▼ lobvhL
Leto XL, it 159
LjtfMjana, sobota 12. julija 1930
Cena 1 Din
Upravniitvo: Ljubljana, Knafljeva ulic« 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Jneeratni oddelek: Ljubljana, Prefar* nor« olica 4 — Telefon it 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
it 2. — Telefon §t 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana it 11.842; Praha «slo 78.180; Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon it. 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova uL 3 Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Novi odgovori na Briandovo spomenico
Nemčija pozdravlja osnovanje evropske unije, zahteva pa revizijo povojnega stanja, ureditev manjšinskega vprašanja in izvedbo splošne razorožitve — Poljska predlaga organiziranje unije na temelju določb ženevskega protokola
Berlin, 11. julija, d. Včeraj popoldne io se vršila zaključna posvetovanja o nemškem odgovoru na Briandovo spomenico. Razgovori so se vršili med zunanjim ministrom dr. Curtiusom, ministrom za zasedeno ozemlje dr. Wirthom in finančnim ministrom dr. Dietrichom.
Nemški odgovor je sedaj končno-Veljavno sestavljen ter bo izročen francoskemu zunanjemu ministrstvu do 15. julija. Uvodoma pozdravlja odgovor Briandovo inicijativo za osnovanje pan-evropske unije in obljublja sodelovanje Nemčije. Nemška vlada priznava potrebo utrditve miru s pomočjo ožjega sodelovanja med evropskimi državami, vendar pa smatra, da je predpogoj za tako akcijo temeljita revizija političnega stanja, nastalega po podpisu mirovnih pogodb. Nemčija nikakor ne more pristati na to, da bi se za večno stabilizirale politične prilike v Evropi v dosedanji obliki, ker smatra, da ne odgovarjajo duhu in razvoju časa in da tvorijo glavno opasnost za vzdrževanje miru.
Odgovor se tudi obširno bavi s potrebo uvedbe novega duha v evropski diplomaciji, ki mora prenehati z razlikovanjem med državami zmagovalkami in državami, ki so bile v svetovni vojni premagane. Pred pričetkom osnovanja evropske unije bi bilo potreba po mnenju nemške vlade tudi urediti vprašanje narodnih manjšin in izvesti razorožitev evropskih držav.
Berlin, 11. julija, d. Odgovor nemške •vlade je dobil mnogo rezerviratiejše stališče, kakor se je prvotno pričaico-valo. Da je nemška vlada tako odločno nastopila za revizijo stanja nastalega po podpisu mirovnih pogodb, je pripisovati predvsem italijanskemu odgovora, iz katerega so prepisani v nemškem odgovoru celi odstavki. Splošno pa se smatra, da še to ni dokaz, da misli vstopiti Nemčija v vrste revizijoni-stičnih držav in da je ta odgovor le bolj
diplomatski pritisk na Franciio. da bi kar najbolj popustila v slučaju nemško-francoskih pogajanj o sklenitvi popolnega sporazuma in prijateljske pogodbe med obema državama,
Varšava, 11. julija AA. Odgovor poljske vlade na Briandovo spomenico o ustanovitvi Evropske unije je bil včeraj izročen odpravniku poslov francoskega poslaništva v Varšavi.
Poljska vlada izjavlja v odgovoru, da pristopa k plemeniti Briandovi zamisli in da je pripravljena sodelovati pri delu prve evropske konference. Mnenja pa je, da zahteva vprašanje Evropske unije globoke študije. Zato ie odgovor povsem kratek in ne iznaša podrobnih predlogov. Poljska vlada soglaša z vlako francoske republike o potrebi, da je treba državam zajatn-čiti njihovo politično varnost, in sicer še preden bodo obravnavana druga vprašanja splošne važnosti. Da se ustvari duh medsebojnega zaupanja in da se zajamči varnost držav članic Evropske unije, bi bilo umestno, ako bi se vlade pri organizaciji Evropske unije ravnale po načelih ženevskega protokola.
Poljska vila da naglaša neagrestiven značaj Evropske unije, ki ne bi smela biti naperjena proti nikomur ter samo pospeševati izvajanje osnovnih določb Društva narodov. Odgovor poljske vlade stavlija nia kraju predlog, naj bi bil ob priliki konference zastopnikov evropskih držav meseca septembra imenovan odbor za proučitev celokupnega vprašanja Evropske unije.
Rumunski odgovor
Pariz, 11. julija, g. Rumunski zunanji minister Mironescu j6 v spremstvu novega ru-munskega poslanika v Parizu Ceciana prispel semkaj. Takoj po svojem prihodu j« posetil zunanjega ministra Brianda ter mu izročil odgovor rumunske vlade na Brian-dov memorandum.
Finska vlada bo zatrla komuniste
Lappovski pokret je predstavnik večine finskega naroda, k! hoče obračunati s komunističnim rovarjenjem — Protikomumstično akcijo
odobravajo tudi socialisti	<
Razumljivo je, da je Sappovski pokret najbolj razširjen med onimi sloji naroda, ki so morali pretrpeti vse grozote krvave meščanske vojne. Voditelji tega pokreta so se držali doslej strogo v okviru zakona ter zahtevajo od vlade samo to, da z energično akcijo iztrebi komuniste s pomočjo novega zakona o zaščiti države, katerega blagodejne posledice se bodo kmalu pokazale. Zato le bil lappovski pohod v Helsingfors samo dokaz jakosti protikoimunistrienega Pokreta, ne pa izvaijanije nekakega pritiska na zbornico kakor zatrjujejo inozemski komunistični lasti.«
Lappovski pokret vodi poseben odbor dvajsetih mladih ljudi, ki so v bistvu predstavniki velike finske dijaške organizacije »Akademsko karelijsko društvo«.
Helsingfors, 11. Mja d. V zvezi s pokrefom lappovcev za iztrebljenje komunistov nia Finskem je sprejel finski minister za zunanje zadeve, Procope, inozemske novinarje ter jim med drugim izjavil sledeče:
»Lappovski pokret je v vsem v sJda-du z mišljenjem in stremljenjem finskega naroda, ki hoče že enkrat temeljito likvidirati komunistično rovare-nje ter osigurati temelje za miren in reden razvoj notranjepolitičnih prilik. Pokret je naperjen prevsem proti komunistom, katerih rovarenje je postalo že nevarno za obstoj države.
Z lappovski,m pokretom simpatizirajb faidi socialisti, ki enodušno obsojajo komunistično akcijo. Ta je našla teren samo med radikalnim krilom delavstva, dočim ni skoro niti enega izobra>-ženega Finca v komunističnih vrstah.
Razprava proti dr. Dvoraku odgodena
Ker sta podala vojaška izvedenca povsem si nasprotujoča mnenja, je sodišče na predlog državnega tožitelja odgodilo razpravo za nedolo-
čen cas
Praga, JI. Julija h. Današnji dan razprave proti podpolkovniku, sanitetne službe dr. Dvoraku je končal s senzacijo. Razprava je bila namreč odgodena za nedoločen čas.
Takoj začetkom razprave je povzel besedo državni tožilec ter zahteval, naj se mnenja vojafkih strokovnjakov, od katerih je eden trdil, da ]e dr. Dvorak postopal popolnoma korektno, drugI pa ravno nasprotno, predložita vojaškemu sanitetnemu svetu. Državni tožilec je dalje izjavil, da se je nedvomno ugotovilo, da je cela vrsta oseb iz vseh slojev intervenirala pri dr. Dvoraku glede naborov. Intervencij od strani političnih osebnosti je bilo le malo. Vse te intervencije je vojaško sodišče točno proučilo ter obtožilo dr. Dvoraka le zaradi štirih primerov. V ostalih primerih je postopal dr. Dvorak popolnoma korektno.
Kar se tiče podkupnin m drugih darov, Je poudarjal državni tožilec, da niti on niti obtožba ne obtožuje dr. Dvoraka tega dejanja. Nato se je na predlog di. Dvo?a-kovega odvetnika vršila tajna razprava, h kateri ni bil pripuščen niti en novinar kot zaupnik. Na tej tajni razpravi se je čital . dr. Dvorakov dnevnik. Nato je divizijsko sodišče sklenilo še enkrat poizkusiti, da b!
se spravili v sklad mnenji vojaških zdravnikov. Oba izvedenca pa sta vztrajala pri svojih prejšnjih izpovedbah. Nato je sodišče sprejelo predlog državnega proku-ratorja, naj se razprava odgodi, da se moreta mnenji vojaških zdravnikov predložiti vojaškemu zdravniškemu svetu.
Kronanje kralja Karola
Bukarešta, 11. julija, g. Po zadnjih informacijah iz dvornih krogov, se bo vršilo kronanje kralja Karola 21. septembra. Na izrecno željo kralja, bodo svečanosti zelo skromne, da se preprečijo nepotrebni izdatki. Tudi vabila inozemskim gostom bodo omejena na čim manjše število. Od inozemskih suverenov se bo udeležil svečanosti najbrž samo jugoslovenski kralj Aleksander.
Novi bolgarski kovani novci
Sofija, 11. julija. AA. Pred dvema dnevoma je bila podpisana pogodba med bolgarskim ministrstvom za finance in madžarsko kovnico za denar o kovanju novega bolgarskega srebrnega denarja in izdelavi novih bolgarskih novčanic. Srebrni denar bodo kovali v komadih po 20, 50 in 100 levov. Na sprednji strani bo imel novi srebrni novec lik kralja Borisa, na drugi strani pa državni grb,
PRIPRAVE ZA AGRARNI RLOK
Skupna kmetijska kriza in skupni gospodarski interesi silijo Ju« goslavjo, Rumunijo in Madžarsko k čim tesnejšemu sodelovanju
Beograd, 11. julija p. Dela na osnovanju bloka podunavskih agrarnih držav se intenzivno nadaljujejo. Delegata naše vlade, načelnika ministrstva za poljedelstvo Stojkovič in Bi lijak, se mudita že več dni v Budimpešti, kjeT proučujeta teren in razpoloženje madžarskih vladnih in gospodarskih krogov. Blok agrarnih držav je zamišljen v obliki tesnega sodelovanja Jugoslavije, Rumu ni je in Madžarske. Vse tri države bi imele skupno centralo, ki bi vodila in urejala ves izvoz agrarnih pridelkov iz navedenih treh držav, ki naj bi v bodoče tudi svoje trgovinske in carinske pogodbe s tujimi državami sklepate po medsebojnem sporazumu. O pripravah za osnovanje agrarnega bloka je podal zanimivo izjavo načelnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Juraij Tomičič. Med drugim je izjavil:
»V poljedelstvu vlada izredno huda kriza ne le pri nas, temveč tudi drugod. Neprestano padanje cen je povzročilo med našim poljedelskim prebivalstvom naravnost obupno stanje. Ze ob ustanovitvi Privitega rame družbe za izvoz so merodajni čini tel ji mislili na razširjenje akcije za zaščito interesov poljedelstva. Slične akcije so bite izvršene tudi v sosednjih državah, ki so pretežno agrarnega značaija. Jugoslavija, Rumunija in Madžarska imajo v tem pogledu popolnoma skupne interese. Protekcionistični sistem onih držav, v katere gre izvoz naših poljskih pridelkov, je izzval potrebo skupne akcije. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine jie stopil zaradi tega v stike s predstavniki teh držav, da bi dosegel primerne skupne ukrepe za zaščito tržišč za naše algrarne proizvode. Dosedanji razgovori so bili zgolj informativnega značaja, čiin pa pride do načelnega sporazuma, se bodo pričela ofici-e2na pogajanja. Že septembra lanskega
leta so delegati naših izvoznikov in naših producentov posetili madžarske gospodarske kroge ter pri njih sondirali teren za tako skupno akcijo. Ker pa takrat pri nas še ni bilo ustanove, ki bi lahko vodila tako akcijo, takratna ini-cijativa ni rodila zaželijenega rezultata. Ko je bil pri nas osnovan zavod za pospeševanje zunanje trgovine, so se Pogajanja obnovila. Ker obstoja sličrao razpoloženje tudi na Madžarskem in v Rumuniji, je upravičena nada, da bodo tokratna pogajanja v kratkem dovedla do konkretnega rezultata in to še Pred jesensko izvozno kampanjo. O poslovanju bodočega agrarnega bloka, od-nosno kartela bi bilo za enkrat še pre-uranjeno govoriti. Gotovo pa je, da »tehnična in administrativna stran ne bo delala težav. Važne izjave o sodelovanju aigrarnih držav je podal zunanji minister dr. Marinkovič ob priliki zadnje konference Mate antante v Štrb-skem Plesu. Njegove izjave so izzvale živahne komentarje in odobravanje v vseh zainteresiranih državah. Za enkrat je zamišljeno, da bi se osnoval agrarni blok samo med Jugoslavijo, Rumunijo in Madžarsko, pozneje pa bi se na podtaigi praktičnih izkustev razširil na vse poduraajvske države. Le na ta način bo mogoče zlomiti agrarni pro-tekoionjzem industrijskih držav in izboljšati položaj našega poljedelstva.«
Kralj Karol odobrava gospodarsko politiko vlade
Bukarešta, 11. julija. AA. Vlada je izdala tale uradni komunike: »Včeraj, 10. t. m. ob 11. dopoldne je bila v kraljevskem dvorcu pod predsedstvom Nj. Vel. kralja seja ekonomske delegacije. Prisostvovali so ji vsi ministri, razen ministra za zunanje zadeve, ki je v inozemstvu. Seje se je udeležil nadalje državni podtajnik v predsedništvu \lade
Lugosanu. Na seji so razpravljali predvsem o vprašanju izvoza žita, nadalje o stanju poljedelstva ter o organizaciji poljedelskega kredita. Pri tej priliki je kralj v celoti odobril pokrenjene ukrepe in gospodarsko politiko vlade ter izjavil, da zaupa v delo vlade s pozivom, naj po tej poti nadaljuje in 'rešuje velika politična in gospodarska vpr< Sanja, ki so podlaga napredka in sistematičnega dela.«
Bukarešta, 11. jiulja g. Vprašanje sodelovanja agrarnih držav Srednje Evrope zaposljuje zelo živahno vse imte-resirane kroge. Vendar si ti glede pristopa Madžarske še niso na jasnem in vsa zadeva še ni prekoračila stadija priprav. Pristop Madžarske je odvisen od rezultata diplomatskih pogajanj, ki se sedaj vršijo.
Bolgarski izvoz žita ^ j
Sofija, 11. julija. AA. Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo poročilo o letošnji žetvi, ki se smatra za zelo dobro, posebno kar se tiče pšenice in ječmena. V nekaterih okrožjih so pridelali na en hektar 18 do 25 metrskih stotov ječmena, pšenice pa L1 do 21 stotov. Dobro kažeta tudi koruza in vinska trta.
Sofija, 11. julija. AA. Listi poročajo Iz Varne, da so tam cene žitu naglo poskočile. Tako je skočila cena ječmenu za 0.30 na 2.10 leja za 1 kg. Cena koruzi znaša 2.85 leja. Povišanje cen se tolmači s pospeševanjem za zrnato hrano na gotovih evropskih tržiščih* posebno v Franciji, kjer so bile velike poplave. Bolgari pričakujejo zato obilen izvoz žita.
Ministrski svet Je obravnaval vprašanje izvoza letošnje žetve. Odobri! je predlog ministra prometa, s katerim se znižajo tarife za prevoz žita v inozemstvo za 35 odst. S tem želi vlada favorizirati izvoz. Nove tarife so stopile takoj v veljavo.
Francija je močna in pripravljena
Dd leta 1920. je izdala za narodno obrambo že 100 milijard frankov — Potreba ustanovitve znanstvenega vojaškega instituta
Pariz, 11. julija, s. Zbornica je danes pričela z razpravo zakona o naknadnih kreditih za narodno obrambo v višini 1126 milijonov frankov.
Od vseh skupin zbornice samo socialisti niso hoteli glasovati za kredite. Njihovi govorniki so odločno protestirali proti oboroževalni politiki, ki se protivi ženevski politiki in očitali vladi, da je francoska zbornica dovolila že od leta 1920. 100 milijard frankov kreditov za narodno obrambo.
Zastopniki finančne in vojaške komisije so sporočili, da sta obe komisiji z veliko večino odobrili vladni predlog, ker se mora Francija obvarovati prese-
nečenj. Kot zastopnik radikalov je izjavil Herriot, da bo njegova skup na glasovala za kredite. Zahteval je ustanovitev vojaškega znanstvenega instituta, ker igra znanost v vojni vedno večjo vlogo in je Francija v tem oziru precej zaostala. V zvezi s tem je opozoril na Nemčijo, ki je z znanstvenimi metodami našla možnost, da ojači svo-ie voino brodovje z ladjo, ki prekaša vse druge.
London, 11. Julija. A A. Kakor poročajo »Times«, Je Francija pristala na odgodiitev gradnje novih vojnih ladij po pomorskem gradbenem programu za leto 1930, da omogoči obnovo pogajanj s Italija
Bitka med emigranti in fašisti
Pri Arcu na itaKjansko-švicarski meji je skupina italijanskih emigrantov pobegnila v Švico in se zapletla v borbo s fašističnimi miličnik! —•
Žrtve spopada
Vnela se je prava Mflca, v kateri so
streljali fašistična miličniki s karabin-kami, begunci pa z revolverji. Streljanje je 'trajalo skoro pol ure. Med tem so se begunci počasi umikali proti meji, ki so jo deloma tudi dosegli in srečno izginili. Na kraju spopada je obležal mrtev neki miličnik in dva težko ranjena fašista. Italijanskim obmejnim stražnikom se je posrečilo zajeti saimo dva moža in neko ženo, ki so bali aretirani ter prepeljani v sodne zapore v Venonfi. Vsi se bodo morali zagovarjati po zakonu o zaščiti države.
Ženeva, 11. Julija d. Na švicarsko -italijanski meji se je odigral v sredo zvečer krvav obmejni incident Tega večera je namreč poskušala pri Arcu prekoračiti družba italijanskih emi-gratnov italijansko mejo in pobegniti v mraku v Švico.
Ko so že srečno prekoračili majopas-nejši predel, kjer se je nahajala glavna italijanska črta obmejnih straž in se približala švicarski meji na kakih sto metrov, je nenadoma počil srtrel iz ka-rabinke, ki ga je izstrelil neki fašistični stražnik.	.
Madžarski komunisti
obsojeni
Budimpešta, 11. julija, d. Včeraj je bil zaključen proces proti voditelju bu-dimpeštanskih komunistov, zasebnemu uradniku Beli Sandorju in 25 tovarišem, ki so bili obtoženi zaradi komunistične propagande. Razprava je trajala osem dni ter je bila tajna. Tudi pri razglasitvi razsodbe ni bil občinstvu dovoljen pristop. Bela Sandor je bil obsojen na pet let težke ječe, ostali obtoženci pa na kazen od treh let do šestih mesecev zapora. Oproščen je bil samo en obtoženec.
Poljski poslanci zapuščajo vladni blok
Varšava, 11. julija, s. Iz vladnega bloka so izstopili trije poslanci, ki so zastopali gospodarske interese. V izjavi sporočajo, da vlada ne kaže nobenega razumevanja za kmetske intefe-se. Poleg tega nočejo kot de^krati sodelovati pri izpodkopavanju ugleda poljskega Sejma.
Aretacija atentatorja na sovjetsko poslaništvo v Varšavi
V&rSava, 11. julija. AA. PolusIuZbeno poročajo, da je bila danes prijeta oseba, ki je osumljena, da je pripravljala atentat na sovjetsko poslaništvo v Varšavi.
Varšava, 11. julija. AA. Pomočnik poljskega ministrstva za zunanje zadeve Vi-sočki je izročil včeraj sovjetskemu poslaniku v Varšavi noto z novimi podatki o preiskavi, ki jo vodijo oblastva o svoječasni najdbi bombe v dimniku poslopja sovjetskega poslaništva v Varšavi.
Razmejitev med državami Prednje Azije
Pariz, 11. JnllJa. AA. Tn so se sestali
zastopniki iraške, sirske in transjordanske vlade, ki bodo razpravljali v nedeljo o razmejitvi med Sirijo, Irakom in Transjorda-najo.
Zeppefin nad Spitzbergt
Pariz, 11. jiuMja. AA. Havas poroča iz Hammerfesta v severni Norveški, da je zrakoplov »Grof Zeppelin« priplul z Spitz-bergov,
Ministrski predsednik na
odmoru
Beograd, 11. julija. M. Ministrski predsednik general Pera Živkovič je sinoči prispel v kopališče Teslič, kjer bo ostal na tritedenskem odmora. Kljub temu pa bo še nadalje vodil vse posie ministrskega predsednika, notranjega ministra in komandanta kraljeve garde.
Odlikovanje
Beograd, 11. junija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog ministra prometa odlikovani za izredne zasluge pri sklenitvi sporazuma o direktnih tarifah z grškimi državnimi železnicami: z redom Sv. Save III. stopnje inž. Dimitrije Basilj, načelnik prometnega ministrstva grške republike, Josip Cugmus, referent prometnega ministrstva, dr. Franjo Bončina. referent prometnega ministrstva in Dušan Pan-tič, tajnik ministrstva za zunanje zadeve; z redom Belega orla V. stopnje: inž. Branimir Ivanovič, šef kabineta prometnega ministra; z redom Sv. Save IV. stopnje dr. Stanko Tomažič in dr Dušan Nišič, višja uradnika državnih železnic.
»Jugoslovenski domM naših
rudarjev v Franciji
Pariz, 11. julija. AA. Po poročilu iz Men« lebacha je bil včeraj tamkaj svečano otvor-jen Jugoslovenski dom za vso mozelsko pokrajino. V tej pokrajini biva nad 10.000 jugoslovenskih rudarjev. Svečanosti sta prisostvovala med drugimi predsednik ju-goslovenske kolonije v Parizu dr. Arnav-tovič in podpredsednik Kovačič.
Iz vojaške službe
Beograd, 11. julija, č. Na predlog vojnega ministra je Nj. VeL kralj podpisal ukaz, s katerim je maršal'dvora general Aca Dimi-trijevic poleg svoje redne dolžnosti imenovan za komandanta dunavske divizijske oblasti. Istočasno je bilo imenovanih več višjih oficirjev vojnotehnične stroke.
Končana stavka v rudniku pri Knjaževcu
Beograd, 11. julija, p. V rudniku »Dobra sreča« pri Knjaževcu je izbruhnila 1. julija stavka rudarjev. Okrog 700 rudarjev je zapustilo delo, ker je vodstvo podjetja zahtevalo podaljšanje delovnega časa ob istočasnem znižanju mezd za 6 odstotkov. Po posredovanju ministrstva za šume in rude ter Delavske zbornice v Beogradu je prišlo po večdnevnih pogajanjih danes do sporazuma ter so se delavci zopet vrnili na delo. Delovni čas bo znašal osem ur, mezde pa se znižajo za tri odstotke. Pač pa delavstvo ni več obvezano nakupovati živila v konzumu podjetja in mu tudi ni več treba plačevati odškodnine za uporabo orodja, ki ga mora dati/pod-i jetje brezplačno na razpolago
Odmevi nesreče na Jadranu
Priprave za razsodbo o krivdi — Razsodbo bodo izrekle jugoslovenske oblasti — Novih žrtev ni — Stanje ranjencev je povoljno — Izjave čeških očividcev
Split, 11. julija n. Direktor Pomorske prometne direkcije g. Stipanovič, ki se je udeležil komisionalnega ogleda po-nesrečenega ^parnika »Karadjordja«, se je danes vrnil v Split. Komisija pomor skih strokovnjakov je dokončala preiskavo na Hcu mesta, kjer je istočasno poslovala sodna komisija. Vsaka komisija vrši Preiskavo zase. Sodna komisija, ki jo je delegiralo okrožno sodišče v Sibeniku kot pristojna sodna oblast, preiskave še ni končala.
Komisija pomorskih strokovnjakov je sestavila o stanju parnika in o povzio-čenjh poškodbah obširno poročilo, ki je bilo danes odposlano prometnemu ministrstvu. O poteku preiskave in o nadaljnjem postopku je podal direktor Stipanovič novinarjem daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim:
»Parnik »Karadjordje« se nahaja sedaj na trdnih tleh ter je popolnoma siguren. Naša komisija je zaslišaia vso posadko in na licu mesta vse pregledala. Istočasno vrše italijanske oblasti preiskavo na »Morosiniju«. Ko bodo svojo preiskavo dokončale, morajo poslati ves zbrani material našim 'oblastem. Po proučitvi preiskovalnega materija naših in italijanskih oblasti bodo'naše oblasti izdale rešitev glede krivde za to nesrečo. Kompetenco za izrek razsodbe ima samo naše sodišče, odnosu© naše oblasti, ker se je nesreča pripetila v naših teritorialnih vodah. V primeru, da bi se italijansko paro-plovno društvo »San Marco« z razsodbo našega prvostopnega sodišča ne zadovoljilo, ima pravico, da se pritoži na višje sodišče, toda vselej samo na višje jugoslovensko sodišče. Razsodba drugoinstančnega sodišča je merodaj-na za ves nadaljnji postopek. Spor sploh ne more priti pred mednarodno razsodišče v Haagu, če naše oblasti ne dajo svojega Pristanka.«
Na vprašanje novinarjev, kdaj bo izrečena razsodba, je direktor Stipanovič izjavil, da morda že v nebaij dt!eh, lahko pa se vsa stvar tudi zelo zavleče. To je odvisno predvsem od tega, ali bodo italijanska oblastva poslovala dovolj hitro. Čim bodo naše oblasti prejele material o preiskavi italijanskih oblasti na »Morosiniju«, ne bo nobenih ovir za izrek sodbe.
Novinarji so se zanimali za to, ali imajo naše oblasti sredstva, da preprečijo zavlačevanje s strani italijanskih oblasti. G. Stipanovič je pojasnil, da nam preostaja v tem primeru samo diplomatska pot. Niti itadijanske oblasti niti italijanska paroplovna družba pa nimajo nikakega interesa, da bi sitvar zavlačevali.
Novinarji so se zanimali za izid preiskave naše pomorske komisije. Na tozadevna vprašanja pa rim direktor Stipanovič ni mogel odgovoriti, ker je samo prometno ministrstvo upravičeno, objaviti rezultate preiskave. Izjavil je samo toliko, da je bilo postopanje »Mo-rosinija« po katastrofi korektno.
Na vprašanje, zakaj »Morosini« ni odpeljal rešenih potnikov in ranjencev v najbližjo jugoslovensko luko, kakor se je to zahtevalo, je direktor Stipanovič pojasnil, da tozadevno ni nikakih predpisov, ki bi imeli mednarodno veljavo. Parnik, ki sprejme potnike ponesrečenega parnika na krov, mora samo javiti, kam je namenjen in kje bo najprej pristal. Važno pa je to zategadelj, ker zaslišuje posadko in vodi nadaljnjo preiskavo ona teritorijalna oblast, v čije področje spada luka, kjer parnik po nesreči pristane. Zato je razumljivo, da je »Morosini« raje odpotoval v Zadar, kakor pa v katero izmed naših bližnjih luk.
Glede stanja ponesrečenega »Kara-diordja« je direktor Stipanovič izjavil, da bo za začasna popravila, potrebna za prevoz parnika v ladjedelnico, potrebnih kakih 20 dni. Parnik bodo po
Nenaden zaključek francoske zbornice
Na včerajšnji seji zbornice je Tardieu med ogorčenimi protesti opozicije prečital dekret o zaključku zasedanja
Pariz, 11. julija, s. Zasedanje francoske poslanske zbornice je bilo danes docela nepričakovano in na splošno presenečenje vseh političnih krogov zaključeno. Zatrjuje se, da je bila neposredni povod za ta korak vlade interpelacija socialistov o nedavni -tavki poštnih uradnikov in ukrepih, ki jih je podvzela vlada proti stavkujočim. Tardieu je poslal v boj več govornikov desnice, boječ se da bi mu levičarji ušli v opozicijo. Ko je prvi govornik stopil na tribuno, je nastal v dvorani tak trušč, da je moral predsednik sejo prekiniti. Po zopetni otvo-
ritvi je zbornica izglasovala vladi zaupnico, na kar je vstal Tardieu in prečital dekret, s katerim se zaključuje zasedanje zbornice. Že med čitanjem dekreta je opozicija silno protestirala, razbijala po klopeh, žvižgala in delala medklice, tako c'. zadnjih besed Tardieua že ni bilo več slišati. Herriot in Leon Blum sta zelo ostro napadala ministrskega predsednika ter mu očitala, da zlorablja svoje ustavne pravice. Ko je Tardieu prečital dekret, je na čelu celokupne vlade zapustil dvorano, na kar je predsednik sejo kratko zaključil.
Stabilizacija dinarja
Važne izjave finančnega ministra — Za stabilizacijo so dani že vsi pogoji — Tečaj dinarja bo ohranjen za vsako
ceno na sedanji vtiHni
Izpumpanju vode navezali na remorker-je ter ga potegnili v ladjedelnico, najbrže v Kraljevico. »Karadjordje« nI poškodovan samo tam, kjer se je vanj zaletel »Morosini«, marveč tudi v drugih delih in prostorih. Udarec »Moro-sinija« je bil tako.silen, da se.je stresla vsa ladja in od tega so se zrahljali razni deli in razmajale razne naprave tudi v drugih delih parnika, tako da bo potrebno temeljito popravilo.
Borčič ni nmrl
Split, 11. julija, r. Po poročilu iz Za-dra, je stanje vseh ranjencev s »Kara-djordja«, ki se zdravijo v zadarski bolnici, zadovoljujoče. Utemljeno je upanje, da bodo ostali vsi pri življenju.
Vest o smrti natakarja Borčiča se Je izkazala k sreči za netočno. Tudi njegovo stanje se boljša in je zadovoljivo. Ravno tako se je ugotovilo, da ne pogrešajo nikogar od onib, ki so se vozili s »Karadjordjem«. Zato nj nikake bojazni, da bi moglo število žrtev te grozne nesreče še narasti.
Dvodnevno žalovanje v Sibeniku
Sibenik, 11. julija n. Mestna občina je danes izdala na meščanstvo proglas, naj v znak žalovanja zaradi katastrofe parnika »Karadjordja« izobesi zastave. Za dobo dveh dni naj se ustavijo vse zabave, kinopredstave in odpovedo godbe in koncerti Po vseh javnih lokalih. V nedeljo zjutraj ob 8. se bodo vršile po vseh cerkvah zadušnice za žrtve te katastrofe.
Pripovedovanja čeških potnikov s »Karadjordja"
Praga, 11. julija d. Večernik »Češkega Slova« objavlja o katastrofi »Karadjordja« daljše poročilo očividca, ki je bil ob nesreči sam na ladji. Članek še enkrat opisuje nezgodo in praivi, da so bili brodolomci kljub Prošnji, naj jih izkrcajo v jugosloveniskem Biogradu, prepeljani v italijanski zadar. Ko so dospeli tja, so bili takoj strogo ločeni od drugega občinstva in so ostali nato pod strogim nadzorstvom oboroženih karabinijerjev vse do hipa, ko So se vkrcali zopet na jugoslovenske parni ke. Nihče ni smel govoriti s prebival-, stvom, ki se je zaniimalo za potek nesreče. Niso jim niti dovolili, da bi si šli kupit živila, niti da bi pisali ali br-zojiaivilj svojcem.
Neki drugi potnik opisuje v istem listu, s kakiin mirom je nastopil takoj po nesreči jugoslovenski kapetan Prodan, ki je z vrlo pomočjo svojih mornarjev rešil v poslednjem hipu vse potnike strašne smrti v valovih Jadrana. Kapetan in Posadka sta bila v tistih urah groze edina nada vseh in njihova mirnost je tudi največ pripomogla, da se je polegla prvotna panika in da se niso odigrali še strašnejši prizori, ko je pričela dreti voda v notranje Prostore Darndka.
Predlog za uvedbo pomorskih pilotov
Sušak, 11. julija, p. Povodom katastrofe v Pašmanskem prelivu se je v pomorskih krogih z nova sprožilo vprašanje pravilnika za pomorski promet v naših teritorijalnih vodah, zlasti pa na vseh nevarnih in tesnih prehodih. Tekom zadnjih let se je pripetilo po krivdi tujih parnikov že nebroj nesreč, ki sicer niso bile takega obsega kakor gadnja, a so vendar ogrožale varnost potnikov in povzročale veliko škodo. Zato predlagajo v pomorskih krogih, naj bi naše oblasti po vzorcu drugih pomorskih držav odredile, da smejo tuje ladje voziti skozi nevarne ožine samo pod vodstvom našega pilota, ki dobro pozna razmere v naših vodah. To se prakticira tudi na Dunavu pri prehodu skozi Djerdab.
Beograd, 11. julija, p. Finančni minister dr. Stanko Švrljuga je dal za posebno izdajo uglednega ameriškega lista »Chicago Tribune« obširno izjavo o stabilijaciji jugoslovenske valute. V svoji izjavi naglasa med drugim:
Stabilizarcija valute je najvažnejši problem, ki ga bo morala v bližnji bodočnosti rešiti jugoslovenska vlada, ker je čas za legalno stabilizacijo dinarja že nastopil. Jugoslovenska valuta je stvarno stabilizirana že od leta 1925 in gospodarsko življenje se je že popolnoma prilagodilo sedanji vrednosti dinarja. Tudi s stališča sedanjega gospodar/..jga položaja je stabilizacija dinarja docela na mestu, ker je jugoslovenska plačilna bilanca povoljna. To se vidi tudi po rezervah deviz v Narodni banki, ki so se v zadnjih mesecih zopet znatno povečale; ob koncu minulega meseca je znašala zaloga deviz Narodne banke nad poldrugo milijardo. Skupno kritje s kovinsko rezervo vred znaša 2.760 milijonov, kar predstavlja 48.49 odstotkov skupne denarne cirkulacije.
Reforma, ki je potrebna za stabilizacijo, ne pomeni uvedbo nove valute, niti izpremembe tečaja dinarja. Stabilizacija
mora sloneti na legalnem priznanju sedanjega stanja, ki traja že štiri leta. Jugoslovenska vlada je že ob mnogih prilikah napovedala svoj trden sklep, da hoče ohraniti tečaj, dinarja na sedanji, višini. Ta svoj sklep žel! vtada še en krat afirmirati z izjavo, da bo ostal tečaj dinarja absolutno neizpremenjen Cilj stabilizacije je Je, da se uvede stalna zakonita relacija monetarne edinice do zlate in da se uvede konvertibilnost novčanic Narodne banke. Cirkulacija, ki po stabilizaciji ne bo reducirana, znaša danes pri nad 13 milijonih prebivalcev le okrog 5.5 milijard, kar ima nedvomno zelo ugoden vpliv na zadovoljivo rešitev tega problema.
Pogoj za stabilizacijo dinarja predstavlja v prvi vrsti odplačilo državne ga dolga pri Narodni banki. Ta dolg, ki izvira iz dobe inflacije, znaša okrog 4 milijarde Din. T)a se omogoči stabilizacija, se mora ta dolg znižati na polovico sedanje višine. Eno milijardo bo morala država efektivno plačati, približno ena milijarda pa odpade na delež države pri valorizacijskem dobičku banke. Ostanek državnega dolga se bo odplačal v letnih obrokih.
Seja ljubljanskega
občinskega sveta
Odobritev posojil za carinarnico in regulacijo sveto-križkega okraja — Odobritev računskega zaključka za
1.1930
131 žrtev eksplozije jamskega plina
Rešilna ekspedicija je prodrla do ognjišča eksplozije — 69 trupel še vedno niso našli — Skupno žaluje 105 žena in 160 otrok za svojimi
hranitelji Vratislava, 11. julija, g. Uprava ven-Česlavskega rova sporoča, da znaša končnoveljavno število smrtnih žrtev
131. 69 trupel še niso našli. Od žrtev Je 45 samcev, 22 je oženjenih brez otrok, 83 pa zapušča žene in nedorasle otroke, l pa je vdovec. Skupno žaluje za žrtvami 105 žena s 160 nedoraslimi otroci.
Po uradnem sporočilu je bilo v rovu 224 rudarjev, od teh jih je moglo takoj zapustiti rov 141, ali so jih takoj rešili. 49 delavcev je bilo prepeljanih v laza-
ret, 10 jih je že zapustilo bolnico, ker so bile njihove poškodbe le lahke.
Rovi so tako zasuti, da morejo rešilne ekspedicije le s težavo prodirati naprej, ker morajo odstranjevati velike množine kamenja. Sedaj kopljejo na katoliškem pokopališču v Hausdorfu skupne grobove, kjer bodo žrtve v soboto položene k večnemu počitku. Tekom današnjega dne. je uspelo priti rešilnim ekspedicijam na mesto, kjer so eksplodirali plini.
Ljubljana, 11. julija 1930. Da reši daljšo vrsto nujnih tekočih zadev finančnega in gradbenega značaja še pred poletnimi počitnicami, se ie sestala danes ob 5. ljubljanska občinska uprava k svoj: redni javni seji. Zupan dr. Puc Je otvoril sejo, ugotovil sklepčnost in sporočil, da se je udeležil v zastopstvu Ljubljane vsesokolskega zleta v Beogradu in lezniške konference na Sušaku.
Priznanje mornarjem „Karadjordja"
Zupaji dr. Puc: »Sporočiti moram žalostno vest, da se je naš največji potniški parnik »Karagjorgje« ponesrečil. Mi kon-doliramo »Jadranski plovitbi« zaradi te nezgode, kondoliramo pa tudi rodbinam onih, ki so izgubili svoje drage svojce.«
Zupa.i predlaga naj občinski svet votira za junaške mornarje s »Karagjorgla« 10 tisoč Din podpore>T)bčinski svetniki, ki so stoje poslušali županovo poročilo, so soglasno in z živahnim ploskanjem sprejeli predlog.
Občinski svetnik Ivan Hribar prosi, naj se dodatno še zagotovi Jadransko plovit bo, da občudujemo junaško ponašanje njenega kapitana, ki je s svojo izredno pri sebnostjo rešil življenje tolikim dragim bratom, ki so prišli na Sokolski zlet. (Ploskanje na vseh klopeh).
Končno je sporočil g. župan, da kongresni odbor Gasilske zveze vabi na prireditve gasilskega kongresa, ki bo v dneh od i. do 8. avgusta. Župan prosi vse občinske svetnike, katerim bo le mogoče, naj se udeleže te prireditve.
Zapisnik zadnje seje je bil odobren, na to pa je novi ljubljanski meščan g. Fran Ocvirk položil običajno meščansko zaob ljubo. Občinski,svetniki so stoje prisostvovali slovesni zaobljubi in pozdravili novega ljubljanskega meščana s. ploskanjem.
Na poročilo personalno-pravnega odseka (poročevalec dr.. Ravnihar) je bilo rešenih več prošenj za zagotovilo sprejema v ljubljansko domovinsko zvezo.
Zgradba carinarnice
Za finančni odsek je poročal njegov načelnik g. Ivan Tavčar. Predlagal je, naj se posojilo za zgradbo nove carinarnice najame pri Drž. hipotekami banki na račun kaldrminskega fonda pod pogoji, ki jih zahteva banka, s pridržkom, da se občina glede vknjižbe na mestna zemljišča še nadalje pogaja. Po zadnjih informacijah Drž. hipotekama banka na tej zahtevi ne vztraja več in se bo dotični odstavek lahko izločil iz zadolžnice.
Podžupan prof. Jarc je pripomnil, da je pri pogajanjih za posojilo izjavil upravnik Drž. hipotekarne banke, da se bo obresto-vanje računali, kakor se bo posojilo dvigalo v obrokih. Sedaj zahteva banka, naj se obrestovanje vrši ne glede na to, kako se bo posojilo dvigalo. Zato predlaga, na} skuša župan doseči, da se ta določba v za-dolžnici popravi.
Župan dr. Puc je odgovoril, da slone informacije podžupana prof. Jarca na resnici. Zato priporoča, naj se sprejme predlog finančnega odseka z dodatkom podžupana.
Obč. svet. dr. Ravnihar meni, naj bi se z ozirom na nameravano preureditev glavnega kolodvora ne storili prenagljeni sklepi glede prostora, na katerem se bo zgradila nova carinarnica. Nadalje je izjavil, da velja sedaj svet, na katerem se ima zgraditi carinarnica, po 42 Din meter, čeprav si je svoječasno komisar Mencinger izgovoril opcijo in je znašala tedaj cena Ie 22 Din.
Zupan dr. Puc je nato pojasnil, da so se prva dela za zgraditev nove carinarnice izvršila že leta 1926. Komisar Mencingei jih je sicer nadaljeval, prišla pa niso v pravi tok in se je še le sedanjemu občinskemu s\jetu posrečilo doseči sporazum z vsemi merodajnimi činitelji, pri čemer ima glavno zaslugo generalni direktor carin dr. Konrad Schmid. Ko se je to zgodilo, je bilo v sporazumu z železniško upravo določeno, da se zgradi carinarnica na severni
strani železnice, dočim ostane tovorni kolodvor na sedanjem mestu. Čim bo carinarnica zgrajena, bomo imeli tri ločene kolodvore, osebnega in tovornega na dosedanjem mestu, na nasprotni strani pa ca-rinski kolodvor, tako da se bosta osebni in tovorni promet lahko razvijala popolnoma neovirano. Seveda je to že v zvezi z nameravano preureditvijo vsega kolodvora, ker se je pri izdelavi načrta za carinarnico že upoštevala bodoča preureditev kolodvora. Kar se tiče cen zemljišč, potrebnih za novo carinarnico, so opcije potekle že mnogo prej, nego je prišlo do sporazuma med občino, carinsko upravo in železniško upravo. Cene so seveda med tem poskočile in ko so se začela pogajanja za nakup zemljišč, so posestniki zahtevali višje Cene, vendar pa se je pri veliki večini posestnikov posrečilo doseči dogovore na podlagi cen, ki odgovarjajo današnjemu stanju, c Izjeme tvorijo le nekateri, pri katerih se bo moralo uvesti razlastitveno postopanje.
Nato je bil predlog finančnega odseka s podžupanovim dodatkom sprejet
Uradništvu mestnega gradbenega urada, ki je moralo izdelati načrte za zgradbo carinarnice izven uradnih ur, se za čezurno delo odobri nagrada 19.270 Din.
Posojilo pri Pokojninskem zavodu
Občinski svet je svoječasno sklenil, da najame pri Pokojninskem zavodu za privatne nameščence posojilo 7 milijonov Din za regulacijo svetokrižkega okraja po načrtu prof. Plečnika. Posojilo se bo obrestovalo po 8 %, amortizacijska kvota bo 2 % in bo torej skupna anuiteta iznašala 10 %. Posojilo se najame za dobo 50 let. Razen tega zahteva Pokojninski zavod, naj občina do leta 1934 regulira Gajevo ulico in podere staro hišo na vogalu Gajeve ulice in Dunajske ceste. Tej zahtevi je občina pripravljena ustreči, ker bo Pokojninski zavod zgradil v Gajevi ulici veliko palačo, ki mora imeti na fronti proti Gajevi ulici prost dohod. Predlog finančnega odseka, da se odobre pogoji Pokojninskega zavoda, je bil soglasno sprejet.
Vzdrževanje poslopja sreskega načelstva
V smislu zakona o notranji upravi so občine, kjer so sedeži sreskih načelstev, dolžne prispevati k vzdrževanju uradnih poslopij. Sresko načelstvo za ljubljansko okolico-je zahtevalo sa leto 1929. od mestne občine 135.000 Din, pri neobveznih pogajanjih pa se je ta svota znižala na 85.210 Din. Notranje ministrstvo je ugovor mestne občine proti temu prispevku zavrnilo, nakar se je mestna občina pritožila na Upravno sodišče. Medtem je sresko načelstvo zaprosilo mestno občino, naj bi votirala vsaj najnujnejše stroške za popravila poslopja v višini 41.790 Din. Finančni odsek je prišel soglasno do zaključka, da prostovoljno mestna občina zaenkrat ničesar ne izplača, ker ima velike izdatke za posle prenesenega delokroga in bi bilo zato prej pričakovati, da bi dobila odškodnino od državne uprave, ne pa, da bi vzdrževala še eno sresko načelstvo. Sklop finančnega odseka je bil soglasno odobren.
Dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči
Svoječasno je bila sprožena akcija, da bi se zgradilo v sporazumu z ostalimi avtonomnimi mesti Dravske banovine ob morju okrevališče za slabotno deco. Kolo jugoslovenskih sester je kupilo z denarjem iz fonda Franje Tavčarjeve posestvo v Kraljeviči za 350.000 Din in plačalo takoj 180.000 Din Kolo je zaprosilo, naj bi mestna občina jamčila za znesek, potreben za adaptacije v tem domu. Občini pa je bila bolj simpatična misel, da bi se pri ustanovi sama finančno udeležila, m Mestna hranilnica je darovala 250.000 Din za adaptacijska dela. Prišlo je « Kolom do sporazuUIa, da se ustanovi poseben kuratorij. ki bo upravljal Dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. Kuratoriju "bo na-čeloval ljubljanski župan, 4 člane pošlje
vanj občina, 4 pa Kolo jugoslovenskih sester.
Statut kur?torija je bil od občinskega sveta soglasno sprejet. Župan dr. Puc je predlagal, naj bi se takoj izvolili tudi zastopniki občinskega sveta v ta kuratorij, ki mora takoj pričeti poslovati, ker je že danes 90 otrok v Kraljeviči.
Na predlog obč. svet. dr. GregoriČa je bilo erio rtiesto v kuratoriju odstopljeno Mestni hranilnici, nakar je župan odredil kratek odmor zaradi dosrovora o izvolitvi delegatov.
, Ker ni prišlo v odmoru do sporazuma, je župan odredil glasovanje po listkih. Izvoljeni so bili občinski svetniki: Tavčar, Raj-ner in-dr. Fettich,- dočim bo četrteka člana delegirala Mestna hranilnica.
Vprašanje letališča
Aeroklubu >Naša krila« v Ljubljani se dovoli podpora 20.000 Din za popravilo njegovega novega letala, ki se je nedavno poškodovalo.
Pri tej priliki je ob?, svet. dr. Fetti^i predlagal, naj bi mestna občina stopila v zvezo z merodajnimi činitelji, da bi se zopet pričela akcija za napravo letališča v Ljubljani.
Župan dr. Puc je pojasnil, da je ljubljanska občina že lani votirala primerno vsoto za aeroklub, ker pa je došlo do pritožbo proti proračunu in do njegove redukcije, se je podpora črtala. Kar se tiče naprave letališča v Ljubljani, se je započela tozadevna akcija že leta 1925., ozir. 1926., vendar pa se ljubljanski denarni zavodi, ki so bili pozvani k sodelovanju, za stvar niso zainteresirali in je zato propadla. Kasneje zadeva^ ni bila več aktualna, ker Ljubljana n« leži na mednarodni zrakoplovni progi. Vrh lega bi bilo treba v Ljubljani za naprav« letališča več žrtev kakor v Zagrebu in v Beogradu, kjer je teren ugodnejši. Dokler ne postane promet gostejši, velike finančne žrtve ne bi bile v pravem razmerju s koristjo. Zalo se ne smemo prenagliti. Pri naglem razvoju avijatike pa je pričakovati, da bo stvar postala v dveh ali treb letih aktualna.
Ostali predlogi finančnega odseka
Na podudo obč. svetnika Ivana Dachsa je bilo sklenjeno znižati v mestnem kopališču na Ljubljanici pristojbine za porabo kabla« na 3 Din, za uporabo omaric pa na 2 Din.
Za snaženje uradnih prostorov se je odobril kredit 6000 Din; društvu Trgovska akademija se odpiše davek 2600 Din na nezazidano parcelo; na prošnjo škofijskega ordinarijata se votira 24.000 Din katehetom zunanjih šol pri uršulinkah in Lichtentur-novem zavodu. Za nabavo gasilnega orodja se dovoli gasilnemu društvu na Barju podpora 18.000 Din. Ortopedičnemu zavodu »Atene« v Ljubljani se dovoli iz proračunske rezerve stalna mesečna podpora v znesku 2000 Din, da se omogoči brezplačna ortopedična telovadba otrok siromašnih, slojev. Zavod je že prej užival to p od pero, v proračunu za leto 1930 pa je bila črtana.
Računski zaključek za leto 19Z9
Načelnik finančnega odseka Ivan Tavčar je uvedel razpravo o računskem zaključku za 1. 1929 in prečital uradno poročilo mestnega magistrata, ki pravi, da je napačno naziranje. da se krije proračunsko leto z računskim letom, ker na ta način ostanejo nfeizčrpani krediti in neporavnane obveznosti. Tkzv. aktivni in pasivni zaostanki znašajo vsako leto po več milijonov. Zato se mora sedanji sistem knjigovodstva nadomestiti z novim, kar se bo zgodilo že s 1. januarjem 1931. Obenem s preuredbo knjigovodstva se mora preurediti proračunsko poslovanje. Proračunsko leto ostane kot doslej od 1. I. do 31. XII. vsakega leta, uvede pa se tkzv. računsko leto, v katerem se še pol leta po poteku proračunskega leta likvidirajo angažmani iz preteklega leta. Letos se to še ni zgodilo, zato izkazuje računski zaključek celo mal pribitek, dočim bo izkazal po likvidaciji vseh obveznosti deficit v znesku 1.6 milijona dinarjev. Negotovost v finančnem poslovanju bo trajala vse dotlej, dokler ne dobimo že tolikokrat obljubljenega zakona o finansiranju samouprav.
Računski zaključek mestne občine ljubljanske za leto 1929 izkazuje
na izdatkih: v rednem prometu	43,626.000 Din
v prehajalnem prometu	2,968.365 Din
V izrednem prometu	3,779.257 Din
Skupno 50,373.622 Dih na dohodkih:
v rednem prometu v prehajalnem prometu v izrednem prometu blagajniški prebitek te iz leta 1928
42,756.223 Din 2,632.881 Din 4,988.034 Din
' 11.766 Din
Skupno 50,388.904 Din tako da zaključuje računski zaključek za leto 1929 s prebitkom 15.282 Din, ki se prenese na račun leta 1930.
V primerjavi s proračunom za leto 1929 so bili efektivni izdatki za 5,772.816 Din nižji kakor so bili proračunani, prav tako pa so tudi dohodki zaostajali napram proračunski postavki za 4,933.683 Din.
Vsa mestna podjetja izkazujejo v računskem letu 1929 prebitek in sicer: mestni vodovod 543.779 Din, mestna elektrarna 143.795 Din, mestna plinarna 22.969 Din, mestni pogrebni zavod 2.594 Din, mestna zastavljalnica 597 Din, mestne priprege 28.549 Din; pri klavnici so stroški enaki dohodkom.
Pri gornjih številkah, kakor že omenjeno, še niso vpoštevani angažmani aktivne in pasivne vrste.
Podžupan prof. Jarc, ki je bil medtem prevzel predsedstvo je otvoril
debato o poročilu finančnega odseka glede računskega zaključka Kot prvi govornik se je oglasil obč. svet primarij dr. Gregorič. ki Je v daljših izvajanjih podal podrobno študijo o računskem zaključka, kritiziral nekatere nedostatke in izrazil željo, da bi se ti nedostatki pri prihodnjih proračunih in računskih zaključkih popravili. Omenja tudi, da so cene za vodo in
Nadaljevanje na 5• strani
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska. napoved n soboto:
Večinoma nejasno, od časa do časa deževno, zelo hladno.
Naši kraji in ljudje
Pred silovito nesrečo na Jadranu
Parni* »Karadjordje« ob pomolu v Gružu med vkrcavanjem izletnikov za usodno vožnjo. Množice izletnikov na naši ladji so bile stalno predmet zavisti tujih parnikov, ki vozijo po Jadranu večinoma prazni.
Važni ukrepi za ptujski vodovod
Ptuj, 10. julija.
Ptuj je imel kot starodavna rimljanska naselbina »Petovia« vzorne vodovodne na* prave in dobro izpeljano kanalizacijo. Po izkopaninah se je ugotovilo, da se je do* vajala voda po vodovodnih ceveh, ki so segale od Ptuja v daljavi 20 km proti Fra* mu. Najbrž je dobival Petovio zdravo pit* no vodo iz zelenega Pohorja. Danes nima Ptuj ne vodovoda in ne kanalizacije. S vprašanjem ptujskega vodovoda se je pač bavil že pred vojno občinski svet, in sicer 1912 in 1913. Izdelan je bil že takrat ko* likor toliko podroben načrt in proračun. Do izvršitve pa žal zaradi izbruha svetovne vojne ni prišlo.
Po vojni so sicer vse politične stranke v časa prviih volitev sprejele v svoj pro< gram: vodovod in kanalizacijo. Nihče pa se ni lotil dela resno in tako je ostalo to za Ptuj najbolj pereče vprašanje do danes nerešeno.
Po elektrifikaciji Ptuja si pomagajo po« samezni hišni posestniki z lastnimi črpal« katrvi na električni pogon toda te naprave »i morejo privoščiti le nekateri, dočim se večina prebivalstva s težavo oskrbuje z vodo, ki v mnogih primerih niti ni dobra in zdrava. Zahteva meščanstva po zgrad« bi -vodovoda je zato od dne do dne odloč* nejša. Ker se je pred petimi leti izvedla elektrifikacij« na zadružni padlajt m ker naša zadružna elektrarna v najlepšem so« glasju z mestno občino in z njeno pjmoč« jo dobro posluje, se je v zadnjem času pojavila misel, da bi se tudi za zgradbo vodovoda ustanovila zadruga.
V tem smislu se vodijo sedaj prve priprave. Gosp. župan Brenčič je sklical 9. t. m. zastopnike meščanstva na sestanek, kjer so bili predloženi splošni načrti in povprečen proračun. Predvideno je, da bi se voda dobivala iz studenca na Adelsbergerjevem posestva v Krčevini pri Ptuju. Napeljava iz tega studenca in posebno poznejše obratovanje bi bilo mnogo ceneje, kakor pri uporabi studencev v Hajdini. Na sestanku se je soglasno ugotovilo, da je zgradba vodovoda nujno potrebna in s primernimi žrtvami tudi v Dajkrajšem času izvedljiva. Prevladalo jr mišljenje, da je mestna občina predvsem poklicana, da vodovod zgradi, zlasti, ker je z zgradbo vodovoda združena tudi istočasna kanalizacija in tlakovanje glavnih ulic. Ker pa ni izključeno, da bi zadruga seveda v tesnem sodelovanja s mestno občino hitreje priskrbela potrebna denarna sredstva, in da bi meščanstvo raje prispevalo za vodovod prostovoljno, kakor pa v obliki občinskih dohklad, se je sklenilo, da se naj pretresa tudi vprašanje ustanovitve vodovodne zadruge. S teh vidikov je bil na sestanku g. župan naprošen, da poveri predvsem upravnemu odseku občinskega sveta rešitev vodovodnega vprašanja. Obenem je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki naj v sporazumu z upravnim odsekom dožene, ali bi bila priporočljiva ustanovitev vodovodne zadruge. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen g. dr. Ivan Fermevc, ki je že dosedaj rodil priprave; člani pa so gg.: dr. Remec, dr. Mrgole in inž. Celotti.
Sklenjeno je bilo, da se takoj s poskusnim črpanjem ugotovi, ali ima studenec na /,delsb«rgeijevtin posestvu zadostno raro-žino vooe. najmanj 10 1 na sekundo, dalje, da se voda kemično analizira in pri banski upravi, odnosno da pri minist-stvu zagotovi primerna subvencija, ki je bila že sv-jjVča-sno obljubljena od velikega župana mari borske oblasti.
Tako so storjeni prvi vidni ukrepi ti are-»tičenjs velevažnega projekta. Mesto Ptuj se po »rečno izvršeni elektriifkaiji bliža k^tčnemu moderniziran,«.
Jubilej na Ježici
Jezica, 11. julija t9.M)
Prvi jubilej ježiškega Sobola — njegova desetletnica — je obenem prva velikai zmaga. Kajti obdržati se živ v razmerah, kakor so bile pri nas skoro vse zadnje desetletje, to je že samo na sebi močna vztrajnost
Ježice je pač mnogokrat videla pohode Sokolov, na njenih tleh so bile celo biiike Sokolov z nemškimi turne rii, ona je poznate cilje Sokolstva, a trudila se je, ostati čim dalje stara, proti-sokoiska. Na II. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1904. je slo prav mnogo domačih fantov. Vrnili so se navdušeni in tedaj je bdi pravi čas za ustanovitev Sokola. A manjkalo je organizatorja, Prvi organiziran poskus, ustanoviti Sokola, datira iz 1908. Izvedla naj bi ga/ četverica: gg. Tortič, Cunder. Žirovnik in Hvastja.. Slednji, dama v Savi j ah, je bil poverjen, zbrati člane in sredstva. Ko je bil sredi dela so navadili nanj domačini in »javno« mnenje. Uspeha ni bilo, le razpoloženje proti sokolstvu se le občutno poslabšalo. V naslednjem letu so organizirali posamezniki Sokole, a neki spopadi Orlov s Sokoli v sosednjem št Vidu so še bolj poslabšali šanse. Po vojni je nastopil novi duh. Ideje sokodstva so rodile novo državo, Iviudstvo se je otresalo varuštva, dotedanji protivniki Sokola so izgubljali na ugledu, zopet se ie vrnil čas, ugoden za ustanovitev Sokola.
L. 1919. so ga pripravljale tri skupine. Ena z Jožetom Kregarjem in Nace-tom Subfjem na čelu, je organizirala Savlje in Kleče in pridobila za Sokole vse cerkvene pevce, draga z g. Bevkom in Pečnikovimi je delovala v Stezicah in Mali vasi; a najvrednejša je bila opozicija v samem Orlu, ki je uvidela prednosti sokolstva in je prešla še
1919	v ljubljanska sokolska društva, predvsem v Sokola II. a je telovadila še vedno dokaj časa i v Orlu i v Sokolu. V začetku februarja 1920. so se posamezniki vseh treh skupin združiti, vložili 15. februarja na Sokola I. prošnjo za pomoč k ustanovitvi in so že 26. marca, na obširnem sestanku izbrali popravljalni odbor. Sledil je 16. maja
1920	v odgovor na vehementne napade impozantni ustanovni občni zfbor in popoMne krasno uspela telovadba Sokola I. Pni odbor je uspešno orali trdo ledino. Njegovo složno delo ie dalo krasen uspeh. Desetletnica, ki io bo Sokol proslavil 13. julija ob po/l 16. pri »Stirnu« na Jezici, bo v veliko zadoščenje vsem dosedaniim fnnkcijonarjem in čHanom društva. Zdravo!
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zastaja-nje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo e uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee, če jo iz-pijemo zjutraj bi zvečer malo čašico. Zdravniki svetovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Samo še nekaj dni! Danes ob 4> /»8 ™ v*io
Hitite in oglejte si našo —
v njeni največji dosedanji vlogi w kot blodnica t celici pri obnolenen ▼ zadnji njegovi seči ▼ češkem zvočnem filma
Vse dosedanje predstave docela razprodane 1 Nabavite si vstopnice v predprodaji od 10. — pol 13 in od 15. ure dalje!!
Elitni Kine Matica
Telefon 212«.
Stanovanja za goste gasilskega zleta
Ljubljana, 11. jaBja
Stanovanjski odsek kongresnega odbora JGZ objavlja naslednja oklic na ljubljansko prebivalstvo:
V dneh od 1. do 4. avgusta se bo vršS t Ljubljani ob priliki proslave 60-letmice Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva Vse-slovanski gasilski kongres. Vsa društva Jugoslovenske gasilske zveze se v velikem številu udeleže kongresnih slavnosti. Poleg teh pridejo omenjene dni v Ljubljano ▼ večjem številu tudi člani raznih gasilskih zajednic iz vseh delov naše države. Pripravljeno je tudi večje število inozemskih zastopstev, predvsem iz bratske Češkoslovaške, kj se udeleži kongresa v prav častnem številu. Skratka: udeležba na kongresu bo prav številna tako od strani gasilstva kakor tudi ostalih gostov.
Stanovanjski odsek kongresnega odbora JGZ Ljubljana ima nalogo, preskrbeti vsem tem množicam in v prvi vrsti raznim delegatom iz naše države in iz inozemstva kolikor mogoče udobna stanovanja, se je ob podobnih prilikah še vedno izkazalo s svojo prav slovansko gostoljubnostjo in požrtvovalnostjo, talko pri sprejemali kakor tudi pri nastanitvi gostov. Ljubljana se je tudi vedno zavedala važnsti ustanove prostovoljnih gasilskih mož, ki so vsak hip pripravljeni tvegati svoje življenje za dobrobit in spa/s svojega bližnjega. Apeliramo zato na vse Ljubljančane, da nam pri tej veliki slovesnosti, ko bo celotno naše gasilstvo prvič v Ljubljani v tako velikem obsegu manifestiralo za svojo vzvišeno bratsko idejo, pomagajo spraviti vse te naše številne goste pod streho.
Vabimo vse meščane, da nam prijavijo vsako prosto sobo aH razpoložljivo posteljo (tudi divan). Oddajna prenočišča bodo nastanjenci plačal takoj Po prihodu na stanovanje. Prijave naj se Pošiljajo odnosno javijo v mestnem
_	CMesM ttig
St 27-111.) med običajnimi uradnimi urami od 8. do M, k jer se dobe tudi potrebni fonmularji.
Dva nova neoftclfelna rekorda
Pri včerajšnjem plavalnem mitingu med budim peštanskim FTC in Ilirijo je z boljšala Simona Dolenc (Ilirija) državni junior-ski rekord v hrbtnem plavanju s časom
1:42:6 za dve sekundi in 2 desetinki. Izven
konkurence pa je Draško Vilfan (Primorje) 100 m v času 1:20, boljše od jugoslovenskega juniorskega in seniorskega državnega reokrda. Seveda ti uspehi ne bodo priznani, ker so bili doseženi na Internem klubovem mitingu, pač pa smemo upati, da bosta oba plavača Ljubljano pri prihodnjem državnem plavalnem prvenstvu z istim uspehom zastopala in s sistematičnim vežbanjem dosegla še lepše uspehe.
Ponovno iskanje pogrešanega turista
Dve rešlhd ekspediciji v
Jesenice, 11. julija. Včeraj zjutraj' se je podala reševalna ekspediciija na ponovno iskanje ponesrečenega Wolfa Luckmanna. »Jutro« je o njegovem nestanku ponovno poročata, a v popolnitev podatkov in nekaterih netočnih navedb v poročilih ljubljanskih dnevnikov naj sledijo nastopne podrobnosti:
Jesenice pa tutfi ostala Gorenjska stoji pod žalostnim vtisom nove planinske tragedije, kj SC J© morala po vseh okoliščinah sodeč pripetiti v Triglavskem pogorju in katere žrtev je postal 27-letni slušatelj ljubljanske univerze. Njegov pokojni oče je bil visok industrijski uradnik, njegov ded pa bivši generalni ravnatelj, ustanovnik in solastnik K ID na Jesenicah.
Minulo je že davno dvanajst dni odkar se je odpraivil mladi turist v Triglavsko pogorje z namenom, da kot navdušen in tudi preizkušen planinec napravi s fotografskim aparatom nekaj lepih motivov, ki jiih je nameraval pokloniti ljubljanski univerzi. Po vseh znakih in dosedanjih ugotovitvah sodeč je krenil mladi plarainar v Triglavsko pogorje skozi dolino Vrat, zavil med Galerijami na desno proti lovski koči, ki stoji na pol poti med Aljaževim domom m Peričnikom, m krenil nižje naprej v gorski masiv Skrlatace, Rog-Ijice in Kukove špice, odkoder se ni več vrnil.
V torek zvečer se Je vrnfla rešilna ekspedicija s planin nazaj na Jesenice, ker je njeno iskanje močno oviral dež in gosta megla. Po silnem tridnevnem
Triglavskem pogorju
naporu se je ekspediciji posrečilo najti ležišče, ki s? ga je Luckmann uredil pod visokim skalnatim vršičem, ki so ga nazvali naši plezalci za »Mali Mat-terhorn«. Po svoji strmini in obliki res sliči švicarskemu Maftterhomu. Našli so primitiven šotor, v katerem je Luckmann pustil odeje, štiri pare nogavic, hlače, svečo, vžigalice in nekaj jestvin, torej skoro vse, kaT je vzel s seboj z doma. Fotografski aparat s kakimi 30 ploščami pa je ponesel s seboj v pečine, kamor se je, po vseh znakih sodeč, napotil že prejšnjo nedeljo, gobovo pa v ponedeljek iskat lepih velegorskih motivov. Nato bi se bil moral vrniti že v sredo domov, kakor je bil domačim obljubil. Toda m se vrnil in tudi reševalci ga na prvem pohodu niso mogli najti.
Ponovna reševalna ekspedicija, ki Jo tvorijo gg. Jože Cop z Jesenic, Miha Potočnik iz Mojstrane in brat pogrešanega Karel Luckmann, je zatorej vnovič naskočila Triglavsko pogorje, da preišče ves opisani teren in da najde pogrešanca. S popoldanskim vla*-kom pa se je včeraj odpeljala v Mojstrano še druga ekspedicija, ki jo vodi g. Karel Čop, in bo pogrešanca iskala tudi v drugih smereh. Upati je, da se bo obema ekspedicijarna posrečilo najti mladega študenta, ako ne več živega, vsaj mrtvega, in ga prinesti v grob v podnožje planin, ki jih je tako ljubil — Vreme je. žali, zopet neugodno, obe ekspediciji sta izpostavljeni deževju, zato je njun podvig vreden tem večjega priznanja.
Na begu prijet zločinec
Litija, 11. julija.
Pred dnevi si Je Izsilila z gladovnim štrajkom izpust iz litijske ječe neka Fabjanova iz okolice Št. Ruperta. Skoro teden dni ni užila prav ničesar, ker da je po nedolžnem v zaporu. »Ne bom jedla. Ali me izpustite ali me pa boste imeli na vesti in me bodo nesli tja proti gričku...« Mislila je na pokopališče. Cez teden dni so jo res izpustili. Komaj pa je Fabijanka odnesla pete, je prišlo pisanje, da je bila že 13krat v pržonih in je že povsem zrela za prisilno delavnico. Fabijanovo zdaj iščejo, ker jo mislijo še nekaj časa pridržati na arestantovski hrani.
Medtem so dobili litijski zapori še drugega, bolj čudnega gosta. Orožni-ška patrulja je pripeljala nekega hrvaško govorečega sumljivega možaka. Ujeli so ga medtem, ko se je vozil »švarc« v tovornem vlaku. Možak se je izdajal ob aretaciji za Maria Pave-šiča in trdil, da je le brezposeln delavec, ki se pelje v Celje na borzo dela. Iz previdnosti pa so sumljivca oddali v litijski zapor in vprašali v Zagreb, če je Mario Pavešič res zagrebški rojak. Se preden pa je prišel iz Zagreba odgovor, so dobili na litijskem sodišču potrdilo, da novi gost nima mirne vesti.
Ponoči je začul g. Juvan pritajen šum in ropot iz celice novega gosta. Previdno je oprezal g. Juvan pred vrati, potisnil ključ ▼ ključavnico m ne-
slišno odklenil. Glej, arethanec se Je
pripravljal na beg. Z železne postelje je bil odlomil kos železa, kar priča, da je vsekakor zelo močan mož. S tem železom je nato, stoječ na visokem podstavku, kopal strop. Skozi nastalo odprtino se je nameraval dvigniti na podstrešje, od tam pa bi se že kako prevalil v svobodo. Da Je delal pri svojem početju zelo previdno in vestno, dokazuje to, da je spravljal sproti ves oddrobljeni omet v svojo posteljo. Ce bi prišla čez dan kakšna inšpekcija, bi najbrže ničesar ne opazila, ker je spro ti čistil vse nastale sledove.
Ko se je presenečeni kopač zavedel, da je pri svojem poslu razkrinkan, je navalil na g. Juvana, ki pa se je na-paladca le ubranil. Uvidevši, da se mn beg ne bo posrečil, je pričel Pavešič v zaporu divjati in tuliti ter je grozil, da bo pobil vsakogar, ki se mu približa. Upornega ptička so ukrotili s pomočjo železnih zapestnic.
Medtem so tudi iz Zagreba sporočili, da ne poznajo nikakega Maria Paveši-ča. Preiskovalni sodnik g. dr. Sfiligoj je pričel aretiranca ponovno temeljito izpraševati. Dolgo ni hotel prevejanec priznati, kaj ima vse na vesti. Ko ga je pa sodnik spravil z raznimi vprašanji v zadrego, se je le uklonil. Pod lažnim Mariom Pavešičem se je skrival znani Stevo Labrovič, ki je po svojih nečednih dejanjih že precejkrat zapisan
t kazenskih spiskih. Doma je nekje iz
splitske okolice, kjer je izvršil nedavno požig. Splitsko sodišče ga je obsodilo na dva in pol leta zapora, ki jih mora presedeti v mariborskih sodnih zaporih. Tu je Labrovič kmalu našel druščino, s katero se je dogovoril glede pobega iz ječe. Beg je bil zamišljen zelo rafinirano. Trojica jetnikov ga je izvedla pred tednom dni tako-le. Ko je eden izmed njih snažil hodnike, je ne-opazovan stekel k celici svojih tovarišev in odklenil. S pomočjo rjuh, ki so jih zvili v vrv, so se spustili v globino. Ko so začutili pod nogami varna tla, so se zgubili v okolico. Labrovič se je pognal v beg z enim svojim tovarišem. Par dni sta se skrivala v gozdu v bližini Maribora. Ko sta ponoči nekje ukradla civilno obleko in se preoblekla, sta se razšla. Da izgine čimprej iz nevarne soseske, se je splazil Labrovič v vagon tovornega vlaka. Hotel se je odpeljati v Celje, kjer ima nekega svojega znanca, da bi mu ta pomagal dalje. Izmučen zaradi naporov zadnjih dni pa je, kakor pripoveduje zdaj sam, med vožnjo v vagonu zaspal m vlak ga je nesel dalje proti Ljubljani, kjer se je šele prebudil. V Ljubljani se mu je -Posrečilo, da je »prišel« nekje do denarja, s katerim si je kupil suknjič in čepico. Novo opremljen se je hotel vrniti v Celje, seveda zopet kot siepi potnik tovornega vlaka. To pot je sicer bolj oprezal, a v bližini Zagorja se je vendar stegnil preveč ven iz vagona, da pogleda, na kateri postaji stoji vlak Tedaj so ga zapazili železničarji, ki so obvestili o slepem potniku orožnike. Takoj nato je bil Labrovič aretiran hi prepeljan v Litijo.
Spreten kačji lovec
Tržič, 10. julija. Letašntfe vroče poletje silno pr^a na&m strupenim kačam. V splošnem se opaža, da jih ljudje zaradi strahu ne preganjajo preveč, vendar imajo svojle lovce, ki jih neusmiljeno pobijajo in love na vse mogoče načine. Pretekli teden je vzbudil kačji lovec Pavlin, delavec v predilnici v Tržiču, s svojim odličnim plienom splošno pozornost V štirih Precepih jte nesel s svojim lovskim tovarišem štiri krasne modrase, ki so so se obupno zvijali in ovijali okoli palic. Njegova pot ga je vodila do meščanske šole, kateri je dal vse štiri ekserrtpdare brezplačno. Za njim pa je šla kopica ljudi, ki so s strahom opa-zovali, kako spretno je pospravljal ujetnike v stekleno kadščko, kjer so pihal od jeze, dokler ni prišel strokovni učitelj g. šargaj in jam vMl v posodo precejšnjo dozo klorofonma, nakar se je začel por sekund trajajoči smrtni boj. Strupenai so drug za dragim omaga® in sklenili svoje ljudem tako nevarno življenje.
Kačji lovec Pavfrn nima drugegai veselja kakor to, da lovi vsako Keto strupence. Ve za vsako gnezdo in te zadnje je zasačil ▼ pol ure v pobnež-kS gmajni, kjer imajo kače nekak e&do-rado. Čeprav so letos tako številne, vendar se še nj slišalo, da bi bile koga ugriznile. Pogumnemu lovcu na uspešnem lovu iskreno čestitamo, meroda$-na oblastva pa prosimo, da bi zopet uvedla nagrade za pokortfiavanje stra-penoev, kakor so bile pred vojno, ko io dobil lovec za vsako glavo krono.
J. Maček
Ljubljana, Aleksandrova e. 12 v oblekah in površnikih najeenejii
Kopalna sezona rrh Triglava
Sivi nafl gorenjski očak ima Be precej gosto belo zimsko kučmo, ki mu je ni mogla docela razdejati niti huda vročina nedavnih dni niti ne rajanje planinarjev, ki se jih ja tudi letos že mnogo povzpelo na njegovo
teme. S snegom se odrgneš, na višinskem solncu in vetru prezračiš — bogme, to je pač Se vse imenitneje kakor poležavanja po nižinskih kopališčih. Predstavljamo vam pogumno radovljiško Metko in njenega bratca, ki mu je bil Triglav v toliko prenizek, da se je povzpel še na Aljažev stolpa kar je med obiskovalci Triglava tudi svojevrsten rekord. Ves navdušen ju je s svojim aparatom »klapnil« gospod direktor Pepi, čigar najbolj posrečena tura je bil
pred naskokom Triglava vzpon na _,
Avalo,
Domače vesti
*	Spomenik kralja Petra v Banjalukl. Iz
Banjaluke poročajo, da je vrbaski ban g. Milosavljevič izdal odlok, s katerim se je odboru za postavitev spomenika kralju Petiu Osvoboditelju v Banjaluki nakazal prispevek v znesku 100.000 Din. Banjalu-ška občina pa je brezplačno dala na razpolago zemljišče, na katerem bo stal spomenik.
*	Imenovanje v zdravstveni službi. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je imenovalo za kemika v Higl-jenskem zavodu v Ljubljani inženjerja Friderika Gerla, za uradnika v istem zavodu pa Josipa Papova.
*	Pokojninski zavod v LJubljani je bil razpisal zaradi velikopotezne stavbne akcije, ki jo izvaja, in zaradi nadziranja svojih številnih zgradb stalno mesto inženjerja arhitekta. Na to mesto je bil imenovan znani ljubljanski arhitekt g. inž. Vladimtr Šubic, dosedaj stavbni svetnik pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani.
*	Diplomirali so na višji pedagoški šoli ▼ Zagrebu naslednji absolventi osmega semestra: Cernej Anica (psihologija in pedagogika), Glinšek Danica (nemški in slovenski jezik), Gorup Alfonz (slovenski jezik in književnost), Schmid Marica (psihologija in pedagogika), Miklavčič Ema (matematika in teoretska fizika) in Trobej Joško (matematika in teoretska fizika). Čestitamo!
*	Promocije. V soboto dne 12. L m. bodo na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani promovirani naslednji absolvirani pravniki za doktorje prava: Logar Joža iz Kranja, Frlan Mia iz Ljubljane in Zupančič Tone z Iga-Studenca pri Ljubljani.
*	Prvi jugoslovenski konzul v Zapadni Avstraliji. Za našega konzula v Zapadni Avstraliji je imenovan g. Nikola Maric. Sedež novega konzulata je v Pertu, glavnem mestu Zapadne Avstralije. Maric je po rodu iz Trebinja v Zetski banovini. Leta 1906. se ie izselil v Avstralijo, kjer si je tekom let pridobil lepo premoženje, ter se izšolal. V Pertu in okolici živi nad 6000 naših izseljencev.
*	Poroka. V Gradcu se je poročil g. Filip Liebezeit Burgschwert z gospo Marico, vdovo dr. Schornovo, rojeno Kosijevo, hčerko šolskega ravnatelja in znanega mladinskega pisatelja g. Antona Kosija iz Središča ob Dravi. Čestitamo!
*	Odkritje Cankarjevega spomenika na Vrhniki. Odbor za Cankarjev spomenik a Vrhniki javlja, da bo na izrecno željo ameriških Slovencev odkritje spomenika 10. avgusta t. 1. Natančnejši program bo objavljen v časopisih in na lepakih. Prosimo vsa okoliška društva, da se glede prireditev na to ozirajo.
*	Blagodejen dež v Beli Krajini. Iz Se-miča nam pišejo: Zadnje dni smo imeli tako hudo vročino, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. V senci je dosegla temperatura 38 stopinj C. K sreči smo dobili 8. L m. precej dežja, ki nam je zmočil zemljo in rešil fižol, krompir ter koruzo. Vinogradi letos zelo dobro kažejo in bo obilna trgatev, če ne bo neurij.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla v 69. letu starosti ga. Jerica Kovačeva, bivša gostilničarka in posestnica. Pogreb pokojnice bo v nedeljo ob 16. — V Novem mestu je preminil g. Ivan Dovjak, poštni kontrolor v pokoju. Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob 15. na mestno pokopališče. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Pomožnega zdravnika sprejme Osrednji urad za zavarovanje delavcev za zdravilišče Brestovac pri Zagrebu. Mesečna plača 1500 Din ter stanovanje in popolna oskrba v naravi. Opremljene prošnje sprejema Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
*	Higijenski zavod v Medvodah. Poslopje bivšega Sokolskega doma v Medvodah je bilo preurejeno za Higijenski dom, oziroma za nastanitev siromašnih in bolnih občanov. Preureditvena dela so že končana in bo Higijenski zavod v kratkem začel poslovati.
*	Jugoslovenski ribiči v Kanadi. Svoje rojstno mesto Zagreb je te dni obiskal Stjepko Raymer, ki se je pred petindvajsetimi leti izselil v Kanado. Naselil se je v Vancouverju, kjer je sedaj javni notar in komisar vrhovnega sodišča. Gospod Raymer, ki govori enajst jezikov, je novinarje informiral o razmerah naših izseljencev v Kanadi, katerih je približno 4000. Zlasti dobro so si postlali tamkaj naši primorski in dalmatinski ribiči, ki imajo že skoro vsi svoja posetva. Zanimivo ie. da imajo ti naši ribič štirinajst ribiških ladij, na katerih so zaposleni izključno naši izseljenci.
*	Sprejemni pogoji za banovinsko kmetijsko šolo pri sv. Juriju ob južni železnici V novem šolskem letu, ki se začne oktobra ter bot rajalo polnih 12 mesecev, se sprejme v zavod 34 gojencev, in sicer v prvi vrsti kmečki sinovi, ki ostanejo na kmeti-
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v LJubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6 oblačnost 1—10. 7. padavine v mm 8 vrsta padavin Ljubljana: 7, 757.7, 16.4, 85, mirno, 10, dež, 4.0.
Maribor: 7, 757.5, 15, 80, NW3, 10, dež, 5.0. Mostar: 7, 756.9, 21. SW2, 1, _, _ Zagreb: 7, 756.9, 17, 75, NW6, 10, _ Beograd: 7, 756.3, 21, 68, S2, 3, _ Sarajevo: 7, 758.2, 14, 85, mirno, 1, —, _ Skoplje: ni depeš. Rab: ni depeš.
Split: 7, 756.3, 23, 55, BSE2, 5, _ Vls: 7, 755.3, 19, 85, S10, 3, _ Kumbor: 7, 757. 22, 75, E2, 0, _
Solnce vzhaja ob 4.24, zahaja ob 19.47, luna vzhaja ob 21.32, zahaja ob 5.11. Najvišja temteratura danes v Ljubljani 17.2, najnižja 16. Najnižja temperatura: v Mariboru 15. v Mostarju 17, v Zagrebu 15, v Beogradu 15, y Sarajevu 9, v Splitu 2L
jah kot bodoči gospodarji. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 20 let stari; le izjemoma se sprejmejo tudi starejši prosilci. Prosilci morajo imeti vsaj 4 razrede osnovne šole, le iz krajev z manj razredi se sprejemajo tudi drugi. Uprava se ob vstopu s kratkim izpitom iz čitanja, pisanja in računstva prepriča, ali je prosilec zmožen slediti pouku. Ob vstopu v zavod preišče sprejete zavodni zdravnik. Vsi gojenci bodo stanovali v internatu. Mesečna oskrbnina bo 150 Din. Sinovom gospodarsko šibkejših posestnikov se dovoli delni ali celotni popust oskrbni-nine. Ker se bodo v svrho štedenja dovoljevala prosta mesta le v manjšem obsegu in je običajno dosti prošnjikov, naj gospodarsko jačji zaprosijo že iz početka za plačujejo mesto zaradi itak nizke oskrbo-valnine, ker se bodo plačujoči vpoštevali v prvi vrsti. Celoletno ali delno oproščeni gojenci morajo v primeru, da pozneje stopijo v kako službo, povrniti' zavodu stroške šolanja. Lastnoročno spisano prošnjo (kolkovano s kolkom 5 Din in 20 Din priloženo za rešitev) je vložiti na upravo zavoda najkasneje do konca avgusta. V prošnji naj se navede tudi velikost posestva staršev ter se priložijo: krstni list, domovnica, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo, obveza staršev, da bodo krili stroške (oni pa, ki prosijo za celotno ali polovično oprostitev oskrbovalni-ne, naj prilože tudi davčno ali občinsko potrdilo glede višine letnih davkov in gospodarskega stanja) ter obvezo, da ostane sin po študiju doma. Zavod ima v prvi vrsti živinorejsko-poljedelski tip, zato je zlasti primeren za kmečke sinove iz živinorejskih krajev banovine. Vse korporaci.ie. zlasti učiteljstvo se naprošajo, da opozore primerne fante na ta razpis, posebno v krajih, kjer je še malo absolventov. O sprejemu se obveste prosilci pismeno. Sprejeti morajo imeti s seboj potrebno praznično in delavno obleko, vsaj 4 pare telesnega perila, vsaj 2 para čevljev, 4 pare nogavic, 2 para rjuh, 1 zimsko odeto ter tekoče potrebščine: brisače, krtače, nočne copate, zobno krtačico in drugo.
Ob pol 8. in 9. zvečer
TSStm Aic Veg
r filmu pustolovščin in senzacij
Zakon divjega Zapada
Znižane letne cene! Prvič v Ljubljani!
KINO IDEAL
*	Izlet hrvatskih turistov na Triglav.
Podružnica Hrvatskega planinskega društva »Jankovac« v Osijeku pripravlja za drugo polovico julija velik izlet v Slovenijo, v prvi vrsti na Triglav. Izletu se bodo pridružili tudi osiješki meščani.
*	Danski film v esperantu. Prejeli smo Pred nekaj leti je danska vlada napravila film v svrho turistične in trgovinske propagande. Film ima naslov »Veliki film Danske«; njegovo predvajanje traja skoro 2 uri. V njem se prikazujejo naravne le pote dežele, vsebuje pa film tudi zanimive slike iz industrije, kmetijstva, življenja naroda. Sredi februarja t 1. se je ministrstvo za zunanje zadeve obrnilo na predsednico Esperantskega društva v Kopen hagnu gdč. Nollovo in jo povabil na konfe renco, ki se je vršila v ministrstvu. Šlo je za prestavo teksta »Velikega filma Danske« v esperanto in o njega razpošiljanju inozemskim esperantskim društvom. Tekst in predgovor filma sta sedaj prevedena in bo film v kratkem odposlan v inozemstvo. Zanimivo je dejstvo, da se je ministrstvo samo obrnilo na esperantiste brez kakega posredovanja. To je prvo oficijelno priznanje esperantskega jezika v Danski, kjer je vladalo dosedaj za ta mednarodni jezik samo preziranje in zasmehovanje.
*	Ciril Metodova družba je prejela od posojilnice v Cerknici podporo 500 Din. Kresne prireditve posameznih podružnic so vrgle: Celje, moška 1290 Din; Celje, ženska 1290 Din; Trbovlje moška 1500 Din, Ribnica, ženska 500 Din, Velike Lašče 205 Din, Št. Pavel pri Preboldu, ženska 125 Din, Krško, moška 100.50 Din, Kranj 130* Din Iskrena hvala!
*	Christofov učni zavod vpisuje za šolsko leto 19.30-31 ves julij vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti 7., v Ljubljani. Šolnina nizka, vpisnina 20 Din.
*	Potovanje s čolni po Savi se je v
zadnjem času začelo uveljavljati tudi pri nas. Tako je nedavno potoval s čolnom Iz Celja po Savinji in Savi do Zagreba gerent švicarskega konzulata v Zagrebu dr. We-ber v družbi nekega Zagrebčana, v sredo pa so prispeli v Zagreb trije nemški viso-košolci iz Kolna. ki so potovali s čolnom po vseh večjih rekah Srednje in Vzhodne Evrope ter preveslali Črno morje. Darda-nele in Marmorsko morje. V Zagreb so prispeli s čolnom iz Beograda. Predvčerajšnjim pa sta v čolnu priveslala v Zagreb dva Čehoslovaka: načelnik železniške postaje v Trenčinu Rudolf Uhlo in visokošo-lec Zirovsky. Do Celja sta prišla z vlakom tam pa sta sedla v čoln, veslala do Zidanega mosta, kjer sta prenočila, odtam pa zopet s čolnom do Zagreba. Naslednjega dne sta v čolnu nadaljevala potovanje do Beograda.
*	Osemdeset hajdukov na zatožni klopi.
Pred sodiščem prve stopnje v Požarevcu se bo te dni pričel eden največjih sodnih procesov v naši državi. Zagovarjati se bo moralo 80 hajdukov, ki so izvršili v bližnji in dalnji okolici Požarevca celo vrsto vlomov in roparskih pohodov. Hajduška tolpa pod vodstvom bratov Barbulovičev je imela svoje pajdaše po vseh bližnjih vaseh in celo v Požarevcu samem.
*	Najdba dragocene slike, ki Jo Je ukradel lažni grof Mirko Pielik-In. Afera Mirka Maratoviča, odnosno lažnega grofa
Mirka Pielik-Ina, ki je ukradel dragoceni zagrebški diptihon, je že znana. Nepridiprav .pa si je prilaščal tudi druge redke starine. Tako je 1. 1923. vzel v cerkvi v Kastel-Suturcu dve Tizianovi sliki, ki ju je izrezal iz okvirov ter odnesel neznano kam. Policija si je zaman prizadevala, da bi odkrila pot, ki sta jo napravili ukradeni sliki Te dni pa je pariška policija javila beograjski da je bila najdena v Parizu v stanovanju nekega Pielik-Inovega znanca neka druga stara slika, predstavlja oč !"Lm-kula Sliko je shranil tam pustolovec sam, ki je potem neznano kam izginiL Preiskava je samo ugotovila, da je bila umetnina pri-nešena iz Jugoslavije. Kdo pa je njen lastnik. še ni dognano. Sodi se, da je stara umetnina last kakšne stare dubrovniške ali splitske rodbine. Zadevo je vzela sedaj v roke beograjska policija, ki vodi nadalnjo preiskavo in ki bo morda, če bo imela srečo, tudi odkrila, kje sta obe Tizianovi sliki.
*	Človek, ki se je obesil zaradi bede, zadel v razredni loteriji 10.000 Din. Kakor poroča »Vreme«, se je 9. t m. v Zitkovcu obesil šofer Najdan Milojkovid, ki je s svojo rodbino živel v veliki bedi in zato prostovoljno šel v smrt. Naslednjega dne pa je bila njegova vdova obveščena, da je pokojnik v razredni loteriji zadel 10.000 dinarjev. Če bi bil nesrečni šofer svojo bedo prenašal vsaj še en dan, bi si gotovo ne bil tako tragično končal življenja.
*	Zdravniška ordinacija lažnega zdravnika za 1000 Din. 8. t. m. je prišel k posestniku Ivanu Ponikvarju v Dolnjem Golem pri Zelimljah lepo oblečen človek. Ko je videl gospodinjo ležati v postelji, se je takoj skrbno informiral v njeni bolezni. Žena mu je potožila, da se po nedavnem porodu počuti še vedno slabo. Neznanec se je predstavil za dr. Švajgerja, specija-lista za vse bolezni, in je preiskal bolnico ter nanisal recept. Računal je za ta posel celih 1000 Din, ki jih je posestnik za bolno ženo tudi izplačal. Ko pa je hotel Po-nikvar dobiti v lekarn? zdravila na recept, so mu povedali, da take zdravniške kitajščine ne razumejo. Razočaran je posestnik naznanil celo zadevo orožništvu. Sedaj je aretirala ljubljanska policija tega lažnega zdravnika v osebi Vilka Štermana, brezposelnega trgovskega potnika, že starega znanca policije. Po aretaciji se je izkazalo, da ima ta specijalist na vesti še več grehov, med temi sleparstvo, ko je pred kratkim v družbi nekega tovariša obljuboval nekemu kmetu stalno službo v Ljubljani ln je zahteval fea kavcijo 1000 Din, a je dobil le 200 Din. Izročili so ga sodišču.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Josip Reicb.
*	Kadar trpijo noge zaradi vročine, je treba zamenjati usnjeno obutev za lahke platnene čevlje. Zlasti prijetni so platneni čevlji »Viktoria« s prešitimi gumijastimi podplati. Ti čevlji se dobe iz sivega in belega platna povsod zelo ceneno. Več v današnjem oglasu.
Iz LJubljane
u— Odbor za postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani je nabral doslej okrog 300.000 dinarjev. Vse to so dali naši mali ljudje. Prispevkov za spomenik kralju Petru v Ljubljani pa še ni od banovine, ljubljanske občine, velikih industrijskih podjetij, bank, premožnih zasebnikov. Trdno smo prepričani, da bodo pokazali svojo ljubezen in spoštovanje do velikega kralja tudi ti krogi, zlasti zdaj, ko je akcija zaključena in ko je končno sklenjeno, da bo spomenik kralju Petru v Ljubljani postavljen prihodnje leto v avgustu.
u— Pri spomeniku Ilirije In pred kipom pesnika Vodnika bosta položila v ponedeljek ob 10. cvetje g. francoski konzul in g. predsednik Francoskega instituta v Ljubljani. Recepcija na konzulatu bo od 11. do 12. ure.
u— 40 letnica učiteljske mature. V četrtek so slavili v Ljubljani 40 letnico mature na ljubljanskem učiteljišču gg. Martin Humek, Jože Križnar, Fortunat Lužar, Srečko Nagu, Jože Pavčič, Lovro Perko, Ivan Petrič, Franc Štefančič in Jože Ver-bič. Vseh, ki so napravili maturo L 1890., je bilo 13; živi jih torej še 9. Še na mnoga leta!
Danes in jutri ples
v hotela
BGLLEWUE
Svira SOXSl BO V-JAZZ
Krema ..Sonnenbraune"
daje koži prlrodno temnorjavo barvo ln ščiti pred solnfiarico.	154
u_ Sokolsko društvo Ljubljana BI. V
salonu gostilne pri Fortuni na Vidovdanski cesti se je izvršil v četrtek zvečer ustanovni občni zbor petega ljubljanskega sokolskega društva Ljubljana III. Teritorij, za katerega se je društvo ustanovilo, se nahaja severno južne železnice in vzhodno gorenjske železnice. Zaradi oddaljenosti do ostalih sokolskih društev so prebivalci teh krajev čutili živo potrebo po novem društvu, kar je dokumentiral izredno močno obiskan ustanovni občni zbor. Zborovanje je vodil starešina novega društva br. Danilo Šapla. V Beograd sta se odposlali dve brzojavki: udanostna Nj. Vis. prestolonasledniku Petru, starešini Sokola kraljevine Jugoslavije in pozdravna Savezu. Po temeljitih referatih funkcijonarjev, ki so bili sprejeti z odobravanjem, so ustanovitev pozdravili zastopniki župe, aerokluba in bratskih sosednih društev. Posebno govore bratov dr. Fuxa, dr. Kandareta in dr. Rapeta so navdušeno pozdravili Župa je imenovala upravo novoustanovljenega društva, ki je naslednja: sarosta Šapla Danilo, namestnik Zorž Leopold, tajnik Plcter-šek Joso, predsednik prosvetnega odbora Blaganje Janko, namestnik načelnika Prl-stov Andrej, načelnica Gregorič Mara, namestnica Šapla Božena; člani odbora: Špunt Ivan, Virant Franc, Koren Josip, Deržič Ivan, Gnezda Janko, Acceto Ferdo, dr. Novak Janže, Žagar Eli, polkovnik Jo-vanovič in Frece Slavko; namestniki: Ac-cetto Anita, podporučnik Pajman Miroslav Ličen Jože, Sitar Karel, Marolt Franc, Ka-čič Karel ml. in Lazar Ferdo; revizorji: dr. Lapajne Stanko, Zaje Bruno in Zoreč Janez: namestniki: Jereb Franc, Sever Hrabroslav in Pristov Franc.
n— Javno stenografsko tekmovanje priredi Christofov zavod v svojih šolskih prostorih na Domobranski cesti 7, prihodnji torek 15. t. m. ob 8. zjutraj. K tej tekmi se vljudno vabijo starši gojencev ter vsi, ki se zanimajo za stenografijo. Vstop prost.
o— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V nedejo 13. t m. društven izlet v Žirov-nico-Bled-Vintgar-Lesce. Vse in vsi ob 5. zjutraj na glavnem kolodvoru. V primeru slabega vremena ne bo izleta.
n— Jutri na žegnanje v Tomačevo, kjer bo pri Kovaču brezplačno rajanje ob zvokih Mengeške godbe. Postrežba priznano izvrstna.
o— Okraden zidar. Sadušaku Ivanu, zidarju iz Gmajnice pri Kamniku, je bilo na stavbišču Berganta Simona ▼ Samovl ulici ukradeno iz suknjiča, ki je visel v baraki, 150 Din. Takojšnja preizkava vseh sodelavcev je bila brezuspešna ter ni za tatom nikakega sledu.
n— Tatvina piščancev. Angela štepiče-va, posestnica v Hradeckega vasi, je opažala zadnje dni, da ji izginjajo piščanci, ki so se po navadi pasli na pobočju Golovca. Tatvine je osumila brezposelno služkinjo M. Š., ki se je vse te dni potikala tam okrog.
i— MuzlkaBSen tat Gostilničarievemu sinu Josipu Sitarju v Toplicah pri Novem mestu je izvabil maja meseca star znanec policije, že dvajsetkrat predkaznovani D. M. kitaro v vrednosti 400 Din. Sedaj pa je ljubljanska policija izsledila, da jo je prodal za 100 Din nekemu mesarskemu pomočniku. Nepoboljšljivega grešnika so aretirali in izročili sodišču.
Iz Celja
TONE POLJŠAK
Ljubljana. Aleksandr. c. 5.
Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov.
Zakon o sodnih taksah s pravilnikom za njega izvrševanje
izide konec tedna v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE
T Ljubljani, PreSernova ulica 54
PEGE odpmvl hitro In brez sledu ..CREME ORIZOL"
Dobiva se v lekarnah, drogerijah In pa rf umeri jah. Depot: Cosmochemia, Zagreb. Smičiklasova 23. Telefon 49—89.
Električni tok ▼ Celju in oko Del bo ukinjen v nedeljo 13. t m. med 6. in 14. uro, ker bo falska elektrarna popravljala daljnovod in čistila transformatorske po> staje.
e— Tombola celjskih invalidov bo ▼ nedeljo 13. t m. popoldne na Dečkovem trgu Zelo lepi dobitki Kupujte tablice!
e— Huda nesreča otroka. V celjsko bolnico so pripeljali 5 letno hčerko g. Ko-šenine, gostilničarja »Pri pošti« v Šmart-nem ob Paki. Ubogo dekletce je povozil čez trebuh kočijaž barona Warsberga. Po škodba je tako nevarna, da skoro ni.upanja na okrevanje.
Iz Maribora
a— Sreski kmetijski odbor za srez Ma-ribor-ievi breg je imel včeraj 11. t m. svojo sejo v prostorih sreskega cestnega odbora pod vodstvom predsednika g. Al. Šikerja. Izvoljena sta bila za delegata v banskem kmetijskem odboru gg. Ivan Ur-bas iz Slemena in Ljudevit Poljanec iz Sv. Antona v Slov. goricah. Izvoljen je bil tudi ožji odbor, v katerem so gg. Alojzij Šiker iž Sv. Marjete, Mirko Baumann iz Št. Ilja, Ivan Janžekovič iz Lajtersberga, Iv. Mur-šak iz Sv. Ruperta in Valentin KlemenčiC od Sv. Trojice. Čudno se nam zdi samo eno, da so člani kmetijskega odbora, ki so bili pristaši bivše SLS, pred sejo imeli posvetovanje z bivšim poslancem SLS g. Zebotom v njegovi pisarni, da so prišli od njega že z gotovim programom glede volitve ožjega odbora in delegatov za banskl kmetijski odbor. Zdi se, da gotovim ljudem politična žilica kljub drugačnemu zatrjevanju še vedno ne da miru. Tudi ne razumemo, kako je smel g. načelnik sreskega cestnega odbora, ki ni član kmetijskega odbora, prisostvovati seji tega odbora in se celo udeleževati njegovih razprav. Menimo, da so določbe zakona za vse enako veljavne.
a— Mariborski skavti, ki niso odšli na
letovanje, se opozarjajo, da se pripeljejo v nedeljo; 13. t. m. z brzovlakom ob 13.58 v Maribor okrog 60 skavtov in skavtinj iz Morave, ki bodo ostali .v Mariboru do odhoda prihodnjega osebnega vlaka, t i. do 17.25 in bodo torej bivali med nami približno tri ure. V tem času si bodo češki skavti ogledali mesto, nakar jih bo JČ liga povabila na južino. Skavti so torej vabljeni, da pridejo k sprejemu na kolodvor in nato spremljajo svoje češke tovariše po mestn.
— Občni zbor mariborske podružnice
SLD se je vršil v četrtek zvečer v hotelu Orel in sicer že na podlagi novih pravi! reorganiziranega SLD. Navzoča sta bila izven članov tudi gg. dr. Šalamun imenom centralnega odbora SLD in ptujske po-
družnice ter prof. Cotič za Ribarsko društvo. Občni zbor je otvoril in vodil volitev novega odbora dosedanji poslevodečl podpredsednik g. primarij dr. Černič. Tajniško poročilo je podal g. prot. Saup, blagajniško g. ravnatelj Boltavzar. Podružnica je imela koncem L 1929 celokupnega premoženja 27.180.55 Din. Poročala sta tudi še knjižničar g. prof. Rakuša in go^ro-dar g. Vlašič. Na predlog preglednika g. Gulda je bil odboru soglasno dan absolu-torij. Predsednikom je bil ob velikem odobravanju izvoljen g. ravnatelj "^sdan Pogačnik, v odbor pa gg. dr. Robič, dr. Černič, Klobučar, Krempl, Šaup dr. Flu-dernik, Boltavzar, dr. Kovačec in Vukma-nič kooptirani so izven teh gg. inž. Urbas Kasper, Vlašič, Jezovšek, Wregg, Pišek, Mihorko, dr. Lipold in Košir; kot poverjeniki izven Maribora so določeni gg. gr.>f Attems iz SI. Bistrice, in i. Paheruik iz Vuhreda, dr. Gorišek iz Sv. Lenarta, Ster-gar iz Slov. Gradca, Lešjak iz Ruš Delegate za glavno skupščino in jsrednii odbor SLD bo določil novi odbor. Sledile so ?e slučajnosti, pri katerih je bila na predlog g. Godca iz Limbuša bivšem-i predsedniku g. prim. dr. Robiča, ki je vodil podružnico v najtežjih časih, izrečena topla zahvala. Dr. Šalamun je izročil pozdrave osrednjega odbora in ptujske podružnice ter poročal nekatere zanimivosti iz -a i:;jc seje osrednjega odbora, zlasti glede lovo-pusta. Na predlog dr. Fludetnika i; b?! sprejet sklep, s katerim se zahteva, da se vsem nelovcem v Dravski banovini že izdani orožni listi za poset lovskega orožja anulirajo in se jim orožje edvzame, za v bodoče pa naj se izdajanje orožnih listov za posest lovskega orožja nelovcem prepove.
a— Smrtna kosa. V splošni bolnici je umrla v četrtek 48 letna železničarjeva soproga Marija Janžekovičeva, v Mlinski ulici 8 pa 78 letna zasebnica Marija Stiper*
Iz Kamnika
ka— Letoviščarji. Kljub lepemu vremenu in vsem ugodnim pogojem za letovanje v Kamniku smo šele v teku tega tedna dobili nekaj letoviščarjev. Lansko leto jih je bilo ob tem času že več. Nekaj letoviščarjev je nastanjenih tudi v okolici mesta.
ka— Kažipotna deska za pot na Stari grad. Od našega naročnika smo bili na-prošeni, da priobčimo: Kažipotna deska za pot na Stari grad se je pred časom nekaj poškodovala, nakar so jo popravili in namestili tako visoko, da jo nikdo ne zapazi. Bilo bi prav umestno, če bi se tabla postavila na lesen drog ob poti, tako da jo lahko vidi vsakdo, kajti izlet na Stari grad je sedaj lep, za udobnost je pa poskrbelo Tujsko - prometno društvo, ki ie postavilo mnogo novih klopi
ka—> Kopališče usmiljenih bratov je tudi že pričelo obratovati. Ima tople kad-ne, pršne ter bazensko kopel.
ka— Popravek. Tiskarski škrat nam i« v četrtek spremenil ime predsednika naborne komisije. Predsednik je komandant ljubljanskega vojnega okrožja polkovnik Nedid.
šah
Kje naj bo naš savez?
Prejeli smo:
S konferenco v Beogradu dne 24. VI. t. L, ki se je je udeležilo več odličnih šahovskih organizatorjev se je načelo znova vprašanje, ali naj ostane naš savez v Zagrebu ali naj se prenese v Beograd. Da je sploh moglo priti do tega vprašanja, so gotovo podani tudi vzroki, ki so rodili to zahtevo. Drugo pa je, če so bili dotični vzroki upravičeni in utemeljeni.
Savez v Zagrebu je vodil v naši državi skozi 10 let vse glavne prireditve. Teh je bilo mnogo in da jih ni bilo še več, gotovo ni kriv samo savez, ampak v veliki meri tudi včlanjeni klubi, ki ne izpolnjujejo redno vseh dolžnosti. Po mojem mnenju bi se moralo od klubov navzgor pričeti reorganizacija in od tu ustvarjati smisel za močno reprezentativno vodstvo, ki more šele tedaj uspešno delovati, če ga spoštujejo in podpro vsa včlanjena društva.
Z beograjskim sestankom pa se je udarilo samo po dosedanjih delavcih v savezu, odrekajoč jim naenkrat vse sposobnosti in eksistenco. Seveda so tu vmes še globlji vzroki, ki ne pridejo do vseh odborov, kaj šele šahistov. Ta dva faktorja o vsem tem sploh nista bila informirana. Naravno je potem, da zahteva Ljubljanski šahovski klub, da se vpošteva tudi njegovo mišljenje, saj je kot eden najmočnejših klubov zelo interesiran na tem vprašanju in ne sme dopustit, da se tako važne stvari odločajo brez njegove vednosti.
Naš klub mora v prvi vrsti paziti na to, da ostanejo vsi oni delavci, ki so bili v najtežjih razmerah na svojem mestu,^ ohranjeni naši vrhovni organizaciji in da se vrši borba legalno. Samo ta pot mora voditi do ureditve vseh spornih vprašanj. Zlasti šahisti dobro vemo, kako težko je zastopati partijo, ki ni otvorjena korektno. Brez nadaljnega pa moramo biti dosedanjim delavcem za njihov idealizem hvaležni.
Ker se bliža glavna skupščina saveza, ki bo odločala o nadaljnem delovanju in sedežu in ker je ta skupščina združena s tekmami za prvenstvo države, sklicuje Ljubljanski Šahovski klub za danes, v soboto ob 19. uri v kavarni Zvezda članski sestanek, ki naj se ga udeleže odborniki in članstvo.
Naša dolžnost je poseči v borbo in doseči ugodno rešitev. Ne rušimo, temveč pomagajmo graditi!
R. Mrzlikar, predsednik.
sobota, 12. "Vil. 1930
GOSPODARSTVO
nov, sklepanje o načrtu za nakup gremijal-
nega poslopja in sklepanje o Izstopu iz Zveze trgovskin gremijev. _ V smislu § '16. IIL odstavek, t 3 gremijalnih pravil tvorijo gremijalni občni zbor odposlanci, ki so bili izvoljeni na občnem zboru 26. junija 1929, ker ni na dnevnem redu volitev gre-mijalnega načelstva in drugib vprašanj, o katerih bi morali sklepati vsi člani. — Na-čelstvo.
= Pogoji avstrijskega posojila. Kakor poročajo iz Londona, so pogajanja med predstavniki avstrijske vlade in londonskimi finančniki zaradi posojila v višini 100 milijonov dolarjev v glavnem končana. Obrestna irera tega posojila bo znašala 7 %; zato pa bo eniis'jski tečaj razmeroma »gode-i in bo znašal 95—96 %. Na podlagi tega emisijskega tečaja bo za podpisnike posojili znašala dejanska obrestna mera 7.35 %, za Avstrijo pa glede na nižji prevzemni tečaj preko 7 in pol odstot. V pogodbi je določeno, da je posojilo mogoče v petih letih konvertirati. Posojilo se bo uporabilo za investicije pri železnicah, pri pošti in telegrafu in pri ostalih državnih podjetjih, in sicer na ta način, da se bo iz izkupička posojila v višini preko 700 milijonov šilingov vrnilo avstrijski državni blagajni 400 milijonov šilingov za predujme, ki so jih avstrijska državna podjetja na račun tega posojila vzela iz splošne državne blagajne. Ostalih 300 milijonov šilingov pa bo prišlo državnim podjetjem neposredno v korist za nove investicije. Vsoto 400 milijonov šilingov, ki jo bo imela na razpolago avstrijska vlada, bodo porabili za gradbo cest, mostov in za druge investiije.
= Znižanje diskonta v Švici. Kakor smo že včeraj kratko poročali, je švicarska Narodna banka znižala diskontno mero od 3 na 2.50 odstotka. Povod za to znižanje je bilo ponovno povečanje likvidnosti na denarnem trgu, ki je posledica pobega kapitala iz Nemčije in okolnosti, da je zaradi zastoja v gradbeni delavnosti mnogo švicarskega kapitala prostega. Privatni diskont je od konca maja nazadoval od 2 tri osminke odstotka pod 2 odstotka
= Tudi Nemčija se zapira proti uvozu ameriških avtomobilov. Ukrepi evropskih držav proti uvozu ameriških avtomobilov v zvezi s povišanjem ameriških carinskih tarif bodo tudi v Nemčiji izzvali omejitev uvoza ameriških avtomobilov. Razpravlja se že o uvedbi uvoznih kontingentov na ameriške avtomobile v obliki posebnega zakona.
= Dobave. Dne 31. t. m. se bo vršila pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 22.000 kg žebljev. (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v Zbornici za TOI.) Dne 21. t. m. se bo vršila pri komandi osiječke radionice v Osijeku licitacija glede dobave lesa, kleja, pločevine in žebljev. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa v pisarni omenjene komande.)
— Oddaja del pri dozidavi poštne barake v Robbovi ulici v Ljubljani se bo vršila pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. Ponudbe je predložiti do 26. t. m. (Pogoji so na vpogled pri pomožnem uradu te direkcije, Sv. Jakoba trg št. 2,1, nadstr., soba št. 41.)
Evo
krasnih usten !
Krasna ustna, ki skrivajo biserni ni/ job! Neodoljiv čar jim daj. K1SSPROOF LIPSTICK (Rouge ia ustna) v novi moderni barvi — kombinacija temnoruja-ve, rdeče in oranžne, ki daje ustnam neprimerljivo lepoto in svežost. Popolna harmonija s poltjo in kvaliteta Rougea dela ustna divno prirodna Barva je tako trajna, da je niti voda ne more izprati. Dobiva se v barvah: svetli, srednji in temu!. Poizkusite sami, katera teh barv najbolje odgovarja tipu va-še lepote.
Kiesproof Lipetiol; in /f ▼si djrnei prepa-a;.i ![ Kissproof iakc-T pn <ier, rooge za H- fiijj. e«. kreme in dr. »e (tobivijo t IIo J T«h boljših dTO- f/š>š gerii«.h in par- / fumerijah	za /&J- M
i-merne cene. CfT K
Glavni zastopnik za Jugoslavijo Hinko Mayer in drug, Zagreb.
tembra 1929 do konca februarja 1930, debelina 13 — 19 cm, okroglice 5 — 12 cm, dobava sukcesivna tekom 14 dni), fco vagon Rakek via Postojna tranzit po 1200 Din za 10.000 kg. Povpraševanje je za smrekove fdeske (20—30 kub. m, deb. 28 mm, z 2 mm preEomera v suhem stanju, širina od 12 cm navzgor, medija 18—20 cm, dolžina 2 do 2.25, 2.33 ali še enkrat toliko, 4, 4.50, 4.66). — Za situacijo na lesnem trgu je značilno dejstvo, da so vsa večja skladišča polna. Naše luke, kakor Sušak in Split, so natrpana z vsakovrstnim blagom, odjema pa ni nikjer. Edini lesni produkt, ki je kolikor toliko iskan, so drva, seveda pa so cene zelo nizke, tako da v mnogih primerih ni mogoče kriti pridelovalnih stroškov.
ŽITO
4- Ljubljanska borza (11. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. — Ponujali so pšenico (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baško. 80 kg po 250 — 252.5, 78 kg po 242.5 — 245, 77 kg po 237.5—240, baško novo, uzančno blago, brez doplačila, za julij po 210 — 212.5, za avgust po 220 do 222.5; ri: baško, novo, 72 kg, mlevska voznina, slov. postaja, plač. 30 dni po 160 do 162.5; moko: baško, »0g<, fco Ljubljana, plač. 30 dni po 405 — 410; koruzo: baško, plač. 30 dni po 162.5 — 165; ječmen: baški, novi, ozimni, 66 kg po 155 — 157.5; ores: baški, navadna voznina, po 195 — 200.
4- Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca stalna. Promet: 31 vagonov pšenice, 23 vagonov koruze, 30 vagonov otrobov, 4 vagone moke in 1 vagon ječmena. Pšenica: baška, nova, 78/79 kg 167.5 — 172.5; gor-njebaška, 78/79 kg 170 — 175; banaška, potiska, 78/79 kg 175—180; gornjeban. 78/79 kg 172.5—175; srem. 78/79 kg 162.5 — 167-5. Ječmen: baški in sremski, novi, 63/64 kg 95 — 100. Koruza: baška in sremska 112.5 do 117.5; baška in sremska, ladja Dunav 118 — 120; banaška, ladja Dunav 118 do 120: baška in sremska za avgust 120 do 122.5; banaška 105 — 110. — Moka: >0gg< in »Ogt 315 — 325; >2< 285 — 295; >5< 225—235; >6< 170 — 180; >7< 105 do 115; »8< 80 — 90. Otrobi: baški 75 — 80.
-4- Somborska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca stalna. Promet 367 vagonov. Pšenica: baška, stara, 78/79 kg 157^5 — 162.5; sremska, slavonska, nova, 78 kg 160—165; ban. Tisa, nova 79/80 kg 172.5—177.5, banaška, Bega, 79/80 kg 165—167.5. Oves: ba-naški 150 — 155. Rž: baška 110 — 115. Ječmen: baški, stari 95 — 100. Koruza: baška 110 — 115: za avgust 117.5 — 122.5. Moka: »0gg< 330 — 340; >0g< 325 — 330; >2< 290 do 310; >5« 240 — 250; >6« 170 — 180; »S< 90 — 100.
-)- Budimpeštanska terminska borca (11. t. m.) Tendenca slabša, promet srednji. Pšenica: za otober I8.87 — 18.88; rž: za oktober 11.90 — 11.92: koruza: za julij 14.86 do t4.88, za avgust 14.70 — 14.72, tranzitna za avgust 13.
BORZE
11. julija.
Na ljubljanski borzi je bil dane« devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Praga, London, Curih in Dunaj. Nazadovanje tečajev se je zaenkrat ustavilo, tako da ni zabeležiti bistvenejših tečajnih razlik, edino deviza London se je nekoliko okrepila od 274.36 na 274.47.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tudi danes Vojna škoda pri nespremenjenih tečajih ostala brez prometa. Do zaključkov pa je prišlo v Blairovih posojilih in se je 8-odstotno Blairovo posojilo trgovalo po 95.25 in 7-odstotno po 85. Zasebne vrednote so nadalje precej zanemarjene in je prišlo do prometa le v Jugobanki po 77.50, v Srbski po 186, v Poljedelski po 57.50, v Sla-veksu po 64 in v Isisu po 33.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterd. 22.685, Berlin 13.445 do 13.475 (13.46), Bruselj 7.8828, Budimpešta 9.8822, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 794.89—797.89 (796.39), London 274.07—274.87 (274.47), Newyork 56.31, Pariz 221.98, Praga 166.95—167.75 (167.35), Trst 294.30—296.30 (295.30).
Zagreb. Amsterdam 22.685, Dunaj 794.89 do 797.89, Berlin 13.445 — 13.475. Bruselj 788.28, Budimpešta 988.22, Milan 294.326 do 296.326, London 274.07 — 274.87, Newyork ček 56.21 — 56.41, Pariz 220.98 — 222.98, Praga 166.95 — 167.75, Curih 1094.4—1097.4.
Dunaj. Beograd 12.5375 — 12.5775, London 34.39 — 34.49, Newvork 37.04 — 37.14, Milan 706.75 — 709.25, Pariz 27.815—27.915, Curih 137.33 — 137.83; dinarji 12.50—12.56.
Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.255, London 25.04, Newyork 514.75, Bruselj 71.93, Milan 26.96, Madrid 60.50, Amsterdam 206.96. Berlin 122.825, Dunaj 72.68, Soija 3.73, Praga 15.275, Varšava 57.7, Budimpešta 90.175, Bukarešta 3.06.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 95.5 blago. 7% Blair 85.25 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 122 den., Praštediona 905 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 126 den., Ruse 280 do 300. Stavbna 40 denar.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 432 — 433. za december 432 — 4S3, investicijsko 86.0 — 87, 8% Blair 95.125 — 95.375, 7% Blair 84.75 — 80. 7% Drž. hipotekama banka 84 — 84.375; bančne vrednote: Praštediona 900 — 905, Union 191.5 — 192.5, Jugo 77.5 — 78, Ljubljanska kreditna 122 den.. Narodna 8200 do S300, Srpska 185 — 188, Zemaljska 134 do 135, Poljo 57.5 — 58; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 155 do 165, Slaveks 64 — 65. Slavonija 200 den., Drava 210 — 228. Šečerana 330 — 342, Brod vagon 100 — 107.5, Vevče 126 den., Isis 33 do 40, Trbovlje 405 — 409, Dubrovačka 400 blago.
Beograd. Vojna škoda 443.25—444.25, investicijsko 89.75—90.25, agrarne 55.5 zaklj., 7% Drž. hipotekama banka 86.5 zaklj., Narodna 8210 — 8225.
SOKOL
V	nedeljo 13. Julija imajo v župi Ljubljana svoj javni nastop društvi Štepanja vas Jezica: sokolsko društvo Vič pa je nastop odgodilo. Na Jezici bodo praznovali 10 letnico ustanovitve Sokola ter se bo vršila javna telovadba pri »Štirnu« ob 16. Naši vrli Štepanjci pa prirede svoj nastop na letnem telovadišču poleg Sokolskega doma. — Sokolska javnost naj obe prireditvi poseti v obilnem številu.
Na veliki lutkarski kongres, ki se bo vršil letos v Bruslju v Belgiji odpošlje svojega delegata tudi Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Pozdravljamo to odločitev sa-veznega vodstva ter želimo, da bi se prineslo izkustvo drugih narodov na polju lutkarske umetnosti tudi k nam. Število društev, ki so si in si bodo nabavila mari-jonetno gledališče bo vedno naraščalo, zato je baš sedaj čas, da se v Sokolu smotre-no uredi in organizira ta panoga mladinske vzgoje.
V	župi Krkonošl tia Češkem ie bilo pred vojno 5683 članov; od teh je bilo pozvano v vojsko 4009 bratov. Padlo jih je 450, t. J. skoraj 15 odst., umrlo zaradi vojne izčrpanosti 218, pogrešajo jih še 86. V župi pa je bilo 285 ruskih, 70 italijanskih, 28 francoskih in 1 srbski legijonar. skupno 384 ali skoraj 10 odst Zanimivo bi bilo ako bi se izvršilo slično statistiko tudi med našim Sokolstvom.
Blagovna triišča
LES
4- Ljubljanska borza (11. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključen je bil 1 vagon tesanega lesa. Eksekutivno je bilo prodanih 34 vagonov ft 10 ton bukovih cepanic (z največ 10 % okroglic, povsem zdravih, 1 m dolgih, na obeh koncih priža-ganih, brez klad ali grč, izdelanih od 1. sep-
KULTURNI PREGLED
Deset let državnega gledališča v Ljubljani
20. julija bo 10 let Cez prvih osem je napisal nekoč prvi pregled prof. in kritik F. Koblar. Ze takrat smo morali konstati-rati umetniško višino našega gledališča, drame in opere, in že takrat so se nam prikazale konture slovenskega gledališča. Domači, izvirni elementi so v svoji združitvi z evropsko-ruskim teatrom, s tujim igrav-Btvom in literaturo dozoreli, ustalili nivo našega teatra, dosegli neki kontakt z občinstvom in s slovensko literaturo itd. Uspehi so brez dvpma na vseh omenjenih točkah doseženi.
Drugo je sicer odprto vprašanje pa še ni našlo odgovora, zato je naša dolžnost, da to vprašanje znova postavimo na dnevni red.
Ali so na omenjenih točkah doseženi rezultati res uspehi? Ali se i umetniško doseženo višino scene in repertoarja dviga slovensko gledališče tako. da razvija vse svoje sile, da spaja in žirijensko druži vse svoje elemente, ostajajoč v stiku z narodovim kulturnim življenjem?
Za odgovor na to vprašanje bi komaj zadoščala obširna študija. Take tu nisem niti zamišljal in naj na vprašanje samo opozorim, kajti zdi se mi evidentno, da morajo imeti problemi narodnega gledališča svojo notranjo vez.
Umetniška višina ljubljanske drame je dokaz za obstoj slovenskega gledališča. Toda 8 tem je določen tudi njen splošno kulturen pomen.
Ako priznamo ljubljanskemu gledališču značaj in pomen matičnega odra, moramo to tudi dosledno izvajati. Ocenjevati in voditi moramo njegovo delo v zvezi s slovenskim kulturnim življenjem.
Vsaka obletnica našega gledališča je kulturen obračun in prehod. Obračun je potreben, ker odpira perspektivo. S tega vidika smo s konstatacijo, da je ljubljanska drama dosegla mednarodno sodobno umetniško višino, označili komaj razvojni rezultat institucije, ki bi morala predstavljati več kot institucijo, ker bi morala matično družiti vse elemente narodnega gledališča. Bilanca njegove odrske sezone je aktivna, ali vsaj po sodbi slovenske kritike aktivna. To nas navaja in šele nekako upravičuje, da opozorimo na pomen ljubljanske drame in da podčrtamo njeno matično bilanco.
Na tej strani nas je dnevna kritika zapustila, ker te strani njena knjiga še ali že nima. Vendar bi bila to zanimiva stran, posegajoča v bilanco vsega našega kulturnega življenja.
Narodno gledališče v Ljubljani je ognjišče slovenske odrske kulture. S tem so mu določene nekatere funkcije in naloge. Ljubljanska drama daje predstave in tu ji priznamo napredek. Načelno pa smemo in moremo prištevati v to vrsto še nekatere funkcije, ki jih scena absolutno ne more vršiti in ne vrši. Kajti scena je plod vsega gledališkega življenja in delovanja. Ako se j« to prekinilo ali prenehalo, smemo pričakovati, da scena usahne. Torej tudi s tega in doslej posebno 8 tega vidika gledališče ne
sme zanemarjati svojih funkcij.
Stalno gledališče skrbi navadno tudi za igralski naraščaj in si ga vzgaja. Tako so nastale dramske šole, brez teh si gledališča — kot celote — sploh ne moremo predstavljati. V Ljubljani je bila dramska šola ustanovljena in združena z gledališčem, po tem pa ukinjena. Narodno gledališče v Ljubljani in Mariboru je brez šole.
Drugi vir za pridobivanje naraščaja so mali odri. Od tam bi lahko matica nabirala talentov, če pogledamo, kako je pri nas s tem vprašanjem, bomo videli, da matica ljudskih odrov ne pozna, ker nima z njimi nikakih stikov. Rednih stikov menda ljubljanska drama nima z nobenim odrom, iie vemo pa zakaj jih nima z mariborskim. Brez zveze med umetniškim odrom in diletant-skim ni narodnega gledališča.
Tretja točka matičnega obračuna je stik naše scene z dramsko umetnostjo, z umetniško literaturo in dramaturgijo. Ljubljanska in mariborska drama sta zrasli ob zunanji gledališki umetnosti in jo pri nas uvedli s prenašanjem posameznih del. V tem prenašanju o sistemu ne moremo govoriti, ker brez podlage ali brez slovenske dramatur-gije ni mogoč. Brez lastne, žive dramatur-gije ne moremo doseči trajnih sceničnlh uspehov, ne moremo ustaliti njene umetniške višine, še manj pa vzgojiti občinstvo. Prenašanje tuje umetnosti je obsojeno na skupino križajočih se osebnih vidikov, kjer poleg tega odloča še vprašanje prevodov. Scenična in literarna umetniška kvaliteta postajati na ta način odvisni od slučaja, od osebnih zaslug in zunanjih vplivov. Občinstvo sprejema vse kot slučajnosti in vidi — poprečno — glavno funkcijo gledališča v zabavi, kar gotovo ne bo imelo dobrih posledic za bližnjo bodočnost. Kolikor se v občinstvu vzgaja tudi igralski in literarno produktivni naraščaj, je dosedanje prenašanje tuje umetnosti k nam nezadostno in nepravilno.
Na teh vprašanjih se najbolj jasno vidi, da scenična zveza gledališča s publiko ne zadošča in posebno ne more zadoščati matičnemu gledališču.
Skupaj smo torej našteli tri točke, na katerih naše matično gledališče zanemarja tri izmed svojih bistvenih nalog. S tem je konkretno označena tudi višina in kvaliteta ljubljanskega narodnega gledališča. Kakor smo v zvezi s sodbo javne kritike morali priznati ljubljanski drami, da je njena scenična bilanca aktivna, tako moramo konsta-tirati, da je njena matična bilanca pasivna in jo opozoriti na probleme, katerih še ni rešila.
Tako si približno predstavljamo našo dolžnost ob lOletnici po podržavljenju odra. Pri tem upoštevam dejstvo, da o naštetih problemih nismo nikdar razpravljali sistematično, da torej tega ne moremo z eno potezo popraviti. Potrebno je. kakor pravi v svojem razgovoru z »Jutrovim'« urednikom ravnatelj ljubljanske drame g. Golia, združitev vseh naših sil v novo delo za slovensko gledališče.	Ivo Grahor.
Iz našm ženske književnosti
Bolj ko dorašča mladi ženski rod, ki je vzgojen in usmerjen drugače nego so bile naše matere, bolj se čuti potreba, da dobi v domačem jeziku vsaj najnujnejše, kar potrebuje povprečno izobražena in po napredku stremeča sodobna žena. Sem spada predvsem dober ženski časopis, ki se bavi z vsemi svojskimi vprašanji žene kot gospodinje, matere, družabnice ;td. Slovenke imajo dva mesečnika, ki sta si nadela nalogo, da zastopata njihove težnje, oziroma ustrezata njih praktičnim potrebam. »Ženskemu svetu«, ki se oklepa tradicij slovenskega ženskega časopisa in prinaša pretežno literano gradivo, se je z Novim letom pridružil magacinsko ilustrirani mesečnik »Žena in doma«. Pred nami leži polovica prvega letnika, ki nudi zadosten pregled teženj in umerjenosti tega lista, kaže pa tudi, kako list izrablja vse uredniške in tehnične možnosti, da se približa vzoru praktičnega časopisa sodobne slovenske žene.
Z besedo »praktičen« smo označili glavni namen »Žene in doma«. Ta mesečnik — prav kakor nekateri, pri nas še vedno razširjeni nemški listi te vrste, n. pr. »Das B1att der Hausfrau«, — ni. namenjen intelektualni naobrazbi žene in sodobnemu ženskemu gibanju. Urejevana z vidika povprečne, inteligentne slovenske žene vseh
stanov tja do kmečkega fn delavskega, vendar s posebnim upoštevanjem meščanske žene in njenih potreb, obilno in lepo ilustrirana, prinaša »Žena in dom« v svojih velikih, solidno natisnjenih številkah, prav pestro gradivo, med katerim pa prevladujejo prispevki praktičnega značaja. Tako imaš poleg življenjepisov naših uglednih žena, spisanih brez večjih literarnih zahtev, pač predvsem le v informacijo ln za zabavo, mnogo lepega gradiva o opremi stanovanj, o gojitvi cvetlic, iz higijene in zdravilstva, vzgojne članke, obilna modna poročila, stalen in obširen kuhinjski kotiček, krojno prilogo in vse polno raznega zanimivega drobiža. Literarna vsebina ima predvsem zabaven namen in pomen, vendar je interesantna. Tako je list izvršil moralno dolžnost Slovencev do češke pisateljice Gabriele Preissove, ko prinaša v prevodu Iv. > Podgornika njeno zares lepo koroško povest »Potočnikova Truda«.
Pri modernem listu te vrste je umljivo, da skuša svoje strani kar najbolj izpolniti s slikami, za katere je oko sodobne čitate-Ijice posebno dovzetno. Kakor »Zena m dom« po svoii vsebini vsaj tako ustreza praktičnim zahtevam, kakor nekateri nemški listi te vrste, ki so še nedavno poplavljali slovenske meščanske hiše, pa tudi po ilustracijah ne zaostaja za mnogimi tujimi vzorniki. Želeti bi bilo še to in ono: tako
bi n. pr. list lahko še več storil za srčno kulturo; prinašal naj bi prav kratke, pa res izbrane misli raznih vzgojiteljev, filozofov in pesnikov, ki so v zvezi zlasti z ženskim in rodbinskim življenjem. Kaikra-ti ena sama dobro postavljena sentenca doseže večji učinek na dojemljivo čitatelji-co, nego dolga in stvarna razmotrivanja. Toda — kje je list, ki ne bi v tem ali onem vzbujal kake želje?!
Vsekakor je mesečnik »Zena in dom« izpolnil obstoječo vrzel in po svoji vsebini in obliki ustreza zahtevam, potrebam in ukusu mnogih tisočev Slovenk. Naj jih pametno vodi, naj dviga njihove zahteve in vzgaja okus! Kakor izvemo, se je list že lepo zakoreninil in če bo šel v tej smeri naprej, mu je bodočnost zasigurana.
Naj naposled omenimo še hvalevredno dejstvo, da »Zena in dom« skrbi za čist, lep jezik; vsaki strani se pozna vešča roka gosp Podgornika. Urednica je ga. Erna Podgornikova, tiska in ilustrira pa se list v »Delniški tiskarni« d. d. v Ljubljani, ki je s svojimi dosedanjimi grafičnimi izdelki pokazala, da je med prvimi tiskarniškimi podjetji v Jugoslaviji. Tudi oprema »Žene in doma« — kakorkoli zaradi nizke cene ne more biti razkošna — je izdajateljem in tiskarni v čast. »Žena in dom« stane s krojno prilogo vred samo 68 Din na leto, naroča pa se v Ljubljani, Prule 11.
Naša najcenejša revija
Zgodovinski romani Jaroslava Durycha
Ali ima pokojni mojster Alois Jiržeek naslednika na področju češkega zgodovinskega romana? Po sodbi znanega kritika in esejista Hanuša Jelinka (»L'Europe Centrale«, 24 maja) je prevzel njegovo literarno ded-ščino Jaroslav Durych, avtor dveh velikih trilogij »Wallensteinove trilogije« ia •,Re-quiema«. Iz Jelinekovega članka o J. Dury. chu posnemamo nekatere informacije in sodbe:
Ce Duryeh nadaljuje Jirfiskoro dete, ni
seveda še rečeno, da je njegov direktni naslednik. Duryoh je v marsikaterem oziru celo antipod pokojnega mojstra. Med obema romanopiscema obstoji bistvena lazlika v njimi koncepciji češke zgodovine. Jiraskov genij je bil kakor silen evet, ki je pognal iz tal hueitsk-e tradicije. Jaroslav Durych pa promatra češko zgodovino z diametralno nasprotnega stališča: je namreč nepopustljiv katolik, ki smatra, da je bila belogorska katastrofa koristen dogodek, znak božje volje, da naj se čreda čeških ovac vrne iz kri-voverstva v edino zveličavno cerkev. Na srečo je Durych preveč artiet, da bi pisal ten-denčne romane. Predvsem je pesnik, tvorec lepote.
V svoj; WaIlenstetoBJd trilogiji Je Durych obdelal leta med Bek> goro in usodno nočjo, ko je bil Wallenetdin v Ohebu ustreljen. Romanu je dal značilen naslov »Bloudenic, ki pomeni toliko kof naša blodnja, tavanje. Dejanje ni zaprto v krog češke dežele, mar. več se odigrava med naključji in avanturami tridesetletne vojne po vsej Evropi od Ogrske do Baltika, od Češke do Sredozemja pa vse do Južne Amerike. V neskončnih blodnjah in romanjih iščejo osebe romana srečo, Boga, ljubezen in mir svojih duš. Izmed stotine oseb, ki pred čitateljem vstajajo in izginjajo, s« najostreje rišejo liki nekaterih glavnih oseb, zlasti Wallensteina, cesarja. Maksimilijana Bavarskega, Slavate, Licihteiisteina, Trčka, predvsem pa ljubke simbolične dvojice Angelake ln Jurija ter poročnika Kiljana in njegove zaročenke.
Trilogija ima razne hibe; predvsem bi ji bila želeti silnejša kompozicija, oelota je premalo uravnovešena, dasi strmimo pred nalogo, ki jo je izvršil pisec, ko je združil v celoto toliko različnih usod tn dejanj v tako raznoličnih krajih. Roman vsebuje sila veliko zgodovinskih podrobnosti, ki pa jih pisec vedno obvladuje, tako da nam ne kopiči umetniško neprebavljenega gradiva; zgodovinske dogodke oživlja tudi to, da so osebe orisane jako živo. Mnogi opisi nas zgrabijo po svoji peeniško-neposredni učinkovitosti.
Zaradi svojih očitnih vrtin ln nesporne umetniške kakovosti je Durychovo »Blou-de-ni« vzbudilo občudovanje. Toda Jelinek pravilno poudarja, da delajo napak oni, ki hočejo zaradi Durychove večje glorije ponižati druge avtorje čeških zgodovinskih romanov (med njimi tudi samega Jiraska. Ured.) — Omeniti je še manjšo trilogijo »Requiem«, ki je po Jelinekovi sodbi še boljša, ker so nje proporcije bolj skladno ubrane. »Requiem« tvorijo tri mračne zgodovinske slike: prva opisuje moravski Olomouc pod vlado kardinala Dietrichstei-na; v drugi nastopajo generali, ki so s« kompromitirali z Wallensiteinovo akcijo in
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet« je zaključila sedmo knjigo in započela osmo. Sedem debelih knjig se vrsti na polici zvestega naročnika »Zivljftija in sveta« — vsaka (izvzemši 2. knjigo) z več kot 700 strani pestre vsebine. Kakih 6000 strani v treh letih in pol — to je pravi rekord v slovenski revialni književnosti!
Revije, kakor je »Življenje in svet«, doslej nismo imeli in je nimajo niti Hrvati in Srbi; da, po svojem tipu je nekaj svojevrstnega celo v primeru z magacini in poljudnimi revijami velikih zapadnih narodov. Vzrasla je iz naših razmer in se prilagodila potrebam, zahtevam in okusu povprečno izobraženih slojev našega ljudstva. Izobraženi sIoji_ — tu ne mislimo ljudi z večjo ali manjšo šolsko izobrazbo. Prednost »Življenja in sveta« je baš v tem, da ga lahko eita in si z njim razširja naobrazbo vsak naš človek, če je le po svoji naturni inteligenci dovzeten za poučno štivo; človek, ki ga zanimajo, poučujejo in zabavajo izsledki iz najrazličnejših panog znanosti, raziskavanj in praktičnega dela. Zato o »Življenju in svetu« ni moči trditi, da bi bil revija za iz-obraženstvo, čeprav so med njegovimi naročniki tudi mnogi intelektualci; moč tega lista je v tem, da nudi pouk in zabavo vsakomur, ki to išče in potrebuje. Stotinam naših »drobnih« ljudi — uradnikom, obrtnikom, drž. uslužbencem, delavcem, kmetom — je revija postala v teh treh^ letih zvest in skoraj že neizogiben domači prijatelj.
Iz vsebine, ki jo je objavilo »Jutro« v četrtkovi prilogi, je lahko vsak naš čitatelj posnel, kako mnogovrstna, pestra in zanimiva je vsebina sedme knjige. V stotine gredo kratki in daljši članki iz biologije, br^zžičništva, ekspedicij, fizike,, fiziologije, geologije, glasbe, gospodarstva, grafologi-je, higijene, jezikoslovja, kemije, kulturno zgodovine, letalstva, matematike, medicine, narodopisja, psihologije in vzgojeslovja, rastlinstva, rudoslovja, športa, tehnike, vrp-menoslovja, zemljepisa, zgodovine, zvezdo-slovja, živalstva, pa življenjepisi, potopisi, leposlovno gradivo itd. Vse to je prepleteno s številnim drobižem in opremljeno s še številnejšimi slikami; vsaka številka je pclna novih presenečenj za ukaželjnega či-tatelja!
Temu načinu urejevanja, ki se z vsako novo knjigo še izpopolnjuje in tehnično izboljšuje, grfc hvala, da je list zavzel že lepo mesto med našim časopisjem po nakladi, s katero prekaša vse druge revije in po razširjenosti in vplivu. Po vsej Jugoslaviji, kjerkoli žive Slovenci, tja do meja Rumu-nije, Albanije in Grčije gredo številke »Življenja in sveta« in prinašajo našim rojakom pouk in zabavo. Vendar je mnogo naših ljudi, ki še niso njegovi naročniki Tem velja naš klic: Izkoristite ugodno priliko! Za tako ceno ne dobite nikjer tako zanimivega in lepega tednika! Knjiga z več kot 700 strani za borih 40 Din — to je v današnjih časih pravo čudo!
Uprava »Življenja in sveta« je ▼ Ljublja* ni. Knafljeva ulica 5.
Iz kniiee medicinskih anekdot
V Pragi je izšla zbirka anekdot iz zdravniških krogov »Medicina v županu«. Iz nje posnemamo nekatere, ki se po večini tičejo samih kapacitet v češkem medicinskem svetu:
Na ambulaneo pride žena, ki je bila ondi pogostejši gost.
»Kaj je z vami, mamka?« vpraša prof. Thomayer.
tGospod profesor, zgubila sem mesečno perilo«.
»Hra, koliko časa pa že.«
»Prosim, odtihmal, kar sem bila zadnjič pri vas.«
»Mamka, tn se boste opekli: jaz s kaj
s Lr A rtro MA /IIM	_
v pričakovanju obsodbe preživljajo nekake smrtne orgije; tretja se dogaja v samostanu ValdSce, kamoT je vdrl švedski general Banner in oskrunil telesne ostanke frfcd-landskega vojvode .Vsi ti prizori so opisani z živimi barvami, ki eo pomešane z dimom in krvjo, sajami in solzami.
Obe trilogiji pa sta po Jelineku »dela vi-sake kvalitete, ki sta avtorja dokončno postavili med prve sodobne češke pisatelja«
Mary Baker ■ Eddy
Štefan Zweig je eden najboljših sodobnih biografov. To že nekaj zaleže v času, ko se življenjepisi znamenitih ljudi pišejo in čitajo celo bolj kot romani. Po bleščeči biografiji slavnega Foucheja je Zweig objavil v treh zadnjih zvezkih berlinske revije >Die neue Rundschau« obsežen spis »Das Leben und die Lehre der Mery Baker-Eddy.« Ta žena je pri nas neznana. Na zapadu stoti-soči ljudi izgovarjajo njeno ime s sveto f»po-štljivostjo. Primitivna, hudo histerična Američanka je s čudovito močjo svoje volje postala stotisočem osrečevalka v bedi zemeljskega življenja, videč, prerokinja, novi Mesija. Saj je Mary Baker-Eddy ustanoviteljica nove verske ločine Christian Science, ki je najprej zajela številne tisoče ljudi v Ameriki in se potem prenesla preko oceana celo v staro, skeptično Evropo. Šla je med ljudi kakor sladka duševna epidemija, ki zapušča v nemirnih bolnikih tolažbo in zaupanje. Nobena žena novejšega časa ni imela tolikega vpliva na človeštvo, kakor zagonetna Mary Baker-Eddy.
Zweig je v svojem spisu razrešil uganko te čudne žene, ki je oboževana in zasmehovana hkrati. Njegov življenjepis te moderne prerokinje se čita kakor roman. Po vsej pravici! Vsa mistika zmaterializirane Amerike oživi pred nami; razodenejo se nam vse prikrite posebnosti ondotnih, na videz »standardnih ljudi«, občutimo vse žgoče nasprotje med vero v zlato tele in potrebo mistične omame ob takem materialističnem maliku. Za dušeslovje množice je proučevanje utemeljiteljiee Christian Science zelo koristno. Zato je to ena izmed biografij, ki jih moderen človek mora čitati (skoraj gotovo bo izšla v posebni knjigi in bo potem prevedena v mnoge jezike.) Pri Christian Science se nudi lepa prilika, da proučujemo postanek verstva. Dobro končuje St. Zweig svojo študijo, ko pravi:
»Naj bodo torej enostranske formulacije Mary Baker-Eddyeve v bodoče še tako iz-premenjene ali zmanjšane, bo vendar za njih psihološki pomen vsekdar odločilno samo eno: da problem zdravljenja z vero, problem, katerega je ta žena toli silovito vrgla v sredino človeštva, ne bo mogel več mirovati. Tako si je ta žena, ki ji ~je bila tuja vsaka učenost, zasigurala dinamično mesto med predhodniki nove znanosti o duši,_ ne glede na to, koliko so njene ideje točne ali netočne. Pokazala je, da je njena neučena in nepodučljiva Vehemenca bila prav tako važna za nadaljnje oblikovanje te teze, kakor je bila važna modrost in znanost^ njenih zaničevalcev. Zakaj prva preizkušnja in prva dolžnost vsake novo iz-
takega ne dam prišiti.«
*
Ko je po vojni kak kandidat pri izpitu iz higijene padel, se je prof. Kabrhelu opravičeval z vojaško službo v vojnih letih.
»Gospod višji zdravstveni svetnik, bil sem štiri leta na fronti.«
Nekajkrat je to pomagalo. Potem pa so morali kandidatje vzbujati usmiljenje z večjo dozo in so se opravičevali:
»Prosim, gospod višji zdravstveni svetnik, bil sem sedem let na fronti.«
Zgodilo se je, da je plavala kandidatka m že bi imela pasti. Kako se je hotela opravičiti, ni znano, začela pa je po običajni formuli:
»Prosim, gospod višji zdravstveni« —
»Vem,« jo je prekinil Kabrhel. »Bili ste sedem let na fronti. Mar mislite, da ne vem, da je vojna trajala šest let? Dobili ste nezadostno!«
*
Profesor Rohon je predzadnje leto predava! histologijo. Bilo mu je 69 let in Je pravkar postal četrtič ali petič oče. Slušatelji so sklenili, da mu čestitajo. Izvoljen je bil MUC Chalupa.
Ko je Rohom prišel v predavalnico, stopi predenj Chalupa in de z vzvišenim glasom:
»Spectabilis! Vaši slušatelji se kakor en mož vesele, da se vam je rodil sin.«
»Nobenega se!« je vzkliknil Rohom. »Nič: se je rodil. Pomnite, gospoda, start Rohon ipse fecit.«
Neki profesor je zbolel. Vest q njegovi bolezni je prvi prinesel na kliniko eden izmed parij, operacijski elev:
»Dečki, stari je bil aperiran.«
»Kje?« je vprašal kolegij.
»Na danki.«
»Koga je pa imel tam? Raka?«
»Ne. Prvega asistenta.«
•
Kuknla je velja! kot oče klinike. Nekoč je bil na lovu in so pridobljene trofeje na znani lovski način obilno zalivali. Po polnoči so se nekateri še spravili na karte, igrali so se Kukula, ravnatelj sladkorne tovarne, graščinski zakupnik in neki mlajši doktor, ki je Kukalo dosledno tolkel.
Proti jutru je slavnega kirurga to že malo jezilo, pa je zarenčal proti mlademu doktorju:
»Cuj. ti si zdravnik?«
»Prosim, gospod profesor!«
»Nekam znan se mi vidiš; menda se te spominjam z rigorozov?«
»Mogoče, gospod profesor, mogoče pa je tudi, da se me spominjate s klinike. Sem
namreč vaš prvi sekundarij.«
«
K Thomayerju je pripeljal gospod svetnik svojo petnajstletno hčerko, ki je trpela za prebavnimi motnjami. Bilo je pozimi. Profesor je dekle preiskal in vpraša! očeta:
»Kje pa ste bili na letovišču? S kom se je dekle družilo?«
»Prosim, pri bratu v Nosavrkah. Tam je Olinka imela družbo, bratranca Lojzeta, tudi petošolca.«
»Hm, torej gre tu za nosečnost,« je kon-statiral Thomayr.
Stari gospod se je razburil:
»Za to žalitev vas bom tožil!«
»Mene ne boste iztožili, poizkusite pa z Lojzetom,« je rekel profesor mirno.
Olinka je jokaje v polnem obsegu potrdila diagnozo.
Prof. Spilka je na sestanka profesorskega zbora tožil, da ima v kolenu revmatične bolečine.
»Moram nekam v kopališče,« je dejal naposled in se obrnil do internista. »Kam naj grem?«
»Ni ti treba nikamor. Tudi jaz imam revmatizem, a ga zdravim z animalno toploto. Zvečer se vležem k ženi, se ogre-lem in do jutra bolečine popuste. Poizkusi tudi ti «
»Dobro, pa poizkusim.« je rekel Spilka.
»Kdaj pa smem priti k milostivi?« «
Zdravnik je preiskaval nekega stoika. »Posebno razveseliti vas ne morem.« mu je dejal po preiskavi. »Pljuča imate na-puhla, srce vam je kakor cunja, jetra so vam postala trda. slezena je otečena, ledvice — nu, ni da bi govoril, v želodcu imate čir.
»Hvala,« je rekel patološki muzej, »drugače pa sem, prosim, zdrav?«
«
Prof. Sylaba Je kmaln po vojni predaval o vnetju ledvic. V zadnjih klopeh je dremalo par demobiliziranih brkatih medi-cincev, ki so se še nedavno vrnili od vojakov. Syllabovo monotono predavanje se je čisto zlahka dotikalo podzavesti teh veteranov.
»In tako, gospoda, je pri teh nephrosah ves organizem v stanju, kateremu Neme! zelo posrečeno pravijo Oedembereit-schaft.«
Tisti hip pa se predrami neki lieutenant in der Reserve, skoči pokonci in zavpije: »Vergatterung!«	b.
Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi!
oblikovane ideje je, da ustvari tvorni nemir! Tudi oni, ki pretirava in baš ta žene svet naprej. Tudi zmote pospešujejo s svojim radikalizmom napredek! Naj bo resnična ali napačna — vsaka vera, ko jo je kdaj kateri človek po sili svoje osebnosti vsilil človeštvu, razširja meje in prestavlja mejnike našega duševnega sveta.«	b. '
Med novimi repertoarji
Izmed zanimivejših opernih novosti, Id jih obeta zagrebško gledališče v prihodnji sezoni, naj omenimo Sirolino opero »Citara i bubenj«, Konjovičevo »Koštano«, Beetbo-venovega »Fidelia«, Boitovega »Mefistofela«, Verdijevo opero »Simone Boccanegra«, Wag-nerjeve »Mojstre - pevce«, čajkovskega i. dr. Več zanimivih komadov obeta tudi balet in opereta. Drama napoveduje vrsto novih domačih del. Rokopise so že izročili M. Dimš-trijevic, Todor Manoj'lovič, Ka Mesarič in Božo Lovrič, obljubili pa so nova dela B. Nušič, M. Begovič, M. Krleža, Zagorka in Tito Strozzi. Dalje bodo na repertoarju: Klasiki Euripid (»Akestis« v Hoffmannsthalovi predelavi), Shakespeare (Antonij in Kleopa-tra« in »Zimska pravljica«), Racine (»Bita-cicus), Moliere (»Skopu« in »Namišljeni bolnik«) Schiller (»Don Karlos«), Goldoni ia Musset. Iz slovanskih slovstev: Katajer (»Kvadratara kroga«), Nerkowska (»Doni žena), Langer (»Izpreobrnitev Ferdyše Pi-štoriac). Iz ostalih evropskih slovstev je napovedana vrsta znamenitih del, med njimi so avtorji Shaw, Wilde, Galsworthy, Sherift, Mangham, Lenormand, Bourdet, Wedekind, Frank. Na vrsto pride tudi Vantelova komedija »Naš gospod župnik«. O slovenskih komadih tudi letos v zagrebškem repertoarju ni duha ne sluha.
Dve nori slovenski knjfgL PrejeH sme 34. zvezek »Ljudske knjižnice«, ki prinaša v prevodu Nike Kureta povest Reneja Ba-zma »Iz vse svoje duše«. Pisee je priznan francoski pripovednik, član Akademije, avtor mnogih lepih spisov, izmed katerih imamo že desetletje v prevodu roman «Gruda umira«. Tudi roman »Iz vse svoje duše« si bo pridobil zla3ti v širših krogih mnogo hvaležnih čitateljev. Snov je zajeta iz proletarskega življenja in obdelana z veliko pripovedniško veščino. Knjiga stane 28 Din, v platno vezana 40 Din. -— Naše mladinsko slovstvo je obogatil Mirko Kunčič s povestjo »N a j d e n č e k J o k e e<, ki je izšla v obilno ilustrirani, okusno opremljeni izdaji. Pravljičnost dejanja daje otroški duši sočno in zdravo hrane, »Najdenček Jokee« je v vsakem oziru dobra mladinska knjiga. Stane broš. 26 Din, vezana pa 36 Din. Dobiva se tudi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani.
»Bez doma«. Na Sušaku je izšla knjiga »Bez doma ... Od prevrata do evakuaciie Hrvatskog Primorja«. Pisec, ki se skriva pod psevdonimom Drago Godra, nam jo je poslal s pripombo, da je njegova knjiga do-kumentarična: hotel je orisati doživljaja mladega, ognjevitega rodoljuba v časih, ke se je odločevala usoda Istre in Hrvatskega Primorja, zlasti pa pod italijansko okupacijo. Pisec ie obdelal to danes že zgodovin-i sko snov v leposlovnem slogu, da se pri-jetneje čita; tako je dal svojim spominom na polpretekle čase oživljajočo silo doživetij in osebno barvitost. Vsi, ki so živeli pod italijansko okupacijo, vsi, ki jim je domovina tam spodaj, bodo segli po tej zanimivi knjigi s posebnim " zadovoljstvom. Vredna pa je tudi, da jo prečitajo vsi ostali. Napisana z ognjevitim rodoljubjem, polna aluzij na sedanje obmejne razmere, ba marsikaterega čitatelja ogrela in vnela y domovinski ljubezni. Stane 20 Din in se lahko naroča tudi pri Tiskovni zadrugi « Ljubljani.
Pierre Dominiqne, pariški zdravnik za
zivcne in duševne bolezni, je dobil veliko nagrado francoskega »Societe des Gens rte Lettres« za svoje SDise. Dominique je spisal mnogo romanov in dram.
Pregledna zgodovina bolgarske kojftev nosti je Bojana Peneva »BTgarska literatu-ra«, ki je pred tedni izšla v Sofiji v redakciji pesnika V. Liševa. Penev je bil nadarjen m naobražen književni zgodovinar. Ko ga je pred nekaj leti pokosila zgodnja smrt, je mlada bolgarska literarna veda občutila enega najtežjih udarcev. »B'lgarskata literatura« je sestavljena iz lepih in preglednih predavanj, ki jih je imel B. Penev na polj-skih vseučiliščih. Kdor se hoče informirati o postanku in razvoju bolgarske književnosti bo našel v tej knjigi dober priročnik.
Jnlius Hart umrl. V Berlinu je umrl nemški pesnik Julius Hart. eden izmed avant-gardistov nekdanje nemške Moderne. V zadnjih letih je bil gledališki kritik »Taga«,
»JUTRO« St. 159
Spielberg v Brnu
Najhujša mučilnica bivše monarhije
Kakor itna Beograd svoj Kalemeg-dan, Praga Hradčane, Ljubljana Grad, tako se ponaša tudi Brno, glavno mesto Moravske, s svojim Spielbergom, bivšo trdnjavo in sedežem deželnega kneza. • •
Čez lahno valovito, skrbno obdelano, z nasadi sadnega drevja prepreže-no mOravsko ravnino je pihal naš ose-bec proti s prosojno vijoličastim dimom zastrtem mestu. Še so me iz ravnic in brežuljekov pozdravljale bele mežikajoče vasice, tu in tam ob železni poti kapelice s pravoslavnimi križi, negiben veterni mlin v modrem obzorju, me je že iz daljave mptril brnski Spielberg na oko tak kakor ljubljanski Grad, prijazen, domačen. Človek bi dejal, sedajle pa le hitro iz vlaka na Ježico, bom dal za kapljo cvička, a že so zaropotala kolesa, zacvilile zavo-
-v: •>r»
njavski nabiralnik, Ze se dviga pred nosom 280 nad morjem kakor tajin-stvena sfinga prosluli* a sedaj onemogli Spielberg. Skozi pokrito stopnišče vstopimo v z visokim obzidjem obkroženo skalno zgradbo. Ta del je najstarejši, vidijo se ostanki gotskih fijal, cerkvica sv. Trojice, v nje} je oltar, ki ga je ustanovil ujetnik baron Trenk s 3000 goldinarji. Drugo višje ležeče dvorišče je s počeznim traktom iz masivnih kvadrov ločeno od prvega. Tu se nahaja v skalo vsekan 114 m globok vodnjak. Pod nami so pod podolžnimi stranicami trdnjave dve nadstropji ječ in sicer proti staremu Brnu Leopoldo-ve, nasptpti pa Jožefove . . .
Bila nas je večja družba tudi dam, vsi smo s tesnim srcem vstopali v vlažno mračino, med gluhe stene, ki bi kričale, če bi mogle. Naš Cicerone nas


re . . . Brno, nekdanje pozorišče lju-tih bojev s Švedi, tako rekoč simfonija nemirnega srednjega veka s svq1q mučilnico Spielbergom. kjer so se pokoravali uporni človeški duhovi, ogrožajoč družabni red tiste dobe4 prevratni duhovi poleg prostaških zločincev kakor je bil Vencel Babinski, še danes np. pozabljeni grozotnež, strahovalec čeških ravnin. In še enkrat brno s svojim četrt milijonom duš in 171 tovarniškimi dimniki, eno prvih tekstilnih žarišč češkoslovaške .republike, s sedežem najvišjega sodišča, češko in nemško univerzo, našimi fanti tehniki, z divno okolico — biserpjn srednje Evrope Moravskim krasom, vanj pogreznjenimi vodnimi labirinti, prekrasnimi podzemskimi jamami. Najznamenitejša med njimi je ogromna, z elektriko razsvetljena bleščeča stalaktitna jama Macocha pri postaji Blansko nad Brnom ... in še in kar preveč, res sestra lepe dvojčice naše Slovenije, ta Moravska z mehko slovansko dušo, v zemljo, obraze in srca zarisano . . .
Ko sem se naslednje jutro spočit prebudil, sem prisiuimij: nekje v ozračju se je oglasil zamolkel glas, ki je sleherno minuto paraščal in se končno nenadoma prelil v nekak bariton — Brno se je prebudilo in hitelo za kruhom. Iz oblakov je lil mrzel marčev dež, vendar tieba je bilo na pot. Na nerodno pot, kajti že v Olomucu sem si bil ^pahnil nogo, a ko sta me vzela pod roke Janez in France — k sreči je imel Janez s seboj zaničevano kranjsko marelo, smo jo kresnili proti Spielber-gu, da so nas meščani radovedno ogledovali. češ, šumenjaki so se ga bili že nalili, tile veseli bratci. Kljub otekli nogači smo rezali vesele in če bi bile to »viže«, bi pa res da kako uglasili.
»Hojla, trije mušketirji, jedan, dva —
»Pod marelo . . .«
»Ha-ha-ha!« Vmes pa dež, avtomobili, električna ... I, no, le navkreber kakor v nekakšen Rožnik proti turškim šancam — brnska promenada z lepim razgledom, ki smo si ga v dežju sami nasjikali: nekie na levi »Babi Lom«, Ripka, gozdnate Reekovice ... in že je pred nami kip svetega Janeza Nepomuka pod Spielbergom. Svoje čase so se na tem mestu poslavljali pregnanci od prostosti, največkrat za vedno. V bližini je bivše pokopališče spiefberških žrtev. Na levi se dviga vodni nabiralnik, odkoder so nekoč z zračnim pritiskom dvigali vodo v trd-
je vodil med »ohi« in »ehi« in vzkliki kakor: grozno, strašno, nezaslišano, mimo mrtvih prič . . . Jetnikom, ki so bili obsojeni v to ječo, so nadeli okove, okoli pasu železen obroč in tega so zakovali v steno. Ponoči so stražniki potegnili skozi vse celice dolgo verigo, nanjo pa so pričvrstili verige jetnikov, da je nočni čuvaj lahko nadzoroval sleherni gib nesrečnikov, seveda jim je od časa do časa preganjal svinčeni spanec s krepkim potegoci za glavno verigo. Veriga jim je bila tudi neke vrste koledar, saj sicer niso ločili dneva od noči. V dolgem podzemnem hodniku, ki me je živo domislil ogromnega podruma našega brnskega konzula Viškoviča blage duše, seveda je tam dišalo po plerneniti kapljici, tu se je pa sesedala vlaga, tema in troh-noba, — evo na levi prva celica; kjer je dve leti umiral plemeniti pandur Trenk. Prav poleg je bil uklenjen kar-bonar Maroncelli toliko časa, da so mu odrezali gnijočo nogo, potem je delal druščino pesniku Silviju Pellicu eno nadstropje višje. Zrinli smo se v naslednjo celico, kjer je deset let zdiho-vala veleizdajnica grofica Maroncelli-jeva, z njo se je dala prostovoljno zapreti njena komornica. Precej obširna je temnica, kjer je sedel sloviti italijanski pesnik Silvio Pellico iz Piemonta, sin lirika Ornata. Svoje jetništvo je popisoval kasneje v senzacionalnem delu »Le mie prigioni« in to, ko je bil pod vtisom francoske revolucije 1. 1830. po-miloščen in izpuščen. Na stenah sem naštel petnajst vencev, ki so jih tja prinesli rojaki, njegovi častilci. Pet korakov proč je polnih osemnajst let po nedolžnem presedel gozdar Anton. Barona Trenka, ki ni bil le galantni don Juan, nego po izročilih pravcati čudež predrznosti, duhaprisotnosti in divjih čuivstev, je pa zmrvila ječa v dveh letih, umrl je 4. oktobra 1749. Gozdar je napravil vsako leto v skalo zarezo, še danes so deloma vidne, sumim da skrbe pripravne roke zanje. Nekoliko dalje je ropar Babinski petnajst let koval načrte za boljše življenje in res je po prestani kazni še dvaj-setdve leti z nožem v roki rezal glave žlahtnim — cvetlicam, postal je vrtnar-spokornik.
V Leopoldovih kazematah so večinoma le skupne ječe in v njih več oddelkov za čarovnice in prešustaice, nam je pojasnil Cicerone. Pa se je že oglasil ogorčen ženski glasek:
— Kje so pa ječe za prešustnike, kaj?
—11, kdaj pa moškf prešestujejo, kaj? skn? je ponagajal iz kota naiven bas, dobro da se ni izdal, če ne, mučilnih orodij je še nekaj tam, recimo stiska-či za prste in taki čevlji na vijake ali pa mučilna lestev, kjer se v svrho verne grozotaosti sedaj muči nekaka lesena soha v naravni ^gjikosti z vsemi znaki najhujšega trpljenja v obrazu, natezalnica in druga spokorna sredstva. Vse muke tega oddelka so bile le prijazen odsevček v primeru z nepopisnim umiranjem v spodnjih grobnicah, kamoi S0 spuščali žrtve skozi luknjo poleg gozdarjeve ječe. Spodnji pekel je v živo skalo zavrtana špilja brez zraka in svetlobe; ob obeh stenah so si nasproti stali v ozkih lesenih pregradah na zid prikovani živi mrtveci v težkem železju Da je bila pokora popolna, so bile za glavo in telo v skalo vsekane vdolbine, da se obsojenec ni mogel niti premakniti, le z rokami je dosegel okence, odkoder je dobival vsakdanji obrok »hrane«. Če se mu je zahotelo, da bi kričal, so mu čez usta nataknili nekak nagobčnik, v čigar notranjosti je bil poper ... Iz vodnega nabiralnika so pa napeljali na glave počasi curljajočo vodo in tako so brez zraka, luči, obdani od sestradanih podgan in gnusne golazni onemeli, oglu-šili, oslepeli, pod vplivom vode zblazneli, se s poprom d u šili in v najhujših mukah pri živem telesu zgnili. Ob vhodu na stropu so bili uklesani Dantejevi stihi: Vi, ki vstopate, pustite vsako upanje zunaj. Redko kdo je prišel vsaj živ iz te strahotne mučilnice.
Pripovedujejo, da se je 1873 pustil zapreti iz radovednosti v eno teh celic sam cesar Jožef II. Ko je po enournem zaporu zapustil celico, je dejal: Bil sem zadnji človek v teh prostorih, a resniča bo najbrž ta, da se je začela Evropa zgražati nad vestmi, ki so kljub ostri cenzuri našle prava ušesa. Ko smo si ogledali še tajni izhod izza švedskega obleganja in "zvedeli, da so tu skozi spuščali med jetnike sestradane podgane, smo siti teh grozotnih spominov rinili ven, kjer nas je dež, ki je lil z rekordno vztrajnostjo, prepričal, da smo mi še mi in da je antena na Spielbergu naprava dvajsetega stoletja in ne morda še neznana morilna zadeva. Prepadenj smo se ogledavali, bili smo zelenorumeni kakor iz groba izlezli j etični ki.,	N. Adamič.
ŠPORT
Športni drobiž
Včeraj smo objavili razdelitev pri svetovnem prvenstvu sodelujočih moštev v skupine ter pri tem naglasili, da je imela naša • reprezentanca še precej sreče, da je prišla' V skupino z Brazilijo in Bolivijo, ki nista baš preveč močni. Poročevalec zagrebških »Novosti« pa javlja, da moramo že v naprej računati z našim porazom v tej skupini. Bra' zilija je dolgoletni prvak Južne Amerike. Skozi šest let do pariške olimpija-de je imela v rokah prvenstvo Južne Amerike. Torej bo Brazilija zelo močan nasprotnik, in to tembolj, ker je njeno moštvo navajeno na tamošnje podnebje. Srečanje z Bolivijo pa nam daje nekoliko več upanja. Prvo tekmo bo naša reprezentanca igrala v ponedeljek 14. t. m., a tri dni pozneje drugo z Bolivijo. Naša reprezentanca je v četrtek položila venec na grob osvoboditelju in borcu za neodvisnost Urugua-ya Artigasu— V Montevicteu vlada za tekmovanje izredno zanimanje. V javnih uradih se bo ob dnevih, ko se bodo vršile tekme, delalo le do opoldne, da se bodo mogli državni nameščenci udeležiti tekem.
JNS je odbil prošnjo Haška za odgo-ditev nedeljske revanžne tekme proti osiješki Slaviji za dva meseca. Ta rešitev Je vsekakor najpravilnejša.
Slovenski tenis klub Ptuj je igral prošlo nedeljo v Radgoni proti Tenis klubu Radkersburg prijateljski teniški turnir, pri katerem je zmagala Radgona s 5 : 4. Posamezni rezultati so bili: Gospodje posamezno: Sakotnik (P) : Genur A. (R) 3 : 6, 6 : 3, 4 : 6; Honve-ry (P) : Genur K. (R) 3 : 6, 6 : 4, 6 : 1; Jurko (P) : Heiter H. (R) 6 : 4, 6 : 2; Tobias (P) : Heiter J. 3 : 6, 4 : 6; Bo-rovskv (P) : Macher (R) 6 : 3, 6 : 3;
dr. Muhič (P) : inž. Trummer (R) 6 14, 2 : 6, 3 : 6. Gospodje v dvoje: Sakot-nik-Honvery : Genur A.-Geour K. 4 : 6 6 : 3;6 : 4; Jurko-Tobias : Heiter H.-Heiter J. 6 : 3, 2 : 6, 4 : 6; dr. Muhič-Borovsky : inž. Trummer-Macher 6:4 6 : 8, 1 : 6. Turnir je bil zelo napet, ker je bil izid do konca negotov. Obe moštvi sta si bili precej enaki, kar kaže tudi malenkostna razlika v gamih 111 : 112.
V lahki atletiki imamo zopet dva nova svetovna rekorda. Ameriški sprin-ter zamorec Tolan je tekel 100 yardov v 92. kar znači svetovni rekord. V Dal-lasu v Texasu je miss Wollse v skoku v daljavo postavila s 6.02 nov svetovni rekord.
Službeno iz LNP. Sporoča se klubom ISSK Maribor, SK Rapid, SK Železničar, SK Svoboda (vsi v Mariboru), SP Ptuj in SK Mura (Murska Sobota), da se po sklepu upravnega odbora LNP občni zbor medkiubskega odbora v Mariboru, sklican za 15. VII. t. 1. od-godi. Občni zbor se bo sklical, čim bo sprejet novi pravilnik za medklubske zbore, o čemer je medklubski odbor v Mariboru sprejel posebno sporočilo. Tajnik I.
ASK Primorie (plavalna sekciia). Opozarja se vse tekmovalno članstvo, da se redni treningi vrše po dosedaj objavljenem programu ob vsakem vremenu. V ponedeljek 14. t. m. točno ob 18.30 waterpoIo trening na dva gola. Postavi obeh moštev sta objavljeni v klubski kabini. V nedeljo 13. t. m. ob vsakm vremenu in točno ob 8.15 dopoldne obvezen sestanek vsega tekmovalnega članstva v kopališču Kole-zija.
SK Ilirija (table-tenis sekcija). Danes ob lepem vremenu ping-pong turnir med Ilirijo in LSK na prostoru slednjega. Zanesljivo naj pridejo do 14.30 na prostor LSK: Griinfeld Franjo in Janez, Gosak, Denes. Lokovšek Ivan in Mirko, Banko in Pogačnik ter gospodične: Dečman Pavla, Tratnik Jelka in Korene Nina. Ob neugodnem vremenu turnir odpade.
SK Natakar poziva svoje igralce, da so v nedeljo dne 13. t. m. točno na glavnem kolodvoru. Vsak mora prinesti svojo opremo s seboj. Prosi se točnosti. Sestava sledeča: Zajec I., Doli-nar, Otič, Podgornik, Ozebek, Janez, Baher. Novak, Sternad, Sušteršič, Bur-ger, Žuž.
Primorske novice
Pri nadaljevanju razprave proti tiskarno! ju Ludviku Lucchesiju v Gorici je naznanil državni pravdnik, da mu je došla pioti obtožencu nova ovadba, ki ga dolži, da je skušal podkupiti občinskega komisarja in tajnika ^ Cerknem. O tej stvari se bo vršila nova razprava. Državni pravdnik je predlagal strogo kazen za Lucchesija = Lukežiča zaradi poskušane sleparije v škodo nekaterih slovenskih občin. Lucchesije-va branitelja sta naglašala, da je obtoženec skoro milijonar in mu ni treba, da bi si na nepošten način večal svoje premoženje. Ko si je izprernenil priimek, je pokazal. kako je ocHočen in se ne boji očitkov. Sodni dvor je po daljšem posvetovanju Lucchesija oprostil, češ, da ni zagrešil ni-kakega kaznivega dejanja.
Za popravo cerkve sv. Justa v Trstu ie nakazala rimska vlada zopet 200.000 lir podpore.
Konsumno društvo v Sv. Križu pri Trstu je bilo razpuščeno. Društvo je obstojalo 30 let. Z razpustom so zadovoljni zlasti oni krčmarji, ki uvažajo italijansko vino.
Iz Dornberga se. odpravlja na Francosko večja skupina mladih moči, ki jih bo domača zemlja težko pogrešala.
V Ledinah nad Idrijo je pel novo mašo tamošnji domačin g. Matija Fortuna.
Na Goriškem vlada velik strah pred kobilicami, ker jih je v sosedni Furlaniji polno. To pa niso kobilice, ki se selijo, marveč domače — italijanske kobilice, ki dobivajo krila v drugi polovici julija. V Vidmu so zborovali občinski načelniki, ki so ugotovili, da je vedno več kobilic tudi zaradi tega, ker se preveč uničujejo ptice.
Cosulichevo brodarsko društvo ie imelo lani 145.792 lir dobička. Tržaški Lloyd je imel lani izgube 310.625 lir. Doseglo se je zadovoljivo povišanje vladne subvencije, nakar prične Lloyd z nekaterimi svojih najboljših brodov brzo in luksuzno službo z Dalnjim Vzhodom.
Cezsoški Log bo kmalu prazen. Pred letom je odšlo več moških v belgijske rudnike. Pisali so domov, da je zaslužek dober. Zato je odšlo za njimi še več drugih. Po vasi je videti le kakega starca in kakega fantička.
rSbŠota, 13. V*. 1930
Izpraznjena učiteljska mesta
V smislu ČL 93. zakona' o narodnih šolah je objavilo ministrstvo prosvete učiteljska mesta, ki so postala s koncem šolskega leta prazna. V Dravski banovini gre za naslednje šole:
v brežiškem srezu: Brežice 2 učiteljici, Raihenburg 1 učitelj, Sevnica 4 učitelji;
v celjskem srezu: Celje 2 učitelja in 1 učiteljica, Šmartno v Rožni dolini 1 učiteljica. Vojnik, Griže, Braslovče in Sv. Jurij po 1 učitelj.
telj in 2 učiteljici. Kočevje 1 učitelj in 2 učiteljici;
v konjiškem srezu: Vitanje 1 učitelj; v kranjskem srezu: po 1 učitelj v Jezerskem, Kranju, škofji Loki, Tržiču in Vele-sovem;
v krškem srezu: Kostanjevica 1 učitelj in 2 učiteljici, Krško 1 učitelj, Mokronog 1 učiteljica, Radeče 2 učitelja in 2 učiteljici;
v laškem srezu: Laško 1 učitelj in 1 učiteljica, Trbovlje 2 učitelja; v litijskem srezu: Litija 2 učitelja; v ljubljanskem srezu: Ljubljana 3 učitelji in 5 učiteljic, Vrhnika 1 upravitelj, 1 učitelj in 1 učiteljica;
v ljutomerskem srezu: Gornji grad 1 učiteljica, Ljutomer 2 učitelja;
x mariborskem srezu: Maribor 2 učitelja in 6 učiteljic. Sv. Lovrenc 1 učitelj, Podova
1	učiteljica. Sv. Lenart v Slov. gor. 1 učiteljica, Sv. Trojica v Slov. gor. 1 učiteljica;
v novomeškem srezu: Žužemberk 1 učitelj in 1 učiteljica;
v prevaljskem srezu: Marenberg 1 učitelj in 2 učiteljici, Muta 1 učiteljica;
v ptujskem srezu: Ptujska gora 2 učiteljici, Ptuj okolica 1 učiteljica in 1 učitelj;
v radovljiškem srezu: Jesenice 1 učitelj in 2 učiteljici, Kropa 1 učiteljica; učitelj, Šoštanj 1 učitelj, Velenje 1 nčitelji-ca, Št. IIj pod Turjakom 1 učitelj - upravitelj;
c srezu Šmarje pri Jelšah: Podsreda 1 učiteljica, Podčetrtek 1 učiteljica, Slivnica pri Celju 1 učitelj - upravitelj, Šmarje 2 učiteljici, Kozje 1 učiteljica;
V črnomeljskem srezu Savske banovine: Črnomelj 3 učitelji in 1 učiteljica, Metlika
2	učitelja in 4 učiteljice, Tribuče 1 učiteli.
Radio

Claude Gevel:
Rešitelja
Fanoche in Bossu sta bila bojazljiva in dobrosrčna. Lotila sta se svojega posla le tedaj, če sla se bila do dobra prepričala, da se jima ne more ničesar zgoditi in da izvršitev načrta ne more škodovati njunemu ugledu. Posvetila sta se bila temu poklicu iz ljubezni in zanimanja, a lotevala sta se le imovi-tih ljudi. Nikoli še nista okradla siromaka, zakaj v takem primeru bi ju pekla vest. A tako — pri bogataših — človek nima vesti. Bog tega gotovo ne smatra za greh, sta sodila oba.
Zvižgaje sta se spravila ta večer na posel. Bossu je imel palico v roki in Fanoche je nosil veliko prazno vrečo. Izogibala sta se obljudenih cest in glavnih ulic, zakaj človek nikoli ne ve, kdo si zapomni tvoj obraz, pozneje pa imaš lahko velike sitnosti.
»Stvar je precej kočljiva,« je rekel Bossu. Toda on je bil pesimist in njegov tovariš, ki je bil trdno prepričan, da se mu bo sreča smehljala do konca dni, ga je jezno zavrnil. Krasna vila, ki leži samotno sredi' vrta, soprog popoldne odpotoval, služinčad ima dovoljenje. da poide kamorkoli in se vrne šele po polnoči, naposled hud pes, prikle-
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Sobota, 12. julija.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov.
—	18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Športno predavanje. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila.
Nedelja. 13. julija.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Kmetijsko predavanje. — 11: Koncert radio - orkestra. — 15: Reproducirana glasba.
—	15.30: Cankar: »Hlapec Jernej in njegova pravia< (recitira gosp. Bratina). — 16.15: »Koncert trnovskega cerkvenega zbora. — 17: Koncert radio - orkestra. — 20: Pevski zbor >Cankar<. — 21: Radio - orkester. — 22: Poročila. — 22.15: Prenos z Bleda: orkester Ericha Ferseja.
BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve.
—	12.45: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Violinski koncert. — 21: Narodne melodije. — 22: Poročila. — 22.15: Prenos inozemskih postaj. — ZAGREB- 11.30: Orkestralen koncert —
P 20.35: Zabaven program. — 22.15: Lahka godba orkestra. — PRAGA 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Moravanske narodne pesmi. — 20: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Pevski kvartet. — 21: Prenos iz Brna. — 22.18: Koncert iz Bratislave. — 23: Plošče.
—	BRNO 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz Prage. — 21: Koncert godbe na pihala. — 22.18: Ciganska godba iz Bratislave. — 23: Plošče. — VARŠAVA 20.15: Poljuden koncert varšavske filharmonije. — 23: Godba za ples — DUNAJ 10.30: Nabožna glasba. — 11.05: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 13.15: Opoldanska godba. — 15.15: Pevski in klavirski koncert. — 15.45: Koncert orkestra. — 18.15: Arije. — 19.25: Violinske skladbe. — 20: Prenos iz gledališča. — BERLIN 19: Arije.
—	20.10: Koncert godbe na pihala. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Prenos iz Stuttgarta. — 20: Koncert. — 22: Program iz Stuttgarta. — LANGENBERG 20: Prenos iz gledališča: opera »Trubadur«. — Nočni koncert. STUTTGART 19.30: Kabaretni program. — 20: Koncert lahke glasbe. — 22: Skladatelji o skladateljih. — 23: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 16: Madžarska glasba. — 17.10: Koncert orkestra.
—	18.15: Pesmi s cigansko godbo. — 19.30: Igralski večer. — Jazz - band. — RIM 17-30: Koncert solistov in orkestra. — 21.02: Operni večer.
njen na verigo, ki neprestano laja. Lajanje je velika dobrota za vlomilca, zakaj tako stanovalci prav lahko presli-šijo šum, ki ga povzroča vlomilec, da se lahko splazi v stanovanje. Tako imata tri ure časa pred seboj in mlada plavolasa gospa jima gotovo ne bo delala neprilik, marveč se bo rajše skrila pod odejo in molila od strahu.
In res je šlo vse Po sreči. Fanoche je bil zaznamoval zid. kjer sta lahko splezala na drugo stran. Tako sta se tiho priplazila do glavnih vrat. Bossu jih je kaj lahko odprl. V jedilnici sta pričela. Steklene omare so bile polne srebra in Fanoche je spravljal komad za komadom v svojo vrečo. Zdajci pa je dvignil glavo in prisluhnil. Z znamenjem je opozoril Bossua, naj miruje. Naslednji trenutek sta ugasnila žepno svetiljko.
V sosednji sobi se je nekaj zganilo.
»Izgubljena sva!« je rekel Bossu.
»Skrij se!« je velel Fanoche.
Vrata so se odprla. Pokazala se je ženska postava, zavita v belo in rožnato svilo: krenila je k glavnim vratom in jih tiho odprla. Takoj nato je vstopil visok vitek gospod. Objela sta se brez besed. Tesno objeta sta počasi stopala po hodniku v sosednjo sobo in zaprla vrata za seboj. Skozi tenka
vrata je bilo slišati nežne besede in poljube.
»Kaj praviš k temu?« je dejal Bossu.
»Kaj naj rečem, — vse je v najlepšem redu,« je odvrnil Fanoche. »Vsak ima svoj posel in zdaj se nama ni ničesar več bati!«
Spet sta se lotila svojega della. Kmalu pa je stopil Bossu k Fanoche u in mu šepnil *na uho:
»Smejal se boš, a glej, meni se zdi greh krasti v hiši, kjer kraljuje ljubezen . . .«
»Ne bodi sentimentalen!« ga je zavrnil Fanoche in sta spet nadaljevala. Zdajci pa je Fanoche spet dvignil glavo in šepnil:
»Ugasni kič!«
»2e spet?«
Moža sta z vrečo vired izginila za zaveso. V naslednjem trenutku so se odprla vrata in vstoipil je debelušast gospod. Klobuk je imel potisnjen globoko na oči in v roki je nosil majhen potni kovčeg. Prisluhnil je in se tiho plazil po prstih skozi sobo.
»To je soprog ztetoiase gospe!« je tiho vzdihnil Fanoche.
Mož je stopil k mizi. kjer ie stala steklenica in jo v dušku izpraznil. Skozi okno je posijala luna in v nje-» nem svitu se je zableščal samokres,
katerega je potegnil iz žepa.
»To ne pomeni nič dobrega!« je tiho rekel Fanoche.
»Ali jima naj pomagava?« je predlagaj Bossu.
»■Da!« je vzdihnil Fanoche, zakaj njemu je bik) vsako nasilje zaprno.
Mož se je počasi splazil proti sosednji sobi. Ko je prišel mimo okna, je zapazil, da se je zavesa zganila, se dvignila in — zdaj mu je padla na glavo, ga vsega ovila. Takoj nato se je gospod spotaknil in padel.
Ropot je privabil zlatolaso gospo. Prižgala je električno luč. Zagledala je Fanochea, kj je zavijal debelušastega gospoda v zaveso. Zakričala je: »Na pomoč! Kaj se je zgodilo?«
Fanoche je vstal, pokazal na potni kovčeg, potem na moža, ki se je še vedno skušal braniti.
»Vaš mož, gospa. «
Potel je dal Bossuju znamenje in odnesla sta moža iz sobe, po stopnicah navzdol v kuhinjo, kjer sta ga položila na tla.
Nato sta se vrnila v jedilnico, kjer je sedela gospa vsa onemogla v usnjenem naslanjaču. Sama.
Fanoche se ji je približal:
»Ne bojte se gospa, v zaveso sem napravil odprtino, da lahko diha — in
tu, glejte, je njegov samokres, ki ga bom zdajle izpraznil.« »Njegov samokres? Strašno!« »Kje neki, gospa, — služinčad bo našla vašega moža, ko bo prišla do-mov, m vas skoro mrtvo od prestane-ga strahu. Vse bo v najlepšem redu. Jutn lahko celo oštejete moža, kako vas more osumiti nezvestobe in tako dalje.«
»Kako naj se vam zahvalim za uslugo?«
»Tako, da naju pustita sama, da la-
nko končava najin posel. Tukaj je še
nekaj predmetov, ki bi jih rada imela . . .«
»Da, da . . . prav imata . . . pustim vaju . . .«
,Pr?' izhodu se je gospa še enkrat obrnila:
»Ali naj ugasim luč?« »Prosim!«
Ali si že obnovil Članarino Vodnikove družbe ^ !*to
1930?
" »JUTRO« S. 15?
8
Se/Boia, 12. VB. 1930
Z balonom v višino 16.000 m
Francoz, prof. Piccard, je zgradil poseben balon, s katerim se misli dvigniti v svrho znanstvenih opazovanj v višino 16.000 m, kamor se ni bil dvignil še noben človek, najmanj pa tako, da bi utegnil pri tem še opazovati. (Dosedanji višinski rekord se giblje, kakor znano, pod 12.000 m.) Silna razredčenost zraka v teh višavah, mraz, zmanjšani zračni pritisk in druge neprilike so bile krive, da so v njih še vsi letalci Izgubljali zavest in mnogi tudi življenje navzlic temu, da so se opremljali s primernimi aparati. Tem nedostatkom se hoče prof. Piccard izogniti tako, da si je omislil za svoj balon posebno »ladjico«, prav za prav hermetsko zaprto in s steklenimi okenci opremljeno kroglo iz aluminija, ki mu bo omogočala neovirano opazovanje. To kroglo in njenega izumitelja prof. Piccarda nam kaže slika.
Moderna Japonska
Japonski dopisnik nekega nemškega Bsta poroča, kako težko je priti v deželi »vzhajajočega solnca« do lastnega ■telefona. Zgodba se začne s tem, da stopi tujec v prometno ministrstvo in izrazi željo po telefonu. Vzamejo si jo na zapisnik. Cez nekoliko tednov gre naročnik pobara, kaj je neki s telefonom, da mu ga še niso instalirali. »Niso ga še instalirali?« pravi uradnik začudeno. »No, da, takšna reč traja po navadi deset let.« — »Deset let?« Tujec ne more verjeti svojemu sluhu: »Da deset let,« odvrne uradnik vljudno. »BiH so že primeri, ko je poteklo med prošnjo za telefon in njegovo montažo celo petnajst let a to so tako rekoč izjemni primeri. Po drugi strani so bili Primeri, ko je poteklo samo devet in enkrat celo osem let« — »Ali ni krajše poti?« vpraša tujec pohlevno. »O, pač, kdor vloži v zadevo nekoliko sto jenov več, in sicer za srečko loterije reflek-tantov na telefon, lahko doživi, če mu je sreča mita, da ga dobi prej nego v desetih letih.« — »A tako^ ne gre?« — »Po uradni poti ne.« — »Tedaj po neuradni?« — »To prefi. V našem glavnem mestu (Toki.m) imamo posebne mešetarje za telefone. Nekoč je veljala telefonska številka celih štiri tisoč jenov, a to je bilo le kraitek čas. Tri ti-Siičjienov je_bil? natQ običagna. cena.
Seveda, sedaj vlada povsod kriza ta dobite telefonsko številko od mešetar-ja celo za dva tisoč jenov. Slabe številke pa tudi za tisoč.« — »Kakšne slabe številke?« — »To so tiste, ki vsebujejo kakšno štirico, n. pr. .3742. To pa zaradi tega, ker se imenuje 4 po oaponsko »ši« in je ši temeljni zlog za besedo šimru«, kar pomeni — umreti. Takšno besedo Pa Japonci ne izigovarjajo radi. Tisto številko 3742 sem pa navadel kot primer zato, ker se ni že več mesecev prigfesil zanjo noben naročnik — zaradi njene zlokobne sorodnosti s smrtjo . . .«
Takšna (je ta zgodba iz modeme Japonske.
Voronov bo vzgojil človeka in pol
PariSki profesor dr. Sergej Voronov, ki ga ves svet pozna po njegovih po-mlajevalnih operacijah, je presenetil svet z novo senzacijo. Baje se mu bo posrečilo napraviti človeka in pol. Poskusi, ki jih je v tej smeri izvajal na živalih, so se baje izvrstno obnesli. Temelje na načelu treh žlez. »S svojimi poskusi na mladih živalskih samcih,« pravi _ Voronov, »sem dognal, da se z vpepijenjem tretje žleze nenavadno po-
lt dogodkom na Finskem
Pohod finskih kmetov s severa v prestolnico Helsinki. Nacionalistični kmetje zahtevajo ostre ukrepe proti komunizmu. Slika nam kaže zborovanje kmetskih množic pred finskim senatom. Po zborovanju so se manifestantje mirno razšli, vlada pa pripravlja zakon za zaščito države pred komunistično opasnostjo.
spešuje rast in vse telesne ter duševne zmožnosti. Domnevam, da bi imela vcepitev tretlje žleze pri človeku isti uspeh. Trožlezni človek bodočnosti bo daleko višje rasti, bo vztrajnejši. duševno eilejša, razvitejši in bo živel dlje nego sodobni človek.« Z vcepitvijo nove žleze potomcem že cepljenega samca je Voronov dosegel še večji napredek duševnih in telesnih sil; isto se bo zgodilo s potomci že cepljenega tro-žleznega človeka. Ti potomci bodo v vsakem oziru nadljudje. Spolne žleze so sedež sile in energije, zato daie cepljenje tak uspeh. Voronov pravi, da bi postal po cepitvi 10-leten deček že pravi nadčlovek in obeta, da bo človeštvu vzgojil pasmo velikanov. Učeni Rus bi človeštvu vsekakor vstregel, ako bi mu vzgojil velikanske ovce, govedo in druge koristne živali, kakor da nam obeta človeka — orjaka. V ostalem njegova najnovejša dognanja morda ne bodo imela večjega uspeha, nego ga je imelo njegovo pomlajevanje.
Oklep za polet v vsemirje
Nemški inžener Aleksander D. Dra-ger je dal patentirati iznajdbo posebnega jeklenega oklepa, ki bo služil onim junakom, ki se bodo vzdignili na polet v vsemirje. V novem oklepu je omogočeno bivanije človeka v brez-zračnih višinah izven območja zemlje. Iznajdba je nekoli prezgodnja, ker se letalstvo še nii razvilo tako, da bi bil novi oklep neobhodno potreben. _ _
Vezuv zopet bruha
Slika nedavnega izbruha. Steber dima Je nenavadno porastel, iz razpok ob žrelu pa
so udarili potoki uničujoče lave.
Paša in kuharja
Hasan Naihad paša, egiptovski poslanik v Berlinu, je v Parizu iskal kuharja. Strokovna! zveza hotelskih nastav-Ijencev mu je priporočila mojstra Le-duca in Pamisettija, kj uživata zaslužen sloves v tem poklicu. Plača je bila dobra, toda v Berlinu sta se znašla kuharja nepričakovano v pristno orientalskih razmerah. Egipčani so ž njima ravnali kakor s sužnji, so se prepirali, vpilli in celo grozili z batinami. Francoza sta od kraja potrpela, potem začela ugovarjati in naposled zahtevala obračun. A Hasan je napodil Panisettija, ne da bi mu izplačal zasluženih 3600 frankov. Leduca, ki bi moral prejeti 1400 frankov, je celo zaprl v neko uto na vrtu in mu dejal, da ga ne bo izpustil. Ujeti kuhar je na listu popisal svoj Po<lo žaj zavil v papirček kamen in ga vrgel preko zidu na ulico. Policija je dobila tO Pismo in še zvečer istega dne je bil Leduc prost. Toda oba mojstra ne bosta dobila svojega denarja. Kot poslanik uživa paša eksteritoriailne pravice in ga ne more za toži ti pri sodni ji francoski konzulat, ki se je zavzel za nesrečna kuhinjska umetnika.
Osem najslavnejših junakov prekooceanskih poletov se je sestalo te dni v New-Yorku. Od leve na desno: po vrsti: John W. Stannage, izdelovalec letal Fokker, George Fitz-maurice, Charles Kingsford-Smith, Evert van Dyck, Berut Balchen, Patrick Saul in
Clarence Chamberlin,
Obesite me!
V Talinu (RevaJ), prestolnici Estonske, so obsodili na smrt zaradi umora nekega Sergeja Vasilenka. Estomci imajo dokaj čuden zakon. Obsojen lahko zahteva strup ali vešala, kakor se mu pač zdi. Vasilenko se je odločil za strup in ga je izpil v navzočnosti sodnikov v ječi. A zgodila se je nepričakovana neprilika. Izredno močni organizem ie kljubovali strupu, Vasilenko je bil več dni bolan, dobil je hude krče, a naposled je okreval. Zdaj ne vedo
sodniki, kaj bi z njim počeli. Po kazenskem zakoniku ne s<me nihče dvakrat biti kaznovan za isti zločin. Smrtna obsodba je bila izvršena po vseh določbah tozadevne postave. Ce ni zločinec umrl, tega ni bilo krivično. Nemška po-nsmrtili, bi 'bilo krivično. Nemška postava je previdnejša, ker vsebuje smrtna odločba vedno dodatek: »vešala oziroma doživljenjska ječa«. A estonska smrtna obsodba izključuje vsako drugo kazen. Pravniki ne vedo, kako bi Vasilenka Pomilostili na doživJjen-sko ječo. Najjbrž bo v to svrho potreben poseben predsednikov ukaz. Ko so obtožencu povedali o njegovem zaplet-Ijaju, je dejal: »Obesite me, prosim, pa kančaljte zadevo. Rajši sem obešen, nego da tu ždim. Nič ni prijetno vsak dan čakati na smrt.« Menda ne!
Domačini in tujci
Dve francoski novinarki sta sklenili, da bosta s kolesom prepotovali domovino, in sta doživeli nepričakovano odkritje. »Cim sva se ustavili po 45 km poti v lepem mestecu na deželi«, pripovedujeta, »sva se zglasili v najboljšem hotelu in zahtevali prenočišče. A lastnik si je zaničevalno ogledal najini platneni krili in volnene nogavice ter surovo odgovoril: »Nimam sob«. Uža-
ljeni sva poiskali skromnejšo gostilno, a tam so nama takoj nastavili vprašanje: »Kje imata prtljago?« — »Potujeva s kolesom!« Vratar se je neverno namuznil in zahteval 45 frankov za dve revni oostelji, ki bi v Parizu stali kvečjemu 6 frankov. Slabo sva spali. Bik) je očitno, da naju smatrajo za prosjakinji brez denarja ali celo vlomilki. Drugega dne sem zabičila sopotnici: »Zdaj boš ti molčala, ker ne govoriš angleški. Niti besedice v francoščini! Bom že jaz vse opravila«. V prihodnjem kraju sva šli v na.ibolljši hotel pravo palačo, in takoj sem angleški zapovedala natakarju: »Dve lepi sobi s kopalnic® in prinesite takoj čaj s prigrizkom«. Takoj so naju postregli. Prinesli so nama jajčnik, gnjati, marmelade, meda, jajc in drugo. Zvečer sva slišali na balkonu, kako je govoril natakar ki>-harju: »Pripravi za Angležinji dobro večerjo in pazi, da ne bo beefsteak preveč pečen! Angleži dobro plačajo, če jih dobro postrežeš!« Ta/ko malo ugleda uživajo francoski turi doma, v notranjosti dežele!« sklepata potovalki.
Japonei proti gejšam
V Osaki se je vrši! nedavno prvi kongres za zatiranje prostitucije, ki je na Japonskem od davna silno razširjena. Javnih hiš šteje mikadovo cesarstvo 11.155, v njih pa prebiva in posluje 49.028 gejš. Pred petimi leti je bilo teh zavodov še več, gejš pa je bilo preko 50.000. Japonsko mesto Jošivara je velikansko središče teh domov greha in veselja, zato velja glavni odpor društva za pobijanje prostitucije baš temu mestu. Društvo zahteva*, da se vse javne hiše zapro; vlada sicer uvideva upravičenost zahteve, izjavlja pa, da si ne ve pomagati in da ne najde načina, kako ba nastopila proti tej pradavni japonski instituciji, ki se na Japonskem! doslej ni smatrala za sramotno.
Ko so Francozi ostavili Porenje,
so se tolpe nemških nacionalistov znesle dejansko nad domačim življem, ki je za časa zasedbe simpatiziralo s Francozi, in nad tako zvanim »porenskim separatističnim gibanjem t oz. njegovimi pristaši — navzlic temu, da so se nemške oblasti pogodile s francoskimi, da takšnih represalij ne bodo trpele. Kljub intervenciji francoske vlade se pa izgredi te vrste še godijo. Slika nam kaže hišo izdelovalca klavirjev Wilhelma Miillerja, ki so mu jo barbarsko poškodovali in oplenili nacionalistični razgrajači. Muller pa sploh ni bil simpatiziral s Francozi in tudi s separatisti ni bil imel nobenih stikov.
Andrd Birabeau:
Medaljon
»AH že spi?«
Potuhnila se je ln se naredila zaspano, da je tudi njen mož zaprl oči — a če je res spal? Njegova roka, ki jo je položil na njo, je sicer postajala težja, a jo je še vedno objemala. Dihanje mu je bilo glasnejše, a tudi neenakomerno. In tedaj je smatrala, da je napočil zanjo pravi trenutek. V mislih ji je šinilo skozi možgane vprašanje: AH smem tvegati? Nato pa: Ali spi dovolj trdno? Ne, ne upam se še, si je rekla. Štela bom še do tisoč. Ko naštejem do tisoč, vstanem.
Štela je:
»... 495,----496, ... 497 Zdaj že gotovo spi!« Postala je nestrpna. »...503, ...504...« Zdaj je vstala. Tiho, prav tiho... Saj so preproge po tleh, si je mislila, parketi ne bodo škripali... » ... 520, ... 521...« A poglej ga, kanaljo, nocoj ti je vrgel obleko tja v fotelj v nasprotnem kotu sobe. »... 543, ... 544, ...545...« Po vseh štirih bom lezla, si je dejala. Ko pridem do obleke, se vzravnam, sežem po telovniku, smuknem z 1 evico v žepek in potem ... »...588, ...589...« Potem si ga natančno ogledam, ta famozni medaljon,
k[ ga drugače ne morem dobiti pred oči. Naj stane kaT hoče, zvedeti moram za vsako ceno, kaj se skriva v njem. Moram!«
To je bilo njeno geslo. In to ne zavoljo ljubosumja (to je izključeno že zaradi razlike v njunih letih), ampak iz nekakšne notranje nujnosti, ki jo sili k temu. Tej nujnosti se ne more upirati ... In vendar! Naj bo karkoli — o ten* ne dvomi, da se skriva v medaljonu njena nasprotnica, ki je ne pozna po licu.
Njemu je štirideset let, njej dvajset. Ljubka je zelo. Njemu je štirideset let: če bi jo bila volja, bi ga lahko ovila okolu prsta. Saj rada priznam, da nima povoda za pritoževanje, na tisoče žensk je takih, ki bi se neskončno ra-dovale njegove radodarnosti in mirnosti... Ampak pravo zadovoljstvo za ženo je v tem, da doseže pri možu več, nego ji je mogoče priznati po pameti. O, saj ni otrok v tej umetnosti, prav dobro ume zahtevati, če se ji kaj poljubi. Spretna je že toliko, da se ume pretvarjati, kakor nanese priložnost: zdajci je očarljivo lepa, polna, da se ji ne more nihče upirati, potem zopet hinavska, zahrbtna, brutalna, obetajoča; skratka, ženska, ki ve, kaj hoče. In on je zaljubljen tepček. S tem je poveda-
no vse.
Kadar je pa le premuhasta in zahteva nemogoče reči, kadar preži nanj, ki se ji zdi, da ga ima vjetega, priklenjenega na verižici, tedaj se zgodi nekaj neverjetnega: njegova roka zdrsne v žepek telovnika, potegne zlat predmetek, ga odpre, kakor bi razkrojil breskev, se zazre trenutkoma vanj, pa ga zopet zapre — in vse je dobro.
Neštetokrat ga je že prosila, naj bi tudi njej dovolil pogled v to čarobno reč, a vselej jo je odbor. Ne surovo, seveda.
»Ljubica moja, dovoli, da ti odrečem to željo!« S temi besedami jo vedno lopne po glavi. In kar je najgroznejše zanjo: on je čisto pomirjen, z njegovega obraza izgine vsa bolečina — v njej pa gloda in gloda...
Nekoč mu je zaklicala: »Ljubček, pri-sežem ti, da se ne šalim. Ce mi od-biješ to prošnjo, vsa končala za zmerom... Kadar prestopim prag tvojega doma in se ne vrnem več k tebi, boš videl...«
A stvar je minila brez zlih posledic. Grožnja, čeprav izrečena silno resno, se je iztekla nad vse smešno in klaver-no. Ona je ostala pri njem, on pa pri svojem medaljonu.
A nje ni izpustila misel na to reč ni-
koli iz spon. Peklo jo je, da bi prišla do njega. »Kaj vendar tiči v njem?« se je spraševala. »Kaj se skriva v njem, kaj daje mojemu možu tako strašno orožje zoper mene? Ali je ženska... Ali celo otrok... Vsekakor oseba, ki ima nad njim silno moč in oblast...«
Za vsako ceno je sklenila, da razreši to zagonetko in štela je dalje: ».. 955, ... 956...« — ah, ne more se več ustavljati silni zvedavosti. »...970, ... 971... Medaljon je precej velik, ovalen, plosk. »...998, ...999, ... 1000.« Zdajci se prav tiho vzravna. Tla ne pokajo. Po vseh štirih zleje do fotelja, poišče telc-rik, ga pretipa in roka ji zdrkne v levi žepič. Slednjič ga ima!«
Tedajci pa ji začne strašno razbijati srce. Ah, prišel je tudi zar-jo čis, da spozna svojo rivalinjo po obrazu. S palcem pritisne na gumbič, pokrovec odskoči, res je, v medaljoau je slika. In to amaterska slika, tre.rr.nt fotografija! Ozadje tvori znana scenenja Bu-•oniskega gozda, košček jezera, r-"b drevoreda, drevo, dva stola..; V ospredju stoji žena, stara, uvela ženska z blokom v roki, črno oblečena s torbo čez pleča... očividno izposoje-valka stolov... Pogled na to je bil tako nepričakovan, tako presenetljiv, da ni mogla prenesti položaja brez krika.
Ta krik je zbudil njega iz spanja. V polsnu je vrgel pogled po njej, neverjetno hitro doumel položaj in dejal:
»Na čelu imam brazgotino. Ko si me vprašala, kje sem jo dobil, sem ti povedal, da mi je to ostalo izza poskusa samomora zaradi ženske. Bila ie lepa, koketna in jaz sem bil blazno zaljubljen vanjo. Vsakojake umetnosti sem počenjal zaradi nje. A zadnja, ki sem jo napravil, se mi ni popolnoma obnesla. Krogla me ni usmrtila, ampak samo opraskala. Od tedaj je minilo že dvajset let. Nekega dne sem-jo zopet srečal v Bulonjskem gozdu. Dal sem ji štiri suje, ona pa mi je ponudila karto za sedež. Mislil sem pri sebi: To je tedaj tista ženska, zaradi katere sem si hotel vzeti življenje! — Naslednji dan sem šel zopet v gozd in sem jo dal fotografirati. Za fotografijo sem kupil ta medaljon. In zdaj se ga poslužujem ob vsaki priliki, ko sem na tem, da zaradi te ali one ženske napravim kakšno neumnost. Pogled na to fotografijo mi je dovolj, da ne prestopim meje, ki je moški ne sme prekoračiti... Vidiš, draga, držati moramo nekaj na dostojanstvo in čast. In ta slika nazorno kaže, kaj postane iz žensk, ki jih tako ljubimo, da hočemo zaradi njih v smrt...«
Iz uradnih in drugih službenih objav
Ka ponovne želje mnogih nadih naročnikov bomo odslej v »Jutru« objavljali vse bistvene podatke iz onih nradnih in drugih službenih objav, ki so poprej izhajale v »Uradnem listu«, a jih sedanji »Službeni list« kr. banske uprave ne prinaša več.
Povišanje delniške glavnice. Banska uprava je odobrila »Pivovarni Union d. d.« v Ljubljani spremembo pravil, s katero se zvišuje delniška glavnica od 12,000.000 Din na 24,000.000 Din na ta način, da se pre-žigosajo delnice od 50 Din nominala na 100 Din nominala v breme pri prejšnjih emisijah vplačanega kapitalnega rezervnega sklada.
Poravnalno postopanje je uvedlo deželno sodišče v Ljubljani dne 4. julija , pod št. S a 3/30 o imovini Košenine Ivana, posestnika in mesarskega mojstra v Ljubljani, Kolodvorska ulica. Poravnalni komisar Debeljak Alojzij, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, poravnalni upravnik dr. Vovk Viktor, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri omenjenem sodišču soba 140 dne 31. julija ob 10. Rok za oglasitev do 26. julija 1930. — Poravnalna ponudba: 40% kvota, plačljiva tekom enega leta po pravomočnosti poravnave.
Odprava konkurza. Okrožno sodiSče v Mariboru je odpravilo konkurz o imovini Kern Justine, trgovke v Mariboru, Gosposka ulica 34, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Potrditev poravnav®. Okrožno sodišče v Mariboru je potrdilo med dolžnikom Gniu-šek Alojzijem, trgovcem v Mariboru, Glavni trg št. 6, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 26. junija t. 1. sklenjeno poravnavo.
Uprava policije v Ljubljani objavlja s©-snamek najdenih predmetov, prijavljenih v času od 16. do 30. junija 1930. Seznamek je nabit na uradni deski policijske direkcije ▼ Ljubljani.
Razpisano docentsko mesto. Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje na juridični fakulteti mesto docenta za javno pravo. Prošnje je vložiti do 30. septembra 1930. pri rektoratu.
Razpisane nabave. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje a) na dan 24. julija ob 11. uri nabavo: 8000 kg pšenične moke Og, 2000 kg pšenične moke Ogg, 7000 kg pšenične moke št. 6, 1000 kg ječmenove kave Kathreiner, 1000 kg Franckovega pridatka za kavo, 2000 kg pralnega mila; b) na dan 28. julija ob 11. uri nabavo 300 ms jamskega lesa; pogoji se dobe pri direkciji.
Dopisi
§T. ILJ v Slov. Goricah. Z ozirom na notico o C. M. kresovih prosimo za objavo naslednjega poročila: Na pobudo mariborske moške podružnice C. M. družbe ie naš priznani narodni delavec g. učitelj S a r d o č organiziral v Št. Ilju in v okolici skupaj pet kresov in sicer: na Plačil, pri g. Thalerju, na Stari gori in v Selnici ob Muri, a najlepši ie gorel nad Št. lijem. Domači fantje, člani gasilskega društva, so sestavili iz 40 lampijončkov Inicijalke C M, kar se je prav lepo videlo daleč naokrog. Kresovi so se prižgali na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda točno ob 9. in goreli čez 11. uro. Oddalo se je tudi nad 20 strelov. Pri šentiljskem kresu je bilo zbranih okoli 300 domačih ljudi, med njimi oba duhovnika. »Obmejni Zvon« je zapel par pesmi, polnoštevilnl tamburaški zbor je udarjal prijetne narodne komade, železniški uradnik g. Novak pa je v daljšem govoru opisal prisotnim zaslužno delovanje slovanskih blagovest-nikov. Razvila se je lepa narodna veselica, s katero je bilo zbrano ljudstvo prav zadovoljno. Naslednji dan je bil ves Št Ilj v državnih zastavah.
RIMSKE TOPLICE. (Smrtna kosa.) Dne 4. t. m. je umrla mizarjeva žena vdova ga. Kudrova, ki je že dalje časa bolehala na jetiki. Zapušča komaj 71etno hčerko, ki je ostala tako brez očeta in matere. Ker je bila pokojnica brez sredstev, ji niso" ob smrti nič zvonili. Šele pozneje, ko je nekdo naročil zvonenje, so ji zvonili nekaj minut. Mislimo, da tako razlikovanje med bogatini in siromaki ni na mestu, zlasti ne v cerkvenih zadevali.
Modisfinje, pozor!
Specialna trgovina za vse vrste modernega modistovskega pribora je
David Wiesel, Zagreb. Jelačičev t v* Ste v. 28.
OGLEJTE SI
OTOMANE
▼ različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peresnice, žimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najceneje le
SAJOVie Liubljana,
Stari trg štev. 6.	7704
Telefon 2718
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
Mali oglasi
tfCdcr hoče j? "
mu poStjm po poŠti namloo aH GaGo d*ufo infoimaaijo ticoco mm tnalih oftesmov mif priloži o »nesmfeah a miemr tam ho prmjml odfooora t » ZjrmmM
CENE MAUM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Saj-manjši znesek 10 Din.. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer st oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.


Šiviljo
dobro Izurjeno v damskih piašJih spreitnem takoi stalno nameščenje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 27527
Natakarico
pridno ln pošteno sprelmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27506
Prodajalko
dobro računarico sprelmem v trgovino mešan, blaga. Hrana in stanovanje v hiši Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«.	27505
2 mizar, pomočnika
zmožna stavbnega in pohištvenega dela, s hrano io vso oskrbo v hiši sprejme Jakob Sernel. Begunje pri Cerknici.	27499
Učenca
za trgovino mešan, blaga sprejme Nace Završnik — Glince-Vič.	27490
Trg. učenca
in učenko
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, v trgovino mešanega blaga sprejme Anton Vodenik — Petrovče pri Cellu. 27474
Zagarja-mlinarja
prvovrstnega za samico in veščega mletve sprejme takoj Nemanič, Cnrile. pošta Metlika.	27472
Pek. vajenca
z vso oskrbo v bišl sprejme pekarna Josip Ropan, Šoštanj.	27364
Prodajalko
manufaktnrne stroke, prvovrstno, spreimem proti dobri plači za takoj ali pozneje. Le moči z najboljšimi referencami naj pošljejo svoje ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Zanesljiva moč« 27460
Učenca
_ predpisano šolsko izobrazbo, v trgovino mešan, blaga sprejme takoi Anton Cadež. Slovenjgradec. 27359
Krojačlco
. o b r o izurjeno sprejmem Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	27569
Pletiljo
dobro izurjeno na osem-ključni stroj, sprejmem. — Plača, in drugo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27598
2 pečar, pomočnika
enega za delavnico in enega za postavljanje ter
vajenca
kmečkih staršev z dežele, no mogočnosti starega od 16 let naprej sprejmem. Delo trajno; plača, stanovanje in hrana po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27586
Služkinja
pridna in poštena dobi trajno službo pri mali trgovski rodbini na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj nastop«.	27561
2 učenki
ki imata veselje do šivanja in štikanja perila — sprejme takoj fina izdelo-valnica raznovrstnega perila. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana 101«.
27602
Vajenca '
za krznarsko obrt sprelmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27611
Kuharico
perfektno, samostojno in zanesljiva, čist o, ter z večletnimi ' spričevali In
služkinjo (sobarico)
iščem. Ponudbe z zahtevo plače ln opisom dosedanjih služb na trgovino mešanega blaga P. Koren — preje šterk. Črnomelj.
27576
Večja zavar. družba
v Ljubljani sprejme začetno pisarniško moč, veščo popolnoma slovenskega in nemškega Jezika. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zavarovalnica«.	27612
Tekač
star 17—18 let, priden ln pošten — ki dobro pozna LJubljano, dobi mesto. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27622
Veziljo
za fino ročno delo. za obleke in perilo sprejme takoj Belihar-Velepič, LJubljana VII.	27626
Zobozdr. asistentka
z daljšo službeno dobo išče mesta v svrho izpo polnitve, nalraje v LJubljani Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod značko »Dobra pomoč v kavčuku in zlatu«.	27052
Lesni manlpulant
z večletno prakso pri ve lefirmi, nemški in italijan-ski dopisnik, dober raču nar, za vsa pisarniška dela ter zmožen 10.000 Din kavcije, išče primerno mesto. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten 120«.	27547
Trg. pomočnica
išče mesto v manufaktuml trgovini — najraje v Ma-riborn ali LJubljani. Ceni ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Spretna moč«. Nastopi lahko takoj I 27532
Trg. vajenca
poštenega In pridnega, s primerno šolsko izobrazbo,
stanujočega v Ljubljani, sprejme takoi tvrdka B. Motoh, Ljubljana, Vodnikov trg 5.	27627
Kurjača
za parni kotel, treznega in marljivega, zmožnega tudi ključavničarskih del sprejme takoj Kolinska tovarna v Ljubljani. Predstaviti se ie osebno in. predložiti originalna spričevala. Prednost imajo oženjeni. 27625
Trg. učenca
krepkega in zdravega, poštenih staršev, s predpisano meščanskošol. izobrazbo. ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, sprejme trg. Ivan Vizovi-šek. Žalec.	27638
2 samostojni pletilji
za navadne stroje, s hrano in stanovanjem v hiš sprejme pletarna M. Veziak Mariboru. Splavarska
26656
Maturantka realke
vešča slov., francoščine italijanščine, srbohrvaščine deloma tudi nemščine in angleščine, išče službo korespondentke ali kaj slič-nega v kakj tehnični pisar ni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Nadarjena hi marljiva«.
27517
1000 Din nagrade
dobi tisti, ki mi pripomore do stalne službe. — Imam večletno pisarn, prakso, znanje Jezikov, dober ra-čunar. Izurjen v lesni stroki. Ponudbe pod »Dobre reference 1000« na oglasn oddelek »Jntra«. 27416
Kletar-skladiščnik
dobro verziran, išče službo v Ljubljani. Kottar, Dunajska cesta 9/II.	27373
Za Slovenijo
sprejmem agilnega prov. potnika za dober galanterijski predmet. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Galanterija«.	27377
I r, »4 * irik d ^
Klavlrist ln
saksofonist
prvovrsten, za la Bar in Variete, nnino potreben. — Takojšnje oferte poslati na ruski restavrant »Streljna Borov-park. Beograd. Kra lia Aleksandra 246. 27437
oMastr. Eoocesljonlrana
'šoferska šola
Camerniik, Ljubljana
Dunajska eesta 4Wt.
;jugo«vto). ret 2236 Pouk i d tjr*ktičo« TOinje. S51
Resen akademik
instruira francoščino, kakor tudi druge predmete. Naslov: E. M., Univerza.
27335
Krojaški pomočnik
išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani.	27636
U Th. Rotmaa:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
SLOVENIA-TRANSPORT
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 36.
Po teh besedah je sprožil instrument. Pil — paf! Odjeknilo je in šinilo kakor bi sprožil samokres. Takoj nato je sledil krik in odmev. Debeli mesar Janez, ki je minulo noč 9labo spal. je stal pred svojo hišo. Ravno tisti hip, ko je pismonoša sprožil, je debeli Janez zazehal... In ščipec ga je neusmiljeno prijel za jezik.
Kot hišni upravitelj
ali temu primerne posle prevzame drž. tehn. uradnik, s prakso in veseljem do nasadov. Pogoj ie primerno stanovanje. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pogoj«.
27515
Blagajničarka
išče mesta ▼ restavraciji, kavarni ali trgovini. Ponudbe na oglasni oddel' »Jutra« ped »LJnbljanča
;k*«-. - • -.-275
Uradnica
več let v državni službi želi mesto občinske tajnice in event. organistinje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra uradnica«.	27587
Šofer-monter
išče službo za tako) ali pozpeje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Monter«.	27596
Šofer
vešč vseh popravil, želi premeniti službo takoi ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Antialkoholist«. 27597
K^ntoristinja
in knjigovodinja z večletno prakso v lesni stroki, z znanlem slov., italijanske in hrvaške korespondence, želi mesta za 1. aH 15. september. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samostojna uradnica«.
27588
Mizarski pomočnik
priden in zanesljiv, želi n-imerno službo v Ljubljani Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober pomočnik 901«.
27574
Plačilni natakar
vešč slov., nemškega In madjarskega jezika, z večletno prakso in kavcijo Din 10.000. išče službo s t. septembrom t. I. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kavcija 10.000 Din«.
27581
Mlada gospodična
gospodinjsko šolo. vsestransko izobražena, želi mesta k dobri rodbini, restavraciji ali hotelu. Per-fektna v nemščini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Hitro«. 27629 1
Inteligentna gdč.
prosi v LJubljani ali kje drugje mesto začetnice v pisarni ali kaj podobnega. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Arbeitsam u. willig«.	27628
7 gumastih krogel
proda J. Magister. Zgornje Gameljne.	27350
Pulte in stelaže
v dobrem stanjn poceni proda Janko Puhek. Črnomelj.	27583
Premog in drva
prodaj« Jeseriek, Vodmat 900
Puhasto perje
kg pe 8b Dtn r&zpogilj&n. po povzetje najmanj 6 k; Potem Siato belo mete kg po 130 Dia la ttefcf pul ke po 850 Din. L. Broto nt. Zagreb, ffica 82, Ke muka tUtiloiea perja 842
Paviljon
z vodovodom, na prometnem kraln prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
27376
Majhen avto
takse prost, zelo ngodno naprodaj." Polzve se v garaži Weibl, Miklošičeva c.
27411
Motorna kolesa
rabljena, različnih znamk tn velikosti pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji vedno ns zalogi pri zastopstvu »Jajne«*, Ljubljana, Vegova uL 8. 36464
Alfa Romeo
torpedo. 6 cilindrov, nove gume. v najboljšem stanju zelo ngodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Alfa - 27604
Indlan Scaut
s prikolico	prodam ali zamenjam za	Šolo 360 ccm. A. Križan,	Sv. Lenart — Slov. gor. 27568
Motor »Arlel«
550 cm', 2000 km voien, za 12.500 Dia proda Flei-scher. Jarše 7. p. Domžale 27320
a r o,. a ;iiiniy 'm."
•"• Ford Tudor
~ f n • v i model. «elo tfcbro ohranjen ugodno naprodaj Tnformacile daje !. Lovše Tavčarjeva 6.	27639
Hladilno omaro
večje vrste, pripravno za restavracijo, kupim. Ponudbe na naslov: M. Li-povž, Ljubljana — Šolski drevored 8.	27493
Slfonske steklenice
dobro ohranjene kupim ali vzamem v posoiilo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sifonske steklenice«.	27579
PoHištv**
Črešnjevo spalnico
z ovalno psiho, politirano za 4500 Din in kuhinjsko opravo Zfl 1000 Din proda Cvetko Kladnik. mizar v Mokronogu.	27476
Velik sadni vrt
v Streliški ulici 33 prodam kot parcelo,	27448
Majhno posestvo
gostilno, žago la mlinom
stroj za mletje lubja, vodna in električna moč. vse najboljšem stanju, v bližini Maribora, tik glavne ceste radi bolezni ugodno^ prodam. Pojasnila v Mariboru. Vodnikov trg št. 3.
26652
Visokopritlična hiša
nova, 10 minut od sredine mesta, z dvema stanovanjema naprodaj. Naslov oglasnem oddelku iJutra«.
27555

Kot družabnik
se želim udeležiti s kapitalom pri rentabilnem podjetja. Sem dober organizator ter prevzamem v slučaju potrebe tudi vodstvo podjetja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurnost-poštenost«.
27540
Uradnika (co)
z vlogo 150—180.000 Din sprejme rentabilno podjetje. Poleg plače in primernega obrestovanja glavnice tudi delež na dobičku Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik s soudeležbo«.	27578
2 trgovska lokala
skupaj ali posamezno, v centru mesta takoj ugodno oddam. Pojasnila se dobijo na Valvazorjevem trgu 7-II levo (nasproti križevniške cerkve). Med 3. in 4. uro popoldne.	27423
Lokal
na zelo prometnem Glav -nem trgu v Kranju oddam. Podrobne ponudbe ns -gl. oddelek »Jntra« pod šifro »Kranj«.	213gS
Velik lokal
ali 2 manjša
skladiščem, aa Miklošičevi cesti oddam s 1. avgustom. Vprašanja na ogl. oddelek »jutra« pod šifro »Prometni točka«. 27281
Trgovino z mešan, blagom
dobro vpeljano, na prometni točki, vsled preselitve zelo ngodno takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jntra«.	27425
Pekarno
enonadstropno«. v velikem industrijskem trga Slovenije prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.
27573
Stanovanje
2 sob in kuhinje, z elek triko oddam mirni stranki b'ez otrok Naslov v o^l oddelku »Jutra«. 27494
Stanovanje
2 sob la vseh pritiklin, lepo in solnčno. oddam za avgust majhni družini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27431
Stanovanje
v centra mesta, obstoječe z 2 sob. kuhinje, shrambe, sobe za služinčad, steklene verande, parketnih tal. vodovoda. oddam družini brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solide Mieter«. 27380
Sobo tn kuhinjo
iiieta mati in on u taboj ali pozneje, t trnovskem aH šentjakobskem okraja Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod lifro »Tiha«.
16306
Stanovanje
majhno, suho, 1—8 sob, kn hinje hi pritiklin. pritlično alt prvo nadstropje v mesta iščem. Naselitev .tako) ali "avgusta 1930. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Periferija Izključena«, . 27211
Stanovanje
2—3 sob. v centru mesta za avgust iščem. Plačam večji znesek naprej, eventuelno adaptacija. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snažna tričlanska družina« 27197
Dosmrtno
stanovanje
2 sob hi pritiklin. blizn frančiškanske ali nnnske cerkve išče dobro sitnira-na stranka 2 oseb — čez
70 let stari. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snažno 48«.	27148
Stanovanje
2—3 sob in pritiklin iščem 1. avgustom v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Elektrika«.	27504
Slaščičarno
delavnico, lokalom in stanovanjem, vpeljano, na prometnem kraju ugodno oddam v najem s 1. avgustom. Prednost imajo kavcije zmožni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27531
Natakarici
oddam vinsko klet na račun. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 27635
Suh hrastov les
10 m', debeline 45, 55 in 65 mm prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
27621
Suhe hrastove plohe
70 m' od 50—120 mm. od 2.50—4.50 m, žajmane in nežajmane ugodno proda Fr. Batič. Celje. 26657
Stanovanje
sob in pritiklin oddam
za avgust. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27525
Sobo in kuhinjo
bližini pivovarne iičem. Ponudbe na naslov: Franc Dolinar. Ljubljana VH — poštno ležeče.	27398
Stožlce aH ob
Dunajski cesti
iščem za avgust eno- ali dvosobno stanovanje s pri-tikiinami. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »48«.
27424
Lepo stanovanje
2 sob hi kuhinje oddam
tistemu, ki mi za 6 mesecev posodi 40.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Okolica sv. Petra«.	27566
Stanovanje
lepo. trisobno, v Sp. Šiški oddani s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nizka cena«.
27567
Stanovanje
2 sob ia kuhinje iščem s 1. avgustom v bližini Tržaške ceste. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoi«.	27570
V Novem mestu
iščem s 1, septembrom
stanovanje
2 sob in kuhinje." Event. vzamem v najem za daljši ali krajši čas hišo z vrtom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Navedba mesečne najemnine«. 27599
Stanovanje
sobe in-kuhinje, v visokem pritličju oddam stranki brez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27623
Stanovanje
dvosobno iščem ob Tržaški cesti — na Viču - Glincah. v neposredni bližini cerkve Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno stanovanje«.	27607
Stanovanje
trisobno, solnčno 4n suho. z vse m i pritikUnami. s
solnčno verando, kopalnico itd- v dve leti stari hiši ob Dunajski cesti oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
27608

Sostanovalca
s h r a n o in vso oskrbo sprejmem za 650 Din mesečno. Pojasnila v restavraciji »Soča«. Sv. Petra c. št. 3.	27524
J
Separirano sobo
z elektr. razsvetljavo oddam solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27383
Lepo sobo
oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov » oglas, oddelku »Jutra«. 27323
Opremljeno sobo
z eno ali dvema posteljama oddam v Slomškovi ulici 16-11.	26933
Opremljeno sobo
veliko, nasproti vojašnice kralja Aleksandra oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27521
Sobo
z ali brez kuhinje, prazno ali opremljeno iščem s 1. avgustom. — Sporočila na modno trgovino T. Eger, Ljub Mana, Sv. Petra c. 2.
27600
Lepo sobo
s posebnim vhodom, v centru mesta po nizki ceni oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27590
Prazno sobo
primerno za pisarno, v pritličja ali I. nadstr. iščem. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ceutrum«.	27397
Opremljeno šobo
prostim vhodom oddam za 250 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
27595
Sobo
prazno ali opremljeno, s štedilnikom -ali brez ter s posebnim vhodom oddam v Zg. Šiški — Kosovo polje št. 164.	27592
Prometnik
mlad in simpatičen, hrepeni po ljubezni 17—19letne simpatične gospodične. Dopise s sliko, ki se vrne na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Prometnik«.	27484
•Vb
Hv.laJ Vsled odsotnosti seje včeraj orejel. V mislih vedno pri Tebi in težko pričakujoč kaj obširnejšega. Te kar nalsrč-neje pozdravljam. 26030
Blejsko jezero
Sem doma - piši. 27575
Valy
Pomota rešena. _ Prosim
dvignite pod V____30.
27594
o. Rud. Šauberger
je odšel v ponedeljek z jutranjim vlakom proti Mariboru — ter se do danes se m oglasil. V slučaju, da ie leomu znano kje se nahaja, naj ga opozori, da se naj takoj vrne. ker je vse poravnano. Pile naj na naslov: Minka Šauber-ger. Muta-ob Dravi. 27580
Mlajši gospod
zeli spoznati <io 20 let staro gospodično. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prijatelj«.	27616
Mlada dama
inteligentna tujka, ki ostane 2 meseca v Ljubljani, zeli znanja z inteligentnim gospodom, lastnikom avtomobila — v svrho Skupnih izletov. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Markiza«.	27644
Psa »Dobermana«
2—4 mesece starega, moškega spola, kupim. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«.	26848
Bel papagaj
se je zgubil. — Naslov? Kurat Sega, Poljanski nasip št. 52.	27591
Prazno sobo
oddam takoj v Stožicah št. 91.	27562
Gospoda
sprejmem na stanovanje s 15. Julijem v bližini Ta bora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27601
1 ali sobi
kopalnico oddam s 15.
julijem. Zakonci izključeni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27564
Sobo
z vhodom iz stopnjišča oddam v bližini glavnega kolodvora solidni gospodični. Naslov pove oglas, oddelek Jutra«.	27603
Sostanovalca
hrano spreimem v Flori-janski ulici 19-11. 27614
Preprosto sobico
_ štedilnikom išče J. Vidmar, Devinska cesta št. 9 — Trnovo.	27632
Solidnima
gg. oficirjema
oddam 2 opremljeni mirni sobi blizu Tabora. Naslov oglasnem oddelku Jutra.
27640
Opremljeno sobo
oddam 1 ali 2 gospodoma 15. t. m. v Trdinovi ul. št. 8-in, desno. 27646
2 gospoda
sprejmem takoi v centru mesta na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26647
Krožno žago
na električni pogon, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27502
Tračno žago
s 600 mm v premeru, velikimi tračnimi kolesi kupimo. Ponudbe na tvornico Jugo-Tanin, d. d.. Sevnica ob Savi.	27489
Naznanjam
slavn. občinstvo, da sem otvoril v Kranju štev. 48
pečarsko obrt
Vsa v mojo stroko spadajoča dela bom izvrševal solidno iif v največjo zadovoljstvo. Kokali Vinko, pečar, Kranj št. 48. 27529
Katero
usmiljeno čuteče srce M pomagalo s prostovoljnim prispevkom dvema zapuščenima, malima, bolehnima, brez staršev, tajim rokam pripuščenima ubogima otro-čičkoma? Ponudbe se prosi na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Siroti«. 27645
IZVANREDNA PRILIKA 1
Železna sluiinslca patent postelja zložljiva. • ta« peeiraJlom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujnče ' osobe stane samo Dia 391.—, Razpošiljam po poitae« oom povzetju.
Dve sobi
eno kot spalno sobo in eno kot sprejemnico, v centru mesta ali v bližini Tabora išče soliden gospod Ptfnudbe z navedbo cene pod »Soliden gospod 1930« na oglasni oddelek »Jutra« 27643
ozor, kmetovalci!
Ne zamudite tako' ngodne prilike) — Mavec Urtds) za gnojenje njiv in travnikov razpošilja dokler ta-loga traja po 35 Dis za 100 kg franlco postaja Rudolf Dergan, trgovec — Laško.	27477
Ročni voziček
za prevažanje poštnih zavojev, zelenjave aH mleka, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jatra«. 27522
Ročni voziček
poceni proda Matul. Dunai-ska cesta 47.	276411
Globoko vžalolčeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je danes zapustil nad vse ljubljeni soprog, oče in svak, gospod
Ivan Dovjak
poštni kontrolor v pokoju
ki je danes ob S. popoldne, previden s sv. zakramenti, zatisnil svoje, blage oči.
Pogreb dragega pokojnika -bo v nedeljo ob 4, popoldne iz hifie žalosti na mestno pokopališče.
Novo mesto, dne 11. julija 1930.
žalujoči ostali
V nedeljo, 13. t m.
se vrši
domača zabava
pri Francu Lavtižarju Sv. Petra cesta 83. Na razpolago bodo gorka in mrzla iedila ter dobra kapljica. — Vljudno vabim 27615
Zanesljiv) nasveti!
v osebnih, družinskih, gospodarskih zadevah, brezobrestna posojila, zidanja, nakupa, prodaje, najema posestev, gostiln, trgovin itd. »Marstan« posvetovalnica. Maribor, Koroška 10. Priložite 10 Din in 3 znamke. .	26650
T4MO T6U04 SUJ2EN
orvooEN
Lescaa pataat postelj««
zložljiva. • tapecirani« madracom. zelo praktična. »tane samo D 286.
Leialka M smrčanj« —
(Licgestuhl) eajnovije vrati. »tane saao Dfn 158.
Pension za damo z otrokom
v prijaznem kraju na Gorenjskem iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gorski zrak«. 27649
Madrad poalenl s vol-non ataoejo samo D 751. L. BROZOVK, ZAGREB ILICA 82.
Karja
očesa
Hajboljle sredstvo proti kurjim ogerom »CLAVEN« je maet
Dobite v tekkrnah, droge-Ijab »li naravnost li tvor-eic« ls glavnega ekiadiiča
M. Hrnjak
lekarnar — Sls a k
»JUTRO« K 159
10
zSolEoh, 15. YJI. 1938
V. Wfff1amst
KRVAVA MAŠA
Epopeja velike francoske revolucije.
»Pomagajte mi!« je dejal enostavno. »Menda se ne motim: vi ste pač državljan Darras? Jaz pa. sem Loisonin prijatelja Ta fant se je vlekel za menoj kakor senca, zato sem mdral z njim obračunati. Zdaj pa prihaja nekdo po stopnicah...« Bradati mož je napravil par korakov m se sklonil čez ograjo, nakar je dejal:
»Ah, to je vendar naš hišni gospodar Braille, ki prinaša luč na stopnjišče. Svetiliko obesi vedno v drugem nadstropju, više ne pride nikoli — razen, kadar pobira najemnino. Vrhu tega je čisto gluh. Vendar bova storila dobro, če tega-le tu« — priklonil se je in prijel mrliča za ramena — »odstraniva«.
Hektor je prijel mrtveca za noge in tako sta odnesla truplo v moževo stanovanje.
Tujec je zaklenil vrata. Znašla sta se v veliki, pusti sobi, katere strop je padal poševno k tlom. Visoko okno, skozi katero se je videlo nočno nebo, je napravljalo vtis slikarskega ateljeja. Vsa oprava je bila bedna, omejena na najpotrebnejše. Mala zarjavela peč, železna postelja, na kateri je med posteljnino ležalo pomešano nekaj obleke, miza z nekaterimi lončenimi posodami in raznimi ostanki jedil ter naposled polomljen stol —. to je bila vsa oprava. Na stenah so bile narisane s svinčnikom razne študije aktov in druge skice, ki so očitno izvirale še od prejšnjih stanovalcev.
»Jaz sem Darras.« izpregovori bradati mož. »Loison mi je pripovedovala o vas. Bil bi vam bil že prej odklenil, toda sem bil v postelji. Pripadam onemu velikemu in dnevno rastočemu številu sodržavljanov, ki vzbujajo pri vladi jezo že samo s tem, da še nosijo svojo glavo na ramenih. Spim zatorej podnevi in izhajam šele ponoči. To, dragi moj prijatelj, so razlogi, zakaj sem vas pustil tako dolgo čakati. Prosim vas torej, oprostite!«
»Hvaležen sem Vam, da ste me pustili čakati!« odvrne Hektor. »Če bi bili takoj odprli, ne bi niti slutil, da me ta fant zasleduje. Za vas in za Loisono pa bi to značilo gotovo smrt.«
»Dragi prijatelj, revolucija nas je vse napravila filozofe. Pri-
nesla nam Je spoznanje, da je SloveSko življenje, primerjano z večnostjo, le neznaten košček poti. Mar mislite, da so ti lopovi vobče v stanu karkoli uničiti? Strahovito pa me razburja in ogorča nesramno sodno postopanje. Ne morem si predstavljati nič bolj raz-dražljivega, kakor da bi me vlekli pred slavni revolucijski tribunah Upajva torej, da je ta gospod« — sunil je truplo s konico svoje copate — »bil vsaj sam. Običajno sta namreč dva na pohodu.«
Polagoma se je znočilo. V ateljeju je vladala skoro že popolna tema, samo v okviru okna se je še videlo nebo liki velik moder četverokotnik. ki je Ul medlo svetlobo na suha tla, kjer je ležal mrtvec.
»Zdaj pa morava poskrbeti, da se ga znebiva!« je menil Darras, prijel mrliča za noge in ga brez nadaljnega potegnil k postelji, nato pa ga porinil pod njo. Ko je to naglo opravil, je poiskal v kotu palico in v gotovih presledkih udaril ob strop. Nato je poslušal sklonjene glave. Odzvalo se je zamolklo trkanje.
»Loison,« je dejal in skočil z mize. »Pojdite eno nadstropje višje, državljan! Vrata na levi vodijo k Loisoni.«
»Kaj pa... kaj pa se bo zgodilo s tem?« je vprašal Hektor in> pokazal na posteljo.
»S tem?« je povzel Darras in grebel sem in tja po postelji. »Tega lahko za enkrat mirno prepustite meni, državljan. Odšel bom zdajle in poskrbel, da bomo to »neprijetno naključje« čim prej odstranili ...«
Okrenil se je. V rokah je držal stare, raztrgane hlače, ki jih je dvignil in nekam sočutno ogledoval.
»Bo res kmalu potrebno,« je dejal in odvezal spodnje krilo, ki ga je imel na sebi, »da si nabavim hlače iz kozje kože, kakor blaženi Robinson Crusoe. Te hlače so namreč razen spodnjega krila poslednje, kar mi je še ostailo obleke.« Dvignil je spodnje krilo z dvema prstoma visoko in pripomnil: »To je spomin na galanten doživljaj iz davno minulih dni...«
»Toda...,« je Hektor kliknil ves osupel, »mrtveca vendar ne moreva pustiti tu. Kaj boste ukrenili? Ali bo sploh kdaj mogoče neopaženo odpraviti mrliča?«
Darras je sila pozorno oblekel hlače.
»To je vsekakor zadeva, ki jo je treba prav dobro prevdariti. Toda ne dvomim, da bova našla izhod. Trenutno pa bi vas samo
rad opomnil, dragi prijatelj, 'da pustite čakati mlado damo. Pojdite
zdaj k Loisoni, a se takoj zopet vrnite, čim bom potrkal. Morda vas bom kmalu potreboval.«
Po teh besedah je vzel iz žepa stare ponošene suknje, ležeče na postelji, ozko usnjeno kaseto in jo položil na mizo. Mir in ravno-dušnost, ki so jo izražale vse njegove kretnje, sta bila naravnost občudovanja vredna. Bilo je videti, kakor da je pri oblačenju res pozabil na bledega, molčečega mladeniča, ki ga je tako brezobzirno porinil pod posteljo.
Hektor mu je ponudil roko:
»Dovolite, gospod Darras, da stisnem roko pogumnemu in vrlemu možu. Vi mi niste samo rešili življenja, temveč prevzamete nase tudi breme odgovornosti, ki sicer pripada samo meni.«
Darras je pomežiknil s svojimi modrimi očmi in odvrnil:
»Le pustite to! Bom vsaj zopet enkrat vršil nekaj svoje obrti...«
In ponudil je Hektorju desnico, ki jo je mladi mož prijazno stresel. Nato je Hektor zapustil atelje z njegovo strašno skrivnostjo. Ko je za seboj zaprl vrata, je čul Darrasa mrmrati staro francosko pesmico:
»U pleut, il pleut, bergere,
Et plon, et plon, petit patapon...« * « *
Hektor je potrkal na Loisonina vrata.
»Ali ste vi, Darras?« je vprašal svež glas.
»Jaz sem, Jean,« je odvrnil Hektor mehko.
Za vrati je bilo čuti tih vzklik presenečenja. Nato je sledil kratek premor in naposled so se vrata odprla.
Prvi trenutek je Hektor komaj mogel pojmiti, da se v treh dneh lahko človek tako izpremeni. Nova Loison je stala pred njim. Položila je drobno ročico na srce, njena ličeca so žarela v pričakovanju. Njene oči so bile bistre, obrazek lepo zaokrožen, polt nežna in rožnata, brez vsakega sledu voščene bledice. Zavržena je raztrgana obleka, Loison je bila zdaj oblečena v enostavno modro oblačilce s fišijem cenenih čipk. Kratki rokavčki so kazali njene vitke, bele roke. Tak je bil ta mali čudež, da ga je Hektor motril ves presenečen. Skromno, a vendar otmeno oblačilce je razodevalo mlademu možu, ki je kakor prikovan stal na pragu, da to ni več otrok, temveč že cela mlada dama.
Zakaj hočete delati z zobnimi
pastami eksperimente ?
... to Je vendar riskantno.
Nič se vam ne more prfpetiU, če uporabljate pasto svetovnega slovesa, kakor je COLGATE-jeva. Ona najbolje osnaži zobe, kajti njena vsepovsod pronicuioča pena ne samo. da se vleže v zobe, temveč prodre tudi v globočine najftnejšfh razpoklin in Izplakne razkrajajoče ostanke jedi. pred-no zamorejo škoditi.
Colgate-pasia je sredstvo za snaženle zob, niteko vsezdravfl-
no sredstvo za zobe. Nikdar ni merila na to. da bi zdravila ovorrneio ali da bi odnraviila kisline v ustih — vendar se lahko trdi no pravici o njej. da v istini osnaži zobe
Pazite na obe odliki Coteate-paste! Ona ne dale zobem samo aaileuši blesk, temveč ie tudi no tem. ker vsebuje močno učinkovito očiščuioce sredstvo, sposobna, da se vleze tudi v one raz-ooke. v katere ne moremo prodreti pri navadnem sna^ženiu zob. Cofeate priporoča več zdravnikov kakor vsako drugo zobnn pasto. Ta nadvladu.ioča premoč traja že nad 35 let. dokaz, da ie Colgate kos tudi največjim zahtevam.
Kako more Colgate - pasta Se čistiti, ko odpove vsaka zobna ščetka!
Ta sfcfea poJraimJe, kako «»činko viita Calgate-peaa (z nh-ko poivmšiirefto traipefostio) pro-nžkiie r srSobočioe braBdic m smaži .tudi <mči, kamor ne more doseči zobna šoetia.
Aleksandrovo na otoku Krku
Restaurant „Triglav"
se priporoča cenjenim obiskovalcem Aleksandrova za čim večji obisk. Popolna oskrba z vsemi taksami (hrana in soba) dnevno Din 55 za osebo. Otroci po dogovoru. Dobra in obilna hrana, po želji sveže morske ribe in domače vino.
Gostom, ki ostanejo pri meni vsaj 14 dni, dam 6 % popusta. Na morje, na solnce! — Priporoča se lastnik:
»057	IVAN FRANOLIC.
Ste li že kdaj nosili
nove
Viktorija platnene
čevlje?
s prešitim gumastim podplatom, iz najboljšega materijala, ugodna fazona, popularne cene.
Bele in sive •
Idealni poletni čevlji za hišo in vrt, za ulico in šport Dobivajo se v vseh trgovinah s čevlji.
Ka vsakem podplata Zaščitna mamk«.
Prodaja na veliko: PALMA, Zagreb,
pošt. pret. 226.	10178
GRAMOFONISTI!
Vsa popravila na Vaših aparatih, čiščenje in mazanje istih izvršimo v naši špecijalni delavnici za mehaniko. Izvršimo tudi vsa v precizno mehaniko spadajoča dela točno in ceno. Rezanje zobnih koles. Nadomestni, posamezni deli k različnim gramofonom in najfinejše igle vseh vrst vedno v zalogi. Največja zaloga prvovrstnih aparatov in najnovejših električno posnetih plošč.	8972
»GRAMOFON" A. Rasberger, Ljnbljana
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 34. Ceniki zastonj. Tvorniška zaloga. Ceniki zastonj.
Rezilo, ki Vas bo zadovoljilo!
ROTBART-LUXUOSA ROTBART-SONDERKLA5SE MOND-EXTRA GOLD ROTBART ( LILA ) MOND-EXTRA (GRUN )
ROTH-BOCHNER O. D, Špecljalna tovarna aparatov za britje tn rezil. BERLIN - TEMPELHOF D M. Zastopnik zs Jagoslavtjo: MORIC K. K A L O E R O N, Beograd. Knez Mlbajfo* Venac 23«
Najcenejše
Znan« j«, d« ni kako bogastvo ne more dati človeku one 6reče, ki jo uživa v 6vo}i mladosti v polnem zdravju, moči in aktivnosti. Toda na žalost ostane naš organizem zdrav močan, sposoben za delo in aktivno življenje samo dotlej, dokler so njegove življenske žleze zdrave. Slabe ali celo bolne žleze ne dovajajo več organizma dragocenih fermentov in hormonov energij«, zaradi česar brvetok in premena materije ne delujeta in v organizmu se nabirajo sitmpi (sečna kislina, urati i. d'r.), ki so ravno glavni krivci vseh naših nadlog in naglega staranja. Na srečo so slavni' znanstveniki: Braun, Sekar, Karno, Gilbert in drugi iznašli sredstvo, da se po dovajanju fiziološkega ekstrakta (kakor Kale-iluida D. Kaleničenka) iz žtez mladih živali v bolni organizem človeka zopet vračajo izgubljeno zdravje, mladostna moč in aktivno življenje, t. j. organizem 6e enostavno pomlaja^
Kalefl-oM čisti kri, regn-Rt® • krrotot in premeno materije; po izvršenem ku.r-zu zdravljenja ponehajo: slabost, nervoznoft, nagla utrujenost, bolečine, potrtost; jn bivši bolnik uživa zopet, vse radosti življenja mladih let.
Brezplačno poSjem« brošuro: »Pomlajenje in lečs-nje oirgani»mac. Naž naslov: Beograd, Kralja Milana 58, Miloš Markovič. — Za Ameriko: A. Tscher-itoff, 5« East 127 St. New York City.
Kaleflnid m doMn v vseh lekarnah la drogeri-jah.	8842-a
prikladne zlasti za hotele, sanatorije, bolnice itd., kakor tudi raznovrstne kariraste in gladke konjske odeje, dobite samo v tovarni sukna in odej
Lojze Kristan
Z a p n ž e, pošta Lesce (Gorenjsko)
Zahtevajte vzorce 1	Zahtevajte vzorce 1
šele sedaj sem sprevidel, da ni zdravja brez dobre prebave želodca* Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati
LAK9IT
ki je najprijetnejSi za zauživanje, ker ima vonj ta okus Čokolade in je najcenejši. — Originalna Skatljica za 12kratno
uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. _ Po
pošti razpošilja	jgg
DVORSKA LEKARNA, BOGOJEVICA, SKOPLJE.
Občina Ltabttana Mestni pogrebni zavod
Vsakovrstno zlato
Snpuj« po najvišjih cenah
Cerne — luvelir
LJubljana, Wolfova ulica 3.
Za večno nas je zapustila naša ljubljena mati, babica, sestra, teta, gospa
Jerica Kovač
bivša gostilničarka in posestni ca
včeraj ob % 8. zjutraj po težki in mučni bolezni, pre-videna s svetotajstvi za umirajoče, v 69. letu starostL Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, 13. julija t. L, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, škrab-čeva ulica 10, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. julija 1930.	10219
Žalujoči ostali.
88
Zahtevajte ceniic t
M. Sutttter, JEfubtjana 4
Največja zaloga ur, zlatnine h srebrnfne Lastna protokotlrana tovarna ur ▼ Švici
Prešernova ulica 4.
GPoieg frančiškanske cerkvej
Birmanske m ss sapeatM
•4 Dta 4C-
•d Md 7*.—
Zahtevajte cenik, gratis In franka.
••Jiifrova'

knjižnica
Prigode gospoda Kozam urnika — Poredni Bobi — Janko in Stanko - Princeska Zvezdana — Skok. cmok in Jokica in druge po Din 12 se dobijo r podrn*
nicah „Jutra"
ara Jesenicah inv Novem mesta
Ifttotua dobijo tudi vrni iziftli ..Jntrovl" romani
Urejuje Davorin Ravjjen. Izdaja za konzorcij »Jutrac Adoii Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d, kot fc&karnarja Prane Jezeršek. Za inseratnj de: je odgovoren Alojzij Novak, Vsi v Uab&ani,