevazncm vpraSaujuto danajsestavi poroftlo vnem-ikem jeztkn. On je to storil, da vstreic izrazeni zelji pred^eduiJtva in je ieftavno delo i/viail. C'udi se, kako mu mora kaj takega rcoditi 5t>, da ne bi smel poro-fcila, ktcro je vet rfni izdtdaval, brati v jezika vsrni nzuthljivioi in odtfovarja, da su tudi tukaj dva slur, odbornika, ki ne utueta italij jezika, tor*»j. da bi z isto pnvico wnel re*i in zakttvati. da bo porotal v slov. j<»x»ktt. Ker pa j** uate dru&tvo kmetijsko, ne politico, raeni, da m razpravljati imajo stvari v kte-rent koh jf/iku, da »<• le nuum*,nio in stvar strokovno dobro ffSiuio. Ko se luu se dalje ovire delajo, izrece ves nt»jevolj**n, mrataje tako postopanjc predsedni-sUu, da po nobeut ceni ne odstopi in nikakor ne ma-ra itahjaosko porm'ati, ampak kakor je porofilo m-fitavit in «ia bo polem Se le v kratkib beseduh povedal po italijaiisko jedro pontfil. ali pa da takoj povrne vac akte in naj prvdsedoistvo dnwega ponrtevalca i/.bere. Sevolja slav. odhornikov biia je velika in se le potem, ko je odbornik dor. Maurovich rekel, da naj poroft-vakc portM** v ktertni koli jeziku, je zacel g. Povk brtti svoja purofiU. Naj poprej ob/aloje, da jeobMrnt dopis minister-ski *>k"iu cdo U'to k^tl na un/i tajnistva nere Sen, akwj'ra;u jc mtaister&tvo /^bt* valo prav natanLen od-govor uze do oktobra 1. H77. in zdaj j« april 1S7H! t«r %n nidi i* vscgi, da t;i vil«vai«'a dopis, R»c«r res Obiiwn f*tejf «Io" p»0 >tra»i> ** pnbran ni bit! Pozno je, & hit to Uvba skttratt v*o ods«kt% posrbuo oncga za iiviuurpjt), da izdola . da h na podla> gi d^6siti*isfga to p«*tr;fn«»ga iiatciuhoie nasi dczcli le denarne poditorc ilajati za povzdigo govedoreje; jtolovo teiavuo podarstva podati mi&lHtentvtt natanj^no izddaue naferte in predloge. Pr«dsedn5!tvo obljnbi takoj aklieati odseke, da ne-t&iidoma r«si;o vaine ^klepe in gestavijo predloge, ki ae imajo raini>ter*tvu podati. Poro(«V4!t'C postbno toplo priporofa^ da naj se jninUteratvo prosi posebno za podporo govedoreje, si* rarstTa na Tolmin^kem in kletar^tva. r Zdaj bere dor. Levi poro&to pododnka* ki jo irn^l pregledarati prolsje prosilcevza tajniSko slnzbo. B^ih'lo je stov. obbomike vedno ^USati poroCevalca o itaiijanskem in nemlkem jeziku in narodu, le sloven-skrga ni omenil kakor bi v d^zeli ne prebivala renins tlovenskih deielanuv. Pa pustimo to, pride id dan za to. * > Po dolgih orinkih jve odbor, da je od pododseka izbran in prcdlagiui mki dor. Mu/zi tamdoli izjuf-ne Italue. Dr. Toakli in Povle casprotujeU temu predlogu in zahUvata, ker Be med prostlci nahajajo od poroftevalca samega kot sposobui prizuani strokov-njaki, da se zbere domaanrc. Po doigam, tudi vibarnetu besedovanji se glaauje In obveljal je predlog dor. TonkHjev, da se oW-neniu zboru predlaga v potrdilo kot tajnik g. pi. P e r-»a, ki je domaftnec in posesiQik.je dovriil gospodar-ske Ltudije na Hobenheimski akademiji. je bit 2 leti ufitelj kmetij&tva v Vidnm in zna razun ilalij. in nem&kega tudi nekoliko alovenskega jezika. Glasuje se z listki in dobi Tonklijev predlog 9T Levijev le 8 glasov. mej temi 8 zopet glas Onega visokega mo2a monsignora, rodem Slovenes, (aj bridka ironija!) ki je zadnjikrat bil imenovao za uda v kuratorij za kme-tijpko solo. Pa dovoij. &aj ga noben fiovek vefi ne Steje mej slovenske ainove, arapak vsak ga v&teva mej naie naj hujie nasprotnlke. Kaj §e omeiiimo, da zopet ni priSel v sejo za-itopnik Tolminike kmetijske poddruinice gospod Miha Cazzafnra. Gg. odborniki! storite avojo dolinost, aicer odstopite, da bodo vaine materjalne interese za-itopali drugi moije, kteiim je mar za blagor deiele. Razne vesti. Profesofska. sluiba je razpisana v Gorki na gimnaziji za matematiko in fiziko, v Kofievji pa za tiilologijo. Prosnje se vlagajo do konca aprila. Solskiii toaiie se bode za leto 1878-9 za Kranj-sko zastoaj mej uboine uCence raedelito U ukax mi- nistrov aa 1778 gld. Mej okraji dobi najvefi .koCeyaki, 1' 215 gld. najmanj pa Ijnbljansko mesto 88 gld. Kaj'1 pa'prinas na GoriSkem? ;. :: RejiSka 6italnica napravi dne 22. aprila — na velikonocni pondeljek — besedo s plesora. Program pri6btimo.'prihodnjf& „Zora", Casopis zabavi in podnku, ki jo je u-redoval v Marburgu g. prof. Jauko Paj k, je neh'ala izhajati, ker so, kakor beremo v izdavateljevem na-znanilu, narocniki nemarno plafievali narofinino. Nekoliko dostojnejSa, menimo, bi bila smrt koncem letav nego uie po prvem kvartalu. Podpora. C. k. ministerstvo za kmetijstvo je dovolilo kmt'tijskima drustvoma gorifikemn in Ijubljan-skemu 1000 gld. podpore, prveinu 400 gld, drugemu COO gld., za to, da se gosp. Tomag Hitz, kateri na Tolminskem u2e veC let z vehkim uspebom deluje za povzdigo plansarstva, za letos ohrani kot voditelj si-rarskih dru2eb na GoriSkera iu na Kranjskem. Vojaslri nabor. V saboto 13. t. in. se zacne v tiorici letosnje novacenje, ali nabor vojaskih no* vincev za okraj goriskc okolicc, PriporoSatno gg. i\i-pauom prav gorko, naj passijo skrbno vsak na svoje inladeni&e in naj jim na Bice polo^ijo, da se '^ofiko obnasajo iu ne razsajajo po mestu. Verao, da p.» takih prilikah je tezko brzdati razbnrjeno mladino, — a nekoliko se u2e doseze z modro beBedo. Nasi zagrizeni nasprotniki prcie na to, kje bi mogli Sloveucem kako aurovost oditatt; varujnio tedaj koder koli svojo cast. Udri po njom! Tudi deinokraticni (?) ,Go-riziano- je zagrabil vceraj kamen in ga zabrusil v na-me^ccuca pri deL. odboru, kateri so je drznil govoriti pri dveh obLuih zborih polit. drustva „Slogeu, CeS, da je imjiskreneji panslavistv Gorici in da se loti vsauga sredatvp : • skodo Italijanov. Obialojo(?) ii-cer, da so mu p a\ okna, a dostavlja, da je to sam provociral (cujte!) ker bi se v ivoji sluzbi nikdar ne smcl postaviti na folo kateri politifini stranki (tropoo onore!), ampak bi se moral spominjati, da urad, pri katcrcm sluii, ima tudi italijanskc zastopnike in da v blagajuico, iz katere zajema svojo placo, ne steka so Hftiuo Klovcnsk deuar. Omeuja dalje, da scdanje agitacije (/bori zarad adrese) so uopremisljenc in brez vaaccga toinclja. Taki so le naSi ultraliberalni demokrati: ker vedo, da bi jim drf.avni pravduik nikdar no dovolil, kritikovati vzviscni prcduict naScga zborovanja, za-ganjajo se v svoji slepi strasti v oaebe, v tnko oscbe, katere si same ne vsojajo nobene zasluge v < Uj stvari, pa so si tudi zveste, da sose nasproti d;'.:!, v de2^1i 2iveci narodnosti vselej dostojao, In spoatljivo vodle. Sicer pa kaiejo tudi ti junaki, da ne ved6, kaj so obeni zbori politicnih drustev Mi v katcrih mejah se niorajo sukati njih razprave. —% Za to naj jim povemo, da tudi uad govorniki pri takih obenih zborih zvesto cuje cko postave — in da niorajo tedaj govorniki tako paziti na vsako besedo, ka-tero izgovore, kakor casnikarji na to, kar v svojih li-stih priobtujejo. — A pri nasih zborih v KviSkem in v Kobaridu sta bila gg. vladna zastopnika z veienjera govornikov in Ijadstva tr.ko zadovoljna, da smoslisali iznju ust bescde najtoplejse zahvaie, karjasno dokazuje, da se ni ne btjjskalo, ne draiilo, ampak da se je vse vjamalo s patrijoticnim namenom kb shodov. Da bi bile agitacije, kakor se poljubi „Goriziann" imenovati sale abode, nepiemiJljene in brez vsacegatemelja, toje njegovo zasebno mnenje; Furlanci pa, kateri so z inuogo tisoci podpisov po* kriii adreBo, apisano v euakem zmislu, kakprsna je uasa, so z nami blizo enih misli, da ni pravemu Avstrijtu nikdar neprilitno, javno razo-deti svojo drzavljansko zvestobo, poaebno pa v takih momentih ne, ko celo Evropo pretresajo naj-vainejsi dogodki. f Josip Kocijandid, znani nabiratelj narodnih pes mi in skladatelj nekaterih Slovenccin jako priljub-Ijenih zborov, izvrstni pevovodja, buditelj Kanalske fcitalnice, iskreni rodo^ub je dt? 10. t. m. ob 6 uri zjutraj po dolgi bolezni, previden stolaiili sv.cerkve, izdihnil svojo blago duso. Kanalci so ma napravili vieraj slovosen pogreb. Vet prihodnjic. Nagla smrt. Pondeljek zvecer proti 10 uri 2a-pusti mlad gozduarski uradnik z imenon Kalp, rodom Geh iz Hanakije tfa Moravskem, restaurant BAU'Eu-ropa*, a ko pride na Travuik, zaCne se majati; nekdo ga podpre ter sprejme do loterijske kolektur* pred skofijo, kder se na tla zgrudi in koj mrtev obleii. Gosp. dr. Bojic, ki je koj na pomoC prihitet, nasel je uie mrtvega. Mladenec je u2e dolgo bolehal in nekda je bil prar zarad tega v milo goriSko podne* bje premeScen, da hi tu okreval. • Oerkyeno petge. Cecilijino druStVo, Cegar na-men je povzdiga in pospeSek katol. cerkvene glasbev smialu ter duhu bv. ceikve, tiska knjizico:. „Cerkvena glasba, kaksna je in kakana bi morala biti," katera ntegne uic do Velike noci v rokah udov biti; Pri ob-6nem zboru meseca junija 1. 1877 razodevala se je ielja, naj bi seustanovil easnik, ki bi pospeseval dru* itvene namene t spisl in rauzikalDimrpdlogami. Ta |elja ima: B^/kmal^fepolnitLm* mesea ima na1 svitlo prit'i 1. stevilka 3eVkvett kau.- „Cerkveni «lasbe^uk^,bQ^J^llajaLl mesec ter donalal/y velikej psfn^ftf 8 &! in; ^. Qtnuii. ibiuBlla^^. \ ,0b^Wiivrajl'' iq4e '¦ "iwi' 'J-w-» da v okro2je .cerkvene gUsV ^ar^mnaBde; »C kvenetou.glaabepiku^: zaUo\B7tk\ X gi.' Wit, za ude „CeciliJ8kega,druS^att;;cbJ6 felb. t! fgt,- in'V'SoBilia naj se g-.-Zigi Bohincu, ^ngzdljkoinjskehit; tojnilu'ter blagainiku ^cUi^kegardrnstya"; ".^t;;', ^„0 Iz Trsta'6, aprila gepi§eNarbdu^0Pf6d;fetom in dnevom dobila sta jediii1 po^olkovnik inr. Btoftnik avstrijske armade povelje se pridru^iti glavnemu stanu rnske vojske, Pridru2ila 'sta' se jej'Y? BukareStul'rSla erea Dutiav, Mia pril>ievni,:kjerije:OBmari)p*aSaifojo defenzivnfl mofi v stermenje sveta" v nspriCakovanem svitu dokasoval. Ne bo trdetije napafino, da aVstt-iteka Castnlka reista imelanhdeje v takbkmtkem «asu«irtriti do Carlgitd* A zgbdilo'se je, kar so nij prioakovalo. BuBka armadajepopaduPlevne z orja&kim kbrakom— ne zmene se veliclh ovir in tezav—prekoraSila'Balkan, pilhrumeU v tfsdrcjo Turtlje. Pddpolkdvnik vrniiT se je pred kratkim iaCarlgrada v Be6, Vceraj^totnik — od generalStaba se tvojimi slngami. Prvi jo^iav-Btrljwki Nemec no rodu, zadnjl Arpadovi ainovl, Stotnik dobil je v ev. Stefanu 5 viSjih ruskih odlikovanj/Huge vsakateri srebrni kriiec bv; Jurija ^ got'ovo vido-kaz velicega spo&tovanja zivoznlce mogofine Avftrlje/ —'Vfieraj popoludne sptijpla sta sa dva grfika pomor-Sfiaka prav v resnia hid boja -— koiega je strata javhe varnosti od blizu mirno opazovala, bil je jako nepovoljen ~ eden dobil je 6 globocih ran t noiera — tako da je malo upanja, da okreva. Koneo trage-dije jo navaden: Pobiti v bolnifialco, zmagovaleo v aprefcon*. Nesre«ni mofcf ¦'• «.;. Slovo. Odl^jajo iz lope Gorice ja ivojo,.,novo mesto v Zagreb, pozdravljam pray srCno vso svoieip. n. prijatelje in znance, pri katerih se nisem moget osebno posloviti, ter se priporofiam njihovemu prijaznemu spo-minu. ¦"- *;¦ • . '¦ ¦¦ ".T V Gorki dm lb. aprila 18%. , Franco Kuralt tajnik gospodarske druzbe 'v ZagtcbuN. " V"h ! Ji;' ¦¦'!!: 'jl Trino sporo5i|o flrme Jojb. Pipan et Comp. vTniu dn6 10. aprM^b]:;^ Od uovoga Icta sem bilo je v Trstu tako malo posla, da se nam nij zdelo skoro potrebuo porofiati o oaSem trgu. ' •• » Negotovo*t na politiCnem obnebji-fte-^snerom straSno iczi naso trgovino, nij nobene volje za fipe-kulaciie; zraven tega pa je naatalo tudi tako nezau-panje, da mnogo njih rajse ne delajo, nego da bi u-palt, In prav imajo, ce se pomisli, da se je tudi pri naszacela siriti prava amerikanska korupcija, dapravo postenje v kukiji vedno redkejSe postaja in da se vedno sliSi o tako Cudnih falimentih .celo na dejell, kder so bili pred nekaterimi leti bele vrane. Pa kaj 2e falimenti, ko bi bili naravni; a navadno ae zgodi, da po falimentu mo2 8e bolje iivi, nego ppprej i^ da se kmalu zopet prikaze na dan zlepSo Stacuno, nego jo je imel pred falimentom. Ta korupcya, tilab^le-tine, vojska, jvse te ncsre6e ovirajo pravo kuptij^ in pri vsera tern 'pa nam hoCeio Se povikSad carlnd pri takih priJel'kih," ki nijso vec luksus, ampak veakdanji imi za vsacega kmeto. Iz, vsega tega kriza se zdaj nij dosegla svojega verhum ' Cbtilni in zdravilni proces trajftl Se Valute so v zacetku tega meseca mocm . plaievaii so se uze Napoleon! po gl. 9.85 in je zopet tisina, pa kaka mgrta vest Us I Petrograda zna zopet uplivati na rastenje danjo papirjev. S kratka, negotovost je velika, m se boji Speknlacije h tdrej je trgdvlna omejen'a're" na najpotrebnejSe. ; ' ' K a v a. Fine sorte se vzdriujejo trdno, - nisfjo pa so zadnji cas v ceni mo^ao padley kor « juga ;nedo- haja prav niL naroceb in ^arad velike rflv^jne,.pO;de- ......"in rdkodelec s ciftorijo pomagata. 2eli, kder si kmet i Vendar pa je mnenje opraviiepo, da posebao kava Rio ne ostane dol«o tako cena, »mpak da po-raste, predno bo dolg&. Zatorej utegne biti zdaj ugo-den Cas za ItiBSpiM vrmrmve. ~Rid° VeljrmnrgS od gold. 86—90, najnizja fineja gold. 92—94, najfineja gold. 96-^.100. ,-, ^ 01 j e o 1 j k i n o je zmerom If drago in so cene danes prav twine, tako da nij raislifi -na nizje cene, mej tern ko so cene bombaievega oija padle za celih 200/0, a Kdaj menda ostanejo vefi fasa mcptemakljive. kupi danes po gl. 42—45 se sodom vifed; Sadj* skoro, vaake.ba2e je padio roeni'ih ne bo porastlo, ker je slabo. Debele cvebe ae kupijb po gl. 16—24, fine rozine po gl. 30—32, opaSa po gld. 18, ro^Ci po gl. 93, fige„v yepcih^pp,gl. JT*liy bo-dih po gl. 13—14, mandelji pV gl. 114—126,"'pbrae- "¦"" llffc Bpremen^e 5*9B?egrpofl«t«ntaU* i janski velja od gld. 19—24.50, angleSki pa od gld. 17-^18.50. Ifastin spehjeblago, ki letos vedno ce-neje postaja, vendar pa otegnejo zdaj cene bitt za-dostf Hfcke in morejo poprej poiwti negopaSepasti. Kedot bi se zdaj ˇ tern blagn provide!, bi jo> morda Uganil. Mast amenkanska vejja od gl. 64-58, Spen i zabop prav lep po gl. 46—50. MPetrolij, WsejepredU doevikopovalpogj. 13.50, je te dni hitro poiastel in velja danes od gl. 15.50-16. Cene so zopet zaSele skakati v enem dmwnpo 2 all 3%. 0 tern Wagn je vsaka kalkola-Sr nemotoca, a najbrfe ne pridemo Tec na tako nteke cen? kakor smojikimeli prat meiec, kerbUga in kaTtrfck todi od gl. 16-17. To to pa« moJne Sn^ta^jlkaefidteotsakoleto. Maslo domaca pa je fiito zantmarjeno* ker nam dela Rtisija moeno konkaitmcijojiajboljSf dorojca »m1o m.¦"•¦J** 1 85 kftetal. Tikaj rajii ruako placajejo drtie, :er te da bo« ;nWtl ta febriko, ..,«., Zito. Pienlca je vedno draga po gl. 13.50—14 kvintai. Koraze maajka popolnonia na nafen toga, tako da nasi sdaj Sisejc konkanra, ker nij bilo do-zdaj megoce dobiti iz Crnega morja prav nic Waga; pa no nasnaailih rnske in rmnnnake vlade je Donata zopet odprta in tudi Crno morje in zdaj je nie polno ptrniket in ltdij natolenm se zitora taro v Galaco, IbraiH in drogod, ki vsi so naraenjeni t Trst, tako da utegneno proti kencn tega neseca dobiti polno blag*, kar bo vpHvalo nazdatno ponHanje cen. Koruza velja danes takaj aid. 9.50—9.70 kvioial, aeejohoeekedo knpiU a metec maj, dobi jo 1.50 do 2 gld. ceneje, kar Je getovo znamenje, da so bodo cene pomaknile Javna zahvala. Za taiko vdeleiitev pri pogrebu ranjkega Fraaaa pL SeHYiinairen-a, posestnika, dne 3l.*ftret izrakojt wen prijateUem, znaocem in drogira*delei»ftom najtoplejio zahvalo Jokama pL Bektvizhoffen. PcMmye l. aevtb 1878. DoBajska borza. 11 April feotni d*. *% r bukordk . . . . Kaotni dtt. 4«S T «»bru..... ZtetarMtft.......... 61 gl. 55 kr. 65 „ 50 „ 73 „ 40 „ MO flil gamjiU ........ ftWitnilBKi}*......... London ............ Srebro............ ofe'witii: :*.;::::: *. TkU^mmA*......... 212 Z 80 „ 1» j. "» » m „ 40 u * n » » Podpisani si vSteva t cast, naraaniti Wavnim cerkvenim oskerbnistvom, da je odsihdob obilno zaloien se" svecami ia baklami, ki se imenojejo voSSene themes) 1b se prav cuake onim iz fabrike Beali Gavazzi v Benetkah, kojih zalogo ima gospod Jakob Palla t Kormino. Te 8veCe in bakle so po 2 fid. kilo. — Tista slavtoa oskrbniStva, katera iele zaradi var^ nosti tate swie imeti, naj se blagovoljno obr-nejo s6 Btojimi oaro^Ui do firme i Xaznaailo. Primerne jedi in pjjaSe izbirati je zadeva piftY telike vainosti posebno tarn, kjer se vsa-ka neprevidnost v tern obzirn pokaze, kadar prebavanje. ne gre po navadnem pravilo. Ako se to zanemarij nastanejo dolgotrajne zelodtne bo* lezni. Ker se take nepreyidnosti tudi pri najve(i pazljivosti ne dajo popolnoma odstraniti, se nam zdi primerno opozoriti na neko od vseh strani poteijeno sredstvo. To je dr. MUHer-jev, na Dunaji, sodnijsko preiskovani, tako imenovani Praeservativ-Balsam, ki se posebuo priporoca proti kercQj ki delovanje zelodca vredi, vsako akutno in kroni^no vnetje v ielodcu in trevah odstrani, metanje, drisko, zlatenico itd. naglo ozdravi. Kdor se po morji vozi, je za-nj ta balsam vsega priporoSevanja vreden, ker odstrani nag-nenje k morski bolezni. Laboratory m eeniraJm depot *a razposi-Qanje: J. il. Miller, lekamkar Kronstadt, Sithtnburge*. V Gorici edino nahaja se pri lekarnttarju Pontoni-u y RaStelu, v Beki pri A. F. Gott-hardt et Comp. Oznanilo. Podpisani ima zalogo voSfenih svef iz tovarne za sve^e g. Alojzija Bader-ja v Gorici. Sveie iz te tovarne so bile odli-kovane se srebemo svetinjo in tastnim di-plomom na svetovni razstavi v Parizu leta 1855 in na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici, Slonakovem in v Trstu leta 1871. Te sveLe imajo prednost, da so iz ti-stega voska od tebe), pa proste vsake druge tvarine, so zboljiane, da se vec" ne kidajo in ne onesnazijo altarja, kakor poprej. Cena tern sveeam je 2 gl. 68 -M. kilo najbolj$e pnre verste, 2 , 33 , druge veratc. PlaCuje se ob koncu leta. Precastita dobov&ina se opozomjp, naj se ne daja premotiti od drugih prodnjalrev, ki prodajajo sveCe, sameSane z drugimi, po cerkvenih poatavah prepovedanimi tvarinami. V Sezani ima zalogo Bovi stacunar 1TA11 GOUEVS«5lK. jjutttt i um mM f U, wb im. GOHJUP-A v Gorici. rVwIaJtttofJenihoblaeilzaPMieindefcke Da se ielji mnogih gospodov naroS-nikov vstrefe in da se odstrani vsak dvom pri naro^evanji storjene obleke iz glavnxh raest, jemljejo se v imenovani prodajalnici narocila za moska obladiia, ki se hitro, po najnovejsi modi in na-tanko po ielji narocnikov s porostvom izdelojejo. Cek obleka razne barve od gl. 13 dogl. 45 ,, „ cerna , „ za decke Spomladanska auknja Bonjours, kratka sukuja EQace letne „ raznth barv Opersniki Sukne za lovce in pisarje Domaca obleka KB. Vsako narofilo se zamore iz-YerSiti v 24. urah. Vsako oblacilO) ki ne ngaja, se zamore brez vsake tezave zamenjati Na ogled se poiilja poitnine prosto. 15 4 2.50, 3.50, 2 . 4 , 8 „ I Vila wwii n mm irnaiti t 2i w4 „PR1LICM UKUPOVILA." NOVO! NOVO! NOVO! Soil, Tilice in ilie* il pravega „8REBEOJEKLA", otUnajo Ttdno bele (u»j ¦• na samrnxja > nenjr»vim Uko iraalm ,China«rebromtf, k«-tero potuae ruMtno «i« po OHmdnerai r»bl). Da j* n«ie blago «t»no-»i»no, oziroma da o*tan* belo, dajamo 10LETNO FOROgTVQ t li2 taeeta ilic . - gl. 1.50 lji „ rilie. . „ 1.50 j j»5 „ hozct . „ 2.— 1|3 „ ilific . „-.75 t jMjeaiairec . . . „ —.75 1 sajcnareo la Jnho „ I,— I siica xa prikubo . „ — 75 « podkladnikor za noi. gld. 1 50 - 1 J AKO ELEOAJfTEJf u.njatt etui s «ai» ducetom Utinito trabern* po>ada; 13 lot. pofkni. irab. (6 noser fa s *iiie) n»M««to 22 gld. za samo 9 gl. - Retnifoo SREBEliNE ^EI'SE CUE! O c k. kovnega ur*i» po-•kttiana, nataaino reguUraaa In toino idota • Slotnlm porottron, t crab, clliudarc* s vcrigo naak gl. 12 tamo gl. 6.M 1 M ankorca»kritt.«t«kluiB „ gl. 15.00 „ gl. 9.W 1 „ raatt,ntoirtaklo« (n»»ij* *• pri riniici bra* k!Juca> ttnak gl. 95 mud gl. li 50 I zlata lira xa dama • atutjem nam. gl. 39 *amo gl, IT 7S Srabaraa urn* vcriiice od gld. 2 2S — do gld. 7.--. Najnovejia specijaliteta! PHnove Iampe, ki se prena&ajo, o,ni cnbi*« aa SAMO pri I2xpox*tli&us I5ottellioim, Wien, MargaretheiiBtraase 13. If SS'SS* ' .. Pi si o I ••« i a» aJ «-J -^ -