INO PIKNIK STR. 4 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 4. junija 2009 • Leto XIX, št. 23 Šolsko leto v Porabju se izteka… 21. maja popoldne je v Monoštru potekalo zadnje strokovno spopolnjevanje za porabske pedagoške delavce v iztekajočem se šolskem letu, pred srečanjem pa se je sestala Krovna šolska komisija, ki je na pogovor povabila vzgojiteljico-asistentko Gabrielo Marič, sicer zaposleno v Vrtcu Murska Sobota, v šolskem letu 2008/09 pa je svoje delo opravljala v porabskih narodnostnih vrtcih, in sicer po en dan v tednu v vsakem. Maričeva je spregovorila o svojih izkušnjah s porabskimi malčki in vzgojiteljicami. Ocenila je, da je njena prisotnost v vrtcih tako pri vzgojiteljicah kot pri malčkih in njihovih starših bila pozitivno sprejeta, sama se je skušala maksimalno truditi in premoščati jezikovne prepreke, vendar jo v bodoče čakajo novi izzivi, zato v novem šolskem letu naj ne bi več opravljala tega dela. Tudi porabske slovenske vzgojiteljice so celodnevno prisotnost vzgojiteljice iz Slovenije ocenile kot zelo pozitivno, poudarile so, da so se veliko novega naučile one same kot tudi malčki, zato bi želele, da se projekt vzgojiteljice-asistentke v porabskih vrtcih nadaljuje. Avtorica tega zapisa sem prav tako obljubila pomoč pri iskanju novih rešitev in – po zadnjih informacijah – so rešitve že na obzorju, prav tako dobre in pozitivne za porabske vrtce. O prelepih počitnicah, in sicer jezikovnih, pa govorimo, ko omenimo julij in Piran, kamor se bo od 9. do 16. julija odpravilo kar 48 udeležencev, učencev in učiteljev spremljevalcev iz porabskih šol, seveda pa ne bodo manjkali učiteljica Anita in njeni krasni učenci iz Mačkovcev. To bodo že 3. naše jezikovne počitnice na Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu. Letošnji program želimo premakniti vsaj dva ali tri popoldneve malo vstran od obale, saj k primorskemu vzdušju spadajo tudi zanimivosti v notranjosti Istre in na Krasu. Seveda pa se bo veliko govorilo, pelo, igralo, plavalo in še kaj. In ker so to slovenske jezikovne počitnice, bo pogovorni jezik zgolj in samo slovenščina! Šolsko leto se torej izteka in po kratkih dveh počitniških mesecih bo na obzorju novo, šolsko leto 2009/10. Četrto-, peto- in šestošolci v osnovnih šolah ga bodo – upajmo – začeli z novimi učbeniki za slovenščino, v monoštrski prvi razred pa bo sedlo 9 prvošolčkov, ki bodo imeli narodnostni pouk slovenščine. O tem, za Porabske Slovence velikem dogodku pa bom kakšno zapisala v eni prihodnjih številk. Zdaj pa vsem skupaj – veliko lepega in dobrega v počitnicah, ki so pred vrati! Valerija Perger Zadnje izpopolnjevanje porabskih učiteljev in vzgojiteljic v šolskem letu 2008/2009 Strokovnega srečanja na temo Dialog kot oblika učenja slovenščine kot drugega jezika v porabskih šolah se je udeležilo 18 učiteljev in vzgojiteljic. Po uvodnem teoretičnem delu smo se posvetili predvsem praktičnim napotkom za poučevanje slovenščine kot materinščine staršev, se malo preizkusili v delavnicah, udeleženci pa so prinesli tudi svoja zanimiva besedila in mi čez poletje dali domačo nalogo, da leta lektorsko olepšam, malo uredim in iz njih pripravim didaktični pripomoček za pouk, predvsem za govorne vaje v razredu. Ob koncu srečanja smo se pogovorili še o dejavnostih, ki učence in učitelje čakajo – poleg zaključevanja ocen in delitve spričeval – še do konca šolskega leta in vse do časa počitnic. Vse navedene dejavnosti vsebinsko in delno organizacijsko pripravljam avtorica tega zapisa, financira pa slovensko šolsko ministrstvo. Monoštrski srednješolci, ki se učijo slovenščino, so skupaj s svojimi učitelji (36 dijakov in 4 učitelji) bili 2. in 3. junija na strokovni ekskurziji v Sloveniji, in sicer na Gorenjskem. Še pred tem, 29. maja, so se na strokovno srečanje in spoznavanje dvojezičnega strokovnega dela v Dvojezični vrtec Lendava podale vzgojiteljice iz vrtca Monošter in Slovenska ves. V sredini junija se bo najprej zaključilo šolsko leto, a učiteljem predvsem slovenskega jezika še ne bomo privoščili počitnic, čeprav je oditi na seminar v Slovenijo, letos na Bled, skoraj enako, kot oditi na lepe počitnice. Na seminar, ki bo potekal od 22. do 26. junija, je letos prijavljenih 13 udeležencev, kar je lepa številka, posebej če pomislimo, da le ena udeleženka ni neposredno iz pedagoških vrst. Obljubljamo pester in zanimiv program, mnogo novih idej in novih doživetij, pa tudi lepih srečanj z dragimi prijatelji. 2 Manjšine končno v parlamentu? Ustanovljen Forum narodnih in etničnih manjšin na Madžarskem 13. maja ob 13. uri je 13 predsednikov državnih manjšinskih samouprav podpisalo Statut Foruma narodnih in etničnih manjšin na Madžarskem. Do ustanovitve posvetovalnega telesa manjšin v madžarskem parlamentu je prišlo na pobudo predsednice parlamenta Katalin Szili. Madžarski parlament že 16 let ne izpolnjuje obveznosti do manjšin, ki izhaja tako iz Ustave R Madžarske, kakor tudi iz leta 1993 sprejetega manjšinskega zakona, manjšine na Madžarskem namreč še zmeraj nimajo svojih poslancev v državnem zboru. V 68. členu madžarske ustave je zapisano, da so narodne in etnične manjšine nosilke oblasti ljudstva: so državnotvorni elementi, R Madžarska jim zagotavlja zaščito, kolektivno udeležbo v javnem življenju, ohranjanje lastne kulture, uporabo lastnega jezika, izobraževanje v maternem jeziku, pravico do uporabe lastnega imena in priimka v maternem jeziku. V tem členu piše tudi, da zakoni R Madžarske zagotavljajo manjšinsko zastopstvo, ki je točneje oprede ljeno v manjšinskem zakonu. V tem duhu je sestavljen tudi uvod omenjenega statuta, v katerem jasno piše, da Forum ne nadomešča oz. ne substituira pravice narodnih in etničnih manjšin do neposrednega zastopstva v parlamentu, ki je zapisana v Ustavnem zakonu R Madžarske. Namen Foruma je – tako piše v njegovem statutu – da do uresničitve neposrednega parlamentarnega zastopstva manjšin zagotovi redno in uspešnejše sodelovanje med parlamentarnimi strankami, odbori in komisijami ter državnimi samoupravami manjšin. Delovanje Foruma omogoča neposredni dialog v procesu sprejemanja zakonodaje. Predsednik Foruma je vsakokratni predsednik parlamenta, podpredsednika pa dva zastopnika državnih samouprav, podpredsednika se zamenjata vsakih šest mesecev. Člani foruma z glasovalno pravico so predsedniki državnih samouprav (13 oseb) in predstavniki parlamentarnih strank, ki jih delegirajo stranke. Člani Foruma s posvetovalno pravico so predsedniki pristojnih parlamentarnih komisij (Komisija za človekove, manjšinske in verske pravice, Komisija za šolstvo in znanost, Komisija za kulturo in medije, Komisija za zunanje zadeve in zamejske Madžare, Komisija za lokalno samoupravo, Komisija za proračun in računsko sodišče, Komisija za gospodarstvo in informatiko) in predsedniki priložnostnih ali ad hoc komisij, ki jih ustanovi Forum. Stalni povabljeni so parlamentarni poslanci, ki se priznavajo za pripadnike določenih manjšin, varuh manjšinskih pravic in minister (njegov pooblaščenec), odgovoren za manjšinska vprašanja. Forum lahko o temah, ki so povezane z manjšinami, daje predloge, priporočila, zavzema stališča in izda izjave. Člani foruma se lahko kot povabljeni udeležujejo sej parlamentarnih komisij, ki so naštete v statutu. Finančna sredstva za delovanje Foruma se zagotovijo iz proračunske postavke madžarskega parlamenta. Forum sprejema svoje dokumente s konsenzom. Prva seja Foruma narodnih in etničnih manjšin v mad žarskem parlamentu bo 5. junija. Odgovor na vprašanje, ki smo ga postavili v naslovu članka »Manjšine končno v parlamentu?«, je pritrdilen in odklonilen. Predstavniki manjšin bodo torej odslej pogosteje v parlamentu, toda ne kot redni poslanci, temveč le kot člani posvetovalnega telesa, torej brez pravice odločanja. Dolg madžarskega parlament torej še naprej ostaja. Marijana Sukič Usposabljanje porabskih sadjarjev se bo nadaljevalo Strokovno usposabljanje po-in porabski sadjarji Karel Ho-O samem programu je spre-lago in temu primerno je treba V nadaljevanju so sledila vprarabskih sadjarjev, ki ga je lani lec, Laci Holec, Alojz Hanžek in govoril direktor zavoda dr. prirejati število aktivnosti. šanja sadjarjev, ki so jih zaniizvedel Kmetijsko-gozdarski za-Šandor Labric. Klemenčič, ki je ugotavljal, da »Sodelovanje ste čudovito spe-mali predvsem možnosti provod Maribor, bo potekalo tudi Udeležence je pozdravila And-ker je težava predvsem s samo ljali in želim temu projektu daje in zamenjava intenzivnih letos. V zvezi s pripravo glede reja Kovač in predstavila nav-realizacijo prodaje, bo treba takšno ali pa še boljšo usodo. sort za stare, t. i. travniške sornadaljevanja projekta »Izobra-zoče porabske sadjarje, ki so vse več razmišljati tudi o na-Vidim ekipo, in mislim, da te. V zvezi s prodajo so dobili ževanje porabskih sadjarjev« se lansko leto v okviru izob-činu priprave sadja za prodajo, slabše ne more biti. Sem zelo odgovor, da bi bilo treba imeti je bilo 26. maja strokovno sre-raževanja že marsikaj naučili, predvsem v smislu predelave vesel, da se stvar speljuje in trgovca, ki se vsakodnevno s čanje v Slovenskem kulturnem zdaj pa želijo svoje znanje nad-teh produktov, se pravi prede-dobiva tudi nek nov zalet,« tem ukvarja. Kar se tiče starih in informativnem centru. Pro-grajevati oz. usposabljanje na-lave jabolk v kis, jabolčni sok, - je ugotavljal generalni konzul sadnih sort, se seveda danes jekt je izrednega pomena na daljevati. sadno žganje itd. Direktor je Drago Šiftar, ki je dosedanje vse več razmišlja o bistveno področju sadjarstva v Porabju Državni sekretar Vladimir Čeli-porabske sadjarje tudi povabil sodelovanje ocenil zelo pozi-bolj zdravi pridelavi sadja in in je del razvojne strategije za goj je povedal, da bosta izobra-na kmetijski sejem v Gornjo tivno. predvsem intenzivne sadne soobmočja, kjer živi slovenska ževanje in usposabljanje izve-Radgono, kjer jih bodo vodili Vodja razvojne agencije Slo-rte so tiste, ki zahtevajo visoko manjšina na Madžarskem. Na dena v enakem okviru kot lani. strokovnjaki, ki poznajo stro-venska krajina Andreja Kovač nego. Zato je tendenca razvoja razgovoru so sodelovali držav-»Kar zadeva sodelovanja za je, škropilnice, tehnologijo. je dala pobudo za čezmejni k starim sortam, ki so bolj odni sekretar na Ministrstvu RS letos, se ministrstvo zavze-Kot je dejal, je vse odvisno od projekt Slovenija – Madžarska, porne – je bil odgovor. za kmetijstvo, gozdarstvo in ma, da se stvari v Porabju finančne konstrukcije, če bo kjer naj bi bil vodilni partner Razprava se je nadaljevala na prehrano Vladimir Čeligoj, ge-razvijajo. Pripravljenost za-na koncu ostalo še časa in pa Kmetijska zbornica, Razvoj-delovnem kosilu, po katerem neralni konzul RS v Monoštru voda Maribor še naprej ob-seveda sredstev, bodo porabski na agencija pa bi kot partner, so se udeleženci srečanja pomag. Drago Šiftar, direktor staja, da vodijo to usposab-sadjarji lahko šli tudi na stro-zagotovila stroje za porabske dali na ogled terena, in sicer so Kmetijsko-gozdarskega zavoda ljanje na vaši strani. Ste zelo kovni izlet k sosedom na Južno sadjarje, ki jih bo zavod sveto-si na Gornjem Seniku ogledali Maribor dr. Stane Klemenčič, pridni in prizadevni, tako Tirolsko, v Italijo ali na Hrvaš-val. Pobudo sta tako državni novi sadovnjak Šandorja Labvodja Razvojne agencije Slo-da morajo te stvari obroditi ko. Se pravi vse je odvisno od sekretar kot direktor zavoda rica. venska krajina Andreja Kovač določene sadove,« - je zatrdil. višine sredstev, ki so na razpo-pozdravila in podprla. Nikoletta Vajda Porabje, 4. junija 2009 3 Kralica méra v Bosniji Do 24. junija 1981 se je v maloj vesnici Međugorje v Bosniji nika dosta nej zgodilo. Den se je začno, kak vsigder do tistoga mau. Na poštijaj je dosta praja bilau, bila je ica, što je leko, je odišo v senco. Tisti den je šest mlajšov na brgej Crnica svoje birke paslo, gda so kauli šeste vöre zadvečerka videli žensko, štera je stala v veukoj svejklosti. Mlajši, šteri so bili stari od petnajset do sedemnajset lejt, so se prestrašili pa domau zbejžali. Vözraščeni so jim nej steli dati valati. Dali so tanač, če žensko znauvič vidijo, aj go polegéjo s svečanov vodauv. Če je šké Šatan v sküšavanje pelati, te od vodé taminé. Gda se je drügi den ženska pá prikazala, so ranč tak naredli, depa una se je samo smedjala, ka je bila sama Devica Marija. Tretji den je pá prišla, bila je naravnana v črno, pa je samo telko pravla: »Mér, mér, mér. Mér aj baude med Bogaum in človekom, mér aj baude med lidami.« Prpovejst od mlajšov je brž poznana gratala, audalič so prišli gledat čüdo. Prišli so pa policajge tö, mlajše so poslali k psihiatri. Dühovnika, šteri je pomago mlajšam, so v vauzo zaprli, depa vöra lidi je vsigder bole krepka bila. V zadnji osemdvajsti lejtaj je mali varaš gorziskalo dvajsti milijonov prauškarov, ka bi odišli gor na brejg, gde je Marija oprvin pozvala lidi za mér. Gestejo takši, šteri bausi odijo po kamlastoj pauti. Pridejo Taljani, Slovacke, Čehi, Nemci, Vaugri pa največ Rovatov. Ništerni se podajo na paut pejški, paut od Pécsa trpi na priliko edenajset dni. Glas Marije ma eške vekšo mauč, če vejmo, ka se je djenau de-set lejt po prvom prikazanji začnila bojna v nekdešnjoj Jugoslaviji. Če bi se Devica Marija samo gnauk skazala, bi nej dojšlo za takšo slavo Međugorja. Odebrani pravijo, ka se čüdo ponavla. Od mlajšov, šteri so od leta 1981 že gorzrasli, trgé pravijo, ka se vsikši den srečajo z Marijov. Ostali samo gnauk na leto, ka so že spoznali deset skrivnosti, štere je Devica obečala. Vicka, Ivan in Marija poznajo je že devet, ne vej se pa, gda do deseto spoznali. 25. v vsikšom mejseci pride dosta prauškarov, turistov v Međugorje, ka tisti den pošle Marija glas cejlomi svejti, prejk domanje ženske Marije Pavlović. Té sporočila (üzenetek) dojspišejo, zberejo pa je dojobrnéjo na priliko na vogrski pa na slovenski gezik tö. Gnauk je Marija na priliko pravla, ka aj vsi pomagajo malim mlajšom, ka aj bi prišli na paut do Boga. Sporočila so oprvin samo prauškarom prejkdali, od leta 1997 pa oddaja »Radio méra« 24 vör na den vörski program. Toga leko poslušalci čüjejo prejk radiona, satelita ali na interneti. Radio dobi pomauč od »Informativnoga centra méra«, šteri je med bojnov v Jugoslaviji raztalo skoro 5 gezero kamionov pomoči po cejlom rosagi. Nejso gledali vöre pa narodnosti, samo tau, ka so lidgé lačni bili. Radio se je oprvin čüu samo blüzi Međugorja, gnes se čüje program v rovačkom geziki po cejlom svejti. Molitve tolmačivajo, včasi na vogrski pa slovenski gezik tö. Radiona ne poslüšajo samo katoličange, liki pravoslavci pa muslimani tö. Voditeli Matere cerkve ne mislijo vsi gnako od Međugorja. V devetdeseti lejtaj so njeni čednjaki prejkpoglednili varaš, pa so nika nadnaravnoga (természetfeletti) nej najšli. Veseli pa so, ka majo prauškarge, šteri dejo v Međugorje, bole krepko vöro. Svetoga Očo so tö pozvali, aj pride, depa gda je biu v Sarajevoni, je nej prišo na kraj čüdni prikazanj Marije. Pravijo, ka so ga eške gnauk pitali, gda je prišo s fligarom, če odide v prauškarski varaš. Papa je samo telko pravo: »Međugorje, Međugorje...« Inda je mejla ves Međugorje petstau lidi, do gnes je grato varaš s 3.000 lidami. Pred dvajstimi lejtami eške nej bi lau patanski poštij, telefona pa elektrike. Gnes so vseposedik nauvi rami pa hoteli, v šteraj leko spi 15.000 gostov. Zozidali so sploj veuko cerkev, v šteroj bi mele mesto tri indašnje vesnice. Cejli varaš je zozidani tak, ka aj bi vse slüžilo turistom. Zvün domanji penez (konvertibilne marke), vzemejo eurone, pa eške bole rovačke kune, vej je pa varaš 20 kilomejterov od rovačke grajnce. Vseposedik odavajo suvenire, več gezero kejpecov od Marije, raužni vencov, glažov s svečanov vodauv pa lančecov ponüjajo. Dosta lidi si küpi palce, ka bi leko ležej gori na brejg prišli. Čedni bautoške palce odajo, gda pa se prauškar povrné s poti, je šen ki nazajvzemejo. »Aj ne pride na kvar, aj pomaga drügim prauškarom tö,« - pravijo. Prauška v Međugorje je leko lejpa tistim tö, šteri eške ali več ne vörjejo v čüde. Za vörnega človeka pa vsigder vala pozvanje Device Marije, Kralice méra. -dm- Porabje, 4. junija 2009 4 25. majuša smo dobili slovenski penzionisti velki dar od našoga drüštva pa od Slovenske zveze. Za dva autobusa lidi se je zglasilo, ka bi radi šli v Slovenijo na prauško (romanje), vej je pa majuš mejsec blajžene Device Marije. Častili smo jo s molitvami pa pesmimi. Rano smo od daumi šli, ka smo meli dosta programov. V Murskoj Soboti smo goravzeli gospauda župnika Lojzeta Kozara, oni so nas vodili. Najoporvin smo si poglednili cerkev sv. Düha na Stari Gori pri Vidmi ob Ščavni ci. Kaplan Boštjan Ošlaj je nam tapravo zgodovino cerkve. Stara cerkev je bila zozidana 1709. leta, bila je 27 mejterov duga, zozidali so jo v baročnom štiluši. Obnovili so jo leta 1890. Znautra je čüdovitno lejpa kak vsakša cerkev v Sloveniji. Par stau lejt nazaj je tö dosta čednoga pa flajsnoga lüstva bilau, ka so znali takšno lepoto napraviti. Kejpi po takši dugi lejtaj svojo farbo držijo, kak če bi je par lejt nazaj farbali. Nika Prauška ino piknik so nej spüštjani, tau pa prej zatok, ka so okna visko, pa je sunce ne dosegne. Na Staroj Gori smo si ešče pogledali mlin na veter (szélmalom), inda so tam mleli sildje, zdaj je pa samo za turiste. Po tistom smo se pelali v cerkev sv. Trojice v Slovenskij Goricaj, tam smo meli sveto mešo, stero je darüvo gospaud Lojze Kozar. Smo spejvali slovenske svete pesmi, kak se je šikalo, dosta nas je bilau pri prečiščavanji tö. Na konci meše je frančiškanski barat pripovejdo o cerkvi. Pred oltarom stoji eden Marijini kip, tak velki kak človek. Biu je z raužami tak lepau okinčani, ka smo se prauškarge vse čüdivali, ka smo tak lejpo ešče nej vidli. Pri cerkvi stoji samostan (kolostor), v sterom živijo frančiškanarge. Oni skrbijo za dosta taši mlajšov, steri nemajo starišov ali so za kakšnoga zroka volo sami ostali. Na Zavrhu smo si ogledali spominsko sobo generala Maistra, tau je bijo viski oficir (tábornok), steri se je v prvoj bojni borijo za slovenke söverne granice, za tau, ka naj bi Štajerska pa Maribor slovenska ostala. Dostavse smo vidli vöpostavleno, kak so indasvejta živeli, kakšno škir so nüca li. Tau je kumaj stau lejt nazaj, od tistoga mau so vsigdar bole moderne stvari naprej prišle. Dobro je, ka se takšne spominske sobe pa muzeji goradržijo, ka mladina vidi, odkec smo prišli. Naš tretji postanek je bijo v Apa čaj, gde smo si poglednili cerkev Marije Vnebovzete. Kak vsikša druga v Sloveniji ta je tö tak lejpa, ka gda človek takšno lepoto vidi, pa je nej samo z očami tam, liki s srcaum tö, ma po tejla vse mraz leti. Župnik Janez Ferencek je nam oznanüjo vse o cerkvi. Na prejdnjom oltari je velki kejp o vnebovzetji Marije, zenkraj je pa velko razpetje. Slovenci svoje cerkvi vredi majo, čiste so. Znajo, ka je tau velka vrejdnost od Boga, če rejsan gnesden vsigdar menje lidi ojdi v cerkev, mladina misli, ka leko žive brezi Boga. Gda pa pride cajt, vsakši človek gora pride, ka zemelsko bogastvo miné. Do 15. vöre je držala naša prauška, sto je s srcom tam bijo, nej samo s pogledom, je bogati domau išo. Tam smo te slobaud vzeli od našoga voditela gospauda Kozara. Mi smo se pa odpelali prauti Sobote, od tam pa v Bakovce na obed, ka smo že vsi lačni bili. Čakali so nas z dobrim obedom, mislim, ka smo vsi zadovolni bili. Prišo je fudaš tö, pa gda je začno igrati, steri so ešče mlajši pa so volau meli, so plesali pa spejvali. Vsi smo dobro volau meli, vse je gladko (simán) šlau, tak ka je nikši mestejk nej bijo. Od pau pete do pau ausme smo vküp bili, smo se veselili. Radi smo bili, ka nam je Baug takši lejpi den dau. Moramo se zavaliti vsem v Sloveniji pa doma, steri so se za nas trüdili, najbole gospaudi Kozari za mešo, Klari Fodor za organiziranje, Veri Gašpar pa za tau, ka je tak lepau molila pa spejvala z nami ešče domau po pauti tö. Baugi hvala za lejpi den. Ema Sukič Porabje, 4. junija 2009 5 Nova veleposlanica RS na Madžarskem 27. maja, ob priliki predaje poverilnih pisem, je nova veleposlanica Republike Slovenije v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret priredila sprejem, na katerega je povabila tudi predstavnike Porabskih Slovencev oz. Slovencev v Budimpešti. Veleposlanica bo 2. junija, ob obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša, obiskala tudi Porabje. Več o tem v naslednji številki. III. srečanje folklornih skupin 17. maja, v nedeljo, se je velika dvorana v kulturnem domu v Števanovcih napolnila z gledalci. Slovenska manjšinska samouprava je organizirala III. srečanje slovenskih folklornih skupin. Kak predsednica sem pozdravila skupine in tudi vse navzoče. Pred tremi lejtami, gda smo si tau vözmislili, smo si takši plan napravili, ka mo tau srečanje vsakšo leto meli, dapa tak, ka vsakšo leto druge in druge skupine pozovemo, naj nam pokažejo lejpe slovenske plese. Naš cilj je, da pomagamo pri ohranjanju plesov, folklornoga izročila. Na letošnjo srečanje smo pozvali štiri sku-pine, škoda, ka je mlašeča folklorna skupina iz Beltinec nej mogla priti. Odrasla folklorna skupina iz Beltinec je dvakrat nastopila pa navdušila gledalce, steri so ji dosta ploskali. Trno flajsni so bili na odri naši mali plesalci iz Števanovec, šaularge naše šaule. Gledalci so leko vidli sakalovsko folklorno skupino tö, že drugič pri nas. Hvala lejpa vsem skupinam, njinim mentorom in muzikantom za nastop in za lejpi zadvečerek. Trno nas veseli, da se je dvorana napunila. Gledalci so z veseljem in z dobro voljo odšli po končanom programi. Ništrni so mi povedali, da bi ešče dale gledali te lejpe slovenske plese in poslüšali glasbo. Obečala sem, če mo meli možnost, drugo leto mo pa organizirali tau srečanje. Moram se zahvaliti za finančno pomoč Državni slovenski samoupravi, Javnomi skladi za narodne in etnične manjšine v Budimpešti, Uradi za Slovence v zamejstvu v Ljubljani in skupščini Železne županije. Agica Holec predsednica V muzeju so začeli urejati novi depo Prejšnji teden so v Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru pospravljali skladišče in očistili ter restavrirali vsak ne razstavljen eksponat. V dveh skladiščnih prostorih bodo namreč čez kratek čas odprli depo, ki bo na ogled obiskovalcem. V depoju bodo nove razstavne police, na katerih bodo eksponati razstavljeni in etiketirani v vitrinah. Za ureditev depoja, ki bo stala 2,6 milijona forintov, je muzej sredstva dobil prek nateča ja. Vodja muzeja Marija Kozar računa, da bo slavnostno odprtje depoja ob koncu meseca junija. Direktorat železnožupanijskih muzejev načrtuje še en velik projekt, in sicer da bi v tovarni kos v Monoštru, ki so jo zaprli leta 2001, oblikovali industrijski muzej. Svetovno znana tovarna je bila edinstvena na Madžarskem in v Evropi. Stavbo tovarne in vso opremo v njej so leta 2005 razglasili za kulturni spomenik. Direktorat muze jev želi spomine te industrije ohraniti in jih predstaviti širšemu občinstvu. Za ta namen bi bilo treba pridobiti unijska sredstva, da bi lahko kupili stavbo in pripravili stalno razstavo. Če nakup stavbe ne bo možen, bo treba iskati kakšen drug način za odprtje razstave. Direktor direktorata dr. Zoltán Nagy je povedal, da se bo v kratkem srečal z županom Monoštra Tiborjem Viniczayjem in se z njim pogovarjal o možnostih oblikovanja muzeja. Preučil se bo tudi urbanistični načrt mesta Monošter, ki se dotika tudi stavbe nekdanje tovarne kos. Ali se bo stalna razstava lahko uresničila, bo znano predvidoma čez mesec dni. Nikoletta Vajda Porabje, 4. junija 2009 6 Manjšinci po varašaj Madžari iz Murske Sobote je 27 hektarov. Prejk njaga venskoga drüštva so se gost-njinoga drüštva nutpokazali boteu so s seuv pripelali en pa Slovenci v Somboteli so teče potok Gyöngyös, naj-je srečali – kak vsigder do ništerne od tej šeg v sombo-par vezenin (hímzés), štere se začnili padašivati pred demo pa leko tri malo vekša zdaj – v Škanzeni pri sloven-telskom Škanzeni. Tam so so od januara napravili. En štirimi lejtami, leta 2005 so jezera (tavak) tö. Prve drejve skoj iži. Gda so se poklonili eden film tö gordjemali o tau Vaugrov v Sloveniji žive člani Madžarskoga drüštva je na svojoj zemlej posado pa malo zdenili, se je začno madžarskom gostüvanji. Na v krajini Hetés, zatok so žen program. Na lejpo okinčani Ello Pivar so se na letošnjom ske zvezle hetiške motive oder so se postavile pesmar-srečanji spominali z njenimi tö. Ka se včasik na pamet ce madžarskoga drüštva. Že rečami: »...ka je smrt in ka vzeme, so farbe. V Hetési se štiri leta spejvajo vküper vo grske pesmi iz Prekmurja pa z drügi talov Vogrske. V zbo ri je je prva več bilau, gnes spejva šest žensk, v reperto ar so si odebrale zvekšoga deklinske pesmi. Skupino vodi pa go nutvči Ilona Gal, njina najvekša žalost je tau, ka ne morejo mlade cüjdobi ti. Gda se v Soboti srečajo ali sedijo na busi, vsikder začne jo spejvati, pa nej samo ljud»Baráti Kör« oprvin prišli v Mihály Saághy leta 1860, ar-ske pesmi. Na konci svojoga Somboteu. Od tistoga mau boretum je napravo njegov programa so pesmarce eške se bejdvej drüštvi srečajo sin István tresti lejt kesnej. V edno slovensko nauto tö zavsikšo leto, gnauk v Sloveni-bojnski cajtaj je dosta drejv spejvale. je žitek, gde se začne in gde nüca samo radeča, siva, pa ji, gnauk na Vogrskom. na nikoj prišlo, gnes najde-Domanje pesmarce, Sombo-se konča... miseu na smrt bejla farba. Radeča je tö nika Na letošnjom srečanji so mo zvekšoga baure pa takše telske spominčice, so se tö je tau žitka ... če v svojom posebnoga, nej je bordo pa je si gostje oprvin poglednili drejve, štere vzimi ne zgibijo s programom pripravile. Na žitki mi tö nika cüjdejemo nej roza – je povödala gospa center Sombotela. Videli so listke. Najbole erične rauže v srejdi pa so enjale spejvati, k tistoma, ka smo erbali od Sečko. Delo opravlajo s poobnovleni Glavni trg (Fő parki so rododendroni, šteri ka bi se z navzaučimi spomi-starcov ... smo nej zaman močjauv mentorice. tér), ižo, gde ma kancelaj so ranč cveli, gda so soboški nale na pokojno Ello Pivar, živeli... vrejdno je bilau.« V tistom cajti, gda so se Som-Slovensko drüštvo v Sombo- Sombotelske spominčice so botelčani pa Sobočani pateli pa veuki namalani kejp v vogrskom geziki zaspejva-dašivali v Škanzeni, so tam na steni ednoga dvoriška, na le porabsko balado »Moj oča eške dvej drüge skupine tö šterom je nutpokazana cejla meu je sine tri«, vužgale so bile. Mladi podje so se, nazgodovina varaša, o šteroj so svejčo. Zbrano lüstvo je tak ravnani v več stau lejt stare od svoji vodičov gostje leko poslüšalo pesem, ka je v tüu-gvante, sablali pa z botami dosta čüli. či stalo. Dosta lidi je djauka-bili. Nej za istino, liki so se Na trgi je ranč te bila po lo. Vüpali so, ka pesem in tija samo pripravlali na karnestavlena Vinska ves, gde se molitev pride do neba k Elli val. Pri ednom drügom rami je leko koštavalo vino iz šest in Jožeti Ternari, šteri je več pa je vse lepau okinčano najseti zamanic iz cejle Vogr ranč tak nej med nami. bilau. Djenau v sedmoj vöri ske. Zvün toga je vsikši naj- Kak je nauva predsednica je po poštiji pripelala kočija, gir človek leko probo eške Madžarskoga drüštva »Ba-štera je mladoženca pa snejo palinke, reteše, mesau pa sir ráti kör« Zsuzsanna Sečko pelala. Odlaučila sta se, ka ta (sajt) tö. Mali rami so čaka povödala, majo soboški Vaug-svoj žitek v Škanzeni vküpli žedne pa lačne do nedele ri, šteri kauli 300 geste, svo-zvezala. večer, za nji so organizerali Madžari v arboretumi bili. Ve-štera je bila duga lejta pred-jo drüštvo že od leta 1990. Pomalek je kmica grtüvala, koncerte tö. uka škoda, ka so male table, sednica soboškoga drüštva, Mlašeča lejta so že prej vöz-gda so sombotelski Sloven-Autobus soboški Madžarov se na šteraj je pisalo, gde kakšo pa začnila padaštvo s Som-rasli. V tej lejtaj so čuvali svoj ci pa soboški Madžari eške je odpelo v Arboretum v Ká-drejvo pa raužo vidimo, že na botelčani. Od leta 1973 je gezik pa svojo kulturo, tak vküper spejvali. Daleč so se moni, šteri je inda ejkstra ves nikoj prišle. Etak se samo tak bila novinarka pri Népújsá-tö, ka so pisatele iz Vogrske čüle fude, slovenske pa vobila, gnes pa že sliši k Sombo-leko španceramo po parki, gi, novinaj prekmurski Mad-pa Prekmurja k sebi pozva-grske naute. Pri guči je ranč teli. Inda so tam bili tranki pa ka ne vejmo, ka vidimo. Ar-žarov, od leta 1994 so go leko li. Padašivajo se z drügimi tak bilau: ništerni so se pomlake. Rejč arboretum pride boretum je nej davnik daubo v Somboteli tö čüli na radio-drüštvami tö, depa se prej gučavali slovenski, ništerni iz dijačke rejči »arbor«, štera peneze, tak ka gvüšno nauve ni MMR. Zgodovina, žitek pa najbole v Somboteli čütijo. vogrski. Dva naroda sta se znamenüje »drejva«. V tom table napravijo. Prva, kak šege prausni lidi v madžar-Gnes majo pevski zbor pa padašivala, dvej manjšini iz veukom gračenki je posajeni človek vödé s parka, si leko ski vesnicaj Prekmurja so go krožek ročni del (kézimun-dvej veuki varašov. 2.500 fele drejv pa korin. Park eške za dom rauže küpi. tö fejst brigali, dosta je o tem ka szakkör), šteri je z delom je star več kak stau lejt, veuki S člani sombotelskoga slo-pisala. Lanjsko leto so člani začno letos januara. V Som--dm- Porabje, 4. junija 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… Lidge si brodijo, ka so si uni moudo (divat) vözbrodili. Samo naj si brodijo, depa tou je nika nej istina. Istina je tou, ka je pred lidami čüda drugi živih stvari živelo na zemli. Pa so prej že uni moudo gonili, steri ali stera je lepša, bole krepek ali krepka, eleganten ali elegantna. Dapa od vsej tej živi stvari so ftiči vözbrodili moudo. Pa nej ranč vsi ftiči na toum svejti. Nej, sploj nej! Srake so tiste ftice, ka so prve začnole moudo tirati. Tak bar pravijo srake. Pa če une lažajo, po tejm je tou tö edno velko lažanje. »Ka se pa lidge tak gornosijo, kak bi uni vönajšli moudo?« se je v svojom gnejzdi nika zbrsavala edna nej najbole mlada sraka. »Vsikša živa stvar na toum svejti vej pa pouni, ka smo tou srake vönajšle, nej pa lidge, pa niške drugi nej.« »Tou pa zato, ka smo srake vsigdar bile najbole čedne od vsej drugi. Človek je eške na drejvi živo kak kakša opica, gda smo srake že vejdle, ka je tou mouda,« se je začnola gora gemati druga sraka. »Zato pa smo tak lejpe, depa ge sam najbole lejpa,« se je iz svojoga gnejzda zglasila sraka Čr SLEJDNJA MOUDA namlaka. Jaj, kakšo srakanje je nagnouk gratalo. Takšo raščanje, ka se je čülo do Maloga blatnoga jezera pa do Triglava. Edna prejk druge se je začnola zdejrati, ka je una najlepša pa edna druga nej. Ja, tristou srak je vsikša za sebe najbole na glas raščala, ka je una gé najlepša. Najbole na glas pa je srakala sraka Črnamlaka: »Ge, ge, samo ge sam najlepša!!! Ge samo ge sam najbole lejpo čedna,« se je od vsej njou najbole čülo pa so zato druge srake eške bole na glas raščale. Gvüšno, ka so tou čüle druge srake tö. Pa so čüle pa razmejle, ka od koga srakajo. Zato se je vsikša za sebe začnola nazaj zdejrati: »Nej si ti, ge sam najlepša!!!« Tak se je moudna revija pomalek čüla od Švedske pa vse do Indije, od Španije pa ta daleč do Sibirije. Vsikša sraka za sebe je raščala pa srakala, ka je una gé najlepša pa malo po tejm eške ka je gé najbole lejpo čedna. Tou od lejpo čednoga si je vözbrodila sraka Črnamlaka. Pa go je zato eške bole svadilo, ka druge srake takšo raščijo, ka se je narodilo v njenoj glavej. Zato si je vcejlak nika nouvoga zbrodila pa začnola najbole na glas raščati: »Ge sam najbole lagvo noura!!!« Nagnouk so srake začnole edna prejk druge srakati: »Nej, nej si ti! Ge sam najbole lagvo noura!!!« »Ka se pa tak gora nosiš, ge sam najbole lagvo noura!!!« se je čülo vse vprejk. Kuman nin za sedem vör so srake gora prišle, ka so sploj raščale tak na glas. Pomalek so vcejlak tiüma gratale. Sraka Črnamlaka pa se je samo naraj smedjala, se je smedjala pa si kcuj brodila: »Na, tou je vcejlak nouva mouda. Tou smo si gvüšno nej srake vözbrodile. Tou nouvo moudo smo srake prejk od lidi vzele. Uni so takši gé, ka se več sploj ne vejo poslüšati. Pa tou tö, ka so takši gratali, ka dosta sumarij pa norij gora zemejo. Pa po tejm od toga najbole za istino gučijo. Kak moje sestre srake, kak so raščale, ge sam najbole lagvo noura.« Ja, tak si je brodila sraka Črnamlaka, lidge pa naj povejo, če je tou istina gé ali pa nej. Miki Roš Malčki so se veselili gledališke predstave 27. maja je porabske malčke razveselila skupina učencev lutkovnega gledališča OŠ Mačkovci. Malčkom iz vrtcev Sakalovci, Slovenska ves in Monošter so osnovnošolci v kulturnem domu v Slovenski vesi predstavili dramatizacijo pravljice Ele Peroci z naslovom Muca Copatarica. Po predstavi so otroci skupaj zaigrali različne igrice in peli pesmi, ki jih vsi poznajo. ALI STE VEDELI ... ZAKAJ LAHKO PTICE SEDIJO NA DALJNOVODU IN PREŽIVIJO? KADAR SE ŽOGA VRTI, ZAVIJA IZ SMERI. Zaradi vrtenja žoga vrti zrak v svoji okolici, ki se zato ob enem delu žoge giblje hitreje, na nasprotnem delu pa počasneje. Žogo zanese na tisto stran, kjer je hitrost zraka večja. Slovarček: prosti strel – szabadrúgás zavije – elkanyarodik vrti se – forog zanese – elsodor (Vir: www.h-e.si) PETEK, 05.06.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.35 IZUMITELJICA, KRATKI FILM, 9.50 ENAJSTA ŠOLA, 10.25 JASNO IN GLASNO: POTOVANJA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: CVETLIČAR, 11.50 TO BO MOJ POKLIC: PODJETNIK, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KRVAVA LETA, IZR. DOK. SER., 14.05 DOKUMENTARNI FELJTON, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 RISANKA, 16.10 IZ POPOTNE TORBE: ZVOK JE VSEPOVSOD, 16.25 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.45 TV POGLED, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 UMKO, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2009, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.30 INFOKANAL PETEK, 05.06.2009, II. SPORED TVS 6.25 INFOKANAL, 6.55 TV PRODAJA, 7.25 GLASNIK, 7.50 UMETNI RAJ, 8.15 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, SERGEJ KAPUS - ROJSTVO PLANETA II. (1994), 8.25 EVROPSKI MAGAZIN, 8.55 ČRNO BELI ČASI, 9.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 05.06.1991, 9.35 ŽOGARIJA, 10.05 TV PRODAJA, 10.35 CIRCOM REGIONAL: CESA 2008, 11.05 MINUTE ZA ..., 11.35 ŠTUDENTSKA, 12.00 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 13.00 TENIS ROLAND GARROS, 20.00 HOME, DOK. FILM, 21.35 OPERACIJA BEDAK, AM. FILM, 23.05 KAMATAKI, KAN. FILM, 0.55 GANDŽA, AM. NAD., 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 06.06.2009, I. SPORED TVS 6.45 KULTURA, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK: V SVET KROJAČI SO ODŠLI; ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI, LUTK. IGRA; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS.; TANZANIJA, OTR. NAD., 9.25 KRALJ, AM. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DR. WHO, ANG. NAN., 14.00 ROŽNATI PANTER, RIS., 14.05 IZUMITELJICA, KRATKI FILM, 14.20 GOSPODIČNA MARPLE: PROTI NIČLI, ANG. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.25 NA VRTU, 17.50 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.40 RIM, ANG.AM. NAD., 0.35 DNEVNIK, 1.15 INFOKANAL SOBOTA, 06.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.50 TV PRODAJA, 10.20 SKOZI ČAS, 10.30 POSEBNA PONUDBA, 10.50 CIRCOM REGIONAL: CESA 2008, 11.20 MINUTE ZA ..., 11.50 ŠTUDENTSKA, 12.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.05 TV PRODAJA, 14.55 TENIS ROLAND GARROS, FINALE (Ž), 20.00 DRUGA DRŽAVLJANSKA VOJNA, AM. FILM, 21.30 BLEŠČICA, 22.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 22.30 HENDRIX, AM. FILM, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 07.06.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 9.00 ŽOGARIJA, 9.25 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE OPČINE NAD TRSTOM, 11.10 IZVIR(N)I, 11.35 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POZDRAVLJENA PETRA, 14.25 PRVI IN DRUGI, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NAGLAS!, 17.20 FOKUS, 18.25 MAKS IN RUBI, RIS, 18.30 JANI NANI, RIS., 18.40 ŽREBANJE LOTA, 18.55 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2009, 23.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.30 BEG V VERIGAH, AM. ČB FILM, 1.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 07.06.1991, 1.25 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL NEDELJA, 07.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.15 TV PRODAJA, 10.45 SKOZI ČAS, 10.55 MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE MARIBOR 2009 -LJUDSKA PESEM, 11.25 TV PRODAJA, 11.55 LYNX MAGAZIN, 12.25 ALPE-DONAVAJADRAN, 12.55 RAD IGRAM NOGOMET, 13.20 TURBULENCA, 14.10 TV PRODAJA, 14.40 RALLY VELENJE, REPORTAŽA, 14.55 TENIS ROLAND GARROS, FINALE (M), 20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. LIT. NAD., 21.50 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 22.40 NA UTRIP SRCA: OB 80 LETNICI PLESALCA IN KOREOGRAFA HENRIKA NEUBAUERJA, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 08.06.2009, I. SPORED TVS 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ANIMALIJA, RIS., 9.30 ODDAJA ZA OTROKE, 9.45 ŽOGARIJA, 10.15 ZVOK JE VSEPOVSOD, 10.30 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.00 POZIMI SE DELA SOL, DOK. ODD., 11.50 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.45 GALA KONCERT SKLADATELJEV M. SEPETA IN J. ROBEŽNIKA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 JANKO IN METKA, RIS., 16.05 TANZANIJA, OTR. NAD., 16.25 SKRIVALNICE MED IGRAČAMI, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 KAKO SMO VOLILI, 21.00 STRAH, STRES IN JEZA, ANG. HUM. NAD., 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 08.06.1991, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 08.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.10 TV PRODAJA, 10.40 SOBOTNO POPOLDNE, 12.50 TV PRODAJA, 13.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 13.35 10. MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE MARIBOR 2009, 14.05 SLOVENSKI UTRINKI, Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič 14.30 POSEBNA PONUDBA, 14.50 RAD IGRAM NOGOMET, 15.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 08.06.1991, 15.40 OSMI DAN, 16.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.55 PRVI IN DRUGI, 17.25 TO BO MOJ POKLIC: PODJETNIK, 18.00 FRASIER, AM. HUM. NAD., 18.30 STRAH, STRES IN JEZA, ANG. NAD., 19.00 LABIRINT, 19.45 SKOZI ČAS, 20.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 POTEM GOLDY REČE, TO MORAŠ PA ENKRAT NAPISATI, 23.10 VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O SEKSU, AM. FILM, 0.35 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 1.40 INFOKANAL * * * TOREK, 09.06.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MATJAŽ LOBODA: SIVČKOVI SPOMINI, 9.45 RIBIČ PEPE: TANZANIJA, OTR. NAD., 10.05 RISANKA, 10.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 10.45 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 11.50 VEČERNI GOST: PROF.DR. TOMAŽ ZWITTER, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 RAZŠIRJENI PROSTORI ATELJEJA, DOK. ODD., 13.55 PISAVE, 14.20 DUHOVNI UTRIP, 14.35 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 TAM KJER AJDA CVETI IN LAN ZORI, 16.25 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. SER., 18.00 KNJIGA MENE BRIGA, 18.20 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 DOSJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ŽIVLJENJE POD NAPOLEONOM, NEMŠ. DOK. SER., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.20 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. SER., 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 09.06.1991, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL TOREK, 09.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.55 TV PRODAJA, 8.25 NLP, 11.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.25 NA LEPŠE, 12.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.25 POTEM GOLDY REČE, TO MORAŠ PA ENKRAT NAPISATI, 14.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.45 STUDIO CITY, 15.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 09.06.1991, 16.00 IZVIR(N)I, 16.25 TV PRODAJA, 16.55 GLASNIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST: ŠTEFKA DROLC, 20.00 MUZIKAJETO: YUGOROCK, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.25 DEDIŠČINA EVROPE:IMPERIJ: AVGUST, PRVI RIMSKI CESAR, 22.50 GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 10.06.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 9.35 JANKO IN METKA, RIS., 10.00 RISANKA, 10.10 TAM KJER AJDA CVETI IN LAN ZORI, 10.25 SLOVENSKI VODNI KROG: PESNICA, 10.50 KNJIGA MENE BRIGA, 11.10 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. SER., 11.45 DOSJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KAKO SMO VOLILI, 14.20 IZVIR(N)I, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON: KUPČIJA Z GALEBI, RIS. NAN., 16.10 POD KLOBUKOM, 16.45 RISANKA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, 19.45 ŠPORT, 20.05 RDEČI PRAH, JUŽNOAFRIŠKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SVETO IN SVET, 0.20 TURBULENCA, 1.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 10.06.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL SREDA, 10.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.35 TV PRODAJA, 11.05 SPET DOMA, 12.50 HRIBAR, 13.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 10.06.1991, 14.15 PRAVA IDEJA!, 14.40 OB 80 LETNICI PLESALCA IN KOREOGRAFA HENRIKA NEUBAUERJA, ROMEO IN JULIJA, 16.00 TV PRODAJA, 16.30 MOSTOVI -HIDAK, 17.00 SLOVENCI PO SVETU, 17.30 ČRNO BELI ČASI, 17.50 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.15 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 19.30 Z DAMIJANOM, 20.00 ROKOMET (M), KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO: SLOVENIJA - BELORUSIJA, 22.05 IRAN 1385, DOKUMENTARNI FELJTON, 22.25 PAVLE LUŽAN, 23.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 11.06.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.30 POD KLOBUKOM, 10.05 ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 TURBULENCA, 11.30 SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 SANJSKI POLET, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 DRUGA SVETOVNA VOJNA -ZA ZAPRTIMI VRATI, ANG. DOK. SER., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN 23.35 BESEDE IN SLIKE, 23.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 11.06.1991, 0.10 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL ČETRTEK, 11.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.30 TV PRODAJA, 12.00 GLOBUS,12.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 11.06.1991, 12.55 UŽITEK IN ZLOČIN MONTMARTRA, FR. DOK. ODD., 13.45 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 14.10 NA LEPŠE, 14.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ SACRAL - ALLELUIA, ZBOR ALFA IN OMEGA, 15.25 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA ŠAVEL, 20.00 GALA KONCERT, POSNETEK HUMANITARNE PRIREDITVE IZ MARIBORA, 21.30 PATETIČNA ČAJKOVSKEGA, FR. DOK. FILM, 22.20 JASNOVIDKA, AM. NAD., 23.00 GOLJUFI, AM. FILM, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada VABILO na POHOD OD GORNJEGA SENIKA DO VERICE - RITKAROVCI v soboto, 6. junija 2009 (po trasi bodoče ceste med obema vasema) Organizator: Generalni konzulat RS v Monoštru Dolžina: cca. 14 km Zbirališče: ob 9.30 uri pri trgovini na Gornjem Seniku Prijavnina: 2 EUR -560 forintov Prijavnina je simbolična, hvaležno pa sprejmemo prostovoljne prispevke, ki jih bomo namenili v dobrodelne namene. Za otroke prijavnine ni! Ko se zberemo, krenemo po asfaltni poti do temeljnega kamna bodoče cestne povezave med Gornjim Senikom in Verico-Ritkarovci. Od tu nas vodi pot (včasih so ji rekli “mašna pot”, ker so ljudje po njej hodili k maši) proti Ritkarovcem do starega zvonika, kjer bomo ob krajšem postanku pogasili žejo. Nato nadaljujemo pot proti Verici do prenovljenega Kulturno - informacijskega doma, kjer se bomo odpočili in okrepčali. Pot nadaljujemo v smeri Ritkarovcev in skozi gozd do Grbenščka, kjer se po krajšem postanku spustimo nazaj do Gornjega Senika. Pot, po kateri bomo hodili, je speljana po prekrasni, kulturni krajini Porabja. Prav prisrčno vabljeni in veselimo se vašega prihoda, Generalni konzulat RS v Monoštru Zaradi lažje organizacije vas naprošamo, da se prijavite na tel. št.: 0036 94 553 111. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost! Pri organizaciji pohoda so nam priskočili na pomoč: Časopis Porabje Zveza Slovencev na Madžarskem Gábor Ropos – župan Gornjega Senika Javni zavod Krajinski park Goričko András Doncsecz – župan Verice – Ritkarovcev Center za zdravje in razvoj M. Sobota Državna slovenska samouprava MEGHÍVÓ FELSŐSZÖLNÖK – KÉTVÖLGY GYALOGTÚRÁRA 2009. június 6.-án, szombaton (a két községet összekötő leendő út nyomvonalán) Szervező: Szlovén Köztársaság Főkonzulátusa Túraútvonal hossza: kb. 14 km Találkozó: 9.30 órakor a felsőszölnöki vegyesboltnál Nevezési díj: 2 EUR -560 Ft (A szimbolikus összegű nevezési díj mellett további, jótékony célú felajánlásra kerülő támogatásokat is örömmel fogadunk) Gyerekeknek a részvétel ingyenes! A gyülekezést követően aszfaltos úton indulunk a Felsőszölnök – Kétvölgy-Ritkaháza községeket összekötő út elhelyezett alapkövéhez. Innen utunk a miseútnak nevezett vonalon (régen az emberek ezen az útvonalon jártak misére) vezet tovább Ritkaházára, a haranglábhoz. Itt kisebb pihenő alkalmával lehetőség nyílik szomjoltásra. A túrát folytatjuk a kétvölgyi felújított Kulturális és Információs Központig, ahol lehetőség nyílik pihenésre és felfrissülésre. Kétvölgyről elindulunk Ritkaháza irányába, majd az erdőn keresztül a Kakasdombon tartott kisebb pihenő után visszaérkezünk Felsőszölnökre. Az túra útvonala Rába-vidék gyönyörű tájain vezet keresztül. Szeretettel várjuk és örömmel fogadjuk részvételét, Szlovén Köztársaság Főkonzulátusa, Szentgotthárd Kérjük, hogy a szervezési munkálatok megkönnyítése érdekében részvételi szándékát jelezze a következő telefonszámon: 0036 94 553 111 A túrán való részvétel saját felelősségre történik!