Leto XXTV., št. 228 Opcavuisivo MUDliana. Hucomjeva ulica 5. Telefon te «-22. i 1-23. Jl-24 uu«muu judtiek: L|ubi|aoa. PucaniKva ulica S - Teletoo ta. 51-25. 51*26 Podružnica Nove mesto: Liubliaoska cesta 42 Izkliučno iastopstve za oglase h Italiie in inozemstvo UPJ S A., MILANO Sacum a i.iubl lanske ponraimc pri poštno čekovnem zavodu ta. 17.749, za ostale kran iraliit Servizio Conn Con. Post. No 11-311» Ljubljana, četrtek 5. oktobra 1944 1.-L Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ui ca št. 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo Andauernde heStige KampSe im Westen Starker feindlicher Druck an der belgisch-hollandischen Grenze — Deutsche Gegenmassnahmen gegen sowjetisches Vordringen am Eisernen Tor — BoIschewisiische Angriffe in den Ostbeskiden zerschlagen Aus dem Fiihrerhauptquartier, 4. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Der starke Druck der ersten kanadi-schen Armee bei Antwerpen und an der belgiseh - hollandischen Grenze nordlich Turnhaut dauert an. Schvvere Kampfe sind hier im Gange. Nordlich Nimvvegen und an der Maas Tiihrten die JKngliinder und Nordamerika-ner heftige, fiir sie verlustreiche Angriffe, die jedoch gegen ziihen VViderstand und ivuchige Gegenstdsse unserer Grenadiere und Panzer nicht durchdrangen. Nur an tler deutsch-hcllandischen Grenze siidlich Geilenkirchen konnte eine neu herange-fiihrte amerikanisehe Division nach schvve-ren hin. und herv.ogenden Kampfen einen orilich begrenzten Einbruch in unsere Stellungen erzielen. tjber dem hollandischen Kampfraum und den Vogesen schirmten deutsche Jager eigene Angriffsunternehmungen ab und unterstutzten durch Bekampfung feindlicher Tiefflieger die Abvvehrkampfe der Erdtruppen. Im Parrcy-Wald und an den Ber^hangen Wst*ich Epinal und Kemiremont blieben hartnaekige Angriffe amerikaniseher Vcr-biinde in der Masse auch gestern in unse-rem Feuer Iiegen oder gevvannen nur ein-neine Dorfer und Waldstiicke. Vor Diinkirchen herrscht VVaffenruhe zur Evakuierung der Ziviibevolkerung. Im Vorfeld unserer befestigten Stutzpunkte an tler Atlantikkuste kam es zu Feuer-iiberfalicn und orUichen Cefechten. Unsere Grenadierdivisionen fingen ln den Bergen des etruskisehen Apennin wel-ierhin standhaft die auf breiter Front und mit hohen Materialeinsat? vorgetragenen amerikanisehen Angriffe auf. In heftigen Kampfen um einzeine Bergkuppen verel-telten sie zum Teil in neuen Stellungen alle Durchbruchsversuche des Gegners. An tler Adriatischen Kiiste wurden angreifen-tle britisohe Kompanien zerschlagen. firwn das Vordringen sowjetischer Bchneller Verbande aus dem sowjetisch-ru- manisehen Grenzgebiot nordlich des Eisernen Tores in den Raum nordlich und nord-vvestlich Belgrad sind eigene Gegenmassnahmen im Gange. Auch siidiich der gros-sen Donauschleife \vird heftig gekampft. Deutsche und ungarisehe Truppen fiihrten . ivestiich Arad erfolgreiche Angriffe. Sudvvestlich Grossvvardein vvarfen unsere Panzerkrafte in sehwungvollem Gegenstoss sovvjetische Schiitzendivisionen und Panzerverbande zuriick und vemichteten 24 Panzer. Starke feindiiehe Angriffe vvestlich Torenburg und an der Mar os vvurden nach unvvesentlichen Fortschritten von unseren Truppen abgevviesen. In den Ostbeskiden gehen die schvveren Kiimpfe um die Passtrassen, vor allem siidlich Dukla vveiter. Die boisehe \\ isti. sehen Angriffe vvurden in Gegenangriffen eersehiagen oder aufgefangen. Nach Abvvehr sovvjetischer Angriffe und Ruckfuhrung aller Waffen und des Krle^s-gerates raumten unsere Naehtruppen, un-terstutzt durch Sicherungsfahrzeuge und Kampffahrzeuge der Kriegsmarine, ihre Briickenkopfe im Sudteil der Irisel Dagoe. In Finnland erreichten unsere Truppen auf ihrem Riickmarsch nach Norden die befohlenen Ziele. Deutsche Raumboote beschadigten In nordnorvvegischen Gevvassem drei Schnell-tw>ote der Sovvjets und trafen eines so schvver, dass mit seinem Untergang zu reehnen ist. Nordamerikanisehe Bomber riuhteten ohne Erdsicht einen Terrorangriff gegen die Stadt Niirnberg. Es entstanden Scha-den in Wohngebieten und an Kulturst&tten. Auch der Raum von Koln und das Rhein-Sand vvaren das Ziel feindlicher Terrorbr>m-ber. In der vergangenen Nacht vvarfen bri-fcisehe Flugzeuge Bomben auf Kassel und Aschaffenburg. Durch vereinzelten Bom-benabvvurf und Bordvvaffenangriffe vvurden Wohnhauser in einigen Orten Siid- und Siidwestdeutschlands zerstort. Lnftvertei-digungskrafte brachten hierbei 31 feindiiehe Flugzeuge tla run ter 13 viermotorige Bomber, zum Absturz. uspehi na zapadli Angležem m Američanom so bile prizadejane hude izgube Beriin, 4. okt. Na zapadnem bojišču so bili v ponedeljek zopet hudi obrambni boji. Čeprav so angloameriške armade na več odsekih ojačile svoj pritisk, so izvojevale nemške čete povsod pomembne obrambne uspehe. Ob prekopu Anvers—Turnhout so poskušali Kanadci prodreti proti nizozemski meji. Po pričetnih uspehih so jih nemški oklopniki prestregli in vrgli nazaj. ,Na vzhodnem delu vdornega področja Eind-hoven—Niimvegen so napadli Britanci na področju Boxmeerja, da bi dosegli nadaljnje odseke obrežja Maase. Tudi tu so odstranili nemški oddelki krajevne vdore nasprotnika v težkih bojih. Na tesnem ozemlju med Maaso in Wuermom ter severno od Aachena se je ojačilo bojno delovanje. Po močni topniški in letalski pripravi so napadli Severnoameričani na več mestih ne da bi se iz tega razvil strnjen napad na široki črti. V obrambnih bojih in s protinapadi so nemški oddelki sovražnika povsod prestregli in vrgli nazaj. Na vsem področju Aachena so se nadaljevali težki topniški spopadi. Na južnem delu zapadnega bojišča so bila žarišča borb na istih mestih kot prejšnji dan. Sovražnik je poskušal s silnimi napadi razširiti svoje predmostje ob Seilli. Kljub močni uporabi pehotnih, oklopniških in topniških oddelkov ni napredoval. Nekateri kraji severnozapadno in južnozapadno od Salzburgena so večkrat menjali gospodarja. Glavna bojna črta je ostala ne-izpremenjena. Ob zapadnem robu gozda Parroy so se izjalovili nadaljnji sovražnikovi napadi. Dalje proti jugu so Nemci s protinapadi ustavili in odbili severnoameriške oddelke ob zapadnem robu gozdnatega pogorja pri Rambervillersu ter bolij proti severu ob gozdu pri Mondonu. V ponedeljek so zbrali Severnoameričani močne sile v dolini retke Meurthe med obema gozdnatima pogorjema, s številnimi klin' je sovražnik neprestano napadal na široki bojni črti. Z isto energijo so izvedle nemške čete močne protiudarce. Sovražnik je pridobil le m?lo ozemlja. Nemci pa so s protinapadi zboljšali svoje postojanke. Tudi tu «e ni tno^e1 sovražnik kljub visokim iz,gubam približati vzhodnim obronkom Vogezov. Nadaljnji težki boji so se razvili zopet ob vzhodnem obrežju Ognona. Vsled osredotočenega ognja težkega in lahkega nemškega orožia so utrpeli neprestano napadajoči Severnoame^čani zopet visoke izgube. Dva sovražnikova klina, ki sta prodrla proti cest; Pan->bervillers—Belfort. so Nemci s protisunkom prestregli in potolkli. Pri spreminjajoč^ se bonh v ponedeljek so nemške čete uničile ali zmlenHe 35 sovražnih oklo^r.il-ov in oklopniških izvidniških voz, 4 zašč'tne okTopn;išk~ vozove ter več moto^n:h vozil in topov Pri u-prisnih protinapad;h ie zopet uiet'h mnogo ljudi Ang'oarneri'"an? so utrpeli ve':ke in krvave izgube na nizozemskem pod-očiu. ob rog-ljiču pri Manstrirhtu. pri S^lzbi^g-^u. severno od Rnmbe-villersa in pri Ognonu. Berlin, 4. okt. v glavnem imajo boji na zapadnem bojišču sedaj krajevni značaj, čeprav napadajo Anglameričanci z zelo močnimi silami. 2e ta okoliščina predstavlja nomemh'- nem taboru so spoznali, da iih čaka kljub vsem nasprotnim pričakovanjem težka zimska vojna. Da bi dvignili razpoloženje britanski javnosti, so sovražniki v zadnjem času ponovno javljali o uspehih, ki nikakor ne odgovariajo resnici, ali pa so napravili iz malih krajevnih bojev velike dogodke. Zlasti značilne so tozadevne londonske vesti v poslednjih 24 urah, y, ponede- ljek dopoldne so javili Američani, da so pričeli z močnim napadom severno od Aachena. Zvp-č- $<•. t "V1 . da so z močnimi kopnima in letalskimi silami pridobili 330 metrov ozemlja. Ob polnoči je sovražnikov glivni stan že opozoril, da so vse domneve o uspehih te ofenzive prezgodnje. Komunike generala Eisenhowarja v torek opoldne pravi zgolj, da so prekoračili napadalci reko Wurm. Ta rečica je bilaT doslej pred glavnimi nemškimi črtami. V bojih, ki valujejo sem in tja, pomeni prekoračitev take rečice zgolj majhno zo-ženje prednjih postojank in ne predstavlja niti krajevnega vdora, Berlin, 4. ofct. Vojni poročevalec agencije DNB na zapadu £lex Schmalfuss javlja: V bitki ob zapadni nemški maji in na srednjem Nizozemskem, v kateri se bore trije milijoni vojakov, skušajo sedaj zavezniki spričo svojih visokih izgub v vedno večji meri uporabljati tuije plačance. Medtem ko so prepustili Kanadcem najtežji toojisčni odsek ob utrjenih obalnih oporiščih, so na drugih težkih odsekih nemškega zapadnega bojišča francoski belgijski, nizozemski in poljski oddelki. V angloameriške armade so uvrstili tudi kiitaijiske m češke vojake. Kakor poročajo iz zanelji-vega vira, so že skoro dokončali priprave za retkrutacijo vseh moških v Franciji, ki pripadajo letnikom 1897.—1928. Francozi bodo morali torej sedaj plačati svojo tako zvano svobodo z mnogimi žrtvami. Isto se dogaja na Nizozemskem in v Belgiji, pri čemer je treba posebej omeniti, da so pričeli rekrutacijo tudi že na Nizozemskem, čeprav so zasedlli Angloameričani šele eno devet ino te dežele. Židovsko odiranje v Rimu Milan, 4. okt. Osebe, ki so zbežale iz Rima v severno Italijo, poročajo v listu fašističnih oddelkov »Regno«, da je prišla v Rimu skoraj vsa trgovina z živili v židovske roke. Živilska oskrba Rima je pod nadzorstvom zida Sermonete, ki se je bil pred vojno izselil v Ameriko in se je sedaj zopet vrnil v Italijo. Zidje kupujejo v rimski okolici večje količine žita in ga prodajajo po oderuških cenah. Uradno dodeljevanje živil je popolnoma nezadostno. Angfoasneriški predhodniki boljševizma ženeva, - 3. okt. Kaos v Italiji se povečuje z množično brezposelnostjo in z naraščajočim števik« o političnih strank ki se med seboj verfoo bolj sovražilo piše angleški list »Chatolic Herald«. Zavezniške zasedbene oblasti so zaostrile noložai vsled tega, ker so vzele v svojo oblast ves promet in' gesnodar "vo. Za komunistično stranko in njenem« voditelja To?lia-od je danes bolj kakor kdaj kol: prej odločen, da vzdrži in se bor: do zmagovitega konca vojne,« pravi poetični tednik »Mundo« v svojem uvodniku z naslovom »Novo obdobje vojne« Zaveznki so s svojimi načrti o pos-top. nju s premagano Nemč:jo sami pripomogli, da danes vsak Nemec rajši pade v boju. kakor p.i b postal za-veznišk'' suženj Poleg tega se je noiožaj Nemci e po opust tvi drugovrstnih bojišč ojacil. j Dočim so sedaj nemške oskrbovane zveze kratke, morajo opravljati zaveznki v svoji oskrh dolga pota ter računat' z izrednimi prometnim težavami Izsre:!s:o sasasianjs p&?t££galskega parlamenta Lizbona, 4. okt. Kakor uradno poročajo, so sklenili na včerajšnjem zasedanju portugalskega državnega sveta skl:cati na-! rodno -skupščino k izrednemu zasedanju, j ki se bo pričelo 23. oktobra. Pred zaseda- j j njem državnega sveta je imel min. pred-' sednik Salazar razgovor s predsednikom j j republike Carmono. V normalnih okoli- i j ščinah bi se sestala narodna skupščina še-I le v novembru, kakor to določa ustava. V&jaBstF psročllo o položaju Berlin, 3. okt. O položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Max Kruli: V zavezniškem taboru se ne pojavlja več noben optimističen glas o skorajšnjem koncu vojne, pač pa se obratno pripravljajo na težke boje na vseh treh kopnih bojiščih in tudi v zraku. Slabo vreme, ki onemogoča uporabo letalstva sovražniku, ne dopušča večjih akcij, pri manjših napadih pa mora plačevati za vsak kvadratni kilometer tal krvave žrtve, kar se je zgodilo zlasti med kanadskim napadom na prekop Anvers-Turnhout. Pri razširjenju tega predmostja se mora ukvarjati z mučnim drobnim delom, med Waalom in spodnjim Renom pa ga je zadel nemški protinapad od vzhoda in ga potisnil proti zapadu. S tem je bila zakrivljena nevarna konica sovražnikovega prehoda pri Nimvegnu. Zato so dogodki južno od Waala že manjšega pomena, ker tudi tu nasprotnik še vedno ni prišel iz nevarnega pasu. Na drugi strani pa niti pri ugodnejšem položaju ne bi mogel računati na nikake operativne odločitve. Tudi boji pri Aachnu in v odseku pri Luksemburgu so le še drugovrstnega pomena v primeri s pomembnimi napori zaveznikov ob Burgundskih vratih in pred Vogezi, čeprav so Zabeležili tudi tu le krajevne uspehe. Dogodke pri Epinalu, Lunevillu in Metzu moramo smatrati v zvezi s tem le za boje, ki naj vežejo čete, ker je glavni sunek naperjen proti Belfortu. V utrjenem mestu Calaisu so ogorčeni poulični boji. Z ostalih oporišč, ki so v nemški posesti, so napravile posadke izpade, ki so jih Izvršile često globoko v sovražnikove postojanke, kjer so povzročile pomembne izgube. O celotnem položaju na zapadu se lahko reče, da zadržujejo nasprotnika občutne prevozne in oskrbovalne težave, ki jih je povečal tudi odpor obalnih oporišč. Na vzhodnem bojišču se že kažejo znaki utrujenosti boljševiških oddelkov. Sovjetsko vodstvo je v Baltiku očividno tako izčrpalo moč svojih udarnih divizij, da je moralo v glavnem odseku opustiti vse ofenzivno delovanje. Le med Finskim zalivam in Dvino so še agresivni boji. Prav tako se bijejo z veliko žilavostjo borbe za prelaze preko vzhodnih Beskidov, kjer so zlasti občutne sovjetske oklopniške izgube. Boji na madžarsko-rumunski meji se razvijajo še nadalje ugodno za nemško-ma-džarske čete. Boji so že zopet na rumun-skih tleh. S spretnimi obkoljevalnimi manevri so Nemci in Madžari napredovali ter nastaja tamkajšnja bojna črta v znaku močne madžarske aktivnosti in odgovarjajoče nemške podpore. Ob železnih vratih so ojačile sovjetske čete svoje napore, da bi vdrle v Srbijo, te operacije pa prehajajo že na politično področje. Sovjetski oblastniki bi radi razširili svoj vpliv -a Balkanu. Halj še viške Izgube Milan, 4. okt. Vodja v Italiji mudeče-se sovjetske delegacije Taranov je izjavil v domu komunistične stranke v Rimu. da je izgubila Sovjetska Rusija v prv h treh letih, to je do 21. junija leta 1944 skupno 5.8 milijonov ljudi na bojnem polju. Nadaljnji silni boji na zapadu Močen sovražnikov pritisk ob belgijsko-nizozemski meii — Nemški protiukrepi proti sovjetskemu napredovanju ob Železnih vratih — Boljševiški napadi na vzhodnih Beskidih razbiti Fuhrerjev glavni stan, 4. okt. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Močen pritisk kanadske 1. armade pri Anversu in ob belgijsko-nizozemski meji severno od Turnhouta traja ''.alje. Tu so v teku težki boji. Severno od Nunvegna in ob Maasi so izvedli Angleži in Američani silnej zanje izgub polne napade, vendar niso prodrli zaradi žilave obrambe in silnih protisunKcv naših grenadirjev in oklopnikov. Sam j ob nemško-nizozemski meji južno od Geden-kirehna je dosegla na novo dovedena ameriška divizija po težkih meisjajočih se bojih krajevno omejen vdor v naše postojanke. Nad nizozemskim bojnim področjem in Vogezi so ščitili nemški lovci lastne napadalne podvige ter podpirali z napadi na nizko leteča sovražnikova letala obrambne boje čet na zemlji. V gozdu Parroy ter na gorskih obronkih vzhodno od Epinali» in Remiremonta se je zrušila tudi včeraj večina trdovratnih napadov ameriških oddelkov v našem ognja ali pa je pridobil nasprotnik le posame/.ne vasi in gozdne predele. Pred L>unkerquom vlada premirje zaradi evakuacije civilnega prebivalstva. V pied-trdnjavskeai ozemlju laših utrjenih oporišč ob atlantski obali je prišlo do topniškega ognja in krajevnih spopadov. Naše grenadirske divizije so v gorah etruških Apeninov nadalje vztrajno prt?-stregle ameriške napade na "roki oojni črti in z veliko uporabo gradiva. V silnih bojih za posamezne gorske postojanke so preprečile deloma na novih postojankah vse nasprotnikove probojne poizkuse. Ob jadranski obali smo razbili napadajoče britanske stotnije. Proti napredovanju sovjetskih brzih oddelkov 9 sovjetsko-rumunskega obmejnega ozemlja severno od železnih vrat na področje severno in severnozapadno od Beograda so v teku lastni protiukrepi, rudi južno od velikega loka Dunava se bijejo silni boji. Nemške in madžarske čete so izvedle zapadno od Arada uspešne napade. Južnozapadno od Velikega Varadina so vrgle naše oklopniške sile v zanosnem pro-tisunku sovjetske strelske divizije in oklopniške oddelke nazaj ter uničile 24 oklopnikov. Naše čete so po nepomembnem nasprotnikovem napredovanju od^ie močne sovražnikove napade zapadno od Tu rde in ob Marošu. / Na vzhodnih Beskidih se nadaljujejo težki boji za ceste preko prelazov, predvsem južno od Dukle. Boljševiške napade smo s protinapadi razbili ali prestregli. Po obrambi sovjetskih napadov in po odvozu vsega orožja in vojnih potrebščin so izpraznile naše zaščitnice s podporo zaščitnih in bojnih vozil vojne mornarice svoja predmostja na južnem delu otoka Dagoa. Na Finskem so dosegle naše čete na svojem odmiku proti severu ukazane cilje. Nemški čistilci so poškodovali v norveškem vodovju tri sovjetske brze bojne čolne ter zadeli enega tako težko, da je računati z njegovo potopitvijo. Severnoameriški bombniki so ob slabi vidljivosti teroristično napadli mesto Niirnberg. Nastala je škoda v stanovanjskih predelih in na kulturnih spomenikih, iudi področje Kolna in Porenje je bilo cilj sovražnikovih terorističnih bombnikov. V pretekli noči so odvrgla britanska letala bombe na Kassel in Aschaffenburg. Vsled posameznih odmetov bomb in napadov s strojnicami so bile uničene stanovanjske hiše v nekaterih krajih južne in južnoza-padne Nemčije. Letalske obrambne sile so sestrelile pri tem 31 sovražnikovih Setal, med njimi 13 štirimotornih bombnikov. Madžarsko vojsto perečifo Budimpešta, 3. okt. Madžarski generalni štab objavlja: Pri Makoju dobro napreduje protinapad madžarskil čet, Po uničenju 21 okiopnikov smo stisnili sovražnika na ozkem prostoru. Na obmejnem ozemlju Mezohegyes-Sarkad smo zavrnili z uspehom številne sovražnikove napade. Nagvszlonto so madžarske čete ponovno osvojile ter dobile stik z nemškimi četami, ki napadajo iz VeMkega Varadina v smeri- proti jugu. Preostanki južno od Velikega Varadina poraženih sovražnikovih skupin so prekoračili mejo. Zapadno in vzhodno od Turde je sovražnik po premestitvi svojih sil in prihodu nadaljnjih ojačenj po večdnevni topniški pripravi pričel 2. oktobra zgodaj zjutraj napadati z več divizijami. Nikjer mu ni uspelo, da bi prebil bojno črto. Ob nekaterih manjših vdorih so v teku lastni protiukrepi. Močnejše sovražnikove skupine so hotele zavzeti Reghinul Sasescu. Nemške čete so napad ustavile pred mestom Madžarske čete so pri Tatarskem prelazu in prelazu pri Borsi razbile številne sovražnikove napade. Obrambni uspehi ob madžarski map Hudi boji ob železnih vratih in ob prelazu Dukli udimpeSta a 0 Deležen Baia°Mare %Bielci Szolnok o Keckemet, iDufcošari DV - , o Cc ..Itraspol o- V Racati k , Odesa, c? Vaslui iRoman Cv'» " lutro* SzegedA MakoJ Suboticai ':V. oVeriam J5L.J JT^uSrtT®^-.- 5zekdv%Jarau\ Barlad /TarutmcF^A ■, Hit? L1 nova JMedtgs >^fiUdvarh.^MOcnll ° > rT^a^enS. Alba Juliae° »PJslflnkflifi^TC -SeveritK ~Y>. . 'o\ ® ra. BHarsovas Kragujevacj 0Caiak * oPJalankai^ Malina Cernavodč ^rusev •,,/„. Negotin9^®laTe Craiiova\ Rosion et\ltiO/te^7ca- .. iTffijo i ;v šf0 v oRazgrad \m / J a Vratca ® TA o« J*™ |CS HA 3?N.Pazar ^ 'f ^»Trnovo 0 Targoviste ^ 4 -•IHl<- jSofija Kjusfepd'1 lastraA«.«*. oDobric Konstanca irr^O^E [Mangalia —^ ---. /arna X Priština At.5. Berlin, 4. okt. Težišče bojev na vzhodnem bojišču se pomika vedno bolj proti jugu. Boljševiki so izkoristili poležaj v Ru- muniji in v Bolgariji ter so obkolili kar- patski branik tudi z juga. Nemške čete se skupaj z rečno mornarico silovito upirajo sovražniku ki pritiska proti železnim vratom in je ponekod že prekoračil rumun-sko-srbsko mejo. V severnozapadnl Rumuniji so se nadaljevali hudi boji. SS policijski grenadirji so odbili boljševike in Rumune, ki so cd severa in vzhoda navaljevali na mesto Penam. Sovražnik je izgubil tu 2160 padlih in več sto ujetnikov. Južnozapadno od Velikega Varadina so vrgle nemške čete zopet nazaj nevo sovjetsko napadalno skupino, ki je bila vdrla v njihove postojanke. Ob obeh straneh Turde je poslal sovraž- 5laraZagora° Jamboi jurgas: L Merilo 1 50 100 150, H Materialna bitka v etruških Apeninih Berlin, 4. okt. v etruških Apeninih se je razvila v razklanem gorskem masivu mei prelazom Santerno in reko Senio ter na prelazu pri GKggiu silovita materialni bitka. Dočim imajo sovražnikovi napadi proti cestam ki leže bolj proti zapadu. nalogo. da vežejo močnejše nemške sile, postaja angloameriški ofenzivni cilj .vodno jasnejši Ob prelazu Gioggio h"čejo prebiti nemške črte v smeri proti Tmoli in s tem presekati cesto v Bologno v središčtJ bojev je še vedno Monte BattagMa. ki ga sovražnik obvlala z močno utrjene razvaline na vrhu Z bližnjega Mcn^e Cappelle so odbili nemški grenadirji v najhuiših obrambnih bojih ob obeh straneh gorske kotline vedno znova napadajoče sovražne odlelke. Dva vdora se iim je z uspešnimi protisunki posrečilo zajeziti. Maloštevilni branilci Monte Cappelle so obdržali tudi včeraj svoje postojanke kljub vsem napadom. Na področju severno od Firenzuole so Angloameričarti 2. oktobra kl1ub dežju in megli nekoliko napredovali Nepici so slabotneiše sovražne sile. kj so prodrle v ! okolico južno od Cassvil di Remagne, a j protisunkom popolnom^ uničili, neko sku- i p ino pa vrgli nazaj. Pač pa je uspelo nasprotniku. da je prolrl ob cesti, ki vodi prek- Caste! del Ria in Sas9oleona proti severu, do južno od Pezzola. S protisunki so ga Nemci zaustavili. Na zapadnem delu italijanskega bojišča in ob Jadranu so se bili le krajevni spopadi Posamezne britanske izvidniške čete so zavrnile že nemške prednje straže. S presenetljivim nemškim protisunkom so nemški grenadirji ujeli precej ljudi in zaplenili mnogo crožja Južnozapa 'no od Sa-vignana se razbili neko sovražnikovo predmostje ter vrgli sovražnika nazaj preko reke. Berlin, 4. okt. N srednjem apeninskem bojišču je tipala neka močna sovražnikova bojna skupina proti postojankam nemških prednjih struž, ki so držale neko višino. Zaradj žilave obrambe nemških prednjih straž, ki se kljub premoči niso umaknile niti za centimeter, so poslali tja nekega civilista s pismenim pozivom k uda ji. Hrabri grenadirji pa so odklonili ta poziv. Branili so svojo postojanko do poslelnjega naboja. nik proti nemškim postojankam več strelskih divizij. V hudih bojih so mu nemški grenadirji preprečili prebijalne poizkuse. Zapadno od mesta so boji še v nekem malem vdoru, dočim so vzhodno odtod madžarske čete s protinapadom svoje postojanke deloma že zboljšale. Tudi vzdolž Mureša od madžarsko-rumunske meje pa do Reghinul Sasesca so nemške in madžarske čete krvavo zavrnile številne sovjetske krajevne napade. Na vzhodnih Karpatih, ki so že zasneženi so se razvneli ob prelazih siloviti boji. ki pa niso izpremenili splošne slike. Na vzhodnih Beskidih je dež, zaradi katerega je ozemlje, razen na cestah, skoraj popolnoma neprehodno, zelo omejil spopade. Kljub temu je napadel sovražnik precej močno južno od Dukle m je prišlo tu do ogorčenih bojev za nekatere obvladajoče višine ob katerih so imeli boljševiki posebno velike izgube. Boji na srednjem in severnem vzhodnem bojišču so bili malenkostni. Nemške čete so zavrnile severno od Varšave nekaj krajevnih napadov in napravile vzhodno od Jelgave zanosen nočni napad, s katerim so izravnale star sovražnikov vdor. Izkrcanje močnih boljševiških sil na otoku Dago nas opozarja na žilav in malo znan boj, ki so ga bili Nemci med odmi-kalnimj pokreti iz Estonije ob njeni obalL S pomočjo vseh razpoložljivih sredstev in možnosti so spravljali stran številno vojaško gradivo, predvsem težko orožje in bistvene dele čet. Zato so uporabili vse sile in izkoristili tudi najmanjše luke, ker vozila niso odvažala le dragocenega vojnega materijala, temveč tudi bežeče estonsko prebivalstvo. Edinice vojne mornarice so ščitile prevoze pred stalnimi boljševiškiml napadi z morja In iz zraka. šele. ko so bili vsi ljudje in ves materijal na varnem, so uničili pijonirji v lukah vse, kar bi bilo važno za sovražnika. Pred očmi nasprotnikov, ki so sedaj na lovu za izgubljenim plenom vrgli močne sile na otoka pred Estonsko, so izvršili Nemci' izre&na pre-* vozna dejanja. t Nihilisti - anarhisti Med Slovenci je pojem komunističnih »gošarjev« že do dobra razčiščen in slovensko ljudstvo že dovolj pozna njihove resnične cilje. Toda pojav »gofiarjev« ni specifično slovenski, saj se skušaj o komunisti uveljavljati povsod, kjer jim je le kako mogoče. Nemški tržaški dnevnik »Deutsche Adria-Zeitung« je ta pojav značilno obeležil v posebnem članku pod naslovom: »Nihilisti —anarhisti«. Med drugim piše: »Val gibanja, ki je zajel Evropo, da bi jo povezal, je obenem spravil na dan vse, ki so proti Evropi, vse tiste izgubljence in obsojence, ki jih Je Bog zapustil in pregnal v dolino nlhilizma. To so tisti rušilni ljudje, ki že od rojstva nimajo'v sebi gra-diteljske moči, ki samo uničujejo, kjer bi morali ohranjevati, in pobijajo, kjer bi morali ustvarjati novo življenje. Oni eo mednarodni pojav, kajti plamen njih narodnosti je v njih že ugasnil. Nanje naletiš povsod. V času stabilnosti se pogrez-nejo v neznano, toda v času velikega gibanja se spet pojavijo — kot simboli slabega in zastopniki demona. Tam, kjer stopi človek v odkrit boj, se pojavijo kot hujskači, voditelji tolp in teroristi. Nihče ne ve, iz kakšnega namena. Ali pa morda kdo lahko vidi smisel v napalu na španskega diplomata, ki se s svojim avtomobilom vrača preko Francije iz Pariza v Madrid in nenadoma zagleda pred seboj na cesti makijce, ki mu mole pod nos orožje angleškega izvora. Nemogoče je namreč, da bi voditelji tolp takšno dejanje lahko prikazali kot domoljubno dejanje, ki naj bi, ,recimo, služilo »osvoboditvi« Francije. Kakšna strašna zmota je bila na primer v tem, da je nekdo pred kratkim na nekem letališču preluknjal pnevmatiko letala! Človek, ki je to storil, je imel dovolj prilike, da si je ogledal potnike v letalu. Kakšno strašno podivjanje duha ln čustev je moralo pogubiti tega človeka, Če je storil to dejanje, čeprav so sedeli v letalu trije otroci. Kakšno korist je lahko prineslo njegovi domovini uničenje aparata in otroškega življenja? Toda zmota je prav v tem, kajti domovina makijcev ni Francija makijci so brez domovine. Ce bi jih poslali k Titu, bi tudi tam prav tako streljali, ropali in morili. Res se jim je posrečilo pritegniti k sebi nekaj mladih vro-čekrvnežev, zaslepljenih mladeničev, ki so ti Ljubljana, 4. oktobra. Snoči je priredil tukajšnji lektorat Nemške akademije prvo predavanje v novem šolskem letu. Zbralo se je poleg običajnega občinstva več odličnih predstavnikov, med njimi kancler Nemškega konzulata g. Lisenberg, hrvatski konzul prof. Šalih Baljič s podkonzulom grofom P a v-1 o v i č e m , zastopniki nemških vojaških oblasti in slov. domobranstva, zastopnik prezidenta pokrajinske uprave, rektor univerze dr. Kos, zastopnik predsednika Slov. akademije znanosti in umetnosti, mestne občine, Italij. kulturnega instituta i. t. d. Predaval je univ. prof. dr. Rihard Zupančič o temi ' »Von Physik iiber Biologie zur Geschichte«. Prisotne pred-stavitelje in predavatelja je pozdravil v imenu Nemške akademije prof. dr. S w o -b o d a in nato izročil besedo predavatelju, ki je v petčetrturnih izvajanjih odprl občinstvu široke poglede v razvoj fizikalnih teorij o temeljnih spoznavalnih problemih kakor so prostor in čas, materija in kavzaliteta. Učeni predavatelj je začel pri Koperniku in veliki spremembi v znanstveni podobi sveta, ki je nastopila z njim; nato je pokazal, kako se je z Galilejem izoblikovala induktivna, z Newtonom de-duktivna metoda, ki poslej omogočata ves razvoj fizikalnih in drugih naravoslovnih raziskavanj in proučevanj. Razpravljajoč o temeljnih problemih materije, je predavatelj v zgoščenih obrisih prikazal razvoj atomistike od Demokrita preko antičnih materialistov do naših dni in se posebno obširno pomudil pri problemu svetlobe, takisto pri problemu prostora in časa in vzročnosti pojavov, kakor so jih reševali fiziki in filozofi pred 1. 1900. Predavatelj je vzlic tesnim časovnim mejam, ki jih je zastavljalo predavanje o tako obsežni snovi, orisal dovolj nazorno vzroke, ki so nrivedli do velikopotezne revizije fizikalnih spoznav, kakor je nasto- jih privezali nase s prikazovanjem nekega potvorjenega domoljubnega pokreta in jih tako potisnili v veliko armado nihilistov in anarhistov. Ce se bo tem mladim ljudem posrečilo, da premoste v sebi ta kaos in se spet oprijemajo nečesa trdnega, bo to le izjema. Večina od njih bo ostala pri svojem. To Je propadanje brez konca in je tem bolj strašno, ker sede povzročitelji teh »upornikov« v Ameriki, Angliji in predvsem v Sovjetski zvezi. Nihilizem, ki vdira od vzhoda, se je povezal z zločinskimi idejami Anglosasov. Ce misli na primer Moskva na golo anarhijo, hoče Anglija uporabiti teroriste kot čete. Vsekakor je tako mislila, ko jim Je dobavljala strelivo, orožje in hrano. Zli duhovi, ki jih je priklicala Anglija, pa imajo svoje posebne črne naklepe. Predolgo so namreč živeli v položaju nezakonitosti, da bi priznali sploh kak zakon, tudi ne oblasti. Vsakemu posegu se boio znali izmuzniti. Anglija jim je sama nudila v ta namen orožje. Ni oblasti nad nihilizmem in noben zakon ne bo ljudi, ki so izgubili Boga — pa naj bodo to Francozi, Rumuni ali Poljaki — spet privedel v normalno državljansko življenje. V tem je eden izmed poslednjih zloč!nov Anglije nad evropsko idejo. Od anarhistov ne more pričakovati nikakega razumevanja za svoje želje. Kar hočejo, to bol o tudi storili. Ustrašili se ne bodo prav nobenega dejanja tudi ne takšnega, da bi v cerkvi ne sprožili strojnice in ne izvršili atentata ki je dejansko proti angleškim interesom, kakor se je to zgodilo V cerkvi Notre Dame v Parizu. Kdor se je predal čistemu uničevanju, kdor brez smisla razmetava bombe, vzdržuje upornike ter mori žene in otroke, ta živi v senci brezbež-nika. Vsi, ki so brez Boga, pa bodo poko-šeni!« a pila s tekočim stoletjem. Govoreč o današnji fizikalni sliki sveta, ki se v tolikih stvareh razločuje od stare teoretske konstrukcije, je pokazal na nevzdržnost meha-nističnega pojmovanja sveta, ki je privedlo do modernega materializma. Obširneje se je zaustavil pri današnjih naziranjih o prostoru in času, o materiji, ki je po odkritju elektronov in protonov daleč prehitela možnosti stare atomistike in pokazala podobo materije in sveta v novi luči; takisto je opozarjal na pomen teorije o kvantih in relativitetnostnega nauka za današnji fizikalni nazor o starih, nerešenih in nerešljivih temeljnih vprašanjih fizikalnega spoznavanja. Govoreč o statističnih dejstvih, ki jih današnji fizik uporablja namesto nekoč na videz tako trdnih zakonov, je pokazal, kako v mikrofizikalnih pojavih odreče tudi to in da se današnja fizika sploh odpoveduje nekdanji spozna-valni funkciji ter se omejuje na razlago pojavov fizikalnega sveta, kar je bistveno različno. V nadaljnjih izvajanjih je priznani učenjak pokazal, kako se spremenjeni nazori' o kavzaliteti, o sestavi materije i. t. d. odražajo v temeljnih vprašanjih sodobne biologije in kako tudi tej zmanjkuje tista trdna osnova, ki ji jo je dajala mehanisti-čno usmerjena fizika še v 19. stoletju, še manj je mogoče dognati zakonitost in trdnost pojavov v zgodovinskem dogajanju, kar je predavatelj pokazal z značilnimi nalikami, ter tako zavrgel znanstveno veljavnost materialistično-melianištične koncepcije tudi in zlasti na tem področju. Predavanje je bilo vzlic težki snovi podano prav živo in pregledno. Občinstvo Nemške akademije je s posebnim veseljem pozdravilo v svoji sredi prejšnjega priljubljenega lektorja dr. O. D r ii n n e r j a , ki se mudi kot častnik v Ljubljani in bo predaval v četrtrk v akademiji o temi: K. F. Meyer in Maohiavelli. Mesto izjsrespisiilsfio v kis? razvalin Berlin, 4. okt. Krvavi dogodki v Var"avi so se končali. Ko so ponudili 2. oktobra zjutraj uporniki v središču mesta pogajanja za premirje, je nastopil na bojišču mir. Še istega dne so podpisali vodje upornikov kapitulacijo, ki obsega vse v Varšavi boreče se skupine ne- glede na razne pol tične odtenke. 2e 2. oktobra so izvršili Nemci prve m l ine ukrepe. Evakuirali so kakih 80.000 skoraj sestradanih civilistov, ki so jih uporniki do takrat nasilno držali v mestu. Iz tako zvanega notranjega kotla je prišlo okrog 24.000 oseb, med katerimi je bilo še mnogo za orožje sposobnih moških. Kot prvi dokaz za svojo popolno kapitulacijo so odstranili uporniki najprej barikade ob tehnični visoki šoli. nakar so pričeli odstranjevati ostale zapornice. Razorožitev upornikov se razvija po dogovoru. S tem se je končal ves upor, ki so ga izzvali na sovjetski strani z napačnimi izjavami. Britanci pa s praznimi zagotovili. Stal je varšavsko prebivalstvo najtežje izgube in je izpremenil mesto v kup razvalin. Varšava — stojal ln svarclo Ber/.n. 4 okt. Nemšk' tisk se obšrnc bav s kcnccm varšavskega upora in^poudara. da predstavlja njegov zlom hkrati simbol in svarilo. »Volkischer Beobachter« piše med drug m. da so Poljak" pri varšavskem uporu, k: je izbruhnil 1. avgusta, nasedli napačnim sov iet-skm namiga^aniem ter -=e vrgi v pustolov-sč:no. ki spada med najbolj krvave dogodke te vojne. Uporniki katerih zadnj ostank' so se sedaj predali. so ob koncu izpostavljeni še britansik;m in bolševškim zasmehovanjem Njihov nastop smatrajo na ang'e:k in sovjetski strani kot nedisc plin rano deisnje ki nima n.kake zveze z zavezn škim vojaškim" načrti. List pravi dobesedno: »Moskva je smatrala upornke kot orodje londonske emi-gtac.je in je zato pozdravljala ni'hov pogin. Na Downmgsitreetu ?o to sovjetsko obnašanje tud- pravilno razumeli, a so ga vzel-' kot povod, da so likvidiral: še zadnje pridržke v poljskem vprašanju m vzefi un-čenje polj- skih upornikov na znanje kot golo dejstvo. Upornikom so priporočali, naj se združijo s poljskim sovjetom. Saj *o vse. kar so od londonskega odbora lahko zahtevali, itak že davno dobili: Preostanki poljske vojske se bore na angleškrh bojiščih že od severne Francije in Sirije pa sedaj do Nizozemske m Italije. Ostalo je le še molčanje.« »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da nso dogodki, ki so se odigrali v Varšavi v zadnjem tednu in ki so postali bistvo spora med Londonom in Varšavo, zgolj poljsko vprašanje, temveč šolski primer svarila in opozorila za vse narode, k: bi se zaradi napačnega spoznavanja položaja še vedno pustili zapeljati in k-; bi verjeli agitacijsk'm obljubam zapadnih demokracij ter kremeljskih boljševkov. Varšavski prmeT je za poljske unomike grozen Šl; so v smrt za nasprotujoče si tu e interne Pcntali so žrtev p'uto-kratsko-boliševiških obljub, kakor se je zgodilo s Finsko, Rumunijo n Bo'garijo L'st pravi, da bo imel ta dogodek lahko tud pozitivne pcsJed:ce, »ako bodo narod, k- so vedno pripravljen:, da se vprežejo v voz plutokra-cij in boljšev'zma. naučili /z njega to kar se ed no lahko nauče « Poftitične posledice ne bodo izostale Stockholm, 4. okt. »Aftonbladet« pravi v poročilu iz Londona, da smatrajo tamkajšnji politični opazovalci usodo varšav>kih upornikov kot dogodek velikega političnega pomena. Ne glede na vprašanje, ali je" bil upor v Varšavi prezgoden, sta boj varšavskega prebivalstva in njegova usoda močno zajela tako angleško, kakor ameriško iavnost. To bo povzročilo budo kritiko okoMščen, ki so .krive slabe r-omnči varšavskim upornikom. Očitki tz Moskve Stockholm, 4. okt. Po kapitulaciji varšavskega podtalnega pokreta je iznesol moskovski radio še enkrat težke točitke ;n napade proti upornikom ter je obdolžil vod- stvo, da je raje odložilo orožje, kakor pa se prebilo. S tem je dala Moskva varšavskim upornikom, ki so plačali svoje zaupanje v sovjetsko pomoč in angloameri-ške obljube s potoki krvi, še naknadno hudo brco. Pogajanja v Kremi ju Stockholm, 4. okt. Pogajanja med sovjetsko vlado in zastopniki poljskega narodnega odbora se v Kremlju nadaljujejo. Po vest-; moskovskega dopisnika »Afton T:dningena« so se bavili pri teh tajn;h pogajanjih z zadnjo spomenico min. predsednika poljske begunske vlade' Mikolajczvka. Številni komentarji sovjetskega tiska jasno kaže o. da n:sta pripravljena nitj Moskva niti poijski narodni odbor v Lublinu. da bi priznala poljsko begunsko vlado v Londonu. Niti Sosnkovvski in njegovi pristaš:, niti poljski predsednk Raczkie-wicz ne morejo računati na moskovsko ali lublinsko priznanje. Moskovska sodba o poljski begunski vladi Stockholm, 4. okt. Po vesti »Aftontidnin-gena« iz Moskve piše tamkajšnja »Pravda« v zvezi s poljsko-sovjetskim vprašanjem, da je jasno, da je poljska begunska vlada v Londonu igro popolnoma izgubila, saj obstoja iz »klike političnih bankroterjev«. Poljska reakcija si želi novo vlado, ki naj bi obstojala izključno iz reakcionarnih protisovjetskih elementov. Sicer pa je popolnoma vseeno, kakšne iz-premembe bo napravila poljska begunska vlada v Londonu, v kateri so ljudje, ki' nimajo nikake zveze s poljskim narodom ter je zato popolnoma brezpomembno, kaj se v teh krogih dogaja. Zadovoljstvo v Moskvi Stockholm, 3. okt. »Associated Press« poudarja v vesti iz Moskve, da je bil Kre-melj zadovoljen predvsem z onim delom Churchillovega govora, v katerem je znova naglasil nujnost izpremembe poljsko-ruske meje. Ta izvajanja naj bi Ruse nedvomno prepričala, da podpirajo Britanci v tem vprašanju stališče poljskega osvobodilnega odbora in Sovjetske zveze. Govor je bil dokaz Churchillovega prijateljstva do Sovjetske zveze. To dejstvo izhaja tudi 'u njegovih izvajanj, v katerih izraža upanje, da se bo poljski ministrski predsednik Mikolajczyk kmalu vrnil nazaj v Moskvo. To izjavo smatrajo v Moskvi za zelo pomembno. Bolgarifa čaka na sisTtao obsodbo Bern, 4. okt. Po poročilu »Tribune de Geneve« predstavlja bolgarska vlada, ki sicer strogo sledi navodilom sovjetskega poveljništva, trenutno v političnem pogledu popolnoma zmešano sliko. Church llo-va izjava o Bolgariji v njegovem zadnjem govoru je delovala kot hladna prha. Nadalje so v Sofiji zelo zaskrbljeni, ker se zahtevana nova pogajanja o sklenitvi premirja še vedno niso pričela. Zastopnik bolgarske mirovne komisije je še v Moskvi. Zaradi zastoja teh pogajanj postaja bolgarski položaj izredno težaven. Bivši bolgarski regenti internirani Beograd, 4. okt Kakor javlja agencija Reuter iz Sofije, so bivši bolgarski regenti princ Ciril, Nikolaj, Mihov in Bogdan Fi-lof internirani v sofijski osrednji jetnišnici. Preganjanje blvH2a bolgarskih ministrov Beograd, 4 okt. Na moskovsko povelje je sprejel bolgarski ministrski svet zakon, ki določa pregon in kaznovanje vseh minstrov od 1. 1941 dalje in vseh poslancev, k; so pripadali 25. zakonodajnemu zasčdanju sobranja. Znani komunist Dimitrov. ki se mora smatrati kot bodoči sovjetski guverner v Sofij:, st zelo vneto udejstvuje. Bolgarska vojska pod poveljstvom sovjetskega generala Amsterdam, 4. okt. Kakor javi a radio London, je izjavil danes bolgarski vojni minister, da so na zahtevo generala Tol-buhina, poveljnika 3. ukrajinske armade, postavili bolgarske čete pod njegovo poveljstvo. Preseljevanje romunskih delavcev Budimpeštai, 4. okt. Boljševiki so pričeli kmalu po vkorakanju v Rumunijo prsino novačiti delavce za Sovjetsko zvezo Najprej so nosfrušali s prostovoljnem nabiranjem. Ker ni imelo to nikakega uspeha, so začeli pobirati ljudi prisilno Najprej so zaprli desničarsko usmerjene elemente. Ker je bilo to še premalo. so zaprli še delavce, ki se politično niso udejstvovali Končno so pobrali vse delovne sile. kar so j;h mogl; dobit: v krajih, ki so jih zasedli. Finci morajo Izročiti tudi ledolomce Stockholm, 4. okt. Kakor koroča »Aftonbladet«, bodo morali Finci izročiti Sovjetski zvezi tudi svojih pet ledolomilcev. Eden izmed njih, »Jaakarhu« je največji ledolomilec Skandinavije. Ker vhoda v Abo in v Finski zaliv dokaj naglo zamrzneta, pomeni to, da bo Finska popolnoma odrezana od svojih pomorskih zvez, ako ne bo imela na razpolago ledolomilcev. Pomanjkanje v Franciji Bern, 4. okt »Los Allobroges« poroča, da je prehrana v Parizu še nadalje zelo pomanjkljiva. Se vedno ni električnega toka za gospodinjstva. Primanjkuje tudi plina. Po gostilnah si skušajo pomagati z acetilenskimi kuhalniki. Bern, 4. okt Prehranjevalni položaj v Lyonu je še nadalje katastrofalen, kakor" ugotavljajo švicarski novinarji, ki so se ' mudili v Lyonu. Z velikim ogorčenjem je moral ugotoviti dopisnik lista »La Suisse« zgodaj zjutraj v svojem hotelu, da nimajo nobene hrane. »Journal de' Geneve« pravi, da manjkajo za izboljšanie položaja potrebna prevozna sredstva. Železniške ga prometa še vedno niso obnovili. Večina francoskih sredozemskih luk "'pa Je porušena in nerabna. Redki kraji, kjer ladje lahko pristajajo, služijo oskrbi armade. Nadalje so povečale, katastrofalni prehranjevalni položaj tudi ameriške čete, ki so spravile v Lyonu v obtok posebne, bankovce. | Gospodarstvo Sprememba kartelne politike Zedinjenih držav Zedinjene države so prej veljale kot klasična država, ki nasprotuje vsakemu ustvarjenju kartelov. Znan je ameriški zakon proti trustom, ki se je prvotno naslanjal na prepričanje,1 da imajo Zedinjene države neomejene možnosti pridobivanja surovin v lastni deželi in da mora imeti vsak državljan dostop do teh urovin. Kot vrhovno načelo pa je veljala zaščita potrošnikov. Zedinjene države so se tega zakona strogo držale tudi v zadnjih desetletjih, ko so spremenjeni ameriški gospodarski interesi že davno zahtevali novo orientacijo. Tako so v tretjem desetletju še vedno smatrali za potrebno, da bi se ameriška industrija bakra, ki je takrat še imela vodilno vlogo na svetovnem trgu, sporazumela z vedno močnejšimi konkurenti v Afriki in Južni Ameriki. Ameriški proizvajalci bakra so morali skleniti z inozemsko konkurenco nekak tajen sporazum, xki ni nasprotoval zakonu proti trustom. Odklanjajoče stališče nasproti kartelom pa je bilo v zadnjih desetletjih precej omajano, ko so nastale težave z vnovčenjem pšenice in bombaža. Tudi v tem primeru je inozemska konkurenca pričela ogražati vnovčenje ameriških presežkov, vendar Je tu šlo za interese farmarjev, ki imajo v narolnem predstavništvu tehtno besedo. Poizkusi dogoyora s konkurenti v brlt-skem imperiju, v vzhodni Aziji in Južni Ameriki, kjer se je pričela naglo dvigati proizvodnja bombaža, pa niso dovedli do rezultata, ker ti konkurenti niso imeli povoda sklepati dogovora o omejitvi proizvodnje. Glede pšenice je prišlo po dolgotrajnih pogajanjih do mednarodnega sporazuma. ki pa se je nanašal le na obseg pridelovanja, ne pa na cene in eventualne izvezne kvote. Sklenjen je bil tudi mednarodni sladkorni sporazum, ki je dobil ime po ameriškem iniciatorju Chalbournu. ki pa v toliko ni tangiral zakona proti trustom, ker Zelinjene države k sporazumu niso pristopile. Dejansko je imel sporazum zgolj namen zaščiti interese ameriškega kapitala, investiranega na Kubi. Vsekakor pa je bila načelna sovražnost proti kartelom s tem že precej omajana. Pred sedanjo vojno so Američani *še odločno- nastopali proti onim mednarodnim kartelom, v katerih je imela Velika Britanija s svojim imperijem odločilno besedo in so dogovori šli na račun Zedinjenih držav. To velja predvsem za kavčug, kositer in čaj. Odkar pa so Zedinjene države stopile v vojno, se je naziranje glede kartelov temeljito premenilo, to pa predvsem zaradi tega, ker s> se na svetovnih trgih glavnih surovin razmere bistveno spremenile. Anglija je izgubila prevladujoč položaj na svetovnem trgu kavčuka in kositra po japonski zasedbi Malaje in Nizozemske Indije, ameriški kapital pa si je v teku vojnih let prilebil interese glede važnih surovin na področju britskega imperija. Zedinjene države so dobile tehtno besedo pri razdelitvi surovin na svetovnem trgu z ustanovitvijo anglo-ameriškega urada za surovine, ki razdeljuje razpoložljive surovine med vojujoče se države in nevtralne dežele. To olločilno besedo- hočejo Zedinjene države v svojem imperialističnem stremljenju obdržati tudi za bodoče, zato se ni čuditi, če vidijo v mednarodnem kartelu najbolj primeren instrument za uresničenje teh namenov. Da pa ne bj prišli navzkriž z zakonom proti trustom, so začeli poudarjati zahtevo po državni kontroli nal svetovno proizvodnjo surovin, in to ne samo živil, žita, oljaric, čaja, kakava, temveč tudi industrijskih surovin, kakor so kovine in kavčuk. Za to misel so p'idobi!i tudi justični oddelek ameriške vlade in celo vodjo oddelka proti trustom, ki sicer vodi naprej borbo pre^i 27 mednarodnim kartelom industrijskih Interesentov. Oddelek proti tru-stu je mnenja, da ustanovitev vladnih kartelov za važne surovine ne bi nasprotovala zakonu proti, truftom O tem so bili bale že stavljeni predlogi v^-ii ,Terike Britanije, o katerih naj bi razpravljala mednarodna konferenca. 7->f)čil"o je pri tem. da utemeljuje vlada ZFdh.j nih držav u.ak in brit v trpljenju m molitvi. Nepr-sSitano je obema uh~jal pogled v čme uh^e cff.re Titana in nazadnje sta se povzpela na najvišji vrh. da bi na- ta načm b la bi žt ovojem Bogu. Tam sta v živo skalo vklesla Ic^ tČj. podobna sarkofagom Živela sta puščavnika in svetnika Na kraju bivšc-g.n poganskega svetišča sta pozida a nov tempelj. )",-svečen pravemu Bogu. Tako je nastala ruscib na San Marino, ki ie k delu in" molitv. privabljala še nove nascljence. Iz naselju »e je razvila najprej zadruga, pozneje pa ie nastala na tem ozemlju mala repubPka V San Mar no prideš i/ rtimimp od koder te pripelje eektrična železnica. V začetku se vije po položnem pobočju, potem p« vzpenja po krivul ah vedno bolj v strmine. Pot te železnice gre tudi skezi več predorov. Po štev.lu jih je 13 :n v času sedanje vojne so postali pravcato zatočišče za preganjar.ee po letalskih napad'ih. Ti prodori so tudi povzročili. da je prebivalstvo republke San Marino naraslo v kritičnih dnevih bombardiranja od 14.000 na 30.000 oseb. Tol ko je namreč bilo beguncev, ki so pritisnili čez mejo svobodne republike v upanju, da jim bo tam prihranjeno vojno gorje. Vse predore so uporab li kot zasilna bivališča. Nanosn!-; so vanje žim-nice. voze električne žeiezn ce pa so spremenili v začasna stanovališča. Z ozemlja San Marina je krasen in nepozaben razgled na daljno dalm?tinsko obalo. V San Mar.nu si prebivalstvo vsakih šest mesecev izvol: po dva kapitana, k; vladata po volji ljucfbtva. Posebnost San Marina je tudi v tem, da je to edina dežela na svetu, ki nima nobenega Zda.' Mestece San Marino je okoli in okol: obdano z visok m zelo debelim primitivnim, a okusno izdelanim trdnjavekim zidom Ta zd teče kraj strmi »glavnih prepadov, ki nudiijo tu pa tam divjeromantičn« sliko Mestece stoji na nekakšn; pvševn: plošči na vrhu hriba Titana. Njegov- orebivalc ž;ve v mirni dobi po večin, od tujskega prometa, kajti na deset-tisoče radovednežev prihaja vsako leto tjakaj n vsr so polni zvedavosti, kako izgleda najmanjša evrooška državica. San Marino ima lasten denar in tudi svoje znamke Z Italijo živ ta dežela v prijateljstvu, ki jo veže tud'-i drugimi bližnjimi in daljnimi deželam.. . Mala republika San Marino je dob;la pomen v drugi po'ovici septembra zaradi tega. ker je pod ang eskim pr tiskom napovedala Nemčiji vojno, seveda semo za kratek čas. Posledice vojne napovedi so se kmalu pokazale. Nemki vojaški oddelek je po vojni napoved; vkorakal na področje San Marina ter zajel vso vojsko male ljudovlade. sestoječo iz 1000 ka-rabinjerjev in mi'ičn:kov ter 140 mož republ -kanske f-arde. K temu'je treba pripomn ti da ie Sen Marino že za časa svetovne vojne hotel pokazati svo.o »moč« nasprotnikom I tali e. Posla! je na soško fronto 40 mož svojega vojaštva. katere pa je tedanji general Cadorna po najkrajš; poti poslal nazaj domov, ker sc s tako smešno peščico vojaštva ni mogel pomagati. Sv. Marin, ustanovitelj republike Toda vsa ta oprezno&tna znamenja niso zadostovala, da bi zadržala vojno od meja San Marina. Angloameričani so vedno bolj pritiskali od Jadranskega morja proti zapadu in knialu ee je zgodilo, da je prišla deželica San Marino kot oreh v klešče sovražnosti. .Temu so se pridružile še težave prometnih zvez m slednjič ni bio mogoče najti izhoda na nobeno stran. Čeprav je bil prepovedan vsitop na ozemlje San Marina, so sie začele dogajat; kršitve stroge nevtra'nosti in s tem so se začele mnoge nevšečnosti za malo republiko. Te nevšečnosti se niso mogle končati drugače kakor z nemško zasedbo ki je trajala tako dolgo dokler niso nastopile druge razmere. San Marino je zelo stara fjudovlada. Osnovana je bila leta 301. po Kr. ter je stara že nad 1643 let Pripovedujejo, da je bilo še v dob-' poganstva in suženjstva, ko so preganjali krščanske mučenike. Mamo. Dai-matinec z otoka Raba. preganjan po Diokle-cianu. se je odpeljal čez Jadransko morje in pristal v bližini R:minija z majhno barčico. Kakor drugi sužnji je prva leta tudi on popravljal mestno zidovje. Sivo skalovje se je v daljavi dvigalo visoko proti nebu. V teh Prva p^sstoc pri opeklinah s fosforjem Zaradi aktualnosti vprašanja, kakšna naj bo prva pomoč pri opeklinah s fosforjem, ki je — kakor znano — v zažigalnih borr)-bah, kakršne mečejo sovražna letala, pri-občujemo ta kratki pouk, ki nam ga je poslala zdravstvena protiletalska zaščita. Beli ali rumeni fosfor se na zraku vžge sam. V vodi ne gori. če pa pride fosfor v telo, nastopi zastrupljenje. Namen prve pomoči je, da čimprej odstranimo s kože in obleke ves fosfor sicer nastanejo zelo boleče opekline, kolikor jih na koži že ni. Navodila. 1. čim hitrejša odstranitev fosforja z obleke, po možnosti z vodo, najbolje v kopeli. 2. če vode ni pri roki. je delce fosforja treba pokriti s peskom ali pepelom. Vsi delci fosforja naj se odstranijo s kože in obleke z mokro deščico, nožem ali podobnim, ker bi se sicef vžgali in napravili opekline. Pri transportu s fosforjem poškodovanih je treba imeti vedno pri sebi vodo, da se pogasi pozneje nastali fosforni ogenj. Zdravljenje opeklin. Vedno moramo poklicati zdravnika. Majhne opekline naj se z vodo izpirajo, pri večjih je potrebna kopel. Vodi moramo dodati 3 do 5 odstotkov sode ali natr. bikar-bonata, torej eno žlico na en liter vode. Tudi sama soda ali bikarbonat se lahko potrese na opečeno mesto. Do prihoda zdravnika moramo nato opeklino pokriti z mokro krpo. namočeno v isti tekočini ali vsaj v sodi. Zdravnik bo odstranil nastale mehurje in zdravil tako kot se navadno zdravijo opekline. Kadar delec fosforja pade v oko, moramo oko splakovat! z vodo, borovo vodo ali s sodavico. edino zdravnik pa sme odstraniti fosforni delec iz očesa. iz navedenega sledi, da sta pri poškod-ban s fosforjem potrebna voda in soda. Pri gorenju fosforja nastale fosforjeve megle sicer nekoliko dražijo dihalne organe, v obče pa niso škodljive. V prostorih, kjer je fosforjeva megla, zadostuje, da imamo pred usti mokro krpo. Tonček se ženi Tonček: Ti, Nace, ali že veš? Nace: Kaj pa? Tonček: Oženil ee bom! Nace: Kaj poveš! Tonček: Prav zares Kupil sem tombobko tablico P. Z. za 20 lir in upam na dobitek 10.000 lir. Ko Micka to zve, me bo rada vzela. Nace: Ti si pa fcč, Tonček! Še jaz bom poskusil srečo in bom vesel, če zadenem vsaj 6.000 lir. Opozorilo Kijnb vsem opozorilom in kljub žalostnim primerom v naši neposredni bližini se opaža v Ljubljani, da prebivalstvo ne polaga nobene važnosti na navodila, kako se mora ravnati ob letalskem alarmu. Ljudje ostajajo nemoteno po stanovanjih In drugih lokalih in mnogo jih je še danes, ki še niso uredili svojega hišnega zaklonišča. Uprava policije poimvno opozarja, da so hišni starešine oziroma njihovi namestniki osebno odgovorni, da gredo vsi hišni stanovalci takoj ob znaku za alarm v zaklonišče. Zato bodo policijski organi vršili občasno kontrolo. Hišni stanovale: so dolžni podvreči se vsem navodilom hišnih starešin odnosno njihovim namestnikom. Proti krivcem se bo najstrožje postopalo. rtmmiioim!inifHHnnmntHmi::(ntn!t'ifi?HrnntifHt,!«:i' • Vrh Monte Titana, na katerem je pozidano mesto San Marino NAROČITE SE NA ROMANE DOBtth KNJIGE .........................................m...... iihmuii,.pilili;i" rafmbfvr1 Nemški, Panter4 — najboljši oklopnik sedanje vojne Nemški oklopnik »Panther«, ki prekaša vsa sovražna oklopna vozila, se izdeluje v velikih serijah in se nepret rgano pošilja na bojišče V Berlinu gledajo s hladno mirnostjo na razvoj vojaških dogodkov, ker so mero-dajui krogi že davno pričakovali, da bodo poskušali združeni plutokrati in boljševiki še to leto za vsako ceno s pomočjo trenutne materialne in človeške premoči izsiliti odločitev na bojiščih. V zavesti si nezlomljive odporne sile nemškega vojaka in voditeljskih sposobnosti nemškega vojnega vodstva presojajo poučeni nemški krogi ves sedanji položaj samo kot prehoden pojav, kateremu bo kmalu sledil temeljit preobrat z množično uporabo novih nemških orožij in z nastopom že pripravljenih novih, svežih rezervnih divizij. kljub temu močno prekaša tudi po brzini in ne le po debelini oklepov in po oborožitvi. Po mnenju merodajnih krogov strokovnjakov je »Panter«: danes najboljši oklopnik na svetu. V primeri z oklopniki, ki jih je uporabljala nemška vojska na zapadnem bojišču leta 1940 ,so današnji »Panterji« tako spopolnjeni, kakor so spopolnjeni današnji avtomobili v primeri z onimi izza časa prve svetovne vojne. »Panter« tehta 43 ton in je obdan z 80 mm debelim jeklenim oklepom. Pogonski motor je močnejši, kakor v katerem koli drugem oklopniku. Oborožen je s topom, ki ima kaliber 75 mm in izredno probojno silo. »Panter« se odlikuje, kakor že omenjeno, posebno po svoji brzini in okretno-sti. Zaradi izredno širokih verižnih gosenic premaga brez težav tudi velike strmine in do poldrugi meter visoke zidove, preko katerih se kar prekobali. Izkazal se je tako v globokem snegu ruskih zim, kakor v neprehodnem blatu poljskih jeseni. Izborne jeklene vzmeti mu omogočajo, da se lahko kreta brez pretresov po najtežjem ozemlju, kjer se vsak drug oklopnik in vozilo guga, kakor ladjica v viharju. Zaradi vseh teh odlik je »Panter« pri nemških vojakih tako v časteh in tako priljubljen, da se prijavlja za službovanje v njegovih odredih mnogo več prostovoljcev, kakor pa jih je mogoče sprejeti. Oklopniki »Panter« napadajo! O uspehih nemške oboroževalne tehnike vedo povedati sovražnikovi vojaki, tako na zapadnem, kakor na vzhodnem in južnem bojišču za sedaj več ko dovolj. Eno najbolj neprijetnih presenečenj za sovražnike je bil zlasti novi nemški težki tank »Panter«, pobratin. slovitega >.Tigra«. Poslednji se je prvič pojavil na vzhodnem in južnem bojišču v zimi 1942-43. Uspehi, ki jih je dosegel, so bili vsega upoštevanja vredni. Konec preteklega leta pa se je pojavil na vzhodnem in italijanskem bojišču nov tip težkih oklopnikov »Panter«, ki je nekoliko lažji in okretnejši od »Tigra« in ima večji delokrog. Glavna naloga - Panterja« je bila obnoviti in prilagoditi sodobni tankovski taktiki jedro nemških oklopnih divizij, ki so ponesle slavo nemškega orožja širom Evrope in po lepem delu severne Afrike. S »Panterjem« so zamenjale nemške cklopne divizije preizkušeni tip oklopnika »IV«. ki se ie tako dobro obnesel v prvih letih sedanje svetovne vojne. Posebna prednost ^Panterja« je, da ga je mogoče v primeri z drugimi vrstami okla.pnikov mnogo hitreje izdelovati. Od izdelave prvih načrtov do množične proizvodnje je poteklo vsega skupaj samo osem mosecev. To je tako kratek rok za izdelovanje nove vrste oklopnikov, kakršnega še ni dosegla doslej nobena država na svetu. sPanter« je nekak nemški odgovor na najboljši sovjetski tank »T 34«, ki so ga vrgli sovjeti na bojno polje 1. 1942. »Panter« je še enkrat tako težak kakor »T 34«, a ga Iz Gorice Zatemnitev v oktobrn. Pristojna obla-1 v Gorici razglaša: Zatemnitev bo od 2. do ll.oktobra od 18.30 do 6. Od 12. do 16. oktobra od 18.15 do 6.15. Od 17. do 19. oktobra od 18. do 6.15. Od 20. do 25. oktobra od 18. do 6.30. Od 26. do 31. oktobra od 17.45 di 6.45. Nov obratovalni čas. v fuHan-ki pokrajini je bil s 1. oktobrom uveden sledeči ob-bratovalni čas: mirodilnice od 8. do 12. in od 14. do 18. Ob nedeMah -o zaprte. Prek -jevalnice in mesarije ob sobotah od 7. do 12. in od 15. do 18. Ob peHkih so zan^t?. Ostale dneve pa so odprre od 7. do 12. Ribarnice ob de avnkih od 7. do 12. in od 15 do 18. Prodajalne -adja in zelenjave ob d -lavnikih pd 7. do 13.30, ob n?deljih pa od 8. do 13. Pekarije in mlekar-e od 6 30 d > 12.30. od 15. do 18.30. ob ned-ljah od R.30 do 12.30. Trgovire z jestvmami od 8."0 do 12., od 14. do 13. Ob nedeljah so -a n. Cvetličarne od 3.30 ri0 12 .30 in 14 30 do 18.30. Ob- nedelj;-h cd 3 30 12. Streli na trgu AmMs. N "davno rmo poročali o i-ci^e-Mu, ki se je pr-pstil na Trgu Amicis v Gorici ko je n»—'-i^ec obstr~ il gospodinj» Stcf?"iio Pavlin in mesarja R;-harda Pavšlča. Sedaj so oblastva iz-l--d"!a napadalca 31'etnega Antona Rutfera. °oli-ciifi sa ie pned"la ro^ni obla-ti. Tatovi v delavnici. V mehanično ^'lav-nico v bližini severne postaje v Girici se splazili vlomilki zlikovci ter ukradli razne stvari, vredne nad 10.000 lir. Poravnaj čim prej zaostalo naročnino! KULTURNI PREGLED Stoletnica sntrti £ft* Nodiera .septembra je poteklo sto let, kar je umrl v Parizu pisatelj Charles Nodier, ki ga slovenska kulturna zgodovina omenja kot urednika službenega glasila Napoleonove Ilirije, v Ljubljani izhajajočega »Te-legTaphe Officiel«. že dejstvo, da je preživel v Ljubljani kot žurnalist devet mesecev in spisal v tem času večje število člankov o naših krajih, dalje, da je pri nas nabral gradiva za svoj roman »Jean Sbo-gar«, opravičuje nekaj vrstic v spomin tega vnetega glasnika francoske slovstvene romantike. Charles Nodier se je rodil 29. aprila 1780. V njegova deška leta pada največji dogodek tistega prelomnega časa, izbruh francoske revolucije; kot mladeniča ga je zagrabil in razgibal nemir napoleonskega časa. razdobje »velike avanture«, ki je utegnila zlasti v tako mladem sodobniku, kakor je bil Nodier, vzbujati izredno močne vtise in oplojevati bujno snujočo donršlji-jo. Tako je torej bila Nodierova mladost tako razgibana in viharna, kakor je dandanašnji mladost milijonov mladih ljudi v Evropi." Ko jp dospel 1. 1813. v Ljubljano, je ime! za seboj že največji de) mladostnih doživljajev, saj je bil star že 33 let. Pariški prijatelji šb ga poznali kot literata, že 1. 1801. je bil namreč vstopil v literaturo s knjižico »Les Pensees de Shakespeare«, pozneje pa je priobčeval po raznih listih leposlovno prozo. Večjega pomena in posebno znanega imena pa pred ljubljanskim bivari^m ni -irnol; trdno .<*e je uveljavil šele v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je stalno naselil v Parizu. O Nodierovem bivanju Ln delu v Ljublja-^ ni imamo razpravo dr. Janka Tavzesa v' knjigi: Charles Nodier, »Statistique Illy-riennec, ki je izšla 1. 1933 v Ljubljani v redakciji prof Franceta Dobrovoljca in z njegovim komentarjem. O tem smo priobčili lani v »Jutru« (24. novembra) feljton »Charles Nodier v Ljubljani«, spominjajoč se 130 letnice njegovega bivanja na slovenskih tleh. Samo zaradi preglednosti posnemamo tudi za današnji jubilejni sestavek nekatere podatke iz dr. Tavzesove študije. Dne 7. januarja 1813 ali pozneje je bilo urejevanje lista »Telegiaphe Officiel« zaupano Charlesu Nodieru. Najprej so ga namestili v ljubljanski knjižnici, toda župan ie ugovarjal njegovemu imenovanju in tako ga je tu nadomestil domačin Kalister. Nodier se je zdai docela posvetil svojemu listu in je bil sočasno njegov glavni urednik in upravnik. V Ljubljani je našel zelo prikladno okolje za človeka, ki ga mika pitoresknost. saj se je okrog tedanjega francoskega guvernerja zbirala kosmopo-litska družba, obstoječa iz častnikov ln uradnikov raznih narodov, prihajali pa so sem tudi številni dostojanstveniki, odposlanci in poglavarji z raznih strani Ilirije in sosednih de^el Kot urednik službenega glasila je imel Nodier seveda vedno pristop na majhni ljubljanski »dvor« in bil priča raznih sprejemov in parad. Slišal je pripovedovati mnoge čudne reči in vse to ss je v njem, ki je imel že po naravi na- gib k fantastičnemu, še bolj izpremešalo in dajalo snov njegovemu poznejšemu delu. O Norf.erovem delu v listu »Telegraphe Officiel« — delu, ki ga imamo zdaj zbranega v že omenjeni knjigi »Statistique Illy-rienne« — sodi poznavalec ilirskega razdobja » naši zgodovini dr. Tavzes: Medtem ko »T^legiaphe« pred njegovim prihodom ni prinašal nič zanimivega, se je zdaj urejevanje lista popolnoma spremenilo. Poslej so bile celo politične novice in razne vesti spisale v bolj literarnem in manj uradniškem jeziku in politična vloga lista je postala važnejša. Največja Nodierova zasluga za riirijo pa je bila njegova prava slovstvena dejalnost. Uvedba feljtona v list je bila novost za ilirske dežele. Političnim vestem se je pridružila literarna rubrika, imenovana »varietes«, v kateri se je fantazija mladega pisatelja dotikala z veliko spretnostjo najrazličnejše snovi:: literarne kritike. Ilirske zgodovine, geologije, botanike, n^iteorologije, celo »lingvistike«, vede, ki jo je obravnaval zelo naivno, zakaj njegovo znanje jezikov je bilo preveč povprečno.-Razen svoje materinščine in latinščine >š razumel toliko italijanski, da je mogel rrilično prevajati iz italijanskih časnikov: toda slovanski jeziki so mu bili docela neznani. In vendar razpravlja o njih dolgo in široko v članku »Ilirski jezik« Sam priznava, da razume ilirski fe-zik le zelo slabo. Sicer pa je kazal Nodier mnogo dobre volje, pripravljal je delo o Iliriji, za katerega je položil že znatne temeljne kamne, vendar so ga valovi zgodovine preje odnesli s teh tal, kakor je mogel izvršiti zanimivi slovstveni načrt. Velika ovira pri njegovem delu je bilo to, da ne le ni poznal slovenskega jezika, marveč tudi ni razu- mel ncr.,ščine, da bi mogel zajemati iz bogatih virov, ki bi mu bili tako na razpolago za njegovo »stalistiko« ilirskih dežel. Po Koncu Napoleonove velike avanture« •se je i\odier vstalil v Parizu, kjer je počasi postal znan književnik. Ljubljane se je rad spominjal. Osem let po vrnitvi v Fran-rijo mu je dal ljubljanski kongres (1821) povod, da se je v listu Quodidienne« spomnil našega mesta. Njegov članek je vzbudil v »Illyrisches Blatt« živahne odmeve. L. 1818. ie izdal v Parizu fantastični roman »Jean Sbogar«, ki ga imamo v dveh slovenskih prevodih. Glavni junak romana ima slovensko ime, vendar je Nodier izbral kot rojstno mesto Split in razpletel njegovo nemirno življenje po firni gori in Istri. Sbogar je bil razbojnik, toda Nodier ga po takratni slovstveni modi. v kateri že čutimo nove romantične navdihe, opisuje s prikupnimi poudarki. Ni bil to prvi Nodierov roman: če 1. 1803. je Izdal roman »Le Pein-tre de Salzburg«, izrazito epigonsko delo, nastalo pod močnim vtisom, ki ga je napravil na mlade Francoze tedanjega časa Goethejev roman »Die Leiden des jungen Werther«. L. 1819. je objavil romantično novelo »Therese Aubert,« ki ji je pridružil v nasledn jih letih še spise »Les Vampi-res«. »Smarra«, »Le Fče aux Miettes«. »La Neuvaine de la Chandeleur«, »Le Chien de Brisquet« in druga, zdaj že zdavnej pohabljena dela, ki jih najde redek interesent v Nodierovem zbranem delu. Kot pisatelj je bil Nodier zvezda tretje -velikosti. Njegovi spisi so preveč prepleteni s fantastičnostjo in premalo Izgrajeni da bi se mogli meriti z deli velikih francoskih romantikov. Bil je bolj lzpodbudnik in literarni ideolog, kakor pa pisatelj — umetnik. Zaradi tega je zavzemal v pariškem literarnem svetu svojega časa vid- nejše mesto, kakor bi mu šlo po vrednosti njegove literarne tvorbe. Od 1. 1823. je bil nameščen kot knjižničar v Arsenalu. Prav tega leta je skupaj s pesnikom de Vigny-jem, bratoma Deschamps in z nekaterimi drugimi ustanovil Cenacle, duhovno zvezo in središče francoskih pesnikov in umetnikov romantične smeri! Preko tega krožka si je Nodier zelo razširil in utrdil ugled, okrog njega so se posihmal zbirali številni mladi ljudje, bohemi, umetniki vseh vrst. Tako je bolj s svojimi podneti nego z deli vplival na razvoj francoskega romantizma, čigar literarnih problemov se je dotikal kdaj pa kdaj tudi v posameznih spisih. Kako izpodbuden je bil prvi, tako rekoč Nodierov Cenacle. priča dejstvo, da se je l. 1829. ustanovil že drugi krožek in združil take glave, kot so-bili V. Hugo, Balzac, Musset. Sainte-Beuve idr. Po zmagi romantizma je Nodiei postal 1. 1833. član Francoske akademije. Svojo pisano življenjsko pot je zaključil v časteh in slavi. Nekoliko pred njegovo smrtjo je začel izhajati v tisti Ljubljani, kjer se je Nodier nekoč uspešno udejstvoval kot žurnalist, slovenski list ^Novice« in je pod vodstvom Janeza Bleiveisa nadaljeval slovensko žur-nalistično delo, kateremu je dal prvi vzgled Valentin Vodnik z »Ljublmnskimi Novicami (1797—1800) in ki je vsaj tehnično imelo med pionirji ljubljanskega časnikarstva tudi Charles Nodiera. Začetnik slovenske žurnalistike Valentin Vodnih in urednik lista »Telčgraphe Officiel« Charles Nodier sta se gotovo poznala in stikala v Ljubljani, tembolj, ker je bil Vodnik v najboljših zvezah s francoskimi krogi. Kakšni sledovi teh stikov med pesnikom »Ilirije oživljene« in poznejšim slovstvenim bojevnikom francoskega romantizma niso vidni, lahko pa domnevamo, da se je utegnil No- Kronika * Smrt petih nemških generalov. Junaško so padli odlikovanec s hrastovimi listi pehotni general Friedrich Mieth ter odli-kovanci z viteškim križcem generalni major Friedrich Bliimke, generalni major Wilhelm Crisolli, generalni poročnik Friedrich Zic£wolf in generalni major Werner Durking. * Učne knjige so v prvi vrsti za vojne invalide. Tako se glasi najnovejša odredba pristojnega nemškega ministrstva, k: noče s tem preprečiti, da bi prišle za šolanje potrebne knjige v roke nepoklicanim osebam. Učenci, ki potrebujejo učila, bodo morali predložiti knj;garni, kjer jih bodo hoteli kupiti, potrdilo pristojne šolske oblasti. Knjige se bodo prodajale v prvi vrsti vojnim invalidom, potem vojakom v splošnem in šele na tretjem mestu učeči se mladini. * Nove nemške tobačne nakaznice so poenostavljene ter veljajo za 4 dodeljevalne dobe. S poenostavljenjem teh nakaznic je bilo v Nemčiji prihranjenih 10.440 delovnih ur. V tej dobi lahko izgotovijo delavci en milijon komadov municije za pehoto. * Rembrandtovo »Nočno stražo« so našli v nekem od zaveznikov zasedenem kraju pri Maastrichtu. Umetnino so bili že pred leti prenesli v nizozemsko provinco Limburg, tako da javnost niti slutila ni, kje je shranjena. * Veseljaške prireditve so v Nemčiji prepovedane. Vse šumne in hrupne veseljaške prireditve so po odredbi nemške policije za ves čas, dokler-traja sedanja vojna, prepovedane. V zvezi s tem ne smejo obratovati vrtiljaki ter ne sme biti veselic ob prošče- Prispela je vest, da je 12. sept. umrl v starosti 53 let prevaljski odvetnik dr. Emil Stefanovič. Ko je apriia 1941 odrinil v vojno. je bil pri žabcu v Srbiji ujet, odveden v ujetništvo, od koder se je že močno bolan po 10 mesecih vrnil domov v Novo mesto. Po dveh mesecih bivanja doma se je komaj malo opomogel, pa je že moral zopet za sedem mesecev v italijansko internacijo. Spričo novih taboriščnih muk je težko obolel in se vrnil domov strt na telesu in v duši. Toda njegova neugnana narava je zaenkrat še odrinila od sebe za njo plazečo se belo ženo in ponovno se je zravnal ter stopil na trnjevo pot. Njegovo dobro srce pa je ves čas tiho krvavelo ob ne-utešljivem hrepenenju po svoji rodbini, svoji ženi Jovanki in po dveh zlatih otročičkih, po 7 letnem Mitju in 3 letni Mileski. In ko je bil že tako blizu domačih in ko so se njegove radodarne roke ravno stegnile, da jih objame in stisne na svoje -srce, je omahnil v večnost.... Dr. Emil Stefanovič je bil rodom iz Novega mesta. Njegov pokojni oče je bil v Novo mesto priseljeni Srbin iz Mitrovice, mati pa Slovenka iz ugledne Pečaverjeve hiše iz Podhoste pri Dol. Toplicah. Po očetu je podedoval dobroto in prav srbsko ši-rokogrudnost, po materi pa bistrost in ambicijo, ki se kaže v tem, da so vsi trije moški potomci rodbine dosegli akademske položaje, čeprav pri številni rodbini in težkem boju staršev za obstanek niso obstojali ravno zavidljivi pogoji za študira-nje. Priliv srbske krvi po očetu pa se je tudi pri pokojnem Emilu izražal v njegovem velikem zanimanju za politiko. Zlasti iz pi*vih povojnih let je znan zaradi svoje mladostne politične impulzivnosti, ki je odkrivala zdrav in klen politični_čut. Bil je vseskozi prežet globoke ljubezni do svoje domovine. že kot mlad nadporočnik je ob razsulu v prvi svetovni vojni posegel na Dunaju v tok političnih dogodkov, ki so rodili novo državo, in bil s svojim imponujočim nastopom izbran za delegata nove domovine z obširno in težavno nalogo. V tem svojstvu je organiziral povratek vseh srbskih in ostalih naših vojnih ujetnikov in se pri tem seznanil z marsikaterim našim kasnejšim znamenitim politikom in oficirjem. Imel je zategadelj po vsej širni domovini nebroj znancev in prijateljev, pri katerih je bil zaradi svoje družabne vedrosti vedno dobrodošel gost. Veliko je število Emilovih prijateljev po vsej Sloveniji. Saj je bil dobričina, veseljak in zabaven v družbi. Njegova hiša v Pre-valjah je bila toplo gostišče vseh onih, ki jih ja pot zanesla po opravkih tja. Smrt tega živega moža je tako nasprotje, da vanjo kar ne moremo verjeti. Njegov zemski konec, ki se je pričel že z dnem ujetništva je v Emilu Stefanoviču sprožil duševni spor, katerega je tik pred svojo smrtjo vdano in zgledno poravnal. Naj bo blagemu našemu Emilu tuja zemlja spokojno bivališče, vsi njegovi prijatelji in znanci pa se globoko potrti klanjajo njegovemu svetlemu spominu. Š. L. njih, sejmih itd. Izvzete so samo prireditve za otroke, ki jim je dovoljena zabava v omejeni meri. * Izgon angloameriških častnikov iz Bolgarije. V zvezi z nedavnim izgonom misije angloameriških častnikov iz Bolgarije so vprašali na tiskovni konferenci v Beli hiši Cordela Hulla, ali je res, da je ameriška vlada tozadevno protestirala v Moskvi. Hull je odgovoril, da ni izročila njegova vlada sovjetski vladi nikakega protesta ter je pomiril vpraševalce z opozorilom, da točnega pomena, oziroma nepomembnosti tega tako oddaljenega nesporazuma ni mogoče natanko presoditi. Dejanje samo pa so ljudje očividno pretirano presojali. Izgleda, da manjka nekaterim osebam v Ameriki pravo razumevanje za dogodke, ki se vrše v Bolgariji. * Kdo je ždanov ? Kot znano ni podpisal sovjetskega diktata za Finsko zunanji komisar Molotov, marveč ždanov, ki bo tudi predsednik sovjetske nadzorne komisije na Finskem. »Neue Ziircher Zeitung« objavlja poročilo o tem, kdo je generalni polkovnik ždanov, čigar ime se ni nikdar pojavilo v sovjetskih vojnih poročilih. To ni nihče drug kot boljševiški strankin tajnik za Leningrad, ki je dosegel kot predsednik komisije za zunanje zadeve pri vrhovnem sovjetu velik vpliv, ždanov je pripadal v prvi svetovni vojni onim političnim komisarjem, ki so po padcu carizma vodili upor v armadi. Kasneje je postal boljševiški strankin tajnik v Nižjem Nov-gorodu, bil izvoljen v boljševiški osrednji odbor, delal dolgo skupno s Stalinom ter prevzel leta 1934. kot naslednik Kirova mesto strankinega tajnika v Leningradu, ždanov je tudi član Polit-biroja stranke ter s tem eden najglavnejših sovjetskih politikov. Sedaj bo ta mož v Helsinkih predsednik sovjetske nadzorne komisije. * »Krvnik iz Albaete« o bodočnosti Francije. Andre Marty, široki javnosti znan pod imenom »krvnik iz Albaete«, ki je prišel iz Alžira v Pariz, je dejal na nekem agitacijskem zborovanju, da bo nova Francija uspevala lahko le »pod mogočno zaščito Sovjetske zveze«. Iz LJubljane. Omejitev električnega toka Ponoči od torka na sredo je v mestni elektrarni spet zaradi preobremenitve odpovedal kotel, da sedaj obratuje samo še drugi kotel ter je zato mnogo premalo električnega toka za vse potrebe Ljubljane. Električna cestna železnica je bila zato prisiljena popolnoma ustaviti promet, zelo močno se bolo pa morali skrčiti ter celo odreči porabi elektrike zlasti zasebni odjemalci. Tudi luči ne bo mogla več imeti večina Ljubljane, saj jo morajo imeti v prvi vrsti vojaške in civilne oblasti. Pred. vsem bodo seveda morale potrpeti gospodinje, ker ne bodo več mogle kuhati z elektriko, obenem je pa samo ob sebi umevno, da nikakor ne smejo biti vključene peči za ogrev. , Pohvalno lal^ko ugotovimo, da je večina ljubljanskega prebivalstva pokazala dosti uvidevnosti za varčevanje elektrike, saj skuša na vse načine prilagoiiti gospodinjstva težkim razmeram. Zato so pa tem hujše obsodbe vredni tisti nerazsodni ljudje, ki sedaj tratijo električni tok kot v rednih, mirnih časih. Vodstvo mestne elektrarne je zanesljivo poučeno, da nekateri tudi ob času največjih omejitev prižigajo celo velike lestence, ogrevajo kopalnice ter poslovne in stanovanjske prostore. Toda osebje mestne elektrarne in varnostni or. gani sedaj po vsem mestu pregledujejo, kako se upoštevajo prelpisi o omejitvi po. rabe elektrike. Uvidevni Ljubljančani, smatrajo neskromno porabo elektrike za greh proti splošnosti, še huje bo pa grešnike obsodila oblast, če bo zaradi neupoštevanja predpisov o štednji z elektriko prikrajšana pri električnem^ toku. Najmanjša kazen je takojšnja odklopitev električnega toka. Mestno^ županstvo z vso resnobo opozarja prebivalstvo, naj se čim najbolj vestno ravna po navodilih, da ne bo prehudih presenečenj in kesanja po lahkomiselno ali nameno povzročenih prekrških. Prepričani smo, da bo Ljubljana spet pokazala popolno- razumevanje za izredne ukrepe ter potrpela, dokler ne nastopi zboljšanje u— Dodatne živilske nakaznice za težke in najtežje delavce bo MPU začel deliti po številkah tako, da pridejo na vrsto v petek 6. oktobra številke 1—100, v soboto 7. oktobra številke 101-—200, v ponedeljek 9. oktobra številke 201—300, v torek, dne 10. oktobra številke 301—400, v sredo, dne 11. oktobra številke 401—500, v četrtek 32. oktobra številke 501—600, v petek, dne 13. oktobra številke 601—700, v soboto, dne SLOVENCI — BERITE! 22. SEPTEMBER 1943 — 1944 SLOVENSKI PREZIDENT SVOJEMU NARODU KNJIGO DOBITE V VSEH KNJIGARNAH IN ZALOŽBAH 14. oktobra številke 701—800> v ponedeljek 16. oktobra številke 801—900, v torek, dne 17. oktobra številke 901—1000, v sredo 18. oktobra številke 1001—1100, v četrtek 19. oktobra številke 110i—1300. Urad posluje v ta namen vsak dan med uradnimi urami v palači Bata, I. nadstropje, soba štev. 3. u— Prijave za Večerni trgovski tečaj se sprejemajo dnevno. — Pričetek pouka dne 18. oktobra. Poučujejo se vsi predmeti za pisarniško-gospodarsko prakso. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15. u— Posojila in krediti v septembru. V zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča je bilo v pretek em m.secu zaznamovanih 40 predlogov za vknjižbo posojil in hipotečnih kreditov v skupnem znesku nad 19 milionov lir. Obremenjene so bile v glavnem nepremičnine v katastrskih občinah mestnega poglavarstva. Posojil je bilo vknjiženih za 683.666 lir, hipotečnih kreditov-pa za 18,322.000 Ur. Nijvišji kredit je bil zaznamovan v znasku 11,400.000 Ur. u— Knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja itd. se temeljito in hitro naučite v specijalnih dnevnh ali večernih tečajih. Pričetek 16. oktobra. Prospekti: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2-IL u— Spet ni nič s sončnim vremenom. Ko se je v torek po dolgotrajnem deževju nebo u neslo in se je dvignil tudi zračni tlak, smo upali, dn nas bo za nekaj dni spet obiskalo sončno vreme. V tem mnenju nas je še bolj utrjevalo dejstvo, da se je proti večeru začelo jasniti in je potem luna skoraj z brezobiačnega neba razsvetljevala pokra-jiino. Ko je ponoči nad mesto in okolico legla še gosta megla, smo bili trdno prepričani, da dan ne bo minil brez sonca. Res je tako željno pričakovano sonce sredi do-po'dneva razpodilo meglo, toda kmalu na1 o so nebo spet prekrili oblaki, tako da ni mnogo upanja na izboljšanje vremena. u— Knjižna tombola. Neimenovan go-špod, ki je že pri prvi ljudski in pri biblio-filski tomboli kupil večjo množino tombol-skih tablic, je tudi sedaj pokazal razumevanje za socialne potrebe in je kupil 120 tombolskih tablic po 20 lir in jih 100 podaril za begunce. Posnemajte plemenitega darovalca! u— Maša zadušnica za pok. Francem Go-stičem se bo brala v petek 6. t. m. v uršu-Ižnski cerkvi ob V27. Sorodniki, prijatelji in znanci povabljeni. u_Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj in Višji trgovski tečaj se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Pričetek pouka 9. oktobra. Na razpolago prospekt! Ravnateljstvo. u— inštrukcije na Novem trgu štev. 5 dobe srednješolci in privatisti. Prijave do 15. oktobra od'8. do 10. ure. u— Formicot pastile za dezinfekcijo ust in grla dobite v lekarnah. Zatemnitev od IS.jo do 5.3» u— Vse dijake ln dijakinje opozarjamo, da se vrši vpisovanje v vse tečaje naših in-strukcij do 15. oktobra. Važno za privati-ste! Informacijah Specijalne inštrukcije, Kongresni trg 2-II. Z Gorenjskega V Šmohorju na Koroškem je govoril Gauleiter dr. F.ainer ob žetvenem zahvalnem dnevu ter poudaril v svojem govoru, da je kmečko ljudstvo eden izmed glavnih stebrov nemške zmage. Ta vojna, je dejal, je prinesla marsikakšno krizo. Samo v prehrani se ni pojavil nikjer noben nedo-statek. Nemško kinetsko prebivalstvo in narodno socialistična organizacija za prehrano se nista dala preslepiti v času, ko je nemški meč zavzel rodovitne pokrajine. Prav to je povzročilo, da se ni pojavila nobena kriza glede prehrane v Nemčiji. Kmetom gre v sedanji, vojni posebna zahvala, nič manjše hvaležnosti pa ni dolžna Nemčija možu. ki vodi to prehrano, ministru Herbertu Backeju. Na Jesenicah so 26. septembra položili k večnemu počitku Franceta Gostiča iz št. Vida pri Lukovici, po domače Klančarjeve-ga Francija. Pokojnik je služboval 38 let v tovarni Kranjske industrijske družbe kot kurilniški mojster. Kakor je bil pokojnik priljubljen in spoštovan, je pokazal njegov pogreb z veliko množico prijateljev in znancev ter krasnim cvetjem. Na vzhodnem bojišču je padel 351etni Andrej Sadjak iz Fliberka. V Celovcu je umrla vdova po krojaču Uršula Vavpetič v 58. letu svoje dobe. Na cesti je padla :n si zlomila roko na-meščenka Kristina Briegejeva. Prepeljali so jo v celovško bolnišnico. § štajerskega Mariborsko okrožje je priredilo pred nekaj dnevi predavanje okrožnega govornika Rachleja o židovstvu in plemenskem vprašanju z ozirom na svetovno zgodovino. Na predavanju, ki je bilo številno obiskano, je porečal o položaju okrožni vodja Strobl. V Studencih pri Mariboru je bilo predavanje za tamošnji okraj ter je na njem govoril okrožni vodja Strobl o vojaškem in političnem položaju. V Gornji Radgoni je bilo te dni javno zborovanje, na katerem je govoril okrožni vodja Bauer predstavnikom Stranke ln oblasti o položaju na Spodnjem štajerskem ter na bojiščih. Govornik je poudaril neomajno vero v Fuhrerja in nemško zmago. V Ormožu bodo povečali bolrišnico, za katero bodo uporabili prostore v gradu in bivši sanatorij dr. Majeriča. V Hočah pri Mariboru je umrl 86letni mizarski mojster in gostilničar Josip Gsel-man. Bil je znan tudi kot sodelavec kmečkih voditeljev in štaJerskih zadružnikov. Levo nogo si je zlomil po nesreči 73-letni Janez Andrašič iz Maribora. — 24-letni Jožef Horvat iz Sv. Marjete ob Pesnici se je opekel na spodnjem delu leve noge. Oba se zdravita v mariborski bolnišnici. Ponesrečenci. 141etna dijakinja Niv°s Marangon je padla s poljskega voza in ob-leža'a z zlomljeio levo nogo. Poškodbe na levi nogi ima mali Benito Bartuluzi, ki se je ponesrečil m>ed igro. Ponesrečenca se zdravita v goriški bolnišnici, kamor se .ie zatekel tudi 33!etni nameščenec Ivan Di Biagio, ki je med brepirom z nekim znancem dobil poškodbe na gornji ustnici. Iz Trsta Suho socivje namestu testenin. Prehranjevalno ravnateljstvo v Trstu sporoča, da prejmejo potrošniki za četrti teden v avgustu namesto testenin po 750 gramov suhega sočivja. Cene milu. Tržaški gospodarski svet je potrdil sledeče cene nrrlu: Pralno milo s 30 %> maščob 1150 lir za stot, v nadrobni prodaji 1320 lir. Cena lugu v prehu 500 lir oz. 615 lir v nadrobni prodaji za s'.ot. Lov v tržaški pokrajini. V smislu objave tržaške prefekture je dovoljen lov na divjačino od 1. oktobra do 15. januarja ozir. 31. marca 1945. Lov na škodljive žival , h katerim je prišteti tudi merjasce, je dovoljen od 1. oktobra do 15. januarja 1945. V ostalem času smejo škodljive živali streljati samo gozdarji odnosno po njih pooblaščene osebs. Prepovedan je lov na obdelanih zemljiščih, če nastane zaradi tega škoda. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu Vincenc Romeo, ki je umrl v izvrševanju svoje službene dolžnosti, tipograf Silvester Pertot ter Angelika Buidin vd. Panzera. 221etna Emilija Sonič-Molinari, 77letna Marija Terezija Wo!f, 23letna Flora Bosič-Segan, 75letna Ivanka Kranj c in 67ietna Angela Bemko. Ljudsko gibanje. V Trstu je bLlo dne 28. septembra 11 rojstev, 4 smrtni primeri in 9 porok. Poročili so se v Trstu: pek Armand Pavlic in gospodinja Marija Dobr la; trgovec Marcel Tositi in gospodinja Albina Berbuč; šofer Miroslav Bms in tipografka Ana Priore; zasebnik Ce!est;n Sumcn ter šivilja Enrlija Sancin; vseučilišču k Franc Rrgar in gospodinja Vera Skerjanc. Truplo neznane ženske pri Sesljanu. V bližini Sesljana so naš'i žensko t uplo. Doslej še niso mogli ugotoviti indaititete okoli 40 let stare ženske. Po rasti je velika, plavolasa, na sebi ima icnmorjav plašč in bele pletnene čevlje. Pri njej so našli sliko nekega moškega, ki je bil fotografiran pr d nekim gozdom. Na zadnji strani slike J3 zab-dežno ime Lavra, Lavri ali Lunzi ter št. 23. Na pod'agi krmiš: j-kega ogle'a je treba domnevati, da gre za smrtno nesrečo. Tatovi v trafiki. Drzni zlikovci so odne-Ii jz trafike v Julijski ulici št. 9 7a nad 10 kg cigaret, cigar in tobaka. Vrednost nad 7.C00 lir. Izropano skladišče oblek. Drzni vlomilski zlikovci so se splazili v neko rr^ek^rno v ulici Vasar; 3. Od tod so se vtihotapili skozi luknjo v zidu v bližnje skl dliče tekstilne tvrdke. Skladišče so popolno-na izropali, cd ies':i so razna oblačila, vredna okoli 250.000 -ir. Be ležmcsB KOLEDAR Četrtek, 5. oktobra: Placid in tovariši. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kongo ekspres. Kino Sloga: Sanjala sem o tebi. Kino Union: Ples v operi. Kino Moste: DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Nada Komo-tar, Vič-Tržaška cesta. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18.30 do 5.30. DRŽAVNO GLEDALIŠČE Premiera komedije »Kar hočete«, ki bi se imela vršma-zal« kar tako, »da bi ubil čas,« v resnici pa je čas postopoma ubijal mene. Po vrnitvi iz Parme sem potreboval mnogo časa in truda, preden sem se znova spomnil in občutil, da sem upodabljalec. Kako Vam ugaja naša zemlja ln kako vpliva na Vas kot motiv?« »Vaša zemlja mi je draga in mi ugaja, kar je povsem naravno. 2e sedem mesecev sem tu. Začel sem delati, ker sem čutil, da je to edina pot, po kateri se lahko vrnem v življenje po dveh in pol letih samevanja. In kdo ve, ali bi mi bilo to uspelo, odnosno koliko časa bi bilo trajalo mučno stanje »rekonvalescenta«, da nisem tu srečal svojega prijatelja in rojaka, starega pariškega tovariša Zoniča. ki je z vso nežnostjo in iskreno pozornostjo pospeševal moje »prebujenje.« Spominjam se. kako je bilo, ko sta me on in sijajni akvarelist dr. Hlavaty ,prvič povabila, naj grem z njima »iskat motiv«. Kakšen mučen občutek me je tedaj prevzemal, videč, kako sta oba takoj vedela, kaj jima je upodabljati in z delom tudi hitro začela, medtem ko sem se jaz plaho oziral okrog, skoraj ne vedo«, ka.1 bi moral storiti. Potem sem šel na Staro Vrhniko, kjer mi je bilo, kakor da bi bil po dolgi, črni slepoti spet izpregledal. Začel sem delati, že samo dejstvo, da sem se tu slikarsko prebudil in v marsičem tudi radii, daje mojemu pogledu na Ljubljansko okolico poseben sijaj.« »In Vaše nadaljnje delo?« »Glede na sedanjost nimam ne načrtov ne želja, razen ene: da lahko upodabljam. Srečen sem. da spet upodabljam, — da sem se spet znašel, — ln živim. S tem sem zadovoljen. O tem pa, ali so moje podobe »mojstrske« ali ne, ali sem »zadel« ali »nisem zadel tehnike«, ali sem ugodil ali nisem ugodil raznim kritikastrom in »ljubiteljem« — to mi ni nič mar. Za zaključek Vam moram še priznati, da, bi ne bil razstavil, če bi ne bil prisiljen. S svojim delom se namreč preživljam. Prosim torej, da mi oprostite, ker sem moral postaviti na ogled svoja dela. —« vra. Finžgarjeve pravljice Nova založba je Izdala v nenavadno lepi opremi novo delo pisatelja F. S. Finž-garja »Makalonca«. Drobna knjižica prinaša štiri pravljice, ki jih je pisatelj, kakor sam pripominja v uvodu, še kot Študent slišal v kočah pri ovčarjih in čednl-kih ln jih je zla j na novo prepisal iz svojih zapiskov. Prva pripoveduje o ubožnem kraljeviču Petrusu. kako dobi za ženo česati čno Makalonco, druga o dogodivščinah peklenščka Hudobina, ki lovi duše po svetu, tretja, kako kvartopirčev sin reši svojo dušo in postane cesar, zadnja, »Kačja dolina« pa na Izviren način obnavlja motiv o beli kači in zakleti kraljični. Te na videz skromne stvarce so v pisateljevi besedi v Sistem ljudskem duhu čudovito za. blestele in močno vplivajo s svojo staro lepoto. Povsod Čutimo, kako se je v tej pravljični snovi nevsiljivo upodobila stara ljudska modrost, šaljivost in dobrota, kako sta si blizu vernost in prosta domišljija, ljubeznivost in preti esljiva resnoba. Niso te pravljice samo za otroke, še bolj so za o 1 rasle; kot uvod vanjo navaja pisatelj izrek sv. pisma »Modri išče starih modrost, skrivnosti njih pregovorov tehta in v globine se prilik potaplja«. Ob pisateljevem pripovedovanju pa se bo moral ustaviti raziskovalec umetnega jezika, posebej njegovega notranjega valovanja in lepega reda, saj so tukaj v največji preprostosti združene največje lepote sloga in besede. Od Levstikovega »Kipana« še nismo imeli take proze! Tem drobnim mojstrovinam se je" približal še drug umetnik (Plečnik), ki sicer ni imenovan, pa ga delo samo razoieva. Oskrbel je starim umetninam starinsko tiskarsko podobo in zanje primeren okras. Nasul je kepo črk začetnic in drugega le-potičja, posebej pa je na naslovnih in začetnih straneh pokazal, kako se je poglobil v duha pravljic in kako se je ob njih raz-živela njegova domišljija. Koliko ljubezni in skrbnega dela leži v teh starinskih okraskih, bo pazljiv bralec šele počasi odkril; videl bo, da vse te rastline, živali, človeški obrazi, gradovi !n cerkve nevsiljivo uporabljajo istega duha, kot ga dihajo pravljice, in da se je tako imenovana ilustracija vsa prelila v okras. Tako je ta knjižica prava zakladnica preproste pa resnične umetnosti; nastala je blizu častitljive s tarodavnosti. prav ob viru naTodne tvornosti, pa je vsa sveža in živa: pečat neminljivostl je udarjen zanjo. (izv). Zapiski Glasovi o novih zvezldh Dobre knjige. V najnovejšem zvezku »Umetnosti« ocenjuje pisatelj Marij Skalan razne nove knjige in omenja tudi nove zvezke Dobre knjige. ■ Tako označuje značaj ln pomen romana Matilde Serao »Črna republika« v prevodu dr. Branka Vrčona in pravi: »V tem je tudi ,Crna republika' tipični roman italijanske literature novejšega in najnovejšega časa, ki se, razen nekaj zelo redkih izjem, ne more ponašati z leposlovnimi deli večjega formata. Prevajalec je delo dobro ponašil.c O romanu Jensa Petra Jakobsena »Marija Grubbejeva« piše: »Po glavni osebnosti romana in obdelavi snovi moremo to delo postaviti v vrsto literarnih kreacij ženskih likov, kakršne so Flaubertova »Gospa Bo-varyjeva«, Tolstojeva »Ana Karenina« in druge podobne, ki pa so nastale za »Marijo Grubbejevo« in jo tudi presegle. Vendar roman še vedno ni izgubil svoje učinkovitosti za sodobnega bralca. Stoparjev prevod je prav prijeten.« — O knjigi Jana Welzla »Na zlatem severu« sodi ocenjevalec »Umetnosti«: »Njen namen in pomen je v prepričljivi dokumentarnosti in zdravi prirodnosti. Prav zato ni nič manj vabljivo in napeto čtivo kakor marsikateri roman. To so spoznali že mnogi narodi, ki so si Welzlove spomine na sever prisvojili v prevodih v svoje jezike. V slovenščino jih je vzorno presadil Božidar Borko.« Dramski Gledališki list je z novo sezono začel nov letnik, ki ga v prvi številki uvaja programski članek ravnatelja Drame Cirila Debevca »Nekaj iztočnic za novo sezono«. Dramaturg Janko Moder se v svojih »Bežnih pripombah k .Jakobu Rudi'« bavi z umetniškimi in idejnimi problemi Cankarjevih dramatskih začetkov. Ob 25 letnici smrti največjega slovenskega igralca Ignacija Borštnika objavlja C. De-bevec v obliki razgovora podatke o tem umetniku, spomine nanj in karakteristiko njegove igre, označujoč -celoten pomen Borštnikovega dela za rast in "značaj slovenskega gledališča. Svatba na morju Sponrnjam se dne, ki sem ga pred nekoliko leti prebil v hamburškem živalskem vrtu — piše dopisnik lista »Fritt Folk« v Oslu. V zraku je bil neki nemir, nekakšno snubasko razpoloženje je vladalo v tem neskončDem vrtu Gospodovem in mi smo doživljal- njegove izbruhe, ki so se š ril; od kletke do kletke. Celo živalski velikani so se razkazovali z dražestni-mi korak: in skoki in tu<$ cele tone težki morski slon je imel v svojem pogledu nekaj hre-penečega. Moj sprerrrjevalec ie bil neki nemški pomorski častnik Ko sva 6edela v senčni jami udobno pr. vrčku piva, je dejal: »Ljubezenska obsedenost. kakršna se kaže pri morskem slonu in daje več t_soč funtov težki tolsti masi nekakšno dražest, je očarujoč pogled, ki nas prepričuje, da gora ne premika samo vera. Toda pomislite na velikane, kakršni so sin j", kit'.. ki se dvigajo k poročnemu slavju :z morja kakor monument ljubezni! Kdor je kaj taksnega kdaj videl, tega ne bo več pozabil, a jaz spadam pač med redke danes živeče ljud;, ki so bili pr:če pravi porok: k:tov.« In potem mi je pripovedoval eno najbolj fantastičnih živalskih zgodb, kar sem jih kdaj slišal, in če hočem bit- odkritosrčen, moram priznati, da sem to poročilo smatral najprvo za čudovito 'iznajdbo ekscentričnega pisatelja kratkih zgodb Šele poznejša poizvedovanja in pogovori z izkušenimi kitolovci so me prepričali, da snov te veličastne igre ni b la zmišljena. temveč da jo je mož v resnici doživel. »Takrat sem plul kot mlad krmilar na tovornem pam'ku iz Bilbaa v Boston«, je začel svojo zgodbo, »in bili smo nekje severno od Azorov. Kapitan je bil legel spat -n jaz sem imel stražo na mostu. Vreme je bilo čudovito lepo. zrak je b'l prozoren, kakor ga srečuješ le nad Atlantikom Morje ima pač svoje skrivnosti :n muhavosti. Nad proslavljenim Jadranskim morjem utegnejo besnet-; viharji in nad opevanimi Benetkami ležati goste megle, medtem ko more ozračje nad pokojno sipečim Atlantikom ob istem času popolnoma mirovat:. Slovitega italijanskega neba nisem v Sredozemlju nikoli tako popolnoma doživel kakor zunaj na Atlantskem oceanu, daleč zapadno od Lizbone. Tega dne je bil Atlantik gladek kakor zrcalo. a kopni podgan: se bo zdelo nemara malo verjetno, če povem, da utegne biti to pomorščaku dolgočasna slika. Postopaš po krovu in ne veš, kaj bi s takšno idilo. Naročil sem stcklenico sodavice ki mi jo je prinesel strežaj sam. :n sem slonel nekaj časa ob ograji, da si na!o opomorem od ozračja v kabini. Nenadno je- s/trežaj zavpil: »Bogme, kaj niso to kašeloti?« Stal sem baš s sekstantom v roki, da določim položaj, tako da se nisem utegnil takoj zan"irnat: za to senzacionalno trd:tev. Njegovi malo otročji vnemi pa »em se moral nehote nasimehniti in 6em dejal: »Ne. sedaj me nikar ne spravljajte v smeh! Videli ste pač pliskavice, a nikoli kitov!« »Dam se obesit:. če se mofm,« je odvrnil s trdnim g'asom. »To so veliki kiti. pravi kašeloti!« S počasnostjo, ki je morala prevnetega stre-žaja dražiti, sem dokončal svoja opazovanja, sporočil krmilarju številke in šele nato sem vzel daljnogled ter sledil smeri, v katero je mahala s/trežajeva roka. Ali je bila pomota ali ne? Zavoljo gotovosti sem si počasi pomencal desno oko ter poskusa! še enkrat. Ne. gromska strela! Ta presneti strežaj je imel oči kakor kakšen pilot in je tako rekoč s polovico očesa opazil to. kar je b-lo krmilarju in meni ušlo. Niso bile niti pliskavice, niti sipe. niti morske kače, bili so v resnici ogromni glavači, kašeloti, prav za prav dva, eden izmed njiju nekaj manjši nego drugi. in plavala sta drug v sledi drugega kakor dve na pol pogreznjeni podmornici. Ona, navzlic svoji ogromnosti vitka, je rezala vodovje spredaj nalik d:rkalnemu čolnu, za nio pa je s silo prekomornika plaval samec. Postali smo priče enega izmed najveličastnejših prizorov v večni borbi med spoloma. Zakoni so bil: :st" kakor za malo živad. Toda ta je zavzemalo ogromne razsežnosti. Ne samo stanovanja, temveč tudi stopnišča Ln hodnik; morajo biti zatemnjeni, ker v primeru alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po tem. nih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili. Se mnogo bolj pa se to občuti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti, da je čimprej v zaklonišču. Videli pe jp bib noiočna da je prestajala smrten stiah. V svojem divjem begu je udrihala z repom po vodi, da se je vse penilo in da je postajalo njenemu zasledovalcu. ki se ji je bližal bolj in bolj, neprijetno. Na tri milje daleč smo ga slišali, kako je sopihal in stokal, dokaz za to, da je bil kavalir starejšega letnika, ki se je v vodah med Britskimi otoki in Tristamom de Cunha počutil domačega. A čeprav je tu pa tam ujel kakšno krepko po gobcu, ga to ni oviralo, včasih je le švignil naprej ob njeno levo sitran in jo udaril s plavutjo, da je kar ploskniio. Njegovi vsiljivosti je uspelo vse. kajti čeprav je imela 20 do 25 m dolga, čvrsta pljuča, se je sam le ponašal z vztrajnostjo in neizčrpno silo samca in tudi to je bilo videti, da za naduho ne trpi. Toda po njegovih divjaških približanjih se je je lotil tako blazen strah in je svojo brzino tako povečala, da se je navzlic svojim sto tisoč kilogramom teže dvignila iz vode in švignila preko valov kakor igriv delfin. Bil je eden izmed najčudovitejših doživljajev v mojem pestrem mornarskem življenju«, je dejal pripovedovalec in prekinil gladki tok svojega slikovitega opisovanja. Te zgodbe gotovo ni pripovedoval prvč, kajti z dobro preračunanim učinkom je stopnjeval napetost do viška. »Tako vendar ni moglo večno ostati,« sem pripomnil malo nestrpno, »polagoma je morala dvojica vendarle izginit- za obzorje!« »Um je Me prav je nadaljeval po- morščak, »in istočasno je zabrnel telefon, tako da sem moral proti sivoji volji zapustiti svoje opazovali šče m se odtrgati temu veličastnemu prizoru. Ko sem stopil spet do ograje, sta bili živali oprali vel k lok m se nam približali na kvečjemu dve milji. Sedaj sita phili druga Ob drugi, ker pa jo je sonce slepilo, se je okre-nila proti vzhodu, in to tako nenadno, da se je s »krmo« dvignila visoko v zrak. Takoj nato se je spet potopila. Zdaj gta bila sevemo od nas, zdaj zapadno. Ogromni telesi sta se bleščali v jasnem dnevu kakor plavajoč lednk: v svetlobi polnočnega sonca; lesketali sta se sinje in jeklen os vo. kakor sta pač spreminjali svojo lego. Sedaj je ležala njegova de6na plavut na njenem hrbtu, a ona. ki je bila nemara mnogo dni branila svojo deviškost v divjem pogonu preko svetovnih morj. je borbo opustili. Obležala sta negibno na mirnem morju. Tedaj se je zgodilo, kakor da sta se njiju telesi napihnili, kakor da je ogromen cvet kraljevskega lokvanja vzcvetel v sončnem vzhodu. V odlomku sekunde sta zbičala morje okiog sebe v peno, potem sta se' dvignila počasf in veličastno kakor dva mogočna kazalca na uri vesoljnosti; za večnost ene sekunde sta &i stala tako nasproti v kipečem morju, prava ljubezenska dvojica iz pr?davnine sveta, v zamaknjenem razmahu življenja. B lo je. kakor da je morje pridržalo dih in da se je ozračje iBtavilo. Galebi, ki so v vreščečih tropih krožili neprestano okrog nas. so sedeli sedaj ne- premično na vodi. Mi pa smo stali kakor omamljeni na palubi, ne da bi mogli spregovoriti besedico. Bik) je, kakor da se je čas sam ustavil v tej mogočni uri spočetja. A potem je velikanski monument naravnega gona nenadno in hitreje, nego se je bil dvignil iz globine znišil spet vase. in to sredi penečega se morja s takšnim grmenjem, da je spominjalo na slap Niagare. Ogromni valovi so se podali na potovanje po gladki morski površini. da bi vsemu svetu sporočili vest o svečan; poroki, ki se je b la pravkar zgodila.« »čemu niste o tem nikoli pisali?« 9em vzklikni! z resničnim navdušenjem. »To je vendar najčudovitejša snov, kar si j h morem misl t-, za kratko zgodbo!« Pomorščak pa se ni dal vplivati po mojih besodah. V njegovih pogledih je b:lo nekaj daljnega, kakor da je še vedno začarani opa-zova ec svečsne poroke pri Azorh. Petem se je s siilo iztrgal svojim spominom in nadaije-val: »Ko sta se kita sipet pojavila iz valujoče pene. smo videli, da se oddaljujeta proti ge-veru v bednem tempu kakor tovorni parniki z okvarami v strojih. Morje pa se je pomrlo šele proti večeru. In ko smo pri večerji kapitanu poročali 0 veličastnem dogodku, je dobil pravi napad besnost', ga da n:smo zbudili. Kajt; nečesa podobnega ni bil v vseh štiridesetih letih, ki jih je prep'ul na sivetovn h morj h, nikoli n ti videl, niti ni bil o tem kaj slišal.« Zločine! so za bolečine neobčutljivi Že v prejšnjem stoletju so nekateri kaznil-niški zdravniki opazili, da kažejo jetniki, zlasti pa takšni, ki so izvršili velike zločine, neko izrazito neobčutljivost za bolečine. V prejšnjih časih s kaznjenci, kakor znano, niso ravno milo postopali, pretepali so jih za vs:k disciplinarni prestopek. A tudi najhujši udarci so imeli na mnoge kaznjence le majhen učinek. Znani kriminolog Lombroso, eden izmed prvobarfteljev sociološke tendence v kriminologiji in kazenskem pravu, poroča, da so nekemu kaznjencu pa upom v tu~ rinski mestni kaznilnici polomili štiri rebra in tri hrbtenična vretenca. Lombroso, ki je bol zdravnik v tej kaznilnici, je bil prepričan, da se bodo poškodbe končale s smrtjo. Toda bolnik si je opomogel v tako kratkem času, da je že po treh tednih opravljal v kaznilniški kovačnici najtežja dela. O tej stvari je napisal Lombroso razpravo za neik zdravniški obzornik. Vsi njegovi tovariši so o resničnosti njegovih podatkov dvomili, toda učenjak je pozval posebno komisijo v turinsko kaznilnico, kjer eo ji pokazali omenjenega jetnika. Po zaslišanju številnih prič in rentgenskih posnetkih so morali člani komisije z začudenjem ugotoviti, da je imel Lombroso popolnoma prav. Po tem slavnem raziskovalcu se je le malo strokovnjakov bavilo z vprašanjem neobčutljivosti zločincev za bolečine. Pred kratkim pa je nastopil v tem področju mlad ameriški zdravnik, dr. Lewis Peetereon. Kot študenta so ga pridelili neki srednjeameriški poboljševalni«, da bi skrbel za otroke in mladostnike, ki so jih bil; vsakovrstni spodrsljaji na življenjski poti privedli v ta zavod. Znano je, da je kaznovanje otrok s pretepanjem v anglosaških deželah, zlasti pa v Ameriki, še danes običajno. Medtem ko n." pr. v Turčiji učitelji nimajo pravice, da bi pretepali svoje gojence in je novi turški zakonik to pravico odrekel celo Sftaršem, niso angleškemu učiteljstvu v tem področju postavljene skoraj nobene omejitve. Tem bolj je tedaj umljivo. da po ameriških zavodih za mladostne zločince uporabljajo drastične kaznovalne načine. Dr. Peetereon je sicer osebno odločen nasprotn:k kaznovanja s pretepanjem, toda \ zavodu, kjer je deloval, ni mogel proti temu ničesar. Pogosto pa so ga kot medicinca vpraševali, da li ni imelo pretepanje za zdravje tega al; onega gojenca škodljive posledice. Njegova naloga je bila potem, da dotičnega preišče in odloči o tem težavnem vprašanju. Toda navzlic hudfemu pretepanju, ki bi pr; normalnih otrocih povzročilo hude bolečine, je moral v večini primerov ugotoviti, da šo zaprti gojenci le malo reagirali na batine. Rane. ki so jih pri tem včasih dobili, so se zacelile v presenetljivo kratkem času. Ko je nekega 16!etnega cestnega roparja vprašal, kako so udarci nanj učinkovali, je odgovoril: »Malo je že bolelo, pa to ni tako hudo. kakor bi menil. Potem pa človek tud; hitro pozabi.« Peeterson je vprašal neko 141etno dekle, ki je že s 13 leti uganjala prostitucijo, kako reagira na izredno hude zaušnice, ki jih večkrat dob:va. »Spočetka me je malo prestrašilo,« je odgovorla, »sedaj pa občutim udarce le kot majhno neprijetnost, ki jo zlahka premagujem.« Mladi Američan se je odločil, da si bo za vsebino svoje doktorske razprave izbral vprašanje o neobčutljivosti zločincev za telesne bo-leč:ne. V ta namen je izvršil mnoga opazovanja in poskuse tud; po drugih ameriških kaznilnicah. V južnih državah so disciplinarni ukrepi v kaznilnicah še posebno okrutni in tam velja še stan pravni običaj, ki omogoča obsojencu, da d namesto dela zaporne kazni izbere batine, nakar ga takoj izpuste iz ječe. Število zločincev je namreč v Ameriki in posebno v južnih državah izredno veliko, ječe so stalno prenapolnjene in tako nam postane ta izbira že iz tehničnih razlogov umljiva. Peeterson je na podlag: statistik ugotovil, da izkorišča 96 odstotkov kaznjencev to možnost in se prigla-šajo rajši za batine. nego da bi prebili ostanek kazni v ječi. Mladi zdravnik pa ni postal pozoren samo na takšne izraze slabe občutljivosti za telesne bolečine. V 12 kaznilnicah, ki jih je obiskal, je ugotovil tudi to. da je večji del kaznjencev tetoviran. Znano je, da je ta svojevrstna moda zvezana s hudimi mukam: — toda za zločince menda ne posebno. Med ženskami je tetoviranje v splošnem kaj malo razširjeno, toda dr. Peeterson ga je ugotovil pri mnogih zlo-činkah ter vlačugah. Nadalje je Peeterson opazil, da po ječah sedijo mnogi tipi. ki se v civilnem življenju razkazujejo kot tako imenovani »fakirji«. Neredki med njimi go na sejnvh in drugih ljudskih prireditvah nastopal; kot »čarovniki«, ki so ležali n. pr. na žebljastih deskah ne da bi pr tem odnesli kakršne koli rane, ki bi jih bilo pričakovati pri vsakem normalnem človeku. Drugi so zabavali množico spet s tem, da so jim krepki možje sitopali po golih prsih, tretji so požirali ooenj in steklenino, ne da bi jim najmanj škodovalo. Vsi takšni pojavi kažejo, da je imel Lombroso prav, ko je že v prejšnjem stoletju v svojem slovitem delu o »Človeku zločincu« proglasil zmanjšano ob- Naročite se na romane »DOBRE KNJIGE«! i čutljivost za bolečine kot eno izmed tipičnih j lastnosti teh ljudi. Peeterson pa se ni zado-j voljil samo z ugotovitvijo teh de.stev, tem-j več jim je hotel podati tudi razlago, j Sodobna znanost je temeljito pometla z dua-j lističnim naziranjem. ki je telo in dušo strogo 1 ločilo. Danes ve vsakdo, da je treba č'oveški oigan;zem gledati kot celoto in da so duševni ter telesni pojavi v medsebojni vzročni zvez"-. Dr. Peetereon pravi, da je neobčutljivost za bolečine posledica šibkosti, oziroma popolne odsotnosti moralnega čuta. Moralna otopelosit je vendar tista, k; označuje večino zločincev ter jih poganja do hudodelstev. Pomanjkanje človeškega čuta je pri kaznjencih včasih strahotno. Peeterson poroča na primer o neki morilki iz države New York, ki je v navalu besnosti s kuhinjskim nožem zaklala svoje tri otroke. Ko jo je hotela policija odvesti, je dejala, ne da bi kazala niti najmanjše razburjenje: »Sedaj bom presedela dolgo časa za zapahi. Izpolnite mi zato neko malo željo. Ena izmed mojih hčerk« — in pri tem je pokazala z nogo na eno izmed trupel na tleh — »me je pogosto jezila Dovolite mi, da jo razkosam Mrtva je tako in tako in sodni zdravnik jo bo itak seciral. Te želje mi tedaj nikar ne odrecite!!« Peeterson zagotavlja, da takšne peklenske grozov"'tosti med zločinc: nikako niso redke. Kažejo, da nimajo nobenih moralnih zadržkov. Ta duševna neobčutljivost pa gre skupno s skoraj popolno telesno neobčutljivostjo. Morda je prav to tisto, kar zlo&ncem omogoča, da se spozabijajo z najstrahotnejšimi dejanji zoper ljudi. Neobčutljivost gre tako daleč, da ee je prav mnogi zločinci zavedajo in se zato ne boje niti smrti, ker jih ne straši z bolečinami. Raziskovalec je povprašal 170 zločincev, ki šo bili obsojeni na smrt in 6o čakali na usmrtitev. 168 med njim: jih je kdaj prisostvovalo javnim usmrtitvam in so izjavili, da jim ta pogled nikakor ni zabranil lastnih dejanj. Eden izmed obsojencev je bil med takšno usmrtitvijo izvršil celo roparski umor: nekega gledalca, k; je sital v bližini obsojenca, je sunil z bodalom od zadaj in mu nanaglo izmaknil listnico. Kriki človeka na morišču so preglasili krike te žrtve in ljudje, ki so ga videli zgruditi se na tla, so menili, da se je onesvestil ob pogledu na usmrtitev. Preden so dognali, za kaj gre, je storilec že davno ušel. Dr. Peeterson meni, da je neobčutljivost za bolečine, ki jo je opazoval na zločincih, samo eden izmed številnih znakov, ki obvladujejo vso bolezensko podobo zločinstva. Njegovi poskus: so ga namreč potrdili v veri. da je zločinstvo izrazita bolezen, ki jo je treba tudi kot takšno obravnavati. Križanka št. 7* Besede pomenijo: Vodoravno: l. pokrajina med Savo in Dravo, 9. mirni, brezglasni, 10. arabska pokrajina, 11. razdobje, doba. 13. na. glej, 14. predlog, 15. značilna oblika, 17. latinski predlog, 18. žuželka, 20. častilec cerkvenih podob, 22. vzrok smrti, 23. tih, brez besede, brez glasu, 25. sladka jed,' 27. osebni zaimek, 28. vrsta vina, 30. število, 31. ploskovna mera, 32. evropska prestolnica, 34. francoski spolnik, 35. naval vlagateljev na banke, 36. neodporen, slab, 38. osebni zaimek, 40. ctok na Jadranu, 41. jeza, srd, 43. racionirano živilo, 45. francoski protestanti, 48. oblika zemeljske površine, 49. pritok Urala, 51. ocena, 52. podredni veznik, 53. del posode, 55. dovaja in odvaja tekočine, 56. del kroga, 58. deli nog, 58. velikanski, mogočen. N a v p i č n o : 1. ženska toaletna potrebščina. 2. godalo, 3. vzklik, 4. osebni zaimek. 5. vzklik, 6. naziv, naslov, 7. sund-ski otok. 8. elektroda. 12. moško ime. 15. glas, zvok. 16. je lahko posledica nesreče ali nero'' \^?ti. 18. mesto v Istri, 19. alkoholna niip^a, 21. nekdai nemška kolonija v Afriki. ?A. slok. suh. 26. talent, sposobnost. 27. gorovje na Hrvatskem. 28. igra na kvante. 29. mesto v Srbiji, 33. konec vojne, 37. plemič. 39. nevarna bolezen, 41. Afričan -i?, stran neba. 44. vztrajen, odporen. 46 predlog. 47. tn'ec. jamčevalee, 50. blago. 52. otrok, 54. Prešernov prijatelj. 55. v-s, nepoškodovan. 57. italijanski predlog, 58. veznik. Rešitev križanke štev. 71 Vodoravno: 1. Jeruzalem. 6. cebu, 9. urar, 11. Apač, 12. Hana, 13. Atlantida, 20. veo, 21. Safi, 22. kc-mat, 25. Alemanija. Navpično: 1. jeca, 2. roba, 3. za, 4. Lo-ra, 5. meia, 7. ep, 8. Učka, 9. uhat, 10. in 24. a, n, 13. avba, 14. te, 15. loke, 16. nima, 17. isti, 18. da, 3 9. Anka, 23. o, m. Nagrabfilke ]e dajal za SiTlfa 701etni kamnosek Janez Miihlberger iz kopališča Halla je sklenil, da bo dajal spomenike samo še za živila. Zaradi tega pre-greška zoper zakon, kakor tudi zoper zdra^ vi pravni čut naroda, se je moral zagovarjati pred posebnim sodiščem v Lienzu. Z njim sta bila na zatežni klopi tudi zet in hčerka. Izkazalo se je, da je Miihlberger že tri leta zahteval za nagrobnike velike množine mesa, jajc, masla, moke, sladkorja, medu, sira, žita, tobaka ^in volne. Dokazali so mu 40 takih kupčij. Kot ljudski škodljivec je bil obsojen na 3 in pol leta ječe, zet na poldrugo leto, hčerka na pol leta. Kvirin Zidar Jakob Vitra, vdovec in oče osmero otrok, ki že dalj časa ni imel dela, da so mlajši otročiei morali hoditi v samih srajčkah, a večji v raztrganih hlačah in ponošenih krilih, on sam pa ni mogel več pošiljati vrča h krčmarju, ker so se s kredo zapisani dolgovi otepali novega kredita, je neke nedelje takoj po maši globoko upognjen pohajkovaje šel na trg pred cerkvijo. Razen neoprane srajce iz modrega barhen-ta je imel na sebi samo še sila zdelane, z jermenom prepasane hlače, in zelo shojene čevlje. Lasie so mu vsevprek padali na obraz, ščetinasti brki so mu segali daleč čez ustnice in iz ramen nemarno viseče roke je imel globoko v hlačnih žepih. »I kakšen pa si, Jakob?« ga je zdaj nekdo ogovoril. »Pa nedelja je!« Bila je kmetica iz Bukovja, ki je pravkar prišla iz cerkve. Frančiška Polenčkova je bila nenavadno majhna ženska in kljub svoji dragi ruti z dolgimi konci ter s črnim svilenim, z vrtnicami vezenim predpasnikom zelo neznatna. Vrhu tega so jo v vsej fari imeli za malo trčeno in se zato po smrti njenega moža ni prikazal na Po-lenčkovini noben nov snubec ter je morala z enim hlapcem in z eno deklo sama opravljati posestvo. »Vas mi pa pošiljajo sama nebesa, Bukovčanka!« je vzkliknil Vitra, se razkora-čeno ustavil pred njo in poudaril: »Vam sem že zdavnaj hotel nekaj povedati.« In začel ji je razlagati, kako si je bil že pogosto, kadar je šel mirto njene kmetije, mislil, ali je Bukovčanka že tako na robu, da ji mora zunaj m znotraj propadati zraven hiše stoječa kapelica svetega Kvirina. Precej skopa kmetica, ki je vsak bankovec rajši skrila v predalčnik, namesto da bi ga spravila spet med ljudi, si je močno drgnila palec ob kazalec in Vitri dejala; »Pred vami zidarji nima človek nikoli miru. Posestvo bi mu požrli.« Ker ji je pa Vitra ročno odvrnil, da se bo pregrešila proti nebesom. če bo tako zanemarjala kapelo. ga je kljub temu vprašala koliko bi veljalo, če jo da pobeliti. In ko je zidar, Id js -v^t^al poleg hrane še deset dvojač, nazadnje popustil na pet, je kmetica privolila. Tako se je Vitra takoj naslednje jutro odpravil na pot. V prastarem nahrbtniku, ki mu je v dolgih gubah visel z ramen, je nesel nekaj zavojev barv in vzorcev, zidarski čopič in dolgi palici in nanj privezano vedro je pa prelagal zdaj na levo zdaj na desno ramo. Bil je lep, jasen dan in že za-rana tako toplo, da je zidarju kmalu tekel s čela in senc v debelih kapljah pot in je bil Jakob Vitra torej vesel, ko je čez uro hoda med njivami in gozdovi nazadnje prispel v Bukovje. Ko je takole pešačil po zadnji kameniti poti proti gričku, poraslemu z velikimi orehe, in je spet ugledal pre-pereli stolpiček kapele, se je še bolj nego doslej veselil nad vendarle dobljenim delom. Vze je z glave, navidezno v pozdrav, po-kvečeni, z apnom oškropljeni klobuk, kakor bi hotel reči: »Pa si le dober svetnik, Kvirin!« Nato je tudi takoj poskusil odpreti vrata kapele, da bi pogledal, kje mu je treba spraskati stari omet in nametati novega, preden bi pričel beliti ln stene po-slikavatL Kako ga je pa presenetilo, ko je spoznal, da so vrata zaklenjena! A še preden je utegnil priti v nasproti ležečo hišo, pred katero je bil velik kup gnoja, na verigi pa priklenjen pes, ki je močno lajal, že mu je prišla naproti bukovška kmetica s ključem od kapele v roki. »že nekaj časa zaklepam kapelo,« mu je pojasnila in vtaknila zarjaveli ključ v ključavnico, okrašeno s pločevinastimi okraski, in ga zavrtela. A toliko, da so se vrata odprla in je Jakob Vitra za kmetico stopil v malce mračni prostor, iz katerega mu je zavel v obraz nepričakovano hladen in do-brodejen zrak. je začuden obstal in pogled mu je nepremično obtičal v stenski vdolbini, v kateri je bila nekoč poprej iz lesa izrezljana tako imenovana Oljska gora. Namesto krvavečega Odrešenika, Petra, Jakoba in drugih svetnikov, je pa stalo tam nič koliko latvic, do roba polnih mleka. »Tu ste si pa izbrali imenitno shrambo,« se je zasmejal zidar. Toda kmetica mu je naglo pomlgnila z roko in plašno zroč na oltarju stoječi prastari in zaprašeni kip svetega kvirina, odvrnila: »Tak ne prestraši ml vendar svetnika, Jakob!« In potihem mu je povedala, da ji sveti Kvirin blagoslavlja mleko, odkar ga ne spravlja več v hiši, ampak tule v kapeli. Smetana je vsak dan tako debela, je zatrjevala Frančiška, kakor da jo svetnik iz polnili pljuč napihne. Vitra je prismojeno kmetico, ki se ni zavedala, da je večji hlad v kapeli vzrok debeli smetani, ampak je imela to za prikrit čudež, pogledal malo še-gavo od strani in dejal: »Tedaj mu bova pa kapelo še prav posebno lepo poslikala, Frančiška!« in menil, da mu kmetica tistih pet dvojač, ki mu jih je bila včeraj zbila, lahko spet primakne. Toda o tem ni hotela Frančiška nič slišati in je dejala: »Kar je sklenjeno, je sklenjeno, Jakob. Ti le opravi svoje delo, morda ti ga poplača sveti Kvirin.« Groba zidarska dela so bila znotraj ln zunaj opravljena in kmetici se -je zdelo, ko da bi bila smetana dan za dnem debelejša, tako da je že zdaj videla v tem odkrito zahvalo avetega Kvirina, ker je dala popraviti cerkvico. Ko je pa nekega jutra, ko je Jakob Vitra bil pravkar pričel poslikavati stene, prišla spet v kapelo, in jo je v oči zbodla kakor jasno jutro svetla sinjina sten, je zdajci prestrašeno obstala, »Jakob!« je zavpila, »kaj pa je to? Ali si tudi ti to videl?« »Kaj pa, kmetica?« »Vsa smetana je izginila,« mu je žalostno povedala Frančiška in razočarano postavila na tla veliki lončeni lonec, v katerega je bila hotela pobrati smetano. . »česa ne poveste, Bukovčanka!« je mirno dejal zidar, še enkrat potegnil čopič po papirnatem vzorcu in stopil z lestve-, da bi tudi on pogledal posneto mleko v latvicah. »Le kako se je to moglo zgoditi?« je začudeno mislil Vitra. »Saj ste ponoči imeli vendar zaklenjeno in odkar sem jaz tu, tudi ni nihče prišel.« Frančiška, zelo pobita zaradi izgubljene smetane, je pogledala ozka okna, ali le ni katero odprto ln je tako morda mogla priti r kapelo mačka. Toda bila so vsa zaprta. »Muhe je tudi niso mogle polizatl,« je odvrnil zidar, »prvič tu skoraj nobene ni ln drugič M gotovo nekatere utonile* In zdaj je kmetico opozoril, ali pa je tudi ponoči ključ dobro spravljen in če ni morda vdrla v kapelo kaka sladkosnedna dekla, nakar mu je Bukovčanka dejala, da je imela ključ vso noč pri sebi in da torej nihče ni mogel v kapelo. »Potem je pa stvar še bolj čudna,« je dejal zidar in kmetici obljubil, če želi, da eno noč za oltarjem straži in tako zasači tatu. »Zakaj, če je bil to noč tu in mu je tatvina uspela,« je poudaril Vitra, »tedaj pride gotovo tudi naslednjo noč. Sladkosnedežev ni tako lahko pregnati.« ___ Frančiška je takoj obljubila, da mu k plačilu takoj primakne še eno dvojačo, če zasači tatu. In tako je ostal Jakob za to noč na kmetiji, da se je še za dne, preden se je dodobra napravila smetana, splazil v kapelo na prežo. Toliko da je sonce pokukalo izza gozda in je trava bila še vsa mokra od rose, že je stala Frančiška Polenček v kuhinji in kuhala zajtrk ter venomer pogledovala skozi okno h kapeli, ali zidar le ne bo planil iz nje, jo poklical in ji pokazal tatu. Tedaj so se vrata kapelice res odprla, toda prav počasi in previdno in izza njih se je ves zmeden prikazal Jakob Vitra. Tiho jih je spet zaprl, upognjen obstal pred njimi in brez besede pomignil kmetici, naj pride k njemu. Čudno se ji je zdelo, zakaj je Vitra tako plašen in tih, še bolj se je pa čudila, ko ji je, ker je bila osuplo stekla k njemu in se je pred njo med divjim kokodajskom razpršila jata kokoši, previdno zašepetal, naj za božjo voljo ne dela hrupa, da ne nakoplje kmetiji nesreče. Nato je že kar zbegano kmetico prijel za ras kavo roko in jo odvedel v kapelo, še prej ji je pa prav potihem zapo-vedal, naj hodi po prstih. Srce ji je glasno utripalo in zaradi skrivnostnega zidarjevega onegavljenja vsa oplašena se mu je dala vleči. Njen prvi pogled je veljal vdolbini z latvicami polnimi mleka, s katerega je bila res spet posneta vsa smetana in le bel rob na notranji strani latvic je razodeval, da je nekoč bila tu. Takoj nato je pa v svoje še večje in strah zbujajoče presenečenje opazila, kako si zidar ne upa napraviti v kapeli niti koraka dalje in se ves oplašen s hrbtom naslanja zraven vdolbine na steno. Povrhu je pa ie nenavadno svetlo gledal, a ustnice je imel kakor otrple in močno stisnjene. Ko ga je kmetica takega vprašujoče pogledala, kaj neki se je zgodilo in kje tiči tat, jo je zidar še bolj svetlo pogledal, dvignil nato počasi doslej mrtvo pobešeno roko, iztegnil debeli kazalec in obraz samo na pol obrnil k oltarju, kakor da si sploh ne upa pogledati tja. Tedaj je pa že tudi kmetica dvignila oči in se prestrašeno zdrznila, zakaj spredaj na oltarju je stal sveti Kvirin in imel usta krog in krog namazana s smetano. Frančiška bi bila skoraj glasno zavpila, a je udušila vsak glas. Z globoko pobešeno glavo je nenadno pokleknila in se prekrižala. Bilo ji je, kakor da se je bil sveti Kvirin v resnici obudil, da stoji iz mesa in krvi na oltarju in jo nepremično gleda. Pri duši ji je bilo tako tesno, kakor da bo svetnik zdaj-zdaj odprl usta in jo vprašal ali mu res ne privošči malo smetane, ko ji je bil mleko vendar dneve in dneve blagoslavljal. Frančiška iz zadrege ni vedela, kaj naj stori in bi najrajši položila obraz na tlak kapelice, da ne bi ničesar videla in ne slišala očitkov. V svojem strahu je pa vendarle plašno pogledala Vitro in bila zelo vesela, ko ji je molče pomignil, naj vstane in gre ž njim ven. »Moj Bog!« je dejala kmetica in v senci velikega oreha globoko zajela sapo, »sveti Kvirin mi menda vendar ne bo zameril, ker sem ga dala stražjti.« »Najbrže hoče imeti le to, da se mu zahvalite,« ji je odvrnil Jakob. »In če mu prihodnje dni nastavite še prav posebno dosti mleka, dokler se povsem ne nasiti in spozna vašo dobro voljo, bo vaše latvice spet blagoslovil.« To je praznoverna kmetica rada obljubila in zidar se je še dalje vsako jutro imenitno zabaval, ko je s svojimi debelimi prsti posnemal smetano in jo nosil v usta. Tudi je vselej zelo zadovoljno pogledal svetega Kvirina, kadar mu je zvest svoji dolžnosti s smetano napravil brke in brado, in bik) nasa je, kakor bi se mu hotel tudi svetnik zar smejati in povedati, kako zelo ga veseli, da pride zidar, ki mu je kapelo tako lepo popravil, vsaj na ta način do svojega sar služenega plačila. * CPa G. Kohvetafc „ t Dr. Matej Pretner f Prejet smo kratko obvestilo, da je v sredo dotrpel odvetnik dr. Matej Pretner. Pokojnika po pravici lahko štejemo v vrsto zaslužnih slovenskih pravnikov a> nesebičnih narodnih delavcev. Rodil se je na Kranjskem -n je po dovršenih študijah in praksi v Trstu leta 1892. odprl svojo odvetniško pisarno kot prv- slovenski advokat. V njegovi pisarni je bila vzgojena cela vrsta odličnih slovenskih odvetnikov. vsestrandco podkovanih v teoretskem znanju -n prežetih narodnega duha. Udej-stvoval se je tudi politično in posvetil svoje moči predvsem gospodarskim vprašanjem in ekonomski organizacij' tržaškh Slovencev Ustanovil je ce'o vrsto gospodarskih institucij in drugih narodnih društev. Po sivetovn: vojni je bil predsednik društva »Pravnika« na Primorskem in ostal na tem mestu vse dotlej, dokler ni v Primorju sploh prenehalo vsako društveno delovanje. Leta 1936. se je preseli v Ljubljano. Za svoje polstoletno članstvo in mar.jivo udejstvovanje v vrstah društva »Pravnika« je bil leta 1939. izvoljen za častnega člana. Dr. Matej Pretner se je ž vo udejstvoval tudi literarno in napisal mnogo gospodarskih jn pravniških člankov. Pokojnik je zanust'1 soprogo Marijo, hčerko Fdito. poročeno Okrefič, ter sinove Egona, inž. Aleksandra in dr. Leona. K večnemu počitku ga bodo spremil: v petek ob 15. iz kapele siv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva v ljubljen slovenski zemlji! Užaloščenim svojcem ;zreka-mo naše :skreno sožalie. ŠPORT — nmi pari štirje glavni kandidati za najboljša mesta med seboj Domače nogometno tekmovanje za nagrade se bo brez presledka nadaljevalo tudi prihodnjo nedeljo, ki bo izmed vseh dosedanjih terminov morda najbolj privlačna, kar smo jih imeli. Prvi razlog za to je predvsem ta, da se tekmovanje polagoma bliža zaključni in odločilni fazi, še bolj napeta pa bodo nedeljska srečanja zaradi tega, ker so zdaj vsi udeleženci turnirja spet doma in se bodo v nedeljo — vsaj v senior-ski skupini — spoprijeli vsi glavni štirje kandidati, ki računajo na najbolj »donosna« mesta po zaključku tekmovanja. S pridržkom, da bomo o sporedu prihodnje nedelje v naslednjih dneh spregovorili še nekaj več, objavljamo danes samo suho napoved razporeda, ki so ga prireditelji določili takole: MED JUNIORJI: ob 9.: Iztok-Vič, ob 30.: žabjak-Hermes in ob 11.: Mladika-Korotan, MED SENIORJI: ob 14.: Mladika-Iztok ln ob 15.30: Ljubljana-Hermes. Vse tekme bodo na igrišču Hermesa v žiški, toda z omejitvijo, da popoldanskih tekf>m sploh ne bo, če bi v popoldanskih' urah deževalo. Za to nedeljo velja torej načelo. da v dežju ljubljanskih prvih nogometnih moštev ne bo na igrišče! f>s*ak?ž po svetu Nemško nogometno prvenstvo V tekmovanju za nemško nogometno prvenstvo, ki ie letos razdeljeno po okrožjih, so bili doseženi naslednji važnejši izidi: V berlinskem okrožju so bila odigrana naslednja srečania: SGOP Berlin-Tennis B-prussia 3:1; H^rtha BSC-Union Oberscho-nevveide 3:3: Berliner SV 92-Wacker 04 8:2. V hamburškem okrožju so igrali: Blankenese/Wendel-Victoria Hamburg 7:0; Hamburger SV - Ebeling 3:1. Okrožje Schleswig-Ho!stein; Holstein Kiel-Fried-richsort 2:3: Kilia-TSG Gaarden 5:1; VFB Kiel-KSG Eintracht Kiel/Krobsburg 6:3. V renskem okrožju: Schalke 04-SPVG Erken-schvvick 12:0; VFB Benrath-KSG Ba-yer/Jahn Leverkusen 4:6; KSG Duisburg-Duisburger SV 08 6:3 Hessen-Nassau: FC Hanau 93-1860 Hanau 5:1; Eintracht Frankfurt-VD Meddenheim 6:1; SV Wal-dorf-Union Heidelberg 1:0. SG Niirnberg-1. FC Niirnberg 6:0. Dunajsko okrožje: Vienna-Wiener A C 1:0; Admira-Austria 2:0: Wacker-Rnnid 3:2. Pri slednji tekmi je bilo navzočih nad 14.000 gledalcev. V moštvu Wiener AC je igral bolgarski reprezentančni vratar Antonov. Po evropskih nogometnih igriščih Že po drugem kolu v španskem nogometnem prvenstvu je položaj tako zapleten, da obeta prvenstveno tekmovanje zelo zanimiv potelc Doslej je edino jnoštvo,. ki še ni bilo poraženo, Oviedo, ki je premagalo Barcelono z 1:0. Na drugem mestu je Se-villa, medtem ko dosedanji prvak Valencia še ni zmagal niti enkrat. Enako usodo delita ž njim njegov lanski tekmec Athletic Aviacion Madrid kakor tudi Barcelona. Posamezni izidi: Real Madrid-Espanol 3:0; Granada-Athletic Aviacion Madrid 2:1; Murcia-Valencia 2:1, Athletic Bilbao-Saba-del 2:1; Oviedo-Barcelona 1:0; Gastellon-Sevilla 2:2; Gizon-Deportiva 3:3. V portugalskem nogometnem prvenstvu zmagujejo doslej favoriti ter še ni prišlo do posebnih presenečenj. Sicer je imel dosedanji portugalski prvak Sporting iz Lizbone precej posla, da je v ostri tekmi opravil z Athleticom s 3:2. Pokalni zmagovalec Benfica je celo z 8:1 premagal Cuf Lissabon. V stockholmskem stadionu Rasunda sta se v nedeljo sestala finalista za švedski pokal, Malmoe FF in Norrkoping. Favorit tega srečanja je bil Norrkoping, ki je pred kratkim v prvenstveni tekmi premagal Malmo s 3:1. Tokrat pa je zmagal Malmo po dvakratnem podaljšku tesno s 4:3. Malmo si je tako priboril poleg naslova švedskega prvaka še švedski nogometni pokal. V prvenstvu je na prvem mestu Norrkop-ping, nato pa sledijo: Malmo. Goteborg, Elfsborg itd. Namesto prvenstvenih tekem na Hrvatskem je bila v Zagrebu izvedena prireditev v korist Rdečega križa. Gradianski je nastopil proti železničarjem ter dosegel samo neodločeni izid 1:1 Concordia je porazila Ličanin tudi tesno z 2:1. Madžarska nogometna zveza se pri prvenstvenih tekmah ne zanima samo za stanje točk, temveč tudi za stanje strelcev na tablici. Po prvih štirih kolih vodi na tablici strelcev mladi Deak, srednji napadalec Szentlorenczi AC, ki ,ie doslej dosegel 10 golov. V pokalnem tekmovanju, ki ga razpisuje vsako leto koroški nogometni športni vodja, je premagal KAC/Rapid iz Celovca moštvo policistov iz Borovelj z 8:2. Tako se je moštvo KVC-a plasiralo v finale, ki bn odigran v nedeljo v Celovcu s Villacher SV. I oglasi GOSP. POMOČNICA srednjih let. dobra kuharica želi spremen'ti službo. Gre --amo k boli 61 manjši družini Po nudbe na ogl. odd -Ju tra pod »Stalna slnžba« 26153-1 TKALKO in snovalko sprejmemo v Llubljani. Plača dobra Naslov v ogl. odd Ju tra. 26087 la SLUŽKINJO z dobro plačo in hrano sprejme takoj gostilna. Naslov v ogl. odd. Jutra 26081 1a MIZ POMOČNIKA vajenega dela na stroju, takoj sprejmem. Istota ko sprejmem tudi mizarskega vajenca. Naslov v ogl. odd. Jutra. 25476-la SLUŽBO DOBI gospodična. 18 do 20 let stara kot pomoč v trgovini zelenjave in pri gospodinjskih delih. Naslov v gostilni pri Mačku — Grabar. Cankarjevo nabrežje. 26122-la PO STREŽNICO za takojšen nastop — iščem. Delovni čas m plaČ3 t>o dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26112-la OSEBO starejšo vestno, zanesljivo. sprejmem za vrt. na dela in poklado živini. Poleg prehrane dobi boljšo plačo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trajno zaposlenje« 26178-la KHOT. POMOČNIKA sprejir.e takoj Puhan — Petr-rkova 18 (pre.1 Ko-menske^al 26182 1a DFKLE va1enn kuhe in vseh ost"lih hi?nih del sprejmem. naslov v osi. oddelku Jutra. 26105-la PO S TR.EŽNIC O za Mena dela. za par-kr-it tedensko iščem. Su-*in. Jesenkova 4. 2ol43-la UČITELJICO za klavir, iščem. Ponud he s pogoji na ogl. oddelek Jutra pod »Začetnica. 26109-3 OPISNO GEOMETRIJO in vse ostale srednje-iofeke predmete \wpeš-no poučujem proti zmer nemu honorarju. Naslov pustite v ogl. odd. Jutra pod »Uspeh« 25875-3 KROJ. VAJENCA sprejme takoj Puhan.— Petrarkova 18 (prei Ko. menskega) 26183-44 Prodam BLAGO ZA ZAVESE švicarski »marMzet« 2.20 m širok, krem barve, — prodam Naslov v oglasnem odd Jutra 26084-6 MOŠKE ČEVLJE visoke, športne, rjave, popolnoma nove št. 42 in 43. ugodno prodam. Ogled od 12. do 15. in od 18. ure dalje Celovška 49-1. 26003-6 KINO MATICA Telefon 22-41 Film iz koionijalnega življenja Kongo ekspres Willy Birgel, Marianne Hoppe, Renč Delt gen Predstave ob 16. ln 19. url KINO SLOGA Tel. 27-30 Zabavna filmska komedija! Blazne sanje in njih uresničenje Sanjala sem o tebi Fita Benkhoff, Rarl Sohonbock Predstave ob 16 in 19 uri KINO UNION Telefon 22-21 lz dunajskega predpustnega vrvenja PLES V OPERI Paul Horbiger, Marte Harell, Heli Finkenzeller, Hans Moser, Theo Lir.gen Predstave ob 16. in 19.15 uri DAMSKO KOLO športno dobro ohranjeno zamenjam za r.dio ali prodam. Poizve -e pri mehaniku Ivanu Prl-'ooršiču. Gregorinova 8. 26067 6 SVILENE ODEJE nove za posteljo, proda Jelar Zarnikova 9. pod pritličje. Ogled od 8. dn 11. lire. 20989-6 MRčEb IS m za vsako protivred-I noft. Naslov v ogl. odd i Jutra. 26167-6 PISALNI STROJ i potovalni.', nemške znam ' ke, prodam. Nafilov v ogl. odd. Jutra. 26166 6 15 m FLANELE t enobarvne svetlomodre za perilo, prodam. Na--iov v ogl Odd. Jutra. 26159-6 ŠKORNJE ŠT. 44 vkoraj nove zamenjam za enake št 40 -n fin moški dežnik za ženskega Na-lov v ogl. odd Jutra 26156-6 SPALNICE moderne in kuhinjrke opreme prodaja mizarstvo Vidmar Vodnikova c 31 26154-6 DVE K A PNI izredne velikosti, pred vojn« blago, prodam. — Naslov v og!. odd. Ju tra. 26152-6 NAHRBTNIK popolnoma nov. predvoj ni mater al. dvojno 'ola-go. z usnjem obšito in z usnjen mi naramnicami in jermeni, prodnin. N'i=Iov v ogl. odd Jutra. 26150-6 GOJZERJE dobro ohranjene, št. 37 ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26149-6 MOŠKE IN ŽENSKE plašče. obleko, moške čevlje (št. 45. 46). ženske (št. 38) zamenjamo za protivrednost samo drva ali nremog. Vse bla go je dobro ohranjeno.— i Ogled dnevno: Povšeto-I va ul. 33a (Kodeljevo) 26147-6 i DEŠKE ČEVLJE visoke, črne. dobro ohra njene. št. 37-38. z galoša mi, zamenjam Za moški dežni plašč ali površnik. Naslov v ogl. odd. Jutra 26145-6 OTROŠKE PLAŠČE čevlje, snežke (za deklice 4—6 let) zamenjamo za protivrednost samo za drva ali premog. Vse blago lepo. dobr0 ohranjeno. Ogled dnevno — Povšetova ul. 33a (Kodeljevo). 26146-6 SMOKING popolna.ua nov (najboljše blago) za crednje veli ko postavo prodamo po zmerni ceni. Ogled: Pov šetova ul. 33a (Kodeljevo) . 26148-6 NALIVNO PERO znamke »Warrantet« — prodam. Ratajc, Gospo-svetska 10. 26142-6 MOŠKI SUKNJIČ in telovnik marengo. za srednjo postavo še v dobrem stanju zamenjam za drva. .Vprašati Polj anska c. 15. IV. stopnišče. vrata 6. 26137-6 KRASEN PETELIN Leghorn. naprodaj. Na slov v ogl. odd. Jutra. 26138-6 TRICIKEL močan, proda mehanik Amorož. Dunajska 71. 26135-6 GLOBOK VOZIČEK z ž;mnico, proda Za lir 5000 mehanik. Dunajska cesta 71. 26134-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, predvojni, iz vrstno ohranjen,' šiva na prej in nazaj prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26132-6 PRODAM preprost kauč, več rjuh. kapne. blazine ln žimnl-ce s pravo žimo. Naslov v ogl- odd. Jutra. 26131-6 PRODAM več kuhinjskih miz ln kuhinjskih stolčkov Po zelo ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26130 6 PRODAM majhno knjižno omarico iz trdega lesa, 2 lepi predsobni steni klubski usnjen fotelj, globok otroški voziček, rezlja-no jedilnico ln salonski gramofon v stoječi oma. rici. Naslov v ogl. odd. Jutra 26129-6 DAMSKO KOLO predvojno, zelo malo vo-ženo, po zmerni ceni prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 26128-6 VELIK ZABOJ nov, za krompir, prodam ali Zaoienjam za rjuho ali odelo. Ant. Jiger — Hrenova 17. 26126-6 PRODAM razna ženska oblačila in obuvala, stare kakovosti Ogled samo dopoldne.— Naslov v ogl. cd d Jutra. 26125 6 2 DAMSKI KOLIBI siv in kra.Ti barve, elegantni proda mehan k Ambrož Dunajska št. 71 26133-6 PRODAM 100 kg alabaster mavca. Poizve se: Bežiirraj ka 19 26181 6 ŽENSKE ČEVLJE št. 38 v dobrem st.nju prodam. Naslov v o^las nem odd. Jutra 26177-6 PEČ lepo. novo. OTiajl rano. predam Pllarna, V"Sn a kova 12. 26139 6 DAMSKO IN MOiKO kolo ter blaso s p dlo-go za moško obleke. prn dam R mska c 2 HI.— vrata 20 26174-6 NEKAJ PAROV dam kih nogavic nroda Genfemin. Dalmatin • m Št. 3. 26175 6 SALONARJE J siv semiš. 37. krasen sve j tloiiioder krimer T>lažček za 2—3 letnega, d.^r-tki , dežni plašč vse prvovrstno. prodam Cignleto-va 11 U levo. 26172 6 DAMSKI PLAŠČ s krznen-m ovr.itnikom. damske čevlje št- 38 ln mo4ko iifcnjo vse predvojno blago in -koraj novo ugodn-> o rod m.— Str>ri trg 28-T de^no. 26173S DAMSKO KOLO m imfce -Record*. dobro ohranjeno. prodam za "500 lir Naslov v oglasnem od"1 Jutra. 26170-6 SUKNJO za 12 do 14 letnega f n ta in hlače z- 16 do 18 letrega v'tkrodajo tvrdka »Everest«, Prešerio.-. •<4. J-419-7 KUPIMO pisalno mizo. pisarniško opremo, pisalni stroj in r?do Naslov v ogl. odd Jutra 26144 7 PRAŠIČA zdravega kupim Prtiud be na ogl. odd. Jutra s približno težo in ceno pod »žre rad« 26141-7 BOLNIŠKI STOL (Leibstuhl) dobro ohranjen. kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Herme-tično zaprt« 26140-7 STOJALO za ženski pogrezllivi šivalni stroi brez stroja, kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stola-lo« 26136-7 PRAŠIČA ZA REJO nad 50 k*, kupim. J. Ci. hlar. Vodovodna 1. 26180 7 ZA DOJENČKA kup:m stekleno nočno posodo. Z. S. Vodov l-TT desno. 26179-7 RADIO APARATE in harmonik'" stalno lev ouie ali spreiema v komisijsko prodajo tvrdka »Eve -rst" Prešernova 44. T-420-7 KAUČ dofc'i ohra^ion č>st — kupim Ponnd^" n' cxrl odd Jutra ood -^"č« 26169 7 Š'VAl NT STROJ dam v nalem Ponudbe na rf 1 odd Jutra pod »L:r 200. 26106 17 DF' 4VNICO ali ikl-id šče ' zp sooosli-I knrsko obrt ;š*e za ta-! kol SnHerM' ETi1em. 1 26134 17 HISO z gostilniškimi lokali ali tud tako. ki bi «e dala preurediti v ta namen— kupim do 1.900.000 lir Samo re^ne ln odločne ponudbe na ogl. oddelek Jutra ood »Takoj in direktno« 25820 20 VILO ALJ HIŠO v lepi viU.k četrti Ljub ljane kupim do 2 min jon,, lir Honudoe na ogl odd Jutra pod šifro »Kotlortno« 25827-20 Nepremičnine prodam: liCAVNIK v izmen 11.000 kv. m, mei potokom Čurnovcem in Pot na rakovo Jelšo. PARCELA na vzhodni strani 900 kv. m za Lir 220.000. PARCELA na Viču. 6.000 kv. m, a 5<> Lir. Realitetna pisarna ZAJEC ANDREJ Tavčarjeva ulica št. 10. ZAMENJAM veliko enosobno stanovanje v centru, soba 6x4, kuhinja 4x4. suho in zračno. neposredno tramvajska postaja, za 2 ali _3-sobno stanovanje, tudi izven centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najemnina 114 lir«. 25871-21 2 LEPI SOBI opremljeni, s souporabo kop.iln ce. oddam takoj boljšima gospodoma. — Ogleda se lahko med 12. in 15. uro. Resi jeva cesta 31-1.. levo „ 26121-23 nu DEKLE z dežele gre kot sostanovalka. Ponud'oe na ogl. odd. Jutra pod »De kle z dežele« 26114-23a SONČNO SOBO s posebnim vhodom v mestu, išče starejša go spodična s 15. Okt. ali 1. nov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna« 26060 23a MLADA ZAKONCA ves dan odsotna iščeta manjše stanovanje ali opremljeno sobo. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Solidna« 26155-23a IZGUBIL SEM denarnico z denarjem in dokumenti. Sem invalid ter naprošam poštenega najditelja naj jo vrne v ogl odd. Jutra proti na gradi. 26094-37 VAŠE ROKAVICE in usnjene čevlje, vse izdelke lz usnja barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižji ceni. Džemal Hairula. Mestni trg 11. J-340-N 37 Prevodi, prošnje, pre-pisL razmnoževanja informacije »SERVIS BIRO«. Seleuburgova ulica 4 telefon čt. 2109 ZEMLJIŠČE | prazn. ali ^ kikšnmi ob ; iekt: za ndustr jske aa i mene vsake velikosti kupim tudi do '. 800 000 l r Resne ponudbe na ogl odd Jutra cod ši fro >R.ib m 25819 20 NOGAVICE vseh vrst sprejmem v kr panje. Zrimšek C glar Jeva 20. 26162-37 IZGUBILA SEM osebno zk iznico na ime Prošek Ljudmila. Najdi telja prosim, naj jo vrne na ogl. odd. Jutra. 26160-37 V KNJIGARNI Klein-r ayr in Bamberg. Miklošičeva, ie bila naj. dena vsota denarja v usnjenem ovitku. Oseba, ki Je denar izgubila, naj se javi. 26158-37 MLAD MUCEK siv tigrček se je izgubil v turek 3. t. m. v okolici ulice Bežigrad. Najditelj naj proti nagradi sporoči naslov na oglas ni odd. Jutra. 26157 37 2 BELA PIŠČANCA stara 3 mesece sta bla ukradena eden v četrtek od 4.—5. popoldne, drugi v nedeljo od 10.— 11. Kdor kai ve. dobi 200 lir nagrade pri hišniku Osojna pot 3. n-> grad 26176 37 PREMOG I. Pogačnik LJITBIJJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Ne pozabite! DANES NOV! Bodi kmet, študent, gospod, krema RAP1DA povsod BRIVNAIKREMA "D 71 "D T *n B Brez niiJa, n n r l U n brez pene ———— -i 'r*-- ' ■ P BO I Z V O D I : V A N K A IT KLOBUCARNA „P A J K" Vam strokovno osnaži, preobllka in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Se priporoča RUDOLF P A J K, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union) Dotrpel je naš ljubljeni soprog, dobri oče, ded, praded, brat, stric, svak in tast, gospod Dr. Pretner Matej odvetnik K večnemu počitku ga spremimo v petek, 6. t. m, ob 3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Bled, Zagreb, Beograd, Trst, dne 4. oktobra 1944. Globoko žalujoči: Marija, soproga; Edith por. Okretič, Egon, ing. Aleksander, dr. Leon, otroci in ostalo sorodstvo. K* D. Goebeler: 3 Sestri in »un« Roman »Toretj se je čvrsto lotila dela?« »Da, in še nečesa drugega: neutrudno in neodnehljivo je iskala pravega storilca. Moj oče ji je kot pravnik nekoliko pomagal z nasveti, a večino naloge je opravila sama. Dalj ko leto dni je trajalo, preden je bila stvar na dlani. Se še spominjaš Hunterja, tistega dolgima? Tajnik je bil pri mestni upravi, mislim, da že pod tvojim očetom. Vsa leta je pMvarjal knjige, tako premeteno, da jih je vse zvodif za nos, denar pa poganjal z ženskami, igro in pijačo. Menda so biH tudi drugi zapleteni v to stvar, temne govorice so ga spremljale že prej. a nič ni prišlo na dan.« »Je mar koga imenovati?« se }e 6koraj hlastno iztrgalo Maltenu. »Ne, popolne razbistritve sploh ni bilo; ko so mu dokazali velike poneverbe pni mestni blagajni, je dobil petnajst let ječe, pa se je v celici obesil. No. kaj je zdaj pomagalo? Stari Fabricius je bil zaradi tega umrl, žena je bila šla za njim, hčerki sta bila ostali v sramoti, izobčeni ki obubožani.« »Pa sta preboleli vso stvar?« »Da, preboleli Roža je dosegla svoj na- men. Lep spomenik so potem postavili n:e-nemu očetu na grob, v spomin na vse, kur je bil storil za mesto. Moški se globoko odkrivajo Rozi Fabriciusovi, kadar gre po cesti, in ženske ji toplo stisk?4 o roko.« Pripovedovalcu se je bilo nehote zasvetilo v očeh. Tomaž Malten je to videl in postal pozoren. »Torej živi še vedno v Ouedlinburgu?« je vprašal. »2e davno ne več. Zdaj ima svoj veliki dečji dom ob Malem Wannskem jezeru pri Berlinu.« »Dečji dom?« »Da, dečji dom. Uredila ga je, kaikor je vedela iin znala, dom za bolehne otroke, k: se jim obrača na bolje, pa doma nimajo prave nege Za otroke iz revnih razmer, ki jih je treba rešiti v zdravo bodočnost.« »Torej je uresničila svoje stare sanje.« Maltenov smeh je bil nekam porogljiv. Heinz Jordan se ni zmenil za to in je nadaljeval: »Uresničila, da jih lepše ni mogla. Hiša ima prekrasno lego. Roza je kupila vilo s prelepim starim gozdom in velikim vrtam.« »Kupila? Kaiko to in s čim?« »Aha, zato misliš, ker o pr^lj po očetovi smrti na nič? Saj sta aobili potem velika izplačila.« »Velika —?« Obraz Tomaža Maltena je bil mahoma zgolj napetost. »Ko je bila sifcvar pojasnjena, so ji vrnili očetovo zaseženo premoženje, in ker domnevni samomor ni bil samomor, t d zavarovalnica ni imela vrč zcrovore, d« bi se bra-miila izplačati posmutnino.« »Torej so ji kar na pladnju prinesli bogato doto.« »Tako je, in tedaj je kupil« zem'j;šče ob Wannskem jezeru. Poieg vde je dala zgraditi novo hišo za otroke, k^r naj^osiobn :js urejeno, z vsem, kar je potrebno za pravilno nego otrok, in še in še dozidava in prenavlja.« »Kako natanko vse veš, gotovo se večkn-t shajaš z njo?« »Ze nekaj let sodelujeva. Ko se je hotela izvežbati za svuj poklic, je prišla na bolnišnico, kjer sem H51 nastavljen. Tam e je izučila. Smel sem ii pomagati, ko je ureja'a svoj dečji dom, in še danes ta dan imam nekakšno vrhovno vodstvo, reči hočem, prav za prav ga vodi pomožni zdravnik, njen bratranec doktor Martin Burger, bodoča zvezda na področju nege otrok. S^m imam dovolj diela v svojem lastnem obratu Da —« pri tej besedi je težko spustil roko na mizo, »da, to je Roza Fabriciusova. Ti sti, ki jo je nekoč zapustil, res ne ve, čemu 'se je odpovedal.« Oba sta nekaj časa molče zrla po terasi, nad katero eo se užagale prve luči V paviljonu, ki je bil prej do malega prazen, so se zbirali godbeniki za večerni koncert in promenade, kjer se je b;l promet za-čisno unesel, so se znova polni"e z l.iudmi. »Tak tako —« je Tomaž Malten nazadnje spet izpregovoril, »tak tako je bila vsa reč. Roza je spet na konju in celo bogata, če sem te prav razumel — in Cilika? Kaj pa ta?« »Ta ie pri sestri. Rozina najboljša pomočnica v dečjem domu. Čez ne^ai let bo :>rav tako vr la in zmožna v svoji stroki kakor ta.« »Te že omožena?« »Ne še, a kdo ve. morebiti bo kmalu.« Heinz Jordan se je sam pri sebi čudno zasmejal Imaš nemara ti take namere? je Malten pomislil. Kakor da hoče že naprej zavrniti to misel, je naglo dejal: »Bila je vendar toliko mlajša od Rože« »Trinajst let in danes jih je neikaj več ko dvajset.« »Da, takšna mi je v spominu. A glej si ga, kdo pa prihaja?« Pokazal je na ravnico, po kateri se jima je bližala dama in mahala z* roko: »To velja meni. Moja sopotnica. gospodična Lilo Lundborgova.« Bila ie rdereplavka. ta mah je obstala pred njima. »Vaju smem seznaniti? Kaj. mar že odhajaš?« »Da, moram. Čaka me nekaj nujnih pisem, navodil za moje bolnike« Heinz Jordan je bil vstal. Toliko da je privoščil zo- prni rdečeplavki nagib glave, ko se je poslovil. »Ali. potem vsaj glej, da boš jutri prost, popeljemo se z motornim čolnom v Ma-rienijst, gospodična Lilo je pravkar vprašala, kdaj odrine, daj. pojdi z nama!« »Rad bi šel, pa sem že bil tamkaj in videl Hamletov grob. Sicer se je pa trsba zvečer z ladjo vrniti v Sasnico.« »Nu, tedaj na svidenje v Berlinu,« je Malten zakliical za njim, »Torej prideš?« »Da, pridem, zdaj pridem! Nemara celo k Rozi Fabriciusovi!« Zadnjih besed seveda ni glasn^ izrekel. Le bolj v mislih so mu ušle »Neznosen človek!« Lik) se je približala. Brez mnogih ceremonij je prisedla k njemu: »Na promenadi je malo manikalo. pa bi me bil nahrulil. Kdo je pa bil?« »Star sošolec. Tu sva se slučajno srečala. V Berlinu je profesor, veliko bolnišnico vodi, specialist ie za otroške bolezni « »Kaj takega bi mu tudi prisodila Dolgočasen stric Kaj lahko zdaj še. napraviva? Se oeljeva v mesto?« Seveda Ponu>di!l ji je roko in ubrala sta pot k pri stališču mestnih in pristaniških parnikov. Dobila sta prostor na prednjem koncu ladje. Pred njima ie vstajal Kodam s svojimi skladišči, starimi slemen? in zelenima stolri. Schriftleiter • Urejuješ Davorin Ravljen — Fttt das Ronsortium »Jutro« ais Verlag • Za tiskarnarja: Fran Jerao — FBr den konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja; Stanko Virant — Fttr »Narodna tiskarna A. GU ala Drncksteile_Za »Narodno tiskarno d,