B&iSt. — o. leto. Poštnina pavšattrana. Današnja številka velja K 3>*— V Lftiblfaul, torek 21. marca I&Z&, Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 4S K, Letno S7S K. Inozemstvo: lH**ečno 68 K. Letno 816 K, Oglasi: enostoipna mm vrsta za takrat 2'80 K, večkrat popust. m M —— Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: iiin trg 8. Telefon 44 —• " fra„L ne vračajo. /yA'o . pniožtti znamfrc /dgovor. Napetost med radikalci in demokrati. VLADNA KRIZA ZOPET NA VIDIKU. — ODGODITEV RAZPRAVE O ODGODITVI PLAČEVANJA INOZEMSKIH DOLGOV. — SPOR RADI ZAKONSKEGA NAČRTA O OBLASTNIH IN SREZKIH SAMOUPRAVAH. j Beograd, 20. marca. (Izv.) »Novo-’« poznavajo, da sc ministrski predsednik PaSič strinja s tem, da se zapiski načrt o splošni upravi, o oblastni m srezkih samoupravah in o razde-tvi države na oblasti morajo čimprej esi“» ker so nujni. Dne 28. in 29. mar-ko skupna konferenca radikalnega demokratskega kluba, na kateri bo-? razPravljali o zakonskem načrtu s ede ureditve plačevanja trgovskih olgov inozemstvu. Pojavljajo se glaso-h da utegne priti še pred to koferenco 0 vladne krize zaradi zakonskega 3erta o oblastnih in srezkih samou-Wavalt, Kakor je zano, so radkalci Prejeli ta vladni predlog, dočim mu de-®“*rati nasprotujejo. Ako vztrajajo adikalci na svojem sklepu zaradi čle-a 44. potem je kriza vlade neizbežna, Beograd, 20. marca. (Izv.) Pred-ednik dr. Ivan Ribar je otvoril da-j/pNa sejo narodne skuščine ob 5.30 Poldne. Prisotnih je dovolj poslan-. v> Na dnevnem redu je razprava za-na o ureditvi plačevanja trgovinskih ktov v inozemstvu. Nato se Čita za-'^riik zadnje seje ter aošle prošnje in Pritožbe in zakonski predlogi, ki so Predloženi narodni skuščini v nadaljnjo Uravnavo. Minister za pravosodje dr. Markovič sporoča, da zahteva sodišče vročitev poslanca Rudoifa Golouha za-prestopka § 104 srbskega kazen-kega zakonika, Trajka Artiča zaradi Prestopka po § 210 kaz. zale. in Dragu-una Pešiča zaradi prestopka po § 53 *akona o javni zaščiti. Minister naznanja, da odstopa od svoje zahteve po izročitvi sodišču poslanca Ivana Majcna, *er je nastopilo objektivno zastaranje kaznilnega dejanja. — Nato se čitajo Vložene interpelacije ter zakoni, ki jih je potrdil kralj Aleksander. Na vrsto pridejo razne predstavke, med njimi poslancev Krste Pejoviča in tovarišev, kakor tudi zernljoradniškega kiuba v zadevi obtožbe bivšega vojnega ministra generala Zcčeviča, ker je pozval rekrute pozimi v službovanje v kader in jih je mnogo umrlo zaradi nezadostne preskrbe z obleko in živili. — Nato predlaga predsednik dr. Ribar, da se predloženi zakonski predlogi stavijo na dnevni red prihodnje seje narodne skuščine, ki je odrejena za 29. t. m. — Pred prehodom na dnevni red povzame besedo minister za konstitu-anto in izenačenje zakonov, Trifkovič in pravi, da ima narodna skupščina v zmislu člena 135 ustave rešiti zakonski načrt o splošni upravi iu o srezkih in oblastnih samoupravah ter zakonski načrt o upravni razdelitvi države v oblast;. V kljub temu, da po njegovem mnenju nima narodna skupščina na razpolago dovolj časa za temeljito razpravo o teh predlogih, sodi, da bi zelo s iro d ovala ugledu parlamenta in važnosti teh zakonov, ako se ti predležečl zakoni rešijo s kraljevo r.aredbo in nc v narodni skupščini. Da sc to prepreči, predlaga, naj se zakonski predlog o ureditvi plačevanja trgovskih dolgov v inozemstvu odgodi in da zbornica preide na razpravo o zakonskem načrtu glede splošne uprave. — Govor ministra Trifkoviča so ponovno prekinjali poslanci Jugoslovanskega kluba z raznimi opazkami, nakar je bil ministrov predlog sprejet. Seja se je končala ob 6.30. — Prihodnja seja jutri ob štirih popoldne. Dnevni red: zakonski predlog o splošni upravi in predlog o ureditvi plačevanja trgovskih dolgov v inozemstvu. Boi za volilni oblsstnih sku^n, Beograd, 20. marca. (Izv.j Danes 80 se odnošaji med demokrati in radikalci^ nenadoma poostrili, in sicer radi vprašanja volilnega reda za samoupravne edinice Dasi gre samo za volilni red v oblastnih skupščinah, jc to ■Vendar precedent za volilni red v parlament. Posamezni člani vlade izjavljajo, da vlada ne dela vprašanja glede tega načrta, ker se v tem ne strinjajo Hiti člani vlade. Opozicija, predvsem *emljoradniki, socialisti in republikanki so izjavili, da bodo smatrali za ca-*us belli, ako se sprejme člen 44 v prvotni redakciji, ter da izstopijo iz Skupščinskih odsekov. Beograd, 20 marca. (Izv.) Mad'-kalski in demokratski klub sta imela danes dopoldne in popoldne sejo o čle- 44 zakonskega predloga giede oblastnih samouprav. Kakor se doznava, je debata o tem zakonskem načr1u pomerjena sekciji zakonodajnega odbora, da prouči, kateri volilni red bi bil bolj prikladen. \ tem vprašanju še ni prišlo do definitivne odločitv.e. Kluba sta razpravljala tudi o zakonskem načrtu glede ureditve plačevanja trgovskih dolgov v inozemstvu. Na seji se je sklenilo, da se oba klu ra ponovno sestaneta in natančne proučita zadevo. Sprejet je bil predlog, naj se ta zakonski načrt odgodi. Na seji so prišli do zaključka, da e bolje, da se razprava o zakonskem načrtu glede odplačevanja dolgov v inozemstvu odgodi in da se pretresa zakon o splošni upravi, ker preteče rok, tekom katerega se mora ta zakonski načrt, rešiti, dne 28. t. m. Zagreb, 20. marca. (Izv.) »Svobodna Tribuna« doznava iz Beograda iz zanesljivega vira: Dasi je položaj med vladnimi strankami zelo napet, se more reči, da za sedaj ne more priti do krize, in sicer radi tega, ker sta voditelja radikalcev Pašič in Jovanovič pomirljivega naziranja in nočeta, da pride do krize. Alhagtska ifeda pofeapnila, |V ALBANIJI VLADA ZOPET RED IN MR. — NAŠA VLADA DEMENTIRA VESTI O SVOJI POMOČI AHMED BEGU. - ITALIJI NI USPELO UNIČITI NEODVISNOST ALBANIJE. - ALBANSKA VLADA l ZOPET V TIRANI. C Beograd, 20. marca. (Izv.) Po ve-W«h iz Skadra so sestavili vstaši vlado, *i je obstajala samo pet dni, nato pa 8e je vkrcala v Sv. Ivanu Mcdovan-*kem na italijanski parnik in pobegnila. V vladi so bili Toptani beg, Leonida Ko ja in Fuad beg Sida. Vesti iz Skadra pravijo, da je pot med ,Skad-*°m in ostalimi kraji že prosta. Jugo-®lovanska vlada dementira vest, da je pomagala Ahmed begu pri zmagi nad ■Vstaši. Beogra, 20. marca. (Izv.) Z uradne strani se odločno dementira vest ncka-inozemskih listov, ki prihajajo iz italijanskega vira, da se je namreč Ahmedu begu v Albaniji posrečilo s Pomočjo Beograda poraziti vstaše in je Jugoslavija pošiljala Ahmed be-Sovim četam orožje, municijo in živila. V Albaniji se sedaj mudi anketna komisija zveze narodov ter posredovalna komisija veleposlaniške konference. Poročila te komisije bodo ua vsak način pojasnila zadnje dogodite v Albaniji. Beograd, 20. marca. (Izv.) »Novosti« poročajo iz Krfa: Koncentrirane vladne čete so porazite albanske vstaše. Vsa vlada se je povrnila v Tirano in zopet prevzela oblast v svoje roke. Ahmed beg je izdal proglas na narod, v katerem poživlja vse zveste Albance k miru in k sodelovanju z vlado, ki je tako potrebno v teh težkih dneh, katere preživlja Albanija. Nekateri elementi, ki so v službi Italije, so hoteli uničiti neodvisnost Albanije. Albanski narod je v teh težkih dneh pokazal, da je na višku svojih dolžnosti. r^TRlJSKI MONARHISTI BE-f,IJ0.ZA KARLA HABSBURGA. Dunaj, 20, marca. (Izv) Včeraj je Pnsla na angleško poslaništvo skupina onarlnstov n jr; izročila prisotnemu poslamškcmu rtiniku dve prošnji nalovljeni na angleškega kralia in kra-Jico s prošnjo, naj uveliavita svoj vpliv, da se položaj’ bivšega cesarja Karla na Madeiri (.lajša. Poslaniški tajnik jc sprejei prošnji in izjavil, da se sedaj veleposlaniška konferenca v Parizu bavi z vprašanjem apanaže bivšemu cesarju. Pred poslaništvom je bila zbrana straža, ki pa ni imela povoda posredovati NOVO INVESTICIJSKO POSOJILO ZA IZBOLJŠANJE PROMETA. Beograd, 20. marca. (Izv.) Finančni minister Kumanudi je poslal narodni skupščini zakonski načrt glede provi-zornega posojila v znesku 100 milijonov dinarjev, ki naj se krije iz dohodkov 7 procentnega držvnega investicijskega posojila 500 milijon, dinarjev. Teh sto milijonov naj se stavi prometnemu ministrstvu na razpolago. Namen zakonskemu načrtu je, da pride država čimprej iz sedanje prometne krize. IZ SEJE ZAKONODAJNEGA ODBORA. — VSLED POMANJKLJIVE UDELEŽBE ODBOR NESKLEPČEN. Beograd, 20. marca. (Izv.) Današnja seja zakonodajnega odbora je bila sklicana za 11.30, pa se ni mogla otvoriti zaradi nezadostnega števila članov. Predsednik je zato sklical prihodnjo sejo zakonodajnega odbora za jutri dopoldne ob devetih. Ako pa se v tem času vrši seja narodne skupščine, potem se seja odbora preloži na sredo. ZOPETNI NEMIRI V EGIPTU, Kairo, 19. marca. (Izv.) Ko se je novi egiptski kralj povrnil s pregledovanja čet, je prišlo do sovražnih manifestacij. Množica je obmetavala redarje s kamenjem, ki so začeli streljati. Več oseb je bilo ranjenih. MEDNARODNA ZDRAVSTVENA KONFERENCA V VARŠAVI. Varšava, 20. marca. (Izv.) Danes popoldne j’e bila otvoritev mednarodne zdravstvene konference. Zunanji minister Skirmunt je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil svoje vescije nad tem, da ao sc vse vlade, tudi sovjetska, odzvale poljskemu vabilu. Minister ie apeliral na vse razpoložljive moči, da se pobija nevarnost, ki preti vsej Evropi vsled epidemij, ki razsajajo na vzhodu. Generalni tajnik zveze narodov profesor Nitobcgy je nato razpravljal o nevarnistih, ki ogrožajo Evropo in je omeni! korake, ki jih je poljska vlada stori'a v tem vprašanju. Nato je profesor Nitcbegy podal pregled dosedanjega delovanja zveze narodov na tem polju in naglašal, da je ze 20 držav prispevalo k izdatkom, ki so zvezani z delovanjem epidcmijskih komisij zveze narodov. ATENTAT NA JAPONSKO CESARSKO PALAČO. Pariz, 19. marca. (Izv.) Listi poročajo iz Washingtona: V petek dne 17. marca popolde se je priplazil v Tokiu k glavnem vhodu cesarske palače neznanec in je hotel vreči bombo, ki jo je imel skrito pod plaščem. Pri tem pa je bomba predčasno eksplodirala in je neznanca samega usmrtila. Policija je uvedla preiskavo, ki je dognala, da jo mož hotel v resnici vreči bombo v palačo. Pri mrtvecu so našli pismo, ki vsebuje hude napade na japonsko vlado. V zadnjem času so nekateri politiki dobili prctilna pisma. TURČIJA MOBILIZIRA PROTI GRŠKI. Rim. 20. marca. (Izv. Kamal paša je vpoklical tri letnike, da ojači bojno fronto zoper Grke. BORZA, Beograd, 20. marca. (Izv.) Devize. Dunaj 1.20, Berlin 30.75, London 332, Pariz 640. Runiunjslci leji 61.50. Zagreb, 20. marca. Devize. Berlin (ček) 122—125, (izplačilo) 125—130, Milan 1610— 1645, London 1360—1375, Nevvyork (izplačilo) 0-308, (ček) 295—306, Pariz 2625— 2825, Praga 600—615, Švica 5800—5900, Dunaj 4.80—5.10, Budimpešta 42—0. Valute. Dularji 260—298, avstrijske krone 450—0, češkoslovaške krone 575—585, angleški funti 1355—0, napoleondori 900—0, ital. lire ■£091—S6SI Curih, 20. marca. Berlin 1.73,, Newyork 51,3, Londou 22.53, Pariz 46.275,. Milan 26.10, Praga 8.85, Budimpešta 0.63, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.0725, avstrijske krone 0.050. Berlin, 20, marca. Dunaj 3.98, Budimpešta 36.96, Milan 1548.45, Praga 510.45, Pariz 2747.25. London 1333.65, Newvork 305.69, Curih 5954, Praga 20. marca. Dunaj 0.70, Berlin 19.675, Rim 297, Budimpešta 6.975, Pariz 527.50, London 256.25, Newyork 57.70, Curih 1136.50, avstrijske krone 0.70, ital lire 294. Dunaj, 20. marca. Devize. Zagreb 2272 —2278, Beograd 9068—9082, Berlin 2507.50 —2517.50, Budimpešta 922—928, London 32.775—32.825, Milan 37.970,-38.030, New-York 7469—7481, Praga 13.115—13.135, Pra-| ga 67.250—67.350, Sofija 4895—4905, Curih 145.375—145.675. Valute. Ameriški dolarji lijanske lire 37.770, ,83.C,3 ,a9z,s Saj 743.130—7443.50, bolgarski levi 4670—4680, angleški funti 31.575—31.625, francoski franki 66.950—67.050, italijanske lire 37.770— 37.830, dinarji 9048—9072, švicarski franki 143.875—144.175, češkoslov. krone 13.070— 13,090, madžarske krone 942—948. Hov obSnski voSiSs?! red. ' Kor ie bilo pričakovati, se je zgodilo: demokrati niso mogli prenesti poraza, ki so ga doživeli pri zadnjih občinskih volitvah, zato so z naglico, ki bi bila vredna boljše stvari, spravili pod streho nov občinski volilni red, tako da moramo računati v kratkem z novimi občinskimi volitvami. Glavna točka novega volilnega reda obsega stavek, da dobi relativno najmočnejša stranka en mandat manj kot polovico vseh mandatov in poleg tega še one mandate, ki ji pripadejo po relativni, moči, zato se bomo m dams ustavili samo pri tej točki. Slepcu je namreč jasno, da zasleduje novi volilni red cilj, da pride na Slovenskem — tukaj govoiimo samo o Sloveniji — po ceni do večine mandatov demokratska stranka. Vprašanje je samo — če bo ta cilj tudi dosegla. Vzemimo najpreje čisto enostaven slučaj, da kandidira ločeno vsaka stranka na svojem programu. Demokratska stranka je porabila ves svoj trenutni upliv v Beigradu, da je razbila Slovenijo na dvoje, ker je upala, da bo s tem počasi uničila slovensko individualnost in jo nadomestila s kranjsko in štajersko, to se pravi: iz kulturne enote je hotela napraviti dve politični enoti, hotela je ubiti kulturno, katere ni razumela in v kateri se ni mogla znajti, in jo nadomestiti s politiko, od katere si je obetala več sreče. Zato se pri nji ni glasilo vprašanje: Kaj rabi Slovenija? ampak: Kuj rabi demokratska stranka? Slovenski. narod pa je danes hvalabogu že toliko izkristaliziran, da se nc da trgati in rezati na kose, kakor reže Jud blago v svoji butiki, ampak smatra zjedinjeno Slovenijo ravnotako za uresničenje svojih dolgoletnih sanj, kakor državo Jugoslavijo. Zato je prav izven vsakega dvoma, da bo napel vse svoje moči, da si znova pribori to, kar je že imel, a so mu vzeli zopet prav po starem avstrijskem načinu. In vsled tega smo silno radovedni, kje so danes tisti volilci, od katerih upa demokratska stranka — da ji bodo dali po slovenskih mestih relativno večino! Zelo, zelo se bojimo, da je ta kalkulacija v bistvu pogrešena. In če ne vsled tega razloga, pa vsled naslednjega. Kakor smo že rekli, zahtevajo danes široke ljudske mase instinktivno avtonomno Slovenijo. To je postala danes bistvena zahteva vseh nedemokrat-skih pristašev na Slovenskem. Stranka, ki tega ne uvidi — je bila! In če obstoja mogoče nevarnost, da bi se našlo po naših mestih še dovolj takih volilcev, ki ne lioremnijo v slovenskem narodu in ki bi dali eventualno relativno večino demokratom, se bo moralo avtonomističnim strankam nehote vriniti vprašanje: Kaj je danes njih glavna politična zahteva? In ko si odgovore na to vprašanje, se bo pač moral tako ali tako najti način, da stvorijo koalicijsko stranko in jo postavijo nasproti demokratom. To se nam zdi, da je glavni pogoj, če hočejo dati dejanskega izraza hotenju slovenskega naroda. Zato pa smo mnenja, da ie novi volilni red zadnji brezupni poskus demokratov, da obdrže ali zopet dobijo mesta v svoje roke. In ta poskus bo rodil ravno nasprotne posledice, kot jih pričakujejo od njega njegovi očetje. KsEmedila ssa Reki £9 nadaHute. Reka, ?G. marca. (Izv.) Ministrski svet je za včeraj sklical prvo sejo nove konsiituante, da potrdi imenovanje provizorne vlade. Fašisti in avtonomisti nočejo popustiti. Število karabinjerjev se je povečalo. Reka, 20. marca. (Izv.) Vojaški svet, je imenoval provizorno vlado z Osso^’ nacom na čelu. Fašisti in pristaši dri' Znnelle so odklonili vstopiti v, to vl^ do. la- P.vS’,?a mm h® astfastSi. Pariz, 19. marca. (Izv.) V antantnem zlasti franc, časopisju se lansira predlog naj se postavi medzavezniški komite, ki ti se nastanil z eksterito-rijalno pravico v Rusiji ter imei pravico neomejene kontrole nid vsem ruskim gospodarstvom in pravico veta v vseh finančnih in ekonomskih ukrepih sovjetske vlade. Efiino le jc.i teni po- gojem naj se dovoli na konferenci * Genovi pomoč •/-veznikov za obrovo' Rusije. Ta predlog je izprožilo francosko časopisje in opozarja pri tem ng to, da so na jioloben način d< voliti Zedinjene države posojilo republik? Liberiji. (Gej č1%nck na dragi stragiL Op. uredn.) Moaoislnl ©iiar aa uvoz Issksšizr.e^a Masa. Beograd, 20. marca. (Izv.) Danes je bila seja piv e sekcije zakonodajnega odbora. Na dnevn. redu je bilo poročilo finančnega ministrstva glede državnih dohodkov za prt računsko ieto 1922. Po dobljenih Dodatkih so prera-či 1 ieni dohodki ininlsirstva za pošto m brzojav za vse pokrajine za 55 mi-lijci.ov dinarjev veču. kakor jih prod-v:deva proračun. ._ Nato pride na razpravo prepoved o uvozu uksusnega blaga. Sekcija zastopa stališče, da ta prepoved ni umestna ker se s tem pod-p ra le tihotapstvo in so na dr.-gi slrn-ni oškodovani trgirm ako se jim pre-p< ve uvoz. Sekcija meni, da bi v tem vprašanju moralo postopati finančno m vrstrstvo v soorazumu z ministr- [ stvom za trgjv.no in industrijo, Sck* 1 c::a zahteva n.l. generalne direkcije carin, naj ji epicificira ves uvoz pcedinih* j predmetov in označi, kateri predmeti spadajo pod oznak > »1 iksuznc blagot* m kateri po .1 ne rbbodno ,.l,ued'ne Vrt' v prehrano in k.uen so potrebni za . b-novo zemlje. Sekcija smatra, da bo tre) a poseči po zvišanju uvoznih taiL i./V za luksuzne nlago, ako se ne dav se/e ravnotežje v proračunu z zmž^k" n!?m izdatkov m povečanjem dolrd«'' kov, predvidenih v drž. proračunu z* predvidenih v državnem proračunu za leto 1922, črtane vse postavke o plačevanju šolnine, ker so pa ustavi uk|i n-ene šolnine in vpisnine na vseh dpi' '■........................................ drv žavnih šolah. VOJAŠKA DIKTATURA NA BOLGARSKEM, Pariz, 20. marca. (Izv.) »New-york Herald« priobčuje vest, po kateri je bolgarska vojaška stranka strmoglavila vlado Stambolijskega in proglasila vojaško diktaturo. Z uradne strani ta vest še ni potrjena. IZ KONFERENCE NASLEDSTVENIH DRŽAV. Rim, 20. marca. (Izv.) Na konferenci nasledštvenih držav se je dosegel sporazum glede terjatev v sedaj italijanskih pokrajinah, glasečih se na stare krone, ter glede upravnih dolgov. Načrt, nanašajoč se na zasebne dolgove, se opira na na- čelo, da imajo Avstrijci plačati in dobiti plačila v kronah, Italijani pa plačati in dobit plačila v lirah. Razen tega se sklenejo posebni dogovori s posameznimi kreditnimi zavodi. — Ostale komisije nadaljujejo svoje delovanje. USPEŠEN POTEK PRAŠKEGA VELESEJMA. F Praga, 20. marca. (Izv.) Pra pomladanski sejem je bil včeraj osemajstih zaključen. Končni uspeH sejma je mnogo bolj zadovoljiv, kakdr so pričakovali. Posebno zadnje dni je javilo obilo kupcev, ker so se cen# znatno znižale. u M oinski volilsi it V »Službenih Novinah« je bil z 18. februarja 1922 razglašen spremenjen zakon o volitvi v občinska zastopstva v Slovtniji. Vse cJoJocbc občinskih rc-dov, ki nasprotujejo novi naredbi, nadalje vsi občinski volilni redi, ki so do-Siej veljali na ozemlju pokr. uprave v Ljubljani, se s tem razveljavljajo. Z uveljavljanjem spremenjenega občin-s^ci;a volilnega zakona je pričakovati, kakor obeta včerajšnji »Slov. Narod«, da bo vlada v vseh slovenskih avtonomnih mestih in občinah, ki štejejo nad 10.000 prebivalcev, razpustila dosedanje občinske zastope. § 34 spremenjenega vol. reda določa: V občinah z lastnim Statutom in v občinah z 10.000 ali več prebivalci pripade predvsem polovica za enega zmanjšanega števila odbornikov in namestnikov oni kandidatni listi, ki je pri volitvi dobila relativno največ glasov. Ostanek števila odbornikov in namestnikov se razdeJe med vse kandidatne liste po proporčncmu sistemu. Na ta način je stranka, ki je dobila pri volitvam relativno večino glasov, pri razde-lit\ i mandatov dvakrat upoštevana. Spremenjeni volilni zakon je delo demokratov. Pri zadndjih občinskih volitvah so doživeli demokrati katastrofalen poraz. Ljudstvo jim je obrnilo hrbet in se je v ogromni večini izreklo proti demokratom. Demokratom je za vedno odklenkalo, da dobe slovenska mesta zopet v svoje roke. Novoizvoljeni občinski zastopi so pričeli delovati ip kar je glavno, nspešno delovati. Ljudstvo se je dobro *avedalo velike spremembe, ki je nastala v občinskih gospodarstvih. Vsa demokratska zavijanja niso mogla izbrisati velikega vpliva in priznanja strankam, ki so upravljale občine. Tudi oni vahlci, ki so še pri zadnjih volitvah nasedli liherrjni agitaciji, so pričeli obračati hrbet okratskim demagogom. Demoki > s strahom pričeli opazovati raz: ,je v lastni stranki. Prepričali so i ni samo odpor proti njim ostal i ampak se je celo izdatno povečal. Vse mogoče so poskušali demokrati, da bi onemogočili večinskim strankam v občinskih svetih delo v blagor ljudstva. Vsi napori so ostali brezuspešni. Ker drugače ni bilo mogoče ukloniti volje ljudstva, so si izmislili peklenski načrt: spremeniti občinski volilni red. Proporc, ki je bil doslej v veljavi pri V*eh volitvah, so tako potvorili, da je tftnes prava karikatura poštenega proporca. Poslužili so se nedemokratske-ga načina, ki naj potlači voljo ljudstva. Toda ne samo to. Popolnoma pravilno izvoljene občinske zastope hočejo razpustiti, da bi imeli demokrati ge-ranti priliko, izvesti volitve tako, kot bi bilo demokratom všeč. Z razpustom občinskih svetov, hočejo demokrati popaziti avtonomne pravice slovenskih aiest. Se nikdar ni vladal v Sloveniji nad avtonomnimi mesti tak političen teror, kakor danes. Preživeli smo absolutistične čase Šušteršičeve dobe, občutili pritisk cesarsko-kraljevih dunajskih vlad, vendar taka nasilja, kot se jih dovoljujejo danes jugoslov. demokrati doživljamo prvič. Vsako nasilje rodi odpor. Tudi demokratska nasilja bodo doživela odpor vsega poštenega ljudstva. S silo hočejo demokrati pridobiti slovenske občine v svoje roke. Demokrati so pa lahko prepričani, da ljudstvo ne bo poljubilo bičev, ki ga tepo. Ljudstvo bo iztrgalo vladajočim biče iz rok in udarilo s tako silo, da odlete še tisti demokratarčki, ki danes strašijo PO Sloveniji, Vse kar. čuti pošteno, se bo združilo proti demokratski kliki in poslalo na volišča strnjene vrste slovenskega ljudstva da enkrat za vselej obračunajo s sovražniki slovenstva. Da hočejo s spremenjenim volilnim zakonom demokrati zadeti ravno Slovenijo, dokazuje priobčen zakon sam. Samo za Slovenijo je v veljavi že v taCotku omenjani 5 34 zakona, dočim njagovi predpisi H& veljajo za Dalmacijo, Banat, Bačko, Baranjo in Bosno in Hercegovino, kamor se tudi razteza spremenjeni volilni red. Torej že v samem zakonu niso mogli demokrati zakriti sovraštva do slovenskega ljudstva. Kakor vse kaže, se vsled obetanega razpusta občinskih zastopov ustavi v slovenskih mestih zopet vse delo za nekaj mesecev. In to v času stavbne sezone in ko je izvršiti nešteto neodložljivih komunalnih naprav. Mesto mirnega gospodarskega dela, se otvar-ja političen boj, samo zato, da bo zadoščeno demokratskemu maščevanju. S samozavestjo in vero v moč, ki temelji v ljudskih množicah, sprejemamo usi-ljen boj. To tem lažje, ker vemo, da je pravica na naši strani M\ izenačenje plat pa ni! Kakor poročajo srbski listi, prejema g. Andreja Radovič, zastopnik vlade v raznih komisijah itd., iz državne blagajne mesečno 10.390 D ali 41.560 K, kei kumulira brez vsake »postavne« ovire četvero različnih plač, kot član državnega sveta, kot minister na razpoloženju, kot član monopolne uprave in kot poslanec. Vrhu tega pa je nekaj časa prejemal kot delegat v Parizu še posebej mesečo 3000 iiancoskih irankov ali 63.000 Din ali 262.000 K. Torej skupno nekako 300 tisoč K mesečno. Ljudje božje, mesečno ne morda letno! Cedaj pa primerjajmo >prečansk<*ga« uradnika-penzijonista, ki ima kako postransko službo. V tem slučaju izgubi glasom določila pravkar izdanega novega zakona o uradniških dokladah pravico do osebnih in rodbinskih doklad, če dosega zaslužek iz njegovega zasebnega dela 4)'jo K mesečno, za glučaj, da ni služil vsaj 25 let. Tacih slučajev je vse polno. Vsaj imajo po bankph navadne tipkarice pt, K 7000 mesečno, pa ne bo imel kvalificiran, v privatni službi zaposleni državni penzijonist smešno nizki salait 4000 K! Na en> strani je torej vse dopustno; dopustna je kumulacija peterih služb in peterih različnih prejemkov enega in istega delodajalca, na drugi strani se pa odreka penzijonistu državna doklada borih 14 ali 18 Din dnevno, zato, ker privatno dela, ker ne lenuhari, ker sš je poiskal postranski zaslužek, kar končno države prav nič ne briga. Zakaj taka razlika? Zakaj enemu (Srbu) vse, drugemu (prečanu) pa nič? Ja Bauer, das ist was anderes!« Quod licet Jovi, not licet Bovi (prečanu) 1 Kar se na eni strani s tako krutimi, antisocialnimi pristno »balkanskimi« odredbami in metodami prište-di ali pravilno Tečeno revežu-penzijo-nistu odtrga od ust, vse to »zaradi porodica« na drugi strani. Pa pravijo, da smo v »Evropi«, in ne kje drugod! Liberija in Rusija. Wie slch der kletne Moritz seln Ru-sland vorstellt, tako se človek nehote vpraša, ko sliši, da Je zagnalo francosko časopisje glede pomoči Rusiji poiskat za vzgled afrikansko republiko Liberijo. Tej republiki so dovolile namreč Zedinjene države posojilo v znesku 5 milijonov dolarjev. Za to pa so postavile Zedinjene države pogoje, ki se zdijo za naše evropske razmere naravnost neverjetne. Amerika izbere in določi gotovo število članov kontrolnega komiteja, ki se naselijo na raznih krajih častitljive Liberije. Ti amerikanski organi imajo pravico veta pri najmanjših ukrepih liberijskih oblasti. Parlament republike ne sme votirati niti budžeta, ako ga poprej ne odobri ameriška kontrolna komisija. Ne sme se izvršiti brez ameriškega dovoljenja imenovanje nobenega uradnika. Da celo za postavitev samega predsednika republike je potreben pristanek ameriškega kontrolnega odbora, ki vživa na republikanskih tleh neomejeno svobodo in ki je popolnoma neodvisen od liberijskih sodišč. Taki so torej za dol. posojilo- Liberiji. Cč pogledamo v leksikon beremo, da je Liberija zamorska republika v severozapadni Afriki Meri nekaj čez 80.000 km2 in ima po štetju in cenitvi nekaterih 800.000, po cenitvi drugih pa celo 2,000.000 prebivalcev — zamorcev in doseljencev iz Amerike ter okrog 20.000 protestantovskih kristjanov. Be-lokožec v tej republiki po ustavi ne more dobiti državljanske pravice. Finance republike so v desolatnem stanju. 1871. leta je republika najela na Angleškem pol milijona dolarjev posojila na 15 let in po 7 procentov obresti, ki jih pa sploh ni plačevala. Prav razumljivo je torej, da so šli amerikanski kapitalisti v teh razmerah samo na siguren »kšeft«. Sedaj pa se oglasi francoski tisk ter primerja Rusijo z zamorsko republiko Liberijo in predlaga, naj se Rusije sploh ne pripusti na konferenco v Genovo, ako ne akceptira takega kontrolnega sistema, kakor ga diktira Amerika liberijskim zamor -cem. Po tej poti gotovo ne gremo konsolidaciji nasproti. Sploh se nam pa zdi, da se glede Genove že sedaj dela vse na medvedovo kožo. Vsak čas postaja položaj angleške vlade težavnejši. Italijanski ministrski predsednik Facta, ki naj bi genovsko konferenco vodil, se ima boriti ravno tako z velikanskimi parlamentarnimi zmedami In francoski Poincarč sploh ne mara osebno na konferenco v Genovo. Tako ni prav nič gotovo, ali se bo 10. aprila konferenca res vršila, ali pa jo bo pobralo aprilsko vreme. Zamorski predlog francoskega časopisja glede pomoči Rusiji nam odkriva vso zmedo medzavezni-ške akcije za obnovo evropejskega gospodarstva. Po poti, kot jo hočejo iti Francozi prav gotovo ne bomo prišli k tako za-željenemu cilju svetovne gospodarske sanacije. a mm v m n 11. Naseljevanje ruskih emigrantov. Frvi ruski emtgn.iii so j ris-li v ju' goslavijo že začetkom decembra to 18. Prihajali so najprej v majhnih skupinah in se naseljevali predvsem v Beogradu. Spomladi 1919 po evakuaciji Odese pa so pričeli prihajati v večjih skupinah preko Rumunije, Bolgarske, Madžarske, prihajali so od vseh strani. Do februarja 1920 je bilo pri nas že okoli 2000 ruskih emigrantov. To so bili predvsem bogataši, ki so rešili denar, dragocenosti in se naselili v Beogradu in Zemunu, kjer so našli od strani vlade najgostoljubnejši sprejem. Vlada jim je šla na roko, kjer je le mogla. Predvsem jim je dala na razpolago poslopje prejšnjega ruskega poslaništva v Beogradu, ki je postalo središče ruske emigracije. Začetkom leta 1920 se je pričela evakuacija No-vorosijske in nova evakuacija Odese, ki je privedla k nam novih 8000 emigrantov. Te je vlada razdelila po celi državi. Takrat so pričeli prihajati ruski begunci tudi k nam v Slovenijo. Največ pa jih je bilo nastanjenih v Vojvodini. Me9eca oktobra je dobila angleška vlada od naše vlade poobla-ščenje, da transportira k nam 2000 emigrantov, ki so bili tedaj nastanjeni na otoku Lemnosu in živeli tam na stroške angleške vlade. Vsak poraz kotrarevolucijonarnih armad v Rusiji, ki so jih podpirali Francija in Anglija, je privedel nove množice ruskih emigrantov v našo državo, Ker tu so našli najizdatnejšo podporo od države same. Ruski emigranti so se sicer naseljevali tudi po drugih državah, ali nikjer niso našli od strani vlad one podpore, kakor je to pri nas v Jugoslaviji, kjer imajo celo prednost pred domačini. Francija je podpirala kontrarevolucionarne armade samo toliko časa, dokler je upala na uspeh, dokler so bile zmagovite, dočim jih je premagi-ne pustila na cedilu. V najizdatnejši meri je to čutila Vranglova armada, ki i« tula po svojem porazu izročšoa naj-večji bedi, k*r ;ic Francija, ustavila svojo podporo. Ostankov Vrauglove armade sc je spomnila jugoslovanska vlada, ki jo je sprejela po evakuaciji Krima m ji dovolila naselitev v Jugoslaviji. Na francoskih ladjah so se pripeljali ostanki Vranglove armade deloma v Dalmacijo, deloma v Solun. Prišlo jih je okoli 20.000. Do začetka novembra lanskega leta je prišlo v Tu-slavijo okoli 30.000 ruskih emigrantov, ki vsi uživajo vladno podporo. Naknadno je prišlo še 5000 oseb, ki so stopile takoj v službo ministrstva za zgradbe in potem še 3500, ki jih je uvrstilo vojno ministrstvo v obmejno stražo. Po navedbah demokratske »Riječi« je v Tugoslaviji okoli 40.000 ruskih beguncev, gotovo pa lih bo še več. Izmed emigrantov se računa, da je '»o Kioskih* jjooo xw»sk, 7 tli® in in Hercele (Maribor). — Pri slučajnostih se je oglasilo več govornikov * raznimi poročili in predlogi. Ob 13. je predsednik dr. Ravnihar zaključil prekrasno vspelo zborovanje, katerega se je udeležilo čez 400 delegatov oi-članov. V svrho regeneracije ribjih vod* j za »omvinjt kmetijskih preirkusova-in povzdige ribarstva v Sloveniji bo lisi«, Čilski soliter m njegova upora-Pokrajinska uprava, oddelek za kine- bat, »Navodila za vršenje poizkusce-^j*ivo tudi letos oddajal postrvji zarod i ga gnojenja s čTskim sol-trorr«. iSia « ribjega vališča na Bledu, ko posta- | vsa vprašanja, ki se tičejo gnojenja in sposoben za izpuščanje v proste volj6" 35 Lin za iooo zaroda loco Bled. V posebnega ozira vrednih slu-*®jih primeren popust Naročila sprejema oddelek za kmetijstvo še do 25. marca t. 1. + Delegacija proizvajateljev čilskega solitra za Slovenijo, ki jo je lansko leto zastopal g. dipl. agr. A. Tam-*mc, je sedaj prevzela Kmetijska družba za Sovenijo v Ljubljani. Namen te “Negacije je, da daje vsem poljedel-*em pojasnila in navodila o najpravil« Jejii uporabi vsth vrst umet-j:b gno-» * posebno onih, ki so našim zemljam najpotrebnejša, to so dušičnata. »metijska družba je vedno širila upo-*J»bo umetnih gnojil, ker si je v svesti. da bodemo naše knietiisko gospodarno dvignili edinole s pomočio zvišanja pridelkov. To dosežemo deloina z ktonim globokim in temeljitim < bde-k>vanjem zemlje, deloma z dobro prijavljenim hlevskim gnojem in sled-m, ker nam rasiline jemljejo iz zem-8® več hrane, nego jim jo moremo vr-"tti 2 domačim gnojeru, smo j>risiljeni Posluževati se umetnh gnojil Ker je T^zno, bolnicaii. — Izprcmembe v osebju. Zadnji Urad- *ist je prinesel sledeče izpremembe: “JCvnJnt glavar g. Iv. Lininger je premeščen T1 oddelka za notranje zadeve k okrajne-iJ® glavarstvu v Radovljico. Za okrajne •Omisarje na doseianjih mestih so imeno-j gg.: vladna koncipista Fr- Radošek In rt Vrečer pr! okr. glavarstvu v Mariboru, j"« Vladimir Fohn pri okr. glavarstvu v 'T _1^ D.teiitete te«l nlrvalnAfn glavarstvu v Ptuju in dr. Al. Trstenjak pri okr. glavarstvu v Slovenjgradcu. — G. dr. Iko Est je imenovan za tajnika pri gradbeni direkciji v Ljubljani. — Začasni okrožni zdravnik pri Sv. Jurju na Ščavnici g. dr. Frid. Gaischeg je razrešen svoje službe. — Kmečki punt. Veliko posestvo Ma-ksimir pri Zagrebu, ki je bilo nekdaj last zagrebške nadškofije, je prešlo lansko leto v državno last ter se izročilo gospodarski fakulteti zagrebške univerze. To se je v vseh vaseh razglasilo. Vkljub temu 90 začeli kmetje iz okolice letošnjo spomlad njive obdelovati zase ter so se uprli policiji. Policija na konjih je morala potegniti sablje, da je kmete pregnala. Glavnega hujskača, znanega Huzeka so aretirali in izročili sodišču. — Izropan cesarski grad. Cesarski grad »Friedrichshof« pri Kronbergu so neznani zlikovci popolnoma izropali. Odne-šene srebrne predmete cenijo na več milijonov zlatih mark. Na tem gradu je živela mati bivšega nemškega cesarja do svoje smrti. — Zaljubljen kaplan. Iz Valpova je pobegnil kaplan Toby 2 lepo ženo ondotnega čevljarja. Kaplan je zapustil pismo, v katerem izjavlja, da ne more živeti brez čevljarjeve žene, zato se odpove duhovniškemu poklicu ter si poišče drugo službo. — Anglija proti sovjetski vladL Chamberlain je izjavil, da Anglija ne bo več dovoljevala kreditov za stradujočo Rusijo, češ, da porablja sovjetska vlada ta denar za druge namene. — Kmečki odenihl v Zagrebu. Zagrebški listi konštatirajo, da je med trgovci oderuštvo precej prenehalo vsled strogih policijskih odredb, zato pa nastopajo kmetje iz okolice kot pravi oderuhi za mleko, kateremu Je maksimalna cena 12 kron za liter, zahtevajo kmetice pod roko 20 kron, pa tudi do 32 kron. — Osebne vesti s pošte. Poštna kontrolorja Ilen Epih in Adolf Karfou sta premeščena iz Beograda v Ljubljano. — Iz Škocjana na Dolenjskem nam poročajo, da so dobili zopet prejšnjo poštno zvezo z Mokronogom na kar se je ukinila poštna zveza s Krškim. Ljubšima. — Stališče primorskih akademikov pri volitvah v P. D. J. A. V notici »Jutra., pod naslovom »Lepa zmaga napredne omladine na ljubljanski univerzi« se med drugim trdi, da so se celo akademiki iz anektiranega Primorja zaman trudili, da bi porazili napredno omladino, organizirano v Jadranu. To poročilo jako označuje mišljenje Jadrana ter dovoli jasno osvetljuje do nas akademikov Primorcev. K temu pribijem samo sledeča faeta: Akademiki iz fhimor-ja so postavili lastno listo pri volitvali v podporno društvo ter s tem manifestirali za njih društvo. Ker je P. D. J. A. izključno ekonomska institucija, je bila tudi lista Primorcev sestavljena neglede na (stran) politično pripadnost posameznika. Odločno smo proti vsakemu strankarskemu cepljenju v naših vrstah, kakor tudi strankarskim spletkarijam tam, kjer je treba reševati skupna ekonomska vprašanja. Oni stavek nekako suponira, da smo se mi Primorci s tpm, da smo glasovali za lastno listo, postavili v boj naprednosti Jadrana. Kakšna nedoslednost! Pri podpornemu društvu so nam enako ljubi tovariši te ali, one kulturne grupe, dokler ne gredo preko mej medsebojne tovariške strpnosti. Držeč se strogo pravil našega društva, nikakor — saj to je samooDsebi umevno — ne moremo sprejemati pogojev, ki so naperjeni proti gotovi kulturni grupi in imajo ten-dencijozno smer. Opozarjam nadalje, da nas ni treba tlačiti v časopise, ker je to sila neoportuno, nekolegijalno, nevarno in da ne rečm — smešno. Akademik iz Primorja. = Drž. uslužbenci osobito sluge, ki so prizadeti po členu 28 nove draginjske na-redbe In ki plačajo vsaj 5 Din. neposrednega davka, se vabijo na sestanek v četrtek, dne 23. marca t. 1. ob pol 8. uri zvečer, ki se vrši v posvetovalnici na magistratu. Vsi, ki Vam hoče ta naredba odvzeti zadnji grižljaj kruha vaši družini, od-zovite se! — Odgoditcv občnega zbora »Slovenske eskomptns banke« Občni zbor »Slovenske eskomptne banke« se je odgodil na nedoločen čas. — Ni se mu posrečilo. Pretečeno nedeljo zvečer je neznan uzmovič poskušal vlomiti v trgovino Jos. Petelinca na Sv. ie Cul topol in pohitel na lic* mesta. Vlomilec ie siecr ušel toda praznih rok. Vlom v Klečah. Dne 10. marca t. 1. so neznani tatovi vlomili v stanovanje posestnika Tekovca v Klečah in odnesli obleke, perila in raznih dragocenosti za okrog 20.000 kron. = Razne nesreče. Beti Svetic, hči hišnika na Sv. Petra nasipu, se je prepirala s svojim očetom. V jezi je pograbila kozarec in ga vrgla očetu v levo oko. Oče je moral v bolnico. — Janez Dobnikar, pos. iz Topola pri Medvodah je spravljal iz gozda hlode. Po nesreči pa ga je en hlod tako pritisnil, da mu je zmečkal desno nogo. — Dijak Miroslav Šega se je igral z vrbovo mačico in si jo vtikal v nos. Enkrat pa si jo je porinil pregloboko v nos in so mu jo morali v bolnici operacijskim potom odstraniti. Štefanu Štruklju je v kočevskem rudniku padel kamen na levo nogo ter mu jo popolnoma zmečkal. = Tatvina zastave. Mici Knez na Gosposvetski cesti je bilo ukradeno iz podstrešja več preprog in ena zastava. Škoda znaša do 5000 kron. lliia aali. V težkih notranjih bojih se široka javnost v raznih najvitalnejših vprašanjih našega naroda često ne zaveda dovolj jasno, da imamo pred sabo še nedosežene najvišje svoje cilje in med najvišjimi končno odrešenje celega našega naroda. S ponosom pa pišemo danes, da tega najvišjega cilja ne pozablja tisti faktor, kateremu bo pripadla ob svojem času vloga, da cilj realno izvedo — naša omladin?.. Pred univerzo, kier je položen spominski kamen s črnimi številkami za naš narod z datumom 20.111. 1921, se je zbrala včeraj vkljub izredno slabemu deževnemu vremenu akademska omladina in poslušala govornike iz svoje srede, ki so v navdušenih besedah izražali ogenj svojih src in ljubezen do naše celokupne rodne grude. Mladina je klicala osvobojenje domovine in propad sovragu, ki nam je uropal rodna tla. Navdušeno je pela državno himno in ndše bojne marše. Po končani manifestaciji pred univerzo se je vršil obhod manife-stantov med živahnimi vzkliki in prepevanjem domorodnih pesmi po mestu in klicov Ljubljani V spomin, da Imamo še veliko dolžnost preko meje. Živela naša omladina! Piuš. Nar Kaznovanje verižnikov. Tudi v Mariboru so začeli pritiskati dražitelje in verižnike. Skrajni čas je že, ker drugače ne bo več mogoče izhajati. Te dni so jih vendar nekaj prijeli in jih tudi precej, a še vedno premalo zašili. Tako so prijeli nekega, policiji dobro znanega Antona Kirbiša iz Pre-polja, ki je na trgu kupil 490 kg svinjine in jo potem prodal tvrdki Tavčar. Kaznovan je bil na podlagi § 9 zakona za pobijanje draginje na 5 dni zapora in 1000 dinarjev kazni. — Še premalo! — V petek so dobili tri nakupovalce, ki so kupovali na trgu jajca, da bi jih prodali za eksport v Pragersko. Radi enakega delikta sta bila v četrtek obsojena dva verižnika. — Le tako naprej! Takim pijavkam nobenega pardona! Literaren večer »Ljudske univerze«, V petek zvečer je bil pravi umetniški večer. Škoda le, da je bil g. Skrbinšek zadržan, ker je moral igrati v gledališču. G. prof. Favai je lepo opisal našega Zupančiča in recitiral nekaj njegovih lepih značilnih pesmi. Poslušalcev je bilo kakar navadno. Zopet pa nismo videli onega ljudstva, kateremu so taka predavanja namenjena v prvi vrsti. Razno. V soboto ob pol 11. uri se je s senom naložen voz prevrnil na hlapca A. Tomažiča ter mu zdrobil levo roko. — Trgovec Lipert v Tatenbahovi ulici je bil kaznovan v petek na 4 dni zapora, ker je dajal strankam slabo meno drv in premoga. Jugosloveriski dobrovoljci se sestajajo vsaki torek ob 20. uri v restaraclij Narodnega doma. Invalidska organizacija priredi v Račjem, dne 26. marca ob 15. uri shod. Občinska seja dne 18. marca. Ob poi 16. uri je otvoril gosp. župan sejo in po ugotovitvi sklepčnosti prešel na dnevni red. V mestno hranilnico so bili izvoljeni sledeči odborniki: g. župan Lozinšek, podžupan Blažek in mestni svetniki gg.: Šegula, Hrnja, Tomanič, dr. Senčar, dr. Bela Štuhec, Mikuletič, Wagner in Lenart, izven odbora pa gg.: Paul Pirich, dr. Mezler, J. Steudte, Čuček, Hutter, prof. Kolarič, dr. Anton Štuhec in Alojz Brenčič. V odboru so tudi 4 pristni Nemci. Ustanovil se je tudi obč. posredovalni urad, katerega naloga bo poravnavat spore v bagatelnih stvareh in za razžaljenje časti. V ta urad so bili izvoljeni gg.: župan Lozinšek, Ant. Zveglič, Lj. Sagadin in Mihael Zamuda. V ubožni svet so boli izvoljeni gg.: župan Lozinšek, Kersche, Fr. Mahorič in V. Še-rona. Pri izjavi za nedeljski počitek v trgovinah je prišlo do ostrejše debate, pri kateri se je izkazalo, da nekateri zastopajo stališče proti temu le iz osebnih koristi. — Pri glasovanju je prodrl predlog večine za nedeljski počitek. — V domovinsko zvezo se je sprejelo Erno Razlag, Vinkota Zajšelc, dr. A. Brumen, Terezijo Valenko, Antona Kuhar, Franca Vezjak, Ano Vodopivec, Ivana Segala, Jakoba Krušič in Fr. Pečnik. — Sklenilo se je, da se .zavaruje vsa mestna poslopja pri zavarovalnici »Croatia« v Zagrebu. — Najemnina v hišah mestne občine se je uredila tako, da odgovarja gmotnim razmeram posameznika in v smislu stanovanjske ^ uredbe. — Glede nekateri:; parcel grofa Herbersteina, ki ležijo v mcv.ii in na periferiji se je obrnila občina na agrarno reformo v svrho prepustitve istih mestu, da bi se moglo malo več razširiti potom zidanja stanovanjskih hiš. — Za vzdrževanje javnih studencev se je sklenilo pobirati 2 odstotka najemnin, — Pri rentabiliteti mestnih podjetij je poročal g. Šegula glede kopališča, v katerem je nastanjena tovarna za izdelovanje strojev »Panonia« sledeče: za obratovanje se rabi 1 strojnik, 1 kurjač in približno 1500 kg premoga dnevno. »Panonia« kot najemnica pa ni plačala niti kurjača, niti strojnika in niti vinarja za obrabo strojev, temveč samo 65 kg premoga na uro, kar znaša pri osemurniku 520 kg premoga dnevno in 900 kron mesečno, torej je .Panonia« profitirala dnevno okrog 1000 kg premoga računajoč po 54 kron cent, t. j. najcenejši premog znaša 540 kron: — torej na ta način je imela občina samo na premogu mesečne izgubo 16.200 kron, zraven tega pride še personal, ki ga je tudi plačevala občina. Sedaj bo vs;. u jasno, zakaj tiči občina preko glave • lolgovih! Na vprašanje odbornika Mikuic ...1, če obstoji kaka pogodba med občino in >Pano-nio« mu odgovori odbornik, prejšnji ge-rent dr. Senčar, da mu to ni nič znano, ker je celo stvar vodil gospodarski odsek, katerega predsednik je bil g. dr. Tone Gosak, ki je obenem vodja »Panonic«!!! In o tako važnem vprašanju nima prejšnji g. gerent niti pojma. Potem ima še ta gospod korajžo trditi, da je bilo pod njegovim vodstvom vse v redu in da ima zaradi tega on mjrno vest. — Odbornik Mikuletič je na to stavil predlog, da se cela zadeva preišče in da se proti onemu, ki je zakrivil, da trpi občina več stotisoč kron škode vloži tožba na povračilo. Primer!© Ceiie. Ustanovni shod Slovenske zeiuljorad-rtičke stranke v Celju. Na Jožefovo minulo nedeljo ob 3. uri se je vršil v celjskem hotelu »Union« v mali dvorani ustanovni občni zbor Slovenske zemljoradničke stranke. Zbralo se je na shodu vsega skupaj kakih 300 ljudi. Med temi pa jih je bilo menda dobra polovica pristašev drugih strank in pa takih, ki so prišli na shod bolj iz radovednosti. Shod je otvoril dr. Anton Novačan. Predsedoval je shodu Franc Kuralt iz Šenčurja pri Kranju. V začetku je bila pre-čitana^ lista odbora stranke s predsednikom Fr. Kuraltom na čelu. Povzel je na to besedo urednik »Naše Vasi« dr. Novačan, ki je govoril o raznih naših strankah in njihovem delovapju. Posebno ostro je nastopal proti Samostojni Kmetijski stranki. — Razlagal je program zemljoradničke stranke. Za njim so govorili še Kuralt, Mahen iz Trnovelj in nekateri drugi, ki so vsi najbolj bičali samostojneže. Shod je trajal okrog 2 uri in je bil zaključen ob prilično 5. uri. Sobotna predstava v celjskem mestnem gledališču »On tn njegova sestra« se je morala vsled obolelosti ene igralke preložiti in se vrši danes v torek 21. t. m. ob 20. uri zvečer. Grda razvada. Nekateri imajo navado, da neusmiljeno trgajo pomladanske cvetlice, kakor zvončke, trobentice itd. Nosijo jih nato cele šope po rokah in ko pridejo do mesta, jih razmečejo po cesti, da vzamejo sirotice konec. Malo več smisla Za lepo pomladansko floro bi se od ljudstva že lahko pričakovalo. V celjski cinkarni. V naši nedeljski številki smo poročali po »Naši Vasi« vest, da je država baje prodala cinkarno v Gaberju. »Službene Novine« pa prinašajo vest, da se celjska cinkarna da v zakup za dobo 40 let. Oiertalna licitacija se bo vršila dne 24. aprila 1922 ob 11. uri dopoldne pri generalni rudarski direkciji v Beogradu. Pogoji so razvidni iz uradne objave v »Službenih Novinah« št. 59 z dne 16. marca. V trgovski register ste vpisani firmi Jadranska banka, podružnica Celje in Turnšek in drug, trgovina z mešanim bla-gom v Celju.___________________ Priporočamo jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg S. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka; hranilne vloge z odpoved- Preosnova politične organizacije v Julijski Benečiji. Politično društvo »Edinost« v Trstu je sklicalo za danes sejo zaradi preosnove politične organizacije. Slovenci — upokojenci v Trstu. V Trstu živi mnogo Slovencev, upokojenih državnih uslužbencev, katerim je italijanska vlada do 1. oktobra 1921 plačevala pokojnine, s tem dnevom pa jim je plačevanje ustavila. Potom delegacije v Trstu so vložili opcije za podelitev državljanstva v Jugoslaviji in za izplačevanje pokojnine, toda še do danes ni rešitve. Večina teh upokojencev je brez vsakih sredstev za preživljanje in se nahaja v veliki bedi. Naj se naše merodajne oblasti vendar usmilijo teh beanih upokojencev ter odredijo izplačevanje pokojnin po 1. oktobru 1921. Društvene vesti. Glavna skupščina »Športne zveze« se na željo klubov vrši nepreklicno v ponde-ljek, dne 3. aprila 1922 ob 7. uri zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu. Klubi, ki še niso imenovali delegatov, naj pošljejo čimpreje prijave »Športni zvezi«. — Športna zveza. Trgovski nastavljenci! Osrednje društvo trgovskih naslovljencev poziva vse tovariše, da takoj prijavijo svoj pristop na naslov: V. Vrhunc, Ljubljana, poštni predal št. 13. Kdor ne prijavi pristopa, ne bo zastopan na občnem zboru, ki se vrši v petek, dne 24. marca t. 1. ob po! 20. uri v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. Pristopnino in članarino določi občni zbor. »Bratstvo«. Danes, v torek točno ob 20. uri društvena plesna šola v salonu gostilne pri» Lozarju«}, na Sv. Jakoba trgu. Bratje - sestre, bodite točni in polnoštevilni. Odbor. Shod trgovskih nastavljencev se vrši v sredo 22. t. rn. ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma z dnevnim rt-dom: Položaj trgovskih nastavljencev in organizacija. Pridite na ta shod vsi trgovski nastavljenci, da se pogovorimo, kako si zboljšamo svoj položaj in da si začrtamo pot našega dela v to svrho. Nihče naj ne manika! — Sklicatelj. Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 23. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni pri »Mraku« na Rimski cesti. Gledališke in glasba. Drama. Sreda, 22. marca. — Dramska predstava v opernem gledališču. Četrtek, 23. marca. — Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Petek, 24. marca. — Mariša. E. Sobota, 25. marca. — Anatol. Izven. Nedelja, 26. marca. — Hamlet. Izven. Ponedeljek, 27. marca. — Anatol. B. Torek, 28. marca. — Zaprto. Opera. Sreda, 22. marca. — Dramska predstava Žlahtni meščan. D. Četrtek, 23. marca. — Zaprto. Petek, 24. marca. — Luiza. C. Sobota, 25. marca. — Rigoletto. Izven. Nedelja. 26. marca. — Luiza. Izven. Ponedeliek, 27. marca. — Zaprto. Torek, 28. marca. — Madame Butter-fly. A. Knjiga o šolski higijeni. Ministrstvo prosvete je sporazumno z ameriško misijo razpisalo natečaj za knjigo o Šolski higijeni. Rok za vlaganje rokopisov poteče dne 15. maja t. 1. $p©s*S m turlitika. Ilirija - Gradjanski 2 : 0 (l : 0). Pri lepem vremenu sta nastopila moštva v sledeči sestavi: Gradjanski: Vrdjuka, Šifrer — Verderber, Rupec — Br.žant — G:\llnei, Šloff — Pavlekovič — Perška — Babič. Ilirija: Fejan, Pretnar — Beltram, Hus — Zupančič I! — Držai, Vidmajer — Pcvalek — Učak (kot gost Š. P Šparta). —Zupančič III — Zupančič I. — Kratek potek igre: Gradjanski igra z ve.rom iti neprestano oblega vrata Ilirije. Ilirija igra nervozno in brez kontakta med posameznimi igralci. Kočljive situacije pa reši z bravuro goal-man Pelan, ki je v izvrstni kc: :ciji in branilci Ilirije. Polagoma na sc l-.rija razvije igra postaja odprta in levo krilo pedvzame par hitrih in nevarnih napadov. Iz endga teh napadov resultira v 43 minuti sijajno in ostro vstreijen goal, placiran v levi kov. Gradjanski zopet navaljuje njegovi napadi pa končajo ali v rokah Petana ali pa že pri obrani Ilirije. Par kotov je vse. kar move doseči. Začetek drugega polčasa sloji v znamenju napadov Gradjnnakcga. Tčda ne dolgo in ilirha se oprosti ter vzame ig o v svoje roke. Porsira levo stran. Učak krasno razdeljuje žoge; iz mnogih napadov vstreli on končno drugi goal Ilirije (32 minut). Slede obojestranski na- ■ padi, ki pa ne spremene na rezultatu ničesar več. igra je dokazala, da se z reklamo in frazami ne zmaguje. Nasprotno pa bo dvignila samozavest in s tem moč Ilirije, katera lahko postane, če odstrani nekatere še velike napake najresnejši aspirant na primat Jugoslavije. — Moštvo Gradinnske-ga, katero je bilo že radi svoje večje vaje v prednosti, nam ni pokazalo ničesar, kar še nismo videli ali česar hi ne bili sami zmožni. Zagrebčani so nam hoteli pred-vesti ekshšbično igro. Pokazali so nam pa, kako naj se ne igra. Igrajo v zadnjih dveh vrstah na ool visoko v fonvardu pa nizko, hiperkombinirano igro, pri kateri pa pozabijo na streljanje, to je na smoter igre — delat goale. Kakor da bi hoteli s kolenom suniti žogo v mrežo. Napadi notranjega tria so imeli premalo razance, krili sta centrali neprecizno in prenizko, cornerjl so jim šli ali v aut, ali pa predaleč v polje. Vrsta halvov jim je najboljša in fortvardu je priigralo zadosti žog, da bi lahko rezultat izpadel drugače. Backi so sigurni. Njihova taktična napaka je obstojala v tem, da so premalo krili levo stran domačih, saj so morali takoj videti, da je to njihov najmočnejši del. Vrdjuka v vratih ni Imel mnogo dela. Proti ustreljenim goalom je bil brez moči. Pripisujemo jih na račun backov. Crostje so imeli hitrejši start na žogo. — Slabost Ilirije v začetku si razlagamo 2 nezadostnim zaupanjem v lastno moč. K temu pride še, da je bila to njena prva igra v sezoni, medtem ko je imela v Gradjan-skem nasprotnika, ki je bil na višku svoje forme. Šele, ko jo je Gradjanski sam opozoril, da je zmožna večjega, je postala igra odprta in se je razvila v drugem polčasu v premoč domačih, katera se Je pokazala v preciznejšem priigravanju, ostrih napadih in dobro placiranih strelih na vrata. Tu smo dobili o celem moštvu dober utis. O pomanjkanju medsebojnega sporazuma posameznih igralcev ne govorimo — to bolezen ima v početku sezone vsako moštvo. Vendar pa zahteva metoda igre, ki si jo je prilastila Ilirija, to je nizka kombinacijska igra, najpreciznejše priigra-vanje. To naj se proizvaja tako, da se žogo priigra v smeri teka igralca, tako da lahko teče poleg žoge, ne da bi jo moral štopati. To je že zamuda. Halvi naj peljejo žogo kolikor mogoče daleč naprej in naj se upajo tudi preko lastne polovice. Start na žogo naj bo hitrejši, nasprotnika naj se bolje krije. Da je Ilirija forsirala napade na levi strani se razume samoobsebi; desna stran se mora tako ali tako ojačiti. V fog-wardu je briliral Vidmajer (levo krilo), ki je bil poleg Pelana (goalman) najboljši mož Ilirije. Ima izvanreden spurt, sigurne centre, ki pa se premalo izrabljajo. Tehnično; se je izpopolnil. Halvi so bili dobri, posebno Zupančič v centru. Drži dobro mesto in priigrava jako lepo. V boju za žogo je bil bolji od svojega nasprotnika. Streli Backov 90 prekratki. Bolje bi bilo da pri« igravajo halvu. Taktično so bili na mestu. V sreči so si delili s Pelanom. Ta bi postal drugje s svojimi robinzonadami slaven. —« Sodnik je vodil faire brezhibno. Grobosti je pravočasno kaznoval in obdržal s tem igro trdno v svojih rokah. — Gratuliramoi Iliriji k lepemu uspehu in upamo, da ni zadnji. Marljiv trening in potrebno navdušenje ji zasigura vodilno vlogo. Gradjanskemu pa srečno pot v Barcelona ................... .^'1 1 ■«mir'\ Vremensko poročilo. Ljubljana, dne 2L marca 1922. Kraj i Ura Tlak zraka Tama. zraka C|| Veter Oblačnost 0-10 Padavina m Ljubljana 7 7397 10-7 || jugo vzh. dež 23 14 7274 7-4 n n — 21 725-5 6-7 v 9 — Zagreb 7 7550 120 jugo zap. oblačno — Beograd 7 759-9 11-0 sev. zap. n — Dunaj 7 754-3 30 jugo zap, megla 1*0 Innsbruck 7 7538 60 zapad več. obl. — Praha 7 — — — — _ .. _ Opomba: bare >m. pada. temp. nižja. 1 Naznanjamo tužno vest vsem prijateljem la znancam, da je uad vso ljubega mati, oziroma stara mati, gospa vdova hotelirja in veleposestnika v Črnomlju danes, dne 18. marca, v starosti 66 let, prevldena s sv. zakramenti po dolgi In mučni bolezni ob 11. uri mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se Je vršil v ponedeljek, dne 20. marca ob 4. uri popoldan iz hlže žalosti na pokopališče. ČRNOMELJ, dne 18, marca 1922. Rodbina Lackner. Morana ,,MORflNA“ temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. «§» Nar°ča se Pr* Mar. Škrinjar, Trst, "•p- **** Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabati Išče se ZASTOPNIK za JUGOSLAVIJO. Ponudbe direktno na zgornji naslov. LinpjBva ulita, Mestni trg. Pred Škofija mr Pozor goseničarji! 1»i Ca^t mi je javiti, da sem s podporo slovečega vinogradnika g. MARKOTA STOJIČ iz Š1BEMIKA otvoril veletrgovino samo prvovrstnega, pristnega, belega in črnega BM^jlTUNSKEGA VINA ki ga oddajam tpko po cele vagone, kakor tudi na drobno iz moje kleti v SP. ŠIŠKI, KflVŠKOVA CESTA 255 ali pa franko BROD, ŠIBENIK ali BAKAR po konkurenčnih nizkih cen.-ih Pisarna je v LJUBLJANI, Gosposka ulica 8, restavracija „ZLATOJROG“. — Za obilna naročila se priporoča IVAN HOČEVAR. r“*r=r V rl Sl. občinstvu se uljudno naznanja, da se dne otvori nnnovo preurejeno »mARNO JADRAN (orel ,.£aia“). Za točno in dobro postrežbo je preskrbljeno. Od 8. ure zvečer vsak dan koncert. — Za mnogobrojen obisk se priporoča Vodstvo »KAVARNE 3ADRAN g.1 IMU U Rta 'J\ UEVirE njene, neko-lekovane ima v zalogi Zvezna tiskarna v Ljubljani V/olfova ulica '1. Denarni zavodi in trafikanti naročite jihl Cena za komad 2 K. Preprodajalci popust. Če se naroči večje število, se natisne tudi firma zavoda. Glavni in odgovorni urednik Zorko lrakin. C. N. in A. M. Williamson: Csfirižini biseri. (Dalje.) Možje bi! nehal ropotati; a zdaj, ko se je imel snet v oblasti, so be-sraje jijegove divje oči in njegovo pridušeno sikanje mladenko bolj, ne£o_ vse njegove poprejšnje grožnje. Ker ji ni več branil, je vstala; toliko da ni omahnila. Pozabila je bila plačati čaj, toda dolar je ležal na mizi, zmečkan v kepico. Dedcc ga je pokril s svojo odurno roko. »Z natakarjem opravim jaz,« je dejal. »Nastanjen sem v tem hotelu. Podvizajte se in povejte svoji prijateljici, da je drevi ob desetih še čas za pojasnilo; do desetih — niti minute delj! Adijo, punčka!« Klo je odšla brez odgovora; z osrarnočenjem je čutila, kako ji slde-cujejo noge. Da bi vsaj prišla do voza, preden jo zruši slabost in jo osmeši pred zijali! Z globokim čuv-Stvom odrešenja se je stisnila v mehke blazine in zaprla oči. Le kaj poreče Angel, ko zve, kako strašno se je ponesrečilo njeno opravilo! Klo je bila pozabila, kako težko bo prepričati sestro Lakeovo brez laži, da sta se z gospo Sandsovo pravkar vrnili s skupne vožnje. Toda spomnila se je, ko je stopila v dvigalo. Pozno je bilo — že dosti preko petih. Sestra bo gotovo huda: a če bo huda samo na Klo, ne tudi na gospo Sandsovo, je to pač najmanjša briga. Malokaj se konča tako, kakor pričakujemo. Sestra Lakeova je morala stati pri oknu, ko je pripeljal avtomobil ob štirih gospo Sandsovo in Klo pred hišo, in se je vznemirila, videč, da je vstopila gospa sama. »Ustrašila sem se, da vam ne bi bilo slabo,« je dejala, ko je Klo vendar prišla. »Planila sem iz sobe, da bi se spustila z dvigalom doli, in sem se zaletela sredi veže v gospoda Sandsa; baš ko sem se opravičevala, pa se j« pojavila na pozorišču tudi gospa. »Bog nebeški,« je pomislila Klo obupno, »ogenj je v strehi!« A glasno je dodala; »In kaj potem?« »Rekla je, da hočete z nekom na čaj, in je hitela v svojo sobo, da bi vzela za vas denarja. Jaz sem ugovarjala, in po pravici,« je nadaljevala sestra Lakeova. »Moja varovanka ste, dokler mi ne poteče Čas; lepe neprilike bi imela, ako bi se vam poslabšalo! Prav čudno se mi je zdelo od gospe Sandsove, ko se je tako odločno zavzela, da morate iti. Še potem, ko ml je pritrdil tudi njen soprog, je ostala trdovratna, in toliko da je ni minila vsa njena ljubeznivost in krotkost!« »Kriva sem jaz,« jo je zagovarjala Klo. »A, saj se itak ne čutim utrujene.« Medtem pa je govoril glas v njeni glavi: »Ni čudo, da se je mudila revica toliko časa, preden ml je prinesla nesrečni ovoj!« A vse to ni bilo vzlic svoji vznemirljivosti nič v primeri z velikim vprašanjem; »Kaj poreče Beverley in kako ji bo pri srcu, kadar ji Klo pove svoj doživljaj v hotelu »West-moreland«?« VII. POGLAVJE. Cesaričini biseri. Tudi Roger je Imel tisto nedeljo svojo skrivnost. Spomnlvši ženo, da mu je obljubila biti ob štirih doma, je čakal, dokler se nista Beverley in Klo odpeljali, nato pa je brž telefoniral v hotel »BelmonU. »Zvežite me s sobo grofa Blu-zenfclsa,« je dejal; in res se je kmalu začul iz slušala klic »Halo!« v nekam čudni izgovorjavi. »Halo, grof« je odgovoril Roger, snn^nnvSi cin« $gni SreČnO odpravil. Takoj vam poiljem svoj avto. Zdaj, ko ste dobili potrdilno pismo, lehko urediva kupčijo. Kaj? Ste pripravljeni? Hvala. Ko *topite iz hotela, bo čakal moj človek že pred vrati. Do svidenja.« četrt ure pozneje so spustili ▼ Rogerjev kabinet visokega, elegantno oblečenega moža zrelejših let in zapito bebastega obličja, ki je na pr- vi pogled Izdajalo srednjeevropskega aristokrata. »Bisere ste gotovo prinesli s seboj?« je vprašal Roger. »Ta, kospot Zants, brinesei zem pizere,« je odgovoril grof Bluzen-fels. »In cesaričino pismo?« »Bismo segretarija njeneka Feli-čanstfa,« je popravil grof Bluzenfcls. »Dukaj je.« Izvlekel je velik ovoj s krono in monogramom ter ga pomolil Sandsu, je vzel grof iz drugega žepa škrlatno baršunasto zaklopni-co ovalne oblike, ki je bila svojih deset palcev dolga in dva široka. Na pokrovu je imela zlato krono in isto-tak inonogram, kakor smo ga videli na ovitku. Roger je že poznal to za-klopnico in njeno vsebino; namestu da bi se zmenil za drobceni zlati ključ, ki je tiča! v miniaturni ključavnici, je naglo prečital pismo, lei je pooblaščalo grofa Bluzenfelsa, da sme prodati v Ameriki krasno biserno ovratnico, last neke evropske cesarice, ki Je bila za vojne Izgubila prestol in je živela zdaj v velikih denarnih zadregah._______________ Drobiž. * Oropali ev. Ambrozija. V milansko cerkev sv. Ambrozija so vdrli neznani roparji, odprli svetnikovo grobnico in odnesli z njegovega mrtvega tejesa ves aakit, ki ie obstojal iz mnogo vrednosti, draguljev, zlata in srebra. * Prebrisan dedič, valuta in trase. Nedavno tega je podedoval neki me- ščan t Limburgn (Balgija) 20.000 frankov s tem pogojtm, da bo dal .ta 1000 maš. ki naj se ber* a* voliloa. Meščan je žal k sapniku, t«r ga je vprašal, koliko bi stalo 1O00 črnih maš. »4000 frankovc, je odgovoril župnik. Meščan j« prosil, aaj xupmk se malo počaka. Ko se je posneje mudil na Nemškem, je vprašal ondotnega župnika, za koliko bi bral 1000 maš. »Za 8000 mark«, se je glasil lupnikov odgovor. .-»Prav,« je pripomnil me?čan, »sem zadovoljen.« Vzel je iz iepa denarnico in odštel župnik* 400 frankov Proda se: SOBNO POHIŠTVO novo. is mehkega lesa. amerikansko, orehovo Imitirano, se prav poceni proda. Na ogled je vsaki dan od 9—17 ure pri slikarski in pleskarski tvrdki »brata Rožič«, Vegova ulica 8. 514 DOBRO OHRANJEN IN LEPO IZDELAN AUTOMAT »Dalibor«. Igra 16 komadov, se proda. Kie pove uprava lista. 512 VI.TOLINA stara, čistega glasu se proda. Naslov pove uprava lista. 510 2 VEČJA ŠTEDILNIKA TER DRUGO KUHINJSKO OPREMO nudi Obratno ravnateljstvo j. 2. v Ljubljani interesentom v nakup. Informacije daje odd. VlL-6 v novem poslopju polag glavnega kolodvora. 489 Kupi se: DOBRO OHRANJENI »SINGER« ŠIVALNI STROJ se kupi. Naslov v upravništvu. 518 STARO ŽELEZO kupuie po najvišjih cenah Centralna naku-povalnica starega železa. v Llubliani. Gosposvetska C. 1. 478 TEHTNICA PRIPRAVNA ZA MANJŠE OVOJE do teže 6 kir. se kupi. Ponudbe pod »tehtnica« na upravo. 4.-30 Službe: TREZEN, ZANESLJIV STROJNI& k*i*a ključavničarstva, veič tudi dsl* J električni strok! išče primerne »uzoe mostu al) na deželi. Podnudbe pod »»troj nflu n* uprivo llita. KONTORISTINJO v Muro«« 18—30 let * znanjem ^venskega, hrvatskega in nemškeza lez|K* dobro račanarico sprejme IHja ^re“ 1 Fram, Štajersko. Stanovanje in hr?na hiši, plač* po dogovoru. Ponudb* 1* P slatl na lija PrtdoviČ. Varaždin Msdlirnur sksi eesta broi 3 ali lija Predovlč, rr broj 10, Štajersko. ^ DOBRO IZVEŽBANE KOLARJE I« KOVAČE sprejme kolarska 1 »tolarska tovarna M*-' teja Lukoviča v Kragujevacu. Plača 30 o 60 Din. dnevno. DOBRO IZURJENO PRODAJALKO, ki bi bila zmožna eventuelno tudi sama voditi trgovino z mešanim blagom iščem. Vsi oferti naj se dopošljejo ua tvrdko u Gutsnberger, Mežica. GOZDAR išče službe, tudi kot lesni manipulant, skla-dišnik, vodja večie žage ali temu primerno. 30 let star, oženjen, dober poznavalec lesa-Zamore položiti tudi kavcijo. Nastop po do* govoru. Ponudbe prosi pod »Stalno mesto^ na uredn. lista. DVA PODURADN1KA sedaj v državni službi, neoženjena, 2eM* premeniti službo ter bi eventuelno vstopila kot skladiščnik, potnik, portir ali v druge primerne službe. Govorita sloven-j sko, srbohrvatsko, nemško, italijansko u* francosko. Cenjene ponudbe pod »Po£| uradnika 4932« na upravo lista, Razno: 2 GOSPODIČNI se sprejmeta na stanovanje. Naslov v upravi lista 51 STANOVANJE ODDAM v zamenjavo za eno prazno sobo s kabj* netnm v sredini mesta. Moje stanovamo obstoji lz dveh sob, kuhinje, jedilne shrambe in pritiklinami, popolnoma zase v lični vili v Udmatu, konec električne po* staje, Ponudbe pod »Stanovanje v vili« n» upravo lista. 50y OBJAVA. Peti redni občni zbor Slovenske eskomptne banke V Mubljanif kateri je bil sklican na 23. marca 1922 ob 11. uri v bančnih prostorih v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev, 11, z v tem oglasu določenim dnevnim redom in objavljenem v Slovenskem Narodu št. 55 z dne 8, marca t L se prehliče in preloži na kasnejši čas, ki bo pravočasno objavljen. Ljubljana, dne 19. marca 1922. Opni M Me M He I Lili. Jean B. Pollak, t. č. predsednik, Karl Kauschegg, t. č. podpredsednik. Oglašujte v Jugoslaviji" Izdala konzorcij dnevnika »Jugoslavija« M**«** Tiska »Zvezna tiskarna* x Po težki izgubi našega nadvse ljubljenega sina, brata in avako gospoda Ivana Sinoda se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, kakor tudi č. č- duhovščini, pevcem za krasno petje in bratom sokolom in vsem, ki so ga obiskali v njegovi tetki bolezni. CERKNICA, 20/111.1922. Žalujoči ostali / I Les 1 okrogel, tesan, žagan, drva ln oglja kupi v vsaki množini tržaška vele* firma. — Ponudbe pod »Trinajsti?, na An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. Pozerl Pozori Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani. Štiri milijone Kron zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v III. kolu Državne razredne loterije. Žrebanje se vrši v IV. razredu 4. in 5. aprila t. I. Srečka stane cela K 192.—> polovična K 96,—, četrtinka K 48.— In osminka K 24.—, za one ki so že igrali v prešnjih razredi. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za vse tri razrede nazaj. Naročniki, katerim se pošiljajo srečke po pošti, naj pošljejo zraven še K 8.— za poštnino in stroške. Naročila se sprejemajo še do 1. aprila 11. Srečke ima na razpolago Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani. Dunajska cesta 3811. Na prodaj sta malo rab* liena, skoraj nova, čisto dobrem avtomobila stanju, dva En entonski Saurer-Lastauto 25—30 HP ter Autobus Raff 15—30 HP za 12—16 oseb. Proda takoj: F. čater, Sv, Rupert, pošta GomJlsko pri Celju. Cena po dogovoru.