297. številka. jnbljana, sredo 30. decembra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. «h^5i7w*L ĆAnJn\AyMm%L KT*n'^\m PV ^ 1 i:kltl' V01J* po posti pr.jeu,-«.. ia avttro-ogerske dežele za celo leto 16 *old., za pol leta 8 mM. iSLl ^ftl: ~ Z* L'ublJan°ftb™ P^J^J* ™ *o*™ eolo leto I3 Kold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I Kold 10 kr. Zk pošiljanj? na to m Sili. veiS iStjl^TT 30 *%!%l38 lm*' "s 28 !B]e SBle,r,ZaKnCeJ" l0t° 20 «°ld- ia Po1 leta 10 «old' - Z» K°9P°d6 učitelje na IjucSTLlan" to za dijake velja znižana cena m, sicer: Za LJubljano za iem leta 2 gold 50 kr., po posti prejeman H četrt leta 3 gld. - Za oznanila M plačuje od četiri-. . »topne petit-vrete 6 kr., čo se oznaniio enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska UoP18> C&J 8,,.izvole ™«kL-ati. — Kokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa", upravni« 17« na feat-uo »ii *r •■ ag. ■-■ ■ pnsiliati naro^ino reklamacije, oznanila, t. j. ^duiinisrrativiin reči, |e v „NArodni tiskarni" v Tavčarjevi carjevi hiši. „Narodno društvo" se je sporazumelo z narodnim odborom za volitve v trgovinsko in obrtnijsko zbornico, sestavljenim iz trgovcev in rokodelcev ter zastopnikov slovenskih političnih društev, o kandidatih za nove volitve v trgovinsko in obrtnijsko zbornico, ter jih toplo priporoča vsem trgovcem, rudarjem in obrtnikom kranjske dežele. Naši kandidatje so: I. Za trgovski oddelek: Gospod Janez Fabijail, protokolirani trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. „ JailCZ J a III.SC k, protokolirani trgovec in liišni posestnik v Ljubljani. FrailC KolIliail, protokolirani trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. „ Jožef* linsar. protokolirani trgovec in liišni posestnik v Ljubljani. „ Itlldolf i\;i«» li<\ protokolirani trgovec in liišni posestnik v Loki. „ VilSO Pctričlč, protokolirani trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. h JIM. llcgoršck, protokolirani trgovec v Ljubljani. „ Ferdinand Sa.jO* ic, protokolirani trgovec in hišni posestnik v Kranji. „ jFrailC Sovnil mlajši, protokolirani trgovec v Ljuhljani. „ V\ C. S u pa il. protokolirani trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. II. Za rudarski oddelek: Gospod baron ifliliacl Zois, graščak in fužinar v Ljubljani. „ Janez I * j i I a i I. rudar in ingenieur v Ljubljani. III. Za obrtnijski oddelek: Gospod Jan«"/: Dtolclier, ključar in hišni posestnik v Ljubljani. „ Franc; Drašlcr, črevljar in liišni posestnik v Ljubljani. „ FrailC OorŠIc'% orgljar in liišni posestnik v Ljubljani. „ JailCZ (jrolijaš, krčmar in hišni posestnik v Ljubljani. „ I£ravičeno. Ia kar se direktno voljenega parlamenta tiče, pravi „N. Fr. Pr.", da je še slabši, nego je bila prejšnja iz deželnih zborov voljena zbornica. Kdo je tega kriv? Mnisterijalui list pravi, da volilci, ki so ničle volili, ali „welche ric!) so ga tako z nožem prehodil, da je v 10 minutah v kavarni „Fenice" dušo izdihnil ; druga dva so pa smrtno ranili. Vsa hvala gre jako uljndnemu in človekoljubnemu gospodu kavarnarja Kiišu, da je ubogim revežem duri odprl in brzo vsa okna in duri zaprl in tako krutim furlanskim ubijalcem tri žrtve rešil. Tudi so mu okna razbili, lm ter i skozi okno za o bo/, i mi vaščani v kavarno. Gospod Kirš je jako poštena duša in prijatelj Slovencem, za to ga pa tukaj javno goriškim Slovencem priporočujem. Pa tudi goriški zdravniki so jako Človekoljubni, kajti ob 12. uri nij bilo po celi Gorici nobenega uajti in če so ga je tudi klicalo, se je raji pod goiko odejo Btienol, nego bi šol revežu pomagat in kri ustaviti. Pa kaj mislite, da je bilo vdoblti kacega policaja ali pre-. bk'Čtnca? Kuj Še, jedva, ko so p< bViiui 3e pol ure razsajali iu kričali je došla policija, se vc da — post f:stum. — Tako bo godi večkrat slovenskim fantom in po tem n pod tacimi pogoji, naj bi so Slovenci z goriškimi Italijani združili? da nam bodo niišo mladino klali? — „Spetta cavallo che erb.i cresc«!" — Pravica ima uže nekatere ubijalce v rokah. Uoozega Liašiča so pa deues iz goriške čitalnice v domovino V Renče odpeljali. Isto noč so so i drugov potepali in mnogo ranjencev je v špitalu, tudi so našli eno novorojeno dete mrtvo blizu G >rice. In vse to se godi v toliko slavljeni „avstrijski Nizzi" 1 Politični razgled. ItotraiiJ«* dežele V Lj ubijani 29. decembra. Črez božične praznike je politika povsod počivala. Poleg tega tudi denes nijsmo pošte dobili zarad snežnih žametov. Jfltfnloveški list „Podripan" iz R ud-nice prinaša Članek o prvem shoda svobo domiselne stranke in pravi: „Nauči se li tedaj češka konservativna Btranka respokt■>-vat, poleg sebe tudi svobodomiselno stranko in se obnašati proti njej dostojno, kakor je to povsodi mej izobraženci običaj, tedaj prestanejo prepiri osobni in nastane mirna diskusija. Bil bi to najkrasaejši dar, ki bi ga stranka naša prinesla narodu k novemu leta!" — Iz tega je razvidno, da je na Češkem zd-ava sloga z istimi uveti mogoča, kakor pri nas, in da Mladočehi jej nijso protivni. „Je-H t, oba narodu češkemu novega progi ama?" pod tem napisom je prinesel „Posel z Pr..hy" članek, ki pravi: „Ako bi se krona in Avstrija ne hoteli vrniti k prvotnemu historičnemu položja, ko bi se duh dobe in še več dogodjaji bodočni z železno neizogibnostjo postavili nasproti takej vrnitvi k izvirnim historičnim formam, potem spotiva prihodnji program naroda češkega v Fandrlikovem predlogu na rajhsratu : enako pravo vsem! Občnavolilna pravica! Tega programa bi se morali poprijeti potem vsi avstrijski narodi, »ko jim je kaj mari obstanek Avstrije." t*mtjo baje obišče prihodnji pust cesar a crsarico, ter se udeležita ob onem aristo kratičnega plesa. Tako so vsaj z Dunaja brzojavi j a. fmcttifke poslance v rajhsratu pozivlje „Gazeta Narodova" naj izstopijo iz dunajskega parlamenta, cela državopravna opozicija je na pravem potu, ako ne gre več ua-Dunaj, misli poljski list. A bolje bi bilo, ko bi Poljake pozival, naj ae čute najprej za Slovane. #«!*•«kovsketn „Czasu" se poroča o konferenciji škofov minole dni v Pragi, da je v Avstriji duhovščina v čakalnem položaji ter jej niti na misel nij prišlo vladi nasprotovati, kakor je to na pruskem Nemškem. Na itfn'fs h v nt se konservativci pod Senyey. m baje uže pripravljajo k delu in agitaciji. — „Reform" poroča, da namerava baron Sennyey v najbližnji dobi razviti v parlamentu svojo zastavo in svoj program, posebno pri priliki proračuna za I. 1875 v fcisteke Mladostni spomini. (Izvirna povest. Spisal Libcrius.) (Daljo.) IV. Nekaj dni pozneje je Jurko hodil po vasi od hiše do hiše. Ta je nekaj pomolil, tam zapel narodno pesem, zopet tej ali onej izgovornoj gospodinji pošeptal nekaj skrivnega na uho. Te so se Lavadno smejale same radovednosti, stresale z glavami in rekle: lažeš. A Jurko ni legal, greha seje bal, a vaške novice je rad raznašal, in vedel je za kaj. Sneg je še vedno ležal črez dol in holm, zima je divjala, samotno klopotanje Žagar-javega mlina se je razlegalo v dolino. Voda je šumela in kolo se je vttilo kot nekdaj, a notri v sobi ni bili'- dolzega časa, niti zime, kakor je trdil vaški berač, ondi je cvetela vesela pomlad, pomlad ljubezni. Valentin je bil od zadnjih dogodljajev vedni Žagarjev gost. Pavlina sc je veselila tega, štela dneve, nre, kedaj pride, kedaj mora iti in živela med upom, strahom. Ža- irar sicer ni mogel skoraj verjeti, ali ima Valentin resne namene, po godu mu ni bilo po vsem po gosto njegovo obiskovanje, a ugovaijati ni mogel užo zaradi hčer*, ne, dejal je: „hode uže kako, da bi le nesreče ne bilo". Bil je lep večer. Luna je sijala in zvezde so se vtriujale v valovih, ki so se dervili memo samotnega mlina. Pri malem oknicu v Žagarjevej sobi Hta sedela Pavlina in Valentin. Starec se je tiščal zapečka, dremal in Bem ter tja skrbno ozrl se na srečna zaljubljena. „Kaj ti je nocoj ljubi Valentin ?" povzame deklica in vpre v mladenča svoje oceni. „Tih si, zamišljen si, to mora pomeniti kaj posebnega." ..Nio nič, vesel sem zelo vesel, da še nikdar ne tako", pravi Valentin. A deklica je uganila, da ni govoril resnice, in bila je žalostna. „Vsaj vem, zakaj si Žalosten, zakaj po-vešaš glavo. Tega sem kriva jaz tvoja revna, nepoznana ljubica. Oj vem, odpustim ti, biti ne more drugače, le sebi ne morem odpustiti nikdar." „Kdo ti je rekel to? To je laž, grozo- vita laž. Gorje mu, ki je izustil te besede!" In zopet je bilo vse tiho. Žagar je dremal pri peči, leščerba je vgaševala in Pavlina je ležala na obrazu na terdej klopi. Tam iz dalje pa se je čulo škripanje zmerznjenega huega pod nogami samotnega potnika. Ako bi imel sneg kaj čutila, ko bi ne bil dvojno leden, videl bi bil neizmerno gorje razlito v človeškem srcu in zaškripal bi bil milo tolažilno: Nobena roža nij brez trnja, nobeno veselje brez gorje. V. Pod vaško stoletno, široko vejato lipo so sloneli fantje in zapeli tisto pesem ki pravi: BJo pa s'noči slanca pala Na zolimo travnike itd.", in tako milo bož \ Človeško srce in ubira najnjfžuejše strune njegovih čutil. V bližnji hiši Lipatjevi je gorela v zgornjem nadstropju luč in pri oknu je slonel Valentin in poslušal vaške pevce in se spomnil istih dni, ko je še bival med njimi, prepeval tako in nij vedel zakaj, bo vc- Domače stvarf. — (t J- P o d m i 1 S a k), s pisateljskim imenom „Andrejčkov Jože", iz „Glasnika", ia „Besednika", iz „Zore" in knjig Mohorjevega društva znani slovenski literat in telegrafski uradnik, je na sveti večer v tukajšnji bolnici umrl, Se le v 30. letu svoje starosti. Gospodje kolegi telegrafski uradniki ho mu napravili lep pogreb, čitalnični pevci so mu nagrobnico zapeli pred bolnico in na pokopališči. Domovina je izgubila v njem zvestega sina, ki je v svojem življenji, v katerem se mu je bilo mnogo boriti, po svojej moči za njo marljivo delal. — (G o s p. V. C. Supan), predsednik razpuščcne kranjsko trgovinske zbornice je prejel te dni z Dunaja pismo od znanega avst ijskega velicega industrijalca EV« vitez pl. Liebiga, v katerem ga pozivlje naj svojo sodbo izcče O novi brošuri, ki je izšla in govori o uzrokih sedanje gospodarstvene krize. Liebig naravnost priznava, da je ki iva sedanji mizeriji sistema, in da je princ'p varstva domačega dela ali „schutz-zoll" in poprava dosedanjih krivih čolnih konvencij edini pomoček, da se avstrijska industrija in trgovina reši in pomaga. Vse kapacitete, in vsi veljavni časniki so Bedaj izprevideli, da je ona narodno-gospodarstvena politika edino prava, katero je kranjska trgovinska in obrtniška zbornica od nekdij priporočala, — le pritlikovi možje našega „Taghlatta" mlatijo nerazumljene fraze nli-beralnega" svobodnega trgovinarstva in hočejo s temi pogubnimi načeli pri volitvah v trg. zbornico h svojimi ljudmi prodreti — če imajo sploh kaka načela? — (Veselica nn Silvestrov večer) ▼ četrtek 31. t. m. v čitalnični dvorani v Ljubljani ima sledeči program: 1. Zajec — „V boj", moški zbor. 2. Otto — „Veseli pajdaši", osmospev. 3. „Komično berilo" gospoda A. Jeločnika. 4. Otto — „Pevska popotnica", šaljivi moški zbor. 5. „Dramatični kaleidoskop", humoristična deklamacija. 0oap, J. Nolli. 6. „Devi", čveterospev. 7. Hcrold — Romanca iz opere „Zampa", poje selil in nij vedel kako, bil srečen in nij vedel kedaj. „Valentin nas posluša", šepne eden iz druščine tovarišu na uho. „Pusti ga, on je zaljubljen" — meni drugi — „a ne gre mu vse po volji menda. Njegov stari je čmerikav, premeten in skop, revne neveste ne pusti v hišo, sina ne posluša". „Kam bode dejal denar, Če ga ne da sinu? Nikogar druzega nema", vganuje tretji in se jezi. „Kamor hoče", odgovarja prvi. „Za-verim te, da dokler diše on, ne bo Pavlina kedar Liparjeva gospodinja." Tako vganu jejo in razdirajo veseli fantje in sklenejo posled, da je Pavlina lepa deklica le škoda, da je verjela kedaj Valentinovim besedam, ki se ubijajo nad trmoglavostjo skopega staca. Posled lapojo zopet, se dvignejo iz pod lipe in gredo dalje, dalje svoji k svojim. Tako pelja ta svet, tako se bode godilo dokler bode stal in živel človeški rod. Med tem je sedel v spodnji sobi stari Lipa; in pred njim je stalo pol bokala vina, ki mu denes nij bilo tako po godn kot sicer. g. J. Nolli in moški zbor. 8. „Velik dramatičen muzikalen quodlibet". 9. Blodek „Stari Jurij se ženi", šaljivi moški zbor. 10. Vašak — „0 radostno potovanje", moški zbor. Potem je Loterija. Mej posameznimi številkami ipra sekstet c. kr. vojaške godbe. Začetek bode ob 7. tiri zvečer. Vabljeni so na to veselico tndi udje „Sokola" in „dra-matičnega društva". Čtalničin odbor. — (Dimitz „Gescbicbte Rrains".) Tega dobrega dela v nemškem jeziku je izšel nri knjigotržcu Bambergu v Ljubljani tretji zvezek, ki obsega zgodovino kranjske dežele do leta 1493. Pisatelj naznanja, da je mej izdajanjem svojega marljivo izdelovanega dela našel v deželnem arhivu toliko važaega mateiijala, da pride prihodnji zvezek stoprv aprila 1875 na svitlo. — Da si Slovenci v nfkaterib oddelkih piščevih nazorov ne delimo, vendar ima to delo toliko zgodovinskega izvtstnega materijala iz naše domače po-vestnice v sebi, da bi ga ne smel nobeden omikan uašinrc v svojej knjižnici pogrešat«. — (Iz Trsta) se nam piše: Dozdanji tukajšnji dirigent „Slovenije" A. Brod, je postal reprezentant „prve češke, občne zavarovalne banke". — (Zmrznil) je na sveti večer nekov berač v ljubljanskem predmestji Gradišče, kjer je bil v pijanosti zaspal. Patrola ga je po po!unoči u išla vsega trdega, ter dala oduesti k sv. Krištofu. — — (Volkovi) v ljubljanski okolici so. čim več pritiska zima, tem predrzueji. V nedeljo zvečer, kakor se nam pripoveduje, so raztrgali v LaVrlcl pri „gospodcu" d ma-ćega psa na verigi, sinoči so se pak prikazali pod Golovcem, kjer so hoteli iz necega hleva ugrabiti kozo. — Tudi iz Zuženber-skega okraja se nam poroča, da je nek gospodar volka zvabil z nastavljenim mesom notri v hlev, kjer 6e je ujel. — Letošnjo zimo je po Kranjskem nenavadno mnogo te zveri. — (Iz Borovniške okolice) se nam piše 24. dcc.: V našej okolici klatijo se uže dalj časa nepriljubljeni gostje — volkovi. Trojica teh vede se zelo domaČe i se zelo „Kaj mu ne pride vse v glavo", pravi po tem precej glasno sam s seboj. ..Ženil bi se, tisto Pavlino bi vzel na dom. Norec, tega mu ne odpustim nikdar. Malo se je izučil, da ima tako nespametne misli. Vendar preveriti ga hočem še, povedati mu, da beračev ne potrebujem v hišo dokler sem jaz gospodar." V potrdilo izpijo ostalo vino in gre ra ženiti in ravno Pavlina mora biti njegova nevesta. „Mladici ste vsi zbegani in brezumni" — nadaljuje potem. „Denar ta je, ki še kuj velja ni sv?tu, vse drugo je plitvo, uespaiiietno." „Če hočeš imeti družic), >zeuji sosedovo Franioo. Dobra gospodinja bode in lepo doto bode imela. Uže sem govoril o tej reči z njenim očetom in mu dal besedo, katere ne enemu ne prelomim." prizadeva dobiti prijateljstvo psov, ki pa prijateljstvu nič ne zaupajo, kar je tudi opravičeno ; izkušnja kaže, da je uže vsakateri „Rultan" ali „šek" v preozki sferi volka postal žrtev presrčnega volčjega prijateljstva. Znamenito je, da največji in srditeji pasji rnjrovileži nže ob času obmolknejo in se v varnost vrinejo, ko očunec volk še zelo oddaljeno patrolira. — Lovci; se mnogo trudijo vez volčje-pasjega prijateljstva razrušiti a nij moč, bodočno lovsko prizadevanje bode morda bolj srečno. — Tudi okrajno glavarstvo logaško in ljubljansko je svoje oko pazljivo obrnilo na nepovabljene goste, neki celo organizacijo črne vojske ali „landsturma" zoper nje napovedalo a na določen dan napada j; nebo v podaljšanje miroljubnih Štiri-uogov izdatno pripomoglo ter snega nasulo do kolona, tako, da je vojska morala na ugodnejši čas preložena biti. Kaj se hoče, še najzvestejši čestilei sv. Huberta raje stra-žijo doma gorkoto darnjočo pečico. Da bi le volčji gostje ne postali predrzneji in ne hoteli te prijaznosti tudi ljudem usilovati kar se je treba bati pri pičlo hrano prouzročujoči hudi zimi. Daje ostra zima nastala, svedoci to, da denes zjutraj nij bilo moč najti v gorkomeiu stebra živega srebra, ker skrčil se je skoraj do okovja hruške živo-srebrne in kizal celih 17 0 C. — (Medved) se je prikazal pri Tolmačevem. Več lovcev iz Ljubljane ga je šlo včeraj zasledovat. Razne vesti. * (Žalostno žrtvo) je terjal razpor mej Cehi. Prvi tenor Češkega narodnega gledališča Součck se je 23. t. m. obesil iz obnpanja, ker mu je staročeško vodstvo odpovedalo zato, ker je bil po svojem mišljenji mladočeh. To ne dela časti češkemu imenu i u kaže kam strankarsko sovraštvo mej brati pripelje. * (Cigar) ne bodo odslej v krčm h kletarji več smeli prodajati, ako davka ne plačajo, — kar bode za goste neprilično. * (Bod očni kralj Anglije.) Princ Waleški je bil minole dni imenovan za vel-mojstra „slobodnih zidarjev" ali frajmav-rerjev. Postil je velmojster londonske lože. Valentin molči , Črez nekoliko pravi: „Hvala ljubi oče, naj bode tako, Pavlino ali nobene." Izgovorivši zapusti sobo in gre dalje ta v sam »to, da se razmisli, da vkroti strašno žalost, ki mu je legla tako tesno na srce. Po vasi, po fari in po vsej okolici se je kmalu raznesla novica, da bode Valentin vzel svojo sosedinjo Franico, da je za ženi-tovanje vse pripravljeno, da le pričakujejo pred pusta iu oklica. Eai so hvalili Franico in srečno zvezo in to so bili oni, ki časte le novce, drugi so zmajevali z glavami in dejali: „kaj bode počela zdaj Pavlina, poštena deklica je, Če tudi brez dote?" In to so bili tisti rekli, ki ne Hodijo človeka po novcih, temuč po srcu, po značaju. Le eden j j bil obojih misli, berač Jurko, ki je temu trdil tako, dragemu drugače, kakor jo bil prepričau, da mu ugaja, ker je :>il Jurko precej pameten, kakor so dejali, vedel je zakaj govori tako, kajti bisaga se le po vetru obrača. Tako se godi na tem. vesett-m svetu. (Konoc prili.) Narodno-gospodarske stvari. — (Peticija splošnega delavskega društva), ki se je obravnavala predzadnji petek v državni zbornici, da bi se predlog novega obrtnijskcga reda še v letošnjem zasedanji rešil v aadovoljnoat in prospeli delavcev, zahteva iu določuje one točke, ki so največ koristim delavcev na kvar. Zahteve so pak sledeče: Posebni ogled naj se jemlje na uredbo delavue dobe iu ostra naredba glede delavne dobe pri ženskih in otrocih. Zahteva *e dalje 10 ur normalne delavne dobe, ka bi delavci imeli čas za počitek in izobiaženje. (V državnih delavnicah in mnozih tovarnah amenkauHkib, se prišteva na takov normalni dan delavni-dobo na 8 ur.) Otroci manj, nego 14 let stari, (tedaj, dokler morejo obiskovati lolo) se ne smejo rabiti pri delu v fabrikah; žeu ske in otroci samo 8 ur. V prospeh in brambo delavcev samih se dalje zahteva postava o dolžnem poroštvu, kar se je uže uvelo pri vseh obrtnijskih in induntrijalnih deželah. Za vsako poškodovanje, katero bi se delaven pripetilo brez njegove krivde, bi moral podvzetnik n. pr. izplačati polovico tedenske plače ali zaslužka, poškodovanemu samemu, ali pak po ujegovej smrti njegovim dedičem. Kar se končno tika pomičnih bla-gajnic, so delavci modrejši postali, ker ne zahtevajo, ka bi povsodi takove blagajnice ustanovljala država, nego le tam, kjer dru štvena Činnost nij še zadosta napredovala. Toda delavcem je dano na voljo, ka zamo-rejo prestopiti k slobodnim pomočmin bla-gajuicam. Politično zastopništvo po vlast-uili delavskih zbornicah se v tej peticiji določno ne omenja. I.isliiieu uredništva: Enkrat za vselej zopet ponavljamo, kot odgovor na neko dopise, da iz principa ne dajemo javnih spričeval, kdo to in ono nij pisal v oalem listu, kakor iz principa ne povemo, kdo Je kaj pisal. Kogar „dolže", naj si pomaga, kakor more, in naj zna svoji besedi vero varovati. Mi za take preklice nečeino prostora tratiti. Vsem liolnim moč in zdravje brez loka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere in Barry t> liondonK. 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne Lila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenib i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcib, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, preblajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, sbnjšanje, bledičico in preblajenje; posebno se priporoča M dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wur&erja, g. P. V.Beneka, pravega profesorja medicine, na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Cainpbella, prof. Dr. Dede, Dr. Urč, grofinjo Castle stuart, Markize de Breban a mnogo druzih imenitnih OBob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz NO. 000 spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, F Bonn, 10. M. 1852. Revalescičre Du Banj v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila, Posebno koristna je pri dristi in griiL dalje pri sesalnih in obistnib boleznih, a L d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolebnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolebnem bodenji v ohistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. i L. S.) Rud. VVurzer, zdravilni Bvetovalec in člen mnogo učenih družtev. VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem Be sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. JameB Sboreland, ranoeelnik, 90. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, o. maja 1K56. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 70.921. Obergimpern, (Radensko), 22. aprila 1872. Moj patieut, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalescičre du Barry po-polnama zdrav. Viljem Rurkart, ranoeelnik. M o D t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du IJarrv bo izvrstni. F e r d. C1 a u s b e r g e r, c. kr. okr. zdravnik, ot. 80.416. Gosp. F. V. Ueneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r K 1 i n i s c h e W O c h e n s c h r Ift" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v ti tednih. St. 64.210. Markizo de Breban, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 7f>.970. Gospoda Gnbriela TeŠnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skororbreznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na neprebavljeni, nespanji in hujftanjl. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenib in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plenarnih pušicih po pol funta 1 gold. 50 kr. . funt 9 gold. 50 kr.. 2 funta 4 gold. 50 kr., 6 fun ov 10 gold., 12 funtov 90 gold., 24 funtov 86 gold. - KevaloBoiere-Biacuiteu v pufiicah a '<£ goid. 50 ki >n 4 gold. 50 kr. — RevaloBciore-Uhocolatče v praht n v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold ■u kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., za 288 ta« 20 gold., — za 576 tas 36 gold — Prodaje: Barry d u Barry & Comp. na Du-< upeuunjskih trgovcih tudi razpošilja dunajska biffa oa vau kraje po poštni! • znica) ali e-.- m I 28. Xujcl. dec em bra: Pri Slonu ; Majtingnr, iz Portore. — Jonič iz Kočevja. — Prdan iz Ribnice. - l 'ersoglia i/. Tr-ta. — Blažie iz Krškega. — Šiftin i/. Tista. i i i .^l ni Kil: Rothhic iz Rimskih toplic. — Smola iz Prage. — Bruk iz Dunaja. - 1'fefel iz Gol-nice. — Fuchs iz Dunaja. — Skarja i/. Kranja. — (•aliriel. Kolin, Epstein, Rubin iz Dunaja. 1 i Kau«M*rvtl Vesel iz Rakeka. Pri liuviirNkfuivui dvuru; tiuli i/. Sežane. Detelja i/. .Moravč. PnViraiilu» Khnuvec iz Roba. — Tavčar iz Želimcij. — Grcbenec iz Vel. Lašič. Ihjnajska bor*« 29 deceuibr« (Izvirno telegrafieno noročiio.^ Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld 85 kr Enotni il.ž. dolg v arobru 5 n — 1860 dri. pOBOjllO .... 109 , 50 n Akeile narodne banke 997 „ — n Kreditne akcije *36 . — London ....... ■ no , 70 _ 0. k. eekhtl .... 8 , 90 t* B » 24 Srebro . . . . . H5 „ 60 Ver te e t časopis s podobami za slovensko mladost, nastopi uže pelo leto, odkar je začel izhajati, ter vabi vso slovensko mladino, stariše, prijatelje in vse prave rodoljube, da mu v obilnem številu g naročnino priskočijo na pomoč. ,,Vertec" stoji za vse leto samo 2 gld. 60 kr., za pol leta I gld. 30 kr. Naročnina se naprej plačuje in se najhitreje in najceneje pošilja s poštnimi nakaznicami (Postanvvei-sungen), ki se na vsakej pošti dobivajo po 5 kr. (360—3) v špitalskih ulicah, hi/, št. 273. Poštni Ebjefliior, slovenskega in nemškega jezika zmožen, želi .■i, 112 I .<> nn Slo voriaki-in. N.ituiijdnejo pod naslovom: A. B. v Mokronogu. (363—2) Veliko hude zdaj mnogi tomo-dnbitki, igralnih in strukcij gosp profesorja vit. pl. Orlicć v Berolinu, "Wilh.elmstrasse št. 125, toraj naj se vsakdo zaupno obrne k njemu, ki hoče v svojih denarnih razmerah gotovo doseči ugodne zmenje. Vprašanja glede podanih in dobrih loterijskih instruk-cijah Odgovarja prolVaor iiialiinal ike vil. pi. oiii,«- v Berolinu, Wllhelm-HtruNM; Nt. 125, najuljudnoju takoj in brezplačno! (333-2) J). R. od ■_»:>. do 28. dec: M. Koamatinova, delavka, 70 1 na siar stnem osabenji. SI. g. Alojzija pl. Sohmlodburg, .r>9 l., na srSaej hibi. Marija Be/.laj. 70 ,, na pij ličnici." 1'nd. Perenič, siiotek, 6 et, na vnetici grla. M Zltkova, portirjeva bči in učit. kandidatka, 17 i, na vnetici grla. M nin Vrhoveo, delavec, 68 L, na uiosgovem mu min. starija Javornikova, kovačevo dete, I., na vnetici gria. Fr. Novak. de'aveo, 80 1, na mr udu. Fr. iailek, delavdevd dete, :'. )., na oaepnioab. A. Ilermanova, dete c. kr. poštnega oli-Oijala, 2 leti, na kožnem vnetji. Manja Skvarča. s proga maljeva To ht, na najuMiej vodenici. Ani Vernik, mi-larieva bči, 3 i., na vodenici. Emil Hrt, e. I»'. tthn-h t.it i t u ntiji, Pratersirasse 42. (204—6) s»~ Velik iztir naj krasni jših novoletnih daril, ravnokar poslanih i/ Dunaja; najnovejši in modernejši kinč od /.lata, srebra in biserov po prav iii/.l.t-j ceni, v nižje iiuenovanej prodajaluiei. V zalogi je mnogo najfiiii jih iu elegantnih uhanov, zapest-nikov, prstanov, cele garniture, poNt-bno s.w tiovoi»oroćcue iu to po tako nizkej ceni, ka naj se vsakdo sam prepriča, ki ne verjame. S odličnim spoštovanjem Jož. Šparovic, 861—8) Ljubljana, Btarl trg, bi/.. Mev. IS. ladajatelj in urednik Josip ,» určič. ljastu.ua ir. tmk n.f:iSrodue tiskarne-. KJL