SEPTEMBER I l Marija Tolai. + J^SJtefnn^kralj- ® N 14. pobinkl J P Dan dela • o Lnvrencij ojak , ? Maifen, opat ® ' £ Regina I £ Mali šmaren t _15_Peter^laver 1? ? i5" JJ P Protua 18 S Mme Marij« ,3 ? Notburga f» IK S F.ovi5- »v. Križ« 16 P Mati 7. žal. + AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOEIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZYEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organisations)t NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. CHICAGO, ILL., SREDA, 13. SEPTEMBRA _ WEDNESDAY, SEPTEMBER 13, 1939 LETNIK (VOL). XLVIIL, UMIK Redna obramba pričela se tedanji umik poljske armade se vršil po prej izdelanem načrtu. — Ustanovitev obrambne linije od severa do juga. — Srditi boji na 250 milj dolgi fronti. Je ^sava, Poljska. — Dočim ških virov, ki so doslej govori-z osuplostjo gledal. I le le o lahkem prodiranju na- svet ^dnji teden na Poljsko in ni zijske ogel razumeti, kako je mo- talT' da ima njena» armada te]!° odP°rnosti> da J6 °m enega samega tedna tr°f--a Nemčija zasesti eno tjino države, se zdaj iz za- ^sj.jivih krogov ugotavlja, da j Je vse to zgodilo po prej planem načrtu. Istočasno 2namenja kažejo, da je v aJ ta, umik v glavnem kon- j, ^ in, da se prava obramba p . da se Jske šele pričenja. °ročila govore, da se je splošni spopad na 250 0) 1 dolgi fronti, ki se razteza va fiesta Pultusk, 30 milj se-^o od Varšave, ter teče ]. 0):i jugu pred Varšavo in da-^ v neredni črti do Lodza, ^ndomierza in nato doli do _______.,„, . rakova. Celo vesti iz nem-bo uresničil armade, priznavajo zdaj, da so se razvili "srditi boji." Že pred napadom izdelani načrt je bil očividno ta, da se poljska armada stopnjevaje. umakne iz zapadnega delal Poljske, ki je od treh strani obkrožen od Nemčije, ter, da se šele v ozadju ustvari prava obrambna črta. Vsled silnega nazijskega pritiska se je moral umik brez dvoma vršiti hitreje, kakor se je prej pričakovalo, toda izvršil se je kljub temu v redu ter je glavna sila poljske armade še nedotaknjena. Hitlerjev načrt, da bi na hitrem opravil s Poljsko in se nato obrnil proti zapadu, Francijo, se torej najbrž HITLER POSKRBEL ZA NASLEDNIKE Berlin, Nemčija. — Hitler je previdno poskrbel, da ne bo ostala Nemčija brez vodstva, v slučaju, da bi se njemu kaj primerilo med vojno. V svojem govoru, ki ga je imel pred državnim zborom predzadnji teden, ko je izdal povelje za napad na Poljsko, je proglasil, da ima biti njegov neposredni naslednik maršal Goering. Ako bi se tudi temu pripetila smrt, ga naj nasledu-je Rudolf Hess. V slučaju, da bi še ta padel, pa bo prevzel vodstvo države senat, obstoječ iz 22 članov, in točasno izbira Hitler primerne može za to zbornico. Sedem od njih bo vzel iz nazijske stranke, se-' dem nadaljnih iz armade in ostalih osem bo izbranih iz rafcnih odličnih osebnosti v javnem življenju. ne Balkanske države motrijo položaj na^daPesta, Ogrska. J bolj - Med v^j interesiranimi opazo-ia.Cl Sedanjega vojnega polo-so gotovo države na ju-Vedo nam- *Ja ^hodu Evrope ' da bodo od izida one naj-ki Povoljnega za Nemčijo. So°^niti se mora namreč, da t0 . ržave v tem kotu Evrope, slaJve. Ogrska, Rumunija, Jugo-VSe 1Ja' Bolgarska in Grčija, sVo'. Javno ali ria tihem, po D, s*mPatiziranju na strada apadnih velesil, Anglije in lH0nc^'e- Izvzeta od tega je HCe vedino Bolgai-ska, ki s p a še vedno upa, da ji bo (Job°m°ejo Nemčije mogoče }l nazaj kos ozemlja, ki tHixr .morala svoječasno pre-i ve Rumuniji. Druge držala Pa se zavedajo, da jih ča-Žni enaka nevarnost, v kakor-ie j6 zda-i Poljska, kajti malo ž^ ^Jetno, da bi se Hitler po Div,6 poljske ustavil na nje-h mejah. te&a vzroka te države s ob.,., naPetostjo gledajo na ki ga zdaj bije kajti vedo, da se v i>0|Jska ^toVi Vy. . , ^ 1 meri bon ne le sama za n>arveč posredno tudi za Vendar pa se doslej še ^ob v ena ni odločila, da bi ji šla 0P°m°č, marveč gledajo le J°r°ženi pripravljenosti in da čakajo na nadaljnji rajzvoj dogodkov,predvsem pa na to, kaj boste napravili Italija in Rusija. Glede obeh obstoja zdaj še veiiko vprašanje. -o- ITALIJANI KAŽEJO ZOPET KORAJŽO Rim, Italija. — Skozi prvi teden vojne je italijanska javnost kazala skoraj popolno nevtralnost in se je njeno časopisje vzdrževalo vsakih napadov na Anglijo in Francijo. Zadnjo nedeljo pa so fašistični listi pričeli pisati skrajno pristansko v prid italijanske zaveznice, Nemčije, in z navdušenjem proslavljati njeno uspešno prodiranje na Poljsko ter istočasno zasmehovati ali pa naravnost napadati zapad-ni državi. Uradna Italija sicer še ni podala nikake izjave, toda omenjena pisanja v listih smatrajo nekafteri za prva znamenja, da bo šla država končno vendar na pomoč Nemčiji. -o- RUMUNIJA SE OJAČUJE Bukarešta, Rumunija. — Kljub temu, da ima Rumunija že zdaj nad milijon mož pod orožjem, je zadnje dni poklicala v službo še nadaljnje letnike rezervistov. Baje vznemirjajo vlado vesti, da se v Rusiji ob meji opazuje živahno premikanje čet. KRIZEMJVETA — London, Anglija. — Vlada je v nedeljo objavila, da so Nemci potopili nadaljnje tri angleške trgovske ladje, s čimer je število teh uničenih ladij narastlo na 12. Kraj, kjer se je usodni napad izvršil, ni naznačen. — Berlin, Nemčija.— Ne'm-na,ške pivovarne so dobile ukaz, da v bodoče ne smejo izdelovati močnejšega piva kakor 2 i/t do 3 odstotke. Varčevanje z ječmenom je omenjeno kot vzrok tej odredbi. — London, Anglija. — Izgnani albanski kralj Zog je prispel zadnjo nedeljo semkaj s svojim spremstvom. Ni pa mu bil pripravljen nikak uradni sprejem, marveč le par policistov mu je bilo dodeljeno za varstvo. Kraljica Geraldina ni prišla z njim. STRELJANJE POVZROČUJE DEŽ Washington, D. C. — Znanstveniki, ki proučujejo naravne pojave in, ki imajo točasno tukaj svoje zborovanje, izražajo mnenje, da ima močno streljanje z artilerijo za posledico dež. Povdarjajo pa, da tega ne povzroči najbrž grmenje topov, marveč, da se vsled dima v zraku zgoste vodni hlafpi ter se strnejo v kapljice. Nazijski protinapad odbit Nemci skušali vzeti Francozom nazaj kos ozemlja, izgubljenega zadnji teden. — V ljuti bitki, ponekod "na nož," Francozi odbili nap ad. Na zapadni fronti v splošnem še ni prišlo do večjih operacij. RUSIJA MOBILIZIRA Rezerviste ob zapadni poklicala pod orožje. meji Moskva, Rusija. — Sovjetska vlada je glasom uradnih poročil poklicala pod orožje (večje število rezervistov iz zapadnih delov Unije. Kalkor se povdarja, se je to zgodilo "v zvezi z nemško-poljsko vojno, ki zavzema bolj in bolj dalekosežen in grozeč značaj." Rezerviste vozijo, nekatere še v civilni obleki, s številnimi vlaki pi'oti zapadni meji. Že zadnji teden pa so sovjeti vozili proti poljski meji vel'ike množine vojnega in surovega materijala. Vendar pa se domneva, da 'bo Rusija začasno ostala še 'opazovalka' Pariz, Francija. — Preko •noči med nedeljo in ponedeljkom se je vršila na francosko-nemški 'meji ljuta bitka na 12 milj dolgji fronti, južno od Moselle reke, pri kateri je prišlo na nekaterih točkah celo do boja na nož. Zmagali pa so v bitki Francozi in so jim morali umikajoči Nemci pri umiku prepustiti več važnih stra-tegičnih točk. Do bitke je prišlo, ko so nemške čete izvršile protinapad na francosko linijo, z namenom, da vržejo Francoze nazaj iz krajev, ki so jih ti zasedli zadnji teden. Kljub svoji ljutosti pa je bil ta spopad, kakor tudi drugi, manjši, pred njim bolj ali manj le lokalnega značaja. Do večjih vojnih operacij na zapadni fronti doslej še ni prišlo. Francozi so sicer celi te-, den izvajali napade Sn pri in ne bo aktivno posegla niti tem tudi pridobili nekaj nem na eno, niti na drugo stran. -o- Iz Jugo&lavijm V Dol. Logatcu se je ustanovila tehnična sekcija, katere namen je, da se najbolj prometna cesta v Sloveniji preuredi v moderno cesto, ki bo odgovarjala vsem potrebam. — Razne druge vesti iz starega kraja. KANADSKA MEJA OSTALA ODPRTA Ottawa, Ont. — Kanadski imigracijski ravnatelj je v nedeljo proglasil, d^. bo kljub temu, da je Kanaida stopila v vojno, ostala njena meja še vedno odprta za vsakogar, kakor doslej, izvzemši za državljane Nemčije. Državljani iz Zed. držav torej pridejo v Kanado lahko vsak čas in ne potrebujejo nikakega potnega lista, dočim morajo potniki iz Evrope .imeti potni list. -o- PRODUKCIJA JEKLA SE ZVIŠUJE Chicago, 111. — Po otvoritvi sovražnosti v Evropi se je nakup jekla silno povišal in sorazmerno s tem se je tudi zaposlitev tovarn, ki producirajo jeklo, zvišala. Dvignila se je tudi cena jeklu, in sicer za 29 centov, pri toni, da stane ta izdaj $15.79. škega ozemlja, vendar je bilo to le nekako "tipanje" brez večjega pomena. Pred njimi namreč leži še vedno mogočna nemška utrjena črta, Siegfrie-dova linija, kaltero bo enako težavno prebiti, kakor bi bilo njih Maginotovo linijo. Vojna je v glavnem še vedno osredotočena na Poljsko in bo tako tudi še ostalo dokaj časa. -o- POUK V LETALSTVU UNIVERZAH NA Washington, D. C. — Oblasti za civilno letalstvo so v nedeljo objavile, da se je doslej dalo pooblastilo 166 kolegijem in univerzam,da bodo lahko poučevale letalstvo. 'Nadaljnja dovoljenja bodo še jedila, da jih bo do 18. septembra izdanih skupno do 300. Ta korak je v skladu z načrtom, sprejetim od kongresa:, namreč, da se tekom šolskega leta izvežba okrog 11,-000 novih civilnih pilotov. LADJE PRIHAJALE NABASANE S POTNIKI Na potniških ladjah, ki so te dni prihajale iz Evrope v New York, je bil izrabljen vsak razpoložljiv prostorček za zasilna ležišča potnikov vsled velikega navala Amerikancev na ladje, da uidejo iz evropskega kotla. Slika kaže taka zasilna ležišča na ladji Queen Mary; na desni je ameriški finančnik Morgan, ki se je pripeljal s to ladjo. Modernizacija ceste Ljubijana-Planina Logatec, 18. avg. — Ena najbolj prometnih cest, če ne celo najbolj prometna v Jugoslaviji, je državna cesta Ljubljana— Planina— državna meja. Poleti drve po njej nešteti avtomobili, med njimi ogromni avtobusi, kakršni se le redko vidijo v Jugoslaviji, proti Postojni in dalje v Italijo. Prav ta del ceste pa dela tudi naši državi največjo sramoto v tujsko prometnem oziru. Marsikateri tuj avtomobilist se tu priduši, da 8;a jugoslovanske ceste ne bodo več zlepa videle. V tem sklepu ga potrdi še dejstvo, da se takoj za mejno rampo na Planini začne lepa moderna cesta. Pešačenje in kolesarjenje po tej naši cesti je danes skoraj nemogoče in skrajno nevarno. Luknje, prave kraške kotanje človeka nehote spominjajo, da j Zapadne Slovanske Zveze. Z bratskim pozdravom, LEO JURJOVEC, gl. predsednik. ZMAGOSLAVNA KAMPANJA ZSZ. vp -asiravno ne napredujemo tako kot je bilo pričakovati, me i 1.. • , . • i • .......... i. .-i.: J., o-. ker vsaj nekoliko napredujemo vsaki mesec, kajti do 31. 40s :-a je bilo vpisanih v tekoči "ZMAGOSLAVNI KAMPANJI" I^sta 8ec c'anov(ic) in sicer 160 v aktivni in 245 v ml. odd. Zadnji me-Sj) ie najbolj odlikovalo dr. Slovan št. 3, v Pueblu, Colo., pod jjv . nini vodstvom sobratov Anton Kochevar j a in Joe Spillerja, tj. Sednikom in tajnikom društva, kajti pridobili so kar 14 novih teif Le tako naprej, in mogoče boste še zavzeli prvo mesto v in kampanji. Dr. Western Star št. 16, ravno v istem mestu, ftikv^ko leto vodilno ter zmagovalno društvo, je še vedno bolj aij z.110, Nevem, ali,Blatnik in Rupar čakata do zadnjega meseca tl Mogoče se jim ne dopade krasna trofeja, katero jim je kupil Iv^j^tovani in agilni sobrat Matt J. Kochevar. Zatorej še en-a?°^ram na društvo št. 16, da se nemudoma poprimete res- ter greste na agitacijo, da boste pokazali sobratu Ko- kampanje ter se izkažejo, da so hvaležna našim voditeljem, ki tako marljivo delajo za procvit in napredek naše dične Zveze. Ako hočemo doseči naš cilj, 1000 novih članov, moramo vsi pomnožiti naše delo ter pridobiti vsaki mesec najmanj po 150 novih članov, torej trikrat toliko mesečno kot smo jih dosedaj vpisali. Zato še enkrat prav uljudno prosim vse in vsako posamezno društvo, da do 31. decembra pridobi vsako društvo najmanj po 5 novih članov mesečno, kar ni tako težko, zlasti pa še pridobiti otroke v mladinski oddelek, kjer so asesmenti samo po 15c mesečno. In lahko tudi vpišemo otroke nečlanov, kakor tudi druge narodnosti. Vse kar je potreba je, da so zdravi in belega plemena. Po sledeči tabeli je razviden rezultat vsakega posameznega društva ZSZ, ki je do 31 avgusta pridobilo kaj novih članov, in sicer j Dr. Število novih članov Število Dr. Število novih članov Število št. v aktivni ml. odd. kreditov št. v aktivni ml. odd. kreditov 1 .. 11 17 „,. 19^ 27 ..... 1 3 2 J4 3 .. 10 10 15 m ..... 3 7 6]A 4 .. 4 4 6 3(1 .... 1 — 1 S .. 4 1 4yi 37 ..... — 7 3^ 6 ... 2 1 VA 33 ..... 22 27 7 .. 2 9 6yi 36 ..... 21 20 31 8 .. 1 — 1 37 ..... — 11 554 9 .. 3 3 4^ 38 ..... 4 4 6 11 — 3 154 41 ..., 18 36 36 14 ... 4 4 6 44 3 VA 15 ... 1 6 4 45 .... 5 2 6 16 .. 5 4 7 46 ..... 1 — 1 17 ... 3 7 6'A 48 ..... 8 6 11 20 ... 1 1' 1/2 57 ..... 4 15 11^2 21 ... 10 11 15{4 56 ..... — 1 A ?4 ... 8 11 13/2 57 ..... 1 3 2/2 26 2 8 ..... 160 245 282 y2 Vsak član aktivnega oddelka ima en kredit in član mladinskega oddelka, ki je pristopil po 1. januarju 1939 pa polovica kredita. Z najboljšimi željami, da bo zmagoslavna kampanja ravno tako uspešna kot je bila jubilejna .ostajam z bratskimi pozdravi Udani za ZSZ, ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. -O" REMEMBER THIS All of us arc very anxious to have both English and Slovenian news and articles of the adult lodges and juvenile branches in the official organ every week, especially reading matter in the Fraternal Voice which is published on the last Wednesday of each month. All material intended for the weekly issues must be sent to the AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL., and must reach there not later than Monday morning in order for it to appear that week. All copy and material intended for the English Section of the Fraternal Voice must be sent to 3724 WILLIAMS STREET, DENVER, COLORADO, and nuist reach there not later than the 16th day of the month in order for it to appear that month. Do not send articles for the Fraternal Voice direct to Amerikanski Slovenec. especially the last moment as some have done in the past, because the set up is arranged and type set several days beforehand. If your copy is not sent to the editor of Fraternal Voice by the 16th of the month, it is not likely to be published in that English Section. We do, however, urge each and every WSA city to send in news and articles for our official organ and heed the advice herein stated and observe the rules printed in the Editor's Block in the upper left hand corner of the Fraternal Voice. Dopisi lokalnih društev 8ov-i ' kateri je bil tako dober, da je kupil trofejo vašemu zma no^u dr.uštvu v jubilejni kampanji, da čislate njegovo kras-lo, (j ri'° in požrtvovalnost napram naše dične ZSZ. Torej na de-koste zopet zmagali ter na ta način pridržali krasno darilo, ostal° last °ne^a društva, ki bo v treh zaporednih kam-Hjv( pridobilo največ novega članstva. Vso čast in priznanje j« 0 u ^uparju, ker je do malega pridržal skoro vse člane, ki jih S i" ■ "njeno društvo pridobilo lansko leto v Jubilejni kampanji. razvidno, da so pridobili članstvo, ki resno misli in ki se !ilt0 d yažnosti zavarovalnine pri ZSZ. In, ker vem, da je še ve ° Je> da pridobe še veliko dobrih članov, zato uljudno prosim t^Jko 0110 društvo, da se nemudoma poda na delo ter pridobi vsaj 1ljii C]aIl0v^ članov kot jih je pridobilo v zadnji jubilejni kampa ^Ofjj Se izkaže hvaležno našemu dobremu predsedniku gl. nad-Vij^ ?db'ora, kakor tudi ostalim agilnim članom gl. odbora. Na-^ Se uUudno priporočam vsem ostalim društvom, ki še niso nic ln'av malo storila v tekoči kampanji, da se nemudoma po-d delo ter store svojo dolžnost. Onim društvom, ki so pa v se pa priporočam, da tako nadaljujejo do zaključka mttiiciWMimiiriHinnairHmiiw PONOČNA SOVA Denver, Colo. Večkrat smo slišali pravljice od ponočnih sov in včasih smo jih tudi sami slišali, ko smo se nahajali še v staremu kraj u. Toda v nedeljo 17. septembra bo pa naša Slovenska tu rojena mladina priredila v treh dejanjih ter vprizori-la "The Night Owl" igro v Slovenskem Domu. Vloge so izročene v mojstrske mlade talente, kot naprimer: Lillian Stonich, Josephine G r u m, Mary Kennedy, Agnes Kucler, Mary Vessell, JaWs McCo-naty, Jr., John Trontel, Albert Horvat, Edward Perme in John Grebene, Jr., pod zmožnim vodstvom John Peketzom, Jr., kateremu pomaga tudi George Miroslavich. Oder bo pa pripravil naš stari mojster Vincent Stonich. Zgoraj omenjena mladina se marljivo uči, da bo igra tem uspešnejša in da bo občinstvo stoprocentno zadovoljno. Zato je naša dolžnost, da se stoprocentno vde-ležimo ter damo naši mladini večji pogum za prihodnje prireditve v korist naših Slovenskih društev, cerkve in Doma. Igra se prične v nedeljo ob drugi uri popoldne. Vstopnina za člane mladinskega oddelka ZSZ bo po 5c in za nečlane pa po 10c. Druga igra se prične ob osmi uri zvečer in vstopnina za otroke in odrasle bo po 35c. Po igri bo ples in prosta zabava. Članstvo ZSZ v Denverju in okolici, kakor tudi članstvo sosednih bratskih društev se uljudno vabi, da se te igre vdeleži. Saj dobiček od igre bo šel v korist aktivnostnega kluba, blagajne, kateri klub je bil ustanovljen v dobrobit celokupne Slovenske naselbine. Za veliko udeležbo se uljudno priporoča Odbor. Članstvo Zapadne • Slovan- se vdeleži splošne seje aktiv- nostnega kluba, ki se bo vršila v sredo 20. septembra ob pol osmi uri zvečer v Slovenskem Domu. Vsi, ki boste igrali v "PINOCHLE LEAGUE" morate biti prisotni na omenjeni seji, kjer boste prejeli zadnja navodila glede igranja v omenjeni pinokel ligi. —.—o- IZ URADA DRUŠTVA WASHINGTON, ŠT. 32, ZSZ. Cleveland, O. Cenjeni člajni in članice zgoraj omenjenega društva. Kakor je vam znano, je bila v začetku letošnjega leta razpisana katapanja za pridobivanje novih' članov v našo ZSZ. Kampanja gre h koncu, toda naše članstvo, se žalibog ne zgane. Kaj pravite, ali bomo še tako naprej spali? Jaz mislim da ne, dragi člani in članice. Zavihajmo rokave in pojdimo skupaj na delo za pridobivanje novih članov. Dovolj imamo še časa, da poravnamo kar smo dosedaj zamudili. Seveda, treba je malo požrtvovalnosti in potrpljenja ter razložiti našim prijateljem, kaj vse jim nudi Zapadna Slovanska Zveza, če se v njej zavarujejo. Razložiti jim je treba, na koliko različnih načinov se lahko zavarujejo, povedati jim kake ugodnosti so glede bolniške podpore, odškodnine in operacijske podpore; dalje kako je naša Zveza solventna. Vse to je treba razložiti in potem smete pričakovati uspeha, zlasti sedaj, ko je prosta vstopnina in prost zdravniški pregled. Dotični pa, kattefi pridobi katerega novega člana naj bo v odrastli ali mladinski oddelek, je pa upravičen do lepe nagrade. Zato pa, vsi na delo za povečanje našega društva in ZSZ. V petek 15. septembra bo redna seja našega društva in ste vabljeni prav vsi, da se seje udeležite, ker bomo imeli več važnih reči za reševati, zlasti glede prireditve, katera se namerava prirediti 6. aprila prihodnjega, leta. Pri tem bo- ske Zveze se uljudno vabi, da do sodelovala skupna društva Zapadne Slovanske Zveze. Zato pridite, da se pomenimo in raizmoltrivamo, ;kaj vse lalhko priredimo, da ne bo potem kateri kaj oporekal. — Na sejo so tudi povabljene članice dr. sv. Katarine in člani društva Cleveland,kakor tudi člani angleško posluj očega društva. Vsa ta društva nameravajo delovati pri tej skupni prireditvi. — Pridite polnoštevilno na sejo, da se vse ukrene v zadovoljstvo vseh. — Po seji bo prosta zabava. — Vsi tisti člani, ki dolgujete na asesmen-tih, ste prošeni, da poravnate zaostalo do 25. tega meseca, če ne sem primorana vas suspendirati ; posledice pripišite potem sami sebi. — Nasvide-nje na seji 15. sept. v navadnih prostorih. Anna Zaic, tajnica -o- IZ URADA SVOBODA ŠT. 36, ZSZ. So. Chicago, 111. Prav prijazno ste cenjeni člani in članice povabljeni, da se udeležite prihodnje redne mesečne društvene seje v četrtek 14. septembra ob 8 uri zvečer v dvorani pri sobratu tajniku M. Popovichu. — Poletje se s svojo vročino poslavlja, torej nimate vsaj tega izgovora, da Se vam vsled vročine ne ljubi na sejo. Menim, da mnogi izmed vas tudi niste preveč zaposleni z delom, da bi ne mogli enkrat na mesec na seje. Sicer pa, če sodimo po številu članstva, ki se udeležuje sej, morate biti silno zaposleni, toda, če pogledamo v tajnikove računske knjige, kaže asesment, da ste pa vsi brez dela. Sedaj res ne vem, kaj je z vami, ali nočete priti na seje, ali se vam pa ne ljubi plačevati alsesmente. Kaj mislite sami o sebi ? Poglejte malo v pravilnik ZSZ pa bote videli, kaj so vaše dolžnosti, tako glede sej, kakor tudi glede rednega plačevanja; asesmen-tov, potem pa sodite, ali ste na pravem, ali ne. — Vsekakor pa, prosim, pridite v četrtek 14. septembra na sejo. - Pozdrav. C. Grmele, preds. »nii PISMA PRIMSKOVSKEGA GOSPODA V. Čadež. ;SvH?r"' XVIII. "I® , i« what we will do the rest of the month Without a doubt all WSA members ^nd friends in Denver will attend the performance of that cracker-jack play "THE NIGHT OWL" given this Sunday afternoon and evening, Sept. 17, at the Slovenian Hall, 4468 Washington Street. The matinee performance in the afternoon will start at 2 p. m. The members of the United Comrades will be admitted for a spe cial price of 5c each and other children for 10c which must be paid at the door. The evening show will start at 8 p. m. and admission will be 35c per each person. Ticket may be secured from WSA members or at the ticket office of the Hall. Dancing will follow the evening show. "The Night Owl" is a highlyy amusing three-act mystery ^comedy that has you in suspense throughout, and its many weird situations holds you in a spell and charm as you try to figure out who's what, when is whiph, why is this and those ... oh, well, you'll see it all as you laugh, but it won't be until the last act that you'll be surprised to learn the truth. By all means come to see this play and enjoy a few hours of real fun and pleasure. An A-l cast of players whom you know well is Working hard to entertain you. Lillian Stonich, Josephine Grum, Mary Kennedy, Agnes Kucler and Mary Vessell have the female assignments while the male characters are played by James McConaty, John Trontel, Albert Horvat, Edward Perme and John Grebene. John Peketz, Jr., who, hafc recently made a reputation as a veryy able and capable director, is putting the players through their paces and reports that "all is well". George Miroslavich will supervise t|ie affair and the veteran, expert stage manager, Vincent Stonich, will take good care of his usual fine work. He will be assisted by energetic Carl Sever. So all of you have a dat? this Sun-dya. Remember that the proceeds of this play will be placed in the fund of the Denver WSA Activity Club to carry on various activities this Fall and Winter. All those interested in furthering the work of this Club are expected to at tend a general meeting at the Slovenian Home on Wednesday, Sept. 20. The Pinochle group will also arrange schedules and all necessary arrangements to commence a tournament the first week in October, Those intending (Tudi to pismo je pisano Filo-meni, a manjka začetka.) KAKO SPOZNAŠ LJUDI. Filomena! Če se omožiš, prosi Boga, da bi dobila sina in ga vzgojila v duhovnika, pa ne zato ,da bi tebi pomagal ,temveč, da bi bilo ljudem dobro storjeno, da bi bližnjemu na ta način iz ljubezni do Boga dobro storila. Namen tvoj naj bo le tak, ki je Bogu dopadljiv. Kolikor boš dobila otrok, vse daruj Bogu, da jih prav vzgojiš in spraviš v nebesa. Upam, da se boš za to prizadevala, in Bog ti bo za to podelil potrebno milost. Cerkev smo vso prenovili, je zdaj prav lepa in prija'zna. Na sv. Ireh kraljev dan je bilo tako streljanje, da je bilo kaj. Pobelili smo jo zunaj in znotraj in ometali, kjer se je omet okrušil; podobe svetnikov so kakor nove. Zato ti zdaj ne morem dati 80 gl., smo vse skup pomedli, da se je to popravilo, (Domala vsak župnik pri nas to večkrat sam skuša!) pa kasneje, če Bog da! Na Bavarskem bi me tudi radi imeli. Pisal mi je nekdo, da bi mi dali šeststo mark, da jim spravim v zapor tiče, ki po-žigajo; pisal sem jim, da ne bodo več požigali, da se pa meni ta denar zdi preveč podoben Jude-ževemu. Poslal sem papirja, da ga namočijo v vodi in z vodo zvonove zmijejo, da kakor daleč se bodo slišali zvonovi od župne cerkve in podružnic, tako daleč ne bodo požigi. Od sv. Florijana do konca leta je bilo tam v okolici dveh ur sedem požigov. Upam, da bo pomagalo. Filomena, povej očetu, da naj zasade živ plot. Tak plot zmiraj trpi, le obsekavati ga je treba, pa bo zmiraj gost in tudi lep... To je dobro za tebe, da se nisi daleč od svojega doma omožila; vendar večkrat skup pridete in se kaj pomenite. Le skrbi, da boš v posvečujoči milosti božji, da boš Boga ljubila, Bog pa tebe. Bog ti daj v Bogu in z Bogom živeti! . . , Filomena, ti nekoliko poznajš ljudi, ko jih le vidiš. (H. pripoveduje na to, kako se iz telesa da sklepati, kakšna duša v njem prebiva; prav tako se človek spozna iz gibanja in hoje. Kar sledi po tem pri opisovanju tatu, močno spominja na teorijo, ki jo je učil Lombroso, le da Lombro-so trdi, da ves telesni ustroj hudodelca sili k grešnim dejanjem, dočim H. obratno trdi, da namreč hudodelec dobi gotov telesni ustroj zato, ker se uda grešnosti. Ali je H. samo iz lastnega opazovanja prišel do tega naziranja ali pa je vplival nanj Lombroso, ni bilo mogoče dognati; verjet* neje pa je prvo. Opis tatu navajamo tukaj bolj kot "curiosum", ker prisegati na to ni mogoče.) Tako ima tat tako hojo: on gre prav previdno, počasi, če nima za seboj lovcev; bolj leze kot gre. Oči ima tat globoko notri. Roke ima ozke in tenke; prsti se mu tako krive kakor kavelj pri tehtnici. Glava je bolj majhna; oči bolj majhne in suhe, niso nič kaj vlažne ali mokre. Čelo ima, da se mu črte poznajo - ta ko. Oči streljajo sem in tje. Telo je shujšano. Sprednji zobje so ostri in nekoliko zakrivljeni kakor kljun tiča. Ustnice so tenke. Vidiš, da je tat. Zakaj je tak? Zato, ker duša telo dela in gradi; tatinska duša si tako telo gradi, ne more drugače. Ali pa: Bog je tako naredil, da tatinski duši raste tako telo. Zakaj ima tat počasno hojo? Zato, ker bi najraje sedel, premišljeval in študiral in v tla gledal; če pa že mora hoditi, gre počasi in tiho, da ga kdo ne sliši, in zraven premišljuje, kako bi ukradel; zato gre počasi, da ga hoja ne moti preveč v mislih. Ž očmi strelja in semtertja gleda, toda vratu ne obrača; se drži, kakor da bi naprej gledal in ima povsod oči, da se ne izda, da po vsod opazuje. Študent je tud. suh kakor tat, toda hojo ima hitro in vrat obrača na vse kraje, suh je pa zato, ker raste in se veliko uči, tako da še jesti ne more. Ko sem prišel kot študent na počitnice, sem bil tako zamorjen, da še jesti nisem mogel. Sme imeli prav dober sorščen kruh, (Iz mešane pšenične in ržent moke) in so dejali moj oče: "Jej no kruh!" Pa sem dejal: "Ga ne morem." So dejali: "Ti nisi zdrav, če takega kruha ne moreš jesti." Pa sem bil zdrav, le zamorjen sem bil. Lakomnik gre tudi tako kot tat, toda iz drugega nagiba; počasi gre, ker študira lakomnost, pa čevljev se mu zdi škoda, da jih ne bi pt-eveč strgal. Lakomnik le v tla gleda in premišljuje in ne strelja z očmi kakor tat, ki se boji nevarnosti. Ko sva prišla z očetom v vežo z blatnimi čevlji, sva tako s čevlji udarila ob tla, da je blato od njih odletelo prav tja pred peč. Ko bi naju videl kak moder človek, bi bil rekel sam pri sebi: ta dva človeka nista ne tatova ne Iakomnika, sta le dva "štrbavca", ki nimata nobene skrbi. Zakaj ima telo tatu še druge zgoraj opisane posebnosti, si sama poišči vzrok; ni ne prostora in ne časa, da bi ti to popisoval. Zdaj pa le sama opazuj dalje; jaz sem ti le pot pokazal, po kateri hodi naprej in še o priložnosti uči. (Nato navaja H. zgled o neki sicer lepi gospe, kateri je jeza začela pačiti obraz. Ko jo je nekoč prijatelj njenega moža videl vso raz-togoteno, ji je rekel: Vi ste zala in lepa gospa, da malokatera taka, toda z jezo boste zgubili vso lepoto. To besedo si je gospa tako vzela k srcu, da se ni nič več jezila. Premagovala se je, a ne zavoljo Boga, temveč zaV6ljo lepote, ki je bila njen Bog. Zato ji bo Bog rekel na spdni dan: Ta ženska se je premagovala, da še kaka svetnica ne tako, toda ne meni na ljubo. Zato nima nič zaslužen j a . . .) 8. januarja 1889. Zdrava bodita z Janezom in Bog vaju obvaruj! (Brez podpisa.) --o-- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. to play pinochle niust be present tq register, otherwise they must wait until the next tournament in January. The next Trail Blazers meeting will be held this Monday, Sept. 13. Your attendance is desired and is urgent for the good and welfare of your lodge. The United Comrades juveniles will meet Sunday afternoon, 1:30 iharp, Sept. 24. After the meeting moving pictures will be taken of the children and all those present. Lest we forget: What are you doing fpr the Victory. Campaign? POSLUŠAJTE ysako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycles. pHMHt»tf«»WWt» DENARNE POŠILJATVE ! nakazujemo za Jugoslavijo, Ita-| Hjo in vse dela sveta po dnev-i nem kurzu. Prejemniki dobijo [ lenar na dom po pošti. Včeraj » >o bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.30_________100 Din Za $ 4.50----------- 200 Din Za $ 6.60........... 300 Dih Za $J0.25______________ 500 Din Za $20.00................1000 Din Za $39.00................2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30_________ 100 lir Za $12.00_______________ 200 lir Za $29.00_____________ 5O0 Ur Za $S7.0C_________1000 liir »I Vse poSiljatve naslovite m; JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO. ILL. If Streli SmS« AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 13. septembra 1939, I •'if■ ■ jaiia mm m mmm m «««'««<>»« t¥»»« m »«¥««»«««»« » » » »»»»»»mMiMtmmmi«^ T atenbah m ZGODOVINSKA POVEST Spisal Dr. O. Ilaunig Le hiter in odkrit boj z nasprotnikom dovede do cilja. Zakaj bi se grof Tatenbah plazil potuhnjeno kakor mačka, ko bi lahko igral vlogo leva? Ana Katarina Zrinj-ska hoče odkrit boj resnice. Kako naj bi yerjela zagotovilom ljubezni moža, katerega ne more spoštovati kot omahljivega človeka, ki ima same dvome." Lepa ženska je stala kakor strog sodnik pred grofom, ki se spusti mahoma pred njo na kolena. "Ti si moja iskreno ljubljena Katarina," vzklikne, "ti si duša moje duše, življenje mojega življenja, napravi iz mene, kar hočeš, moje življenje, moja sedanjost, moja bodočnost je tvoja. Govori, krasna ženska, kaj naj storim, da ti ugajam." "Delaj," reče grofica, "če hoče grof Tatenbah biti trden in moški zaveznik mojih prijateljev na Ogrskem ter doseči, da postane slaven in mogočen, mora opustiti dvojno igro in očividno ter odločno stopiti na bojišče, na katerem ga pričakujejo njegovi prijatelji." "To hočem, kakor gotovo imam dušo v telesu," reče grof ves navdušen. "Dobro," odvrne grofica, dokažite, da ste res plemenitaš v pravem pomenu besede. Delajte in poklonite mi uspehe, tedaj bo Ana Katarina Zrinjska vpletla med lavorike, ki si jih pribori grof Tatenbah za svobodo, tudi nežne in ljubke rožice ljubezni." Grofica Zrinjska se naenkrat dvigne. "Kaj," vzklikne grof, "ravno sedaj hočete oditi, ko ste slišali ponovno prisego moje zvestobe za stvar naše domovine?" "Grof," odvrne Katarina Zrinjska resno, "rekla sem vam že, da so potrebna dejanja, da morem verjeti vaši ljubezni. Cez mesec dni se zopet tukaj vidiva. Zdaj pa zdravstvujte moj Erazem, in to bodočemu osvoboditelju Ogrske" Pri teh besedah objame grofica Zrinjska Tatenbaha ter ga strastno poljubi na čelo. "Katarina ostani," zaprosi grof Tatenbah ves omamljen in razburjen od nenadnega izraza ljubezni, ki ga mu je izkazala ponosna grofica. V tem trenutku zazveni glas srebrnega zvončka pred sobano. Grof Tatenbah stopi skoz dveri v preddvorano. Tam je stal Boltažar, njegov suga. "Kaj hočeš," zakriči grof razburjen. "Cesarski dvornosodni tajnik Krištof Abele pl. Lilienberg se je na potovanju s Primorskega na Dunaju ravnokar zgla-ail in hoče z vami govoriti," poroča sluga. "Grom in strela," huduje se grof, "ravno v tej uri, pelji ga v sprejemnico in skrbi za pogostitev, v eni uri sem pri njem." "Se je že zgodilo," odvrne Boltažar, toda gospod Lilienberg hoče že v eni uri odpotovati in tudi ve, da ste gospod grof sedaj v gradu, vsled česar je krenil od državne ceste, da z vami govori." "Da bi ga strela, reci mu, da nisem v gradu, da sem na lovu." "Se ne more več zgoditi, milostljivi gospod," poseže vmes sluga, "kajti grajski vratar je povedal gospodu Lilienberg, ko se je pripeljal, da ste zgoraj v gradu." "Naj bo," reče grof razdražen, "reci mu, da ga pozdravim in pridem v četrt ure." Zviti sluga se prikloni in grof stopi zo- pet v sobo, toda grofice Ane Katarine Zrinjske ni bilo nikjer. Zginila je skoz zadnja vrata, od zjutraj odprta tajna vrata ter šla v vrt, odkoder se je odpeljala s svojim zvestim voznikom v Cakovec. Cesarski gospod vladni svetnik grof Tatenbah pa je jezno zaprl vrata ter odšel v zgornje nadstropje, da se pokloni cesarskemu dvornosvetnemu tajniku Abele pl. Lilienbergu, ki je že nestrpno, čakal na svojega prijatelja, da mu pove važne novice. H.'-" IX. SVARILEN GLAS. Oj, ne hodi hčerka moja, On te vabi le v svoj hram. Ti skrbiš za dete svoje, A jaz zate trepetam. K. I. Erben. PROBLEMI PRISELJENCA Plemenitaši Tatenbahi so imeli kakor že navedeno, tudi^posestva v Podčetrtku s krasnim gradom istega imena. Prvi lastniki tega gradu so bili plemiči Landsber-ger, ki so baje imeli tudi grad Deutsch-landsberg. Grad je bil fevd krških škofov, ki so radi tukaj bivali. Ker pa ti niso imeli miru pred celjskimi grofi, ga je dal škof Ivan Frideriku IV. v fevd. Leta 1614 je prišla ta graščina v last Ivana Krištofa grofa Tatenbaha, ki jo je kupil od krškega škofa Ivana Jakoba. Nepopisno lepa je lega tega gradu, ki stoji na strmi skali, nedostopni od juga in vzhoda. Ob vznožju se razprostira prijazni trg Podčetrtek, z grada samega pa se ti odpira nepopisno lep razgled po dolini ob Sotli, ki dela mejo med Štajersko in Hrvatsko. Nad gradom je postojanka za razgled, odkoder, se vidi hrvatsko gorovje in okoli 40 cerkva ter več gradov, med temi tudi grad, ki je bil nekdaj last plemenite viteške rodbine Deseniških, kjer je bila rojena Veronika, ki igra v zgodovini celjskih grofov posebno vlogo. Ni tedaj čuda, da je rodbina Tatenba-hova jako rada prebivala v tem gradu. Posebno drugi soprogi grofa Erazma Tatenbaha, Ani Elizabeti je tukaj prav ugajalo, posebno ob poletnem času. Njen soprog se ni dosti brigal za njo, ter rajši ve-seljačil po gradovih Konjice in Račje, ona pa je tukaj uživala skupno z ljubkim malim Antonom pravi nebeški mir, kar je njeni blagi duši prijalo. Le težko se je ločila s tega kraja vsako leto, ko je šla zopet v Račje, da je bila bližje mesta. V krasni dvorani tega lepega gradu je bila nekega dne pozno v jeseni grofica Ana Elizabeta Tatenbah pri pospravljanju različnih predmetov, ker se je bližal čas odhoda. Pri tem ji je pomagal kaste-lan, ki ni bil nikdo drugi, kakor nam že iz gostilne na Pohorju znani Laslo Fekete, ki je vstopil pred kratkim v Tatenbahovo službo v gradu Podčetrtek. Z lokavim pogledom je motril grofico Tatenbahovo pri pospravljanju stvari. Zdajci je vzela plemenita gospa lepo podobo v roke. Bila je slika mladega moža v črnopozlačenem, z dragulji okrašenem okvirju. "Kako prašna slikarija," pripomni stari Laslo, "poteze na podobi mi niso neznane." (Dalje prih.) Navedite poslovno številko v pismih na naturalizacij-sko oblast Vprašanje: Prišel sem zakonito 1. 1028 in sem takoj zaprosil za "prvi papir." Po petih letih sem vložil prošnjo za naturalizacijo, ali radi neke pomote — ne moje pomote — prošnja je bila odbita. Potem sem dobil nov prvi papir 1. 19-34 in 1, 1936 sem zaprosil za drugi papir. Položil sem izpit, plačal dolžno pristojbino, ali spričevala nisem še dobil. Kaj naj storim? Odgovor. Pišite naturaliza-rijskemu uradu, kjer ste bil izprašan in plačal pristojbino, in vprašajte, kaj se je zgodilo. Ko pišite, nikar ne pozabljajte omeniti poslovno številko — file number — v Vaši zadevi. Najdete to številko v dopisni-Ici, ki s'«3 jo svoj čas dobili, naj pridete na izpit skupaj s pričami, ali pa v drugih pismih ali kartah, ki ste jih dobili od naturalizacijskega urada. "Čakalna doba" za priseljenca se skrajšati ne da. Vprašanje: Že dolgo časa sem se trudil privesti sem nečaka, ali ameriški konzul, h kateremu se je moj nečak obrnil za vizo, mu je rekel, da mora čakati dve leti za svojo priseljeniško vizo. Neki moj prijatelj je plačal odvetniku $75, da bi sla potrudil skrajšati to čakalno dobo za njegovega sorodnika Ali naj tudi jaz to poskusim? Prihod sorodnikov iz inozemstva Odgovor: Po našem mnenju se motite, ako mislite, da je odvetnik zahteval ta denar za skrajšanje čakalne dobe. Vkq-likor nato j'e znano, ni za nikogar mogoče skrajšati dobo čakanja. Ameriški konzuli izdajajo priseljeniške vize prosilcem, ki jih imajo na listi, po načelu "kdo prej pride, je prej poslužen." Nekateri menijo, da se more preskočiti druge na listi. Nam pa ni znan niti en slučaj, kjer bi bil konzul izdal priseljeniško vizo, pred-no prosilec pride zaporedoma na red. Vprašanje: Živim v Združenih Državah že 13 let, nisem pa ameriški državljan. Rad bi dobil sem svojo hčer in vnukinjo. Ali je to mogoče? Odgovor: Okoliščina, da niste ameriški državljan, ni ni-kaka ovira, zakaj bi ne poslal po svoje sorodnike. Seveda morajo ti priti kot navadni oziroma k v o t n i priseljenci brez vsake prednosti in na račun kvote one dežele, kjer so se rodili. Tudi da ste ameriški državljan, Vaša poročena hči in njen otrok ne bi bili vpravičeni od nikake posebne prednosti v kvoti, marveč bi morali priti kot neprednostni kvotni prišel j enki. Foreign Language Information Service, 222 Fourth Ave., New York City, ima na razpolago brošurico, ki Vam da potrebna navodila;. Naslov ji je: "How to Bring" Relatives and Friends to the United States" in se prodaja za 10 centov. F. L. I. S. REKORDNO ŠTEVILO AVTOMOBILOV Springfield, 111. — Illinoiški državni zakladničar je v petek ofojavil, da se je tekom prvih osem mesecev tega leta registriralo v državi več avtomobilov kakor kdajkoli prej, namreč 1,588,919; to je za 21,144 več kot v celem 1. 1938. RAZNE ZANIMIVOSTI 'H •lili Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Am. Slovencu"! Znižane cene ZNIŽANE CENE DENARNIH POŠILJK Izkoristite nove znižane cene za de-name pošiljke v stari kraj. Iste so: PRAVILA GLEDE ZAPOSLOVANJA MLADOLETNIKOV Vodja federalnega otroškega urada je izdal pravilnik glede zaposlovanja mladoletnikov v starosti med 14. in 16. letom, kateri pravilnik se o-snuje na zakonu o plačah in mezdah od 1. 1938 (Fair Labor Standards Act). Ta zakon se nanaša na vse industrije, ki producirajo blago za meddržavno trgovino. Mladoletni fantje in dekleta v starosti 14 do 16 let smejo biti zaposleni pod sledečimi pogoji: 1. Ne smejo delati več kot 40 ur v nikakem tednu, ko ni šole, in ne več kot 18 ur v nikakem tednu, ko je šola odprta. 2. Maksimalne ure dela na dan so tri, ko je šola odprta, in osem, ko ni šole. 3. Mladoletniki na delu morajo dobiti potrdila o starosti (certificates of age). 4. Mladoletniki v starosti 14 do 16 let ne smejo delati v tovarniških, rudarskih ali slič-nih industrijah, niti na nikakem delu, ki zahteva manipulacijo dvigalnih strojev ali strojev z električnim pogonom, razun pisarniških strojev. Ne smejo voziti motorne vozove, ali služiti kot javni sli. \ F. L. I. S. kmečka imena, si misli marsl" katera mestna ma'mica. Za J8' neza pa našega fantka že bomo klicali, če je prav daneS na koledarju sv. Janez, si®1' sli ta ali ona. In tako se ti reS ne posreči kar tako htitro, o bi uganil, kdaj ima kdo tvoj)" pijateljev ali znancev Soi' ker po koledarju zaman skaš, da bi našel njegovo i1^' Glede izbiranja imen za vorojenčke pa so Egipčani vee drugače iznajdljivi. Nin^, nobenih nepotrebnih skrbi P" tem, na drugi strani pa se tuo tem a" dob'11 njihov novorojenček, komu merili. Kadar je pri Egipča^ krst, si starši zbero za svoj®. j'" ne boje, da bi se s onim imenom, ki bi ga li' Za $ 2.30.... 100 Din 4.50.... 200 Din 6.60...." 300 Din 10.25.... 500 Din 20.00....1000 Din 39.00....2000 Din 95.00....5000 Din Te cene so gori ali doli. Za $ 3.25.... 50 Lir 6.30.... 100 Lir 12.00.... 200 Lir 17.30.... 300 Lit 29.00.... 500 Lir 57.00....1000 Lir 112.00....2000 Lir podvržene spremembi . Pri večjih zneskih se daje sorazmeren popust. DRUGI POSLI S STARIM KRAJEM Kadar rabite pooblastilo ali kako drugo listino za stari kraj, ali, kadar ifnate s starim krajem kako drugo opravilo, je v vašo korist, da se obrnete na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Str., New York, N. Y. ZOBOZDRAVNIK FRANK PAULICK, D.D.S., M.D.S. Dentist-Orthodontist (izravnava zobe) 2125 So. 52nd Avenue CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 — in — Marshall Field Annex 25 E- Washington Street CHICAGO, ILL. Tel. Central 0904 URE: V Cicero vsak dan, izvzem-ši sred, od 9. zjut. do 8 zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-8kem uradu vsako sredo. ga otroka kar tri jmena. napišejo vsakega na svoj stek in listke polože vsa , k svoji sveči. Vse te tri sVeC® I morajo biti na videz čisto e®8' ke. Potem jih prižgo in n0^0 rojenček dobf tisto ime, ka ro je imela sveča, ki je S°re> najdlje. ITALIJA BAJE POKVARIŠ FRANCIJI NAČRT tU- Bo- a* 1 zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije In posameznike, lično in poceni. Poskusite In prepričajte se! 1849 West CermaK Road, CHICAGO, ILLINOIS ČITAJTE "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" VSAK DAN! Jesen se bliža in za njo pride kmalu zima. Dolgi večeri in časa za čitanje bo dovolj na razpolago. Medtem pa se novice in razni dogodki tako hitro pojavlja jo, kakor še nikoli odkar obstoji svet. Edino zanesljiv in dober list vas more o vsem sproti poučiti. Zato tisti, ki danes ne bero dnevnega časopisa zgreše veliko, veliko, kar drugi zvedo iz časopisa sproti vsak dan. Naročite si za poskušnjo vsaj za pol leta dnevnik "Amerikanski Slovenec". Stane letno $5.00, za pol leta $2.50. Za Chicago in inozemstvo pa letno $6.00 in za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois <*»»iiimiiit3ir.»iiiniiE]iiMiiiiiiiiniiiiHiiiinniiiiiiiiiiiininiitfiitiiE3iiiiiimiiic3iiiiuiiii[iniiiiiiiiu ROJAKOM JUGOSLOVANOM s | se priporoča za obisk edina jugoslovanska gostilna I TRIANGLE TAVERN MIKE POPOVICH, lastnik | 9510 Ewing Ave., Comer Ewing Ave in Avenue L ČRN KANARČEK V Buenos Airesu so imeli razstavo kanarčkov. Ljubitelji pevcev so zbrali tam 454 redkih primerkov, med katerimi so vrvivci brez primere. Tudi v barvnih odtenkih so ptice nekaj svojevrstnega. Največ jih je rumene barve, med razstavljenimi eksemplarji pa najdeš tudi kanarčke oranžne in rdečkaste barve. Vendar to še ni nobena posebnost. Senzacija razstave je. kanarček s črnim perjem, križanec rumenega vrvivca in bo-livijskega "negrilla." Ta kanarček je predmet največje pozornosti na razstavišču. Na njegovi kletki visi listek s ceno, ki znaša v našen^ denarju nad tisoč dolarjev. -o- V ZADREGI ZA IMENA Dostikrat imajo starši precej težav, preden se odločijo, kakšno ime bo pri krstu dobil njihov novorojenček. Včasih, ko so imeli otroci še bolj domača imena, je bilo lažje: treba je bilo le pogledati na koledar, katerega svetnika god je bil tisti dan, pa je bilo že odločeno, kako bo ime novoro jenčku. Danes pa je mnogo težje, ko so presneti koledarji tako staro kopitni in se kar nočejo spremeniti. Vedno ista, Rim, Italija. — V enem kajšnjih listov je general mano podal koncem tea« svoje mnenje o tem, zakaj ^ francoski-nemški fronti ni P1^ šlo do zdaj še do nikakih P0^ membnejših aktivnosti. GeVf ral pravi, da je bržkone 14 j a vzrok tega, češ, da 3e tem, ko je ostala nevtralni popolnoma prekrižala Fran1 ciJ1 načrte. Francija je, kakor Pra^' očividno pričakovala, da šla Italija; v vojno istočasn0 Nemčijo, in se je zato Pr^„ i Vila, da bo najprej napad I Italijo, češ, da bo tam lažje delo kakor pa ob m°cn utrjeni nemški meji. Zdaj P* ko je Italija izrekla nevtf8' nost, je moralo francosko no poveljstvo temeljito izpr® meniti načrte in zato bo V2® nekaj časa, predno bo Pr na zapadni fronti do živ nejših operacij. NEMČIJA V VOJNI Z SVOJO KOLONIJO London, Anglija. — J«žllj. zapadna Afrika je bila do 2 g četka zadnje svetovne voj . 3r# ivat>' nemška kolonija, na kar Je bi- la vzeta; Nemčiji in priklju(;.e na angleškemu ozemlju južne afrike. Ker je ta zadnji teden napovedala v Nemčiji, je torej avto«1 , no JNemciji, je , tično tudi nje golri omenJe del v vojni terinsko državo. -o- s svojo bivšo i"1®' Prireditve, ki so oglas«"® so ved"0 "Am. Slovencu"