AKCIJSKI
NAČRT
(akcijski komite, skupina za književnost, Sorbona, 15. maja 1968) — ki bi lahko bil tudi načrt ljubljanskih študentov
ŽLvkno v predrefvoiucioinamem obdobju. Predrevolucionamo je tisto obdcbje, v katerem se priika-zuje rojevanje nake ideologije, ki ijo je treba šele ustvariti.
Le utaplsti verjarnejo, da bodo spremenili ljudsko dušo, pa se pri tem omejujejo le na spremembo so-cialnih  struktur.
Vsaka kritična borba ~,<s političoa im. kritična politlka ni niti hraibrosit niti zloraba, amipaik je le naivadsna dolžnost.
Naj vsakdo dop-usti, da ga pre-vzame "havdušenje, s tem bo anova pridobil smisel za huimamo.
Od tega, kar je, je treba vaeti tisto, kar je dobro in vse, ikar je bilo pc!paoeno.
Naj profesorji zinova najdejo rv prosyo!n-em delu ziadovoljstvo. ki ga iolikcikrat zsman išoejo na kr.n-gres;h ali kje  dmgje.
Vsakdo, ki se je zfoal »Avainture«, naj ve, da se boji le spremernb. Ugatc^iili smo intelektualno poliitič-no in socialno zrelost mladih-
Kdor česa ne razume, naj priide in diskutira. Vsem .•¦3 latoko pojais-niti vse.
Di bi odstopili proator iamišlija-nju nc«vega aveta, je treba ipototpiti vse sklerofrščne in a-rhaiane psiho-lo>:ke strukture.
Zivimo    v    obdabju     kritiionosti; fcdor tega ne raztume, ne more rar zaimeti ničesar na svetu. Preseženi   so   vsi   obstoječi   pojimi in   treba   jih   je   znova   premisliti.
 23. X. 1968 Letnik XVII Števitka 2
Clovek je rnlad po dMhu. anepo
letiT,i.
x . ,^m »&po<pad generacij« moira iEginiti s sveta, ker je le fcrinka bcnbe za ablast.
Naj »očetje« igrajo Mlogo ooeta, pa bo revolucija evolucija.
Kdor meni, da je emotiivniosit bu-ja logičnemu mišlj«anjiu, se mora ta-koj osvoboditi tega iidealšstičfnega pogleda.
Ponavno osebno adJkriva.nje je ne-nL<:lomestljivo pri oblikovanju d«iha. Ka.r dela razliko ined člove;kom in genijem, ni nivo inteligenoe. amipak vclja po preseg?.mju.
Vsako ivwo iistfvarjajije mora v&ebovati  ant^P.cleroziiratjoče prvisne-
Ljidje iz u.1; ^ljenih institucij — iinsitibucij oblasti in institucij ofpo-zioiije — morajo nadaljevati delo, ki ga c-pravljajo. moraijo zagotoviti vsakdanji kn.Ji; j,utri bcnmo to de-Iali mi zanje in povrbu vsega jian bomo dali  še  kmlturo.
Tisti, ki ne opravlijajo njujiniih del, moraijo sleči sveceniiška oblačila i«i mor?ijo na cesto šn znova pcdvomi-ti o svojem naeinu misljenja.
Vsak da/n je frreba jesti im poči-vaiti.
Povsad in z vsakim ja treiba raz-pravljaiti.
Vsi moraijo biti odgovomd. in vsi morajo politično rajisliti — to ni le prm'agij   mar'.;š:ri3  posveoenih.
Ni se treba čuditi kaosu lidej, ni se mu treba posinehavati, ni se mu treba rogati. ni se ga treba rado-vati; ker je pogoj za rajsrtivo noiviih idej.
»Očebje« režinia morajo razumeifci, da aivtor.-OTn'ija ni pracana beseda, amp&k pomeni delitav dblasti, kar pomenii menjavo njene narafve,
Ni'b6e naj sedeoijemu gibar^u ne lepi etiket; bo g'.ban;3 nirm et^cate in .jts ne potrebu;e, ker se gi.b3r.ije ust.varja z vsemi, k.i se mu pr;i3ii'u-žuijejo in pušSajo doma vse, v kar so do sedaj verovali. Kdor noče ra-aismeti, ina,j gre v pokotj.
Tisoče parkirarih prostorov ,je tre-ba urediti, da bodo na nijih laibko frnikolali otroci.
Treba je imeti čas, da se bjubi in da se nauiča  Ijubiti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
MAKKO KUDOLF
ROČNI PRAZNI
(MANUS FESTUM)
Ne pišem v knenu provokacije. S tem, ko pišem, provociram. Provociram tra-dicijo. Ne zgodo/ino. Tradicija se mi nu-di kot lahka ženska. Vznemirja me. Stoji kot zmedeno amene sredi cvetočega poko-pališča. Ljudje si jo zvedavo ogledujejo. Oblačijo se vanjo. Kot kužno znamenje je. V opozonlo in za skušnjavo. Tradicija je zdroblgeno srce babice.
Zgodovma in tradicija sta mati in hči. Mati osvaja politike, hči pesnike. Mati že dolgo m več zapeljiva. Hči pa je večno ne-dolžna prostitntka, provoeiram ljudsko bo-gastvo. Naroano zakladnico. Ne maram mu-zejev. Bedasti so t, zaprašeni obrazi iz druge polovice 17. stoletja, ki trepetajo ob roipotanju pisalnega stroja.
Pravkar sem se pogovarjal z Martimom Krpanom. Kialjevič Marko sedi tik na na moji desm. V daljavi dirjata Don Ki-hot in Sančo Pam:a. Nekoliko sta utru-jena.
Provoikacija je akcija. Provokator je aik-tivist, provokafor miru je general. Provo-kator vojne je pesmik.
Provociram, ker je kmetoč moj postal meščan. Delavec pa nedeljski tovariš. Ker je filozof postal politik in politik policaj. Ker je pesnik knvoverec pred svetiin so-diščem resnice. Ker je aktivist že upoko-jenec.
Provoeiram, ker se je kteratura znašia v ahmočju polmtične pošasti. Ker je bilo srce litera*ure umorjeno v zadnjem aten-
(Nadaljevanje z 2. slrani)
Za raereckvo borbo se skriva boar-ba za obilast.
Pristop k avtonomdji in delitvi oblasti je napravljen na miroljutoen način, če hočejo »očetje« reeima igrati  svojo vlogo.
Da bi se znova naučili mdsliti, se js treba uničiti kot posameenikd, pogojeni s pripadnostjo nekemu raziredu.
Plešite!
Vsi delavci vseh poklicev morajo vplivati na svoje organizacije, da se zdrainijo iz otrplosti dn se na-potijo z intelektualmimi delavci k avtonomiji.
Naj se vam vrne občutek za praznike.
Rdeča zastava — ta lahko  uimire.
Cma tudi.
Naj slikarji ustvarijo na tisoče zastav, ki bodo simbolizirale rae-iskovanje, odločnost, notranjo re-volucijo,   navdušenje,   izmajdljivost.
Glasbeniki in pesniki naj ustva-rro nove pesmi.
Za to leto naj se najdejo nove pcčitnice, da se gibanje ne bi pre-kinilo.
Vsak dan je treba imeti tribune v tisku.
Le uničevanje dosedanjih načinov mišljenja bo omogočilo ponorao predstavo  sveta.
Novi manifest, ki bo emanacija te ideologije, bo nenehno žarenje prav zaradi sodelovanja posamezmti-kov-
Stavke je konec.
Začela se je kritična imiiverza in začelo se je kritično podjetje. Stav-kovni in drugi odbori se mora.jo imenovati »ustanovni odbori avto-ncmne-ga podjetja ali umiverze«.
Niihče ne more doseči avtonomije, če se ni naučil hoditi. Tisti, ki zna-jo hoditi, naj se nauče, kako je treba poučevati hojo. Tisti, kd zna-jo hoditi in znajo poučevati, naj nauče tega še druge.
In vse to preprosto zato,  da bft  lahko postal človek! »mi se gibljemo«
tatu naše kamene dobe. Ker je poJitiika postala ediini m najvišji razsodnik lepo-te in bolečine. Provociram, ker je poli-tika pojed'la literaturo.
Zahtevam ločitev literarnega in politič-nega nivoja. Politični nivo ni zmožen pro-dukcije estetskih vrednot. Politiku je pes-nik nevairen, ker je le-ta svoboden in ne priznava demokracije prividov. Politični nivo družbenega medija se je profaniral. Fiilazofsko misel je spremenil v utrujeno parolo zmedenega praktika, ki omaguje in obupuje nad svojo ponesrečeno kariero.
Literarni wvo je nivo sodobn&ga subjek-ta, ki se zaveda svoje usode in njene re-aliizaoije, kajti pesnik sam realizira svojo usodo.
Politični nivo pa je nivo nesvobodnega subjekta. Njegova usoda je usoda množi-ce, kateri pripada. Množica ni osveščena. Množica ne pozna svoje usode. Njena uso-da je usoda spačene filozofske misli.
Literarni  nivo  je  nivo  individualnosti.
Politični pa nivo kolektivnosti. Nujnost eksistemce lndividua se c>p>laja sarna iz se-be in sama za sebe. Njen konec je konec moči, ki jo sami ustvarja;mo. Kolektiv pa se oplaja iz psihofiziološke nujnosti vodi-¦telja edimega osvesčenega delca mase.
Zanikam kakršnokoli literaturo, ki na-stopa v imenu tega ali onega družbenega sloja, formacije, grupaoije. Literatura je obraz narodove svobode vn os-veščenosti, le preko individua, ki čuti to svobodo in o&veščenost najgloblje. Kajti pesnik invi-duum je edini, ki resnično živi v družbe-ni strukturi in ki lahko nastopa v njenem imenu — v imenu matice v panju dlove-štn^a.
Literaitura je poetična misel in na skrb-no zamasikiran top kulturne revolucije. Kultura ne potrcbuje revolucije. Literatu-ra ne potrebuje revolucije. Literatura je os revolucije, njeai osveščemi delec. Njena d>uša. Pesnik vodi revohicijo. Kajti litera-turi je pogojena revolucionamast. Nerevo
lucionarna literatura je paza, zasmeih na-roda. Ob dmevu zmage položi revolucija ve-nec na neznani grob pesnika; prepeva njegove pesmi in se zaveda svoje usode. Toda danes je pesnik harleikdno miru. Harlekino v malomestnem lutkovnem gle-dališču Bebaste mase, ki je okužena s ku-go politikantstva. Pesnik ni kužno zname-nje na cvetočem polju ajde. Pesnik je edi-ni voditelj množice. Kajti pesniik čuti še mnogo več, kot le svoje prestrašeno srce. Sliši glas poceptanega oloveoka. Nekje v globioi pobesnele množice.
Provokacija brez prestanka. Provocira-ti vse in za vse. Ljubiti odvratnost, kajti le tako boš spoznai lepoto. Ljubiti brezvred-nost, kajti le tako boš našel človeka. Lju-biti brezobziroost, kajti le tako boš spo-zman za olikanega in boš pohvaljem.
Samo tako lahko postane literatura orož-je v rokah izrvežbanega strelca. Samo tako je poezija reanično revolucija; samo tako je resniono delo. Samo tako bo postal pes-nik voditelj. Samo tako bo literarni nivo premagal političnega. Samo tako bo poe-zija pesem. Tako bo politični nivo izgubil svojo osornost. Svojo policajistvo. Svojo ubožnost
ROČNI  PRAZNIK
Ivo   Svetina
ODA  KULTURNI   REVOLUCIJI
tri  cipe  stoječe  na  vogalu diskutirajo o
SOCIALNIH  PROBLEMIH ter o  še pomembnejših POLITICNIH   SPREMEMBAH prva cipa pravi
s smrdljivimi pijanci  pa že ne pa je  prišel  buržuj  z  avtom  in jo
vzrl
bii pa je že star in  mu  sploh  ni   več  stopil tako je bila buržujka ob užitek in zaslužek
ko   se   ,je   to   ponovilo   še   dvakrat je crknila od lakote PRAV JI JE!
drutja   cipa   je   dejala   nijbol.jši   so obrtniki
pa ,|« dobila mizarja in bil ,je »kop in njejjova žagovina jo je opraskala po  riti PRAV JI JE! tretja pa zavedna je imela na trebuhu vtciovirano NAJ    ŽIVI    KULTURNA    REVOLU-CIJA!
in je objela lumpen-proleiarca m jo je pošteno potešil saj je bil zelo krepak poteni pa sta v riu skupaj pojedla golaž TA JE  BILA  ZAVEDNA!
K.V. Chubbj
poeta fc*urf»atus kulturne revolucije
JSITAKE PODEPSAL
KATALOO
7
(se bo nadaljevalo)
MANIFEST
KULTURNE REVOLUCIJE
1.  V Kult-uro dosledno uvajati Kult Kult-urne Revolucije!
2.  Glede na dejstvo, da se je v potroš-niški  družbi proleUriat preklasiral v ma-lomeščanstvo,   je    treba    izničiti    sleherni vpliv   buržuj-proletariata   m   uvesti   dikta-turo   lumpen-proletariata   az.   deklasiranih elementov!
3.  Z vsemi sred&tvi iztrebljati sifilistič-ne tvorbe iz kulturnega pros-tora, se pra-vi FIZIČNO in DUHOVNO uničiti vse ust-varjalne in reproduktivne sile buržuj-pro-letariata ter ostalih e^ementov, ki so zapad-li  propagandi al;  pa  so  se  prodali  drob-noburžujski   ideologiji!
4.  Kulturo SRPU jn KLADIVU;  še prej pa obaje položiti v roke do sedaj deklasi-ranih   elementov    —    lumpen-proletariata, prostitutk, postopačev in ostalih — pa naj z   njimi   žanjejo   in   razbijajo   drobnobur-žujske in buržuazno-proletarske glave!
5.   Dosledno   izvajati   KULTURNO   RE-VOLUCIJO in KULT deklasiranih  elemen-tov!
H. UNICITI buržoazni REALIZEM in buržoazno - praietarski SOC-REALIZEM ter dosledno in brez milasti uvesti SOC-REIZEM!
7.   SOC-REIZEM   očistiti   v?eh   buržoaz-nih  ki  ANTI-KULT-URNO  revo-lucianamih elementov,   k,   so   se   hinavsko   vtihotaipili v njegove vrste!
8.  NAJ 2IVI KULTURNA REVOLUCIJA DEKI.ASIRANIH ELEMENTOV!
9.  DEKLASIRANI ELEMENTI — ZDRU-ŽITE SE IN ZRUŠITE BUR2OAZNO PRO-LETAJRSKO DIKTATURO!
kovač vofln —   chubby poeta  laureatus  kulturne   revolucije K   podpisu   tega   manifesta   vabian   vse sanredme detolasirane elemente!
Kulturna
revolucija na
Slovenskem
V četrtek, 10. ok,tc>bra t€ga leta, na Da-nijelov dan, je akoli enajste ure pred pol-dnevoan na uirediništvu Tribune zaz\"omil teaefon. Klicavec je zahteval urednika Marka švabiča. Potem se je godilo nasled-nje: »To si ti — ti si napisal manifest... se dobiva danes ob šestih v Tivoliju, ti že pokažem kultumo revoducijo, pizda ti materina...«
(m. š.)
sem za revolucijo
sem za Ijudsko umetnost
sem za odstranitev
iztrebitev
pokončanje gnojnih bul v na-
šem kulturnem prostoru
buržoazne kulture p. s.: s tem ne reklamiram nasi-lja kot poti za uresničevanje re-volucije, ker je revolucija KUL-TURNA REVOLUCIJA; boj za kulturo ljudstva, boj za kulturo sploh
somišljenik in zoprnik matjaž hanžek
I
NAMESTO
Kronična pasivnost, nezrelost in poli-tiena nepismenost velike veoine študentov se je pokazala že v junijskiih dogodikih, k&r je tudi nujno pripeljalo do nezadostne pri-pravljenosti tn argumentacije študentskih zabtev, še bolj pa se je to pokazalo prav sedaj v začetku študijskega leta, ko so šle zahteve in sprejeti sklepi v poza.bo.
Marsikatera dilema, ki so ji odiprli pot jtinijski dogodki med študenti, tako še da nes ostaja odprta. Proces, ki je bil ob teh dogodkih sprožen, ostaja na pol poti. Vsa-ka samo začeta, napol ali slabo iapeljana akcija ima nujno negativnejše posledi-oe, kot sploh nezačeta akcija, saj izpri-čuje nezadostno pripravlj&nost/neorganizi-ranost ali konfuzijo, kar že vnaprej obso ja vsako nadaljno akcijo na neuspeh. Ob-veza, ki so jo študentje prevzeli nase, pa opozarja ravno na to, da ta proces ne sme ostati nedokončan Zastavlja se vprašanje, ali je moč prevreči celotno težo prenovit-ve zgolj na študentovsko organizacijo iffi njej naprtin vso odgovornost za to, če bi tudi v bodoče prihajalo do neskladja med proklamacijami in praksto. Naloge, ki 90 bile postavljene pred nas, ne smejo ostati le profesionalna dolžnost izvoijenih im ve-liki veči-ni študentske populacije celo ano-nimnih vodstev, temveč skupna naloga vseh nas. Kajti ie tako bo tudi vodstvom, ki bodo imela podporo študentskih rano-žir omogočeno efektne.jše delovanje. Brez podpore in angažiranja najširših študent-skih vr&t bodo dileme os-tale le dileme in nesporaaunii vedno le odraz nekih še ne dopravljenih institucionalnih slabosti.
Pred nami je dokument, ki iapričuje tako željo Zveze komu-nistov na univerzi kot Zveze študentov, da skupaj postaneta n.silca preobrazbe naše družbe. V enotnem načrtovanju akcije je treba dakočno pre-mostlti prepad med študentsko populaci-jo v najširšem smislu, Zvezo študentov kot or°anizacijo vseh študentov in organiza-oijo Zveze komunistov na univerzi, kot or-ganizacijo komunistov iz vrst profesor-jev in študentov. Biii smo priča že števil-nim dokumentom, ki pa se niso prebili dlje od razprav v nekem ožjem krogu. To-krat tega ne smemo dopustiti. Uresniči-tev zamisli teh dveh dokumentov je delo vseh študentov, uresničitev pa bo odvis-na od individualnega dela in od vsake in-dividualne iniciative. Približali smo se je-dru. Naše delo bc vrednoteno tako. kot zasluži, celoten napor pa bo zaman brez podpore vseh tistih. katerih življenj&ka zaintereširanost bi morala stati za terni dokumenti.
Kot izhodišče in utemeljitev vse bodo-če politične aktivnosti v univerzitetnem živV ;nju naj bi postala akcijski prosram or°anizacije Zveze komunistov na univer-zi sprejet na 3 zasedanju univerzitetne konference ZK 15. oktobra 1968, ki odpi-ra najširše možnosti politične aikcije ne le članov veze komunistov, temveč vse univerzitetne populaoije, saj v programu ne gre za nekakšne monolitne, ekskluziv-ne ali privatniške interese članov Zveze komunistov, marveč je izraz splošnih te-ženj in interesov in kot tak nudi vse po-goje   za   vzpostavitev   enotne   fronte,   vse
Stališča, ki se bodo mijno pojavljala na strrneh »TRIBUNE« bodo dostikrat zahte-vala kritično obravnavo na osnavi argu-m^HtOv, čeprav se zavedamo nevamosti sprevraičanja ie-teh v politično diskvalifi-kacijo z očitkom monopoli7,ma TRIBUNE kot sredstva v rokah določenih skupin. Odpcved tvornemu lskanju bi v teh tre-nutkih lahko pomenila usodno napako. Za-to bo TRIBUNA vztrajno iskala svoje me-sto in svojo lastno pozicijo ter opredeH-tev do družbenih dogajanj. Kot glasilo štu-dentov bo imela svojo težo le na ta na-čin, če bo na svojih straneh stoušala za-obseči vse tisto družbeno dogajaV-1, ki ie prisotno ne saomo v našem ožjem podi-¦tičnem prostoru, ampak tudi izven njega. Odprtost in odzivnost proti vsem tistim naprednim tokavom in strujam, ki neneh-no opozarjajo na svojo'prisfcnost s težnjo preseganja ustaljenega sveta vrednot. ki počasd, a zato vztrajno izgublja svojo vse-bino.
Milenko   Vakan,jac Sašo Srot
AKCIJSKINAČRT ORGA-
NIZACIJE ZR NA UNIVERZI
UVOD.  V akcijskem na^rtu omenjamo probleme, o katerih sodimo, da od Zveze
komunistov   na   unaverzi   zahtevajo   opreJeljen   odnos.   Pn   sestavljanju   akcijskega prograraa  so  aodelovali:  Božidar  Deber\j:k,  Slavko  Pod%K"'nik,  Ivo  Marenk,  Metod černetič, Milan Piatar, Rvidi Rizman in Diniitrij Rupel. Njihove predloge vam posieclujemo skrajšane aii kako dmgače dopolnjene.
I.
Izhodišee
Akcijski načrt izhaja iz akcije univerzl-tetne inteligence, zato je akcija dvojne vrste:1
a)  ureditev  položaja  univerzitetnih  de-lavcev in našega področja dela;
b)  preučevanje problemov družbe — je zopet naše področje dela, to je analiza, in-telektualno delo.
Zato je tudi smisel našega akcijskega načrta dvojen. Zaobsega:
a)  analizo položaja   in   notranjih   meja našega področja dela;
—  zavzemanje za konkretne ukrepe pri odstranjevanju in prevladovanju teh meja;
b)  tako analizo globalne družbe, kot jo lahko naredi univerzitetna inteligenca;
—  zavzemanje za konkretne rešitve.
' V bi&tvu predstavlja ta del uvoda osnovo določanja našega dela, ki pa je še predmet raz-prave na konferenci. Nadaljnji tekst ne oprecie-ljuje vseh elementov dejavnosti ZK na univerzi. Imenovana in razložena so le nekatera vprašanja, ki se nam prav sedaj  ssdijo bistvenejša.
II.
Nacelne dileme
1. Vodilna vloga ZK. ČSSR je zopet z vso tragiko načela vprašanje administrativ-nega in birokratskega koncepta o vodilni vlogi ZK. Pri tem gre predvsem za to, da ima mednarodna birokracija v imenu vo-dilne vloge delavskega razreda vodilno vlo go v svojem lastnem interesu, ki pa je v popolnem nasprotju z zgodovinskimi tež-. njami delavskega razreda. Reakcija proti mednarodni »socialistični« birokraciji, ti-sti, ki je svoj pravi obraz pokazala z ak-cijo v CSSR, zato ne more biti le manife-stacija proti določenemu zunanjemu poja-vu, temveč tudi proti vsem tistim notra-njim silam, ki z enakimi ali prilagojenimi metodami poskušajo izpodkopati samo-upravno vsebino in način našega družbe-nega življenja. Birokratskih pojavov ni mo-goče obvladati s tem, da zamenjamo ljudi v vodstvih ali preprosto reorganiziramo in-stitucije in mistificiramo delitev dohodka in samoupravljanje, temveč mora biti ne-kaj več: iskanje smisla in učinkov (kakš-nih?) dejavnosti institucij in iskanje člove-
škega smisla. Poleg tega pri pojavu biro kratizma ne gre le za napake ali zmote, za »kult osebnosti« ali samo za »odnose in funkcije oblasti«, ker so prisotne tudi za-koreninjene težnje v ljudeh, ki nastopajo organizirano v zaprtih skupinah.
2.  Zahteve po enotnosti. Agresija petih socialističnih držav na drugo socialistično državo  je  z  vso  aktualno  težo  zahtevala enotnost jugoslovanske socialistične skup-nosti, ki bi nastopila proti kakršnikoli zu-nanji  (eventualno  tudi  notranji)  nevarno-sti. Vendar je treba v tem trenutku natanč-neje precizirati vsebino in proces nastaja-nja dejanske enotnosti. Pri tem ni mogoče sprejeti  večkrat  prisotne   variante,  ki  ra-zume  pod  pojmom  enotnosti  zgolj  status quo  in  zapiranje  oči  pred  procesi  demo-kratizacije in učinkovitejšega funkcionira-nja   socialistične   družbe.   Kritiziranje   ter načenjanje problemov in težav je večkrat prekinjena s parolo po enotnosti. V našem političnem okolju in v družbi nasploh za-vzema Zveza komunistov na univerzi stali-šče o enotnosti na sodobnih osnovah, kar pomeni, da ZK sprejema razvoj in njegovo zavestno obvladovanje in usmerjanje. To-rej je danes smisel borbe ZK v preseganju in reševanju vseh družbenih vprašanj, kar pri napredku šele omogoča dejansko enot-nost. Vsaka druga enotnost, ki bi jo dose-gli z nasilnim podrejanjem in grožnjami o zunanji nevarnosti ali ko bi morali »disci-plinirano izvajati sklepe višjih vodstev«, bi bila trhla in neresnična. Vsaka druga enot-nost bi končno popolnoma zanemarila dej-stvo, da se misel oblikuje kot usmerjevalec akcije, to je kot »zavest«, šele z določeno stopnjo   prepričanosti   v   dejansko   stanje. Pri    tem    mora    pravilo   »demokratičnega centralizma«   na   sedanji   razvojni   stopnji demokratičnih   odnosov   v   ZKJ   pomeniti stalen proces. Po njem lahko vsak član (in organizacija)   nenehno   preverja   skladnost načel in vseh vrst idej z objektivno stvar-nostjo v dejanjih večine in predvsem vo-dilnih ljudi.
3.  Misttficiranje samoupravljanja.  Biro-kratizem in druge negativnosti naj bi bile odpravljene,   če   uvedemo   »samoupravlja-nje«. Cesto je vodila taka logika v to, da smo se dolgo zadovoljevali s »samouprav-ljanjem«, ki je bilo reducirano na odloča-nje (oz. glasovanje o odločitvah). Medtem ko so bistveni vpliv na odločitve dosegali tisti, ki so se v ozkih skupinah dovolj učin-kovito   združevali   in   dogovarjali   (tudi   v imenu vodilnih organov, funkcij, strokov-nosti   ali   anonimno).   V   imenu   takšnega »samoupravljanja«, ki ima za »temeljni od-nos« samoreševanje, ki proglaša zakonske akte in celotno zavestno aktivnost ter vlo-
go predstavniških organov za »centrali-zem« ali celo za »birokratizem«; množi- e naj samo na »lastnih izkušnjah« spozna-vajo, kaj se v družbi dogaja, naj se »sa-moorganizirajo« itd . . .
Po tej logiki se odgovornost ljudi v sa moupravljanju pojmuje in uveljavlja k )t da »vsi enako odgovarjamo za vse«, saj »vsi o vsem odločamo«. Zahteve po osebm odgovornosti in morali obsojajo kot »mo-raliziranje« ali »preganjanje krivcev«. Za-nemarjajo moralnopolitično vlogo članov in voditeljev ZK, ki bi jo morali imeti za zgled svojim dejanjem. Poudarjajo samo idejno-politično vlogo. Ta se tako reducira samo na razpravljanje o idejah, tezah in načelih, ki jih neštetokrat ponavljamo. Vendar pa ne izpeljejo dosledne aplikacije idej in načel, sklepov ali stališč o konkret-nem obnašanju oseb, tudi vodilnih, ki so najbolj- odgovorne.
Zato komunisti na univerzi zahtevamo, da je treba v bodočem statutu, pa tudi v celotni dejavnosti ZK in drugih množičnih, političnih organizacijah doseči, da bo ce-lotno politično pripravljanje, dogovarjanje in vplivanje na odločitve potekalo dosle-dno javno, da bo vsak dogovor, tudi naj-višjih in sploh vseh vodilnih organov, po-tekal javno, tako da se bodo lahko uveljav-ljali interesi in zavest napredne večine. Vsako dogovarjanje, ki ni potekalo dosle-dno javno, in je z njim kdo skušal vplivati na odločanje in izvrševanje družbenih na-log, je treba proglasiti in obsoditi kot biro-kratsko, klikarsko, frakcionaško.
Poleg tega je pogoj za uveljavljanje sa-moupravnih odnosov lahko le dosledno iz-vedena odgovornost, ki pomeni biti odgo-voren za javne, samoupravne in točno do-ločene dolžnosti in naloge — ne samo za »funkcijo« na sploh ali šele potem ko gre za kazniva dejanja (kriminal). Vsakdo mora biti že v politični aktivnosti odgo-voren za dejanja in stališča, s katerimi vpliva na stališča in odločitve drugih ljudi — s političnim pritiskom v obliki boja mnenj, zahtevanja dokazov, odstopanja s funkcije, odstranjevanja iz organizacije ipd.
4. Problem delitve dohodka. Tudi za pojmovanja o delitvi dohodka je značilno mistificiranje. V njem je pojem dohodka omejen na njegovo delitev, manj poudar-jeno ali celo prezrto pa je njegovo ustvar-janje. Ker je delitev dohodka (dobrin) nuj-na, najbolj neposredna, očividna in otip-Ijiva spodbuda, ki jo najprej in najlaže za-vestno organiziramo, jo proglašajo za bi-
 na 4. sbrani)
AKCIJSKINACRT ORGA-NIZACIJE ZK NA UNIVERZI
(Nadaljevanje   s   3.   strani)
stveno in edino. Zapostavljajo pa osnov-nejše vrste spodbud pri delu samem. Med drugim razporeditev dela in način delitve dohodka (dobrin), ki bi bil dovolj spod-buden. Tako na primer za ljudi, ki jim enakopravno sodelovanje pri skupnem delu pomeni edini vir zadovoljevanja te-meljnih potreb in lahko le tako uveljav-Ijajo in razvijajo svojo osebnost med de-lom in ljudmi. Ko pridobivajo proizvodne dobrine, jih predvsem zanima celotni do-hodek, ki naj bi ga delili z objektivnim, samoupravnim upoštevanjem družbenih potreb v danih razmerah. Le tako bi do-segli enakopraven razvoj sleherne osebno-sti, primeren osebni dohodek pa z dosled-nim objektivnim merjenjem in upošteva-njem učinkovitosti dela.
Nasprotni od teh so ljudje, ki jim po-meni delo še individualizirano nadrejeno ali podrejeno in s tem privilegirano funk-cijo. Pri njih prevladujejo interesi, ideje in težnje, da bi pridobivali »čim večji« doho-dek s »čim manjšim naporom« (ali tudi brifez napora, tj. dela). Seveda proglašajo sam dohodek za edino ali glavno spodbu-do, ki naj oblikuje človeka in vse odnose med ljudmi. Takšno miselnost pripisujejo celotni družbi.
To najlaže dosegajo tako. da »delitev po delu« izenačujejo z delitvijo po »produktiv-•nosti, rezultatih, sposobnostih«. Zanemar-jajo pa kriterij, ki omogoča tudi izrablja-nje in prilaščanje tuje presežne vrednosti (dela) in tako spregledajo objektivno mer-jenje dejanske učinkovitosti dela. Tako so ustvarili videz, kakor da je treba delo meriti in upoštevati samo zaradi delitve dohodka, ne pa predvsem zaradi dosega-nja učinkovitosti in intenzivnosti samega dela.:
2 Opredelili snno le štiri probleme, kd so prišli dosedaj močneje do izraza v posameznih komisi.jah komiteja ZK na univerzi. Predlaparno, da koafereiic& načne še kafere druge vidike in ocei*i zapisane.
III.
Univerza in samoupravijanje
Odločnejša družbena usmeriiev v reali-zacijo osnovnih ciljev družbene reforme je dobila močno podporo med junijskimi do-godki na univerzah. Ta načeloma odpira nove perspektive tudi na področju visoko-šolskega izobraževanja in znanstveno-razi-skovalne dejavnosti. Komunisti, ki delamo na univerzi, smo tako dobili možnost za spreminjanje odnosov in relacij znotraj vi-sokošolskega sistema, medtem ko se v konceptu razvoja naše republike odpirajo boljše perspektive za bolj realno vredno-tenje celotne sfere izobraževanja in razi-skovalne dejavnosti.
Komunisti podpiramo vsa organizira-na prizadevanja za normativno reševanje vprašanj organizacije sistema visokošol-skega izobraževanja in raziskovalnega dela, vendar odklanjamo vsak poskus vme-šavanja v naše in tiste samoupravne pra-vice ustanov, ki načelno ne dopuščajo kompromisnih rešitev. Prav tako ni več mogoče kampanjsko poseganje širše druž-bene skupnosti v razmere, ki predstavlja-jo bistveno postavko v nadaljnjem razvoju celotne republike.
Menimo, da moramo politiko do viso-kega šolstva še naprej graditi na spozna-nju, da skokovitih sprememb na področju organizacije in vsebine visokošolskega izo-braževanja ni mogoče izvesti; ne le zaradi permanentnega pomanjkanja finančnih sredstev, učno-znanstvenega osebja in pro-storov za normalno funkcioniranje, temveč predvsem zato, ker predstavlja univerza celovit organizem družbenega mehanizma. Torej je odvisen njen nadaljnji razvoj v največji meri od odločitev o usmeritvi ce-lotne slovenske družbe. Jasno pa je, da ču-timo komunisti na univerzi popolno pove-zanost s prizadevanji vseh slovenskih ko-munistov ter smo pripravljeni v mnogo večji meri kot doslej prispevati k razšir-jenju vseh odločitev o nadaljnjem družbe-nem razvoju SR Slovenije.
Vse jugoslovanske univerze in ne le slo-venska so v obdobju permanentne refor-me, ki zadeva notranjo organizacijo usta-nov ter način in vsebino visokošolskega pouka. Znana so vsa vprašanja, ki zahte-vajo že v okviru sedanje stopnje vključe-nosti univerze v celotna družbena dogaja-nja takojšnjo rešitev, od reševanja proble-
mov vpisa (socialna diferenciacija v slo-ven&ki družbi, pr-biem mate^alne poimoči sposobnim študentom itd.) do ustreznosti diplomantov sedanjim družbenim zahte-vam. Vendar poudarjamo, da je rešitev teh vprašanj v veliki meri odvisna od material-nih pogojev, v katere je visokošolski si-stem (o njegovem pomenu diskusij ni več!) postavljen.
Samoupravljanje na visokošolskih usta-novah v takšnih pogojih ne more zaživeti, vsaj ne za reševanje bistvenih vprašanj, katerih rešitev je odvisna od družbenega vrednotenja dela posameznih ustanov in eelotnega sistema. Zato se zavzemamo ko-munisti za funkcionalizacijo in koncentra-cijo samoupravnih pravic na univerzi in si-cer iz razloga, ker le močna univerza lahko realno oceni trenutno stanje na posamez-nih ustanovah ter izdela kriterije za enot-no reševanje vseh vprašanj, ki so bistve-nega pomena za realizacijo načel o dobri univerzi. Podpiramo študentske zahteve za njihovo vključitev v polnopravno odloča-nje v okviru samoupravnih organov na univerzi in vseh visokošolskih ustanov, ker menimo, da so prav študenti tisti, ki lah-ko predstavljajo gibalo sprememb znotraj sistema.
IV.
Komuirsti
in študentska
organizacija
1.  Zveza študentov je samostojna poli-tična organizacija študentov, ki uresničuje temeljne   študentske   interese    po   samo-upravni  poti  na univerzi  in  preko  svojih predstavnikov   tudi   v   družbenopolitičnih organih   izven  nje;   z   lastnim   konceptom dela   in   lastnim   akcijsko-političnim   pro-gramom.
2.  Komunisti v Zvezi študentov se mo-rajo zavzemati za bistvena vsebinska vpra-šanja; tako da postane Zš iniciator reševa-nja   nekaterih   bistvenih   družbenih   vpra-šanj, kot so:
—  Zahtevati, da se univerza ustvarjalno vključi v razprave o srednjeročnem in dol-goročnem planu razvoja SRS;   da   se   ob programiranju     investicijskih    vlaganj    in razvoja   slovenskega   gospodarstva   istoča-sna izdeluje tudi struktura izobraževanja, ki bo usklajena s potrebami gospodarske ga načrta;
—  v tesni zvezi s tem se mora univerza in Zveza študentov  tkot  eden od najbolj zainteresiranih faktorjev)  skupaj  s  samo-upravnimi  in oblastvenimi  organi  v  SRS zavzemati za retormo šolskega sistema in dokončno ureditev politike investicij v izo braževanje; usklajevati ustavne pravice po enakih možnostih za šolanje z vsem, kar se problemsko veže na omenjena komplek-sa  družbenih   vprašanj   (omejen  vpis,   se-lekcija, usmerjanje itd.);
—  na zgornji dve problemski  področji se navezuje   vprašanje   zaposlovanja   mla-dih intelektualcev; prevrednotenja intelek-tualnega dela v naši družbi nasploh (spre-meniti  kadrovsko   strukturo   v   gospodar-skih  organizacijah  in drugod, zaposlovati strokovnjake, itd.);
—   vedno  znova  načenjati  diskusije  in nakazovati rešitve ne le r smeri posamez-nih sistemskih rešitev (ki so vedno lahko le parcialne rešitve), ampak v smeri glo-balnega ocenjevanja   univerze,   njenih   ja-sneje definiranih ciljev in funkcij, pri tem pa obravnavati tudi   zelo   konkretne   pro-bleme in taktične rešitve na univerzi:
a)   razvijati samoupravnost na univerzi (čim bolj vključiti študente v samouprav-no strukturo, od svetov letnikov, študent-skih domov do univerzitetnega sveta);
b)  uveljavljati princip reizbornosti med pedagoškimi   in   znanstvenimi   delavci   na univerzi in ob tem skrb za  pridobivanje mladih znanstvenih kadrov;
c)   iskati vse možne rešitve, da se so-cialna struktura študentov usklaja s soci-alno strukturo slovenske populacije;
d)  stalno spremljati probleme študent-skega  standarda   (štipendije,  krediti,  štu-dentski domovi itd.) in jih tudi reševati;
e)  iskati rešitve na nedefiniranem pod-ročju   študentovega     družbenega   statusa (študij naj bo osnova socialnega in zdrav-
stvenega   zavarovanja,   sindikalne   zaščite ipd.).
3.  Zveza študentov se mora, kjer je to le mogoče, boriti za demokratizacijo vseh družbenopolitičnih     organizacij;    zaostriti javnost  dela  in  odgovornost  vseh  njenih iorumov.
4.  Boriti  se  proti  vsem  oblikam  druž-benih   deformacij   (predvsem   neopraviče-nim   socia]nim   razlikam   med   delovnimi ljudmi, ki niso posledica njihovega dela); progresivno obdavčenje mora postati osno-va naše davčne politike.
5.  Oblike dela v Zs morajo biti v skla-du z odgovornostjo organizacije Zš in štu-dentov, ki očitno ne morejo svoje kritič-nosti  iznašati  le  enkrat  na  leto,  npr.  na neki skupščini ali zboru, potem pa samo-zadovoljno čakati, da se bo neki študent-ski forum idealistov ponovno napadel za-radi nedelavnosti, neprezentiranja študent-sih  interesov  itd.  Komunisti-študentje,  bi se ob tem morali zavzemati za spremem-bo oblike in vsebine dosedanjega predmeta »družbena  ureditev  SFRJ«.  če smatramo, da je celovita osebnost  človeka le  daljni ideal, bi se boljša rešitev glede študento-vega družboslovnega znanja in  teoretične kulture morala iskati že zaradi dogodkov v zadnjem letu, ki so med drugim poka-zali veliko nerazumevanja in neznanja pri bodočih (sedanjih) intelektualcih.
6.   Smatramo, da naj  bo vprašanje re-organizacije izključno   v   pristojnosti   štu-dentske populacije in njenih vodstev. Me-nimo pa, da se morajo komunisti — štu-dentje zavzemati za čim bolj demokratič-no, javno  in odprto študentsko organiza-cijo, ki se mora, poleg političnih pristopov k   reševanju  problemov   študentov,   dosle-dno   posluževati    in   iskati    samouoravne poti   kot   metode   razreševanja   političnih problemov univerze in družbe.
7.  Študentska organizacija bi lahko na takih  osnovah iskala  in  našla nove mož-nosti za enakopravno vključitev v organi-zaci.jo Zveze študentov Jugoslavije.
Komunisti se v Zš zavzamejo za pove-čanje obrambne sposobnosti naše družbe predvsem preko krepitve fizičnih sposob-nosti mlade generacije. V našem univerzi-tetnem prostoru pomeni to, da se izbolj-šajo in razširijo možnosti za rekreativno udejstvovanje študentov (investiranje v športne objekte), popularizacija tehničnih znanj (okrepiti dejavnost organizacije ŠOLT) in vsebinsko spremeniti koncept predvojaške vzgoje (seznanjati študente s strategijo, taktiko in organizacijo vseljud-skega odpora, razlaga blokovske politike, delovanja tajnih služb ln vloge družbenih organizacij v odporu). Intimno motivira-nost državljanov SFRJ za splo.šno ljudsko obrambo vidimo še naprej na področju razvi.ianja samoupravljan.ja in v nadaljni demokratizaciji naše družbe.
V.
Predlog za organizac»jo
sistema štipendiranja
in kredltiranja
1.   Slovenska   družba   že   zdaj    odvaja znatna sredstva za neposredno izboljšanje materialnega   položaja   študentov,   vendar so ta sredstva neučinkovilo kariščena, raz-deljena po neenakih kriterijih in v nepre-stanem  nihanju.  Iz  vseh  teh  razlogov — stabilnosti, smiselne enotnosti in učinkovi-tosti  sredstev  —  predlagamo nov  sistem štipendiranja in kreditiranja.
2.  Ta sistem temelji na dejstvu, da ni-mamo nobene druge osnove za razlikova-nje štipendije od kredita kot kvaliteto štu-di.ia. To pa pomeni, da znotraj nekih do-ločenih  omejitev   (materialnega  stanja,  ki se pojavlja kot cenzus na tisti višini, ki jo določajo   razpoložljiva   sredstva   (»ponud-be«) nasproti številu študentov, ki ta sred-stva potrebujejo) postane študijski uspeh ločnica med štipendijo in kreditom.
3.  Predlagamo, da je ta ocerta 3,5 za vse fakultete.   Možna   varianta:   ocena  je   raz-lična za družboslovne (3,5) in naravoslov-ne fakultete (3,3).
4.  Vsa obstoječa sredstva je treba enot-no združiti v en sam sklad in temu skladu z zakonom zagotoviti stabilnost in postop-no naraščanje sredstev. Sklad ne more biti pri univerzi, ker ta ne zajema niti vsega visokega šolstva niti srednjih šol. štipen-dije za srednje šole (nad oceno 3,7 ali 3,9) so    sestavni    del    sistema    štipendiranja. Sklad naj bo pri republiški skupnosti izo-braževanja.
5.   Tehnična  organizacija  ne  more  biti sporna, temeljiti pa mora na dejstvu, da je delo komisije za podeljevanje štipendij revizijsko  delo,  to pomeni, da mora biti prva selekcija prošenj izvršena že prej: za srednje   šole   v   temeljnih   izobraževalnih skupnostih oziroma področnih zavodih za zaposlovanje, za visoke in višje šole na teh šolah.
6.  Pogoji za podeljevanje   štipendij   in kreditov na visokih šolah morajo biti enot-ni in temeljiti predvsem na materialnem
stanju in socialnem izvoru ob upoštevanju osi-eanje ocene kot ločnice med štipendijo in kreditom. Osnovni znesek štipendije ali posojila ni nagrada za študij, temveč po-moč družbe, s katero se omogoča enaka startna osnova vsem študija sposobniin. Višina tega osnovnega zne&ka je odvisna od materialnega položaja prosilca v odnosu na realne življenjske stroške. V sedanjem stanju bi se morala gibati pri kreditu od 100 do 400 in pri štipendiji od 100 do 300.
7.  Nagrada  za  študij   cz roma  stimula-cija bi bila pri kreditih lestvica odpisa — pri oceni 3,5 (mejna ocena) je odpis po-poln in kredit prehaja   v   štipendijo.   Pri oceni 2,0 je vračanje popolno. Pri štipen-dijah je stimulacija dvojna: glede na viši-no ocene (vsaka desetinka povprečne oce-ne  med  oceno 3,5  se  stimulira)   oziroma glede na hitrost študija:   določi   se   neko omejeno obdobje (npr. 4,5 let), znotraj ka-terega  je  štipendija  sploh  mogoča.  Kdor diplomira prej, se mu »izgubljeni« znesek povrne v obliki posebne nagrade.
8.  To so samo obrisi tega kreditno-šti-pendijskega sistema.  Potrebna bi bila  iz-delava posebnih pravilnikov za podeljeva-nje štipendij in posojil oziroma za način odpisovanja   in   nagrajevanja.   Večina   teh aktov je  že pripravljenih.  Zakon oziroma nek družben dogovor (Izobraževalna skup-nost — univerzitetni svet — izvršni svet?) bi  moral   zagotoviti   stabilizacijo  sredstev (ki so večinoma že na razpolago) oziroma učinkovito  tehnično organizacijo (dokumen-tacijo, statistiko itd.).
9.  Sele tak sistem bi lahko postal učin-kovit   korektiv   obstojeee   socialne   struk-ture, ki se še poslabšuje, postal bi lahko instrument politike študija (ne le privile-giranje nekaterih šol pri podeljevanju šti-pendij, že poudarjanje  teh šol  v  razpisu za štipendije bi vplivalo usmerjevalno na študente) in omogočal zaostritev študijskih kriterijev, ki ne bi imeli več vloge mate-rialnega selektorja.
10.  Za nadaljnjo pot in realizacijo tega predloga (ki je rezultat diskusij v Zš zad-nja leta)   bi   se   morali   truditi   predvsem ZŠ. univerzitetni svet <in univerza kot in-stitucija), temeljna izobraževalna skupnost in še kdo.
11.   Realizacija  take   koncepcije   pa  ne odvezuje   gospodarskih   organizacij in   or-ganizacij in organov občinskih skupščin od r^z";rione štipendijske politike na svojem področju.
VI.
Tributia
Zveza komunistov na Ijubijanski uni-verzi je zainteresirana za samostojno vlogo Tribune. Svoj vpliv ne uveljavlja kot insti-tucija, temveč z neposrednim delovnim an-gažiranjem študentov komunistov in vseh drugih angažiranih in napredno mislečih ljudi. To pomeni dvoje: Zveza komunistov ne more imenovati odgovornega urednika ali pa »skrbeti« kot inštitucija nad razvo-jem Tpbune; prav tako pa ZK ne pristaja zgolj na stališče svetovalca z željami in za-htevami o tem, kakšna bodi podoba lista.
Za Zvezo komunistov, to je za vsakega njenega posameznega člana, je Tribuna ko-munikacijska možnost, ki je mnogi komu-nisti ne znajo izkoristiti. Poleg odprte ko-munikacijske možnosti je brez dvoma za napredno pozicijo sprejemljiva večletna notranjepolitična uredniška koncepcija, ki je usmerjena v bolj ali manj radikalno kri-tiko zakritih struktur in neodgovornlh po sameznikov. Tribuna pristaja na političen prostor takš&n, kot je, in skuša v njem po-iskati svojo aktivno pozicijo. Na svojstven način je Tribuna politična celica z določe-nim političnim odmevom in ki z nekoliko drugačnimi sredstvi in načini izpolnjuje vlogo, podobno tisti, ki jo poizkuša odigra-vati politična avantgarda na univerzi.
S takšnim načelnim stališčem do neke politične celice v univerzitetnem prostoru Zveza komunistov dopušča in omogoča po-litično diferenciacijo, ki se kaže v uveljav-ljanju individualnih vzpodbud in političnih projektov.
V medsebojnem dialogu in borbi rnnenj se kristalizirata domet in cilj druzbene Kn-tike; tedaj procesa, ki ga ni mogoče diri-girati, temveč je v njegovem okvlru treba poiskati svoje jasno izraženo mesto. Težko je danes zato sprejeti realnost, ki doka-zuje, da bodoči intelektualec — komunist (velja tudi za mnoge profesorje) le redko-kdaj zaide na področje komunikacije, be-sede in eksplikacije osebnega projekta. Na univerzi je moč Zveze komunistov lahko le v izraženi teoretični in praktični moči nje-nih članov in vseh drugih naprednih posa-meznikov. Zato ne moremo govoriti o Tri-buni kot o »rezervi« Zveze komunistov na univerzi, temveč kot možnosti, ki jo je šele treba napolniti z delovno prisotnostjo več-jega števila članov, ki so se opredelili za biti komunist.
Ljubljana, oktobra 1968
Nebistveno na račun
bistvenega
(Zapis o tretji univerzitetni koferenci ZK, ki je bila dne 15. okt. 1968)
Konfercnca se je začela tako, kot se začne vsaka konferenca: z uvodnim re-feratom. Kazalo je, da se bo tudi nada-ljevala tako, kot se nadaljujejo vse kon-ference, na katerih se pred pričetkom izvoli delovno predsedstvo, ki naj bi kon-ferenci omogočilo nemoteno in čim uspeš-nejše delo. Kot vse konference, je tudi ta konferenca sprejela dnevni red — brez dopolnilnih predlogov. Namen in osrednja tema konference je bila diskusija na uni-verzi. Tej temi je bil posveče tudi uvodni referat, ki ga je prebral tov. Stane Dolanc. Sam akcijski program je bil plod dolgo-trajnega del vrste ljudi, ki so na konferen-upravičeno pričakovali  (in to so povedali
tudi v uvodu), razpravo ki bo dala »vrsto predlogov, ki bodo akcijski program obo-gatili in ga približali ambicijam angaži-ranega dela članstva ZK na univerzi«.
Ni moj namen izrekati kakršnekoli sod-be o programu, kakor mi ni verjetno treba posebej omenjati pomembnosti tega dokumenta zaradi njegove vsebinske opre-delitve v današnjem političnem, gospodar-skem in kulturnem položaju na Slovens-kem, kjer se poostreno kot morda še ni-koli odslej postavlja problem in se obe-nem odloča usoda slovenske univerze v celoti (tako glede organizacijske in ka-drovske strukture kakor glede samoup-ravljanja na univerzi, celotne študentske problematike in finančnega položaja uni-verze).  Avtorji programa so razpravo to-
rej nedvomno upravičeno pričakovali—in pričakovali so jo tudi mnogi, ki so prišli na konferenco.
Toda zgodilo se je nekoliko drugače. Na dnevnem redu so bile (druga točka) tudi volitve delegatov za kongres ZKS in ZKJ ter volitve dveh novih članov uni-verzitetnega komiteja. Zaradi hitrejšega postopka je bil sprejet predlog, naj se kandidacijska lista obravnava takoj po uvodnem referatu, zato da bi volilna ko-misija lahko izdelala volilne. listke med diskusijo. Volilne liste so bile sprejete in začela se je diskusija o akcijskem progra-mu, kakor je bilo predvideno, med tem pa je volilna komisija pripravljala listke. Pri ponovnem branju kandidacijske liste, že po prvi diskusiji, pa je nenadoma pri-šlo do pravega kopernijanskega obrata v konferenčni atmosferi. Nekaj že prej po-trjenih kandidatov se je nekaterim tova-rišem v dvorani naenkrat zazdelo nevred-nih zaupanja. O upravičenosti kandidira-nja omenjenih kandidatov se je pričela debata. Vse lepo in prav. Bolje enkrat kot nobenkrat. Zastopniki, ki jih bomo volili, morajo zaslužlti naše zaupanje, se pravi, da morajo ustrezati določenim po-gojem. Če se izkaže, da ne ustrezajo, jih odpokličimo oziroma naj zaradi nezaupni-ce odstopijo od kandidature. Toda tukaj se je zataknilo. In konferenca je zašla v vode, ki jih ne bi moglo zajeziti nobeno delovno predsedstvo, če bi hotelo delati demokratično in ne na osnovi diktiranega sprejemanja sklepov.
Izkazalo se je tudi, da ni trdno določe-nih kriterijev, po katerih bi se določale kandidature. Nastalo je vprašanje, ali naj bo to delo v osnovni organizaciji, v raz-ličnih drugih organih ZK ali v študentski organizaciji (tako je npr. sodelovanje v junijskih študentskih dogodkih postalo eden temeljnih kriterijev, kar je zmedo samo še povečalo. Nedvomno je to dile-ma, ki bi bila v drugačnih pogojih korist-na in bi zaslužila razpravo.
Zakasneli razgovor o upravičenosti kan-
didatur se j» sprevrgel v osebno obraču-navanje med delom prisotnih in argumen-ti, ki so imeli popolnoma privatni značaj skupaj z burkami o odstopu od kandi-dature, pa zopet o ponovnem kandidira-nju (posebno zanimivo je bilo, ko so ne-kateri kandidati naštevali lastne zasluge). To je trajalo več kot dve uri, dokler konč-no vendarle niso bili vsi kandidati, razen enega, potrjeni.
Zato se sprašujem, čemu toliko hrupa in izgube dragocenega časa pri vpraša-njih, ki so se kasneje izkazala za bolj ali manj formalna in privatniška in so bila, kar je najbolj žalostno, obravnavana na tako nizkem nivoju, ki je daleč od aka-demskega in ki se ne pojavlja ne le na konferencah, ampak celo na sestankih os-novnih organizacij. Ali je res šlo samo za napačno razumevanje demokraticnih volitev, ki gotovo niso formalno razprav-ljanje o nebistvenem, ali pa za dobro pre-tehtan osebni obračun? Gotovo je, da na univerzitetno konferenco ne sodi eno ne drugo. Rezultat vsega je bil, da od nes-končnega prerekanja utrujeni člani kon-ference niso po več kakor treh urah zbrali dovolj moči in pozornosti, da bi se še mogli ustvarjalno vključiti v diskusijo o akcijskem programu. In tako je bilo dis-kusij izredno malo, zvečine pa so govorili povsem drugi ljudje (kar je tudi svojevrstna ilustracija položaja) in ne tisti iz »volilnega boja«. Akcijski pro-gram je bil enoglasno sprejet, toda kaj dosti več od potrditve je bilo težko do-seči. Tega pa si gotovo niso želeli niti avtorji niti univerzitetni komite niti vsi tisti, člani ZK, ki hočejo več kct samo formalistično prerekanje o zaslugah ali grehih posameznikov, medtem ko je neka-terim to očitno najvažnejše—in gotovo so prišli na svoj račun.
Da ne bo nesporazuma: nisem proti javni razpravi in demokratičnim volitvam, sem pa proti načinu in nivoju, kakršnemu smo bili priče.
S.   Š.
BREZ PREDSODKOV UVELJAVLJAJMO DOBRE
ZAMISLI
Junija samo šitudentje soglasno obsodili študentsko organizacijo kot sklerotično strukturo generalov brez vojske ter zah-tevali, naj se spremeni.
Sedaj je čas, da si študentje sami zgra-dimo novo Zvezo študentov, in pri fcem sodelujemo vsi. Koncept nove študentske skupnosti je pred nami, takšen koncept, ki spreminja politično organizacijo s hie-rarhično strukturo v samoupravno skup-nost študentov, v kateri se uveljavljajo samoupravne, to se pravi demokratične metode in javnost dela. V samoupravni skupnosti študentov je vsak študent po statusu, indeks pa je zadostna izkaznica. V okviru študentske skupnosti bomo štu-dentje lahko obravnavali in reševali vse probleme, ki nas zanimajo (cxi študija do zunanje politike). študentje sprejemamo samoupravni princip in uveljavljali ga bomo ne samo v letnikih in na fakulte-tah, temveč ga želimo prenašati v širši družbeni prostor.
Vsi problemi, ki nas teže pri študiju, se lahko rešijo po povsem samoupravni poti, seveda z našim resničnim in ne le formalnim sodelovanjem. študentska skup-nost na fakultetah mora biti funkcional-na, da bo omogočila organiziran nastop študentov v vseh samoupravnih organih. če hočemo uspeti, bomo morali brez za-držkov odpirati vsa bistvena vprašanja. Naši predstavniki v samoupravnih orga-nih bodo lahko tudi sami predlagali točke
dnevnega reda in lahko bodo sodelovali v diskusijah na osnovi stališč, ki jih bomo študentje sprejeli javno, na svojih zborih.
Profesorji nam pri prizadevanjih za uve-ljavljanje samoupravnih odnosov na vi-sokošolskih zavodih lahko mnogo poma-gajo. Zelo pogrešamo tesnejše stike med študenti in profesorji, večjo pripravljenost slednjih za sodelovanje pri študentskih akcijah, predvsem pa pripravljenost za neformalne kontakte, čeprav so tudi iz-jeme. Dokler bomo pri reševanju proble-mov nastopali kot dve nasprotni strani, ne bomo imeli uspehov. Razlikovati mo-ramo samo tiste, ki si prizadevajo za napredek, ter tiste, ki ga ne žele — ne gle-de na to, kaj so po položaju. Edino močna in enotna fakultetna ali univerzitetna skup-nost bo sposobna napredovati, kar pa je brez dvoma nujno.
V študentski skupnosti naj velja na-čelo, da odločanje in politično delovanje ni monopol nekaterih, temveč pravica vseh ljudi. Posebno študentje ne moremo dopustiti, da bi bili samo kolešček v do-ločenem mehanizmu, ki ga upravljajo dru-gi. Hočemo biti integralne osebnosti in hočemo vplivati na dogajanja. Zato se v družbo, v njeno samoupravno strukturo vključujemo, saj lahko le tako sodeluje-mo pri razvoju in spreminjanju družbe same.
študentska skupnost mora dovoljevati pluralizem in iniciafcivo, združevanje študen-
tov po interesih, saj bodo različni pogledi v okviru skupno začrtane poti omogočili dialog, ki je lahko le koristen. Ker po-znam študente naše univezre, se ne bojim, da bi prevladale konservativne ali kakšne druge »ultra« ideje, čeprav bo delo vseh študentskih voditeljev in tudi članov Zveze komunistov mnogo težje in odgovornejše kot do zdaj. Prevladati bodo morali s kva-liteto in argumenti, ne pa s silo. Vsaka skupina, ki bo zastopala neko idejo, bo zastopala samo sebe in nikogar drugega. Če pa te ideje sprejme večina študentov na javnih razgovorih, potem jih morajo vsi študentski forumi in predstavniki za-stopati kot ideje celotne Zveze študentov.
Ena najvažnejših zahtev za uspešno delo študentske skupnosti so resnično do-bri študentski voditelji. Dokler jih bomo izbirali tako neodgovorno kot do zdaj, do takrat od njih ne raoremo pričakovati večjih uspehov.
Sedaj, ko bomo Zvezo študentov reor-ganizirali, moramo še enkrat verificirati vse naše predstavnike v samoupravnih or-ganih ter odločiti o njihovem polnomočju v prihodnje. Predstavljajo nas lahko le tisti študentje, ki so aktivni. Njihova od-govornost bo v prihodnje večja in nepo-sredna. študentje jih bomo lahko klicali na odgovornost takoj, ko se z njihovim delom ne bomo strinjali.
Nobena skupnost, nobena reorganiza-cija ne bo uspela, če je ne bodo podprli študentje, če ne bodo uresničevali in raz-vijali sprejetih stališo in metod dela. Mno go bo še treba spremeniti, da bomo res demokratični in uspešni ter predvsem zre-li za demokracijo. Nihče nam ne prepre-čuje, da v svojem okolju ne bi mogli uresničiti lastnih zamisli, zato bo vse, kar bomo naredili, odvisno le od nas samih, od našega interesa in naše sposobnosti. Pred nami so velike naloge, zlasti reforma študija. Sem štejem tudi reševanje ma-terialnega vprašanja študentov problemov
celotne družbe, do katerih ne moremo biti ravnodušni. Le če se bomo znali or-ganizirati, bomo nekaj pomenili.
Jože Slander
Leto 1968 je Generalna skupščina Združenih narodov v počastitev dvajsete obletnice sprejetja dekla-racije o človekovih pravicah pro glasila za mednarodno leto oloveiko-vih pravic-
Društvo za Združene narode za SR Slovenijo in Republiški oenter klubov OZIš sta že v začetku let-a razpis?.la
NAGRADNI NATEČAJ
za najboljšo seminarsko ali diplom-sko nalogo s področja človekovih pravic, bodi z ekonomskega, prav-nega a>li kakršnegakoli dragega vi-dika in ne glede na to, ali sodi v otovir delovanja Organizacije Zdtru-ženih narodov oziroma njeniii aspe-cializiranih agencij, ali pa se obrav-nava fesven podrooja delovanja te mednarodrte  organizaci,;«.
Društvo in Republiški center želi-ta opozoribi študente in diploma«\te na ta razpis, obenem pa jim tudi sporočiti, da je rok za oddajo se-stavkov podaljšan do 15. novembra 1968.
Reporterja revije Stern Heinrich Jae-necke in Eberhard Seeliger (fotografije) sta doživela predolimpij&ki pokol Mexi-co Cityju.
Kmalu bi zadonel gong tako, da bi ka-kor Hitler (kot leta 1936 v Berlinu) dal naznaniti začetek olimpijskih iger, pred-stavo proslavitev svoje moči. To pot pri-haja olimpijski ogenj iz Grčije generalov, čehi morajo teči poleg Rusov, ameriški črnci poleg belih rojakov. V Mexicu pa je dala vlada v imenu iger streljati na štu-dente.
Rahel veter je nad množico napenjal trak z napisom: »Vlada, niti s sto olimpia-dami ne moreš zabrisati svojega zločina!« Zabeležil sem stavek in pogledal na uro. Bilo je cb petih popoldne Ob tem časunaj bi se začelo protestno zborovanje študen-tov. Vendar se je množica še vedno valila na »Trg treh kultur« nedaleč od centra mesta.                                              -,
Pred enim mesecem je na tem trgu po-licija priredila krvav obračun, ko je z avto-matskim orožjem obkolila bližnjo tehniško visoko šolo ter zasledovala bežeče dijake prav do stanovanj v okoliških paslopjih. Tudi zdaj ni bilo mogoče dognati števila žrtev. Govorilo se je o trideset mrtvih. To je bil začasni višek vladne gonje proti aka-demski mladini, ki je po štiridesetletnem gospodovanju ene stranke protestirala proti samovolji, korupciji in terorju.
Z.:laj sta bdli obe strani videti izčrpani. Dopoldne sva z Eberhardom Seeligerjem bila na univerzi. Vojska se je po dveh ted-nih zasedbe umaknila v obrobna področja mesta. V inštitutih in laboratorijih so po-grešali mikroskope, opremo za temnice in kartoteke. Studenti so s profesorji delali inventuro v opustošenih učilnicah in pre-davalnicah.
Nekaj sto metrov od univerze pa je stal olimpijski stadion, dovršeno nališpan: vla-di alibi za zatiranje, za študente poziv k protestu pred vsem svetom.
To popoldne so študenti nameravali z javno demonstracijo doseči umik vojske iz politehnike, ki je bila še vedno za.se-dena.
Z Eberhardom Seeligerjem sva šla v ložo tretjega nadstropja velike stanovanj-ske liiše, ki zagrajuje vzhodno stran trga. Loža, do katere se pride po odprtih širo-kih stopnicah, je dvajset metrov dolga in pet metrov široka. Vodstvo zborovanja jo je uporabljalo za tribuno.
Med mehiškimi študentskimi voditelji je siala Oriana Fallaci, novinarka milan-skega »L'Europea«. Srečali smo se bili že nekaj dni poprej.
»Ali niso čudoviti?« je vprašala. Menila je študente.                                 '.-...::     :. -.;
VOJSKA ČAKA NA PROVOKACIJO
Stopil sem k Angelu Verdugu iz stav-kovnega komiteja. Star je 22 let, študira matematiko na politehniki, ima gladko obrit, odkrit mestni obraz.
»Se bo kaj zgodilo?« sem vprašal.
»Ne,« je dejal, »ne verjamem, sicer bi bili že poslali sem policijo.«
Kljub temu je bila napetost v zraku. Krožiie so razburljive govorice. V provinci so bili trije študenti ustreljeni, v Monter-reyu, Oaxaki, Veracruzu in Guadalajari so bili nemiri. Vsi so bili ogorčeni nad ti-skom, ki je prikazoval dogodke po želji vlade ali pa jih je razvrednotil. Mehiški easopisi pa so dobili nepričakovane poma-gače v tujih ol;mpijs':'h reporterjih, ki 50 pisali o »guerillerosih«, »zastraševalnih strelih« in »študentovskih nemirih« — tam, kjer je šlo za militaristično zatiranje pro-testnega gibanja civilistov.
Ob 17.30 je stopil k mikrofonu prvi štu-dentski piedstavnik. Nikoli ne bom poza-bil prvih njegovih stavkov: »Tovariši, obve-ščeni smo, da policija čaka na provoka-cijo. Zato ne bomo korakali do politeh-nike. Izpeljali bomo primerno zborovanje in potem mirno odšli domov!« Nato je go-voril o zahtevah študentov.
Množica je ploskala in vzklikala: »Viva Mexico!« Zborovanje je bilo bolj podobno sestanku zahodnonpmškega delavskega sin-dikata kakor mitingu SDS. Mnogi so se na-veličali stati in zato so posedli. Bilo je ka-kih deset tisoč ljudi, med njimi tudi mno-go žensk. Nad trgom so ves čas križarili helikopterji.
cr-z kake četrt ure sem rekel Eberhar-du Seeligerju: »Mislim, da je bolje oditi.« Prikimal je. Mračilo se je in svetloba je bila že slaba, tako da je bilo komaj še mo-goče narediti dobre fotografije.
TRI ZELENE SVETLEČE OBLE SO DALE SIGNAL
V istem hipu so počili trije zamolkli streli.  Za starim  frančiškanskim samosta-
Kličem
Razpi
s
Zveza študentskih organizacij za telesmo kulturo in FORUM ŠN raz-pisujeta
honorarno delovn« mesto lehničme-ga vodje in pomočnika Unigtrifa v študen-tsikein nas-elju. Zaposlitev je za določen čas (po pcgodibi). Podrobnejše imformaeije dobite v četrtek, 24. 10. 1966. ob 13. uri, na Zvezi štu dent.sk iih orga-niiizaci^ za te-lesno kulturo, Ting revolucije 1/1, soiba 57.
nom, ki je zagrajeval trg z juga, so se vzpele kvišku tri zelene svetleče oble. Za trenutek je bilo čisto tiho. Nato krik deset tisočev glasov. Hkrati so se od množice v paničnem iznenadenju odcepili tisti, ki so bili ob robu. Ko je nova salva svetlečih obel razparala nebo, sem poleg sebe zasli-šal glas Oriane Fallaci: »What happens? What happens?« Nisem ji več utegnil odgo-voriti. Nenadoma sem razločil nenehoma ponavljajoči se glas od spodaj: »El ejer-cito, el ejercito!« — »Vojska, vojska!«
Po zvočniku sem slišal predirljivi glas študentskega govornika: »Tovariši, tova-riši, tovariši — to je provokacija, tovariši, tovariši, mirujte vendar . . .«
Glas je prekinil vrvež za mojim hrbtom. Z obeh stopnišč so v ložo navalili možje v civilu. V rokah so držali težke revolverje in se odsekano zadirali na nas: »Abajoto-dos, cabrones de mierda.« — »Na tla, svi-nje usrane, gobce dol, če jih nočete do-biti!«
Stal sem ob balustradi in se spustil na kolena. V loži nas je bilo dvajset do tride-set. Prav toliko je bilo mož s pištolami. V tem trenutku sem opazil detajl, ki je komično deloval: vsi iz policijske čete so nosili na levici belo rokavico. Prešinil me ie absurden spomin na Dicka in Doofa. Eden od njiju je v njunih filmih nosil bele rokavice. Naslednje krernje sem delal brez povelja. Med kričanje, ki je prihajalo s trga za mojim hrbtom, se je pomešal nov hrup — rožljan.je strojnega orožja.
Vsi smo se vrgli na tla, tudi policija. Streljanje je naraščalo od sekunde do se-kunde. V trušču je bilo čuti le še rohnenje heiikopterjev. Ves čas sem mislil samo to: »Tega ne morejo, ne morejo z vojsko na-pasti neoboroženo množico — tega ne mo-rejo storiti . . .«
»HEIL HITLER!« JE REKEL MOJ NADZOROVAVEC
Vendar so to storili. Skupaj s streli od spodaj in od zgoraj — zakaj streljali so rudi iz helikopterjev — je pokalo tudi orož-je naših belo orokavičenih. Ne vem, na kojra so streljali. Toda takoj sem vedel, da pripadajo vojski. Bali so se, da bi se znašli v ognju laslnih Ijudi. Izza kritja so vedno znova tulili geslo. Geslo se je glasilo: »Ba-tallon Olimpico« —  »olimpijski bataljon«.
Bilo je nekaj trenutkov, ko je ogenj po-nehal in streljanje nojemalo. Stiskal sem se k balustradi poleg nekega belo orokavi-čenega. Pogledala sva si v oči. Bil je mlad, verjetno star 25 let. z gladkim obrazom.
»Ste od vojske?« sem ga vprašal.
»Gobec,« je rekel in mi potisnil glavo navzdol z belo rokavico. Vprašal sem še enkrat. Končno je rekel: »Si, hombre, ne delaj si skrbi. In ti?«
»Nemec,« sem dejal, »novinar.«
»Heil Hitler!« je rekel.
Politične diskusije rajši nisem začenjal. Dovolil mi je, da sem potegnil iz žepa v iopiču cigareto: >'Toda lepo previdno, moj fant,.«
»Zakaj to delate?« sem vprašal.
»Drži gobec,« je rekel, »poseri se.«
Ogenj je postajal močnejši kot prej. Zdaj je bilo spoznati že strele velikokalibr-skega orožja. Od stropa se je luščil omet. Zraven mene je ležalo debeio dekle. Hli-pala je in se tresla. Potem pa je bilo sli-šati glas Oriane Fallaci, iznenaden, pretres-]jiv glas: »Prosim, pomagajte,« je ponižno zaklicala v angleščini, »ranjena sem, poma-gajte vendar!«
»Zakaj ji ne pomagate, prekleto!« sem rekel možu ob sebi.
»Gobec,« je rekel. »Eden od naših tu zgoraj je tudi ranjen. Nimamo nikakega Walkie-Talkie, prekleto. Ne moremo dol.«
Orianin glas je utihnil. Bal sem se. Po-gledal sem na uro, bila je sedem, 45 minut po začetku napada. Nato se je oglasil v kotu mirni Seeligerjev glas:
»Jaenecke?«
»Pravkar sem eno pokadil.«
Vedel sem, kaj je mislil. Kajenja se je bil odvadil pred tremi leti. Streljanje je spet pojemalo. Znočilo se je. Zeblo me je. Iz stopnišča so prihajali kriki, psovke in zamolkel trušč udarcev. Vojska je praznila stanovanja. Potem so prišla nosila. Oriano so odnesli. Moj revolveraš mi je tiščal obraz k tlom. Samo s kotički očes sem vi-del, ko je odhajala. Od sebe ni dala glasu. Potem sta sledila še dva ranjenca. Eden je bil oblit s krvjo; bil je študent v modri obleki.
Pol ure kasneje je bila loža evakuirana. Fri izhodu na stopnice se je pokazal obraz
in zakričal:  »Drug za drugim, toda gobce dol!«
Po trebuhu sem se plazil proti izhodu. Tia so bila mokra. Prestreljena je bila glav-na vodovodna napeljava. Voda je tekla s stopnic v ložo. Tu se je pobarvala v rož-nato. Na koncu lože me je nekdo, prav vako ležeč, vprašal:
»Ti si nekakšen usran žurnalist? Pokaži svoje papirje.« Nikdar nisem v neudobnej-šem položaju vlekel iz žepa potnega lista. Medtem, ko je mož bral, sem gledal okoli. Srečal sem oči nekega študenta. Ci-sto rahlo je dvignil roko in z dvema prsto-ma napravil znamenje V.
Na stopnicah sem smel vstati. Skozi ja-šek je drl slap vode. Neki revolveraš me je zgrabil za ramo. me podržal pod vodo in me nato zrinil v spodnje nadstropje v neko temno stanovanje. Moker sem bil do kože. V veži stanovanja sta stali dve vrsti civi-listov v belih rokavicah. Spustili so me v ozadje in pristal sem v majčkeni toaleti. Tukaj je gorela luč.
V toaleti sta stala že dva moška in dve ženski. Dolgo smo se ogledovali, nakar sm se predstavil. Ostali so bili Charles Cour-vlere od »Paris Matcha«, Jase Antonio Arce, šef redakcije mehiškega lista »Gente«, neka žena nedoločljive starosti in mlado dekle, ki je stanovala tukaj ter je bila slu-čajno bolniška sestra. Njena bela bluza je bila na ovratniku umazana od krvi.
Počasi sem razumeval, kaj se godi v temnih sobah. Tam so tepli študente. Sli-šali smo zamolkle udarce in stoke, toda niti enega krika. Stara ženska je tiho jo-kala, mlada je počasi molila. Francoz ni rekel besede in ni ganil z obrazom.
Potem je prišel Jan Borg. Bil je Norve-žan in je delal skupaj s Heinzem Leiter-mannom kot kamerman. Tudi on je bil moker, da se je cedilo in je drgetal po celem telesu . . . Prišel je bil po drugem stopnišču in so ga odvedli v gornje nad-stropje. Tam so tepli še bolj. »Fant, ki je ležal poleg mene v loži, je mrtev,« je Jan Borg spet in spet pravil. »Bil je medicinec v šestem semestru.«
Tiho smo se pogovarjali. Stara ženska je povedala, da je vojska v vsem okolišu odklopila telefone in ambulantam prepo-vedala odnašati ranjence. Ce so se kaka vrata zganila, smo obmolknili. Enkrat je nekdo stopil noter m spral, svežo kri s svoje bele rokavice. Enkrat so poklicali boiniško sestro. Ko se je spet vrnila, ni rekla nič.
čez eno uro so nas odvedli na dvorišče. Prvič sem spoznal obseg vojaškega napa-da. Povsod so gomazeli lovci s padali. Na njihovih indijanskih obrazih se ni dalo spo-znati nobenega giba. Nekateri so nosili ba-zooke in težke mitraljeze. V obrisih so se vicela oklepna vozila. še vedno so odjek-nili posamezni streli. Ob neki steni so stali študenti v tesnih gručah in z dvignjenimi rokami. Nekateri so bih čisto goli.
Potem sem videl skozi odprto pasažo na ulico. Na drugi strani je stala nepre-glfcdna kača ljudi, ki so jo zastražili lovci. Kača se je počasi pomikala naprej proti nevidni točki. Od tam je prihajalo grmenje težkih Lkw-motorjev.
Stali smo do enajste ure. Jan Borg je s tal pobral časopis in si ga zataknil pod mokro srajco. Potem so žadnjič kontroli- • rali naše dokumente. Gospod v rjavi oble-ki z belim robčkom v naprsnem žepu nam je rekel: »Oprostite, prosim, nadlegi. Vi ve-ste. da so povsod zastraSevalni streli — in, prosim, napišite tu vaša imena, vaš hotel in rasopis, za katerega delafe.«
To smo storili, potem smo šli. Jan Borg je šel z mano. Izognila sva se vojaškemu kordonu in odšla na široko cesto. Ustavil je neki avto. Mož v njem je rekel: »Stopite not.er. Prihajate od tam?« Bil je repurter nekega mehiškega časopisa. Vprašal sem ga. kako je bilo zunsj«. »Enega naših fo-tografov so z bajonetom zbodli v roko,« je povedal. Zraven njega je sedela njegova žena. Jokala je ves čas, dokler nismo pri-šli do hotela.
Proti polnoči je prišel Seeliger. »Napra-vil sem še eno sliko v loži,« je rekel. Doži-vel je štiri leta vojne v Rusiji in zato je bil miren. Toda popil je pivo, česar sicer ni-kdar ne stori.
Pozno ponoči je poklical Leitermann, ki je bil ostal spodaj na trgu, ko je pojemal napad. Zapeljala sva se y njegov hotel. Imel je raztrgano in krvavo srajco. Pri-vzdignil jo je. V bližini želodca je imel štiri krvave raze. Zadal mu jih je neki lo-vecz nožem, ko Leitermann ni hotel izro-Liti svojega filma. Po vsakem »ne« krepak urez. Po Četrtem so ga vojaki pustili.
In med tem, ko so tisoči Mehikancev stali v vrstah pred policijskimi postajami, bolnicami in mrtvašnicami, da bi dobili podatke o svojcih, med tem, ko je drugih tisoč sedelo zaprtih po ječah in vojaških kasarnah, med tem, ko so zdravniki skri-voma ugotovili, da se je število mrtvih povzpelo na 50 do 60, med tem, ko je vsa dežela bila nema od groze, je izšel večernik »Ovaciones« s triumfalnim tis-karskim stavkom: »Si habra Olimpiadas« —   »Olimpiada   je   odprta«.
V hotelu sem oddal telegram. Fant v portirski loži me je vprašal: »Ste bili zra-ven?«
»Da,« sem rekel.
»Kdo je streljal prvi?«
»Vojska,« sem rekel.
Njegov glas se je tišal, ko je rekel: »Gracias, senor, todo el pueblo ya lo sa-be.« — »Hvala, gospod, vee narod to že ve.«
Potem mi je dal list iz mojega predala. Bilo je vabilo za neko cocktailparty v olimpijskem mestu. Nenadoma mi je po-stalo slabo.
Prevedel: Jaro Novak
Pravilnik o sodelo-vanju kratkoročnih
posojil
i.
1.  Namen študentskih kratkoročnih posojil je pomoč  študentom pri premostitvi    trenutnih    tinančnih težav.
2.  Posojilo   se   podeljuje   v   znesku do   500.—   Ndin.   Prosilcu   podeli posojilo   en   član   socialno   eko-nomske    komisije    pri    UO    in upravnik servisa.
3.  V izrednih primerih se lahko po-deli   prosilcu   vsota   do   1.000.— Ndin. O tem odloča socialno eko-nomska  komisija Univerzitetnega odbora Zveze  študentov Jugosla-vije.
4.  študent  lahko  dobi  posojdlo  en-krat letno. O izjemah odloča so-cialno  ekonomska  komisija  Uni-verzitetnega   odbora   Zveze   štu-dentov Jugoslavije.
II.
1.  Posojilojemalec  mora  biti  redno vpisan   na   fakulteti,   visoki   aM višji   šoli   ter  akademiji  v  Ljub-ljani.
2.  Posojilojemalec   mora   biti    član Zveze   študentov  Jugoslavije.
3.  Posojilojemalec   mora   imeti   po-roka   kot  pri  najetju  posojila  v banki  oz.   trgovini.
4.  Tuji študent mora biti član Med-narodnega   kluba.   porok   mu   je lahko tvidi  mednarodni klub.
5.  Prednost pri posojilu imajo slab-še situirani študentje in študent-je    s    stalnim    bivališčem    izven Ljubljane.
6.  Posojila ne more dobiti  študent, ki ni v rednem roku vrir.l poso-jila  tega sklada.
III.
1.  Rok vračanja posojila je šest me-secev po prejemu posojila:
a)  vrne  se lahko  v  obrokih
b)  vrne se lahko naenkrat
če posojilo ni pravočasno vrnje-no, odgovarja porok solidarno z dolžnikom. Za vrnitev posojila se lahko uporabijo vsa redna srednstva izterjave.
2.  Lastoročno   podpisani   prošn.ji   je potrebno priložiti:
a)  index
b)  izkaznico   ZŠJ   ali   Mednarod-nega kluba
c)  ovrovljeno izjavo j^oroka IV.
O izrednih in nepredvidenih prime-
rih kakor tudi o spremembah tega
pravilnika  odloča  Univerzitetni   od-
bor    Zveze    študentov    Jugoslavije,
Trg revolucije 1.
V.
Interno poslovanje:
1.  Obrazce   za   posojilo   izdaja   ser-vis ZŠJ
2.  Izpolnjene prošnje za posojilo in izpolnjene  obrazce  sprejema   ad-ministracija   servi&a,   dvakrat   te-densko  in  jih  je  dolžna  predlo-žiti komisiji iz 2. člena tega pra-vilnika
3.  Komisija   odloča   o   prošnjah   v ponedeljek  in  v  sredo  v  skladu s pravilnikom.
4.  Finančna   služba    servisa    izvrši odločbo  v  skladu s  pravilnikom o   materialnem   poslovanju   orga-nov ZŠJ.
VI.
Komisija za podeljevanje kratkoroč-nih kreditov pri Socialno ekonom-ski komisiji UO ZŠJ, Ljubljana, Trg revoluoije l/II.
UNIVERZITETNI ODBOR ZŠJ
 lllllMAIfUl
8
MALA PULA
RRAJEVNI LESIKON SLOVENIJE
Ta zgoščeni prikaz jugoslovanskih filmov, ki so po mnenju puljske žirije in po presoji prirediteljev (predvsem uredništva revije Ekran) vrh naše filmske proizvodnje lanskega leta, bi v drugem letu že zahte-val nekaj novosti in odpravo tistih napak, ki so bile vidne že lani, po letošnji prireditvi pa so mnogo bolj očitne.
Gre namreč za preprosto resnico, da o jugoslo-vanskem filmu ne moremo govoriti, še manj pa ga lahko kot enotno prepletenega prikazujemo.
Očitno je namreč, da sta v našem filmu že jasno izoblikovana dva ustvarjalna pola, različna po iskanju snovi, odpiranju problemov in s tem različno tudi v izrekanju resnice našega sveta. Tako zelo je jasna in očitna (ustvarjalna različnost namreč), da ji ni tež-ko doloeiti meje; ta meja pa je kar začrtana ločnica dveh republik. Kaže pa, da se bomo pri obravnavanju tako imenovanega jugoslovanskega filma kmalu mo-rali omejiti le na tisti del Jugoslavije, ki leži vzhod-no qd hrvatsko-srbske meje, saj edina problemsko za-nimiva filmska stvaritev hrvatske kinematografije hkrati s svojo aktualnostjo sporoča tudi že ustvarjalno nemoč, ki je zatrla slovenski film.
Iz vrste filmov srbske, vojvodinske in črnogorske filmske proizvodnje, ki obravnavajo čas naše revolu-cije, izstopa predvsem film Miroslava Antida »Sveti pesek« — zanimivo, a filmsko neizdelano razgrinja-nje časa informbiroja. Pod očitnim vplivom sodobne (a žal ne najaktualnejše) evropske misli in (po lastnih besedah) v prizadevanju, da bi razkril svet dalje od točke, do katere je prispel Kafka, Antid razstavlja pol-preteklo obdobje revolucije. Aktualnost, predvsem pa ustvarjalni zagon, pravi izbruh pričevanja, ki dol-go ni moglo biti izrečeno, sta glavni odliki tega filma. Poglavitna slabost pa je neizdelanost pripovedne teh-nike, za katero niti ustvarjalec sam ne ve pojasnila, temveč le poudarja, da drugače izrečeno ni moglo bi-ti in da je tako, kot je, iskreno. In prav v tej točki je očitno glavni problem Antidevega dela — vedno pri-sotna želja po čim bolj prepričljivo prikazani tra-gičnosti tega časa, ki pa jo prav izrazna sredstva (ka-terih namen je to prepričljivost izpovedati) odmika-jo od moči prepričljivega v nekakšen umetniški svet, prepoln poetičnih metafor, prispodob in simbolov. Prav to vpijoče iskalstvo ter množica grobo in neza-dostno razkritih problemov pa je največje poroštvo za upanje, ki spremlja pričakovanje drugih stvaritev novega filmskega ustvarjalca. Predvsem artizma, pred-vsem izrazne izdelanosti, kakršno je najti v epsko-lir-ski pravljici o neomadežljivo čisti revolucionarni ide-ji Lelejske gore.
Povsem svojevrstni deli pa sta filma Ždvojina Pavloviča in Dušana Makavejeva. Kaj pravzaprav je ta strašni Pavlovicev film, ki je vzburil celo neko da-mo, ko ji je o njem pripovedovala prijateljica? Meni je Pavlovičev film nadaljevanje Petrovidevih »Zbiral-cev perja«, resda manj »krasem in očesu dopadljiv«, zato pa globji, kritičnejši, pristnejši. Kot tak je film o neki družbi, ki sama sebe misli kot odprto in ne-skončno demokratično formo, a se skozi pot nekega popotnika razkriva kot totalno hermetična, nedemo-kratična in brezperspektivna realnost. Jimmy Barka ni junak, ne pozitiven ne negativen, je popotni, vr-žen v svet brez lastnega projekta, s cilja, gnan le z že-ljo po drugačnem življenju in brzdan z nezmožnost-jo akcije. Vržen iz edinega pravega razmerja do družbe, iz delovnega razmerja, pahnjen v nivo neprist-nega eksistiranja, živi pač, kakor se živi in kakor se ^em okolju ravna. Uspešen in prodoren je, dokler se drži globoko vhojenih poti v blatu dna družbe. S tem je dopolnjena Petrovideva pripoved o ljudeh z dna družbe, o ljudeh, ki nočejo vključitve v družbo. Pav-lovic dopolnjuje — krivi niso ljudje, kriva je družba, ki jim ne omogoča vključitve, ki zapira možne poti, pljuva in preklinja umazani svet »cigana i kurvi«. Pavlovid je v kritiki družbe mnogo doslednejši in kri-tičnejši od Petrovida. Pravi obraz te družbe pokaže v odnosu do njenega stebra, v odnosu do razreda pro-letarcev, ki sam živi prav tako brezciljno življenje, izgubljajoče se v nesmiselni igri dveh, v brezupnem pridakovanju nečesa, v jalovem organiziranju štraj-kov, v razmerju do akcije, ki naj bi spremenila sta-nje, a vedno znova nemočno propada že v samem začetku. Revolucionarnost, pesem, teror, puška, vse je le brezplodna manifestacija nemožne akcije. Obi-čajni junak nekaj nosi, nekaj odkriva ali se mu vsaj razkriva neka resnica sveta. Jimmyju Barki se ne odkriva nikakršna resnica, tudi ga ne žene nikaka ak-cija (akcije ni), giblje ga le sla po nekakem drugač-nem življenju, ki jo polni neki skrivni podtalni tok, ki nas ohranjuje do končnosti. Smrt Jinimyja Barke, njegova »usoda«; ničesar tragičnega ni tu, je le pot kot tisto, kar označuje izraz bivanje za konec, prav-zaprav srečen konec, saj izpolnjuje željo, izrečeno v glavi filma. Film je močan in pretresljiv ne na nivoju individualne usode, temveč v razkrivanju globje resni-ce sveta.
¦Če je bil Pavlovid odkritje lanskolefcne priredit-ve »Mala Pula« (revija Ekran mu je prisodila prvo mesto mesto med ustvarjalci), bi ob enakih kriterijih letošnje priznanje prav gotovo zaslužil Makavejev. Nje-govo duhovito »novo izdanje jednog dobrog starog filma«, ta vrtinec originalnosti filmskega izraza in satire, je plod preprostega evidentiranja časa. In to prikaz z višine, ko vse naše velike misli, ideali, sim-
boli, tabuji, z eno besedo miti vseh vrst izgubljajo pomen orientacijskih točk našega življenja, ko vse veliko tone v posmehu in ironiji. Dobro izravnano, a gorje Jugoslaviji, če se zave, da ima enega Maka-vejeva.
In končno, ker je bila to večna poanta razgovorov z režiserji, še slovenski film. Letos niti enega pred-stavnika — svojevrsten uspeh! Kaj je z našim fil-mom, kaj je s slovensko filmsko ustvarjalnostjo? Mor-da je eden od odgovorov na to vprašanje usoda edi-nega dobrega letos ustvarjenega slovenskega filma. Gre za kratki film režiserja Karpa Ačimoviča- Film je v tujini prejel visoko priznanje, doma pa ga še ni-smo imeli priložnosti videti. Med edino priložnostjo, med večerom kratkih filmov v kinu Komuna, se je na-mreč razkrilo, da je izgubljen, in ni znano, kaj je z njim danes — ali je izgubljen, najden ali začasno iz-gubljen? Nič čudnega bi namreč ne bilo, če bi se zgo-dilo zadnje. Ali ima sploh smisel predvajati domači publiki dobra domača dela? Hladnik, ki je nekaj časa poskušal prepričevati, je koncno omagal in ponudil tisto, za kar je bil po prejšnjih izkušnjah prepričan, da bo sprejeto. Malo revijo našega standarda in spo-sobnosti. žal pa odziv ni bil ravno najboljši, saj je marsikaj pozabil. Imamo namreč mnogo več, toliko več, da lahko ostanemo ravnodušni tudi, če se ne po-kaže vse, kar je narodu v ponos. Ali je čudno, če se nihče ne spravi k ustvarjanju problemskih filmov; je to res samo ustvarjalna nemoč? Oglejmo si dramski primer — Kozakov »Kongres«, delo, ki je skušalo biti kritično, izzivalno napadalno, pa smo ga lepo sprejeli kot blago hvalnico. So to delo drugače spre-jeli v Beogradu?
Nekaj pa nam je le še ostalo v našem na videz tako neranljivem prostoru. Nečesa le ne maramo, ne-kaj nas Še ogorči —banalen, prostaški poseg v seks in natisnjena kvanta. Ob nenavadnih pojavih na mor-ski gladini se zdrzne vsa očetnjava, zato je tako pri-jetno pisati kvante. Lagodno in učinkovito — kot lep izdelek za široko potrošnjo.
Jernej Novak
¦¦¦¦¦¦¦¦¦«¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•¦¦¦«
RAD BI POVEDAL NAŠIUUBI MAMICI
Joviti Podgornik, dobri ženi (ki nam je pomagala prek pubertete in sedaj sku-paj z nami odrašča, a še vedno boža s toplo materinsko roko prek televizije), da je bila večerja, ki nam jo je pripra-vila nekega četrtka, skrajno neprebav-Ijiva.
Kako ljubko je steklo! Stajiko Godnič, igrivo domiselna primerjava iz slovnice, ki se ji kar sama vsiljuje, iskrivo bo-gastvo praznega uma, očarljivo ljubko nagovarjanje, upali smo že, da bomo odšli v posteljo brez žličke ricinusa, po-tem pa ta grdi, misleči Inkret! Pa zopet vse lepo in prav v zadovoljstvo vseh gledalcev, ki so po Forsytih očarani, ostr-meli ob polintelektualnem razkošju Vas-je Predana, še malo težje prebavljive hrane, neprijetno umivanje, in zop^c je vse dobro — k postelji pridroblja dra-žestno gorostasna Vesna Marinčič. Du-hovito, narahlo, skoro neopazno preliva najglobje bogastvo svojih misli, da ne bi načela krhke zgradbe našega filma. In čisto, čisto na koncu, tik ob vzglavju po-stelje še naš lepi narcisoidni očka, naš iskrivi bombonček Tonček, ki smo prav-zaprav dolžni večno hvalo za ta zgledni prikaz naših zmogljivosti.
J. N.
¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦
Na tiskovni konferenci, ki jo je Državna založba Slo-venije priredi.a ob izidu prvega zvezka leksikona (celotna izdaja tao obsegala 3 zvezke), se je govorilo o namenu in pomenu tovrstnega »repertoarja z uradnimi, topografski-mi, zemljepisnirnj, zgodovinskimi, kulturnimi,gospodarski-mi in turistionimi podatki vseh krajev Slovenije,« kot sa-mo sebe knjiga deklarira.
Poleg predstavnikov DZS in predstavnikov tiska so bili na tiskovni konferenci prisotni: glavni urednik leksikona Roman Savnik ter njegova uredniška sodelavca France Pla-nina in Živko šifrer, ter poslanec izvršnega sveta Sloveni-je, ki je v imenu IS Slovenije pohvalil DZS in uredniški odbor leksikona.
Uvodoma je predstavnik DZS pojasnil, da ce otna za-misel o izdaji takšnega leksikona sega v leto 1962, junija 1964 pa je Roman Savnik sam prijel za delo: reoeno je bilo, da se je nove naloge lotil z Ijubeznijo. Tako je moral sam zbrati razen treh — vseh 40 sodelavcev, ki so zbirali po-datke o posameznih krajih Slovenije. Ob koncu svojega govora je predstavnik DZS povedal, da bi do izdaje zaradi prehudega finančnega bremena nikoli ne moglo priti, če ne bi priskočil na pomoč sk'ad za pospeševanje kulture Slo-venije. Tako pa je slovenska knjižna polica obogatena z ne-pogrešljivim delom, ki »so ga vsi kultumi naradi že apra-vili«,   kot je bilo rečeno.
Roman Savnik je v klenem jeziku povedal, da mora leksikon izhajati v zvezkih in postopoma zato, ker je pre-naporno, da bi v eni sami knjigi bilo vpisanih več kot 6000 krajev Slovenije. Ko je Raman Savnik govoril o svojem delu, je med drugim povedal, kako so Primorci rekli, da so šele zdaj ponosni Slovenci, ker so njihovi kraji popi.sa-ni v leksikonu. Prati koncu govora je rekel, da ni knjige brez napak, in to je dajalo razumeti, naj bralci leksikona opazarjajo na naipake in sporočajo o njih Kajti, je zaklju-čil Savni-k, pasameznik ve malo, vsi pa vemo veliko.
Kaj obsega 1. zvezek krajevnega leksikona Slovenije? • 1. zvezek obsega popise vseh krajev (tudi najmanjših) 18 občin zahodne, jugozahodne in severozahodne Sloveni-je, ki sledijo splošnemu pregledu p^sameznih občin. Po pLsane so občine Ajdovščina, Cerknica, Idrija, Ilir. Bistrica, Izola, Jesenice, Kaper, Kranj, Logatec, Nova Gorica, Piran, Postojna, Radovljica, Sežana, škofja Loka, Talmin, Tr-žič, Vrhnika. Zvezku je priloženih fudi štirinajst zemljevi-dov, ki prikazujejo g"avne kraje, nekatere važnejše vrhove in posamezna vodovja osemnajstih občin Zemljevidi so iz-delani na osnovi topografskih kart geografskega inštituta JLA (ki so v merilu 1:50 000 in pomanjšani v merilo 1:100 000.
Zgodovina Krajevnega leksikona Slovenije.
Krajevni leksikon Slovenije ima predhodnika v Kra-jevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937, vendar je kljub sorodni zasnovi tako dopolnjen in predelan, da je domala v celoti novo delo. V prejšnjem leksikonu ni pred-vsem (ki je seveda že močno zastarel in ga tudi ni več mo-goee dobiti na knjižnem trgu) celotnega Slovenskega Pri-morja, ker je bilo osvobojeno šele po drugi svetovni voj-ni. Mimo tega pa je sleherni še tako majhen kraj doživel v zadnjih treh desetletjih toliko družbenih in gospodarskih spremernb, da jih je bilo treba nujno upoštevati. Pa tudi sicer prinaša nova knjiga marsikaj več, kar je prej izosta-lo (R. Savnik, KrajOTni leksikon Slavenije, 9/1)
Kaj še obsega 1. zvezek Krajeraega leksikona Slove-nije?
1.  zvezek Krajevnega leksikona Slovenije obsega poleg drugega še nekoliko informativnih oglasov o raznih usta-novah, turističnih objektih in agro-industrijskih obratih v 18 obravnavanih občinah.
Kaj bo zajemal 2. zvezek Krajevnega ieksikona Slove-nije?
2.   zivezek  Krajevnega  leksikona  Slovenije  bo  zajemal 2500 krajev okoli Ijubljanskega   in   kočevskega   okraja in Bele krajine, poleg tega NOB v Beli krajini, mačehovsko pa bo prikazal še Dolenjsko.
O čem bo govoril 3. zvezek Krajevnega leksikona Slo-venije?
3.  zvezek Krajevnega leksikona Slovenije bo govaril o tistih krajih Slovenije, za   katere   iz prvih   dveh   zvezkov Krajevnega leksikona Slovenije še ne bomo   izvedeli   niti črke.
In še besedica ali dve o fem, kdo misli o slavenskih krajih izven državnih meja. O lem premišljuje Rornan Sav-nik, hkrati pa naproša DZS, naj tudi ona razmišlja o tern, vendar konkretno.
Im. kaj meni o teh stivareh izvršni svet Slavenije? Izvrš-ni svet Slovenije meni, da so to delikatma vpi-ašanja.
Ostalo o Krajevnem leksikonu Slovenije.
Krajevni leksikon Slovenije je tiskan v 8000 izvodih (1. zvezek), namenjen pa je v prvi vrsti znanstveni in strokov-ni rabi, šele v dmgi vrsti pa je namenjen ostalim rabam. Po hitri oceni je priporočljiv zlasti bilibotekam, statistič-nim uradom in ostalim podobnim ustanovam, mimo tega pa še zlasti ljubiteljem usnjenih hrbtov in moralistom z naraščajem, kajti Krajevni leksikon S lovenije je (in mo-re nuditi) izključno konstruktivno gradivo, ki ne more škoditi v nobenern pogledu, kot v nobenem pogledu ne mo-re škoditi telefonski imenik ali prebiranje le-tega.
m. š.
PETERI VVEISSI
Del razvojne poti dramatike Petra Weissa smo lahko videli tudi v Lubljani: lansko leto je bila v Mestnem gledališču ljubljanskem iz-vedena njegova Pesem o luzitanskem strašilu (Gesang vom lusitanischen Popanz), letos pa je v novi režiji moč videti zopet Zasledovanje in usmrtitev Jeana Paula Marata.
Tako nam je dostopen pogled na Weissovo pre-hajanje v vedno bolj faktografsko izpoved odrskega dela, v angažirano gledališče dokumentarne narave. Iz dramatike (ki stojd še sredi dveh alternativ, ka-kor pravi sam iin kakor je jasno iz njegovih načelnih Lzjav, da se ne odloča za nobeno) se razvija umet-nik, ki se načelno odloči za socializem, ker zanj, ka-kor pravi, generalna črta socialiama vsebuje pravo resnico.
Avtorjevo svetovnonazorsko in politično pojmo-vanje je važno, ker je popolnoma povezano z njego-vim umetniškim oblikovatnjem in ker sam nenehno ponaVlja, da je edini pravi namen gledališča osvetli-tev resnice, to je resnice našega kankrefcnega druž-benega sveta in njegovega reda. Vsaka beseda, ki jo napišem in predložim v objavo: pravi, je politiona.
»Gledališče resnice« je zato naslanjeno na doku-mentarno gradivo in je izrazito angažirano.
Zasledovanje in usmrtitev Jeana Paula Ma-rata sodi še v obdobje prikazovanja dveh mož-nosti odločitve, Pesem o luzitanskem strašilu — vztrajanje v nekakšnem umetniškem sta-nju, ki je vzdignjeno nad obe, pa je že pri-stajanje na eno izmed možnosti, to je obrat v socializem.
Pn Maratu je zgodoviinsko gradivo, na katerega se avtor nasloni, še zelo prepleteno z »lastno iznajd-bo«, to je z domišljijo, kar izpričuje že celaten na-slov: Zasledovamje in usmrtitev Jeama Paula Maraia v uprizoritvi igralske skupine charentonskega zave-tišča po navodilih gaspoda de Sada (Din Verfolgung und Ermordung Jean Paul Marats dargestellt durch die Schauspielgruppe des Hospizes zu Charenton un-ter Anleitung des Herrn de Sade) in je torej nekakš-no gledališče v gledališču. Prvo pomembmo dejstvo, ki ga sprejmemo, ko se dvigne zastor predstave, je okolje: to pa' je char&ntonsko zavetišče, urnobokiica, kjer so baje bili poleg bainikov tudi ljudje, ki so jih hoteli politično ali kako drugače onemogočiti. (Od 1801. do 1814. leta je bil po zgodovinskih dej-stvih v njem tudi markiz de Sade, kjer je s pacienti uprizarjal svoje igre in v njih tudi sam nastopal.) Gledamo torej uprizoritev neke de Sadove igre. Ta igra pa je Zasledovanje in usmrtitev Jea.na Paula Marata, ki je izmišljena, napisal jo je Peter Weiss iin jo podta,knil markizu de Sadu. Zadeva pa se še zaplete, saj so prisotni: markiz sam kot pisec, rav-natelj chestertonskega zavoda kot nekakšna cenzura, in pa napovedovalec, ki je obenem zveza med publi-kama obeh gledališč in inspicient. Markiz de Sade se vede mnogo manj kot pisec igre, ki naj bi ji priso-stvoval, kot pa idejni nasprotnik Marata in revolu-oije, ki jo ta predstavlja. Smo pred alternativo: za revollicijo ali proti njej: Marat ali de Sade.
če gremo preko našega gledališča in sko-zenj v gledališče chestertonskega zavoda, se znajdemo pred nekakšno nelogiko, saj je pisec postavljen kot idejno nasprotje svojemu last-nemu delu.
E>elo se osvobaja in deluje na isti način efcsistan-ce kot avtor. Pozicija Marata se neprestano spremi-nja: nekaj časa je chestertonaki igralec, nekaj časa pa je idejni nasprotnik markiza de Sada, ki ga je usfrvaril. Pozicijo igralca iraa takrat, ko v igro pose-gata tudi ravnatelj za-voda in inspicient, čeprav to ni časovno ločeno, in ko se de Sade vede kot poslu-šajoei aai prisostvujoči avtor, v pravega Maraita pa se preobrazi v dialogu z de Sadom. Zdi se, da se delo avtorju odtujuje in osvobaja, vendar to ni v dani situactji niti nakazano niti možino. RazuimevaTL.je chestertonskega gledališča je mogoče samo s pomoč-jo »našega« giledališča in v njem. Ko člani ohesterton-slke gledailišče skupiine prenehajo igrati, postanejo Sgraiici našega gledališča. To g^leda^ače pa nas pastaivi  aiternativo aii proti revoiiuaiji a
Seveda je jasno, da imamo opraviti z Bre-chtovo teorijo o gledališču, ki jo je Weiss prevzel. Brecht pravi, da gledališče s svojo atmosfero človeka na razne načine podreja in mu jemlje kritični odnos do sveta, kar pa je nepravilno, saj naj umetnost ne zbuja občut-kov, temveč zavest.
Z odtujevalnimi učinki igralec vlogo le ponazarja in se z njo ne identificira, kar ima za posledico gle-dalčevo razumsko spremljanje dogajanja. Gledalec torej ni več emocionalno povezan z dogajanjem, am-pak sledi igri razumsko, kar ga v Maratu pripelje do opredelitve. Tu pa se postavlja vprašanje komuni-kativnosti: če gledam ponazarjanje vloge, ki obenem zahteva le mojo razumsko in ne emocionalno opre-delitev, kolikor je to sploh mogoče, se kaj hitro znajdem izven gledališke iluzije; metaforično: znaj-dem se sedeč na stolu v zatemnjeni dvorani, gledam na oder, kjer se nekdo nekaj gre. To je na neki na-6ki konec giledališča oziroma spada v drugaono gle-dališko atmosfero, kot je Breobtova i»n Weissova. Razumsko moram torej pristati na gledališko ilu-zijo. Angažirano gledališče je povezano z
jo. Resničnost pa je naš svet. ki ga živitmo,. m ni t gledališke predstave- Kaj to pomeni? Odločamo se za nekaj ali proti nečemu, kar je za naš svet pomemb-no, ta odločitev pa narn je omogočena s pomoejo gledališke predstave. Da svet gledališča ni naš svet, je razvidno iz tega, da je naslonjen na dokumenlar-no gradivo, na dokumente, ki prihajajo iz našega sveta. Zdi se, da se Weiss zaveda, da je gledališče kot svobodna fantazija prešibko v svojem apelu na gledalce, da je politično, angažirano gledališče mož-no le s tem doKumentarnjim gradivom, če naj mu gre le za resnico našega družbenega sveta. Zato mu postane takšen dramaturški okvir, kot ga je postavil v Maratu, nezadosten. V njegovem gledališkem opu-su je opaziti vedno večjo odvisnost od gradiva, ki ga pobira iz trenutnega političnega stanja v svetu, kar je v zvezi z vedno večjo brezimnastjo igralcev.
Preko Ugotavljanja resnice, Pesmi o luzi-tanskem strašilu do Diskurza o predzgodovini — in v dolgotrajni osvobodilni vojni v Viet-namu, ki je primer nujnosti oboroženega boja zatiranih kakor tudi poskus Združenih držav Amerike, da bi uničile temelje revolucije — zasledimo ukinjanje fantazije, obenem pa tudi (v zvezi z avtorjevo usmeritvijo v socializem) že popolnoma jasno opredelitev.
Lahko bi dejal, da dilema na tak naoin, kot je v Maratu, ne obstaja več, odločitev je že prisotna v urnetnini in gledalcu je potrebno le še prikimati. Svet ni več interpretiran, ampak je le prikazovan. Postavlja se vprašanje smisla takšnega prikazovanja, obenem pa tudi umetniškosti. PopoLno dokumentar-no gledaiišče ni možno, ker potem preneha eksisti-rati. Umetniškost dela pa lahko ovrednotimo le pre-ko realizacije i-n ne že zgolj z vsečloveško napredno mislijo. Zdi se, da je politiona in humanistična za-vzetost zavedla Weissa v umetniško nekritionost. Ce gre za uimebnino, je vrednost bistega, kar imam pove-dati, vedno tudi v tem, kako povem. Umetniška moč Zasledovanja in usmrtitve Jea.na. Paula Marata je go-tovo večja od Pesmi o lu-zitanskem strašilu, in s tem tudi njena občeoloveška vrednota. To pa je eden izmed namenov gledališča, še posebej takšnega, ki ga zahteva Peter Weiss.
Marat v režiji Mileta Koruna in v izvedbi Drame slovenskega narodnega gledališča se daje z močno odrsko izraz^nostjo. Predmet scene ni niti simboličen niti realističen, ampak je odrsko funkcio-nalan in za-to postane na odru izredno plastičen in komunika-tiven. Obvladovanje prostora in izvirnost v gibanju je o Oresteji morda dosegla ve^jo afektivnost, ven-dar pa je tudi tu ni moč odrekati. Edini napaki sta morda prevelika razdrobljenost v skupinskih scenah iin songi, česar bi lahko bilo manj
Aleksander Zora
SLOVENSKA
442 IVO SVETINA 442
In srnrt je postala nalezljiva bolezen
MIŽEK FIGA
DIVJI ARABEC
ANTON SVETINA
IN TOLOVAJ MATAJ JEZDIJO
NA KRIMU SMO SE SESTALI OD HUDIRJA SMO SE POSLOVILI PO SLOVENIJI SMO SE NAPOTILI
MALO SMO PO SMRTI SMRDELI KONJI SO ČEZ GRABNE DRVELI USTAVILI SMO SE V GRADU
MIŽEK FIGA KLOBASE JE DIVJI ARABEC DEKLE PODI ANTON SVETINA NA HRUŠKI SEDI IN REVOLVER VRTI TOLOVAJ MATAJ ROKC POD KRILO VTIKA
HEJ BRIGADE HITITE
SMRTI VSE POKOSITE
2ENSKO MI ULOVITE
POTEM NAJU SAMA PUSTITE
F.S.
SVOBODA NARODU
KUGA SMRT LOVI LAKOTA SE VOJNI NUDI ŠTIRJE JEZDECI SO PRAVI HOSTA JIM JE PREGOSTA
PEKETALI SMO MNOGO NOČI MIŽEK FIGA JE MOKER POSTAL, DIVJI ARABEC SI JE V KROŠNJI
POSTLAL ANTON SVETINA SE OBNAŠA KOT
ZVERINA TOLOVAJ MATAJ CAKA NA PRVI MAJ
KUGA NI TAKO NEVARNA GREŠ V VOJNO IN TE LAKOTA OSUSI SMRT SE NE OBOTAVLJA ZA PLES SE PRIPRAVLJA
PO SLOVENIJI SMO HODILI DELAVCE SMO VZLJUBILI KU2NE 2ENE SMO JIM STORILI POSTELJE SMO JIM IZLAKOTILI
V ROGU SMO SE USTAVILI SLIŠALI SMO BORA PETI NAŠTELI SMO PET MRLICEV
SONCE NAS JE V LUKNJE
PREPODILO
KMALU SMO S PARTIZANKO ZANOSILI
TURJAKU SMO GRAŠCAKA ZAKURILI
IN BLIŽNJI BATALJON UTOPILI
NA VZHODU SMO KUMROVEC
NA ZAPADU PA CEDAD
SEVER SMO MOHORJU PREPUSTILI
NA JUGU SMO SE S CIRILOM OMO2ILI
NASA ZGODOVINA
JE POLNA VINA
KRCMARICA JE GENERAL
SOD NATANCNO MERI
KRALJEVIC MARKO JE BRDAVSA
POKAVSAL
KRPAN JE PRAZEN ŠEL S CESARICC
GLAVO ODROBIL JI JE Z MESARICO
MESAR BI BIL RAD
ZAGOREL IN BOGAT
DAVKARJA BI Z 2ENO PUSTIL
HCERKO PA K PASTIRJU
MI2EK FIGA
ŠEL JE PO SVETU NIGA
PRODAJAL LAKOTO
IN KUPOVAL PALACINKE
SMRT NE MUDI SE PREDOLGO
SLOVENCI ZDRAVI SMO IN TRDNI
DIVJI ARABEC
DR2AVNE 2REBCE JAHA
V LJUBLJANI JE Z UDOM MAHAL
TO JE DRUŠČINA VESELJAKOV
HEROJA SPREMENI V MRTVAJ^A
SVETI ANTON SVETINA NAM
ŠEL SI OD POŠTE IN VINA
SEDAJ SI KONJSKA SMRT
S KAJMAKOM IN ŠIMBASOM V SEDLU
TOLOVAJI SO PETINDVAJSET
LETNICO PRAZNOVALI
V    2UPNIŠCU SO RAZJAHALI
S POLNIMI 2EPI IN HLACAMI
SO SI ODLIKOVANJA PODELJEVALI
HLAPCI SO PO POLJU SPALI
DEKLE SO JIH UMIVALE
BIL JE PRVI MAJ
MOJ MESEC MAJ
MIR V DE2ELI
KOT OMEHČANO DEVIŠTVO
PO PROSLAVI SMO SE
RAZŠLI
GROZA SPREMENILA SE JE
ŠLI SMO IZ KRIMA
CEZ BARJE IN VODO
BABE SMO V CAROVNICE SPREMENILI
ZADRUGO SMO V PLAMENE OVILI
LAKOTA KUGA SMRT IN VOJNA
ZVEZDO SMO V PRAGOZDU UJELI NA ČELO SMO SI JO PRIBILI SOVRA2NE KROGLE NAS NISO LJUBILE NA DESKAH SMO SE TISCALI NEKATERI SPODAJ SO OSTALI
V BELI KRAJINI SMO KMETICE OKRADLI CEŠNJE SMO ZOBALI IN JO ČEZ SAVO UŽGALI CEZ GORECE VASI IN POLNE POSTELJE SKOZI KOPALNICE IN NATO NA SEVER
V STRAH
KUGA OŽENILA SE Jt.
Z LAKOTO
VOJNA V LJUBICO
NEBEŠKO
BABE STRAŠNE
S*LE SO NA HRVASKO
PASTIRICA KOZE PASE MI2EK FIGA JE ZBOLEL V MEDENICI MED SMO NAŠLI ARABEC JE ARABKO POSEDLAL ANTON ŠE DANES VIDO VIDI TOLOVAJA SO PRETENTALI PREKO NOCI SMO SI POSTLALI POKER JE HAZARD
NEKE NOCI PADLI SMO V ZASEDO ROKOVNJACI SE NAM V BRAN POSTAVILI KUGA JE OD SMRADU MEDLELA SMRT JE IZGUBILA KOSO LAKOTA JE V KASCO ZABLODILA VOJNA SE GA JE NAPILA
SLOVENIJO SO ZAPUSTILE HEJ JUMPAJDIJA JUMPAJDA SLOVENIJA JUNAŠKA APOKALIPSA JE ODŠLA
KONEC
Risal Junoš Miklavc — Ml. 442
SVOJI K
ŠTUDENTSKIPROJEKT REFORMIRANE UNIVERZE

Smo pred novim študijskim letom. Na univerzo bo prišla nova generacija študentov, ki bo že prve ure na univerzi občutoila vse težave in nasprotja v akademskem okolju. Ponovno bo načeto vprašanje prostega vpjsa a!i lzbora študentov novincev, vpra-šanj'3 predizobrazbe, vprašanje osipa študentov v prvem letniku študija, vprašanje selekoije metod im izvajanja študija, delovnega nadzora nad študenti, skratka ponovno bomo pred problemi, ki ovirajo kvalitetni studij Slednje pa naj bi bila karakteristi-ka univerze oz. visokega šolstva nasploh.
V celot-nem sistemu izobraževanja in vzgoje je univerza na ključnem položaju kot najvišja znain-stveno-pedagoška ustanova z nalogo izobraževanja in humanizacije ljudi v ustanovo, ki ustvarja duhov-no in intelektualno elito ljudi, poleg tega pa ima še funkcijo razširjene reprodukcije nacionalne inte-ligence. Naloga sodobne univerze je izobraževanje kadrov, ki bodo skrbeli za dvig kulturnega in gospo-darskega razvoja svojega okolja in ki bodo uv»eljav-ljali splošni moraloi razvoj našega sveta. Ta vloga zahteva od univerae večjo odgovomost do družbe, saj mora vmiverza spremljati dinamičnost delitve dela, razredna in sooialna gibanja družbe itd. Uni-verza mora torej nujno biti povezana s prakso in napredkom, ker drugača izgublja svoj pomen.
Pospešena industrializacija je vpldvala tudi na visokošolske ustanove, katerih število je tako nara-slo, da so bile možnosti naše družbe in gospodar-sfrva in financiranje vseh pogosto premajihne. Eks-panzijo mreže visokošoiskih usianov so pogosto pod-pirale tudti lokaline in subjektivne težnje, neizdelani plani kadrovskih potreb itd., vse to pa je peljalo sicer v kvantiteto in preozko specializaoijo diplomi-rainih kadrav, v precejšnji meri pa je škodovalo tudi kvaliteti in ugledu jugoslovanskih univerz oz. njihovih diplomantov.
Posledice takega starrja se kažejo v neučinkavi-tosti študija, v lzredno velikem osipu, v majhnem številu diplomantov in predolgem trajanju študija itd. Razbitost sredstev, nameinjenih visokošolskemu izobraževanju, je zavirala dejavnost teh ustanov, ki takb niso mogle dovolj opravičit; tistih nalog, ki bi jih morale do&ledno in kvalitefcno opravljati. Re-formna prizadevarna nu?be ¦• akademskem okoiju se niso mogla uveljavljabi tako, kot bi bilo želeti, temveč so ali vsi nakatzani in želeni procesi šli poča:; ?\[ pi ne'<n"pr:ii o^ob^mov rvso niti začel; reševati.
Junijski dogodki so ponovno načeli celo vrsto vprašanj in problemov reforme visokega šolstva, kajti odločno smo zahtevali temeljite spremembe odnosov v visokošolskem sistemu ter realnejše vred-notenje kompleksa izobraževanja in vzgoje ter dru-gih dejavnosti visokega šolstva. Vsi, ki živimo in delamo na univerzii oz. vsi, ki smo s svojim delom vključeni v delovanje in izpopoilnjevanje visokega šolstva v Sloveniji, se vsak dan snečuj-amo z vpraša-nj;, ki so za nas bisrvenega po<:nena. To so vprašanja socialno-regionalne strukture študentov, vprašanja nivoja visokošolstkega študdja vključno s problemom materialnega položaja celotnega šolstva itd. Pereč je tudi problem saimouprave na univerzi in na dru-gih visokošolskih ustanovah in položaj študentov — njihovo enakopravno m odgovorno sodelovanje v sa moupravnih organih, začenši od fakultet pa vse tja do organov, ki neposredno odločajo in krojijo visokošolsiko izobraževanje. Vsa univerzitetna jav-nost je velikokrat postavljena pr>ad dejstvo, da druž-ba ne upošteva dovolj izobraževanja kot bistvenega faktorja razširjene reprodukcije; veliko jih je, ki menijo, da je vlaganje večjih sredstev v izobraževa-nje socialna nuja ali celo socialno zlo, čeipra.v je res-nica prav nasprotna.
Reforma univerze in visokega šolstva nasploh mora biti permanentna in temeljiti mora na kore-nitih notranjih spr-smembah, težiti za spremembami v načinu in vsebini izobraževalnega procesa. Nepo-sredno je treba rešiti vse probleme od obsežne viključitve visokega šolstva v družbena dogajanja ka-kor tudi probleme, kot so vpis, študijski pogoji, štu-dijiSlki režim itd. Realno reševanje teh in drugih sporednih problemov je odvisno od sredstev, name-njenih visokemu šolstvu oz. dejavnostim visokošol-skih ustanov.
Samoupravljanje na visokošolskih ustanovah je le zametek splošne samoupravne prakse in izvira :z neusfcreznega načiiia finanoiranja visokega šolstva oz. šolstva nasploh. Realizacija samoupravne prakse pa ne more popolnoma zaživeti tako dolgo, dokler bado razni forumi vsiljevali obliko in funkcioniranje e«imofUjprave# ne da toi vai&okašalstom ustainovam pu-
stila iskabi in realizirati lastne poti pri reševanju lastnih problemov. Težimo za takšnimi oblikami samouprave, kjer bodo samoupravne pravice strnje-ne na univerzu in na visokošolskih ustanovah — ot> enakopravnem sodelovanju vseh, ki živijo in delajo v akademskem okolju (študentje in pedagoški de-lavci). Želimo preiti tradicionalne okvire samoupra-ve, težimo torej k funkcionataoati. S tem nam bo omogočeno uspešno zastopanje naših idej v našem okolju kakor tudi uspešna vključitev uniiverze in visokega šolstva v širšo družbeno skupnošt.
Programska načela organizacije študtja smo gra-dili glede na trenutno situacijo na univerzi in v slo-vanski javnosti, na pripravljenosti obsežnejšega aka-demskega okolja na temelje spremembe sedanje uni-verze oz. organizaci.ie visokošolskega studija. Sr.ali-šoa univerzitetnega odbora ZŠJ, ki težijo za uveljav-ljanjem sodobnih metod študija in s tem za sodob-nim konceptom univerze, smo razdelili na nekaj bi-stvenih poglavij, v katerih pa sta istočasno zajeta dolgoročnejši in kratkoročnejši konkretna načlna reševanja  trenutnega položaja.
I.  Neenak  nivo predizobrazbe,  potrebne za viso-košolslki    studij,    naj    popravi    reformiran    koncopt vagoje  in  izobraževanja na srednjih  šolah.  Pri per-spektivnem   reformiranju   srednjega   šolstva   bi   mo-raila biti univerza eden bistvenih dejavnikov, ki naj narekuje   način    in   vsebinsko    reševanj«   koncepta srednjega  izobražvanja.  Pripominjamo,  da  je   treba ob novem koneeptu srednjega šolstva zahtevati kva-liteten izbor mladine, torej težiti za tem, da prodre misekiost,   ki   zagovarja   šolanje   sposcbnih.   Refor-mirana   srednja   šola   naj   ima   funkcijo   usmerjanja na visokošolski študij; srednje šole naj patemtakera zaposlijo psihologe, ki bodo  z ustrezinimi testi pre-verjali,   ali   so   srednješolci   sposobni   študij   nada-ljevati. Ker težimo, da bodo na fakultetah študiirali sposobni študentje, je potrebno v perspektivi izvesti izbor študentov pred vpisom na univerzo. Testiranje novincev   v   prejšnjem   študijskem   letu,   ko   naj   bi ugotovili  siposobnosti  za  visokošolski  študij, se naj tudi letcs pcncvi,  tako da bomo ob ir\~;roi kakršr.s-gakoli izbora študentov lahko delali izbor na znan-stveni  osnovi.   V  sedanjih  pogojih  nasprotujemo  — kljub vsem argumentom — kakršnemukoli omejeva-nju vpisa  novincev  na visokošolske  izvode,  pač pa se  zavzema-mo   za   poostreno  selekcijo  v  prvem  let-niku  študija   (selekcijski  osnovni  predmeti),  oepra^' tudi taka seleikcija ni najbolj sprejemljiva.
II.  Neustrezna   tedenska  obremenitev  študento^v, razpored predavanj  m vaj  itd. so dejavniki, ki one-mogočajo  normalno  delo  študentov  kakor tudi nji-hovih predavateljev. Tako stanje pogojuj-3 tud:  dej-stvo,  da  veliko  profesorjev  iz  različn;h  razlogov  ne upošteva  točnega termina začetka  predavanj  in vaj. To  zasledimo  skoraj  na  vseh  fakultetah  in pri ce-lotnem  izobraževalnem procesu. Ti  dejavriiki že na začetku redne^a  de.a hi-cjmijo kcn . ¦¦¦¦.   eto in ri-c .> nalnost iakoriščanja delovnega in prcstega časa. Na-vajamo stalJšča prej nakazanih problemov:
—  dosledno   se   naj   izvajajo   zakonska   določila o obremenitvi študentov in pedagoških delavcev;
—  padagoško-zjnanstveni   sveti   naj   seslavijo,   v mejah   svojih   možnosti,   takšne  urrrke,  da  bo  čira manj  prekinitev  med predavanji  in  vajami, kar po-menii,  da   mora   biti   obveznost   študentov  in  profe-sorjev do fakultete č?mbolj strnjena in enakamerno porazdeljena;
—  zahtevamo, da ae vsi predavntelji -držijo toč-nega   termina   začetka   predavanj   in   vaj   (začetak oktobra in ne morda november ali december) in da tej   zahtevi  prilagodijo  vse  svoje  druge  obveznosti, ki zavirajo kontinuiteto rednega dela;
—  študijski   programi  prvega   letnika   naj   zaja-mejo   študij   fiin¦.;".¦    ntatii-..i   preoi     ¦;-..•,   pc .^  n:h za  razuimevanje  stroke,  ki  pa  naj   bodo  selekcioni-rani  na  zares  potrebno  snov.  Fundamentalni  pred-meti naj  imajo  tudi selekcijski  karakter.  Iz študij-skih načrtov prvih letnikov naj izpade ves strokovni balast, ki študente dezorienbira pri študiju in  tako dela ttidi bazo za neustrezno selekcijo.
III.  Dejstvo je, da sedanje metode in način štu-dija študenta navajajo na kampanjsko delo, na zgolj enciklopedično osvajanje znanja in sporedno s tem usmerjajo  na   lov  na   ocene,   ki   so   marsikateremu študentu pogoj za štipendijo. Ugotavljamo, da je za-sfcarelo pojmovanje  o podrejenem položaju štud-an-bov (resniična praksa to dejstvo vsaik dan potrjuje), zastareio je tndi poimovanje o pretažno predavatelj-sko-izobraževr^nem proc-asn. Dejansko stanje zahteva vkjlučitev v študij s kritično akitivnostjo šfeudeinboiv
in  ob  usmerjajoči  vlogi predavatelja kot  organiza-
torja   m   nepoaiednegd   vira   znanja.   Za   ure^i.ev   se-danjega  položaja  zahtevamo  naslednj-e:
—  uvajanje  skupinskega  in  individualnega   dela s  študenti,  v  ta  namen pa  naj  ustrezni  republišika farumi   zagotovijo   potrebna   sredstva   za   zaposlitev večjega števi^t pedagoških delavoev;
—  študijske pripomočke (ucila itd.) je potreboo uporabljati   v   polni   meri,   obenem   pa   kupiti   tudi nove potrebne učiie pripomočke, ki jih predavatelji potrebujejo pri delu s študenti;
—  pedagoški   delavci   morajo   izvajati   ustrezen kontinuiran   delovni   nadzor   nad   študenti   z   uvaja-njem večjega števila testnih preizkušenj in podobnih. metod preverjanja študentovega znanja, tako da bo-do izpiti postali  zgolj  formalnost, v prifoodnosti pa bi  bili  sploh  odpravljeni;
—  za   izvajanje   takih   metod   dela   je   potrebno večje število asistentov m demonstratorjev, za te pa naj   poskrbijo   fakultete   oz.   jim   morajo  zagotoviti potrebna   sr-adstva   ustrezni   republiški   forumi   (izo-braževalna skupost SRS oz. skupšcina SRS).
IV. Fakultetni učitelji vzgajajo in izobražujejo strokovnjake z visoko izobrazbo, ta funkcija pa se v danasnji praksi omeji pogosto na branje skript. Taki univerzitetni prfesorji, ki bodo svojo nalogo opravljali saroo z branjem skript, nam niso potreb-ni, saj s svojim delom in poznejšimi zahtevami da-jejo zgl-ed, ki ga ne moremo šteti za odgovornega in ustreznega funkciji, ki jo opravljajo. Nakazana aplikacija snovi pozneje pogosto zadošča za znanje, ki ga naj študent pokaže na izpitni preizkusnji.
Študij stroke po tej literaturi je pogosto odvi-sen od iznajdljivosti študentov oz. njihovega zani-manja za obsežnejše znanje ali, bolje, od študento-vega znanja tujih jezikov. Predlagamo naslednje ukrepe:
—  zahtevamo take univerzitetne profesorje, ki so svoj   naziv   dobili   na   pocllagi   znanstven.h    del    in pc '-¦ "škin sposcl::no"i >.  Visokošolski predavatelji bi morali   najprej   delovati   v   neposredni   praksi,   šele na.:o pa bi  lahko  kandidirali  za visokošolskega pre-davattvc.
—  zahtevamo osnovno študijsko literaturo v do-mačem jeziku;
—   predlagamo,   naj   profesorji   pred   predavanji študentom razdelijo okviren program prsdavanja. iz tega orisa pa naj gradijo predavano snov na osnovi diskusi.ie s studenti. Preriioženi prog:-      ¦   iuc-ii.    -i.i lahko študentje pozneje uporabljajo  kot  vodilo  pri študiju. Prednost  takega dela je v pripravi  študen-tov na predavanje, s tem pa tudi večje sodelovanje študentov pri  izobraževalnem procesu;
—  fakultete so dolžne uvajati študante v meto diko znanstveno-raziskovalnega dela, s tem namenom pa naj   dajo     v programe  stroke  poseben seminar 'seme^rski),  ki  bo   oi'.   . aval   samo   to  dejavnost. Če to ni mogoče, morajo predavatelji tovrstoo prob-lematiko vključiti v programe svojih predavamj;
—   fakultete  se  naj   v  večji  meri  zavzamejo  za izboljšanje  obvezne  študijske  prak&a  študentov,  kar pomeni, da morajo organizirati študijsko prakso na nivoju, ki ustreza funkciji fakultet;
—   fakultete   morajo   omogočiti   vsem   prizadev-nim in zainteresiranim študeni;om vpogled v znanst-veno  delo  fakultete   Tovrstno  dejavnost   je  treba  v večji meri vključiti v seminarska m diplom&ka dela študentov.   Diplomska   dela   bi   lahko   opravljali   štu-dentje tudi na osnovi del v industriji — industrija naj   bi   razpisala   v   sodelovanju   s   fakultetami   di-pio-   ¦ .la. ue.u za siuueruo
V sedanj-" štud.iicki v :n\ si^tcm i;:oii.;"'. izpitni režim, vpisni pogoji, način študija itd. silijo št-u-uzn.\i h Kav^oanjsk. ^ . ' v nesisici. .'.•„..^n . v enciklopedično osvajanje znanja, popolno akcijsko študijsko pasivnost, v lov na ocene itd. Pogoji, pod katerimi študentje danes opravljajo izpite, niso sprejemljivi, ker se študentovo znanje pogosto o^ce-njuje subjaktivno, ne zajame kompletnega š^udija predp^sane izpitne snovi, ocenjevanje študentovega znanja pri izpitni preizkušnji je zgolj površinsko, ob vsem tem rezultat izpita, (ocena, ki je po našem mnenju neobjektivna) popoinoma zadovolji tako štu-denita kot profesorja. Tako stanje omogoča sedanji nivo študija na Ijubljanski univerzi, saj ga pogojuje-jo študijski programi in neracionalni učni načrti, način študija, v katerega je prisiljen vsak študent, takšen nivo podpirajo nefunkcionalni urniki in veliko število sporednih vzrokov, ki noposredno ali posred-no onemogcčajo racionaino in narmalno delo tako štojdeatov kot predavateljev. Tatašaio stanje vocLL v
11
§ 1. PODROČJE RAZMIŠLJANJ
Raziskovanje načina spoznavanja literarnega de-la. ki ga nameravam tu izpeljati, spada v posebno spoznavno teorijo. Vendar imajo rezultati, do kate-rih lahko pridemo na tem področju, precej širši po men. Prav tako so namreč pomembni za literarno teorijo in njene epistemološke temelje in celo za nekatere probleme teorije znanosti. In končno, niso nepomembni za tisti del estetike, ki jo pojmujemo kot znanost o estetskem doživljanju.
Zadnja leta pred vojno se je razvilo — tako pri nas kakor v tujini — živahno gibanje na področju metodologije literarne teorije. Po čudnem naključju pa se tedaj niso pobliže ukvarjali z vprašanji spoz-navanja literarnega dela niti jih niso jasneje izobli-kovali. Prav zato metodološkim raziskovanjem na tem področju primanjkuje teoretičnih temeljev. Če hočemo namreč pojasniti, kako naj bi spoznavali li-terarno delo, moramo najprej vedeti, na kakšen način poteka spoznavanje nasploh, v kakšne težave in nevarnosti lahko zaidemo pri tem in v kakšnih pogojih utegnemo priti do resničnih rezultatov. Zaenkrat ta temeljna vprašanja še vedno čakajo na odgovor. Naslednja razmišljanja naj bi — pa čeprav samo konceptualno — zapolnila to vrzel
§ 2. VPRAŠANJE
Osnovno vprašanje, na katerega želim tu odgo voriti, je: Kako spoznamo dokončano in točno do ločeno literarno delo? Spoznavanje je samo ena zvrst bralčevega komuniciranja z literarnim delom. Vendar tudi to lahko poteka na različne načine, ki vodijo do drugačnih spoznavnih rezultatov. Pri tem igra važno vlogo še raznovrstnost literarnih del. Zato je predvsem potrebno analizirati splošno she-mo spoznavanja literarnega dela in nato preiti k razkrinkavanju posebnih sprememb tega spoznava-nja. Prav tako je nujno, da ta uvodna razmišljanja naslonimo na določene predpostavke, ki jih name-ravam takoj pojasniti.
Izraz »spoznavanje«, resp. »spoznavamo«, vedo-ma uporabljam v splošnem pomenu kakršnegakoli »seznanjanja« ž določenim, docela opredeljenim li-terarnim delom (npr. Gospod Tadej Adama Mickie-wicza) in to seznanjanja do katerega pridemo med bran.jem celotnega dela.
Drugače rečeno — gre za tako široko pojmova-no spoznavno komuniciranje z literarnim delom, da bi s tem terminom zajeli razne primere, od katerih bi se po končni analizi samo nekateri izkazali kot pridobivanje spoznavanja v ožjem smislu. Tako splošno pojmovano spoznavanje literarnega dela v teh uvodnih razmišljanjih omenjam zato, da bi se izognili nevarnostim, ki se nam obetajo, če sprej-memo enega omenjenih analitično nejasnih in ne-mara preozko pojmovanih spoznavanj, resp. spoz-navanja literarnega dela. Ožje pojmovano spoznava-nje literarnega dela se bo izoblikovalo med razmiš-ljanjem. Le-ta naj privedejo tudi do razkrivanja pogojev, ki omogočajo spoznavanje literarnega dela. Na poti k temu končnemu cilju kljub vsemu pretijo številne težave, povezane z vprašanjem objektivno-sti nasploh, ki pa jih tu ne moremo obravnavati. Zato ti sklepi pomenijo samo določeno pripravo za ta končni cilj.
Izraz »literarno delo« uporabljam v smislu dela t. i. »lepe literature«, torej dela, ki si zavoljo svoje temeljne zgradbe kar najmanj lasti pravico umet-niškega dela, katerega namen je omogočiti bralcu percepcijo estetskega predmeta. Moramo namreč vedeti, da ni vsako umetniško delo vrednostno delo in da ni vsak predmet estetskega doživljanja pred-met pozitivnega doživljanja, npr. vzhičenja, ugodja ipd. To zadeva tudi t. i. dela lepe literature. Tudi ta so lahko »lepa«. veliko vredna ali pa »grda« z negativnimi vrednotami. Tako ena kot druga lahko spoznamo, in šele takrat izsledki tega spoznanja lah-ko odločijo, med drugim, kakšno umetniško vred-nost ima dano delo. Prav tako morajo naša raz-iskovanja zajeti ene in druge primere, kar seveda ne pomeni, da se spoznavanje, posebno pa estetska percepcija visoko vrednostnih literarnih del lahko marsikje razlikuje od spoznavanja malo ali nega-tivno vrednostnih del.
§ 3. PRILAGANJE   SPOZNAVANJA  STRUKTURI PREDMETA SOZNAVANJA
Ko se lotevamo opisa spoznavanja literarnega dela, moramo predvsem vedeti, da pri tem ni vse-eno, kaj je predmet tega spoznavanja. Epistemolo-ška raziskovanja zadnjih desetletij so namreč poka-zala, da je spoznavanje določenega predmeta prila-gojeno njegovi temeljni strukturi.
Prilagajanje se kaže v tem, kakšne spoznavne operacije se uvrščajo v celoten proces spoznavanja, v kakšnih zaporednih zvezah in sočasnem nastopa-nju se te operacije javljajo, in končno, kakšna je spoznavna vrednost rezultata. do katerega lahko pri-demo med tem procesom. Koliko je osnovnih tipov predmetov spoznavanja, toliko je različic spoznava-nja. Na primer: materialni predmet (stvar) spozna-mo edinole, če spoznavni proces začnemo s čutnim zaznavanjem tega predmeta. Včasih pa se vendarle zgodi, da se o določeni materialni stvari seznanimo s pomočjo informacije, ki nam jo je posredoval kdo drug. Toda tedaj je ta ali ona oseba oziroma še nekdo tretji moral dano stvar nekoč čutno zaznati — tako da je končni izvor vselej v tem primeru čutno zaznavanje. Odvisno od tega, kakšne vrste lastnosti stvari hočemo spoznati, se moramo prilagajati tej vrsti čutnega zaznavanja, ki se razlikuje od drugih (npr. gledanje od poslušanja). V praksi nam je to zelo dobro znano in nihče ne bo skušal prepoznati barvo dane stvari z vonjem ali sluhom, pač pa bo v ta namen uporabil vid. Kdor hoče spoznati lastna psihična stanja in procese, temu čutno zaznavanje ne more pomagati. spoznati jih mora v popolnoma drugače oblikovanih aktih notranjega izkustva. Ta-ko je tudi v drugih primerih. V slehernem gre za te-sno prilagaianje med temeljno strukturo predmeta spoznanja in lastnosti spoznavania. Prila°raianie omogoča z^.tno lažio pnnlVo določ°nooa spo"'1""^-nja, kjer se najprej  seznanimo z osnovno zgradbo
ROMANINGARDEN
0 SPOZNAVANJU
LITERARNEGA
DELA
ROMAN INGARDEN, poljski filozof (1893 —), profesor v Liuoiou, živi sedaj na Poljskem. Preko Husserla je prišel do svojevrstne ontologije, ki jo posebno zanimivo interpretira na področju umetno-sti. Določiti hoče »čisto intencionalno bit estetskega predmeta«, posebno literarnega dela (— šele kasneje se je lolil tndi drugih oblik umetniškega izražanja —), kjer govori o »štirih plasteh« v zvočnem mate-rialu, pomenu besed, predstavljenem predmetu in njegovih imaginativnih aspektih. Ta večplastna struk-tura umetniškega dela pa vendarle upošteva njegovo organsko enotnost.
Tako »Leksikon filozofa« (Naprijed 1968) omenja še njegova glavna dela, med njimi tudi Das Litera-rische Kunstvoerk (1931), na katerega se Ingarden sklicuje tudi v »Razpravah iz estetike« (Studia z es-tetyki, PWN, Warszaiva 1966), od koder je preveden tudi naš odlomek iz Uvoda v spoznavanje literarnega dela.
Za razliko od Literarnega dela, kjer je podrobno razčlenil zgradbo književne umetnine, se Ingarden v »Razpravah iz estetike« predvsem sprašuje, kako ?iaj to literarno delo prepoznamo, se pravi, kako naj ga beremo. Prepričan, da je literarno delo visoko or-ganiziran proizvod z večplastno strukturos se zavze-ma za tdko branje, ki je tej strukturi pravično, in zahteva od bralca zbrano pozornost, usmerjeno na sdmo literarno delo.
danega predmeta. Tudi y našem primeru ne bo od-več, če omenimo najprej načelne trditve o zgradbi literarnega dela, ki jih navajam v knjigi Das litera-rische Kunstwerk. Kajpada te trditve ne bodo za predpostavke naših epistemoloških raziskav, saj bi nas to v določeni fazi zavedlo v petitio principii. Uporabili jih bomo edinole kot nevristično sredstvo, da bi usmerili pozornost prav na te določene spo-znavne procese in njihovo zamotano zgradbo. Z ozi-rom na veliko raznovrstnost tipov literarnih del lah-ko domnevamo, da se razlike med njimi odražajo na načinu spoznavanja literamih del posameznih ti-pov. Verjetno drugačne spoznavamo npr. majhno li-rično stvaritev, drugače dramo ali komedijo in spet drugače epski roman. V vsakem primeru bomo upo-števali to možnost v kasnejših delih naših razmiš-Ijanj.
§ 4. TEMELJNE TRDITVE O ZGRADBI
LITERARNE DELA
V nadaljnih razmišljanjih potrebujem naslednje trditve iz ontologije literarnega dela:
I.  Literarno delo je večplastni proizvod, pri ka-terem moramo razlikovati:
a)  plast besednih zvokov kakor tudi jezikovno-zvočnih proizvodov in pisanih znakov višjega reda;
b)  pomensko plast, sestavljeno iz smislcv stav-kov, ki se uvrščajo v sestav dela;
c)  plast  shematiziranih  videzov,  s pomočjo  ka-terih se kažejo predmeti, predstavljeni v delu;
d)  plast  predstavljenih predmetov,  ki  jih nam-reč  predstavlja   čisto    intencionalno    stanje   stvari, označeno s smisli stavkov, ki se uvrščajo v sestav dela.
II.  Iz zgradbe posameznih plasti literarnega de-la izhaja organska povezava med njegovimi plastmi, in s tem tudi strukturalna enotnost dela.
III.       če       je       literarno      delo      vrednostno umetniško delo, vsebuje v s a k a plast (v potencial-nem  stanju)   specifične  kvalitete  estetskih  vrednot, ki se sočasno uvrščajo v delo pri takem ali drugač-nem izboru — sestavljajoč posebno polifonsko har-monijo  estetskih kvalitet.  Tip  te harmonije  odloča o   končni   vrednosti   danega   dela   kot    umetniškega dela.  Ne glede na to, kakšna je harmonija v delu ali da je določeno »pismeno« delo literarno de-lo v takem smislu, kot ga pojmujemo tu — je zanj odločilno prav to, da je njegova zgradba — če lahko tako rečem — »preračunana« na to, prirejena temu, da   vodi   v   izoblikovanje    takih   estetskih   kvalitet. Kakšni  so   posamezni   elementi   te   zgradbe, ki   to omogočajo,   je   drugo  vprašanje,   na  katerega  bom skušal odgovoriti drugje. Gre namreč tudi za tole:
IV.  V nasprotju s prevladujočim številom stav-kov v znanstvenem delu povedni stavki v literarnem delu niso  sodbe, ampak predstavljajo posebno mo-difikacijo   trdilnih   stavkov.   Kolikor  gre  za  stavke drugačnega tipa, npr. za vprašalnice — se tudi te v literarnem  delu posebno modificirajo. Glede na tip danega dela so možne še druge različice modifikacij trdilnih stavkov. Osnovna poteza teh stavkov je, da so samo n a v i d e z trdilni in se ne nanašajo nepo-sredno na predmete realnega sveta, ki so neodvisni od stavkov v literarnem delu.
Tu je treba poudariti, da je prav ta spremenljivi značaj stavkov v literarnem delu eden bistvenih momentov dela, ki odločajo o tem, da gre za lite-ralno delo (delo t. i. »lepe literature«), ne pa npr. za znanstveno delo ali pa preprosto poročanje o predmetih oziroma dogodkih iz realnega sveta. Seve-da to ne pomeni, da bi tudi znanstvena dela ne mo-gla imeti takih ali drugačnih umetniških vrednot. Mimo teh vrednot pa to vendarle niso literama dela (kot jih pojmujemo tu) prav zato, ker so predvsem sredstvo za zgoščevanje spoznavnih re-zultatov, ki se nanašajo na to ali ono področje stvaraosti.
V.  Poleg  večplastne strukture  se literarno  delo odllkuje s posebniiii prilagajanjem zaporedja svojih faz — delov v posameznih elementib. stavka. Zavoljo tega ima literarno delo svoj »razpon« od začetka do konca, kakor tudi razne kompozicijske in dinamične lastnosti.
VI.  Literamo    delo    (npr.   Božansko    komedijo Danteja) moramo postaviti nasproti njegovim posa-meznim  konkretizacijam,  ki  nastajajo   med posameznimi prebiranji tega dela (npr. pri morebit-ni postavitvi na oder).
VII.  Samo literarno delo, v nasprotju z njegovo konkretizacijo  je  shematični  proizvod.  To  pomeni, da nekatere njegove plasti, posebno   plast   predpo-stavljenih   predmetov   in   plast   videzov   v&ebujeta »neopredeljena mesta«.
VIII.  Med konkretizacijo literarnega dela poteka »zapolnjevanje« neopredeljenih mest, vendar na vseh in ne vselej na enak način. Konkretizacija literarne-ga dela je torej tudi shematični proizvod, vendar v manjši meri kot delo samo.
IX.  Literarno  delo  je   čisto   intencionalni  pred-met, ki ima   izvor   svojega   bivanja v iistvarjalnih aktih avtorja, obenem pa tudi določeno fizično eksi-stenčno podlago. Literamo delo je predvsem zaradi svoje pomenske plasti intersubjektivni intencionalni predmet. V zvezi s tem ne pomeni nič psihičnega, v posameznih elementih pa je različno od kakr-šnihkoli     psihičnih     doživljajev    bodi-si   avtorja   bodisi   bralcev,   ker  je   v   odnosu  do njih transcendent.no, se pravi, da v odnosu do teh doživljajev pomeni posebno celoto.
Prev. Igor Lampret
I
NOVOSTIIZ CENTRALNE TEHNIŠKE RNJIŽNICE
Chemie.   Lehrbuch   fiir    Ingenieur   —   und    Faohsohulen
(Aufl.) Leiapig 1967. — 24080 Dewmlich. F.:  Instrumentenkunde der Vermessungtechnik.
4.-uberarb. Anfl. Berlin 1967. — 241S5 Elsevier's dietiomary of high vacuian science and. techno-
logy. In six langauges German — Er^lish — French —
Spanish — Italian — Russian. Amsterdam 1968. — 24143 Elsevier s dictionary of the printing and allied induetries.
Iri four languages: English, Frenoh, Germam, Dutxdi. —
Amsiterdam 1967. — 24144 fiore N. F.: The binding of »alute atoms   to   dislocatian.
Oxford 1968.—(Progress in materials scince. 13. —No.2j
—  24142 — 13
Flechtner H. J.: Grundbergriffe   der   Kibernetiik.   2.   Aufl.
Stuttgart 1967. — 24159 Fromm H.:  Arbeitsvorbereitung. Produktiaiisplanung. Fer-
tigungssteueruog. Berlin 1967. (Betriebsleiter — s&rie. 10.)
—  24186-10
Funke P.: Leitungsanreiz durch bessere Lohnsyst^me und
Arbeitsplatze.  Berlin  1967.    (Bebriebsleiter ->erie.  8.)   —
24186 Fuchs E.: Baugrund und Erdstoffmeohanik. 4. Aufl. Berlin
1967. — 24161 Ha"«child   A.:   Wasaerversorguin®san,iagen.  3.   Aufl.   Berlin
1967. — 24162
Krippendorff   H.:   Infengrieter  Materialfluss.   Berlm   1965.
(Betriebsleiter — serie. 4.) — 24186 Lappe R.: Stromriohter. 2. Aufl. Berlin 1967. — 24160 Magnetismus.   Stn»kti*r   und   Eigenschaften   magnetisoher
Festkorper. Vortrage vosn 13. bis  15. Oktober. 1966. in
Dresden. Leipzig 1967   (Internationale Konferanz Magne-
tismus ... 5.) — 24167
Petroleum processing haodbook. New York 1967. — 24173 Reinhardt R. Elektroteohniik. 8. Aufl. Berlin 1967. — 34164 Reichardt W.: GrunKilagen der technische Askustik. Leipzig
1968. — 24166 Shore B. W. : Princtples of atomic spectra. New York 1968.
— 24133 Stewart II.: Organisation des Reparatur- und Instanidhal-
tungsbetriebes. (Betriebsleiter — serie. 6) — 24186 Ul'janov S. A.:  Sbornik zadač po elektromagnitnjrm pere-
hodnym   processam v  električeskih   sistemah.   Moskva
1968. — 24084 Wanscheidt W. A.: Theorie der Dieselmotoren. 2. Aitfi. Ber-
lin 1968. — 24163 VViese U.: \Verksichqrung, Brand- und KatastrophensclMita.
Berlin 1966. (Betriebsl«iter — serie. 7.) — 24186
Franci Zasoričnik
DOLGAIN VIJUGASTA POT PETRA JERNEJA NA POTIV RIO
»Fantomas Petrovič trdič je lisica, ali pa je mehkič. To je že enkrat razložil, tako da je s tem napravil prav lepo godljo in je zdaj to zdaj ono. Ne vem, zakaj je lisica. Vem, za-kaj ga ne maram.«
»Hej, Fantomas, rad bi kulturno revoluci-jo, ali nekaj takega, ampak mene ne vpraša, baraba. Kulturna revolucija to sem jaz. Vam bom že pokazal vsem malomeščanskim dvom-ljivcem in zaplotnikom!«
»O, ho ho, vem, da vam ni mar zame, am-pak to me nič ne moti. Boste že še krotki. Po-ča.kajte, da pridem na oblast«
»Fantomas, noči groze,« zatuli v odprta usta. — Dolgolasec je naslednja zarotitvena be-seda.
»Dolgolasec, kaj pa zijate smrklje!« se za-dere in razmika čas okrog prostora.
»Hej, ali slišiš, Fantomas, noči groze, dolgo-lasec. Poserjem se na vaše mnenje. HejJFan-tomas, dolgi lasje, kratka pamet, kam si dala kratko pamet?
»Boš tiho!« In krona vsega. Slovenec je hu-do klerikalen ob tistem, ob čemer je zelo kle-rikalenNe, to se imenuje morala. Cut. Narav-ni čut za naravnost. A treba je zapisati.
»Hej, Fantomas, dol-gi lasje, kam si dala kratko pamet?«
»Boš tiho! Pofukal te bom v usta, če ne boš tiho.
Danes je gospodov dan, Peter Jernej je pijan.
Jaz nisem noben gospod. Jaz sern hlapec Jer-nej. Kaj pa zijaš! Jaz sem hlapec Jernej, pro-letarec.«
»Hej, Fantomas, noei graze. dolgi lasje, krat-ka pamet,
danes je gospodov dan, Peter Jernej proletarec je pijan.« Potem rahlo čepe steče s svojo strojnico, ki jo drži z obema rokama, mimo Figovca. Faši-sti bombardirajo Madrid. Steklo se osiplje po pločniku. Titova cesta se praani.
»Hej, Fantomas, dolgolasec, dolgčas, kam s\ dala kratoko pamet?«
Najhujše pa je to, da ne moreš ugotoviti, kateri je moški, kateri je ženska.
V vedenju milice je bilo veliko takšnega, kar nam bo ostalo povsem nerazumljivo. Pri tem naj omenimo ravnanje, ki je s svojo poša-stnostjo in iracionalnostjo naravnost strahot-no. Namreč, kadar kakšen miličnik začne tol-či po nekom, tedaj se tudi vsi miličniki v bli-žint spravijo nadenj, napravijo krog okoli nje-ga in ga vsi po vrsti tolčejo, celo tedaj, ko človek že pade nezavesten in pretepen.
Videli smo, kako mlatijo tudi po dekletih, ki so brez moči ležale po tleh. Veliko število kolegic je bilo pretepenih, potem pa še poho-jenih.
»Hej, Fantomas, noči groze, dolgčas, Duško Dujfouško, kratka pamet,
danes je gospodov dan,
gospod    proletaree    Peter    Jernej    je    totalno pijan«
Steklo se kot ploha osiplje po pločniku. Najbolje se je stisnifi k zidu, ker ga tam pade man j.
»Hej, Fantomas, krona vsega, noči groze. Živela republika! 2ivela svoboda!«
Roke se oprijemljejo strojnice ion skupaj z njo utripajo, kakor da bi bile povezane z njo z istim ožiljem.Peter Jernej seje seme smrti. Temne rože cvetejo med drugim plevelom. Pro-letarec Peter Jernej s svojim utrirpanjem kli-če Republiki. Stiska se k tlom in pod seboj melje črepinje.
»Fantomas, dolgolasec, tako smo se tolkli za španijo, ta-da-da-da-da-da-da.«
Množica oblega naslove zločina. Z isto na-slado goltajo ubijanje in vračilo. vstani in stre-ljaj! Neustrašni maščevalec. Tišina, ubijanje! Prva zmaga. Sova lovi ponoči. Stoj, streljal bom! Sedem pištol za McGregorjeve. Slavni revolveraš. 10.000 dolarjev za uboj. Gangster-ska petorka. Fantomas proti Scotland Yardu. Ta^ni agent 77. Ranč smrti.   -
Kino  Svoboda.  Kino  Svoboda.  Kino  Svobo-da.  Kino  Partizan.  Kino  Svoboda,  Kino  Udar-nik. Kino Svoboda. Kino Svoboda. 2ivela svoboda!
Na vogalu Nebotičnika in potem za toliko navzgor se slačijo po poklicu. Hlapec Jernej odpenja hlače in poščije vogal.Ko pa strese mošnjo, vzdigne še taco ter prdne po poklicu.
»Hej, Fantomas, potok smrti, slačemje je di-sto socialistični poklic. Zivela svoboda sloven-sikega roda!«
Sila, ki hoce uničiti razum, kar je njena naj-pogostejša vloga, je hkrati sila, ki hoče uniči-ti samega človeka. Ne pozna nobene človečmo-sti, nobenih človeških meja, ona tega ne pozna, ker ni človeška. Ta sila je rotootska in ani-malna. Miličniki v Novem Bogradu so bili rav-no to: roboti in animalci.
Roboti, ker njih mehanizem v glavah, ki za-men.iuje zavest, reagira samo na nekatere zna-ke   (kot   je   na  primer  miličmi&ka  piščaJ)   in
se po njih ravnajo. Oni zaradi tega ne mo-rejo reagirati na pesem, ker je mehanizem v njihovih glavah ne more registrirati.
Animalci so zato, ker je njih ravnanje iz-ključno nagonsko, brez vsakršnih prvin zave-sti. Ob vsem tem so sadisti najslabše vrste. Kako z užitkom so tolkli po študentih, to bi morali videti.
Čudna povezava: robot in animalec. To je najslabša možna povezava.
In ta sila, napihnjena in barbarska, je ho-tela uničiti razum. Ta lahko sodi o njej, ona o njem ne more.
»Hej, Fantomas, noči groze, krona stvar-stva, kratka pamet, živela republika, naprej za Madrid!« Mimo Nebotionika in skoz rit v Daj-dam.
»Hej, Fantomas, a veš, kaj je Daj-dam, a veš, kaj je Daj-dam?
Po jezeru bliz Triglava
čolnič plava, a veš, kaj je Rio?«
Hlapec Jernej leži na tleh pijan kakor kra-va. Kdaj so bile krave tako pijane, kakor je pijan hlapec Jernej? En miličnik ga prime pod levo pazduho, en miličnik ga prime pod desno pazduho, en miličnik mu razmafcne no-gi in stopi vmes. in so šli na pot. štirje: trije so hodili, hlapec Jernej pa je bingljal s svo-jim vampom.
Po jezeru bliz Triglava
hlapec Jernej plava
sem ter tja,
leva, desna, ena, dva.
»Fantomas, noči groze, dolgolasec, pijana krava, kam si dala kratko krilo?«
Glavo tišči med puševine in tisočlet-ni omet. Smrt trka po njegovi čeladi, se oglaša na   ves glas. žvižga in poje, rohni in deila pe-
klenski trušč. Po Titovi cesti se derejo itali-jaanski turisti. Slišati jih je prav daleč v nje-no globino. Imajo močne, zveneče glasove. Molčeče mesto osvajajo od ulice do ulice. Dve molčeči vlačugi jih spremljata. Ne od-preta ust, a se držita dobre priložnosti.
Z Gorenjske sem se priplazi mrzla megla-Splazi se čez progo in Peter Jenej še v snu začuti hud mraz. Sanja se rau, kako njegovo telo stresa mraz. Sanja se mu, da se bo zaradi mraza, ki noče odnehati, vsak čas prebudil-Visi čez železno naslonjalo klopi kakor praz-na vreča. Sanja se mu, kako govorijo o njem. Glej ga, spet visi tukaj kakor pijana krava-Noč za nočjo.
Nekdo, ki je maio manj trezen, priskoči in skuša naravnati njegovo telo. Misli, da je potrebna pomoč, medtem ko že primeta Pe-tra Jerneja dva miličnika vsak z ene strani pod pazduho. Ta hip zdrkne s spodnjim delom telesa po tleh kakor prazna vreča. Tret-ji miličnik prime Petra Jerneja za nogi, tako da je bil ta obrnjen proti tlaku.
»Hej, Fantomas, noč; groze, krona vsega stvarstva, kam si dala kratko krilo?«
Vendar pa vse kaže na možnost zapleta. Namreč ta, ki je malo manj trezen, še zme-raj misli, da bi hlapca Jerneja kazalo postavi-ti na noge. To operacije resda ne more mo-titi. Gneča nastane tedaj, ko se vmešata še dva predstavnika ljubljanskega ponočnega proletariata, ki sta oba prav tako malo manj trezna. Eden je sam voditelj, sam Fantomas, noči groze, drugi je pajdaš. Oba planeta na prvega, ki je malo manj trezen im mu skuša-ta preprečiti njegovo vmešavanje v naravni potek dagajanja.
Najprej je slišati besede: glej ga, že spet visi tukaj kakor pijana krava. Trije miličniki se napotijo naravnost proti Petru Jerneju, ki visi s klopi kakor prazna vreča. Ta, ki je ma-lo manj trezen, je na mah močno prizadeven. V hipu skuša popraviti nastali položaj, pre-prečiti zle posledice. Zaradi tega priskoči k Petru Jerneju in ga skuša postaviti na noge, medtem ko ga dva milionika že pograbita vsak z ene strani. Toliko ga odmakneta s klo-pi, da njegov ohlapni spodnji del telesa stre-sata na tla. Odmakneta ga še toliko, da se ta prazna proletarska vreča nekoliko potegne po tleh, toliko, da lahko pristopi še tretji milič-nik, ki ga vzdigne pri nogah. Potem ga s skup-nimi močmi odnesejo s perona.
Po jezeru bliz Triglava hlapec Jernej na trdni rokali miličnikov plava sem ter tja.
»Hej, Fantomas, noči groze, krona vsega stvarstva, kam si dala kratko krilo in drugo perje. V mrzli noči me spomniš na mrzli dom.«
Ta, ki je malo manj trezen, priskoči k Pe-tru Jerneju, da bi mu pomagal na noge. Am-pak njegovo namero prepreči preprosto dej-stvo, da so nekatere druge roke spretnejše in hitrejše in znajo takoj prijeti na pravem me-stu. Zmedlo pa ga je tudi to, da se je za njim zadrl Fantomas. Njegov glas je kot ukaz. Stoj, ne dotikaj se ga! Proč! Njega sa-mega pograbijo za roke in ga vlečejo nazaj. Mir! ukazuje Fantomas. Mir! ukazuje Fanto-mas. Mir! ukazuje. Mir1 ukazuje njegov paj-daš- Ne vmešavaj se! Nič hudega mu nočejo. Razumeš! Mir daj! Nič mu ne bo hudega.
»Hej, Fantomas, noči groze, kam si dala kratko perje, se gola posmehuješ goli megli in je še bolj mrzli dom?«
Hlapec Jernej se potika po mrzli jesenski noči. Fašisti že trideset let bombardirajo Ma-drid. Hlapec Jernej kliče: Naprej! Naprej! Za svobodno španijo! Steče mimo Konzorci-ja, potem pa na široko Titovo cesto, kjer ga vabi Rio. Sredi ceste se nenadoma ustavi, ob-rne se proti smeri, po kateri je prišel, se vrže na tla in že z obrazom ob svoji strojnici stre-lja za sabo. Ko odneha. zasliši tišino. Nikogar ni bilo. Samo vidi lahko barvne eksplozije svetlobnih napisov, toliko je oglušel.
Potem Aretane in se opoteče proti Riu.
Matija Bečkovic Dušan Radovič
TONE STOJKO: 2ENA V CRNEM
DVA SE TRGATA ZA ENO ZASTAVO
Daj zastavo!
Ne dam!
Pusti našo za&tavo!
To je naša zastava!
Prevelika zastava je to za vaše majhne mi-sJi in cilje.
Pod to zastavo so uiniraii naši najboljši to-variši.
To so bili naši tovariši.
Ta zastava je sinonim našega boja.
To je naš boj.
Mi smo prisegli.
Tudi mi.
Mi smo pripravljeni iti do konca.
Tudi mi.
Rajši umremo, kakor.
Tudi mi-
Tako izgovarjaš moje misli, slepar!
Ti se skrivaš za našimi idejami!
Daj zastavo!
Ne tarnaj! Tega zastava ne trpi.
Prej bomo umrli, kakor prepustili svojo za-Btavo.
Vaša somrt bi mogla pod to zastavo — vaša življenja ne!
Ne damo naše zastave. To je vse, kar imamo
Če je to vse, kar imate, kaj vam bo za-stava?
Oropali ste nas cilja, idealov. Zdaj hočete še zastavo!
Zastava je barva naše krvi.
Zastava je ime našega boja.
Človeštvo ve, čigava je ta zastava.
Vi ste iz svoje zastave naredili šotore in sončnike!
Zastava ni robec za brisanje solza! Zastava ni samo za eno sezono. Vi ste izdali svoje zastave. Vi sploh nikoli niste imeli zastave. Branim to zastavo v imenu tistih, ki so pa-dli pod njo.
Zahtevam zastavo v imenu tistih, ki so pri-pravljeni umreti
Prisega je maša-
Kažipot je inaš.
Zastava pride po vsem.
Zastava ni kos obarvanega platna.
Stopite podl našo za&tavo.
Nikoli! Naša zastava je naša zastava!
Naj živi zastava svotaode!
Naša zastava ne more biti zastava vaše svobode!
LICITACIJA NA GNUSNEM TRGU BESED
Prodam nov, ohranjeai in nerabljen cilj! Imam dva idola. Enega odam! Treniram atentatorje!
Ponujam  programe, smernice,  kažipote,  re-šitve, izhode!
Kupite sovraštvo do vsega! Vstopnice za zgodovino! Kupite žejo po svobodi!
Formulacije za vznemirjanje src majhnih narodov!
Kolekcija junakov, ki gane vsakogar!
Zbirka  zanemarjenih   zgodovinskih   dejstev!
Ponujam roko za praviono stvar!
Oddajam skrivališča!
Prirejam sprejeme, obletnice, komemoraci-je, rehabilitacije!
Delam atentate ob vsakem svetem času.
Ponujam latinski pregovor o zmagi pravice, star dva tisoč let!
Antologija najbolj občutljivih točk imperia-lizma, po abecedi
Najbolj znane vojaške skrivnosti!
Razširjam, podaljšujem, skrajšujem poli-tične programe!
Najlepše obljube!
Himna za vsakogar!
Krpam zastave!
Kratki  tečaj  za  odkrivanje  najkrajših  poti!
Izbor ganljivih podatkov!
Nadomestilo za resnico!
Zdravilo proti spominu!
Testamenti, zaveze, priporočila!
Natančen načrt zarote!
Kako sestaviti vlado?
Tablete za izzivanje žolča!
Vzemite naše napake,  manjše  so  od vaših!
Zdravilo proti krivici!
Priročnik za vsakega revolucionarja!
Spisek ogroženih prestolov!
Šifre!
Kolekcija preskušenih lzgovorov!
Skica nove države!
Kako postati.voditelj v sto lekcijah?
Izbor najlepših bodočnosti!
Zveza s centrom!
Odlikovanja na kredit!
Hitlerjeva pisma materi!
Stalinova pisma hčerki!
Sveže iluzije!
^dravilo proti lakoti'
Opij za mase1
ISTTI TRG, TRIBUN OB ZIDU SMRTI
Dol hudodelci! Naj večno sije sonce svo-bode!
—  Naj sije!
Dol krivica! Živela svoboda'
—  Živela!
Jaz sem tribun Delam revolucije, širim meje, vodim v boljše in sreonejše življ&nje, odkrivarn nova pota! Ustrelite me! Zakaj me ne ustrelite?
—  Nimamo naloga! Zahtevajte nalog!
— Zahtevali smo. Ne dajo ga.
Zakaj? Ali sem kaj preskoči]? Kje sem na-redil napako?
— Vse je v redu. Napake še na.
Vi me sploh ne poslušate. Dol pijavke, dol trinogi!
— Se strinjaono! Sovražim Žide!
— Tudi mi jih sovražimo! Jaz ubijam!
— Tudi jaz ubijam Slovane! — Enaki smo si.
Obesite me, vislice so moje sanje
—  Ni razloga.
Nekatere ste ubili brez razloga. Izven reda!
— To so zaslužili.                                  •> Kaj pa jaz? Nobeden vam še ni rekel tega,
kar vam bom rekel jaz! Dol izkorišcevalci! Dol morivci! Dol zločinci!
— Povej kaj novega, to smo že slišali. Ustrelate   me.   Vislice   so   moje   sanje.    Ne
trpinčite me. Nimate večjega sovražnika, kakor sem jaz. Iskren >em. Ustrelite me zaradi iskrenosti.
— Pridite jutri. Bomo videli
Ne morem' več čakati. Medtem ko se boste-odločali, bom jaz umrl Za tribuna ni večje sramote od naravne smrti. Le izpod vislic je mogoče zagledati sonce svobode.
— To je fraza.
Ustrelite me zaradi fraze. Ničesar mi ne odpuščajte. Pomagajte mi, vislice so moja po-slednja priložnost! Ustrelite me! Popravite na-pake preteklosti! Pooravite biosrrafiio! Kronaj-te življenje!
CLOVEK, KI HOCE 2IVET1
Življenje je majhna  kraja pri večni smrti.
Treba je živeti:
Od vseh, ki so živeli, od vseh, ki bojo ži-veli, smo mi edini živeči.
življenja se je treba veseliti-
Kdor ne zna živeti, kdor se ne veseli, ta je proti vsemu, kar je afirmacija življenja.
Vi sovražite življenje, ker ste defektni.
Vi iščete smrt, boljšo od življenja.
Vi ste za nedosegljivo pravico, za sanje o poštenju, za pravljice o svobodi.
Prenahali ste živeti. Vi gledate filme.
SOMIŠLJENii
Poslušal sem borce za svoboac
Ko so zadeti, stokajo in kolnejo.
Borili so se, ker niso vedeli, da to boli.
Trenutek, ko jih proglašate za heroje, je ravno  trenutek,  ko  prenehajo  njihove  iluzije.
Tepel sem vas in priznali ste, da imate raj-ši življenje kakor svobodo, ideale, zastave.
Prizinajte, da ste slabiči, pa vam bom po-magal.
Pokorite se, pa bom skrbel za vas.
VARUH RED/
Gotovo, vi bi me ubih. To se vam zdi bolj bumano-
Zakaj? V imenu svobode?
Jaz sem svoboden. Nimate pravice, v ime-nu vaše svobode, jemati mojo. Jaz ne potre-bujem tuje svobode.
Vaša  svoboda je  nesreča,  v  kateri  živimo.
V  imenu proletariata?
Proletariata m več. Hitlerjevi proletarci so so se borili proti jugoslovanskim proletar-cem. Proletarci so se združili v SS divizije, v komandose in padalce.
Proletarec je za vsako zaposlitev
Ubijajte!
Ubijajte   bogatejše!   Ubijajte   lepše   od   vas!
Streljajte na vse, ki žive v lepših mestih od vaših.
Ustrelite tiste, ki vas ne razumejo.
Dosti razlogov imate za ubijanje.
Kar ubijajte-
GENERAL
On je začel pi >
Dolgočasil se je.
Ubijati je začel na živom poai^.^ .
Lažje se je vojskovati, kakor delat-i.
S pomočjo orožja se je skušal prikopati do nečesa, kar mu na nobeni drugi osnovi ne pripada
Nikomur ne bomo dovolili, da bi vračal svet nazaj.
Velike ideje so zdavnaj zmagale.
Minili so časi, ko so bih lahko vsi v za-blodi razen enega.
Vse, kar je bilo naprednega in progresiv-nega, smo osvojili.
Katero resnico iščete?
Vse resnično je že resnica.
Resnica je samo že obstoječe, živo. kar je z bivanjem potrjeno.
Che Guevara je zabloda :n lzmišljorina.
Potrebujete sto let, da Doste iz svojih fraz in načel rodi]i enega samega človeka.
To se ne isplača. To je samo dokaz, da je treba ta poskus opustiti.
To so izjeme, ki jih ne zaslužimo.
Ko že nismo vsi Che Guevare, bodimo tisto, čemur smo najbližje
GENERAL VZDIGNE S SREBRNEGA PLADN.1A STARO KONZERVNO ŠKATIjO
To je Che Guevara.
Tukaj je z vsern svojim poslanstvom in pomenom.
Tukaj je ostalo vse njegovo premoženje: tukaj je njegovo srce, lasje, brada, zobje. Tu-kaj je njegov jezik, njegove skrivnosti, nje-gova diploma medicinske fakultete. Marxov Kapital, Komuaistični mamfest. — njegov po-gum, volja in moč.
V   tb-^k^ftrervo  je  šla  vsa  veličina  Che Gu-evare.
Glejte, to je on.
To je Che Guevara m njegova slava.
Tukaj je, v uniformi, s čepico in škornji. Tu so njegove šifre, telefom in naslovi, V tem pepelu je prihodnost, o kateri je sanjal Che Guevara.                                                .
Vse je pepel. Esenca zablode, ki se je ime-novala s tem imenom. Bomba, ki ne bo nikoli eksplodirala-
Drugega Che Guevare  ni. To je on osebno.
Nimarri dru^ih dokazov razen njesrovega pe-
GENERAL   1N   LBIJAVEC  CHE  GLEVARE
AlL.ste slišali za smrt Che Guevare?
Ne:
Ali veste, kdo je bii Che Guevara?
Ne.
Ali ste lačni?
Ne razumem.
Ali ste oropani pravic?
Ne razumem.
Ali vas zanima politika?
Ne.
Kaj vas zanima?
Nič me ne zanima.
Ali imate kakšno željo?
Da. Vrnite mi konžervo. To je moja kon-zerva.
Vrnite mu konzervo.. To je njegova kon-zerva,
Op je bolivijski kmet. Eden tistih, za kate-re se je Che Guevara boril.
On pozna vrednost konzerve. Vrednosti snir-ti Che Guevare ne bo nikoh dojel. On je preki-nil mit. To je parodija socialnih recolucij. Ironija usode heroja.
Che Guevara je dal življenje za svojega ubi-javca.
L1BAJAVEC SAM
Najboljše je streljati v glavo.
Nekateri streljajo v prsa.
Jaz mislim, da je najboljše v glavo.
Če zadenete v nogo, morate potem spet v glavo.
Zato je najboljše takoj v glavo.
Tudi v roko ni dobro. To je najslabše.
Najboljše je naravnost v glavo.
Jaz streljam naravnost v glavo.
Dobro je tudi v srce če, zadenete.
Glava je večja od srca. To je bolj zanesljivo.
Zato iskreno svetujem vsem — v glavo.
Osebno sem imel največ uspehov, kadar sem streljal v glavo.
Največje. pahvale dobite, če zadanete narav-nost v glavo.
Zgodi se, da koga zadanete v rako ali v pr-
si, a on vas prosi, da ga ustrelite v glavo.
Zato je najboljše takoj v glavo.
To je moj nasvet.
MATI OB.IOKUJE
Prekieta vsaka svoboda, ki pride po smrti tistih, ki so se za njo borili.
Prekleta vsaka pravica. po krivici storjeni nad njim.
Prekleto življenje, ki prihaia po njegovi smrti.
Prekleta prihoanost brez njega. Prekleti vsi lačni, vsi revni. vsi ponižani, zp katere je pal!
Preklet tisti, ki pride na njegovo mesto! Prekleto vsako upanje poslej. Prekleta vsaka zmaga. Naj  se sramujejo vsi preživeli Naj je največja sramota biti živ. Preklet spomin nanj. Prekleta ideja, ki ga je ubila. Prkekleta zastava, pod katero je pal. Prekleta vera v zmago. Prekleta usoda herojev. Prekleta slava mrtvih. Prekleto življenje, ki se jih ie odreklo.
MATI  IN GVERiLC.
Vi še ničesar ne ve?te! MI VERUJEMO! Niso vas še ujeli. Niso vas še tolkli. Niso vas še izdali najboljši tovariši. Niso vas še zapustile vaše ljubice. Vi še ničesar ne veste! MI VERUJEMO'
Iz  bojev  se   boste  vrnili  brez  zdravja,  brez zanosa, brez idealov, brez radosti.
In če zmagate, se boste vrnili poraženi Vse se ponavlja, vi to veste MI VERUJEMO!
Ostali   bosfe   brez   zanosa,   brez   easti,  brez poguma.
Brez svojega prostora med ljucistvom. Postali boste strahopetci in izdajavci. Ni pravice, ni svobod^ ^' ^"^^nosti! MI
ČLOVEK. KI SE BOJI
živeti liočem. jaz nisem Kn.
Ne   pritožujem   se.   Vse   imam,   kar   potre-bu.jem. Pustite me živeti.
Ničesar ne vem o tem. Imarn svoje probleme.
Ne zanimajte se zame. Tega ne zaslužim. Živeti hočem. Za vsako ceno in pod vsakrš-nimi pogoji. Brez pravic brez prihodnosti.
Tukaj  sem po naključju.  Strinjam se z va-mi. Nič nimam proti
Bojim  se.   Ne  zaslužim,  da   bi  živel  boljše Ne borite se zame
Živeti hočem.
Nobeden  me   m   vprašal.   Ničesar  nisem  re-kel. Sam sem. Nikogar nimam.
Nočem biti mrtev. Živeti hočem.
Pustite me. Sam bom umrl.
Rad imam vse ljudi   Nikogar ne obtožujem. Strahopetec sem Vsi rae poznajo.
Jaz nisem član ničesar  Jaz sem neznan. Mo-je življenje ni zanimivo. Nikomur nisem napoti.
Vse poberite. Ničesar ne potrebu.jem. Pustite mi samo življenje.
li ne bom živel, če ne bom zdai.
TRIBLN   PONOVNO   SPREGOVOHi
Nikoli ne  oomo pozabili  borcev  13. marca!
Ostali bomo zvesti žrtvam 18- junija!
Pomnili  bomo  tiste.  ki  so  oadli  v  tragični noči 3. septembra.
Naj se nikoli več ne ponovi 2. oktober.
Naj živi nezmagljivi 6. november!
Naj gori plamen 17. avgusta. ki se je prene-sel še na 2. december!
Dolgo bo živsla v naših sroh noč med 1. in 16- februarjem.
Slava 11. oktobru!
Naj nikoli ne ugasne žarek 59. junija!
Svetli liki 34. maja!
Sovražnik bo ?e dolgo pomnil krvavo jutro 6. januarja!
Odmev strelov 15. marca!
Bakla 18. oktobra!
Plamen 3- julija!
Vihar 18. avgusta!
Zmaga 1. aprila!
Triumf 15. decembra!
Resnica sedmega šestega!
zivele naše zmage L, 16- in 27 meseca:
17.  april  —  rdeči  datum  našega  koledarja!
69. februar — Dan kmetov!
78. marec — Dan žena;
7. februar, obletmca jubilejnega 3. okrobra!
Slava osmemu peiemu!
Učimo se na primeru 31  decembra!
Poklonimo se 19. marcu!
Postavimo spomenik 8  maju!
Varujmo ideale 3. junija!
Ostanimo dosledni 19. aprilu!
Ogrejmo se z 9. novembrom!
Ne izdajmo 4. oktobra!
Spominjajmo se 5- decemora!
Borimo se za zmago 1. januarja!
Zora maja!
Jutro aprila!
Noč decembra!
Pomlad zmage!
Kažipot julija!
Barikade septembra!
Rdeča zima!
prevedel F. Z.
Ifigenija Zagoričnik
Herman Bogdana
14
KONECDOSEŽECILJ
zrak je bled smrdi po nikotinu zadovoljstvo prevladuje
živčno upogibanje prstov
nestrpnost
čaka se samo na pisk piščali
srečne številke
vino
steklo
cisterne
start
za dimom se kadi dim zadimi ozadje videno je splitsko cvetje vrisk naznani krik
utrinki zadnja etapa razno
izvirni tekst pregnanstvo misel brhti plod dozori jeseni
KDAIPAKDAJ ME JE MALO STRAH
V
V
v
vse je ze spoznano
od globokega oranja do sončnih peg
ki vplivajo na histerijo ljudskih množic
vse
od talinomida do tega
da globoko zmrznjena živila mnogo izbube
na vitaminih.
za petnajst preparatov vem
ki zmanjšujejo trenje med avtomobilskimi bati
pričenši z LM,
ki preprečujejo potenje nog
in srbečico med prsti,
ki pospešujejo rast las
in odstranjajo mozolje.
proučene so risbe petletnih imbecilov
in luknje v zakonih,
ves svet se zarrima za brazilske šestorčke
in za Wiener Festspiele
in za umetno usnje in za novo pariško modo.
ljudje se na veliko množijo
in so ganjeni ko gledajo v kinu nesrečno ljubezen
in jih tuja nesreča bolj zanima kot prizadene,
premožnejši hodimo na morje.
manj premožni pa ugotavljam^
kako se pravzaprav nič
v razvoju človeka
(odkar je človek človek)
še ni spremenilo.
Pavel Lužan
n
n
SLIKANICA
stisnjena žuželka posušen metulj suha trava je seno podgana pred pevcem sejem idej
on ona ono jutri
vdaja
prosta volja barv
seminar za šolnike analfabetski tečaj jutri bo vse drugače
novo univerzitetno mesto spopad študentov s policijo tisoč ljudi delegacija zapušča
nobene disknminacije radijske pravljice češminj
žajbelj arnika tavžent rože navadni bezeg prodor na zeliščni trg
enooki brezoki modre oči
poleno na cesti pod noge usodno krvodajavcem tri vrste medalj:
bronaste
srebrne
in zlate odvisno od vrste in količine krvi
n
Kamen ruje zemljo in čas jo ne poseje
naselitev me krči in izganja sleherna ped dežele je nižje od iskre svetle izpod kladiva ki bije v preostanku zamolčanih smrti v vsakem dihu
v vsakem hipu
prah naseda svoji osmrtitvi
kakor tudi jutru
v gluhih školjkah in globinah
ob sotočju rodnega nagiba
ki se ne povrne znova
k uporu in zastavam
zaka.j veter dolbe
skozi brstje svita
a svetloba se jalavo razide
v prirastku dneva
in pot ponikne v bližini ognja sežgane sohe začetka kakor konca spregledanih uslišanih v neveri pred bojem
zakaj veter veje v vsaki žetvi pomnožene veje odpirajo oči odpirajo usta v gladu in žeji ko presahne veter v deblu in zemlja naplavi korenine • v goltu zelenega boga
II
V jutrovih krajih potihneš se odločiš klecnes ne obstaneš pred bitko vstaneš na kraju zavesti zavedajoč se krvi ki te oblega iz odprtih oken in vrat
zakaj besi besom zastavijo barve in tudi čas —
neizprosno možnost
poti
za ozidjem
yyyyyy y y y y y
yyyy y y y y
y y y y
MATJAŽ HANŽEK
17
podaljševanje študija, kar naj bi se sicer uzakonilo, kljub temu, da študij že sedaj traja okoli 7 let. Predlagamo izvajanje naslednjih ukrepov:
—  izpitni roki (trije statutarni) morajo biti vsa-ko leto razpisani vsaj en mesec pred njihovim za-četkom.   študentje  naj   imajo  pravico   opravlati  iz-pitne   preizkušnje   kadarkoli   izven   obvezaiih   rokov v dogovoru s predavatelji;
—   univerza   in   visokošolske   institucije   naj   v perspektvi   odpravijo   pogojne   oktobrske   vpise  štu-dentov, s čimer bo omogočen reden začetek študij-skega leta;
—  izpitrii pogoji naj  bodo tisti predmeti, ki so potrebni za razumevanje sinovi v višjih letnikih;
—študijski programi se naj selekcionirajo na zares potrebno širino, odpravijo se naj arhaizmi in dvojnosti nekaterih poglavij;
—  predpisati  je treba obvezno literaturo, ki jo naj   študent  predela,  da  lahiko  pride k  izpitoi pre-izkušnji;
—   na  vse  fakultete  se  naj   uvede  en  tuj  jezik kot  obveza —  s tem  bo  tuja literatura študentom dostopnejša;
—  Lzvaja naj   se nadzor  dela pedagoških  delav-cev med  ščudenti, njihovega pristopa k  študentom, pedagožike sposobnosti predavatedjev itd.
—   sedanje  in bodoee  pedagoške  kadre na uni-verzi je treba obvezno sezinaniti s pedagogiko in me-tediko pouka, s psihologijo, kar bo prispevalo k izt-boljšanju kvalitete sodelovanja med študenti in pro-fesorji.   V   skrajnosti   naj   ustrezni   forumi   proučijo uvedbo seminarjev in izpitov iz pedagogike in psiho-logije za  vse  fakultetne  učitelje,  saj  njihove  kvali-fikacije na tem področju močno šepajo, so pa nujno potrebne pri delu s študenti. Zavzemamo se za oce-njevanje   predavateljev,   oceno   pa  naj   bi   dali   štu-dentje na  osnovi  anoniranih  anket,  katere  bi zaje-male pedagoške sposobnosti in učinkovitosti pristopa in dela s študenti. Te ankete naj bi bile eden izmed dejavnikov, katerega bi  upoštevale komisije oz. po-sebni strokovni forumi ob reelekciji pedagoško-znan-stvenih delavcev visokošolskih institucij.
VI. Eeden od ciljev izobraževanja na visoko šolskih zavodih je vzgajati študente v zavedne dr-žavljane SFRJ, seznaniti vsakega študenta z našo samoupravno prakso, seznaniti študente z družbeno-ekanomskimi odnosi v svetu itd. Ob taiki vzgoji je treba študente tudi praktično vključiti v samou-pravine organe visokošolskih institucij, kjer naj bi v praksi izvedli in oživili svoje samoupravne pra-vice.
Velik del take odgovornosti nosi predmet »druž-
foema ureditev SFRJ«. Program  tega predmeta v se-
dasnjem   programu   ne   ustreza;   nov   koncept   tega
predmeta naj bi temeljil na samaupravni problema-
tiki  posameznih  strok  ob  angažmaju  zunanjih pre-
davateljev tega predmeta za posarnezne stroke. štu-
dente bi moral ta predmet seznaniti z neposrednimi
problemi proizvodnih odnosov s stališča družboslov-
ja na tak način, da bi  študentje lahko neposredno
raapravljali s predavatelji o taki problematiki. Uni-
' verza  naj  prouči  pradlog  tov.  ščepanovica  na  lan-
skesm    seminarju    v    Grobljah    in    nato    dokonč-
no    odloči,    seveda    z    dopolnitvarni,    o    njegovem
i projektu predmela »dnižbena ureditev SFRJ«. Pred-
! lagamo   tudi   ustanovitev   posebne  skupine  pri  uni-
| verzi,  ki bi izpeljala  nova  programska  načela tega
i predmeta  za  posamezne  stroke  i-n  ob  perspektivni
ustanovitvi  posebne  katedre   (pri  VŠPV)   poskrbela
I za  ustrezen  redni  predavateljski   kader.
|         VII.   Reorganizirana   univerza   mora   izhajati   iz
j osinovne  zahteve,  da   friora  visokošolski   študij   štu-
dentom dati osnovo injih navajatina sposobmo samo-
s.oj.no graditev in kritično ocenjevanje lastaega dela
in dela svojih učiteljev. V tem  simislu S€ naj  iz uč-
nih predrnetov odstrani ves balast, vsi predmeti, ki
se predaivajo  samo  zaradi specifičnih  okoliščin itd.
Univerza   nikakor   ne   more   preiti   na   nivo,   ki   bo
ustrezal povprečnosti ali celo podpovprečnosti. Glede
na  fco,  da  so  se  začela modernizirati podjetja,  kot
so PIT, železnica in celo cerkev, univerza ne more
zaostajati, temveč bi morala biti tisti arbiter, ki bi
; najbolj  zaostalim in najbolj   tendecioznim instituci-
jam narekoval modernizacijo in napredek. Univerza
in vse visokošolske institucije morajo v prihodnosfci
<kakor tudi ob sedanjih pogojih) takoj in neposred-
no   začeti   z   modernizacijc   pouka,   z   obsežnejšim
vključevanjem  v  družbeno  skupnost   in  z  aktivnJm
angažmajem opravičiti funikcije in namen, ki ga ima-
jo v družbeini skupnosti.
Nov koncept univerze in stališča visokošolskih ustanov se morajo v mejah svojih možnosti izogi-bati podaljševanju študija na 9 oz. deset semestrov s prilagajanjem učnih načrtov in programov in skrajševanjem študija. Ne zanikamo, da morda ta ali ona fakulteta že po svoji funkciji in obsežnosti svoje strake nujno mora podaljšati študij, vendar naj pedagoško-znanstveni sveti najprej proučijo vse možnosti za skrajšanje študija, šele nato naj z vso arg-umentacijo dajo predlog, ki bo podprl njihovo teznjo za podaljšanim študijem.
Nimamo namena kakorkoli kritizirati sedanje sikupine na univerzi, posaineziie fakultete ali posa-mezne predavatelje, te>mveč hočemo in želimo doseči taikšen nivo kvalitete na slovemskih visokošolskih zsavodih, ki ustreza njihovemu namenu itn njihovi fuTikciji. Prepričani smo, da univerza sama v svo-jem bistvu teži za reorganizacijo, za kvaliteto in enakovrednim plasmajem z ostalimi svetovnimi uni-verzami, zatorej pozivamo vso univerzitetno javnost, ki je pripravljena pomagati univerzi pri dosegu tega ciija, naj z vsemi silami dvigajo kvaliteto študija na visokošolskih ustanovah v Sloveniji.
Pozivamo torej vso univerzitetno in sloveiisko javeost, naj se aktivno vključi v razoravo o predlo-ženem konceptu.
Po   predlogih    razširjene   komisije UO ZŠJ sestavil Marjan Mlakar
STUDUSKA
REFORMA
IN ŠTUDENTJE
že da.lj časa ugotavljamo, da vlsokošoLski študij — takšen kot je — ne ustreza zahtevam sodobne znanosti in družbe. Študentje smo za izboljšanje študija najbolj zainteresirani, saj čutimo, da študij-sika leta niso najbolje izkoriščena in da znanje, ki ga pridobimo, ni zadovoljvo. Razen tega je vidna težnja za podaljševanjem študija, ki je sicer posle-dica čedalje hitrejšega raavoja zmanosti in tehnike, kar dodaja študijskim programom nova in nova po-glavja. Vsako podaljševanje študijske dobe — ki že sedaj traja povprečno 7 let, tako da študent pride v službo star 26 ali 27 let — je ravno zato nespre-jemljivo, četudi ga prav sedaj uvaja več naših faikultet. To je obenem reakcija fakultet na dolo-čila novega zakona o visokem šolstvu, ki omejuje obremenitev študentov s predavanji in vajami na 30 ur tedensko. Za to omejitev smo se potegovali tudi študentje, in sicer z nanaenom, da bo predpi-sano maksimalno število ur prisililo fakultete na študijsko reformo vendar so le-te isbrale najlažjo pot, saj so emostavno podaljšale študijsko dobo za ed&n ali dva semestra — brez uvajanja bistvenih spr-smemb. Mishm, da je pcčaljševanje študija upravičeno le, če so že izrabljene vse druge mož-nosti inteaizifikacije in če zato ne bi trpela kvaliteta študija. Ugotavljamo pa, da v večini primerov ni tako.
Študentje ne moremo mirno sprejeti dej&tva, da bomo odslej poslušali predavanja 9 ali 10 semestrov, ko pa dobro vemo, da že sedanji čas ni bil izrab-ljen. Pri tem ne trdim, da smo imeli študentje pre-več časa, čeprav je tudi to deloma res, in tega je kriv sam sitem študija, ki nas je navajal na kam-panjsko delo. Tudi čas, ki smo ga prebili na pre-davanjih in vajah ali pri čakaivju nanje, ni bil naj-bolje uporabljen. Menim, da je ravno zaradi po-daljševanja študijske dobe potrebna racionalizacija celotnega študijskega procesa, racionalizacija, ki kvaiiteti diplomantov ne bo škodovala, temveč ko-ristila. (Sedaj na to ne moremo biti vednc po-nosni.) Izhajati bomo moraii iz temeljne zaiiteve visokošolskega študija, da mora le-ta nuditi štu-tientom osnovo ter jih navajati, da bodo sposotoni samostojno in kritično delati. V tem smislu bomo morali iz učnih predmetov odstraniti ves balast, (mo-goče celo predmete, ki jih predavajo samo zaradi specifičnih oikoliščin). uve&ti predvsem bazične pred-mete, sodobnejša poglavja, sodobnejše metode dela, ki so obenem učinkovitejše itd.
Vse te spremembe bodo zahtevale aiktivnejši odnos študentov in profesorjev do študija in in peda-goškcga dela, ker bodo (spremembe) posegle v neka-tera bistvena vprašanja naše univerze, npr: vloga in usposobljenost pedago&kih delavcev, opremljenost fa-kultet, položaj in število asi&tentov, financiranje, znanstvena dejavnost itd. Zavedam se, da celo vsi študentje niso zainteresirani za raformo v opisa-nem smislu, ker nekaterim ustreza 7 let lagodnega študija. če imarno študij za družbi potrebno in ko-ristno delo ter od družbe zahtevamo, da nam ga omogoči, potem se moramo zavzemati tudi za dvig kvalitete študija. Prepričan sem, da se bo večina študentov zavzela za dvig »svoje produlktivnosti«, tex  zahtevala  pogoje,  ki   jim   bodo   to   omogočili.
Naše predagane rešitve bodo mnogokrat parcial-ne, nebistvene, vendar bodo povzročile (če bomo vztrajali reševanje dosti bistvenejših vprašanj, saj bomo v adločno akcijo in s pomočjo naprednega dela profesorjev in asistentov prisilili prisi:ojne, da bodo ukrepali hitreje in odločneje.
Valiti krivdo za vse napake in slabosti visokošol-skega sistema samo na umiverzo, fakult&te, visoke in višje šole je neprimerno, saj so bila njihova pri-zadevanja v veliki meri odvisna od pripravljenosti družbe in njenih forumov. Ti so s svojo politiko do visokega šolstva včasih dezinteresirali člana univer-zitetne populacije. Po drugi strani pa je res, da tudi univerza ni bila dovolj pripravljena uvajati spremembe
Zahtevamo reformo študija in univerze, ki mora temeljiti na progresivnih silah univerze same. Teh je dovolj in z vsčstransko podparo zainteresiranih družbenih sil se krepijo. Zahtevamo reformo, ki bo pemamentna, katere cilj ne bo določen, temveč se bo z napradovanjem reforme oddaljeval. Reforma mora rasti iz situacije, ustvariti mora pogoje, ki bodo silili k uveljavljanju naprednih idej in njiho-vih nosilcev. Zahtevamo univerzo, ki se bo spo-sobna prilagajati vedno hitrejšemu napredku, ki ne bo stala ob strani družbenega razvoja, temveč bo vključena vanj ter bo v veliko primerih nosi-lec razvoja. Edino tako bo študent v resnici subjekt pedagoškega procesa, ki je sam ustvarjalen. Ta fcež-nja daje univerzi bistveno drugačno družbeno vlogo, zahteva od njene populacije mnogo več naporov in odgovomosti ter je v sedanjih pogojih gotovo ne-uresničljiva. Vendar je rešitev samo ena: spremeniti pogoje, v katerih univerza deluje! Zavedati pa se moramo, da kljub vsemu ne more univerzi nihče prepustiti svojega položaja v družbi — priboriti si ga mora sama.
Družba oz. njeni predstavniki morajo jasno opredeliti pomembnost kvalitetnega študija ter ak-tivne vloge univerze v družbi ter (temu primerno) takšno usmeritev tudi omogočiti.
Vemo, da je samoupravljainje v visokem šolstvu ninDgokrat neefektno ter da v samoupravnih orga-nih ne sodelujejo tisti, ki bi lahko največ prispe-vali k reševanju problemov. Vprašanje upravljanja bo treba temeljito proučiti, predvsem pa določiti naloge administracije, strokovnih in samoimravnih organov.
Študentje smo za odločanje o pogojih iastnega dela gotovo zainteresirani. Smo tudi upravičeni pol-nopravno sodelovati v vseh samoupravnih telesih nc šolah in na univerzi; vendar se moramo zavedati, da je osnova samoupravljaivja v letnikih, kjer pa ne bomo uveljavljali kritičnega odnosa do samega peda-goškega procesa, če si ne bomo upali upravičenih pripomb tudi naglas povedati. Dokler bomo profe-sorje opravljali samo za vogali, do takrat &e proble-mi ne bodo reševali z našim sodelovanjem. študent-je moramo biti na fakultetah ti&ta kritična sila, ki bo ob podpori najnaprednejših predavateliev nosiles permanentnega napredka.
Tiidi nam ne more nihče odstopiti takega polo žaja, marveč si ga moraimo ustvariti sami, prav tako pa si moramo privzgojiti odgovoreo odnos do last-nih dejanj.
Jože Šlai.der
RAZPIS
Jugoslovatiski odbor IAESTE razpisuje natečaj za počitniške strokovne prakse v tujini za študente tehniških fakultet (strojne, elektrotehniške, bioteh-niške fakultete, FNT in FAGG) v času od maja do novembra 1969. Prakse trajajo najmanj 6 tednov. Kandidati  morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a)  da so pri dosedanjem študiju pokazali dober uspeh in da imajo povprečno oceno najmanj 3,   računano   oč.   začetka   ščudija;
b)  da obvladajo enega od sledecih tujih jezikav: angleščino,   francoščino,   nemščino,   itr-Njanšči-no   ali   ruščino;
c)  da  niso   starejši   od  27   let;
d)  pravioo   do   sodelovanja   pri   natečaju   imajo redni   študentje,   ki   so   vpisali   5.   semester (3.   letnik);
e)  študentje,   ki   so  med   študijem   izgubili  leto, ntmajo pravice  sodelovati pri natečaju.
Kandidati bodo po končanem natečaju izpite iz enega ali več navedenih tujih j^ikov. Cas izpitov bo pravočasno sporočen, začeli pa se bodo po 20. novembru 1968. Potne stroške plačajo štu-dentje sami ali jim eventua^no pomaga štipeiiJitor.
študentje lahko dobe liatečaj^e liste pri cvoj:h fa-kultetnih odborih ali študentskih zdruzenjih. Izpol-njene liste morajo vrniti do 10. novembra 1968, ko se natečaj zaključi. Po končanem razpisu bodo fa-kultetni odbori in združenja s sodelovanjem preda-vatelja sestavili dokončne rang-lestvice študentov, ki  so se prijavili  na ra^pis.
Za    upravni    odbor    Jusoslovanskega odbora  IAESTE pododbor Ljubljana
1. Ali najdete v delovanju mestne konference w
univerzitetne konference stične točke? Katere?
Na prvem mestu bi želel omeniti našo odločnost, da reorganizacija ZK ne ostane na pol poti in da se ne izčrpa le v nekaterih organizacijskih in kadrov-skih spremembah. Nedvomno je naša najpomembnej-ša stična točka prav prizadevanje za dosledno demo-kratizacijo odnosov v ZK in na tej osnovi za njeno nadaljnjo notranjo ideološko diferenciacijo na teme-lju smernic IK CK ZKJ. Poleg tega pa bi lahko ome-nili še številna pereča družbena vprašanja glede ka-terih najdemo skupne stične točke. V mislih imam predvsem stališča do vključevanja in položaja mla-de generacije v družbi, dalje so skupne zahteve po hitrejši spremembi neustreznega kadrovskega sesta-va v delovnih organizacijah in na drugih ravneh pri nas, nov pomen in nov položaj, ki naj bi ga dobila znanost in strokovno znanje v naši družbi; podob-no velja tudi za zahteve, naj začne družba reševati probleme socialne diferenciacije s celovito in smo-trno socialno politiko, ki naj dopolnjuje temeljno načelo nagrajevanja po delu, in posebej naj omenim še podporo, ki jo je dala mestna konferenca ZK se-danjim prizadevanjem, da bi uredili položaj univer-ze ta,ko, da bi se lahko uspešno razvijala v moder-no in ugledno, znanstveno-pedagoško ustanovo. Naj-brž pa ni potrebno posebej omenjati tudi podpore, ki smo jo dali za reševanje stanovskih problemov študentov.
Želim pa sporočiti želje, ki so vse bolj pogoste med Ijubljanskimi komunisti, da bi dosegli še po-polnejšo sodelovanje v mestu ne le med mestno in univerzitetno konferenco ZK, temveč med študenti in drugimi prebivalcj mesta Ljubljane. O tem bi se lah-ko kda.j prihodnjie konkretneje pogovarjali s pred-stavniki študentov in predstavniki univerzitetne kon-ference.
2.  Ali   vidite  v   komicnistih   na   univerzi  partnerje za skupno akcijo?
Mislim, da sem na to vpašanje v glavnem že odgovorii.
3.  Kako ocenjujete študentsko gibcmje (nova levi-ca) na zahodu, kako to gibanje odmeva v Ljubljani? Ali je slovenska  (Ijubljanska)  študentska populacija revolucionarni subjekt, kot nekateri teoretiki franco-skega in nemškega levega gibanja trdijo za tamkanjš-nje študente?
študentska gibanja na zahodu, ki so dobiia ime nova levica, nosijo še vedno mnogo z-nakov družbe-nih razmer, v katerih so nastala. Upamo, da bodo izkušnje, ki so jih ta gibanja pridobila v dosedanjih spopadih, omogočile, da bodo spontane zahteve štu-dentov dobivale obliko političnega programa in da bo ta program nujno rasel iz spoznanj znanstvene kritike sodobne družbe. Prav tako upamo, da bodo ta gibanja v prihodnje uspela razviti trajnejše obli-ke povezanosti z drugimi naprednimi 'silami v druž-bi in da si bodo zagotovila širšo socialno bazo. Ti-sta študentska gibanja, ki v tem ne bodo uspela, pa bodo, žal, ostala v političnj zgodovini zapisana le kot svetel meteor, ki vzbuja sirapatije in občudova-nje, a nima dovolj moči prispevati k izgradnji novih družbenih vrednot, novih družbenih odnosov ixi no-vih družberiih ustanov.
Pri nas nismo posebej proučevali vseh vzročnih zvez med študentskimi gibanji na zahodu in politič-nimi dogajanji med ljubljanskimi študenti. Vendar sodim, da ima vpliv teh gibanj lahko le vlogo spod-bude, ne more pa biti samostoini motiv za širšo po-litičio aktivizacijo študentov. Vse analize in tohna-čenja zahtev in stremljenj ljubljanskih študentov raorajo izha.jati iz na-ših lastnih družbenih razmer in naših lastnih problemov.
Nov val družbene angažiranosti, ki je zajel ljub-ljanske študente je odprl pot različnim idejnim fcež-njam. Ne bi bilo prav, oe tega ne bi videli in tudi ne bi bilo prav, če bi dvomih. da osnovno gibalno silo v teh gibanjih predstavljajo socialistične težnje. Prav zaradi tega sodim, da se povsem upravičeno pridru-žujem mnenju tistih, ki vidijo v progresivnih težnjah med študenti izredno pomemben dejavnik v razvr-ščanju družbenih sil in v ustvarjalnem iskanju poti in sredstev za humanizacijo odnosov med ljudmi.
4.  Ali mislite, da se dosledno izvajajo »Smemice« v tistih točkah, ki se zavzemajo za aktivnejšo in bolj dejansko   vlogo   mladih   v   vodstvih  Zveze   komuni-stov? Kakšna je vloga mestnega komiteja v tem gi-banh>">
ŠTAFETNI  RAZGOVORI
Odgovar ja:
FRANCEK MIRTlC
Sekretar komiteja mestne konfe-rence ZKS, Ljubljana
18
V kratkem 5asu po sprejetju Smernic je bilo storjeno več kat prej v mnogih letih. V Ljubljani smo že doslej sprejeli v ZK preko 600 novih, mladih člaiov. Pri prihodnjih volitvah novih vodstev v os-novnih, četrtnih in mestni organizaciji se bomo zav-zeli, da bi prišlo do korenite pomladitve vodstvenih organov. Na dosedanjih posvetovanjih o sestavi vod-stvenih organov ZK Slovenije in Jugoslavije pa smo že dali številne konkretne predloge. Pred nami so tu-di volitve v predstavniške organe, tako, da lahko tu-di na tem področju storimo odločujoč korak naprej. Vendar sodim, da bi bilo zelo napačno če bi se zav-zemali le za to, da spremenirao starostno sestavo vodstvenih organov v naši družbi na vseh ravneh Potrebno je mnogo več. Zavzemamamo se namreč za družbeno angažiranje čim širšega kroga mladih ljudi in ne le za izvolitev nekaj izbranih predstav-nikov mlade generacije. Prav tako pa ne smejo os-tati naša prizadevanja omejena le na to, da bi po-večali število mladih v vodstvih političnih organiza-cij in v predstavniških organih. Nujno je namreč potrebno, da širše odpremo vrata mladim tudi na odgovorna strokovna in upravna delovna mesta v skladu z njihovo sposobnostjo, energijo in ustvarjal-no silo.
5.  Katere so bistvene naloge slovenske ZK po kon-gresu? Ali predvidevate bistven skok v aktivnosti (in-tenzivnejša prisotnost  v  reformnih  prizadevanjih,  v moralnem kriticizmu)?
Ce bi že zdaj, dober mesec in pol pred kongre-som govoril o nalogah slovenske Zveze komunistov po kongresu, se nikakor ne bi mogli izogniti nevar-nosti, da prejudiciram odločitve tega cipmok^atične-ga zbora slovenskih komunistov.
Kar pa zadeva drugi del vašega vprašanja in mo-jih predvidevanj o tem, ali bo kongres bistven skok v aktivnosti ali ne, pa bi prav tako težko ustregel va-ši želji in odgovoril z da ali ne. Ni dvoma, da bo tu-di za ta kongres veljalo podobno pravilo kot za vse kongrese in politične zbore, namreč rezultat konere-sa bo neposredno odvisen od prodornosti analize družbenih razmer in jasnosti programa ter z danim razmerjem sil v družbi, z voljo in pripravljenostjo komunistov z njihovo odločncstjo in sposobnostjo, da uresničujejo revolucionarne cilje. Kot vidite, je moje mnenje, da je aktivnost slovenske zveze kc nistov na kongresu odvisna od tega, kako bo vsak od nas izpolnil naloge na svojem področju družbeno po-litične odgovornosti.
6.   Kako si predstavljate idealno  kulturo v Ljub-Ijani (revialna, situacija, gledališča, zalozbe...)?
Ne bi vas rad razočara s svojim odgovorom, toda moram povedati, da kadarkoli razmišljam o naši kul-turi, nikdar ne posežem v misli tako daleč, da bi imel tako dognano podobo, da bi že lahko govoril o »idealni kulturi« v Ljubljani. Zaenkrat me pred-vsem vznemirjajo vprasanja, kako naj bi imeli »bolj-šo kulturo« v Ljubljani. Menim, da bi sedanji ne-mir, ki mnogokrat vzbuja videz nezadovoljstva vseh z vsemi, morali čirnprej razviti v jasno in \iresničlji-vo kulturno politiko, Tti bi pomagala izboljšati te-meljne materialne, programske in druge pogoje za razcvet kulturne ustvarjalnosti v Ljubljani.
Vsak subjekt in kot vemo jih je mnogo na tem področju, mora iskati inpo-iskati svoj del odgovorno sti in svoje možnosti. Kar zadeva vodstvo ZK v me-stu pa lahko znova poudarim, da se zavzemamo ta-ko za izboljšanje materialnih pogojev za delovanie kulturnih ustanov, kakor tudi za odstranjevanje vseh ovir za čimbolj svobodno ustvarjanje. In končno tu-di za to, da bi našli novo ravnotežje med tehnično civilizacijo in novo vlogo, ki naj bi jo imela kultu-ra, v času razvite množlčne potrošnje in vseh dru-gih pojavov, ki so značilni za sodobno industrijsko družbo.
7. Komu predajate štafeto?
Milanu Kučanu, predsedniku pred. ZMS.
Prihodnjic bo odgovarjal MILAN KUČAN
KAJ JE ZVEZA ŠOLT!
Zveza siudentskih organizacij Ljudske tehnike (ali Zveza ŠOLT) je organizacija, ki združu.je in koordi-nira delo vseh osno-vmiih organizacij med štuidenti, ki se na kakršenkoii način ukvarjajo s tehnično kakor tuidi umetnišiko dejavnostjo.
KATERI  SO  CILJI  ZVEZE  ŠOLT?
—  Množična tehnična vzgoja o obliki seminarjev in tecajav z vs&h področij tehnike
—  Navajati štoideinite na ročne spreitinosti ira, roko-
vanje z orodji, stroji in instrumenti.
—  Omogočiti amatersko tehnično dejavno&t v svo-jih delavnicah.
—  Skrbeti za likovno in estetsko vzgojo (foto in kino tečaji).
—  Nuditi možnost zaslužka oziroma pridobitvene dejavnosti v svojih delavnicah. •
KAJ VAM NUDI ZVEZA ŠOLT?
—  Orgamizira seminarje in tečaje z vseh področij tehnike. V ta namen. sodeluje z Univ^rzo, Zavodom za
tehnično izobraževanje in drugimi organizacijami.
—  Daje na razpolago svoje delavnice in laborato-rije:
a)  delavnico  finomehaničnega  kluba s  stružnico, vrtalnim strojem in vsem potrebnim orodjem;
b)  delavnico radio  kluba  ozirama  radio  servisa, opremljeno z vsem potrebnim orodjem za amaterska dela kakor tudi popravila;
c)  temnioe vseh foto klubov Zveze ŠOLT z atelje-jem foto grupe ŠOLT;
d)  laboratorij oziroma delavnico raketnega kluba;
e)  dvorano   za   predavanja   oziroma   predvajanja strokovnih filmov itd.
KJE SO PROSTORI ZVEZE ŠOLT?
—  Uprava Zveze ŠOLT je v študentskem naselju, blok VII, telefon 23-216 int. 06.
Uradne ure so vsak clan razen sobote od 12. do 14. ure.
—  Akademska avto šola ŠOLT je na Trgu revolu-cije št. 1/1, tel. št. 24-874.
Uradne ure so v ponedeljek, sredo in petek od 12. do 16. ure.
Avto mehanična delavnica je v študentskem nase-lju pri II. bloku.
PROGRAM SEMINARJEV IN TECAJEV
Foto A tečaj
Tečaj je namenjen začetnikom in tistim foto ama-terjem, ki sicer že fotografirajo, a si žele svoje teore-tično in praktično znanje o fotografiranju in delu v
(Nadalgevanje na 23. strani)
19
Uvodna opomba:
Tribuna bo v letošnjem šolskem letu poleg literamo-kritičnih člankov in esejev (.Roland Barthes, Literarna kritika kot meta-jezik, Raimond Picard, Delu ima-nentna kritika, Umberto Eco, Analiza struktur, Emil Staiger, čas kot domišljijska moč pesnika, odlomki iz del strukturalistov Macheryja in Althusserja...) objavila tudi nekaj sistematično izbranih prevodov filozofske literature, katerih namen je predstavitev novodobne evropske miselnosti. Med njimi se bomo skušali približati predvsem miselnim strukturam eksistencialističnih mislecev, in to: pri na.s še skoraj neznanemu KARLU JASPERSU [Grenzsituation, Tod (Mejna situ-acija, Smrt) iz knjige Philosophie, B. II.: Existenzerhellung, ter Verlust des Seins selbst (Izguba biti same) iz knjige Descartes und die Philososphie, III. Der Cha-r; r der cartesichen Philosophie im Gazen], ter že prevajanemu MARTINU HEIDEGGRU (razprava Feldweg (Poljska pot), Hegel und die Gpechen (Hegel in Grki) iz knjige VVegmarken, razprave Aus der Erfahrung des Denkens (Iz izkuš-nje mišljenja), ter morda ena izmed razprav iz Vortrage und Aufsatze ali iz Erlau-terung zur Holderlins Dichtung). Prevode bo zaključila študija Problematika smrti pri Karlu Jaspersu (iz Existenzerhellung) in Martinu Heideggru (iz Sein und Zeit)
a. m.
Martin Heidej^er
POLJSKA POT
, ki jo Heidegiger obravnava v pre-vedeni razpravi [doslej najkrajši], sega na. poidroičje novodobmega filotaofskega in de-jaosikega problema TEHNIKE, ki se ob »poeabii BITI« vedno bolj spremiinja v »goli Treibung«, v zaaanstveno-tehinično »predelavo« totalitete sveta celote bivajoče-ga. Delo je pisamo v izrazito pesniško-poe-tičnem sfcilu, kar je za Heideggra nenaiva-dino.
Skozi vrtna vrata dvorišča teče proti močvirju. Stare lipe grajskega vrta gleda.jo za njo, če more ob veliko-nočnem času svetiti jasno in čisto med, kalečo žetvijo in prebujajočimi travniki ali če more ob božiču, med snežnimi zameti, izginiti za naslednjim holmom. Od kri-žišča polj se upogne proti gozdu. Ob robu mimogred« pozdravi visok hrast, pod katerim stoji surovo stesana klop.
Na njej je včasih iiežal ta ali oni spis velikega misleca, ki se je skušal rešiti mladostne okornosti. če so se uganke kopičile in se ni ponujal izhod, je pomagala poljska pot. Torej je sprenrf.jal korak tiho po okretni stezi skozi daljave borne dežele.
Vedno znova gre mišljenje včasih v isto pisanje ali pa pri posebnih poskusih na stezo katere poljska pot vodi skozi ledino. Poljska pot ostane koraku misVeca tako blizu kot koraku kmeta, ki gre v ranem jutru na košnjo.
Z leti hrast pogosteje odpelje na pot k spominu zgoctoje igre in prve odločitve. Če je ob pravem času sredi v gozdu pod udarcem drvače padel hrast, je oče kmalu isk?? povprek skozi hosto in preko sončne gozdne jase njemu odkazan meter drv za d.elavnico. Tukaj je pre-udarno delal v odmorih svoje službe pri stolpni uri in zvonovih, ki so skupaj vzdrževali svoj lastni odnos časa in časno^ti.
Iz hrastovega lubja pa so otroci vrezavafli svoje ladje, ki so, opremljene z veslaško klopjo in krmo, plavale
t studencu ali v šolskem vodnjaku. Sveiovne vožnje so v igri še čahko prišle na svoj cilj in ponovno našle oba-lo. Sanjarjenje takšne vožnje je ostalo skrito v nekem, nekdaj še komaj vid.nem sijaju, ki je ležal na vseh stva-reh. Njeno bogastvo je omejevalo materino oko in roko. Bilo je, kot da bi njena neizrečena skrb varovala celot-no bistvo. Tiste vožnje v igri niso vedele še ničesar o potovanjih, na katerih zaostajajo vse obale. Medtern so začeli od počasnosti in stanovitosti, s katerimi je raslo drevo, govoriti trdota in vonj hrastovega lesa. Hrast sam je govoril, da je v takšnem rastju postavil, kar traja in rodi: da rasti pomeni: odpreti se daljavi neba in istočasno koreniniti v temini zernt*je; da vse samo-rodno in čvrsto uspeva le, kadar je človek pristno prav oboje: pripravljen na zahtevo najvišjega neba in dvig-njen v zaščito zemlje, ki nosi.
To hrast še vedno govori poljski poti, katere steza gotovo vodi mimo njega. Kar ima ob poti svoje bistvo, nabira poljska pot, in vsakomur, ki stopi nanjo, prina-ša svoje. Ista polja in travniška pobočja spremljajo poljsko pot k vsakemu retnemu času z neko, neprestano drugačno bližino. Če se alpsko gorovje potopi nad go-zdovi, če tam, kjer se poljska pot popne preko gričev-natega vala, v poletnem jutru pleza škrjanec, če iz pokrajine, kjer leži materina d.omača vas, vihra vzhodni veter, če lesni df»'avec ob večerih vlači k ognjišču svojo butaro šib, če se žetveni voz maje proti domu v vožnjah poljske poti, če otroci trgajo prve trobentice na travni-škem obmejku, če megla po cele dneve žene svojo te-mačnost in težo preko ledin in polj, stoji ob. poljski poti vedno i.n vsepovsod ista tolažba:
Enostavnost hrani uganko Obstojnega in Velikega. Na enkrat se ustavi pri ljudeh, in vendar potrebuje dolgo rast. V Nevidnem znotraj vedno Istega skriva svoj blagoslov. Daljava vseh od<raslih stvari, ki bivajo ob poljski poti, daruje svet. V Negovorjenem njene govori-ce je, kot pravi stari, dobroživeči načitani mojster Ecke-hardt, bog šele bog.
Toda totažba in prigovarjanje poljske poti govori le tako dolgo, dokler s6 ljudje, rojeni v njenem zraku ki jo morejo slišati. Podložniki svojega rodu so, a ne hlap-ci spletk. Človek zaman poskuša urediti zemeijsko krog-lo po svojih načrtih, če ne posluša prigovarjanje poljske poti. Grozi nevarnost, da ostane Današnje naglušno za svoje govorjenje. Slišijo le trušč aparatov, ki jih imajo skoraj za božji g»'as. Tako bo človek razkrojea in brez poti. Razkrojenemu se Enostavno zdi Enolično. Iz Eno-ličnega vodi pot v naveličanost. Zlovoljnost pozna Ie še Enoličnost. Enostavnost je pobegnila. Njena tiha moč je  presahnila.
Hitro se pač zmanjša število tistih, ki še spoznajo Eno-stavnost za svojo pridobljeno lastnino. Toda manjšina bo povsod trajna in stri'na. Ti bodo nekoč iz krotke sile poljske poti zmogli prebiti orjaško moč atomske energi-je. ki se dotika človekovega računanja in načrtovanja, ter se postavlja za okovje lastnega de.ianja.
Prigovarjanje po» jske poti prebuja čut, ki ljubi svobodo in na še ugodnem mestu preskoči tudi iz brid.kosti v po-slednjo veselost. Ta brani nered goiega delovanja, ki gnano za sebe, samo pospešuje Ničnost.
V letnih časih menjajoči se zrak poljske poti koristi vedoči jasnosti, katere obraz je pogosto otožen. Tega jasnega vedenja ne d.oseže nihče, kdor ga že nima. Kdor ga ima, ga ima od pcfjske poti. Na njeni stezi se srečata zimski vihar in žetveni dan, živahno vznemirjenje po-mladi in zapuščeno umiranje jeseni; igra mladosti in modrost starosti zagledata drug drugega. V tem edinem sozvočju, katerega od.mev nosi poljska pot s seboj sem ter tja, je vendar vse razjasnjeno.
Vedoča jasnost so vrata k večnosti. Njene duri se vrte v tečajih, ki so bili skovani iz Tigank bivanja pri znanem kovaču.
Od močvirja sem se pot obrne nazaj k vrtnim vratom dvorišča. Preko poslednjega griča vodi svoj ozki trak stran s poti, skozi pifoščato nižavo, tja do mestnega zi-du. Medlo sveti v soju zvezd. Za grad,om štrli stolp cerkve sv. Martina. Počasi, skoraj obotavljajoče izveni v noč enajst urnih udarcev. Stari zvon — na njegovih jekVenih vrveh se često drgnejo otroške roke — se trese pod udarei urnega kladiva, katerega čudno temačni obraz ne pozabi nihče.
Tišina bo z njegovim zadnjim udarcem še tišja. Raz-prostira se do tistih, ki so bili žrtvovani v d.veh svetov-nih vojnah. Enostavno je postalo še enostavnejše. Ved-no Isto začudi in razreši. Prigovarjanje poljske poti je zdaj popolnoma ras^očno. Govori duša? Govori svet? Govori bog?
Vse izreka odpoved v Istem. Odpoved ne jemlje. Odpo-ved daje. Daje neizčrpno rroc Enostavnega. Ob p.-govar-janju postane d.omaee v že dolgo trajajočem pokolenju.
Prevedel Andrej Medved
Kostas Axelos
20
EIN GESPRACH IlBER WISSENSCHAFT
(Pogovor o znanosti s klasicnim filologom Jeanom Bollackom)
B. Nenavadna je danes skupna skrb za ogro-ženost znanosti, ki je povezana z razširitvijo in iz-popolnitvijo tehničnih metod. Posamezne ugotovitve se izvajajo v mejah, ki so nad posameznimi razisko-valci — v delovnih skupinah, z aparati, stastičnimi prijemi in mnogimi preizkušanji. Resda se v svojera področju nihče ne more izmakniti takemu pozitiv-nemu bogatenju, vendar kljub temu vsakdo čuti, da se njegovo znanstveno področje izmika pregled-nosti in s tem lastnemu obzorju. Tako se razjasnju-je neka druga, nič manj nenavadna težnja, namreč: znanosti ali celo več ločenim znanostim poiskati enotno osnovo in jim na ta način zastaviti neki skupen cilj. Ali ni geograf govoril o združitvi zemlje-pisa z zgodovino in sociologijo in, ali ni Levi-Stra-uss (ki je v svojem najvažnejšem delu Opis sorod-stvenega sistema uporabil pri etnološki vedi meto-de strukturalnega jezikoslovja) verjel, da že lahko predvidi splošno teorijo funkcij človeškega duha?
A.  Seveda. Toda istočasno postane znanstveno ra-ziskovanje na neki način izpeljana tehnika.
B.  »Toda« — ne   razumem   vas. Zdi se mi, da bi prav tthnika morala biti ena od obeh glavnih oznak, ki sem jih omenil.
A.  Tako je tehnika še vedno preozko razumljena. Znanost se ne more polastiti tehnike,   kajti   tehnika oblikuje njenc  O'onilo, n.jeno vodilno moč. Nasplroh tehniko razumejo kot rezultat znanosti.   Ali   ni   prej njsna "'.jnotranja osnova — gibanja? Na tehničen na-čin se ne opravlja le raziskava znnosti, s tehniko je znanstveno določeno  tudi samo  območje in postav-ljanje  cilja  vsake  znanosti.  Etnologija  tehnično  ra-zisknje svoj predmet: tako imenovani primitivni na-rodi nridejo do   svojega jezika (govore) s pomočjo tehničnega jezika.
B.  To je sicer   res.   Celotna   svetovna   zgodovina postane za zgodovinarja gospodarska zgodovina. Pro-dukt in zamenjava vladata zdaj  tudi v fevdalni do-bi — če pri tem upoštevamo večkrat poudarjen po-men raziskave Marca Blocha o fevdalni dru.žbi — in celo v antiki. In na drugi strani bodo v promotorje zgodovine  povišani  zdaj  medli, nepomembni ljudje, ki   neznatni    kakor    prividi    vstajajo    iz    zgodovin-skih statistik in arhivskih raziskav: neke vrste nena-vadna poslednja sodba, nikakih kravljev niti vladar-jev,  niti  papežev  ali  kardinalov,  ampak  le  brezšte-vilna   množica   »podeželskega   prebivalstva«,   »mešča-nov«, semenj in anonimnost.
A.  Kaj vse danes ne pride na tržišče?! Celo nena-vadno postane blago. čas se odraža v sami zgodovi-ni.
B.   Duh  časa  le  tako  dolgo zadeva  raziskovanje, dokler  le-to  ne postane  metoda.  Zelja po povzetku še  leži  v  območju  tehnike.  Saj   vendar  Levi-Strauss govori  o  nekakšni  teoriji  funkcioniranja  človeškega duha:  kot stroja in avtomacije  (še v zadnjih njego-vih ugotovitvah). In sciences humaines, ki se danes
v Franciji v okviru organiziranega raziskovanja ijne- , nu.iejo duhovne vede, so gotovo vseskozi vede člo-' velca. ki nikakor niso za človeka? Kako se obnaša človek, kako deluje njegov duh? — po tem se spra-šujejo. In vendar v Faranciji dalje živi ideja ali vsaj želja po humanem: preglednem in hkrati namen-skem raziskovanju. Vprašanje predmeta in metod je neprenehoma na novo zastavljeno. Zdi se mi, da je ravno v določitvi tega namena zaobsežena ce'ot-na problematika. Če je ta namen le obroben in ne razmišiiajoč (v tradiciji artes liberales), ali potem ne seže nujno v delovanje, da — celo v usodo narodov? Pri tem je znaoilno, da veliko ljudi pojmuje zna-nostkot akcijo, kot vodečo dejavnost, in raziskova-nje kot soizvršitev celotnega dogajanja. Posebno o"Tt-no je to v gospodarskem raziskovanju, kjer lahko reakcionarni interesi istočasno škodujejo tako znan-stvenemu dojemanju in spoznavanju kot tudi eko-nom?kemu ohranjevanju.
A.  Vi stopate v korak s tempom današnje znano-sti.
B.   Sploh ne. Neprenehoma govorim eno in isto.
A.  Toda isto ima različna imena. Pogosto govori-te o raziskovanju. To se mi zdi zelo pomembno. Zna-nost postaja danes  raziskovanje. Nobenih zaokrože-nih,   organično-pomožnih   in   razčlenjenih   posamez-nih znanosti ni več. Klasične fizike ni. To vemo vsi. Toda  dogaja  se  že,  da  zanikujejo  tudi  psihologijo, sociologijo  in vsako enotno  zgodovinsko  dojemanje. Poglavitno  je   raziskovanje;   stalno  obnavljano   razi-skovanje, kateremu gre bolj za saino delovanje in ra-ziskovanje  kot  za  vedenje.  Zaradi  tega  se  tudi  vsi znar>sLveni  inštituti imenujejo  raziskovalni inštituti; zaradi fega se je radikalno spremenila podoba znan-stvenikov  in  učenjakov.  Filozofi  sami  se imenujejo za raziskovalce in jih kot take država tudi plačuie. V  razrkovalnem delovanu  oa je prisotna nepresta-no   nanredujoča  moč   telinike.   človek   kot   sub.jekt in predmeti  kot  objekti raziskovanja preraščajo za klasično   znanost    veljavm    razkol-med-subjektom-in -objektom in prehajajo v novo. nav^dezno preprosto, čeprav *-"di večdimenzionalno območje.
B.   7d'  se mi  (če   upoštevamo   vsa   poročila,   na katera laMco vsak dan naletimo), da znanosti vedno bolj iz.onblia.jo svoj nacionalni karakter. Statistika os-tane s^Hstika, naj govori o rimskem   cesarstvu   ali plemenih Bantii, pa če jo opravijo v Kijevu ali Pari-zu. In vendar sem maloprej opozoril na (za Franci-jo) še vedno značilne tendence, ki znanost preds^av-ljajo  kot  humano, v najboljšem  primeru  kot  utili-tarno (kar nikakor ni identično z absolutnim delova-njem): morda je ta refleksija o koristi najbol.iši oro-tistrup proti anonimni, človekovemu posegu izrnika-joči se dejavnosti.
A. Na celotni planet razširjajoče se znanstveno-•tehnično raziskovanje ohranja v vsaki deželi svoj poseben karakter. Francosko raziskovanje se želi predstavliati kot humanistično delovanje. Toda mor-da novodobno—planetarno raziskovanje — vključ-no francosko — ni niti naravno ali nenaravno, niti
humano ali nehumano, niti namensko ali nenamen-sko (nesmotrno). Veličastno v današnji znanosti je ravno premagovanje (preraščanje) teh ločevanj in razdruževanj. Celoten posel se lahko kaže kot brez-smiseln, vendar ni. Seveda tudi smisla nikakor ne vsebuje. On »JE«, medtem, ko trajno razpada in se razkraja, se utrjuje in ponovno spostavlja in tako zemeljsko kroglo pripravlja do gibanja. V tem hre-penenju, ki govori iz njega in ki je več kot hrepe-nenje in želja po človeškem, vidim hrepenenje in željo po poetičnem. Ali ni prav Foucault na poti takšne oziroma tako problematične antropologije srečal poezijo in pesnjenje?
B. S pravico ste dikcijo tega teksta dvignili v os-predje in istočasno zastavili problem jezika. Večina takih prispevkov kaže jasnost in čistost zgradbe ter spretnost izraza, ki so še vedno prednosti francoske duhovne umetnosti. Toda tudi pri njih opažamo do-ločeno stisko. Akademska govorica, izrazni medij učenjakov zvezni zastarelo, in nenavadnb pogosto prevzema tehnične funkcije, »l'en fonciton« izraža-nja temelja, kakor da naj določitev (nekega materi-ala) prejme več funkcionalistične kot pa le pozitivi-stične resonance. Je to samo neka etapa šifrirane, omejeno-sporočljive izjave?
A.   Funkcionalistična  uporaba  jezika  je  nenavad-no povezana z romantičnim clartejem (jasnostjo, op. prev.). Včasih se izgovorjeno prikazuje v tako jasni obliki, da  se ne more več  razumevati produktivno. Naj   določneje  izpovem  svoje  pomisleke:   če  se  da-nes govori o sociologiji, ne vem natačno, če se go-vori že skoraj o muzejski sociologiji   19.   stoletja, o današnji  tako  zmedeni problematiki,  ali  pa  o  razi-skovalni smeri, ki tako imenovano šolsko sociologijo prerašča. Jasnost in  treznost   ekspozicije  često  tudi preprečujeta  pojavitev  globjih  stvarnih  in  miselnih gibanj  . Tako imenovana filozofska refleksija o ne-ki  temi ni nujno povezana z raziskovalno-ustvarjal-nim mišljenjem.
B.  V tej vrsti poročil (ki jih vsakodnevno spreje-mamo) gre vendar predvsem za raziskovalna območ-ja in šele potem za samostojno spoznanje.
A.  Toda, ali naj ne bo območje samo raziskoval-no?  Zakaj  se  danes mnogi  znanstveniki-raziskovalci boje očitanja neznanstvenosti?
B.  Rad bi povedal tole:  nič več ne poznamo na-tančne   meje   te  znanstvenosti   —   zato   se   omejuje-mo bolj, kot je to mogoče, ali pa bežimo v čisto us-trezanje   tehničnemu   poteku,   v   šifrirane   izjave,   ki so se vgnezdile tudi v humanistične discipline.
A.  Vsako  na novo  nastalo  vedenje — spomnimo se Marxa ali pa Freuda — je-akademska zanost oži-gosala    za   svojevoljno.   Najbrž   ni   nikakršne   meje med znanostjo in vprašujočim raziskovanjem, če sta oba pristna.  Mejo  lahko potegnemo  le  med  okoste- nelo in odprto znanostjo.
 B.  Ra^Limljivo. In vendar, ali   je   prej   omenjena znanstvenost, kriterij akademske ustvarjalnosti, iden-tična s tem, kar vi imenujete »okostenela znanost«?
A.  Velik del akademskih stvaritev nastane znotraj nekega že določenega območja. Akademsko razisko-vanje je od zunaj  nekako   prisiljeno   odpreti   svoje okvire.
B.   Se  odprta sholastika — v akademsko-razisko-valnem smislu — sploh da misliti? Mora podedova-na norma nujno stati   poleg   (revolucionarnega)   iz-bruha (kot je v Franciji vseskozi običajno)? Vendar je   zriačiino,   da  večino   duhcvnih   uspehov  v  evrop-skem merihi v Parizu — in to od 18. stoletja— niso dosegli v okviru šol. Bergson ni bil  nikoli na Sor-bonni in Sartre sploh nima svoje stolice. Tudi štu-dentje živijo dvojno — razdvojeno življenje, razipeto med  niesnjujoče  obveznosti  do  univerze   (in  števil-ne izpite)  in med  svobodno ter istočasno  »sedanjo (:navzočo)«  eksistenco. Tako se pojasnjuje tudi zu-naj Franci.je prikazovana razdvojena podoba franco-skih intelektualcev (in začuda tudi akademikov; raz-lika je pomembna), ki   so   pogosto   istočasno   utele-šali  tako  tradicijo  kot  revolucionarno  mišljenje.  V tem me potrjujejo tudi primeri, ko nasprotja in ne-soglas.ia zaradi svoje napetosti niso bila več sposob-na vzdržati temelja:  osnove za zgradbo, ki jo orto-doksni marksizem še vedno sposoben dokončati. Vse to je v jasnem nasorotju razmerami v Nemčiji, kjer vmiverza duhovno življenje še zbira, četudi ga ne iz-polnjuje.
A.  Odprte  shol?stike ni. Brž ko je sholastika — — ali pa vse sodobne oblike nesholastike (vsakrš.ne usmerjeposti)  — kot  taka  spoznana, služi le temu, da je siloma  premagana. Pomembni  fizik Louis de Broglie je nrVoč razlagal, kako so ga do prvi etapi šoslkega  študija  njegovi  učitelji  ocenili  kot  nespo-sobnega  za  fizikalno  raziskovanje.  Iz  tega  dvoboia tradicije in nasilnega prevladanja  (rpreraščanja)   je vendarle  nastaia  nova  fizika. Obstia  pa  neka  nova nevarnost:  da bo   pridobljeno   zopet   postavljeno   v šolsko bre^ncr^embnost. Tako danes na vseh imiver-zah študirajo kot predmet raziskovanja poetsko mi-šl.jenje Andrea Bretona (na primer). ne da bi pri tem stvar   zadovoljivo   izvedli;   kot   začetnik   ter   uteme-liiteli   surrealizma   ostaja   premalo   okarakteriziran. Pcxlobno ie s Holderlinom v Nemčiii, kjer je postal ena osrednjih figur preveč učene literarne zgodovine in — znanosti.
B.  To je stara in splošna usoda. že HerakUtovo mišljenje je bilo posplošeno v heraklitizem in Plato-novo v platonizem. Usoda, ki   sta   jo   prav   orerani^i-rani pogon in posplošena kurioziteta privedla do ab-surdnosti.  Nobena  družba  se  ne  more  odtrgati  od te epigonske odrevenelosti. Danes na univerzah ni več normativnih dogem, kar bo morda postalo novo in pozitivno. Morda smo izstopili in se distancirali oi starega, ponavliajočega se ciklusa stvariania in kodi-ficiranja, in Odorto, o katerem govoHte. je po vse.i priiiki   t.Trii   ne-fp.dikalria  nova   utemQiiif^v  ter  pova po"+avitev t°TY<oiia, boli nera^ikai^a kot Toma.za Ak-vinskega   zgradba  srednjeveške   sholasti-ke   ali  Des-
cartesova metoda kartezianizma. Broglie, ki ste ga omenili, se je podal v negotovo, in ravno tako kot Ei-nstein ne more biti nikakršen ustanovitelj ali začetnik šole, čeprav je tudi njegov poskus sistematizacije lah-ko podoben heroičnemu dejanju.
A.  Današnji  raziskovalec plove gotovo  v  drugač-nih vodah. Dovolj je že bilo poudarjeno, da se fizi-ološki eksperiment noče niti ne more ločiti od us-tvarjalnega    in    živahnega    eksperimentatorja.    Raz-kol med subjektom  in  objektom  je  tukaj  na poti k svojemu »premaganju«  (oz. preraščanju). Človeški subjekt kot subjekt in predmeti raziskovanja (tako imenovani objekti)  bodo hkrati negirani, razkrojeni in dvignjeni na novo-zastavljen, skupen nivo; prazen prostor pa bo zapolnila nova vsebina. Zdaj pa po-navljam vprašanje:  v kateri zvezi, v kateri točki se to prizadevanje stika s poezijo (pesnjenjem)? Bosta pusta znanost in goreča poezija kljub temu ostali lo-čeni, celo nezdružljivi?
B.   Tako se vrnemo nazaj, k poetično mišljenim in zamišljenim prispevkom.
A.  Kljub temu je pomembnejša govoreča poezija sama.
B.  Foucaults se je vendar seznanil s čisto poezijo heraklitovskega poleta Reneja Chara, in kljub temu kot antropolog za oblike sporočanja uporablja Teil-hardove prazgodovinske hipoteze in Levi-Straussove strukture   sorodstvenega   sistema.   Poetski   izraz  naj pokaže ravno smisel    teorije.  »Že od vsega začetka (kot je čudovito dejal)  je človek posvečen srnislu,« on živi v »tistem grozljivem in nenavadnem preobi-lju neprenehoma razmnožujočih se, med seboj sim-bolično  delujočih  in  učinkujočih  znakov,  tistih zna-kov, ki se neprestano vzajemno zalezujejo in si kri-žem odgovarjajo v jeziku. ki vsebuje besedni zaklad nočne tišine.«
A.  Kako  posebno  in  nenavadno  zveni  vsak izraz o glasovih tišine.
B.   Vse   ostaja   neizraženo    in    neizrečeno,   a   je vendar istočasno sporočilo in korespondenca. Neka-teri  iščejo  v  sociologiji  določitev   vrednosti,   smisel označbe, signifikacijo kot pomen in določitev. Drugi gredo  korak dalje;   jezik  jim služi  za  temelj  osmi-šljujoče  razmišljanje. Ti so že zmogli odkriti dolo-čene   (nove)   aspekte.   Definicija   človeka   kot   horao loquens  vsebuje neki nov smisel:  človek stoji pred prepletom simboličnih odnosov. če v tehniziranem za-pisu šifra onemi in umolkne (:njene razrešitve v se-bi ne poseduje), vsebuje poetična dikcija  (obratno) razrešitev številk sama v   sebi.   človek   je   šifra   in obenem  tisti,  ki  razrešuje  številke  sveta.  Razdvoji-tev  logionega  mišljenja  in  fantazije  v  mnogovrstni logiki  razpada  se  negira.  Razlika  med primarno  in sekundarnp   resničnostjo   izginja.   Tako   se   sedanji (ali   bodoči?)   jezik   postavljanja   temeljev   (:uteme-ljevanja)  giblje k izvornemu izrazu ?.predsokratikov, kjer pri Heraklitu (imenovanim »terijni«), kakor tu-di pri Empedoklu, liganka in luč nisca bili ločeni. In še   pri   akademsko   zasnovanem   Platonovem  učenju se  dopolnjujeta  mitos in  logos.  V  takem izvornem (so)ustrezanju je preje omenjend-Andre Breton, ne-omajni varuh osvobojenega in rešenega — v posne-manju Freuda — postavil magično kulturo in resnič-nost   sekundarnih   realitet   na   njuno   legitimno   me-sto.   V   njegovih   tako   imenovanih   materialističnih teorijah   »objektivnega   naključja«   leži   geometrična točka odločilnih  koinoidenc, ki  se  (kot je  sam po-udaril) ujema s Heglovo suvereno metodo.
A.   To je  pomembrto.  Seveda  je  Breton  razumel Heglovo dialektiko na neki odprt način.
B.   Sproščena  moč predstavljanja postane  »znan-stvena« kot   iztek   moči,   preizkušenih   v   kraljestvu sanj in neutesnjenega duha. človeska potreba posta-ne naravna potreba in je tako v  »objektivnem na-ključju« znanosti in pesništva.
A.  Kje in kako se danes izvrši odločitev? Kaj je naključje in kaj usoda? Dvoboj med mišljenjem in logiko, naravo in fiziko, dušo in psihologijo, zgodo-vinskim človeštvom in sociologijo nikakor še ni za-neten.Clovek kot znamenje, s katerim igra svet, se v  tehnični  dobi pojavlja  kot  število.  Prerečunajoče raziskovanje in funkcionalistično vedenje igrata z ve-dno večjimi števili. Pesnjenje in mišljenje čakata na uro njunega srečanja. Hegel je že razlikoval resoni-rajoče od spekulativnega mišljenja. V filozofskih se-minarjih razlagajo to razliko s sredstvi in metodami resonirajočega mišljenja. Do zdaj smo govorili o mi-slecih in pesnrkih, o raziskovalcih in znanstvepikih. Dajmo   besedo   tudi   predstavnikom   upodabljajoče umetnosti.
B.  že slutim:  želite nas vpeljati v Braqueove iz-reke  (dozorele v slepeči  luči plastičnih opazovanj), kjer namreč govori, da sta mišljenje in rezoniranje med  seboj  različni:  Penser et  raisonner font deux. Za   slikarja  misli   tudi   plastični  pogled   in  pesniški čut.
A.   Nobeno   nakijučje   ni,   da   daljnoviden   pogled skuša sooznati svoje »svobodno« območje znotraj ve-dno bolj strukturirane, funkcionalne in avtomatizira-ne razlage sveta. Strukturalizacija, funkcionalizacija. avtomatizacija so gonilne planetarne parole tako na zahodu kot vzhodu, na severu in jugu. Tej svetovni situaciji ustrezno  mišljenje lahko  transcendira tudi vse partikularne dimenzije, znotraj katerih spozna in izreče enotnost, ki je skrita in zakrita v mnogovrst-nem. Ta nova strogost misljenja bo verjetno premo-stila  vsako  kodificirano,  celo  nekodificirano   logiko.
B.   V  tem  bi  tehnizirana  in  celo  avtomatizirana šifra  dosegla  prav  isto kot preje  opisana  poetično -pojmovana dikcija. Tako kot v strukturalno nasta-lem jezikoslovju nobena beseda  (ali besedno polje) ne stoji več samo za sebe, ampak celota označb in določil ohranja svoj smisel, šele preko igre odnosov, tako se kaže tudi Levi-Straussov sistem, izdelan (za zunanje  omejene družbe)  na nesluteni, nepojmljivi, čeprav  samo  mehanično   zaznamovani  igri   obširnih skupin.
A. V sedanjosti nastajojoče bodoče mišljenje se bo med drugim drznilo postaviti v »vprašljivost« tu-di vse znanstvene pridobitve. Jezik nikakor ne sou-pada z jezikoslovjem, in na velika vprašanja so le VPRAŠUJOČI odgovori. Ali smo tako zašli v območ-je »TIŠINE NOČI«? Ali pa bo kmalu zasvetila LUC — in JEZIK — neke NOVE zvezdne poti?
Prevedla: Sonja  in Andrej  Medved
21
1
Uvodna opomba:
skiop prevodov, ki se začenja z današnjo šte.^-.j, oo zajel tako imenovano MIŠLJENJE IGa-<,E, fiiozofsko smer, katere razvoj še ni končan, saj je zadnje večje delo te na poseben način opredeljene in strukturirane miselnosti izšlo šele pred nekaj meseci (Ingeborg Heidemann, Der Begriif des Spiels).
• /revodi — ki si ne bodo sledili iz številke v šte-vilko, a bodo kljub temu urejeni tako, da bodo na koncu letnika zaključen logični kontinuum, zbir no-vodobne strukture MIŠLJENJA IGRE — obsegali bo-do karakteristične odlomke iz del KOSTASA AXE-LOSA (poleg že objavljenih Tez o Marxu Thesen tiber Marx in odlomka iz dela Heraclite et la philo-sc "hie z naslovom Sinoptri ^ dialektika bo Ay ios prezentiran še z diaogom E-in Gesprach iiber Wis-senschaft, s člankom Aus der Erfahrung der Welt in odlomkom iz knjige Igra sveta, ki bo izšla šele konec tega leta), EUGENA FINKA !Das Spiel als philosophiesches Problem (Igra kot filozofski pro-blem), Die Weltbedeuteng des Menschenspiels (Sve-tovni pomen človeške igre) iz knjige Spiel als Welt-symbol, ter Der Weltgedanke des Spiels als ausser-metaphysisches Problem (Svetovna misel igre kot izven-metafizični problem), Nietzsches Verhaltnis zur Metaphysik als Gefangenprhaft und Bel>p""-ifr jz knjige Nietzsches Philososphie], in INGERBORGA HEiOEMANNA [Subjektivitat und Objektivitat des Spiels (Subjektiviteta in objektiviteta igre) iz knji-ge Der Begriff des Spiels, ter odlomek iz razprave Die Problematik des Spielbegr ffs bei Heide^ger, Problematika pojma igre pri Fleideggru].
m. a.
Fragmentarni
uvod v
,,MlSlJENJE
IGRE"
»AION PAIS ESTI PAIZON, PETTEUON: PAIDOS HE BASILEIE.« HERAKLIT TEMNI
ČAS, ŽIVLJENJE [:gibanje, postajanje kot NAstajanje in NEstajanje, bit in NE-bit znotraj prostora in časa sveta (ho a6n)] JE OTROK [: je nekaj, kar deluje, ustvarja in RAZ-stvarja (vendar ne v smislu ničenja) NE-ZAVEDNO, brez prisotnosti intelekta, uma ali duha, ki bi postajanje kot NAstajanje in NEstajanje, stvarjenje in RAZstvarjenje ZA-VESTNO usmerjal proti določenelu cilju, ga tako intencioniral in mu podarjal SMISEL], KI SE IGRA (:IGRAJOČ OTROK) [mezaved-na IGRA: IGRA kot slučajnost: nezavedna slučajnost kot blodni princip slučajnosti: IGRAjoe otrok kot dvojna (:podvojena) slučajnost, kot podvojena blodnja] : OTROK NA PRESTOLU [:podvojena slučajnost-blod-nja-IGRA, ki vlada kot svetovna zakonitost, kot blodni princip slučajnosti-IGRE zno-traj prostora in časa sveta, kjer je bit VSE-GA, BIT CELOTE prav zaradi tega »igrana«, izigrana in pre-IGRA(va)na.]
(Heraklit, fragment 52, iz razprave A. M. — Bit in igra, oddelek V., Reinterpretacija Heraklitovih Fragmentov)
V misli in mišljenju IGRE je prisotna ne-ka nemetafizična, izven-metafizična izvornost kozmološke filozofije.
Temeljno dojetje Igre, dimenzija izvorne-ga mišljenja misli sveta kot Igre je ključni ¦ pojem univerzuma. Pojem Igre in njeno izre-kanje je kozmična metafora. Bistvo človeka I in bistvo sveta je lahko spoznano kot Igra še-& le takrat, ko je človek mišljen v svoji eksta-B tični odprtosti za vladajoči svet ne le kot gola H stvar, podobna drugim stvarem, ki jih postav-
lja in obvladuje absolutni Duh ali Um, ampak prav kot ta ODPRTOST. Igra igra: skozi roj-stvo in smrt, onstran dobrega in zlega.
Neizrekljivemu kozmičnemu redu pripada neizrekljiva IGRA VESOLJA.
Pojem Igre označuje igrajoči karakter sveta.
Čas in Prostor sveta Igre postavlja celot-no metafizično miselnost v vprašljivost.
Bistvo biti je v Igri igrano.
Brezciljni cilj tehnike pozablja na igrajoči karakter biti: v svojih »kolesih« trga celoto bivajočega, zbir bivajočega, katerega najbolj eksistentno bistvo je prav zaradi tega v RAZ-PORU NIČA.
Mišljenje Igre omogoča spoznanje kazmič-ne enotnosti Človeka in Sveta v IGRI NUJ-NOSTI (: zakonitosti).
Blodni temelj BITI se prikazuje kot te-meljno blodenje IGRE.
Heidegger išče besedo, resnico, odprtost, smisel biti kot biti.
Resnica mu pomeni razsvetljujočo skri-tost kot temelj bitja.
V začetku se pojavi bitje v luči prikritega izmikanja in ta razsvetljujoča skjitost šele omogoča in pušča bistvovati skladnost med spoznanjem in bivajočim: pravilnost pred-stavlanja.
Čeprav Heidegger ve za vlado blodnje v istočasnosti razkritosti in skritosti (skritost skritega in blodnja pripadata začetnemu bistvu resnice), je blodnjo, vladanje skrivno-sti v blodnji, tudi pod-vrgel resnici: »Blodnja je prostor igre tistega obrata, v katerem se in-sistentna ek-sistenca okretno, nepreneho-ma na novo pozablja in zakriva.«
Ali obstaja beseda za vladajočo, odprto in fragmentarno IGRO sveta nastajajoče biti--in-niča v celoti?
Heidegger je enačil bit in čas, bit z ničem: enigmatična razlika, ontično-onntološko razli-kovanje biti in bivajočega: dvojnost, znotraj kntere ločuje nič-bit in bivajoče, kajti nič bi-vajočega »je« bit in bit ni bivajoče.
Nič-bit in bivajoče, ničujoča (in nična),) ostajata v svoji preproščini neločljiva od tu-biti: bit in človekovo bistvo pripadata drug drugemu.
Toda planetarni horizont išče v večdimen-zionalnosti svojega načrta skupno-igrajoče nosilce: temelje, ki ne morejo biti niti »pa-stirji biti«, niti »varuhi kraja niča.«
Vse se zbira in razpada v IGRI časa blod-nje.
Čas, svet, blodnja, IGRA — so, če sploh »so«, imena brezimenega Istega.
Področje misli (mišljenje) je le del vse-absegajoče celote.
Za vedno ostajajo zanemarjeni in pozab-ljeni določeni obrazi ter podobe bivajočega in biti.
Noben problem ni rešen. Skritost sama je vprašljiva.
a. m.
Kostas Axselos
AUS DER ERFAH-
RUNG DER WELT
(URER
HEIDEGGE
(Prevedel A. M.)
Heidegger ima svetovnozgodovinsko zahodnoev-ropsko raalago biti Oki istočasmo pomeni pozabljanje bdtii) — od Heraklifca do Nietzscheja in Marxa — za vprašljivo. Vprašuje in daje vprašujoče odgovore. Njegov posfcus zahiteva, da njega samega spoznamo za vprašljivega.
Razkritje in zakritje, jasna beseda tn mracna laž sta na isti poti.
Govori in taji, blodi in drzni si iti čez isto-različno brv.
Ko v žalostni jutranji zarji trepečemo in nai spreletava srh...
Svet se je prenehal bliskati in blodnosti razkri-vajo jragmente sistema neke igre, katere začetek in konec ostane krožno zapleten, zastrt in zakrit.
Ko bogovi umrejo, človek začne bivati v priča-kovanju svoje lastne smrti. V začetni prozaični pes-mi premaganja človeka.
Padle zvezde pritrjujejo.
Misliti poraeni iti v labirint sveta, ki ne uboga višjega imena.
Ko dimniški dim razodeva pepel...
Ce pogum mišljenja ustreza zvezdnemu času, potem   pripravlja   do   govora   mirujoči   tok   planeta.
Opazovanje in poslušanje dela mišljenje ze od nekdaj pazljivo in nesrečno.
Prihajajoča posplošena kombinatorika postavlja vse z vsem v odnos. prinaša nove razhode in razve-zuje moči vesolja-
Vsak pogovor povezuje neme in gluhe človeške otroke.
Ko postanejo jasne svetle sledi na temnem nebu...
Kdo ali kaj dela  misli?
Dialog je vedno med-igra.
Umrljivi  se ne  morejo  tonti niti proti  sy,ozni-
nju sveta niti zanj. Uspeh premaga igralce in ?'o-z? glcdclce. Veter prebuja in rozbija.
V  ustvaritvi — ustvarjanju in razbitju, v uspehu in   neuspehu   sta   prijem   in   poskus   postavljena   nn igro. Mojsln so neprenehoma razmojstrenj
Ko nas travniške rože pravljično slepe in va-rajo   ..
Mnogoterost enostavnega.
Podoba in obraz bosta z lastnimi maskami spre-meniena v konkretno abstrakcijo.
Upanje in brezup sta v enem in istem.
Zvijača in ukana bolečine sežeta verjetno dlje kot veselje in radost.
Ko veter vzburi vse slabotne in čvrste...
Tri enotne igre igrajo mišljenje iv svet.
Igra sveta sama, ki je uzakonjena.
Igra misli, igra mišljenja. ki ie ob prim?rih trajno iztirjena.
Razkrojiti, onemogočiti in brezkrajno razbliniti viora vsak obstoj, kar ji le redko uspe.
Igra Ijudi, ki si domišljajo, da se izogibajo ne-varnosti, v kateri hoeejo biti igraioči ftisti. ki vo-dijo igro).
Ko se odpre in zapre zetneljsko steblo: kot rana in kot roža . ..
V   glasovih   tišine   se   govoreče   mišljenje   navi-dezno   rozprostira   kot   cela   polovica   polovične   ce-lote.
Kako je mogoče razlikovati  misli in stvari? Dolg   trenutek   in   kratek  čas   se   v   krogu   časa preigravata in izigravata.
Ko uganljive pečine trdno in zvijačno stoje na svoji velikanski ironiji...
Staro in novo se zmotno pojavlja kot dvoje strani iste medalje.
Zato predigra pojmuje razprostrtost in splošče-nost.
Biti zrel pomeni dojeti in spoznati vsa kraj in trenutek, sedanje krinke preteklega in prihodnjegd vasa kot skoraj nepojmljive.
Hrepenenje in predvidevanje sta eno in hkrati različno.
Ko se prikrije gorovje in tišina postane hrup na...
Vse izstopa iz tišine, ko se vrača vanjo. Med-tem nas prevzema neizrekljivo in neizrečeno, trez-imensko in nemišljeno.
Ali brezpogojnost ne ostaja priklenjena na po-goje in stvari?
Kaj se odteguje: stvari, besede, jezik, mišljenje, izmikanie samo, svet?
če mišljenje nikoli ne bi moglo razložiti igre sveta, čigav uspeh bi jo mogel izmeriti?
Ko pastirje vabljivo in vabeče vodijo na pašnike njihove lastne črede ...
Igrajoč karakter mišljenja ie še skrit.
Kjer se kaže, je v času podoben utopiji, ki ob-Ijublja in uničuje nikoli primerno bivanje.
Toda kako bi mogli kronologija in topologija biti in nič-biti stati in pasti v igri — fznotraj) časa — in prostora?
Bistvo je, priznano, tudi nebistvo.
Ko se večerna luč ne ločuje več od svetlobe jutra...
Izrekanje in mišljenje, pesnienje in govorjenje so sosedni rodovi skrivnostnega in zagonetnega drevesa.
Preraščajo svet in segajo skoraj v korenine blodnje-
Njihova skupna igra omogoča spoznanje:
»Resnica je popolna zabloda«.
Snotri vprašujjejo "Vprašanja lomijo Zvezde nnrujejo.
Ljudje čakajo Igre merijo brez zakaj.
Jtezdeci padajo Otroci upiv.io Sveto dejanje.
ORGANIZACUAIN VODE-
NJE PODJETIJ V ČSSR
Revija Moderna organizacija (ki jo v sodelovanju s skupnostjo institucij za produktivnost dela in iz-boljšanje poslovanja v Beogradu izdaja višja šola za organizacijo dela v Kranju) je v svojih jesenskih številkah pripravila vrsto zanimivih člankov čeških avtorjev s področja organizacije in vodenja podjetja. Avtorji člankov ing. J. čamra, ing. J. Šterba, dr. J. Danek so priznani strokovnjaki s področja organiza-cijsih ved. Za nas še posebno zanimiva pa je izjava akademika Ota Šika, ki jo je kot podpredsednik vlade dal na zboru češkoslovaške ekonomske skupnosti, kjer je razkril češkoslovaški model samoupravljanja. Ured-ništvo revije Moderna organizacija je še pred okupa-cijo CSRS pripravljala obsežen dialog med jugoslo-vanskimi in češkoslovaškimi strokovnjaki in družbe-nimi delavci o oblikah in metodah upravljanja in or-ganizacije v socialističnih podjetjih. Uredništvo upa, da začeto sodelovanje ne bo pretrgano, ampak se bo še okrepilo, kar v sedanji situaciji (in tudi sicer) lahko obojim le koristi.
Ota šik trdi v svoji izjavi, da delavci nestrpno pričakujejo spremembe in novosti v organizaciji pod-jetij. Spremembe in novosti narekujejo socialistični regulirani tržni odnosi. Toda, kakor se je po eni stra-ni treba otresti birokratskih predstav, npr. prizade-vanj, da bi centralni organi imenovali delavce v or-gane podjetja, tako je na drugi strani treba odklo-niti določene tendence posnemanja kapitalizma. Do svojega koncepta vodenja in upravljanja podjetja je Ota Šik, kot sam pravi, prišel po obsežnih diskusijah tako  z  ekonomisti  kot  z  delavci   številnih  podjetih.
Prvi pogoj za uspešno vodenje podjetja je vse-kakor visoko razvit management — kvalificirano rav-nateljstvo podjetja. Usmerjevalno in nadzorovalno vlogo pa naj bi prevzeli predstavniki delavcev, orga-nizirani v delavskih svetih. Izbrani delavci naj bi za-govarjali dolgoročne interese vseh delavce, kar sev-veda pomeni, da je treba v svete izbrati le delavce, ki so sposobni prevzeti takšno jamstvo. Posebnost s stališča naše prakse pa je sodelovanje neodvisnih strokovnjakov v delavskem svetu posameznega pod-jetja. Ti strokovnjaki namreč ne bi bili zaposleni v tistem podjetju. Tudi posebni interesi države in dru-gih podjetij bi morali biti zavarovani s predstavniki v delavskem svetu, kadar bi šlo za pomembne odnose med posameznimi podjetji ali med podjetjem in drža-vo, kot je npr. kreditni odnos.
Delavski sveti naj bi izražali svoje mnenje o ti-stih predlogih ravnateljstva, ki zadevajo osnovne kon-cepte in načela ekonomike in organizacije podjetja. Toda ne glede na to, kakšno bi bilo mnenje delav-skega sveta, potrdilno ali odklonilno, bi ravnateljstvo v vsakem primeru ostalo odgovorno za svoje odlo-čitve. V skrajnih primerih pa, ko odločitve ravnatelj-stva ne bi bile zadostno utemeljene, bi delavski svet (oziroma njegov kontrolni organ) lahko uveljavil pra-vico veta. Ravnateljstvu bi bilo prav tako možno iz-reči nezaupnico, kar seveda pomeni, da bi ravnatelj-stvo lahko padlo, tako kot pade vlada v političnem parlamentarnem sistemu.
Takšno razmerje med vodenjem in upravljanjem bi omogočalo strokovno argumentirano in psihično varao upravljanje podjetja.
V oktobrski številki pa bo Moderna organizacija objavila originalni članek dr. Daneka o vodenju enot podjetij v ČSSR. Vodenje enot podjetja ima po be-sedah dr. Daneka na češkoslovaškem dolgo tradicijo. Še iz časa pred vojno je znan sistem, ki so ga uvedli v strojnem podjetju Zbrojovski (Brno), še zlasti pa je znan sistem Bata, primeren za množično proizvod-njo montažnega značaja (npr. v konfekcijski industri-ji). Po drugi svetovni vojni so razvijali sistem bivše-ga koncerna Bata, da bi ustrezal potrebam podržav-Ijenih podjetij. Posebnost Batovega sistema je v tem, da gospodarske enote podjetja samostojno gospoda-rijo in ustvarjajo dobiček. Zmanjšanje stroškov na račun kvalitete proizvodov npr. ni v interesu gospo-darske enote, ker bi na naslednji proizvodni stopnji nastali zaradi tega neprimerni proizvodni stroški. Enota na naslednji stopnji torej takšnih proizvodov ne bo prevzela, kvečjemu jih bo prevzela s popustom, ki bi pokril njene lastne večje stroške. Batov sistem so po letu 1954 izpopolnili tako, da so strogo povezali notranji obračun podjetja z računovodstvom podjet-ja, česar prej ni bilo. S tem je bila v državi omogo-čena zanesljiva kontrola gospodarjenja, obenem pa za-gotovljena tudi potrebna enotnost računske evidence v vseh podržavljenih podjetjih.
Po letu 1950 je sistem centralno-administrativnega planiranja postopoma zamenjaval dotedanji tržni me-hanizem. Finančna samostojnost podjetij je postala v novem položaju iluzorna, in vedno več podjetij je iz lastne izkušnje ugotavljalo, da sploh nista pomembna maksimalni razvoj podjetja in čim večji dobiček, am-pak je zanje najugodnejše, da izpolnijo in preveč ne prekoračijo tega, kar je določila država. če so plan prekoračili, so jim ga ustrezno povečali že v nasled-njem planskem obdobju, tako da so bili pravzaprav kaznovani. Praktično so bile v celoti prevzete sovjet-ske metode planiranja. V takratnem obdobju vsestran-skega pomanjkanja je ta sistem dal kvantitativne za-dovoljive rezultate, ignoranca kvalitete pa je vplivala na zaostalost življenjske ravni. Predvidevalo se je, kot previ dr. Danek, da bo državna plan, ki je postavljen
podjetju, v celoti spremenjen v plane posameznih enot podjetja. Noben plan pa ne more obseči vse razno-vrstnosti proizvodnje in zato je treba računati z nje-govo »približnostjo«, pa naj gre za stroške po enoti proizvoda, produktivnost ipd. Nasprotno pa v velikih enotah, kakršno je podjetje, »približno« planiranje ne povzroča posebnih težav. Bistvena razlika nasproti prejšnejmu sistemu je bila v tem, da sistem gospo-darskega obračuna v enotah ni zajemal dohodka, tako kot prej, ampak samo stroške. Ljudje so spoznali, da so višje plače bolj odvisne od naključja in sreče kot od smotrnega gospodarjenja.
Ko so leta 1964'strokovnjaki uspeli prepričati naj-višje partijske in državne organe, da je gospodarska reforma nujna, je bilo očitno, da je obenem treba spremeniti budi sistem vodenja podjetja. Todaizpo-litičnih razlogov so nekatere načelne rešitve zmeraj odlagali, dokler ni novo partijsko in državno vodstvo po januarju 1968 dosledno začelo uresničevati nače-la novega sistema vodenja. Danes ima vsako podjetje pravico ustvarjati si svoj sistem vodenja enot podjet-ja, če le prizna nekatera temeljna načela, ki omo-gočajo državnim organom kontrolo gospodarjenja.
Tako imajo inženirski in racionalizacijski biroji na češkoslovaškem precej dela (naročil imajo za več mesecev vnaprej), saj ga ni podjetja, ki bi ne hotelo kar najhitreje nadoknaditi zamujeno.
.Manage
Spretnost organiziranja in vodenja
Ne glede na količino osnovnih sredstev in nivo investicij, modernega strojnega parka itd. lahko pod-jetja delujejo ekonomsko in težijo k optimalnemu doseganju poslovnih rezultatov le takrat, če obvla-dujejo spretnost organiziranja, oziroma tedaj, ko osvojijo takšno kvaliteto tehničnih procesov in me-tod, ki vodijo v učinkovito izpolnjevanje zastavljenih ciljev. Geslo managementa je danes vse bolj popu-larno v mednarodnih poslovnih krogih kot pot, po kaieri se giblje podjete v sodobnih razmerah. Pojem managementa je izšel iz konkurentskih spodbud in neizbežnosti življenjskega optimizma. Eden izmed vidikov managementa (pri nas ga pogosto opisujemo v negativnem smislu!) je torej v organizaciji in v an-gažiranju Ijudi ki so odgovorni za optimalne rezul-tate na področjih, ker so voditelji. Drugi vidik se nanaša na splošno reorganizacijo upravljanja — na izdelavo dolgoročnih ciljev, prenašanje odgovornosti na nižje organe, napore v doseganju »filozofije kon-struktivnega zadovoljstva« in podobno. »The Financi-al Times« je objavil članek, v katerem govori o tem drugem vidiku. Avtor članka je John Marsh. direktor angleškega inštituta za management. (Opomba ured-ništva).
Management je spretnost in znanost, ki se ukvar-ja z ustreznim sistematičnim in rentabilnim izkori-ščanjem virov v vseh gospodarskih področjih dolo-čene dežele. Najrazvitejše dežele s pomočjo vlad, različnih poslovnih združenj, sindikatov in strokov-njakov analizirajo, programirajo in delajo tako, da dosegajo ekonomsko rast, ker se brez tega dosega le minimalni družbeni napredek.
Dežele v razvoju, vsako leto so vse številnejše, so se s trudom izučile, da je celo velika finančna in tehnična podpora brez uspeha, če je brez ustrezne lokalne managerske kompetence.
Sodeč po pozornosti, ki jo posvecajo v razvitih in nerazvitih deželah izobraževanju managerjev se bo svet v naslednjih desetletjih boril s pomanjka-njem učinkovitih splošnih in strokovnih voditeljev; tretoa je ugotoviti, da politidne, ekonomske, socialne
22
in kulturne težnje izrazito močno vplivajo na »rast« učionkavitih managerjev in na njihove rezuitate na »svobodnem« tržišču gospodarskih m drugih poten-cialov ter na visoko konkurenčno sposobnost v zu-nanji trgovini.
Strateški pogled. S strateškega vidika bo vode-nje določenega gospodarstva, industrijske veje ali podjetja mnogo težje in kompleksnejše, med dru-gim tudi iz naslednjih razlogov:
a)  zahtevanje več dobrin in uslug s strani nara-ščajočega   števila   svetovnega   prebivalstva   —   izziv tržišča;
b)  znanost   in   tehnologija   neutrudno   odrejata hitrost sprememb;
c)  problemi   vse   večjega   obsega   nacionalnih   in mednarodnih podjetij, tako vertikalnih kot horizon-talnih in konglomeriranih — izobilje proizvodov in uslug;
d)  problemi   pridobivanja   finančnih   virov   raz-voja;
e)  revolucija v komunikacijah — kako se borimo s hitrostjo in kompleksnostjo množičnih informacij;
f)  socialne reakcije — spori, ki prihajajo iz za-strašenega   Ijudstva   v   obdobje    neprestanih   spre-memb;
g)  splošna   potreba   po   izobraževalnih   instituci-jah. da bi se zadovoljile potrebe ljudstva po 2nanju zaradi jutrišnjega življenja in dela.
Razvoj modernega managementa je mogoče raz-deliti na štiri etape.
Prvič: managerji — splošni voditelji z globalno odgovornostjo pri vodenju podjetja; specializirani voditelji v nekaterih glavnih funkcijah: finančno planiranje in kontrola, administracija in sekreta-riat, pravna služba, proizvodnja, marketing, kadri za raziskovanje in razvoj. Vse te široko specializi-rane funkcije so še razbite na druge in kompleksnej-še specialnosti, ki so se razvile v okvim nove teh-nike in metode.
Drugič: managerski konzultanti — Britanija ima na orimer 5000 konzultantov. ki so zapcslcni v °^0 podjetjih ja managersko konzultacijo. Njihov zelo konkurentni učinek, skupno z aktivnostjo inšt'*"-ra za managerske konzultante (ustanovljen leta 1963> in združenje za managerske konzultante je veliko pri-speval njihovemu ugledu Njihov poklic je precej pomcmbnejši kot revoz deviz.
Tretjič: izobraževanje managerjev — čeprav so bili vodilni tehnični collegeih pionirji managerskih študijev več kot 30 let, je bilo najbolj dramof^no potrdilo angleške managerske revolucije z ustano vitvijo (1965. leta > dveh velikih poslovnih šol na londonski in manchesterski univerzi — in v okviru fakultet na 24 od 44 univerzah. Sedaj je postdiplom-skim študentom na razpolago 43 magistrskih titul in širok izbor tHul CNAA. ditrtom in dn.ipih nrr^ra-mov na 43 politehničnih in tehničnih collegeih. Avto ritativno svetovno mnpnie sccH, da je Britan;ia za ZDA  prva v  managerskem potencialu.
Četrtič: managerski instituti — Obstajajo številni že dolgo odprti managerski instituti. ki so zaradi štirih glavhih razlogov:
a) da izp oolnijo obseg znanja, ki izhaja iz crgani-zacijske prak :-e;
b)  da  izdelajo  standarde za prakso  in individu-alni profesionalni razvoj:
c)  da  vsako  novo  generacijo  spcdbudijo, da bo bolj izobražena in vzgojena:
d)  da prispevajo k njihovemu profesionalizmu v javnem življenju
Angleška »managerska revolucija« se je šele za-čela. Njeni strokovnjaki so nedvomno v njenem gi-banju. Toda naštejmo nekaj problemov, ki zahte-vajo pozornost:
1  — Sprejemanje  koncepcije popolnega  marketinga.
2  — Realizem  v  dolgoročnem  planiranju  na  nivoju
države, panoge in podjetja.
3  — Večji   poudarek   na   finančnem   planiranju   in
kontroli   in   pozornost   spodbujanju   »podjetni-ških« kvalitet.
4  — Široka uporaba »vodenja k ciljem«.
5  — Večja  pozornost  industrijskim  odnosom,  moti-
vaciji in koraunikacijam.
6  — Poseben  napor  za   reševanje  problema   »zasta-
relosti« in starejših kadrov.
7  — Realizacija     učinkovitega     medevropskega      in
mednarodnega   sistema   primerjanja   prakse   in rezultatov.
Trije procesi — (v tem gibanju so strokovni kadri zajeti v okviru treh procesov):
1.  iskanje možnosti  za  razvoj   tistih  dejavnosti, ki morajo biti rentabilne za vse zainteresirane;
2.  uporaba organizacijske tehnike in sistema;
3.  izbira,   vzgoja   in   spodbujanje   boljših   tipov voditeljev na viseh nivojih.
Na kratko, težiti moramo k ustreznemu številu učinkovitih, ustvarjalnih, izobraženih, predvsem pa humanih kadrov te vrste, ki proizvajajo bogastvo, ki imajo v zavesti jasen cilj in ki jim družba prizna-va pomembno družbeno vlogo.
(Prev. S.R.)
23
,,DOGODEK DESETLETIJ"
ODNOS DO ŠTUDENTSKE TELESNE KULTURE
V študentskem športnem življenju je pred durmi »dogodek desetletij«: te dni bo dan namenu športni objekt, drugi v času obstoja ljubljanske univerze. Vse do zdaj sta bili zgrajeni le dve rokometni igrišči v študentskem naselju, vendar niti en kvadratni me-ter pokritega prostora ni bil namenjen študentom. Dvoje igrišč v petdesetih letih za 10.000 študentov in študentk, kolikor jih je v Ljubljani, in za vse tisoče, ki so študirali pred njimi. Stanje objektov je več kot porazno, saj na enega študenta ne pridejo niti trije kvadratni decimetri površine.
Minigolf, ki bo te dni odprt, sam po sebi ne bi bil nobena posebnost, četudi je prvi objekt, namenjen študentom po toliko desetletjih. Posebnost je zato, ker je pobuda (in denar) prišla iz študentskih vrst. Po-membno je namreč dejstvo, cia so razen občine Lju-bljana-Center in študentskega naselja denar prispe-vale izključno študentske organizacije: univerzi-tetni odbor Zveze študentov, Zveza študentskih orga-nizacij za telesno kulturo in FORUM študentskega naselja. Kakor je po eni strani razveseljivo dejstvo, da so organizacije same čutile potrebo po reševanju materialne osnove študentske telesne kulture in iz svo-jih bornih proi*ačunov dale za ta namen sredstva, je po drugi strani dovolj žalostna resnica, da se za 13.000 študentov stori manj kot za nekaj sto osnovnošolcev ali za orsanizacijo kakega svetovnega prvenstva. No-gometa skoraj ne bi omenjal.
ceprav ima visoko šolstvo (prav tako kot osnov-no> svoje nadrejene institucije, lahko jasno vidimo popolno ignoriranje vprašanja študentske telesne kul-ture. Medtem ko ima večina osnovnih šol v Ljubljani svojo telovadnico (vsaj tiste. ki so grajene v zadnjem času), jo ima le redka srednja šola, brez nje pa so vse višje in visoke šole — izjema je visoka šola za telesno kulturo, kjer imajo telovadnice značaj učne-ga prostora tako kot predavalnice ali laboratoriji.
Medtem ko ima vsaka osnovna šola predvideno telovadnico in odprta igrišča vsaj po projektu <če že
ne grade teh objektov vzporedno z ostalimi učnimi prostori), to ni bilo storjeno pri nobeni visoki šoli v Ljubljani. Nasprotno, celo tako ponesrečeno so po-stavljene, da je sploh vprašanje, ali bo dovolj pro-stora za telovadnico in igrišea, če bi že prišlo do te-ga, da bi jih visoke šole dobile.
Zveza študentskih organizacij za telesno kulturo sodi, da je ključni problem študentskega športa ravno v materialni bazi. Medtem ko se je povečala učna obveznost študenta, kar priznavajo tudi sami profe-sorji, so študentom na razpolago objekti, ki so pre-več oddaljeni in tudi predragi. Ravno v tem pogledu se sicer več ali manj enotna stališča Zveze študentskih organizacij za telesno kulturo in komisije za telesno vzgojo pri univerzi razhajajo. Zveza študentskih or-panizacij za telesno kulturo meni, da so z najemanjem telovadnic za fakultativno in rekreacijsko vadbo štu-dentje časovno preobremenjeni. Zaradi tega vzroka se za športno dejavnost ne odločijo manj zainteresirani in nezainteresirani študentje, ki so telesne kulture pravzaprav najbolj potrebni. Najprimernejše ure, to je pozno popoldne in zvečer, izkoriščajo po že davno ustaljeni tradiciji lastniki objektov, študentom pa ostajajo manj primerne ure, ki jih, razumljivo, odbi-jajo. Problemi najemnine niso toliko individualni, to je predvsem problem Zveze in ostalih organizacij, vkl.iučenih v Zvezo študentskih organizacij za telesno kulturo. Medtem ko vsak lastnik dobi namenska sred-scva za vzdrževanje telovadnice in še posebej za osnov-no dejavnost, bi se morala Zveza — v primeru, da bi izvedla program študentske rekreacije — na račun najemnin odpovedati vsem ostalim dejavnostim. Po-polnoma drži, da bi s tem breme prevrgli na tuja pleča. Tega se ne da zanikati. Toda, če lahko velja to za osnovne šole in za telesnovzgojne organizacije, ki iraajo telovadnice, bi lahko veljalo tudi za študente.
Ne samo, da univerzo zapuščajo neplavalci (plava-ti ne zna skoraj vsak šesti absolvent), temveč se za-radi nezanimanja za rešitev vprašanja študentske te-
lesne kulture dela škoda pravzaprav šele potem, ko diplomanti univerzo že končajo in se zaposlijo. Z uni-verze ne odahajajo samo inženirji s pasi\. rurn ali celo odklonilnim odnosom do telesne kulture, pač pa pFav tako profesorji, zdravniki, psihologi, sociologi. Torej ravno tisti, ki bi morali neposredno vplivali na mla-dino. In tudi na odrasle. Ne raoremo prioakovati zav-zetega odnosa in dela na tem področju od človeka, ki ima sam pasivno ali odklonilno stališče do športa, pa čeprav bi šlo samo za nasvet ali odgovor na vpra-šanje staršev ali koga drugega.
V tem je tudi jedro odklanjanja uradne linije, ki po našem mnenju vse preveč pričakuje od osnovnega šolstva in si tam tudi največ prizadeva. Ne da bi oporekal potrebi urejanja na osnovnih šolah, pa se mi taka politika vseeno zdi kar preveč nejasna in pre-puščena prihodnosti Tudi v primeru, da bodo vsi pro-blemi na nivoju osnovne šole do kraja rešeni, pa bo od tega trenutka prešlo šestnajst let, in šele takrat bo prišla na univerzo prva generacija, ki bo deležna teh ugodnosti. Ta trenutek pa ne bo ne jutri ne čez petnajst let, to si upam trditi. Med tem, ko bomo čakali generacijo, ki bo glede telesne kutlure vzgojena tako, kot je treba, pa bo odšlo z univerze pet do šest generacij diplomantov, ki bodo aktivno vključeni v učno-vzgojnem procesu, ter v spremembah tega pro-cesa kakor na nivoju federacije tako na nivoju re-publik itd. Tisti del kadrov, ki v te procese ne bo ne-posredno vključen, bo imel prav tako (ali celo večjo) vlogo, saj bo odločal o financiranju telesne kulture. Kako naj bi o tem odločal človek z negativnim ali pasivnim odnosom do teh problemov, pa si lahko predstavljamo in, končno, vsak dan tudi vidimo
Medtem pa je v primerii, da bi vzporedno z osnov-nim šolstvom reševali tudi problem visokošolske te-lesne kulture, ta možnost daleč manjša. Predvsem problem objektov, ki je po mojem mnenju v nekaj letih rešljiv do stopnje, ki bi ji že skoraj lahko rekli najvišja. Pri tem pa vlaganja ne bi bila dosti večja od finančnega bremena, kakršnega ima občina s tremi ali štirimi osnovnimi šolami v gradnji. Za našo re-publiko se zdi naravnost žaljivo dejstvo, da ni spo-sobna rešiti problema, ki se na nivoju občine rešuje skoraj vsak dan.
Preveč optimistično bi bilo upanje, da bo lahko sklad za. gradnjo študentskih športnih objektov, ki ga je lansko leto ustanovila Zveza študentskih organiza-cij za telesno kulturo, rešil ta problem. Ceprav se je UNIFOLF gradil prav iz sredstev, zbranih na tem skla-du. Z denarjem sklada se bo lahko vsako leto zgradilo eno igrišče za igre z žogo — in nič več. V primeru, da bo denar v sklad pritekal (tako kot letos) pred-vsem iz študentskih virov. Za pokrite objekte (v prvi vrsti sta to telovadnica in manjši bazen v študent-skem naselju, kasneje pa telovadnice pri posameznih fakultetah in visokih šolah) so sredstva, ki se zberejo, preveč borna.
Čeprav je potrpljenje božja mast in revež tisti, k se z njo maže, ob takem odnosu do študentske te-lesne kulture pa ni druge rešitve kot upanje in trdo delo. Razen demonstracij, ki v tej situaciji seveda niso primerne.
Viktor Vest
(Nadaljevanje z 18. strani)
temnici še izpopolniti. Program tečaja obsega nasled-nje teme:
—  zgodovina fotografije
—  foto aparati in pribor
—  tehnika snemanja
—  fotografski material in pripomočki
—  negativni in pozitivm proces kompozicija slike
—  barvni diapozitivi.
V tem šolskem letu bodo trije tečaji, in sicer ok-tobra in novembra 1968 ter marca 1969.
Ob zaključku tečaja bodo tečajniki polagali izpite in prejeli diplome.
Tečajnina je 10.— din.
Osnovni varilski tečaj
Obsega teoretični in praktični del. Ob zaključku tečaja delajo tečajniki izpit in prejmejo ustrezna po-trdila o kvalifikaciji. Tečaj bo v zimskih počitnicah na Zavodu za varjenje SRS.
Tečajnina bo javljena naknadno.
Tečaj za voznike motornih vozil
Akademska avto šola ŠOLT organizira tec:aje za voznike motornih vozil A in B kategorije. Tečaj ob-sega teoretični del o tehniki vožnje, prometnih pred-pisih in motoroznanstvo ter praktično poučevanje na vozilih AAŠ ŠOLT.
Tečaji bodo vsak mesec. Datumi pričetka tečajev boclo objavljeni s plakati AAŠ ŠOLT.
Prijave sprejema pisama AAŠ šOLT na Trgu re-volucije 1/1, telefon 24-874 v ponedeljek, sredo in pe-tek od 12. do 16. ure.
Cena tečaja je 35.— din, cena moto je 22.— din.
Tečaj za popravilo avtomobilov s poudarkom na vozilu Zastava 750
Tečaj bo obsegal teoretični m praktični del. Pre-davali bodo inštruktorji in mehanik Akademske avto šole ŠOLT s praktičnim delom v mehanični delavnici AAŠ ŠOLT. Pri tem imate možnost, da brezplačno in pod strokovnim vodstvom popravite svoj avto. Tečaj bo v mesecu aprilu 1969.
Tečajnina je 20.— din.
Ključavničarski tečaj
Tečaj bo obsegal obdelavo materialov, piljenje, ^a-ganje, sekanje, prilagajanje, vrtanje, krivljenje, stru-
:e, stružno rezanje navojev itd.
v tem šolskem letu bosta dva tečaja, in sicer no-vembra 1968 in marca 1969.
Tečajnina bo javljena naknadno.
Tečaj za programiranje na elektronskih računal-nlkih
Tečai sestaji iz dveh delov:
— splošno o račujialnilkih, ki obsega zigodovtnsiki
razvoj, elektronski računalniški sistem danes, medije za prenos podatkov v računalnik in iz računalnika, in opis sistema in enot v sistemu za obdelavo podatkov; — programiranje, ki pa obsega osnove programi-ranja, vrste programskih jezikov, osnovfe FORTRANA ter zaključno predavanje.
V  tem šolskem letu bosta dva tečaja, in sicer no-vembra 1968 in marca 1969.
Tečajnina je 10.— din.
Nadaljevalni  tečaj  za programiranje na eiektron-skih računalnikih
Tečaja se lahko udeležijo kandidati, ki so že op-ravf.i osnovni tečaj (zgoraj omenjeni).
Program, tečajnina in datum začefka tečaja bodo objavljeni pozneje.
Seminar za omrežno planiranje
Omrežno planiranje je metoda in izvajanje projek-tov v gospoaarstvu. Ta sistem omogoča hitro in po-ceni planiranje z možnostjo tekoče kontrole realizacije projekta, kakor tudi razmeroma natančno izračuna-vanje časovnih elementov, ki jih je drugače zelo tež-ko matematično izraziti. Omogoča tudi široko upora-bo elektronskih računalnikov in s tem nadaljnjo ra-cionalizacijo časa. Zaradi teh lastnosti je omrežno planiranje doseglo nesluten razmah ter predstavlja nenadomestljivo metodo v sodobnem gospodarstvu.
Tečaj je priporočljiv predvsem za študente tehnič-nih in ekonomske fakultete.
Ob zaključku tečaja bodo tečajniki polagali izpite in prejeli diplome.
V- tem šolskem letu bosta dva tečaja, in sicer de-cembra 1968 in marca 1969.
Tečajnina bo objavljena kasneje.
Elektro medicinski tečaj
Tečaj je namenjen predvsem študentom medicine. Na tečaju se bodo spoznali s karakteristikami in upo-rabo eiektrotehnike v medicinski diagnostiki, terapiji, rehabilitaciji; z merilnimi aparati in njihovo uporabo v medicini, z navarnostmi pri uporabi elektromedi-cinskih aparatov, razsvetljavo bolnic in operacijskih prostorov itd
V  tem šDlskem letu bosta dva tečaja, in sicer no-vembra 1968 in aprila 1969.
Tečajnina je 15.— din.
Začetni radio amaterski tečaj
Tečaj obsega spoznavanja osnov elektrotehnike in elektronskih aparatov.
V  tem šolskem letu bosta dva tečaja, in sicer ok-tobra 1968 in marca 1969.
Tečajnina bo objavljena naknadno.
Konstruktorski in operatorski tečaj
Tečaj bo obsegal praktično spoznavanje in kon-struiranje elektronskih aparatov, popravilo le-teh ter delo na kratko valovni in ultra kratko valovni postaji.
V  tem šolskem letu bosta dva tečaja, in sicer de-cembra 1968 in aprila 1969.
Tečajnina bo objavljena naknadno.
Tečaj za uporabo avdio-vizualnih sredstev
Namen tega tečaja je sezmaniti tečajnike s teore-tičnimi principi, delovanjem in načini uporabe mi-krofooiov, ojačevalcev, gramofonov, diaskopov, epi-spopov, kinoprojektorjev magnetofonov itd. Tečaj bo obsegal teoretični in praktični del, s poudarkora uporabe AV sredstev v pedagoške namene.
V  tem šolskem letu bosta dva tečaja, in sicer no-vembra 1968 in marca 1969.
Ob zaključku tečaja bodo tečajniki imel izpite in prejeli diplome.
Tečajnina je 20.— din.
Seminar o industrijskem oblikovanju:
Seminar bo obsegal tri teme:
—  načela industrijskega oblikovanja
—  vpliv designa na ekonomiko poslovanja indust-rijskega pcxijetja
—  planiranje dejavnosti in politika industrijskega oblikovanja.
Seminar bo v drugi polovici 1969.
Tečaj za kino amaterje
Tečaj bo obsegal predavanja iz zgodovine filma, tehnike snemanja, filmske kamere, scenarija, režije, montaže, opreme itd. Vsak tečajnik bo lahko na last-no željo posnel in zmontiral en svitek filma.
V  tem šolskem letu bodo tri tečaji, in sicer okto-bra, decembra 1968 in marca 1969.
Ob zaključku tečaja prejmejo tečajniki diplome.
Tečajnina je 20. —din.
Prijavite se lahko pismeno ali osebno med urad-nimi urami na upravi Zveze ŠOLT vsaj teden pred začetkom meseca, v katerem je tečaj planiran. Prijav-ljerii kandidati bodo o točnem pričetku tečaja obve-čeni pismeno, poleg tega pa bo obvestilo o tem tudi v oglasnih omaricah Zveze ŠOLT na fakultetah.
če bo število prijavljenih tečajnikov premajhno, si Zveza ŠOLT pridržuje pravico, da tečaj prestavi oz. odpove.
Vse informacije dobite vsak dan razen sobote od 12. do 14. ure na upravi Zveze ŠOLT, telefon št. 23-216 int. 06.
Zveza ŠOLT pripravlja v okviru tehnične vzgoje še vrsto drugih tečajev in seminarjev, katere teme in čas pričetka bodo objavljeni pozneje.
Zveza ŠOLT bo med letom organizirala tudi stro-kovna predavanja naših eminentnih znastvenih de-lavcev z vseh področij tehnike, večere tehničnih fil-mov, v načrtu pa sc tudi strokovne ekskurzije v in-dustrijska podjetja.
Zveza ŠOLT si že ves čas prizadeva, da bi stroške tečajev v celoti krila iz lastnih finančnih sredstev. Ker pa so ta sredstva omejena in ker obstoja nevarnost, da bi trpela kvaliteta in obseg tečajev, je prisiljena stroke delno kriti s tečajninami.
ŽIVEL
INTERNACIO-NALIZEM!
Po podatkih iz tržaškega Gospo-darstva (20. september 1968) so so-vjetska podjetja prodajala petrolej (v rubljih za tono) Bolgariji po 16,12, ČSSR po 18,06, Vzhodni Nem-čiji 15,32, Madžarski 19,91 in Poljski 17,1. Toda: Zahodna Nemčija ga je dobila po 9,19, Italija 7,93, Av-strija 10,98 in Japonska 7,94.
Obvestilo
DRUŽINA JE VERSKI LIST, KI GA ODLIKUJE VISOKA STOPNJA NEKRITIČNOSTI, APOLOGIJE IN ŽVESTOBE SVOJI HIERARHIJI (IN NJENIM STALIŠČEM). OB-RAVNAVA TUDI SEKSUALNA VPRAŠANJA, KI MUČIJO (NE)SO-DOBNEGA CERKVENEGA HIE-RARHA  IN  NJEGOVE OVCE.
1/ gasilske literature
»Vi veste, da rnima nihče pravi-ce vdreti v stanovanje nekega dru-gega človeka brez njegovega pri-stanka. Toda, denimo, da je v sta-novanju vašega soseda ponoči iz-bruhnil požar, ki ogroža njegovo in vaše stanovanje ter stanovanja drugih sosedov. Trkate na vrata, da bi ga prebudili — toda brez odgovora. Trkate močneje. Zopetni odgovora. Vdrete v stanovanje, da bi pogasili požar. Strinjali se bo-ste, da je vse to absolutno pravil-no dejanje in splošno priznana nujnost.
Tako je torej bilo tudi nujno, da je vojska petih socialistienih dr-žav prišla na ozemlje češkoslova-Ške, ker njeno sedanje vodstvo ni videlo, da mu je začelo v hiši go-reti.«
(Iz porocila gen. sekretarja KP ZDA Gusa Halla Nacionalnemu ko-mdteju KP ZDA, ki ga je objavila Pravda.)
Potrč ho
Ivan Potrč hoče naj   rečemo bobu fižol.   (Gl.   DELO   11.   oktobra   68)
Izstok Geister misli
Katalogovcev ne veže ničesar dru-gega kot fizični prostor, v katerem se s časom svojih sestankov shaja-jo.
Mexico City, 3. oktofora
POT DO RESNICE
(made in YU)
»Zelo zanimiva je figura Ivana Jozioa, uslužbenca iz Zagreba . . .« (Vjesnik  u  srijedu,  25. 9.).
»Aretiran lvan Jozič, sekretar kabineta članov sveta, federacije SRH«  (Večernje novosti, 27. 9.)
»Jozič je bil šef kabineta biv- ^ šega predsednika skupščine SRH Ivana KRAJAČIČA. šef njegovega kabineta je ostal tudi potem, ko je bivši predsednik prešel na funk-cijo člana sveta federaoije.« (Po lititea, 4. 10.).
ITK
V petek, 11. oktobra, je bil v Mestni galeriji v Ljubljani ustanov-Ijen Iniormativni Teater Kaiakom-ba. Ustanovnega sestanka so se ude-le&ili med drugimi tudi Boris Tor-kar, Vitomil Zupan, Dušan Jovano-vič, Tone Fornezzi, Hinko Košak, Uroš Vagaja, Zvone šedlbauer, To-maž Brejc, Sašo Schrott, Bogdan Pogačnik itd. (pogrešali pa smo Pe-tra Božiča). Govorilo se je v glav-nem o denarju in entuziazmu, ugo tovilo pa se je, da moi-a biti gle-dališče pravna oseba, sicer ne more z Mestno galerijo skleniti najerr.ae pogodbe za prostore. nadalje, da bo gledališče delovalo po principu »teritorialne in duhovne eksterito-rialnosti« in da bo vsaka skupina, ki bo v gledališču delala, sama od-govarjaia za svo.je do > hodila na eventualno pranje glave«. Novo gledališče bo imelo ludi bife. K sodelovanju so vabljeni vsi, ne glede na starost, spol, prepričanje, narodnost ali barvo kože. Izvoljai je bil tudi direktorij, kat<erega dolž-nost je dokončno pripraviti dvo-rano in urediti formalnosti z zako nom, predvsem pa poskrbeti (fcar je osnovni pogoj) vsaj nekaj de-narja. Kasneje bo ta centralni or-gan imel le še funkoijo sestavljalca »voznega reda« sestankov, vaj in predstav. K sodelovanju so še po-sebej vabljeni študentje. Sodelovia-nje sta obljubila tudi Stane Sever in Jurij Souček.
Državna založba Slovenije je že 4. avgusta 1968 objavila v Delu (211), »da so okoliščine narekovale izdajo posebnega jezikovnega pri-rocnika za vsakdanjo rabo«. Gre namreč za češko-slovenski konver-zacijski priročnik s slovarjem itd. Naj v knjigarnah DZS sprašujemo, koiikokrat moremo in hočemo, knjige ni in prodajalci niti ne ve-do, kdaj jo bo mogoče dobiti. Pri DZS smo na kaj takega že od zdavnaj   navajeni.
Rudii   šeiigo na i&asiankih Ka;vloga m ve, ali sestanek je aii ga ni.
Tribuno urejajo:
Ivo Marenk, Milenko Matanovič. Andrej Medved, Nande Miklavc, Rudi Rizman, Dimitrij Rupel (odgovorni urednik), Marko Slodnjak, Tone Stajko (urednik fotografije), Sašo šrot, Marko švabic, Dušan Tršar (tehnični urednik), Milenko Vakanjac, Franci Zagoričnik. TRIBUNA — Izdaja UO ZŠJ — Uredništvo in uprava Trg revo lucije l-II — Telefon 21-280 — Tekoči račun 501-8-78-1 — Letna naročnina za študente 15 N din, za ostale 20 Ndin, posamezen iz-vod 1,5 N din — Rokopisov in fo-tografij ne vračamo — Tiska CP »Delo«, Ljubljana, Tomšičeva 1, tetefon 23-522 — Poštnina plača-na v gotovini.
I