117. Hnflta. i vmm. i m/m, n. m]i mi. XLIX. lelo. W^r HH ^w ■■ IHh H m HV ^liH Hi Hl w HI^B ^H H ^V HI^f V .Slovenski Narod' vtlfft po pottti it Avitro-Ogrsko: ceio leto skupaj naprej . K 25*— poi leta m „ • . . 13— cetrt leta m w . ". . 650 ra mesec . • . • . 230 za iNemČljo: - ćelo leto naprej . . . . K 30*— " xa Amerilto in vse druge delele t ) ćelo leto oaprH . . . . K 35.— Vr:a?anjera glede Imeratov se na; priloži za odgovor dopisnica ali znamka, C?rmTni*tTO (fpodaj, UvariSčc levojL KaaHoT« mUca &L 5, Melo« *IS5. Ufca|a wsak 4aa sv«Cer iivxsm*l aedtolf« ta prasafk*. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., m dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. PW večjih inserdjah po dogovoru. Uptavništvu naj se po$iljajo naročnine, reklamacije, inserati Lt d, to je administrativne stvari. ■ Fotftmetna Atovllka velja 10 Ttaarltv. —^— Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jlarotfu tiskaru" telefon *t 85. 4. .Slovenski Narod* velja ¥ L|uM|anI na dom dostavljen: ćelo leto naprej # • • • K 24'— pol leta „ • t • .• • 12*— četrt leta m •^•f» • 6'— na mesec m £*-\ • • • 2*— v upravniStvu prejeman: ćelo leto naprej • « • > K 22*— pol leta „ • •-• ?» » 1I-— četrt leta „ • r ratno branjeno prvo sovražno pozicijo. Bojna crta Nj. c. in kr. visoko-st« feldmaršallajtnanta nadvoivode Karola Franca Jožefa. obstcječa iz t!ro!skih cesarskih lovcev in Hr.žke pehotne divizije, je razš5ri!a svo^e uspehe. Vzeli smo Cimo ds Lachi in severovzhodno od te%n vrha Cimo di Mesole. Tuđi s prelama Borcola je sovražnik prognan. Južno od pre-lsza srao vplenili nadalnje tri havbi-cet kalibra 2S cm. Od Col Santa sem prodirajo naše Čete proti Pasubiju. V Valarsu smo zssedii Anprhebeni. Včeraj smo vjeli nsd 3000 Italz.ianov. med njimi 84 častnikov, in vplenill 25 topov in 8 strojaih pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba ni. H 6 f e r, hai, • -• m ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 18. maj a. Fri izvirkih Stroje v dolini Ledro je napadel sovražnik po ljutem, vso noč traiajočem artiljerija skem obstreljevanju zjutraj 17. zgo-claj naše pozicije na pobočjih hriba Pari, bil pa je s tcžkimi izgubami odbit. V Lagarinski dolini je obstrelje-val sovražnik zopet naše pozicije na Zu^ni Torti in je naperil potem na Iste pet ljutih napadov, bil pa je vsa-kokrat odbit s krvavimi izgubami. V odseku nad Terragnolom in gorenjo I Astiško dolino traja artiljerijski ogenj I na pozicije naše glavne obrambne I crte. V dolini Pellegrino so bili na-I vadni demonstrativni napadi zavr-I njeni. V ozemlju Marmolate do pre-I laza Fedaja, gorenja dolina Avisio, in I v gorcnji Cordevolski dolini kakor I tuđi ob Soči zmerno artiljerijsko de-I Iovanje. V tržiškem odseku so osvo-I jile naše čete s sijajnim Drotinapadom I zopet del strelskega jarka, prepušče-I nega sovražniku tekom bojev dne I 15. maja. I 19. maja. V ozemlju Adamello I so zasedle naše čete glavno točko I gorenje doline Šarca in okoii ležeče visine, so vzele pri tem sovražniku okoli 30 vjetnikov in vplcnile obilo materijala in živil. Med Chiese in Adižo intenzivno artiljerijsko delova-nje. \" irontnern odseku Adiža - dolina Terragnolo smo izpraznili policijo na Zugni Torti, ki je bila porušena s tridnevnim neprestanim obstrelie-vanjem. Dva zanoredna ljuta napada na naše pozicije, južno Zugne Torte, sta bila zavrnjena z najtežjimi izgu-banit za sovražnika. kateremu smo vzeli pri tem nekaj vjetnikov in eno strojno puško. V odseku doline Ter-ragnclo in gorenje Astiške doline je sovražnik nadaljeval s številniini ba-terijami vseh kaiibrov ljuto obstrelje-vanie naših obrambnih črt Monte Maglio - Soglio d* Aspio. Da se prepreci nepotrebne izgube, smo to crto opustili. Naše čete so se umakniie* v redu na pozicije, v ozadju se nahaja-joje in so se tam utrdile. V odseku Asiago nikakega pomembnega do-godka. V Suganski dolini je napadel sovražnik ro intenzivnem artilierij-skem obstrelievanju, ki je trajalo vso noč na 18. maj, ob zori naše pozicije v dolini Maggio do hriba Collo. bil pa* je povsodi odbit. Naša artiljerija je obstreljevaia Innichen in Siljan v Dravski dolini. Na ostali fronti artiljerijsko delovanje. je bilo intenziv-neiše cb goreniem Butu. zmerno ob Soči in na kraški planoti. V noči na 18. maja je bil odbit sovražni napad v odseku pri Tržiču. Poroča se o na-padih sovražnih letal na raznih toč-kah beneške ravnine; vsega vkup je bil eden ubit. eden ranjen, škoda je neznatna. Naša letala so bombardirala sovražne Darke in taborišča. od-sek Folgarlje in so se vrnila nepo-škodovana kliub obstreljevanju s strani številnih baterij. Soli sa iožoom Tlrolsfeoni. Iz vojnoporočevalskega stana, 19. maja. Učinkovanje artiljerije. Boji se vrše dalje, zato se ne more podati še točne slike o veličini uspeha. ali reče se lahko to: To, kar so storili junaki na tem neizrecno težkem ozemlju zadnje dni, ko so iz-trgali sovražniku visino za visino, skalo za skalo, je nekaj izrednega. Artiljerija in infanterija delujeta bajno v teli nanadih. C. in kr. težka artiljerija strelja izborno, tako da je bilo njeno dosedanje učinkovanje pri tem prebitju italijanske fronte vsled visoke preciznosti prevladajoče. Na stotine težkih kaiibrov je obstre'je-valo italijanska oporišča in utrdbe z ognjem, orkanu podobnim in nišo le pretrpali pozicij in vrst braniteljev, ampak so omajali tuđi moralično od-porno silo italijanskih vojakov v raj-višji meri. Na Zugni Torti. Na obeh straneh Adiže s-, j držali Italijani po zavzetju severnega paclajočega vrha, južno Rovereta dvigajočega se grebena še v dolini pri L i z z a n i in pri C a s t e 11 o Dante. Morali pa so se umakniti pred obstreljevanjem z boka in isto-časnim frontalnim napadom iz prostora pri Roveretu prodirajočih čet. Oddelki, ki so korakali na obeh straneh reke, so se polastili kraja Mori, glavne postaje železnice. ki vodi do Oardskega jezera, in na levem bregu vaši Marco in so tako spravili frontno crto naZugno Torto. Na Colu Santo. Tuđi bolj vzhodno, na široki planoti med Va 1 ar§o iu dolino Ter- ragnolo se je posrečil krepki su-nek proti severu. Col Santo je tukaj cilj napada. Široko razpoložen tvori pole;? hriba Pasubio vrhovno točko te planote. Posest vseiara tega hriba je bila za Italijane neizrecno važna. Prvotno je bil žanje izvrstna obrambna pozicija, katero so izpre-nienili v zaprto= trdnjavo, potem pa je vsled svoje nadvišine obvladal av-stro - ogrske pozicije v dolgem kro-gu. Italijanski opazovalci na Col Santo so megli videti takorekoč vsako gibanje naFolgarski planoti in v obsegu fronte pri Roveretu. Silna je bila torej tu obramba, ali ni mogla preprečiti napadalnim četam, ki so si priborile pot čez planoto zapadno doline Terragnolo, da ne bi se povzpele na severno pobočje Col Santa in se tam vstalile. Tako je c. in kr. crta med Adižo in dolino Terragnolo skoro 8 kilometrov pomaknje-na proti jugu. Na vzbodnera boku. Posebne vrednosti pa je pod vrhovnim vodstvom nadvojvode prc-stolonaslednika izvršeno prebitje zaporne frontne crte na vzhodnem boku. Oba zavojevana forta na visinah sta stara kakih 6 let in sta bila v vojni polna težke artiljerije in sta zaeno s sosednimi utrdbami obsipala neprestano visini folgarsko in lavaron-sko z izstre^ski. Dolg ognjeni venec sta spletla okoli znatno nižie avstro-o^rske zaporne crte. Ali tuđi tukaj se je posrećilo krasno dehijoči artiljeriji povzročiti huda opustošenja. Izvršeno delo v tako kratkem času, postavlja v svetio luč vodstvo in moštvo. Campo Melon in Torraro. Iz vojnoporočevalskega stana, 20. maja. Med dolinama Astico in Leno prodirajoč, so čete prestolonasledni-ka v sijajnem jurišu po mogočni artiljerijski pripravi vzele permanentni italijanski trdnjavi Campomolon janski trdnjavi Campomolon in in Torraro. Forta sta na visini 1800 metrov. Planinske čete, katerim povelju-je nadvojvoda prestolonaslednik, so vzele tako na južnem robu folgarske planote dva izmed mogočnih zapiral-nih fortov, ki sta tvorila tukaj tekom vsega vojnega leta glavno oporišče sovražnih napadov na naše pozicije. Veliki uspehi na višinah med Astico in L e n o so olajšali prodiranje po široki dolini Adiže, katere Ievo stran presegajo. Zavzetje krajev Marco in Mori odpira našim četam vhod k cesti, ki vodi k jezeru L o p -P i o in dalje v T o r b o 1 e. Tako za-čenja napadalna akcija "ucinkovati na okolico vzhodno Gardskega jezera, kjer so zgradili Italijani zlasti na planoti Brentonico močne, sedaj neposredno ogrožene pozicije. Dne 18. maja zavzeta forta Cam-po Molon in Torraro sta skozinskoz moderni utrdbi. v katerih je bilo po-sadke en bataljon Intanterije. Prvotno so bili tam 15 cm topovi, tekom vojne so postavili Italijani še moč-nejše kalibre. Zavzetje ten dveh fortov. opremljenih s finočami novo-dobnih trdnjavskih zgradb. pomeni sijajen upeh prizadetih čet, pred ka-terimi se Italijani morajo umikati nesposobni, da bi spravili proč svojo težko artiljerijo, v katere crte je že prispel nanad, kar Ti, Sedanu in Etainu ter tabori-šča pri Montfouconu in Azamesu. Belgijsko poročilo. 19. maja. Živahno artiljerijsko delovanje na fronti belgijske arma-de, zlasti v okolici Dixmuidna, kjer so naši topovi vseh kalibrov umču-jočc streljali na nemške obrambrte naprave. ANGLEŠKO URADNO POROClLO. 19. maia. Nckaj artiljerijskega delovanja med Sommo in Aisno. Sovražnik je vzel preteklo noč neko majhno postojanko v vdrtini ob se-ernem koncu hrbta Vimy. Južno cd Neuvilla boji z granatam!. Naši topovi so danes storili. da je sovražna artilerija v odseku Vaillv utihnila. Jugovrzhojdno od Roclincourta so Nemci r^strelili neko mino. Mi imamo zaseden konec vdrtine, ki leži na naši strani. Pri Calormu smo za-žgali mino. V odseku pri Lensu smo uspešno obstreljevali sovražne pozicije. Pri Souchezu, Loosu ;n Hul-luchu je vladalo precejšnje delovanje artiljerije. Zadnjo noč smo uspešno obstreljevali sovra^ne pozicije severno od Ypresa. Sovražnik je obstreljeval danes Potijze. Precejšnje delovanje v zraka. Neko sovražno letalo smo prisilili, da ie pristalo za sovražno crta Zone* obstrdl*T»ftt* VerdoM. Iz Ženeve: Begunci iz verduti-ske okolice pripovedujejo, da so Nemd zopet piičeli s težkimi topovi obstreljevati VerduiL V mesto so padale krogle vseh kalibrov. Položaj ob M*sL V berolinskem »Tageblattu« govori major Moraht o bistvenem po-menu težkih in najtežjih topov v vojni ter opozarja na dejstvo, da si je Nemčija popolnoma v svesti, da smotren napad proti današnjim obrambnim sredstvom in proti obrambni vojski, odloćeni do skraj-nostit ne more napredovati hitreje, k'ikoi se to čodi pr*H \c!diin./in Nestrpnim naj se dopove, da ie tež-ka artiljerija navezana na dobre do-vozne ceste. Tisoče in tisoće pro-jektilov, ki naj pozneje v enem dne-vu silnega obstreljevanja padajo na sovražnika, je treba po dobrih ce-stah spraviti do pozicije. Angleži in Francozi so postavili na zapadnem bojišču Nemcem nasproti kakih 5000 topov. Major Moraht konca svoja iz-vajanja: Kar so imeli naši sovražni-ki in naše čete na bojišču ob Masi med borbo za zmago pretrpeti in prestati, bo izzvalo pri bodočih ro-dovih začudenje. Novi vpoklici na Frflncoskeni. Pariš, 20. maja. (Kor. ura,d.) Od-stavljeni \z letnikov 1913 do 1917 ter svoj Čas oproščeni iz letnikov 1915 do 1917, ki so bili pri sedanji preiskovalni komisiji spoznani za 7rnožnet so bili vpoklicani pod isti-mi posebnimi določbami glede prehrane, izvežbanja in nastanitve, ka-kor letnik 1917 za sredo julija. Novi angleški poveljniki. Za poveljnika anjrleških čet na zapadni meji Egipta je bil imenovan general Brvan - Mahen, ki je povelj-ništvo tuđi že prevzel. General Mil-ner je bil imenovan za poveljnika v Solunu. Iz franeoske zbornice. Poshnec Fabre je napadel, ka-kor poroča »Vossische Ztg.«, v fran-coski zbornici Joffreja ter interpe-liral vlado, na kak način je bil Ver-dun preteklih 19 mesecev utrjen. Briand je izjavii, da se mora sele prepričati ali je razmotri van je tega vprašanja v zbornici umestno ali ne, za kar mu je eden izmed poslancev 7aklicaJ: »Nesramnost!« Ko je hotel govoriti socijalist Blanc, je prišlo med desnico in centrumorn do resnih spopadov. Pri debati o interpelaciji poslanca Bernarda o cenzuri je prišlo do hrupnih demonstracij proti, Briandu ki je protestiraj proti ta-kim interpelacijam. Briand je na-glašal da »mora izginiti vsako ne-zaupanje. Ura odločitve je tu in upravičeni smo do vsega upanja!« Ta pripomba je izzvala veliko gi-banje.Na Briandovo željo se je interpelacija Bernard odstavila z dnevne-ga reda. Drugo franeosko vojno posojilo. »Eclair« poroča, da Ribot tuđi z novim izdanjem zakladnih nakazil ne bo dosege! zaželjenega uspeha, vsled česar je pričakovati skoraj-šnjega vojnega posojila. Položaj no Inkem. Asquithovo potovanje na Irsko. Asquitli ie povodom svojega potovanja na Irsko razmotrival z vo-dilnimi osebami ustanovitev irskega izvršilnega sveta z upravnimi pra-vicami, ki bi imel kot nekaki irski kabinet svoj sedež v Dublinu, bil podrejen angleškemu parlamentu in mu odgovoren, a ne bi imel pravice uvajati davkov. Asquith pa je baje tuđi spoznal, da ni mogoče doseči sporazuma med irskimi strankami ter je mnenja, da preostaja kot zadnje sredstvo še vojaška diktatura. Irska preiskovalna komisija. Irska preiskovalna komisija se je po referatih Nathana in Birrella dne 20. t. m. odgodila do ponedeljka. Ameriski državljani na Irskem. Beroiin, 19. maja. (Kor. urad.) Newyorški zastopnik \Volffovega urada poroča bnezžično iz \Vashing-tona: Senator Kern je predložil re-solucijo, ki pozivlja državnega tajnika, da naj uvede preiskavo o varno-sti in življenju ameriških podanikov na Irskem ter v pokrajinah od revolucije prizadetih. Na predlog sena-torja Stoneja se je odkazala resolu-cija odseku za zunanje zadeve. Boji na morju. ZRAKOPLOVSKI NAPAD NA JUOOVZflODNO ANGUIO. Beroiin, 20. maja. Wo|ffoT urad poroča: V noći na 20. ma] ie neka mornariška zrakoplovska flotilia s flandrske obali sem iziatno obložila z bombami pristanlške in ntrđbene naprave v Dovru, Dealu, Ramsiratu, Broadstalrsu in Margatu ter pri tem opazovala m UerUniM to&ak dobri nčlnek, požare in razstrelltve. Sovražne baterije na kopnena In izvld-ne ladje so zrakoplove silno obstre-Uevale. Vsl so te vrnfli nepoikodo-vaat Sef moraariškega admlralskesa štaba, Ansleška poročlla. London, 20. maja. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Na vzhodni obali Kenta danes zjutraj sovražen napad. Neki hidroplan je vrgel 12 eksplozivnih bomb na otok Thanet. Zadet ni bil nobeden in tuđi sicer ni bilo nobene škode. Dva druga hidroplana sta vrgla kakih 25 bomb v jugo - vzhod-nem Kentu, ubila enega vojaka ter ranila eno ženo in enega mornarja. Več hiš je bilo poškodovanih. En hidroplan je danes zjutraj v blizini belgijske obali zbila neka pomorska pa-trulja. AMERIKA IN POTOPITEV »DUBROVNIKA«. Beroiin, 20. maja. (Kor. urad.) Zastopnik VVolffovega urada v New Yorku poroča brezžično: Avstro-ogrska nota glede potopitve parnika »Dubrovnik« je dobila tukaj veliko upoštevanje. Brzojavke Hearstske mednarodne poročevalske službe iz VVashingtona pravijo, da ako so dokazi prepričevalni, bo državni de-partement prisiljen, podati vladam aliirancev, katere se obdolžuje zločina, energičen protest in da se pre-iščejo navodila, katera so dali aliiran-ci poveljnikom podmorskih čolnov. Državni, departement si ni mogel zatajiti, da ako se dožene, da je zagre-šil mornariški povelinik aliirancev način postopanja, radi kakršnega so zapretile Zedinjene države, da pretr-gajo diplomatične zveze z Nemčijo, bi bil slučaj posebno težak. Vlade za-vezniških držav nišo poslale Ameriki nikakih prepisov svojih navodil poveljnikom podmorskih čolnov. Napad na nemški podmorski čofn. Beroiin, 20. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: »Nieuve Rot-^rdam. Courantc z dne 25. aprila je /inesel poročilo, da je bil nizozemski pamik »Sorakarta« na potu med Irsko in Shetlandskimi otoki priča unjčenja nekega nemškega podmor-skega čolna, ki ga je uničil neki an-gleški ribiski parnik. Kakor se spo-roča k temu z merodajne strani, je neki nemški podmorski čoln dne 15. aprila zvečer ustavil zapadno od Irske nizozemski pamik »Sorkarto« s signalom z zastavo. V njegovi blizini se je nahajal neki drug pamik pod švedsko zastavo, ki ga je podmorski čoln hotel tuđi ustaviti najprej z ena-kim signalom, potem pa, ko se za ta signal ni zmenil, s strelom pred sprednji del. Ko je bil strel oddan, je začel pod švedsko zastavo ploveči parnik hitro streljati na nemški podmorski čoln. Dasiravno se je skušal ta s tem, da se je hitro potopil, obva-rovati, ga je vendar en strel nekoliko zadel, poškodba pa ni vplivala na njegovo sposobnost za manevriranje. Štiri dni nato je imel isti podmorski čoln podoben doživljaj na zapadnem vhodu v Angleški kanal. Tuđi v tem slučaju se je posrečilo podmorskemu čolnu zavarovati se s tem, da se Je hitro potoDil pred sovražnim ognjem. Podmorski čoln se je dobro ohranjen vrnil v domovino. Potopljeni parnikl. Iz listov posnamemo: Neki motorni ribiški čoln iz Hulla je bil od nekega nemškega podmorskega čolna potopljen; posadka je bila re-šena. Vojna z Rusijo. NASA IN NEMSKA URADNA POROCILA. DunaJ, 20. maja. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Rusko in jugovzhodno bojišče. Položaj ie neizpremenjen. Namcstnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Dunai, 21. maja. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bolišče. Ničesar pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fm!. Beroiin, 20. maja. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno boilšče. V okolici Smorgona Je neki nemški Ietalec po boju v zraku strma, glavil neko rusko letalo. Vrhovno annadno vodstvo. Beroiin, 21. maja« (Kor. urad.) \Vofffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzbodno bojišče. Ničesar novega. Vrhovno anradno vodstvu. RUSKO URADNO POROĆILO. 18. m a j a. V okolici Pulkarna (21 km jugo - vzhodno od Rige), Olj-ke fn Novega Aleksinjeca je poskusil sovražnik približati se našim Jarkom, naš ogenj pa ga je vrgel nazaj. V drugih odsekih navaden ogenj pu^k in topov. 19. maja. Pri Mecendorfu smo storili, da je sovražna artiljerija utihnila. Naš ogenj je provzročll eksplozijo v sovražnih baterijah. SevercK zapadno od Kremenjeca so določili naži pijonirji neko sovražno galerijo min ter jo kmalu razstrelili. Sovraž-nik je bil popolnoma preseneten, je zbežal ter zapustil ves svoj materijal za mine. Sovražni poskus, izgubljeno galerijo zopet zavzeti, so z roČnimi granatami zavrnili. Severno od To-porovca so se vrgle naše patrulje med močnejše sovražne oddelke. Uni-čile so sovražne žične ovire in sovražni oddelek. Car zopet na frontL Iz Petrograda poročajo, da je car zopet odpotoval na fronto. Rusko posojilo. Preko Bazla poročajo iz Petrograda, da bo rusko vojno posojio doseglo komaj 1900 milijonov, torej vsoto, ki jo je doseglo zadnje vojno posojilo. Omeniti je, da konstatira »Novoje Vremja«, da je bilo do sedaj v Parizu na novo rusko vojno posojilo podpisanih 300.000 nibljev. Očiščenje Rusije. »Novoje Vremja« piše o procesu proti Suhomlinovu, da je ta proces najboljše jamstvo, da se bodo sedaj zahteve naprednega bloka du-mu izpolnile. Pričenja se kaznovanje vladnih članov, ki so kaj pregresili; to je začetek velikega očiščenja Rusije. Lakota v Rusiji. Iz Stockhohna poročajo: Kuro-patkinovo armadno povelje z dne 16. maja doloca na severo-zapadni fronti uvedbo petih brezmesnih dni na teden. Popis živine je baje po-kazal, da je treba skrajno štediti. Klanje telet pod poldrugim letom je sploh prepovedano. Baje že prihod-nje dni ne bo dobiti v Moskvi prav nobenega mesa več. Na Finskem bodo uvedli dva brezmesna dneva na teden. Dogodki na Balkanu. NAŠA IN NEMSKA URADNA PO- ROČILA. Duna], 21. maja. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Ničesar pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Beroiin, 20. maja, (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Beroiin, 21. maja. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko b o I i š č e. Položaj je v splošnem neizpre-menjen. Ovire, nastale vsled izdat-nih poplav v dolini Vardarja, so od* stranjene. Vrhovno armadno vodstvo. * Nove čete v Solunu. Amsterdam, 20. maja, (Kor. i:r.) Neki tukajšnji list poroča iz Londona, da so bile v Solunu izkrcane nove čete. »Delovanje« Francozov v Solunu. Beroiin, 21. maja. (Kor. urad.) Zastopnik Wolffovega urada v Ate-nah poroča z dne 19. maja: Iz Soluna poročajo, da so Francosi pretrgali nasipe pri Vardarju. Vsled tega imajo grški kmetje zelo veliko škodo. Javno mnenje je ogorčeno nad vedno bol} brezobzirnim nastopom Francozov. Hudi viharji ob Vardarju. Pariz, 20. maja. (Kor. urad.) »Petit Farisien« poroča iz Soluna: Izred-no hudi viharji so pretrgali vse brzojavne zveze. V raznih odsekih fronte na levem bregu Vardarja traja Še topovski ogenj. Beg iz Soluna. Iz Aten poročajo: V Solunu so razsširjene vznemirjajoče vesti. Prebivalstvo v trumah zapušča mesto Mnogi beže v Atene. Srbskl prestolonaslednOc v A ten ah? Iz Aten poročajo: »Neon Asti« javlja, da priđe srbski prestolonasled-nik Aleksander v Atene, da se posve-tuje s kraljem Konstantinom o še ne-rešenih srbsko - grških vprašanjfn. Prestolonaslednik upa, da bo z oseb-no intervencijo pri grškem kralju dosegel sporazum v nekaterih važnih vpraš*niiK nr. *tev. »SLOVENSKI NSROD', dne 22. xn«]a i»i*. Stran 3. ItaHJanI v Epira. »Agenzia Stephani« poroČa iz Aten: »Nea Helasc Javlja, da ie Ita lija zaprosila grško vlado za podobne olajšave v Epira, kakršnih so deležni Francozi In Angleži v Makedoniji. — »Embros« pa poroča, da razširjajo Italijani svojo defenzivno crto v Albaniji. »Corriere della sera« označuje vesti, da se vrše med grškim poslanikom in italijansko vlado pogajanja radi določitve nevtralnega pasa v Epiru, za neosnovane. Delna demobilizacija na Romunskem? Iz Bukarešte poročajo. da ie pri-čela dne 1. maja delna mobilizacija romunske armade. Turska vojna. TURSKO URADNO POROClLO. Carigrad, 19. maja. (Kor. urad.) nA. T. Milli«. Glavni stan poroča: Fronta v Iraku. Ničesar novega. — Fronta v K a v k a z i j i. Na desnem krilu je naša artiljerija uspeš-no obstreljevala sovražna taborišča. V centrumu in na levem krilu mesto-ma streljanje in praske patrulj. Dve sovražni letali, ki sta prihajajoči iz-pred Tenedosa poleteli preko morskih ožin smo z ognjem pregnali. V vodah pri Smirni sta dve sovražni bojni ladji oddali nekaj strelov na razne kraje ter se nato umaknili. SI-cer ni poročati ničesar pornemb-nega. Carigrad, 20. maja. 'Kor. urad.) A. t. Mili.: Glavni stan poroča. Fronta v Iraku: Mir traja. Stotnik Schiitz je zbil neki sovražni dvekrovnik, ki je poletel v visini 500 meiTov preko nje^ovega letala ter je s tem strmoglavil svoje tretje so-vražno letalo. Fronta v Kavkaziji. Ničesar pomemebnega. Od nas v zadnji bitki napravljeni plen znasa 400 pušk in ZOO.ooo infanterij^kih patron, prenosne šotore za cei bataljon ter mnogo druge^a vojnega materijala. Naša artiljerija, postavljena zapadno od otoka Kesten v vedovju okrog Smirne, je uspešno obstreljevala so-vražno letališče na tem otoku ter poškodovala neki sovražni aparat, ki se je tam dvignil. Turski elementi ruskega poroeila. Carigrad, 20. maja. (Kr. urad.) Porocilo A. t. Milli. Ruski komunike z dne 14. maja poroča, da so ruske rezerve in doli ruske teritorijalne armade v smeri na Erzingan zasedle visoko planoto. ki obvladuje vso okciico in je bila od nas moćno utr-jena. vjele 30 častnikov in 365 mož ter vrh tega zadržale več naših ofenziv v smeri na Mamahatum. V tem boju. ki je traial dva dneva, so haje ruske kolone porazile Turke, vjeic gotovo ste vilo mož in vplenile več kakor en top. 2000 pušk ter mnogo patron, smodnika in drugega vojnega materijala. Ker st niti ta dan. niti kdaj prej ni vršila na kavkaski fronti nobena taka operacija, demontiramo kategorično vse trdit-ve ruskega komunikeja o zasedenju kakega domin;raiočega masiva, o vjetju Častn'kov in mož in o plenu, kar ie vse skoz in skoz izmislieno. Bazne politične vrti. = Amerika ponuja Avstro-Ogr- sh.i denar. >Frkft. Ztg.« poroča iz Lodona: »Wireless Prcss< priobču-je trczžično brzojavko, glasom ka-tere so ponudili ameriški bankini avstrijski vladi predujem 25 milijo-nov iuntov (600 milijofiov kron) po 5*15r;, skupaj s 1/*e;c komisijskih stroškov. Će je tuđi treba sprejeti to vest z veliko rezervo, je vendar omembe vredna, ker kaže, kako ve-do v Ameriki ceniti naše uspehe. = Razsodišče za evropske spore. Mornarski odsek ameriške zbornice reprezentantov je sprejel rezolucijo, ki pooblašča predsednika, da povabi države sveta na konferenco, ki naj konca vojno na ta način, da sestavi posebno razsodišče za pora vnavo vseh sporov med narodi. V to svrho je odooril mornariški odsek tuđi poseben kredit 200.000 milijo-nov dolarjev. = Legende o mirovnih pogaia-niih? Iz Madrida poročajo, da se vr-šijo med španskim kraljem, papežem in predsednikom Wiisonom pokajanja, kako doseči mir. Predvsem naj bi skienile vojskujoče se države premirje. na kar bi se lažie med se-boi pobotale. — Napram tem in podobnim vestern, ki se vedno znova porajajo, je treba zavzeti skraino skeptično stališče. Berolinski »Lo-kalanzefgerc označuje v ofiziiozni noti govorice, da si želi Nemčija za vsako ceno miru, kat absurdne. Nemski državni kaneler ie vsemu svetu naznanil, da je Nemčija pripravljena skleniti mir, toda označil je tuđi njene pogoje, ki se bodo tem bolj pooštrili, čim da^bojr*- jala vojna. Stcer pa nemika vlada ni storila nobenega, niti oficijelnega, niti neoficijelnega koraka, ki bi naj povzročil kak odgovor sovražnikov na te pogoje. Tako »Lokalanzeiger«. Iz Grevovega in Poincarćjevega govora vemo, da tuđi ententa zaenkrat noče miru, ki bi jo prisilil priznati uspehe centralnih držav. Vse vesti o bližajočem se miru, je torej res označiti, kakor je to storil »Lokalanzei-ger«, kot legende. = Reorganizacija ameriške armade. Ameriška zbornica reprezentantov je odobrila brambno reformo, ki zvišuje število regularne armade na 210.000 mož ter pooblašča predsednika, da srne mobilizirati čete po-sameznih držav. = Ameriško državno trgovsko brodovje. Zedinjene države ustanovilo za promet z inozemstvom državno trgovsko brodovfe. Tozadev-ni zakon je bi! v reprezentantski zbornici že sprejet. Vesti iz primorci M\ Predlog, da se general Boroević izvoli za častnega občana po vseh obČinah v Dalmaciji. »Hrv. Kruna« priporoča, da se povodom obletnice vojne z Italijo dne 23. maja imenuje branitelj Soče general Boroević častnim občanom dalmatinskih ob-čin. List pravi: Obletnica se proslavi najdostjjneje, da vse občine z glavnim mestom vred izvolijo generala Boroeviča za svojega Častnega občana in svoje trge in ulice inienu-jejo po slavnih imen'h nadvojvode Evgena in generala Boroevića in tako izbrišejo tuđi spomine na bene-ško sinjorijo. Častnim občanom je imenovalo starešinstvo mestne občine Sv. Križ na Goriškem: gen. polk. Svetozara Boroveiča, okr. glavarja Huberta barona Bauma, Friderika barona Rokitanskega, dr. Ed. Graeffcja. vis. okr. zdra\Ti!ka in okr. komisar-ja Jo^'pa 2nidarciča. "Henriku grofu Attemsu je izrek- 10 starešinstvo mestne občine Sv. Križ na Goriškem iskreno čestitko povodom imenovanja za kranjskejza deželnega predsednika. Čestitati pa se mora tuđi sesednji kranjski deže- 11 na tako blažem in strofo pravič-nem predsedniku. Gorica. Poroča se, da je bilo v Gorici doslej od granat ubirh 175 .eseb. ranjenih okoli tisoč. Stevilo prebKralcev se kar ne da točno dognati. Trdi se, da ie prebivalstva 5000, 7000 ćelo 9000. 2a Rdeči križ se je nabralo s prodajo cvetlic skoro 2000 kron. Šenipeter pri Gorici trpi obilo vsled italijan. obstreljevaja. Neki ruski vjetnik je bil tam, izboren brivec. Težko ga je ranila grnnata. Srapnelske krocrle so ubile Terezo Pavlinovo. Dekle Olgo Črničevo je pomandral konj. ki se je splašil ob treskanju granat in šrapnelov. Po-ročila se je Marija Blazica s polkov-nim trobentačem Pavlotn Walterjem z Dunaja. Iz Gradišča oh Soči, ki je bilo evakuirano 25. maja 1915., so spravili stare bolmke de^oma v hiralrn-co v Fari, deloma v Kormin, kier jih je većina umrlo. Druge ljudi s-o spravili po radnih krajih nižje Furlanije. r-otem v Flcrenco in slednjič v snod-nio Tt^Tfio. Tam iih je rolno umrln. Konvikt za italljanske dijake-ts^fjnee v Orr'irM ^o oT>Tc'r 1 *"* ^**' poriški deželni glavar dr. Faidutti. V konviktu ic okoli ^0 d:jnk'>v. V'•!-ja zavoda je duhovnik Nanut iz Gorice. Med vjetnik! je izkazan v se-znamu izgub Ferdinand Velikonja iz Sv. Lučite, d. p. 5.; nahafa se v Pensi v Rusiji. Fran Rot z Bovške-jara, 1S93. rojen, p. 97., se nnhaja tuđi v ruskem vjetništvn. V Omskn v Rusiji je Anton Rusi'an, gor. jrlavar-Ftvo. rojen 1S93.. Poter PMc-!an fz Koi5.kega, rojen 1S91., p. 07., ie v Rjesanu, tam Je bit v bolnici. Tnsip Uršič iz Stnrfj na Krasu, rojen 1881., p. 5.. ie v Prnsi. Kdo vć kaj, kje se nahvata dečka Jožef h K a r 1 o T. r z e t i č iz Kojske^a v Brdih. katera sta ostala pri izhruhu vojne z Ttalijo tam, med tem. ko ie njuna mati morala z dve-ma mlajsema otrnkoma he**V ter se sedaj nahaia na Moravskem. Oče pa je moral pred izbruham vojne z Ttalijo oIni!ne skušnje za enolet-no prostovofjsko službo se bodo le-tos vršile na kadetnih ^olah: v juniju dne 13., v juliju dne 10., v avgustu tine 14., v oktobru dne 9. in v novembru dne 13. — Potresani vojak!. Na Dunaju obstoji »Kriegr-auskunftsstelle des Roten Kreii7cs, I. Stock im Eisen-sennlatz 3«, ki popolnoma brezplačno r'Oizveduje po pogrešanih vojakih. Izdaja tuđi poseben list »Osterreichi-sches Suchblattc, ki izhaja v 1S.O00 izAodih dvakrat na mesec in se brez-plaćno razpošilja. Kdor išče kakega pogrešanega vojaka, da to lahko v ta list. za kar je plačati za kratko na-znanilo 2 K, za večje 4 K in za na-znanilo s fotografijo 9 K 50 vin. — V ruskem vjetništvu. in sicer v Tjumenu se nahajajo po došlih po-ročilih zdravi in krepki naslednji Ljubljančani: častniki Fran Jankovič, učitelj z Vica; Rigler, Pirkovič iz Ši-ške; vojaki: Burgstaller, Viadko Si-mončič, Doleneć iz Wolfqye ulice. Karei Jeretina, Kržina, Švagel in drugi. — Oglasil se je iz ruskega vjet-ništva po ciolgih 13 mesecih Martin Kralj, čevljarski mojster v Ljubljani. — Pri podružnici c. kr. priv. avstnlskcga kreditnega zavada za trgovino in obrt v Ljubljani je na IV. avstrijsko vojno posojilo med drugi-mi podpisal gosp. Janko Predovič v Ljubljani 10.000 kron. — Orožniška postaja za avstrii. vojno posolilo. Podpisali so: okrajni orožniški stražmojster Anton Štrutn-bel 2000 kron: stražmojstra Davorin V7idenič 1000 K. Rado Moravec 400 kron. vsi trije iz Logatca. — Prva mestna deška ljudska šola je podpisala IV. vojnega posolila 81.000 kron, in sicer je podpisalo uči-teljstvo 100 kron (III. vojnega poso-jila pa 400 K: učenci 1000 kron (III. vojnega posolila pa 300 kron); starši učencev in njih sorodnikov pa 79.900 kron; vsi skupaj torej 81.000 kron. — Patriiotično djk) slovenskega učiteljstva. Slovensk^Tučiteljstvo je na svoječasni poziv vodstva »Zavede avstrijskega jugoslovanskega uči-teljstva« nabralo za »Rdeči križ«, kakor izkazuie »Učiteljski Tovariš«, že nad 53.000 kron. — TretJeRa voj-nega posojila se podpisalo po slovenskih šolah 265.000 kron; se lepši uspeh se pa obeta pri podpisovanju četrtega vojnega posojila. — Nadrobna prodaja surovega masla. Razven v vojni prodajalni v Gosposki ulici št. 7 prodaja mestna aprovizacija surovo maslo tuđi se v vojni prodajalni v Prešernovi ulici, na Bregu, na Rimski cesti, na Sv. Jakoba trgu, v Mahrovi hiši ter na Marije Terezije cesti. Ta odredba je bila potrebna, ker je nastalo po danskem surovem maslu zelo živahno povprasevanje. V mestnih vojnih prodajalnah lahkD dobi surovo maslo vsakdo v ooljubni množini. — Oddaja surovega masla tr-Kovcem po mestni aprovizaciji se za bodoče ureja takile: V originalnih zabojih a netto 51 kg se od da ja surovo maslo iz sk1ad;Šča pri pfvo-varni »Union« vsak dan, izvzemS; Kdor boce. da ft* mu blago isroču se mora prel oglasiti v mestnem trž-nem uradu, Wcr dobi nakaznico za plačilo in prejem blaga. Trgovci, ki ne reflektirajo na ćele zaboje masla, ga lahko dobe poljubno manjšo količino v mestni vojni prodajalni v Oosposki ulici št. 7 in sicer vsak dan od pol 8. do 11. dopoldne ter od 3. do 7. zvečer. Tuđi ti trgovci si morajo prej preskrbeti v mestnem tržnem uradu nakazila. — Oddaja krompirja pr! mestni \oin\ prodajalni. V sredo, dne 24. U m., bo mestna aprovizacija odda-jala zadnji krampir, ki ga ima še v zalogi. Ker so ga stranke, ki so ga pri magistratu svojčas naročile, že prejele. priđe lahko v sredo na vrsto vsak Ljubljančan, ne glede na to, Če je krompir že prej naročil ali ne. Oddajalo se bo blago iz skladišča pri Muhleisnu na Dunajski cesti št. 36 in sicer 1 kg po 13 v. — Najvišje cene za krompir. Mi-nistrski ukaz z dne 12. maja 1916, drž. zak. št. 138 doloca, da ostanejo sedanje najvišje cene za prodajo krompirja tuđi še od 1. junija t. 1. na-prej v veliavi. Prekoračenje teh cen je najstrožje prepovedano. — Narodna založba ima svoj ob-čni zbor dne 6. junija ob 6. zvečer v uredniških prostorih »Slov. Naroda«. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Porocilo tajnika. 4. Porocilo blagajnika- 5. Porocilo preglednikov računov. 6. Sklepanje o vporabi čistega dobička. 7. Volitev predsednika in 4 članov odbora. 8 Voiitev 2 preglednikov računov. 9. Slučajnosti. — Drušfvo majfistratnih urad-nikov ima prihodnji četrtek izredni občni zbor. Edina točka dnevnega reda je: Vojna doklada za mestne uslužberce ljubljanske. — U?nrl Ie v petek ponoči ne-nadoma gospod Vinko V o j e v i č, posestnik in bivši gostilničar v LJTihlian? na Tržaski cesta št. 11. Pogreb je bil včerai popoldne. Ranjki je bil jako Jjubeznjiv mož, mimega značaja in zvest narodnjak. Bodi mu zemljica lahka! Cenjeni rodbini naše sožaHe! Razbarljivi prizori so se odigravali v soboto dopoldne na strehi maribo rske rezervne bolnišnice št 1 na Tržaš>i cesti. Vojak Murn, Rostilničar iz Trbovelj, ki je služil v bolnici kot strežaj, je bil odšel na dopust; doma pa so ga orožniki are-tirali, ker je usumljen, da je vzel iz bolnice nekaj perila. iMurna so pri-peljali v Maribor, tam pa je na polu zblaznel ter se je z nožem in bajo-netom hudo razrezal tako. da so ga morali prepeliati v bolnišnico. Tam se mu je včeraj posrečilo uiti iz sobe in priti v srajci in hlačah — na streho. Ljudje na ulici so kmalu zapazili človeka. ki je begal po strehi sem in tja, kakor bi se hotel zagnati v globočino. Ker ga zlepa ni bilo spraviti s strehe, je morala uprava bolnice poklicati gasilce, ki so ble-zali na streho ter pričeli Murna loviti. Spodaj na ulici pa so drugi ga-silcj razprostrli resilni prt. Začel se je skrajno razburljiv lov. Mumu se je vedno znova posrećilo se umak-niti zasledovalcem in ko so ga ga-silci končno obkolili, se je spustil. s strehe ter prosto viseč v zraku, dr-žeč se Ie žleba, plezal sem in tja. V trenutku, ko se je nahajal ravno nad rešilnim prtom. ga je eden izmed ga-silcev udaril po prstih in Murn je med prestrašenimi kriki zbrane množice padel v globočino. Zgodilo se mu ni nič. Gasilci so ga z rešilnim prtom srečno prestregli ter ga ne-poškodovanega izrocili vojaški oblasti. Samesra sebe ?e ustrelil. Iz Or-moža poročajo: 161etni posestnikov sin Fran Pevec, je kot zapriseženi čuvaj stražil vojne vjetnike pri po-sestniku Strelcu v Vičancu pri Or-možu. Vsedel se je z nabito puško na hisne stopnice ter priče! pitati časopis. Pri tem mu je padla puška raz kolena ter je zdrknila tako nesrečno po stopnicah, da se je sprožila. Na-basana je bila s šibrami, ki so zadele Pevca naravnost v trebuh, tako da je nesrečni dečko kmalu umri. Umor. Pri Ormožu so našli v nekem grozdu z mahom pokrito truplo kočarice Apolnije Šinko, ki jo pogrešajo že od 29. februarja. Do-mneva se. da je bila starka umor-jena. Strašna smrt. Služkinja Roza Erlinger v Gradcu je ssamomoril-nim namenom skočila iz okna in padla na dvorišče tako nesrečno na železno ograjo, da se ji Je železo za-bodlo v vrat in v prsa Tn je na njem ohvisela. Seveda je umrla. Iz Celovca. Povodom •imenovanja c. kr. podpredsednlka tržaške namestnije vfsokorođ. gospoda Henrika grofa Attemsa predsednikom v vojvodini KranjsTd. razdelil je učitelj iz Jesenic, l.eo Pibrovec, se-ripj cenzor v Celovcu. v zvezi z jr. 5000 svalčic m 400 smodk. — Sport« na prireditev dne 7. maja ie vrghi 250 kron. Izgubljeno ie b»o včeraj okrofl 7. ure zvečer na poti te Sbodnje Ši-ške skozi Tivolski drevored proti Narodnem domu novo zobovje. Po* šteni najditelj naj isto odda v uprav-* ništvu »Slov. Naroda«. Opozarjarno na današnji inserat o Sida-medu. _____________________________________________________ . t m —I-----------------— nožne stvari * Proces generala Suhomtinova. . Listi poročajo, da ]e doslej 82 oseb zaprtih, ki so udeležene pri zločimh bivšega ruskega vojnega ministra generala Suhomlinova. * Meso v Berolinu. V Berolinu dobivajo meso in mast na krušne nakaznice. Magistrat je določil, da je dajati ta teden na krušno nakaz-nico 250 gramov mesa ali masti. * Proti denuncijantom. Tiskovni urad c. in kr. vojnega ministrstva mzglaša, da je višje armadno po-veljstvo izdalo ukaz provzročitelje neutemeljenih denuncijacij kaznova-ti z brezobzirno strogostjo. * Praški nadškofiiski ordinarijat je odredil, da se mora za časa vojne ob nedeljah in praznikih pri vsaki šol-ski maši in pri drugih mašah, katerih se udeležuje mladina, peti prva kitica cesarske pesmi. * Madžarski revolucijski general Artur G6rgy je umri dne 20. maja v Budimpešti. Bil je poveljnik madžarske revolucijske armade leta 184S. in seje dne 13. avgusta tistega leta pri Vilagosu vdal ruski armadi. :i: pr. Karei Mattuš, višji ravnatelj češke deželne banke, je prazno-val včerai svojo osemdesetletnico. Jubilar je eden najodličnejših čeških politikov in finančnikov in je mnogo let v državnem zboru in v deželnem zboru češkem igral veliko vlogo. * Postni debit je odvzela ogrska vlada inozemskim listom »La Nation Tcheque« (izdaja prof. Ernest Denis, zalaga E. Mathieu v Parizu) ter »Bul-letin Jougoslave« (urejujeta Milan Marjanović in Srgjan Tucić, zalaga E. Mathieu v Parizu). * Mlad vlomilec. V Zagrebu se je zdaj vršila obravnava proti 13 let in 8 mesecev staremu Ljudoviku Pongratzu, ki je v kratkem času iz-, vršil devet vlomov in dva napada, pri katerih je napadenim damam iz-trgal torbice. Poleg tega dečka so bili obtoženi tuđi njegova mati, nje-' gov brat in neki pleskarski po-močnik. * Vojna doklada za dunajske mestne uradnike. Dunajski občinski svet je sklenil z glasovi vseh strank stalno vojno doklado za mestne uslužbence v okroglem znesku letnih 11 milijonov kron. Za podlago dunajske vojne doklade služijo celokupni letni prejemki. v ostalem pa so pri-spevki slični kot oni vojne doklade za državne uradnike. * Ulična imena v zasedenih srb-skih mestih. Kakor se poroča, so dobila zasedena srbska mesta nova ulična imena, in sicer nemška ali pa madžarska. Tako ima Kraljevo nemška imena: Briickengasse, Burggas-se itd.: Čačak n. pr. pa madžarska imena Deak - uteza, Frigves Foherc-zeg - uteza itd. * Morilec žensk Bela Kls. Pri dunajskem poJicijskem ravnateljstvu se je oglasil vojak, ki pozna jako do- • bro budimpeštanskega morilca žensk Belo Kiša. Ta mož je izpovedal, da je bil Kis še v mesecu februarju na Ogr-skem. Obenem je tuđi izpovedal jako obtežilno za Kisovega prijatelja in sokrivca, aretiranega redarja Na- gvja. * Potres v Italiji. Kakor poročajo preko Švice, je bil potres v pokrajini Rimini katastrofalen. V okolici se je podrlo 20 hiš, v mestu Rt-mini je poškodovanih nad 1000 hiš, med uji mi mnoga javna poslopja. £koda ie ogromna. Koliko je bilo Človeških žrtev, se ne na dognati, ker ie italijanska cenzura jako stroga. Potresni šunki še veđno trajajo. . Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tžskarne«. jjJrtjp*1* 3VB1T *• jBLUTtsnaf^ mucoi^* one a. mutjm rno, ii7. Stev. " I lwtf ffr ▼oftvič roj. W!lfaa naznanja v svojem, kakor tuđi v I imenu vseh ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretresujoČo I vest, da je njen iskrenoljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod I UinhG Uojeulč poseatnik in blvfti gostilnlčar I po kratki mučni bolezni, previđen s sv. zakramenti za umirajoče, dne I 19. t m. ob 11. uri ponoči mirno v Gospodu zaspa!. I Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši! v nedeljo, dne 21. t m I ob 5. uri popoldne iz niše žalosti, Tržaška cesta St 11, na pokopaliSCe I k Sv. Križu. I Sv. maSe zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. I Ob enem se zahvaljujemo za obiie dokaze iskrenega sočutja, ki I so nam došli povodom nenadomestljive izgube prcdragega rajnika. I Posebno iskrena zahvala pa bodi blagorodnim gg. primanju dr. I Ivanu Jenku, dr. Hans Hoegierju, dr. Viktor Breskvarju za veliko pomoč I v bolezni, prečastitemu gospodu Ivanu Vrhovniku, župniku trnovskemu I za tolažilne obiske med boleznijo, vsem darovateljem prekrasnega cvetja I vsem ki so spremili ljubega pokojnika na njega zadnji poti in sploh I vsem oni;., ki so nam na ta ali oni način tešili naSo veliko bol. I V LJUBLJANI, dne 22. majnika 1916. I Mestni pogrebni zavod v Ljubljani 1658 I «■• •- • priporoča narodna tjsftarna. Dobro idoča gfk c f i 1 li a Ujlilllu se odda na račun. Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 1654 Dovršeni šestošolec se sprejme Ac o * 1615 aspiraot v lekarni A. Susteršiča v Krčkom, Dolenlsko. ki ima pokinevno službo ali več pro-stega časa in bi v tem Času bila vzgo-jiteljica malemu fantku 80 tako] SprejBld pod ugodnirr.i pokoji. Ponudbe na upravništvo »Slovenskoga Naroda« pod „Tigojltellica 1655". 16*5 PERICO i£Čemy ki bi prišla enkrat na 3 tedne prati na dom. Hrana in plača po do- —-— govoru. ^-^— Naslov pove upravniš. »Slov. Naroda«. K»t — Hitili poni ped u^odnimi pogoji. — Nastop takoj. VJEEOSLAV SINČIĆ, urar, Matulii, Istra. 1647 Soplm dobro ohranfeno poseljsko posteljo za skupaj zložiti, citre tOT iolo Za citre In note. 1639 Ponudbe na upravu. »Slov. Naroda« pod „Goričan 1639". Rezervni poftčasfnik _ invalid slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika popolnoma zmožen, absolvent 4 raz. realke in trgovskega tečaja lice prlmerne službe. Cenjene ponudbe na : M. PEČZflK, ii?vaZ!d9 k. u. k Rescrva - Spital, Claadiggaase C 19, Bndireia, 1631 Đčhmea. Satno tri dni* Jntri toreb 23. do četrtka 25. t m. predvata ■ ■■Cl-flO luSSI JJ ******** Dosedaj najboljsi proizvod priljubljenih „Decla" filmov, Berlin. ^P ^V ^Bwit ^K^^ H ™ ^P 4 dejanja. % Alvin Neu**, mojster mimike. i^oo metrov. UmetniŠko najodličnejša in neoporeČno najsanimivejŠa drama sezijc v štinh dejanjih. Uprizoril Akin Neuss. 10 vis. poviška cea! Za mladino neprimerno. 10 vin. poviška ceo! kuharica ki je zmoina vsega gospodinjstva, me- 1656 sečnm plača je 30 kroa. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. ■A IZBIItO pošilja tuđi im deželo: K asne 2652 BLDZE krflaf kostiacne, noću« halj«9 parilo, modne pred-me.e, iportee klo- talie lastesalke. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Lfttbllana. Mtmri trg 9. Laataa hl**. Fine otroške oblekce ss in krstne oprave, u KAVA! Ze zmleta, že s sladkorje n in vsemi primesmi v kockah za */., litra kave. Eoa taka Koc^a Hane samo 24 vin. 500 kron plačam tistemu, kateri more reČi, da ni vredno. Ravodllo sa pripravljanje se glasi: 1 tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, od ogrra vzeti, 2 minuti poknto pustiti in naiboljša kava je gotova. — Fo poit! po sil!am najmant 20 kock, to je 1 kg E 4*801 ! Ovoj se zaračuni po lastni ceni ! Po5;!ja se proti novzetju. Snreimem pa na-roĆeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg znižana cene K 22 —. Narobila sprejema in izvršuje razpošiljalnica Ivan Urek Lfnbljana 5, Mestoi trg it 13. Šartljeva moka M". Po velikem trudu se mi je posrećilo doseći zopet većjo množino sartljeve mobe „Hasin" ter s tem obvešćam vse svoje cenj. naročnike, da se bližajo prazniki in nai nobeden ne odlaša z narečili na zadnie r'ni, ker jaz moram vse n^ro ■ ćila iz vrše vati po vrsti. Kakor gotovo vsakemu znano, 1 zav. rabite za 1 šarteli ne da pora-bite kaj sladkorja, kvasa itd. 1609 Po pošti se pošilja kakor dosedaj najmanj 3 zav. po povzetju. 1 zavitek stane K 150. 50 zavitkov naročilo po K 1 40. Na tiseče priporočilnh pišem na razpcla^o vsakemu. Torai prosim takojšn