d sova
industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov
Urcuvj
17. OKTOBER 1975
ŠTEVILKA 19 —XV
RAZVOJ RADIALNIH POTNIŠKIH PLAŠČEV V SAVI — Abeceda razvoja potniških radialnih plaščev seže že v leto 1968, ko je prve korake v razvoju »R« plaščev napravil mgr. chem. Pavle Munih. Danes so že vse velike težave za nami, razvoj gre naprej, zato pa bo toliko bolj zanimivo zvedeti, kako so potekali prvi koraki pri razvoju in na kakšne težave so naleteli vsi, ki so pri tem sodelovali.
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI - Pred letom dni smo v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih volili delegate v samoupravne interesne skupnosti. Teden dni kasneje pa smo oddali svoj glas še v krajevnih skupnostih. Delegati so bili izvoljeni, delegacije formirane, delo je steMo, Leto dni bo kmalu za nami, mi pa o delu delegatov vemo bolj malo.
n □ a —>
VARSTVO OTROK — Že v nekaj številkah smo v našem glasilu priobčili prispevke, ki so bili posvečeni mednarodnemu letu žena, zato se nam zdi prav, da tudi to pot posvetimo nekaj vrstic delovni ženi in skrbi za naš najmlajši rod, če že ne zaradi Tedna otroka, pa zato, ker za naše najmaljše še vedno ni vse urejeno tako, kot bi moralo biti.
<— b a n
MLADI KRITIČNO — Milan Čufer je v razgovoru s tehničnim urednikom' povedal veliko zanimivega in kritičnega o delu konference mladih delavcev,1 M v začetku svoje mandatne dobe ni uresničila sprejetih nalog in s tem ni opravičila zaupanja mladih.
HUB
IZNAJDITELJSTVO PRED DELAVSKO KONTROLO — V oktobru leta 1972 sta dva naša sodelavca predložila komisiji za obravnavo iznajditeljskih predlogov predlog o novem načinu izdelave velozračnic. Še do danes nista dobila »za svoj predlog pozitivnega odgovora, čeprav vsa proizvodnja velozračnic teče že nekaj časa po novem postopku.
ŠPORT — Na športni strani bo prav gotovo za vsakogar nekaj. Kolesarji v Vojvodini, savski nogometaši uspešni na sindikalnem prvenstvu Kranja, šport za vsakogar in prispevek o pripravah za zimsko smučanje, ki ga je za ljubitelje tega športa napisal Edo Modic.
■ i ■ ->
VAJA CZ v KTM — V krajevni skupnosti Zelena jama v občini Moste-Poljc se na majhnem področju nahaja okoli 15 delovnih organizacij, kot so: Saturnus, Izolirka, Kolinska, Teol itd. Vse te delovne organizacije (tudi KTM) so v obrambnih pripravah povezane s svetom KS Zelena jama, ki je imiciator in organizator vseh struktur obrambe, v katero spada tudi civilna zaščita.
■ ■ ■
DRUŽBENI PLAN SRS ZA OBDOBJE 1976—1980
Z izdelavo srednjeročnega programa razvoja za obdobje 1976—1980 smo v naši delovni organizaciji pričeli že v preteklem letu, ko smo na zborih delavcev v posameznih temeljnih organizacijah razpravljali o nadaljnjem razvoju naše dejavnosti ter sprejeli globalne okvire rasti fizičnega obsega proizvodnje poj: posameznih skupinah proizvodov. Na osnovi tega so bili tudi v letošnjem letu izdelani po posameznih skupnostih tozdov oziroma tozdih minimalni kazalci.
■ ■ h —>
2
Obramba domovine
Vaja civilne zaščite v KTM - Protektor
»Po večtedenskih nemirih na naših mejah so se sovražnikove grožnje uresničile. Danes, dne 9.10.1975 je ob 12. uri sovražnik prestopil naše državne meje in z nenadnimi zračnimi posegi izvedel bombne napade na nekatere strateško važne cilje: Maribor, Celje ...«
V krajevni skupnosti Zelena jama v občini Moste-Polje se na majhnem področju nahaja okrog 15 delovnih organizacij, kot so: Saturnus, Izolir-ka, Kolinska, Teol itd. Vse te DO (tudi skupnost tozdov KTM-Protek-tor) so v obrambnih pripravah povezane z odborom za ljudsko obrambo KS Zelena jama, ki je v miru in vojni iniciator in organizator vseh struktur obrambe, v katero spada tudi civilna zaščita.
Ob 12. uri in 10 minut se je začela razprava o pravkar sprejetem poročilu o sovražnikovi agresiji. Situacija je resna, čeprav v poročilu ni omenjeno kot področje sovražnikovih napadov mesto Ljubljana. Obsta. ja možnost, da bo do tega napada v teku dneva tudi prišlo. Predsednik odbora daje poveljniku civilne zaščite zadnja navodila glede aktiviranja vseh oddelkov CZ v Kemični tovarni. Poveljnik CZ skliče štab CZ in vse člane štaba zadolži s konkretnimi nalogami.
12.30 ... V pičlih petnajstih minutah so bili vsi obvezniki CZ poklicani na zbirališče svojih oddelkov. Poveljnik CZ pregleduje vse oddelke skupaj z njihovo opremo in sredstvi za reševanje in nudenje prve pomoči.
V zaklonišču med bombnim napadom
bivalstvom in obenem tudi materialno škodo delovnim organizacijam, ustanovam ... Vse je mirno.
15.40 . .. Na nebu so se pojavila sovražnikova izvidniška letala. Vsem je bilo takoj razumljivo, da tej sovražnikovi potezi sledi druga: bombni napad.
15.57 .. . Močni, enominutni, zavijajoči znak sirene je potrdil naša pričakovanja. ALARM. Vsi v zaklonišče. V treh minutah je bilo zaklonišče polno in vrata so bila zaprta. Proizvodnja je za trenutek ustavljena, izključeni so vsi viri energije. V zaklonišču vlada mučna tišina. Vsi zrejo v strop in napeto prisluškujejo detonacijam »letalskih bomb«, ki
na pomoč najbližje gasilce. Prvi so se na poziv javili gasilci iz sosednje tovarne TEOL. Ograjo med obema tovarnama so podrli in tako hitro prišli do mesta požara. Šele takrat opazimo, da se dviga gost črn dim na več mestih v celi krajevni skupnosti Zelena jama. Sovražnikova letala so očitno natančno opravila svojo nalogo. Kljub temu so bile vse enote CZ kos svoji dolžnosti reševanja in nudenja prve pomoči.
16.30 ... Ogenj je pogašen, ranjenci so prepeljani na postajo prve-medicinske pomoči, ostale so le »ruševine«. Proizvodnja poteka normalno. Enote CZ so na svojih mestih in čistijo opremo in sredstva. Reševanje poteka normalno brez kakršnihkoli zastojev. Služba obve-
Civilna zaščita kot del sistema ljudske obrambe je najširša oblika pripravljanja in udeležbe delovnih ljudi ter občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter družbenopolitičnih skupnosti pri zaščiti in reševanju prebivalstva oz. materialnih dobrin pred vojnimi akcijami in naravnimi nesrečami.
Tako je tudi v KTM formirana enota CZ, ki je popolnoma opremljena z' vsemi potrebnimi sredstvi. To enoto je postavil štab CZ na pobudo odbora za ljudsko obrambo KTM-Protektor in odbora za ljudsko obrambo pri KS Zelena jama. Odbor in štab skrbita, da je enota v stalni pripravljenosti. Štab in odbor izvoli delavski svet skupnosti tozdov.
Smo v pisarni, kjer so zbrani vsi člani odbora za ljudsko obrambo.
Vratarska služba je pojačana s krožnimi patruljami. Vratarji kontrolirajo vse prihode in odhode iz tovarne. Proizvodnja poteka normalno. Zaklonišče za delavce je urejeno. Pred njim stoji dežurni, ki ne dovoljuje pristop k zaklonišču. Nikjer ni opaziti neredov. Vse priprave potekajo mirno, brez panike.
V odboru poteka razprava o trenutni situaciji. Zveza s štabom nenehno deluje. Resno razpravo prekinja vsakih 10 minut kurir poveljnika CZ, ki sporoča predsedniku trenutno situacijo v tovarni.
14.00... Oddelki so v stalni pripravljenosti. Prva izmena je že končala z delom. Moralno stanje v oddelkih je dobro. Do sedaj ni bilo nobenih poskusov diverzantskih skupin, ki bi eventuelno poskušale povzročiti zmedo med civilnim pre-
zunaj neusmiljeno rušijo, ubijajo ... Napetost traja le nekaj minut. Zaklonišče se še nekajkrat strese in nato spet vse utihne.
16.08 . .. Konec alarma. Dežurni zaklonišča odpre vrata in pred nami se pokažejo »ruševine«, ogenj dim, prah. Začeti je treba z reševanjem. Nekdo zavpije, da je v ruševinah ranjenec, ki se ni utegnil pravočasno umakniti v zaklonišče. Oddelek prve medicinske pomoči že nudi pomoč.
Na drugem koncu tovarne poročajo o požaru, ki na srečo ni večjega obsega. Gasilci so ga že lokalizirali in že skoraj pogasili. Toda v tem trenutku se je rdeči petelin pojavil na drugem koncu tovarne in v večjem obsegu. Vsi gasilci so zaposleni pri gašenju prvega požara in poveljnik CZ v tem trenutku kliče
ščanja, javljanja in alarmiranja nas je obvestila, da je napada konec. Konec je združene vaje vseh enot CZ v delovnih organizacijah krajevne skupnosti Zelena jama.
Opazovalci so zadovoljni, reševalci tudi. En »zračni napad« je za nami. Koliko jih še bo, ne vemo. Sovražnik bo poskušal z večkratnimi napadi »onesposobiti« čim več tovarn, ustanov, šol, bolnišnic in s tem povzročiti materialno škodo, zastoj v proizvodnji in paniko med ljudmi.
Strinjali se boste z menoj, da je reporter dobro opravil svojo poročevalsko dolžnost. Vajo CZ v KTM-Protektor nam je predstavil tako, kot da bi šlo zares in ne samo za vajo. Za to je imel tudi razlog, saj so vse enote delovale brezhibno, zavzeto in s polno mero odgovornosti.
Vsak najmanjši požar je potrebno lokalizirati
Nudenje prve pomoči
Aktualno
3
Srednjeročni program razvejo SRS zn obdobje 1976-1980
Z izdelavo srednjeročnega programa razvoja za obdobje 1976—1980 smo v naši delovni organizaciji pričeli že v preteMem letu, ko smo na zborih delavcev v posameznih temeljnih organizacijah razpravljali o nadaljnjem razvoju naše dejavnosti ter sprejeli globalne okvire rasti fizičnega obsega proizvodnje po posameznih skupinah proizvodov. Na osnovi tega so bili tudi v letošnjem letu izdelani po posameznih skupnostih tozdov oziroma tozdih minimalni kazalci.
V letih 1971—1975 so doseženi pomembni uspehi, kljub temu pa se pojavljajo ob njih tudi pereči raz-
Potreben je enakomeren družbeni razvoj
vojni problemi. Inflacijska gibanja sproti razvrednotijo dosežene rezultate in zavirajo razvoj samoupravljanja. Premalo so razvite energetska in surovinska osnova, prometna
Na 2. redni seji centralnega strokovnega sveta in na 4. redni seji delavskega sveta delovne organizacije so bili na dnevnem redu obsežni materiali v zvezi z izdelavo srednjeročnega plana za obdobje 1976— 1980 na področju socialistične republike Slovenije ter srednjeročni razvoj SFRJ. Oba omenjena sveta sta temeljito razpravljala tudi o OSNUTKU DOGOVOROV o družbenem planu SRS za obdobje 1976— 1980.
V nadaljevanju objavljamo kratek povzetek.
infrastruktura in proizvodnja hrane. Problem sta slaba kvalifikacijska struktura zaposlenih in premalo razvita raziskovalna dejavnost. Vse to se odraža v premajhni produktivnosti in preveliki odvisnosti od tuje tehnologije.
Temeljni cilji in naloge razvoja za obdobje 1976—1980
Osnovni cilj je stabilizacija in reševanje strukturnih neskladij. Neposredni razvoj in cilji do 1980 so uveljavljanje samoupravljanja, stabilna rast življenjskega standarda, bolj dinamičen gospodarski razvoj, intenzivnejši razvoj menjave in sodelovanja s tujino, enakomeren družbeni razvoj vseh območij v SRS, krepitev varnosti in ljudske obrambe.
Temeljne naloge skupne politike razvoja
Predvidevamo, da se bo ob poprečni gospodarski rasti SRS za 7,4 % povečal življenjski standard za 40 °/o. Pri tem se bo bolj povečal družbeni standard in nekoliko manj osebna poraba. Zaposlenost naj bi
se povečala za 2,5 °/o letno. Med pomembnimi nalogami skupne razvojne politike so napori za povečanje deleža produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda na 65 % glede na poprečnih 45 % doseženega v preteklih petih letih. S politiko delitve dohodka temeljnih organizacij združenega dela se bodo morali delavci zavestno opredeliti za smotrno razmerje med krepitvijo materialne osnove ter zadovoljevanjem osebnih in skupnih potreb, pa tudi za ustrezna razmerja v okviru delitve svojega bruto osebnega dohodka. Na teh osnovah bo mogoče povečati bruto osebne dohodke na zaposlenega za 4,7 % letno. S samoupravnimi sporazumi bodo delovni ljudje opredelili svoje interese in zanje določili sredstva, ki jih bodo združevali iz dohodka tozdov in iz bruto osebnih dohodkov. Rast sredstev za dejavnost SIS bo morala biti nekoliko počasnejša od rasti družbenega proizvoda, vendar večja v primerjavi z rastjo osebnih dohodkov.
Potrebna je sistematska in vsebinska preos-nova družbenih dejavnosti. Celotna družbena skupnost naj poskrbi predvsem za uresničevanje reforme sistema vzgoje in izobraževanja ter za kadrovsko in materialno krepitev tega področja. Razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti mora temeljiti na raziskovalnem delu in njegovih rezultatih. Treba je doseči racionalizacijo raziskovalne dejavnosti in njeno usmeritev na prioritetna področja.
Takšna usmeritev bo zahtevala hitrejšo rast sredstev za raziskovalno delo od rasti družbenega proizvoda.
Na področju zdravstvenega varstva je potrebno ustvarjati enake možnosti vsem občanom neglede na dohodek posameznika in neglede na razvitost posameznega območja. Razvoj splošnega varstva borcev NOB, vojaških invalidov, drugih borcev in občanov, ki so pod posebnim družbenim varstvom, bo v Skladu z ekonomskimi možnostmi.
Nujno je tudi intenzivno razvijanje otroškega varstva. Osnovni smoter bo postopno izenačevanje živ-Ijenskih pogojev in razvoja vseh otrok po načelu solidarnosti in vzajemnosti, kar naj bi zaposlenim staršem omogočilo čimbolj produktivno delo.
Na področju soicalmega skrbstva bi si morali prizadevati za izpopolnjevanje sistema družbenih denarnih pomoči, za pospešeno usposabljanje socialno ogroženih in prizadetih oseb ter za povečanje zmogljivosti domov za stare ljudi.
Razvoj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo moral uveljaviti nove odnose med zakonskim in samoupravnim urejanjem tega področja. Treba bo zagotoviti realno vrednost pokojnin in njihovo večjo povezanost z minulim delom. Treba bo tudi izpopolniti sistem obveznega zdrvastvenga zavarovanja kmetov.
Na področju kulturne dejavnosti bo treba zmanjšati razlike v možnostih za kulturno življenje. Teles-nokulturne skupnosti bodo morale posvetiti glavno pozornost večji množičnosti, kar bo zahtevalo večje število kadrov.
Teritorialno obrambo kot najširšo obliko ljudske obrambe bo tre-
ba še naprej razvijati in usposabljati za delo v miru in v vojni.
Z intenzivno stanovanjsko gradnjo bo treba ob koncu petletnega obdobja v glavnem odpraviti stanovanjski primanjkljaj.
Zaradi optimalnega razvoja SR Slovenije je med temeljnimi cilji razvoja v letih 1976—1980 bolj skladen družbeni razvoj vseh območij, ki mora težiti k izravnavanju gospodarskih, socialnih in prostorskih prvin, k vzpostavljanju enakih pogojev za delovne ljudi in k zmanjševanju razlik med manj in bolj razvitimi območji.
Temelji in naloge skupne politike gospodarskega razvoja ter gospodarski odnosi s tujino
Zavestno in načrtno bo treba zagotoviti hitrejše naraščanje izvoza blaga in storitev, pri tem pa bodo pomembne bolj razvite oblike sodelovanja. V strukturi izvoza bo potrebno doseči večji delež proizvoda Višje stopnje predelave in zmanjševati delež surovin in reprodukcijskega materiala. Potrebna bo bolj skladna regionalna razporeditev gospodarskega sodelovanja s tujino, prioritetnega pomena pa bo sodelovanje z deželami v razvoju. Industrija bo še naprej glavni dejavnik rasti in strukture izvoza, povečala pa se bo tudi neblagovna menjava. V celoti se predvideva poprečno letno povečevanje izvoza blaga in storitev za 13,1 %, v industriji gume pa za 15,6 %.
Usmeritev razširjene reprodukcije k ustvarjanju pogojev za skladen dolgoročni razvoj
Za predvideno dinamiko razvoja bodo potrebna materialna vlaganja v gospodarstvu v višini 26,1 % družbenega proizvoda.
Gospodarska
infrastruktura
Zaradi velikega pomena gospodarske infrastrukture za učinkovit razvoj celotnega gospodarstva bo njen hitrejši razvoj med glavnimi cilji skupne razvojne politike. Sorazmerno nizka vlaganja v energetiko, v prometno infrastrukturo in v vodno gospodarstvo v preteklosti terjajo na teh področjih večje investicije. Energetska oskrba je najpomembnejša skupna razvojna naloga združenega dela. Prometna infrastruktura zahteva zaradi slovenskih in jugoslovanskih možnosti za razvoj tranzitnega prometa večja vlaganja. Na področju vodnega gospodarstva bo potrebno vlagati v opti-(Nadaljevanje na 6. strani)
Osnutka dogovora o družbenem planu SRS za obdobje 1976—1980, objavljenega v Poročevalcu Skupščine občine SRS — št. 17.
4
O mladini
1
Naš razgovor:
Milan
Mineva leto dni, odkar so si mladi s kongresnimi dokumenti začrtali nadaljnjo organizacijsko in vsestransko pot ZSMS. Če pogledamo rezultate predkongresnega obdobja, vidimo, da so napravili pomemben korak naprej, hkrati pa ugotavljamo, da so mladinci, predvsem mladi delavci, premalo vključeni v aktualna družbena dogajanja, ki v tem času zahtevajo angažiranost naše celotne družbe, to so stabilizacijska prizadevanja in uresničevanje ustavnih določb. Prav ti problemi morajo biti konkretna osnova dela mladih v osnovni organizaciji in v predsedstvu konference mladih delavcev.
O delu in problemih, s katerimi se srečujejo mladi v konferenci mladih delavcev, sem se pogovarjal z Milanom čuferjem, predsednikom konference OZSM v naši delovni organizaciji.
Kaj delajo mladi v konferenci mladih delavcev?
Konferenca mladih delavcev je v tem mandatnem obdobju zatajila. Vzroke lahko iščemo v občinski konferenci ZSMS, pa tudi v osnovni organizaciji. Če so se člani konference zavedali, da konferenca mladih delavcev ne dela, bi morali že prej, ne po enem letu, zamenjati vodstvo. Zdaj mislijo zamenjati predsednika in sekretarja. Po drugi strani pa je kriva tudi osnovna organizacija, ker ni že prej pomagala rešiti ta problem.
Kaj naj bi konferenca mladih delavcev predstavljala in kaj bi morala biti njena vloga?
Predvsem naj bi organizirano pristopila k vprašanjem, ki resnično zadevajo mladega človeka v proizvodnji, pa naj bodo to stanovanjska politika, socialna stopnja, pogoji dela, zaposlitve itd. Več bi moralo biti tudi razgovorov s pristojnimi službami in sektorji v delovni organizaciji. Potreben je torej organiziran pristop k vsem akcijam in nalogam, ki so si jih mladi zadali.
Ali se mladi ne poslužujejo razlag strokovnih služb?
Premalo je povezave. Vzrok za slabo povezavo je neelastičnost vodstva konference mladih delavcev. So posamezniki, mogoče predsedniki komisij, ki pa so premalo močni, da bi s svojimi hotenji prodrli. .
Konferenca je programirala akcijo za uresničevanje gospodarske stabilizacije. Ali se zadosti vključuje v proces oz. v akcijo za boljšo stabilizacijo?
Vključevanje mladih v gospodarsko stabilizacijo je dokaj pomembno in potrebno. Mladinska organizacija naj bi mladega človeka spodbudila k boljšemu delu. V ta namen je bilo v naši delovni organizaciji organizirano tekmovanje med osnovnimi organizacijami, žal pa do danes nismo dobili pravih rezultatov. V kranjski občini smo bili v tej akciji pionirji, brez večje pomoči, sami, vendar smo v tem času, v tej borbi gotovo nekaj dosegli. Tekmovanje je nedvomno spodbudna oblika, s katero bi mladi lahko doprinesli svoj delež k boljšemu gospodarjenju.
Čufer
Na občinski konferenci mladih delavcev obljubljajo veliko kadrovsko spremembo. Kako poteka delo pri kadrovanju, ali se OK ZSM zadosti angažira? Ali so v konferenco mladih delavcev vključili tudi mlade strokovnjake?
Lahko rečem, da je kadrovska komisija pri konferenci mladih delavcev iskala nove kadre po osnovnih organizacijah, vendar se je ravno tam pokazala slabost nepovezanosti in celo nezaupanja. Vsaka osnovna organizacija je ljubosumno čuvala ljudi za delo v 00. Namen občinske konference mladih delavcev, da vključi v delo tudi mlade strokovnjake, je pravilen, saj se s tem izpopolni struktura konference. Dosedanje delo pa ni moglo biti uspešno že zaradi sestave vodstva konference mladih delavcev.
Kako je z uveljavljanjem mladih v delegatskem sistemu v občini in v naši delovni organizaciji?
V naši delovni organizaciji je zastopanje mladih številčno zadovoljivo. Nismo pa zadovoljni z informiranjem, manjka nam pretok infor-
macij. Pogrešam predvsem povratni tok informacij. Na nivoju OK ZSM je to še kar zadovoljivo urejeno.
Kaj pa splošno informiranje v inladinski organizaciji?
Še večja napaka je v tem, če je osnovna organizacija v delovni organizaciji in da druga druge glede na dejavnost ne poznata. Na tem področju ni določenih izkušenj. Nič ne pride samo od sebe. Pokazalo se je, da bo treba v zvezi s tem storiti veliko več kot doslej.
Kritično si ocenil potek tekmovanja v Savi. Kje je bila storjena največja napaka?
Pri tem tekmovanju je treba zbrati dosti ocen. Ker je to tekmovanje namenjeno vsakemu posamezniku, je potrebno veliko organiziranega dela. Kadar pa je potreben organiziran daljši postopek, se kaj rado pokaže tisto znano prenašanje dolžnosti od enega na drugega: — Jaz nimam časa, bo drugi naredil. — Tako se kmalu niti ne ve, do kam je akcija prišla in kakšni so uspehi. V zadnjem času smo se dela resneje oprijeli in pričakujemo konec tega meseca že prve rezultate.
Kakšen program je sprejela konferenca mladih delavcev?
Konferenca mladih delavcev je sprejela precej obširen program, ki pa ga, kot sem že povedal, ni realizirala. Ob določenih točkah, kot so ocene vsestranskega uveljavljanja, spremljanje poteka akcije in ocenjevanje doprinosa h gospodarski stabilizaciji, pa se sprašujem, kako bo
Po enoletnem delu (po 9. kongresu ZSMS) je predsedstvo konference mladih delavcev (KMD) pri OK ZSMS sklenilo, da napravi celovito oceno dela mladih v združenem delu.
Ker je večina menila, da bi bilo anketiranje kot način zbiranja podatkov za tako oceno neprimerno, se je predsedstvo odločilo za obiske oz. delovne sestanke po OO ZSMS. Ti delovni sestanki bi veliko doprinesli k izboljšanju stikov in novo zamišljenega dela KMD, pa tudi OK ZSMS, ki je prevzela to nalogo, bi dobila jasnejšo sliko delovanja 00 ZSMS v delovnih organizacijah.
V naši delovni organizaciji bo opravljen razgovor s šestnajstimi 00 ZSMS. V času, ko to pišem, delovni sestanki že potekajo.
Na delovnih sestankih bodo še posebej poudarjali aktivnost OO ZSMS v zadnjem obdobju z vidika organiziranosti in usmerjenosti delovanja. Pri ocenjevanju 00 pa bodo zlasti preverjali:
—	kdaj je bila 00 ZSMS ustanovljena,
—	koliko članov ZSMS je v organizaciji (popis),
—	koliko je od tega žensk,
—	koliko je članov ZKS,
—	koliko sestankov je imela 00 in kaj je vse obravnavala,
—	akcijski program — kako se realizira,
—	struktura predsedstva (ZK, spol, poklic),
—	kakšen je vpliv mladih na dogajanja v delovni sredini (v tozdu),
—	kako opravljajo delegati svoje funkcije,
—	kakšno je informiranje članstva,
—	koliko mladih deluje v organih sindikata, ZKS, delegacijah, organih upravljanja,
konferenca v tej sestavi, ko še do danes ni skoraj nič naredila, lahko vsa ta dela spremljala in ocenjevala. Ce si zastavimo naloge, pa nič sami ne naredimo, ostanejo le-te v zraku. Tega so se začeli mladi le zavedati. Prav vesel sem, da se bo konferenca mladih delavcev kadrovsko okrepila in da se bo pojavil v predsedstvu občinske konference ZSMS tudi kak neposreden proizvajalec.
—	tekmovanje Mladi delavec — samoupravi j alec.
K slednjemu lahko napišem še to, da je RK ZSMS razpisala na osnovi sklepov svoje 3. seje predsedstva tekmovanja:
—	za najboljšo 00 ZSMS v tozdu oz. v delovni skupnosti,
—	za najboljšega mladega delavca — samoupravljalca,
—	za najboljšega mladega inovatorja,
—	za najboljšo KMD pri OK ZSMS.
Akcija Mladi delavec — samoupravi!alec bo trajala do 1. aprila 1976. Namen te akcije je poživiti delo 00 ZSMS v tozdih, okrepiti kolektivno delo in izboljšati učinkovitost 00 ZSMS pa tudi posameznikov v prizadevanjih za uresničevanje ustave, stabilizacije gospodarstva, za delo. Tekmovanje spremljajo občinske konference mladih delavcev in republiška konferenca mladih delavcev.
Do 25. maja 1976 bo KMD pri RK ZSMS izbrala 10 najboljših 00 v republiki in hkrati tudi najboljšega mladega delavca v Sloveniji. Vsi ti se bodo udeležili tudi zveznega tekmovanja.
V	počastitev Dneva samouprav-Ijalcev — 27. junija — bo KMD pri RK ZSMS organizirala zbor mladih samoupravljalcev, na katerem bodo najboljšim podeljena priznanja in nagrade.
V	naši delovni organizaciji oz. po naših 00 ZSMS tekmovanje že poteka. Pravila tekmovanja so bila sprejeta na konferenci 10.1.1975, o čemer smo že pisali, sama akcija pa se odvija bolj ali manj uspešno v vsaki 00 ZSMS.
V	tem tekmovanju med 00 in med posamezniki smo v kranjski občini pionirji, mogoče celo v republiki, tako da nam bo novi razpis samo v pomoč pri realnejšem ocenjevanju.
Mladi o sebi
Poživiti delo 00 ZSM
5
Tu med nami
Pred letom dni smo v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih volili delegate v samoupravne interesne skupnosti. Teden dni kasneje pa smo oddali svoj glas Se v krajevnih skupnostih. Delegati so bili izvoljeni, delegacije formirane, delo je steklo. Leto dni bo kmalu za nami, mi pa o delu delegatov vemo bolj malo. Da bi o njihovem delu izvedeli kaj več, sem se na njegovo predhodno vabilo oglasil pri tovarišu Slobodanu Bajcu, predsedniku konference delegacij samoupravnih interesnih skupnosti (v nadaljevanju SIS) v Savi. V pogovoru, ki se mu je rad odzval, je povedal naslednje:
»Delegati oziroma delegacije naj bi po osnovni zamisli samoupravno in na posreden način upravljali s tistimi finančnim sredstvi, ki jih delovne skupnosti in naša celotna skupnost namenjajo za družbene potrebe občanov v krajevnih skupnostih, občini in republiki, če samo bežno preletimo SIS po področjih njihovega delovanja (SIS za železniški in luški promet, za vodno gospodarstvo, za elektro-gospodar-stvo, za zaposlovanje, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za
znanost in raziskovanja, za socialno skrbstvo, za kulturo, za otroško varstvo, za osnovno izobraževanje, za regionalno zdravstveno skupnost, za telesno kulturo), lahko še tako površen bralec ugotovi, da praktično skoraj ni področja, ki je te skupnosti ne bi obsegale. Delegatski sistem omogoča slehernemu delavcu in občanu, da prek svojega izvoljenega delegata odloča o stvareh, ki so splošnega družbenega pomena. In kako to odločanje poteka? Osnutki, ki jih pripravijo strokovne službe SIS, pridejo v delovno organizacijo, kjer jih razdelijo delegacijam po tozdih in strokovnim službam. K temu gradivu dajo določene službe svoje mnenje. Razumljivo je, da se o predlogih veliko razpravlja, zbirajo se želje, postav-
ljajo zahteve, oblikujejo stališča. Na seji konference delegacij SIS v delovni organizaciji se usklajujejo mnenja delegatov in delegacij s predlogi in izhodišči strokovnih sodelavcev. Sklep konference je na občinski skupčini SIS predlog SAVE. Predloge posredujemo pismeno, naš delegat pa jih obrazloži tudi ustno, če je predlog umesten in dobro obrazložen, uspeh ne sme izostati. Delegati razpravljajo o njem na skupščini in če z njim soglaša večina delegatov oziroma delegacij, je le-ta osvojen in vnesen med sklepe oz. v skupne akte. če ni osvojen v celoti ali če sploh ni sprejet, se opredelijo za najbolj sprejemljivega. Na tem mestu velja povedati, da prenekateri Savčan niti ne ve, kako pomembno delo opravljajo delegati SIS. Le-ti razpravljajo in odločajo o docela življenjskih stvareh, kot so stanovanjska politika, otroško, zdravstveno in socialno varstvo, telesna kultura, šolstvo itd. Ali je kdo med nami, ki ga našteto ne prizadene? Upal bi si trditi, da ga skoraj ni. Zato tudi ni čudno, da so seje SIS včasih sila burne. Delegati oziroma delegacije zagovar-
jajo interese določenega okolja, določene delovne sredine in ker je teh interesov velikokrat toliko kot delegacij, je razumljivo, da pride do »glasnega« usklajevanja, v katerem lahko spoznamo, kako velika je navezanost posameznih delegatov na okolje, iz katerega izhajajo. Tisti, ki sodelujemo v razpravah, te razmere dobro poznamo. Osebno pa pogrešam povratni tok informacij, in sicer na relaciji skupščina občinske skupnosti — konferenca SIS v delovnih organizacijah in končno delegat — neposredni proizvajalci. Pa tudi v tisku, predvsem tovarniškem, o prizadevanjih in odločitvah SIS premalo pišemo. Je to očitek? Da, nam delegatom, ki bi DS oz. volilcem morali poročati o delu posameznih SIS.
Za konec pa še nekaj besed na račun nekaterih delegatov, ki so sicer delegati na papirju, ne bi pa mogel trditi, da so vredni zaupanja delavcev, ki so jih izvolili. Skličemo npr. konferenco delegacij, na katero pride od 22 delegatov le dobra polovica. Enkrat, dvakrat, tri-
Najmlajši rod, naša skrb
Položaj ženske je v naši družbi zasnovan na enakopravnosti, ki si jo je pridobila s svojo udeležbo v narodnoosvobodilnem boju in ki jo lahko resnično uveljavlja šele v združenem delu. Pri nas tvorijo ženske že 43 odstotkov zaposlene delovne sile in s svojim delom pomembno pospešujejo družbenoekonomski razvoj. Zelo intenzivno so se zaposlovale predvsem od leta 1961 do 1971, saj je bilo v letu 1961 od vseh zaposlenih 36,6 odstotka žensk, v letu 1971 pa že 42,5 odstotka. Ta težnja hitrega naraščanja zaposlenih žensk se odraža v indeksu 152 do indeksa pri splošnem zaposlovanju, ki je znašal v omenjenem obdobju 131.
Zaposlovanje žensk je zato zaostrilo vprašanje družbenega varstva otrok glede na naloge družine pri negi in vzgoji otrok, zato ni naključje, da se je prav ob koncu šestdesetih let začelo tudi bolj načrtno delo pri razvoju družbenega varstva otrok. Leta 1967 se je ustanovila republiška skupnost otroškega varstva, ki ji je bila naložena dolžnost, da temeljito in sistemsko ureja družbeno varstvo otrok.
Gotovo je prav prisotnost žensk v z_druženem delu v veliki meri vpli-vala"na hitrejši razvoj tega področja. Celoten proces družbene reprodukcije je pri nas namreč zasnovan in organiziran v takih odnosih, da je delavec v temeljnih organizacijah združenega dela absolutni subjekt ne samo s svojim delom, ampak tudi z uveljavljanjem potreb ob svojih neposrednih in dolgoročnih življenjskih interesih. Preko organizacij združenega dela delavci neposredno razpolagajo s celotnim dohodkom in odločajo o njegovi uporabi. Postali so subjekti gospodarjenja in samostojni načrtovalci svo-
krat — vedno manjkajo eni in isti obrazi. Prav tem želim potrkati na srce in jih spomniti, da je veliko naših mož in žena, fantov in deklet moralo žrtvovati precej več kot kako prosto uro, da imamo danes eno najbolj demokratičnih družbenih ureditev na svetu.
Janez Jereb
je prihodnosti ter prihodnosti svojih otrok. Z utrjevanjem samoupravnih odnosov tako uveljavljamo novo kvaliteto človekovih svoboščin in pravic, ki jih seveda uveljavljajo prav tako ženske kot delavke, solidarno se obračamo k vsem otrokom ter uresničujemo najbolj izvirne interese človeka, ki se vežejo na otroka.
Družbeno varstvo otrok se tako kaže v pomoči družini v obliki denarnih dajatev za vzdrževanje otrok kot tudi v organiziranju in zagotavljanju dnevnega varstva otrok. Celoten dohodek družine je osnovnega pomena za zagotavljanje enake življenjske ravni delavcem z otroki v primerjavi s tistimi brez otrok. Zato je pravilna redistribucija dohodka s socialnimi korektivi eden izmed temeljnih pogojev za zmanjšanje socialnih razlik ter zagotavljanje enakih pogojev vsem otrokom pri vzgoji in izobraževanju. Po drugi strani pa ureditev pogojev za dnevno varstvo otrok v vzgojnovarstvenih zavodih omogoča delavcem uspešno delo in zagotavlja osebnostni razvoj in socializacijo otrok.
Urejeno otroško varstvo tako pospešuje in omogoča zaposlovanje žensk kot pomembne prvine njihove dejanske enakopravnosti ter dviga produktivnost pri delu, s pomočjo katere povečujemo blaginjo celotne družbe. To so pokazali tudi odgovori anketiranih, saj jih 46 odstotkov ugotavlja, da organizirano dnevno varstvo otrok zelo pozitivno vpliva na produktivnost, 42 odstotkov da pomaga pri dvigu produktivnosti, in da boljša ureditev dnevnega varstva otrok s strani delovnih organizacij starše med delom razbremeni in zmanjšuje število izostankov od dela (zelo: 63 odstokov, delno: 27 odstotkov).
(Po Komunistu)
Naš pogovor:
Slobodan Bajc,
predsednik konference delegacij SIS Sava
Urejeno otroško varstvo — razbremenitev delovne žene
6
Aktualno
Srednjeročni program...
(Nadaljevanje s 3. strani)
malno varovanje in uporabo voda.
Poleg energetike je razvoj surovinske baze (vključno s proizvodnjo hrane) ena prioritetnih nalog združenega dela.
Modernizacija gospodarstva in postopno prestruktuiran j e predelovalnih dejavnosti
Modernizacija zmogljivosti, proizvodnje in poslovanja ostaja temeljna skupna usmeritev in naloga organizacij združenega dela na vseh področjih gospodarstva ter eden bistvenih pogojev za stabilna gospodarska gibanja. Industrija bo vodilni sektor gospodarstva in nosilec tehničnega napredka.
Ker se vzporedno z razvojem industrije porajajo potrebe po novih, dopolnilnih in pomožnih dejavnostih, bo krepitev gospodarstva za zadovoljitev teh potreb odpirala možnosti hitrejšega povečevanja produktivnosti in sodobne organizacije proizvodnje velikih nosilcev družbene reprodukcije.
Uresničevanje družbenega plana SR Slovenije
Ddlovni ljudje v SR Sloveniji bodo politiko, temeljne cilje in naloge, ki jih sprejemajo z družbenim planom razvoja SRS za obdobje 1976—1980 uresničevali s sprejetjem ciljev in nalog v samoupravnih planih v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesih in krajevnih Skupnostih ter družbenih planih v občinah, republiki in federaciji.
Dolgoročni plan razvoja SFRJ do leta 1985
Kratek povzetek temeljev skupne politike dolgoročnega razvoja SFR Jugoslavije do leta 1985
Razvojni cilji in naloge
Cilji dolgoročnega razvoja so:
—	uveljavitev človeka in vsestranski razvoj njegove osebnosti
—	razvoj neposrednega samoupravljanja in združevanja dela
—	razširjanje materialnih, življenjskih in delovnih pogojev.
Glavne naloge dolgoročnega razvoja pa so:
—	nadaljnja graditev političnega in samoupravnega sistema ter samoupravnih odnosov na osnovi nove ustave,
—	stalno izboljševanje življenjskih pogojev in popolnejše zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb prebivalstva,
—	naraščanje zaposlenosti v obsegu, ki lahko pritegne večino za delo sposobnega prebivalstva in bistveno zmanjša začasno zaposlenost v tujini in tekočo nezaposlenost v državi,
—	hiter in stabilen gospodarski razvoj, strukturne spremembe in premagovanje strukturnih neskladij v gospodarstvu,
—	ustvarjanje stabilnih pogojev gospodarjenja,
—	boljše gospodarjenje, večja produktivnost dela ter krepitev materialne podlage dela in akumulativne sposobnosti gospodarstva,
—	razvoj znanosti in kadra ter izpopolnjevanje lastne tehnike in tehnologije,
—	krepitev izvoznih zmožnosti gospodarstva ter enakopravno vključevanje v mednarodno delitev delitev dela,
—	pospeševanje razvoja gospodarsko nezadostno razvitih socialističnih republik in zmanjševanje regionalnih razlik pri ekonomski razvitosti,
—	nenehna krepitev obrambne sposobnosti države v skladu s potrebami in v mejah materialnih možnosti,
—	varstvo in zboljšanje človekovega življenjskega okolja.
Temeljna vprašanja materialnega razvoja, ki imajo pomen za vso državo
Prizadevati si je treba, da bo do leta 1985 doseženo poprečno naraščanje celotnega družbenega proizvoda za 7 % letno. Narodni doho-
... boljše gospodarjenje!
dek bi se povečal 2 krat v primerjavi z letom 1975.
V prvih letih naslednjega obdobja mora biti težišče naporov na premagovanju ekonomske nestabilnosti in njenih povzročiteljev in na pospeševanju procesa samoupravnega združevanja dela in sredstev. Sem sodi popolnejše premagovanje ekstenzivnih oblik gospodarskega razvoja. Gospodarski razvoj se mora opirati predvsem na produktivnost dela. Ob dinamičnem naraščanju družbenega produkta bi izviral prirastek dohodka pretežno iz naraščanja produktivnosti dela.
Za gospodarski razvoj v naslednjem obdobju morajo biti značilne intenzivne strukturne spremembe in nadaljnje usklajevanje njihovih odnosov. Industrializacija mora biti v središču politike gospodarskega razvoja. Ilndus tri jaka proizvodnja naj bi naraščala po stopnji 9 % Ocenjeno je, da bo ob koncu obdobja znašal delež industrije pri oblikovanju celotnega družbenega produkta 45 %.
Nadaljnji prodor v gospodarski strukturi naj bi dosegel terciarni sektor, uveljaviti je treba večstransko stabilizacijsko vlogo kmetijstva s stalnim povečevanjem njego. ve proizvodnje.
Bno glavnih vprašanj proizvodne usmeritve za daljši čas je razvoj dejavnosti, ki zagotavljajo odpravo strukturnih nesorazmerij in pospešeno dinamiko gospodarske rasti. V središču razvojne politike mora biti proizvodnja energije, surovin in hrane.
Na področju proizvodnje in porabe energije mora razvojna politika upoštevati;
—	da se mora proizvodnja energije hitro razvijati,
—	da ima energija značaj splošnega faktorja gospodarskega razvoja,
—	da je energetika eno izmed investicijsko najbolj intenzivnih področij,
—	da je čas graditve energetske zmogljivosti razmeroma dolg,
—	manifestacije svetovnih energetskih težav in njihov odraz na naš razvoj.
V osnutku družbenega plana je posebno poudarjeno izkoriščanje domače surovinske baze. Pri samoupravnem dogovarjanju glede izkoriščanja domače surovinske baze je potrebno zagotoviti enakopraven položaj proizvajalcem in potrošnikom surovin pri formiranju dobavnih pogojev in pri tem povečati usklajevalno vlogo gospodarskih zbornic in drugih družbenih institucij.
Gumarska industrija je tipična uvozna substitmvna industrija (uvaža 60—70 °/o osnovnih surovin, ki se bo v tem srednjeročnem obdobju intenzivno usmerjala na domače vire surovin oz. dosegla kvalitetno spremembo v regionalni usmeritvi nakupa. Pri tem bo posredno vplivala na ugodnejše razmerje v zunanjetrgovinski bil and.
Pri proizvodnji surovin je posebno pomembno, da se zagotovi optimalen razvoj črne in barvne metalurgije. Proizvodnja surovega železa in jekla zaostaja za potrebami, kar je treba v naslednjem obdobju odpraviti. Ker ima država velike rezerve boksita, ja to omogoča, da razvija industrijo aluminija za domače potrebe in za izvoz. Glavni problem razvoja proizvodnje svinca, cinka, bakra in drugih neželeznih kovin je razširitev rudniških zmogljivosti. V kemični industriji mora biti najbolj značilen razvoj tistih sektorjev organske bazične kemične industrije, ki to industrijo povezujejo z ustreznimi tokovi gospodarstva. Proizvodi neorganske kemične industrije bodo zavzemali pomembno mesto v razvoju.
Kmetijska proizvodnja mora zagotoviti:
—	prehrano prebivalstva in surovinske potrebe živilske industrije,
—	potrebne rezerve hrane in
—	določene presežke teh izdelkov.
V	predelovalni industriji bo dan poseben poudarek strojegradnji, elektroindustriji in razvoju ladjedelništva.
V	prometu so glavni zahtevki: stalno zboljševanje učinkovitosti transportnih storitev, racionalizacija stroškov, usklajevanje regionalnih transportnih sistemov, učinkovito Vključevanje v evropski transportni sistem ter ustvarjanje pogojev za uvajanje integralnega transporta v blagovnem prometu.
V	turizmu je poglavitna naloga, da se naša država prebije na področju receptivnega tujskega turizma med prve v Evropi.
V	gozdarstvu je treba računati s povečanjem obsega sečnje, z boljšim izkoriščanjem gozdnega potenciala in večjim deležem lesa za 'n-dustrijsko predelavo.
Po temeljita diskusija na sejah centralnega strokovnega sveta in delavskega sveta so bila glede na vsebino družbenega dogovora SR Slovenije in SFRJ Jugoslavije sprejeta in prek delegacij posredovana občinski skupščini Kranj naslednja stališča oziroma pripombe.
V osnutku družbenega dogovora oz. na področju gospodarskih odnosov s tujino je posebno poudarjeno stališče, da je v izvozu potreben znatno večji delež proizvodov višjih stopenj predelave in storitev. Pri tem pripominjamo, da velja analogno stališče za uvoz osnovnih surovin in da je potrebno uvažati nižje stopnje predelave, kar se mora neposredno odraziti na ustreznem deviznem prihranku.
Razvojni programi posameznih tozdov so postavljeni visoko nad realnimi možnostmi z namenom, da si le-ti priborijo pravico razvoja oz. pravico do določenih sredstev. Svojih programov tozdi niso sposobni realizirati (četudi imajo na razpolago finančna sredstva), ker nimajo tehnoloških in kadrovskih kapacitet (npr. gumarska panoga v Jugoslaviji).
(Nadaljevanje na 7. strani)
Stališča k osnutku dogovora o družbenem planu SR Slovenije 1976-1980
Sprejeta na 4. redni seji DS delovne organizacije
Aktualno
7
Stališča...
(Nadaljevanje s 6. strani)
Na področju modernizacije gospodarstva je poudarjeno uvajanje novih tehnologij in pomen inovacijske dejavnosti, pri čemer soglašamo, da se pri izdelavi razvojnih programov upoštevajo poleg običajnih meril še dodatna merila, kot so:
—	surovinska in energetska pre-krba,
—	vpliv na plačilno bilanco,
—	vključevanje našega razvojno-raziskovalnega potenciala pri uvajanju in izpolnjevanju uvožene tehnologije,
—	strateški pomen,
—	preprečevanje neracionalnega podvajanja in drugo.
Ugotavljamo tudi, da je iz osnutka premalo razvidna vloga marketinga kot sestavnega dela integralnega razvoja.
Smatramo, da je kontinuirani marketing kot barometer razmer na tržišču, povezan s kontinuiranim tehnološkim in znanstvenim razvojem ter kontinuiranim planiranjem, edini porok za. uspešen razvoj združenega dela, saj izhajata poslovanje in razvoj vseh reprodukcijskih celot iz realnih tržnih potreb (razmer).
Pretežni del proizvodov gumarske panoge je namenjen za oskrbovanje predelovalne in tudi bazične industrije (avtoplašči, tovorni, klinasti jermeni, transportni trakovi, ebonitiranje posod, valjev itd.), del asortimenta pa je tudi proizvodnja osnovnih surovin in predelava odpadkov (regenerat, gumeni prah itd.).
Glede na omenjeno dejstvo mislimo, da je v teh srednjeročnih oziroma dolgoročnih razvojnih programih potrebno obravnavati gumarsko panogo kot specifično vejo predelovalne industrije in jd omogočiti skladen in kontinuiran razvoj vzporedno z industrijo osnovnih surovin.
Življenjski in delovni pogoji
Menimo, da so predvidevanja precej optimistična in da bo treba določiti prioritete med dejavnostmi, pa tudi v vsaki posamezni dejavnosti.
Vse tisto, za kar niso navedene konkretne ševilfce, lahko smatramo za cilje, ki naj bi jih dosegli v daljšem obdobju in ne do 1980. leta, kot je predvideno.
Glede na zaposlovanje se bomo morali vključiti v predvideno rast (cca2,5°/o), ker ne bo na razpolago delovne sile in ker nas bo obvezoval predvideni družbeni dogovor o merilih za odpiranje novih delovnih mest, ki bo poleg ostale-lega vseboval tudi celovite življenjske in delovne pogoje delavcev, zlasti urejanje stanovanjskih razmer, možnosti za izobraževanje in drugo.
Rast realnih (bto) OD je predvidena poprečno za 4,7 % letno, vendar pa se pri tem hitreje povečujejo sredstva, ki jih delavci solidarnostno združujejo iz svojega dohodka za razvoj družbenega standarda, torej je rast osebne porabe nekoliko počasnejša.
Poglavje o stanovanjskem standardu in gradnji predvideva 72.000 stanovanj, za kar je potrebno 6,2% ob bto OD združenih sredstev.
Menimo, da ta sredstva ne bodo zadoščala, če bodo cene stanovanj tako naglo rasle, pa tudi število stanovanj ne bo doseženo, če gradbena operativa ne bo storila vsega, kar je predvideno s tem osnutkom dogovora.
Temeljne naloge pri usposabljanju delovnih ljudi za produktivno delo
Glede na cilje vzgoje in izobraževanja (vsestranski razvoj osebnosti, humanizacija odnosov med posameznikom in družbo) postavlja osnutek dogovora o družbenem planu vzgojo in izobraževanje v prioritetno področje razvoja v obdobju 1976—'1980. V tem srednjeročnem obdobju naj bi pospešeno nadaljevali z reformo vzgoje in izobraževanja na področju osnovnega ter usmerjenega izobraževanja. Vključili naj bi čim več otrok v predšolsko vzgojo, hitreje uvajali celodnevno šolo (leta 1980 naj bi obiskovali celodnevno šolo okoli 20 % otrok), občutno povečali število pedagoških delavcev, uvedli prvo fazo usmerjenega izobraževanja ter razvijali strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje Ob delu.
Glede na izkušnje iz prejšnjega družbenega plana za obdobje 1971— 1975, v katerem je tudi bilo izobraževanje označeno kot prioritetno
Oskrbovanje predelovalne industrije
razvojno področje (napovedi nismo uresničili, ker so sredstva za vzgojo in izobraževanje močno zaostajala za rastjo družbenega proizvoda), menimo, da bi bilo treba najprej realizirati tiste naloge, M jih v prejšnjem razdobju nismo. Analiza družbenega plana kaže, da je bilo npr. le 20 % otrok vključenih v otroško varstvo, v podaljšano var-
Zapcslovati čimmanj novih delavcev
stvo v osnovni šoli pa od 4—11 % ipd. Ce hočemo torej uvesti celodnevno šolo, je treba najprej ustvariti materialne možnosti za odpravo večizmenskega pouka. V poklicnih šolah je treba odpraviti periodični pouk, začeti je treba z izgradnjo dijaških domov, določiti mrežo izobraževalnih centrov za usmerjeno izobraževanje itd.
Osnutek predvideva občutno povečanje obsega in kvalitete izobraževanja ob delu. Prepričani smo,
da je premalo samo poudarjati interes združenega dela za tovrstno izobraževanje. To naj bo hkrati tudi obveza, da bodo organizacije združenega dela organizirale verificirane izobraževalne centre in izobraževalne službe.
Strinjamo se s cilji vzgoje in izobraževanja v osnutku družbenega plana, ker pa nam je znan ne preveč optimističen začetek, menimo, da so le-ti ponekod preveč deiklara-tivnii.
Odpiranje prodajaln
Že leta 1973 je bil narejen program odpiranja novih prodajaln in skladišč za obdobje 1973—1978.
Z odpiranjem novih prodajaln želimo zagotoviti prodajo naših izdelkov končnim potrošnikom, približati naše izdelke kupcem — potrošnikom in omogočiti gotovinski priliv denarja. Omenjeni program iz objektivnih razlogov ni bil realiziran. Zdaj ponovno izdelujemo načrt srednjeročnega razvoja POS ter odpiranja novih prodajaln in filialnih skladišč za obdobje 1976—1980. O tej informaciji bomo pisali drugič, ko bo plan bolj izoblikovan in pripravljen za sprejem.
Od leta 1969 (meseca maja 1.1. smo odprli zadnjo prodajalno v Titogradu) je bilo nemogoče zagotoviti potrebna finančna sredstva za nakup novih lokalov. Kot nam je znano, je SAVA potrebovala in vlagala vsa razpoložljiva finančna sredstva za razširitev in modernizacijo proizvodnje. Tudi po izdelavi programa leta 1973 je bilo težko najti sredstva za nakup lokalov. Razen tega so se poslabšali pogoji investiranja. Investicijska vlaganja za nakup prodajnih lokalov štejejo za negospodarske investicije.
Po vsem tem smo začeli razmišljati in iskati drugo pot za odpiranje novih lokalov. Odločili smo se, da v večjih industrijskih in potrošniških centrih poiščemo ustrezne lokale v družbeni ali privatni lasti, za katere bomo plačevali najemnino.
Tako smo že v začetku leta 1974 odprli lokal v Zrenjaninu in v letu 1975 lokal v Rumi.
Z rezultati poslovanja smo bili zelo zadovoljni. Po plačilu vseh stroškov že v prvem letu poslovanja, sta ti prodajalni ustvarjali ostanek dohodka oziroma dobiček. Take prodajalne so prav gotovo bolj rentabilne kot lokali, ki jih odkupujemo v našo last in vlagamo vanje velika finančna sredstva.
Podatki za leti 1974 in 1975:
Prodajalna	Stroški opreme	Najemnina za lokal	Ostanek dohodka (dobiček)
Zrenjanin 1974. leta	63.800,—	3.100.—	295.111,—
Zrenjanin 1975 (L—VI.)	—	3.100,—	153.145,—
Ruma	1975 (L—VI.)	168.2000.—	3.300,—	32.964,—
Odločili smo se tudi, da v letošnjem letu odpremo prodajalno v Banja Luki. Lokal je v privatni lasti (velikost ca. 70 m2 prodajnega in ca. 30 m2 skladiščnega prostora). Stroški opreme so okoli 220.000 din, mesečna najemnina 2.875.— din. Od občinske skupščine Banja Luka smo takoj dobili soglasje za ureditev prodajalne, kar pomeni, da je zainteresirana za prisotnost SAVE na svojem območju. Potrebna oprema je že dobavljena in upamo, da bo prodajalna odprta do konca oktobra.
Potrebe po odpiranju novih prodajaln so večje po priključitvi Kemične tovarne Moste, Totre Ljubljana, Rume, Vulkana Niš k delovni organizaciji SAVA. Prepričani smo, da je delovna organizacija z našimi prizadevanji mnogo pridobila. Naše delo močno podpirajo vsi organi upravljanja in strokovne službe, zato upamo (če bo vse potekalo po predvidenem načrtu), da bomo še do konca tega leta odprli prodajalno v Mostarju in v letu 1976 pet novih prodajaln.	Branko Mikulid
8
Periskop
nas..
O stabilizaciji na dobrem primeru iz prakse
Če bi vsi Rol »Sava«...
Težave stabilizacije bi morali premagovati vsi enaiko, v Skladu z možnostmi, ne pa, da oni trgajo sebi od ust in to nadomeščajo s povečanim trudom, drugi pa se lovijo v motnem... To bi lahko bil eden od mnogih pogovorov, ki v zadnjem času obravnavajo stabilizacijo. Istočasno pa je to tudi »aut pozicija« situacije, v kateri se nahajamo.
Boj za stabilizacijo se ne more dobiti za zeleno mizo, neglede na to, kakšen dogovor bi tak način prinesel. Ni nam manjkalo dobrih rešitev in zaključkov, zaškripalo je, ko smo te rešitve hoteli prenesti v prakso.
Danes je položaj nekoliko drugačen. Želja, da se gospodarstvo končno stabilizira, je vsesplošna, tako je tudi prepad med teorijo in življenjem zelo zmanjšan. Ni potrebno veliko truda, da se ta trditev tudi dokaže. Praktične poteze, ki izvirajo iz baze, to zgovorno potrjujejo.
Toda bilo bi iluzorno verjeti, da gre vse gladko in da ni nikakršnih odstopanj. Te najbolj občutijo prav tiste delovne organizacije, ki največ prispevajo k stabilizaciji. Taik je med drugimi tudi kolektiv industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov »Sava«, za katerega lahlko mimo rečemo, da je na prvi črti »stabilizacijske fronte«.
1.	avgusta tega leta je bil v Savi sprejet sporazum o znižanju cen gumenim izdelkom za 8 °/o. V ta odstotek ni vračunano znižanje cen zaradi manjšega davka na promet. Procenti so običajno suhoparni in malo povedo, zato pa je dovolj zgovoren in prepričljiv podatek: omenjeno znižanje cen predstavlja za Savo za tri stare milijarde dinarjev nižji dohodek.
To je Savin prispevek k stabilizaciji
To je torej Savin prispevek — tri stare milijarde dinarjev. To niso predvidevanja in matematične predpostavke, temveč popolna realnost, saj bi s cenami, ki so veljale pred 1. avgustom Sava resnično imela tri stare milijarde dinarjev več v svoji blagajni (kolektiv namreč ne proizvaja izdelkov za skladišča). Izdelki iz Savinih hal gredo še vroča na tržišče in jih ni nikoli dovolj. Kolektiv je za odločitev o dodatnem znižanju cen svojih izdelkov imel pokritje: veroval je v sebe. Verjel je, da bo lahko nadoknadil »izgubo« treh milijard. To prepričanje ima osnovo v dolgo-letnem-tradicionalno dobrem poslo-poslovanju in v sposobnosti, da se prilagodi vsem nepredvidenim spremembam tržišča in poslovanja nasploh. Rezultati poslovanja v prvih šestih mesecih so povsem v skladu s pianom, celo izvoz, id je zaradi
restrikcij na zahodu, zastal. Sava je našla izhod na vzhodnem in bliž-njevzhodnem tržišču, tako da je danes (podatki so od 15. septembra) ne samo izpolnila plan izvoza, ampak ga celo prekoračila za 21 % v primerjavi z letom 1974. Glede na to, da gumarska industrija tudi drugod po svetu ni bila nikoli velik izvoznik, je vrednost Savinega izvoza 15 milijonov dolarjev vsekakor številka, vredna spoštovanja.
SAVA za zgled!
Medtem pa se pojavlja
vprašanje,
kako nadoknaditi
že omenjene
tri milijarde
Z odločitvijo, da znižajo cene, so v Savi prispevali k splošni stabilizaciji, sebe pa so pripeljali v situacijo, v kateri se je treba boriti za lastno stabilizacijo. Proučili so vse možnosti v sami delovni organizaciji in končno prišli do zaključka, da se na raznih področjih lahko veliko privarčuje in da se lahko uporabijo tudi proste sobote za proizvodnjo rentabilnih, kurantnih izdelkov, predvsem avtomobilskih plaščev. To bo, upajo tako, »amortiziralo« negativne efekte nižjih cen in kljub vsemu uspelo vrniti v kolektivno blagajno del »odpisanih« milijard.
Da bi bila podoba jasnejša, dodajmo še to: produktivnost je v Savi na svetovnem nivoju, uporaba kapacitet je maksimalna. Samo za primerjavo: svetovne tvdrke, kot so Semperit in Kontinental, trenutno delajo le z 80 % kapacitet.
Produktivnost je torej svetovna, kaj pa osebni dohodki?
Ne vem, če v ta zapis sodi tudi standard »Savinih« delavcev. Kot na dlani je, da so tako produktivnost, uporaba kapacitet, varčevanje, kvaliteta izdelkov, izvoz itd. v vzročno-posledičnem odnosu z nagrajevanjem. Zato je logično vprašanje, ki smo ga postavili našim sobesednikom, ali se osebni dohodki zaposlenih ujemajo s produktivnostjo dela v Savi?
Odgovor glasi: ne. Ne zato, ker v Savi resnično dobro delajo, zato, ker so pogoji dela težki... Ne, čeprav so za naše razmere na zavidni višina, pa mogoče še več kot to (370.000 starih dinarjev v poprečju).
in zakaj ne?
Sava iz leta v leto odvaja pomemben del sredstev za investicije, sredstev ne namenja samo za nove proizvodne prostore, temveč vse več za izboljšanje delovnih pogojev, ker izhaja iz ugotovitve, da invalidu dela nič ne koristi, ker za dušenje v dimu, prahu in znoju dobiva nadomestilo ... Prav zaradi težkih pogojev dela je Sava prisiljena, da išče nove delavce tudi v drugih republikah (v Savi jih je danes 20%) in da potem v te delavce tudi vlagat izobražuje jih, omogoča kvalifikacije in jim daje dostojno prebivališče ter prehrano).
Debelina kuverte ni in ne more biti izključni motiv za delo
To pa zato, ker v Savi izpolnjujejo tudi ostale življenjske potrebe: gradijo stanovanja (Savčani odvajajo 11 % od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko gradnjo), v načrtu so gradnja nove delavske re-
Osnutek zakona prinaša nekatere novosti, ki naj bi v bodoče vplivale na višino prispevne stopnje za pokrivanje izdatkov invalidsko-pokoj-ninskega zavarovanja, in sicer od bruto osebnih dohodkov aktivnih zavarovancev — delavcev in od dohodka delovne organizacije.
1.	V letu 1976 naj bi za kritje izdatkov za pokojnine kmetov prispevali sredstva aktivni zavarovanci — delavci — po načelu solidarnosti. Obseg te solidarnosti pa naj bi se določil z vsakoletnim družbenim dogovorom o skupni porabi.
Z obsegom je mišljen dogovor, koliko naj bi prispevala družba (zavarovanci — delavci) in koliko kmetje. Predlog za leto 1976 je v razmerju 50 : 50.
2.	V letu 1976 naj bi povečali pokojnine kmetom od sedanjega mejnega zneska 300 din na 543 din mesečno. To bi pomenilo povečanje sredstev za 240 milijonov. Izvršni
stavracije, samski domovi in resna prizadevanja, da se delo na delovnem mestu uredi v manj nevarno in končno tudi v lažje... Tako se lahko na vse te načine mnogo prispeva k stabilnejšemu gospodarjenju in življenju nasploh.
Toda...
Kljub vsem uspešnim ali manj uspešnim potezam in dobrim rezultatom se delovna organizacija ne more zasanjati, -tudi obstati ne more kot izolirana celota. Zato v Savi upravičeno postavljajo vprašanje: kaj če se tudi ob maksimalnih naporih izkaže, da delavci sami ne morejo prenesti teže lastnega odrekanja? Naj se vrnemo na stare cene in ponovno stopimo na že preizkušene poti, ki so jih mnogi izkoriščali do zlorab? Vprašanje ni ne-osnovano, saj se je izkazalo, da jih je veliko, od katerih tudi zavisi obstoj Save in se ne nameravajo ničemur odreči. Gre predvsem za že banalni primer obremenjevanja gospodarstva, neelastične carine in proizvodnje surovim.
V resoluciji o družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije za leto 1975 je med drugim poudarjena težnja, da preidemo na domače izvore surovin. Sava te težnje ni preslišala, proizvajalci surovin pa so to komaj čakali in se začeli obnašati skoraj izsiljevalno. Kako sicer drugače tolmačiti dejstvo, da so domače surovine, ki jih potrebuje Sava, od 20 do 100 % dražje od uvoženih in da so pri tem še slabše kvalitete.
Na apel iz Save, naj tudi proizvajalci surovin znižajo čeme, odgovora ni bilo, če pa so že odgovorili, potem se je odgovor glasil: prisiljeni smo, da cene našim surovinam povečamo ...
Komentar, strinjali se boste, ni potreben.
Krste Bijelič
Tako drugi o nas!
odbor skupščine pa predlaga povečanje na 407 din mesečno.
3.	S 1. 1. 1976 postane nosilec za starostno pokojninsko zavarovanje kmetov skupnost pokoj ninsko-inva-lidskega zavarovanja v SRS. S tem prehajamo iz dosedanjega proračunskega sistema na družbeno solidarnost.
4.	Predvideno je, da bo morala skupnost zbrati sredstva za pokrivanje polovice letnih izdatkov kmečkega zavarovanja v višini 41.035 milijonov, prispevna stopnja naj bi znašala torej 0,22 %.
5.	Skupnost bo morala prevzeti tudi nekatere naloge (odmera, pobiranje, izterjevanje davkov itd.), za kar bo potrebovala strokovni kader in za to ustrezna sredstva.
V zvezi z omenjenimi pojasnili naj bi delovna organizacija zavzela stališča, ki bodo služila delegatom za ustrezno razpravo na skupščini.
Novo o starostnem zavarovanju kmetov
Solidarnost
Iz naših delovnih enot
9
Inž. gumarstva Justin Gorenc in dipl. inž. strojništva Franc Štern:
Abeceda razvoja radialnih potniških avtomobilskih plaščev
Skupina realizatorjev prvih štirih »R« plaščev
Z željo, da bi bralcem vsaj deloma predstavili razvojno pot »R« plaščev v Savi, smo povabili v naše uredništvo tovariša Justina Gorenca, inženirja gumarstva in tovariša Franca Šterna, diplomiranega inženirja strojništva, ki sta od vsega začetka sodelovala pri razvoju »R« plaščev. Žal se vabilu ni mogel odzvati tovariš Pavel Munih, magister kemije, ki je bil v času pogovora na službenem potovanju, moramo pa povedati, da je prav tovariš Munih že leta 1968 začel z razvojem »R« pnevmatike.
Inž. Justin Gorenc
Kdaj smo v Savi začeli z razvojem radialne potniške pnevmatike?
Z razvojem »R« pnevmatike smo pričeli že v letu 1963, res pa je, da so se takrat pojavile šele prve resne želje in razmišljanja, pojavile so se prve ideje. Leta 1968 je vodstvo tovarne odločilo, da se razvoju »R« pnevmatike posveti vsa pozornost. Za nosilca te naloge je bil imenovan tovariš Pavel Munih. Nabavili smo prve vzorce odpadnih »R« plaščev, napravljene so bile analize ustroja »R« plaščev, spoznali smo vse lastnosti materialov, ki so vgrajeni v tako pnevmatiko. Tako smo začeli pripravljati prve skice in načrte za kalupe in v istem letu že izdelali prvi kalup. Ker pa je bila to popolnoma nova tehnologija, je bilo pred nami še vliko dela. Leta 1969 smo naročili najnujnejše stroje. Za konfekcijo potniških radialnih plaščev smo nabavili edine stroje, ki jih je bilo takrat mogoč dobiti. To so bili stroji francoske tvrdke ZELANT GAZUIT. Kupljena sta bila dva stroja, in sicer prvi za konfekcijo potniške, drugi pa za konfekcijo tovorne radialne pnevmatike. Ker nabavljeni stroji niso ustrezali našim potrebam in možnostim, smo jih s pomočjo strokovnjakov omenjene tvrdke usposobili in prilagodili našim potrebam tako, da delajo še danes. Z usposobljenimi stroji pa se je začelo tudi resno delo pri razvoju
»R« pnevmatike. Ob tem moramo povedati tudi to, da strokovnjaki, ki so delali pri razvoju »R« pnevmatike, niso samo načrtovali, planirali in preizkušali kvaliteto izdelanega poizkusa, temveč so tudi sami (včasih celo po šestnajst ur dnevno) delali pri strojih za pripravo polizdelkov in konfekcijskih strojih do končne faze, vulkanizacije. Prva savska radialna pvnematika 155-SR-13 D 701 je bila tako razvita doma brez prisotnosti tuje licence. Že 6. februarja 1971. leta smo pričeli s poizkusi na »R« pnevmatiki 135 SR 15 D — 701 in tudi že izdelali prve poizkusne pnevmatike. To dimenzijo smo začeli redno proizvajati že v avgustu 1972. leta.
Na kakšne težave ste naleteli pri razvoju radialne pnevmatike?
Kot smo že omenili, smo imeli največ težav s stroji, ki niso bili sposobni proizvajati kvalitetne izdelke. Tudi s pripravo polizdelkov je bilo veliko težav, saj je bil obstoječi srtojni park namenjen predvsem za diagonalno pnevmatiko. Krono plašča smo v začetku brizgali v stari valjarni in težav zaradi dotrajanosti stroja ni bilo malo. Morali smo narediti veliko število poizkusov, spreminjati matrice. Težav je bilo res veliko, vse je bilo prepuščeno tehnologom in konstruktorjem. Danes teh težav ni več, proizvodnja je vpeljana; če se pokaže želja po kakšni spremembi, si to spremembo zabeležimo in jo v najkrajšem času realiziramo. Takrat na začetku pa smo bili dobesedno sami (za teoretično in za praktično delo), nagajala pa nam je tudi sama organizacija dela, ki je bila usmerjena v proizvodnjo diagonalne pnevmatike. Tako v proizvodnji niso bili preveč zainteresirani, saj so imeli svoje plane in obveznosti. Ker pa je izdelava »R« pnevmatike bolj zahtevna, potrebna je večja natančnost, je bilo za to delo težko dobiti dobre in vestne delavce. Tžava je bila tudi v tem, da za to delo niso
Dipl -inž. Franc Štern
bili tako dobro plačani in so raje delali na svojem normiranem delovnem mestu, kjer je bil osebni dohodek boljši.
Kako je bilo s preizkušanjem »R« pnevmatike?
V začetku smo vse narejene »R« pnevmatike pregledovali in analizirali le vizuelno in s poizkusom na vozilu sodelavca iz TPP v TAPu. Poizkusna postaja takrat še ni bila primerno opremljena, pa tudi preizkusnih vozil nismo imeli na razpolago. Pri prvih praktičnih vožnjah s savsko »R« pnevmatiko so sodelovali tudi Francoski strokovnjaki. S Semperitom pa smo začeli praktično sodelovati na področju »R« pnevmatike šele v začetku leta 1973. Naši pogoji preizkušanja so bili drugačni od Scmperitovih in ravno pri tem nam je Semperit veliko pomagal, čeprav je bilo naše preizkušanje hitrejše, saj smo v enem dopoldnevu že dobili rezultate, traja to po Semperitovem predpisu kar tri dni in tudi pogoji preizkušanja so precej strožji.
Sodelovanje s Semperitom nam je prineslo tudi možnost razširitve asortimenta, saj je Semperit pomagal pri nabavi strojne opreme za konfekcijo in deloma tudi za pripravo polizdelkov. Vzporedno z razširitvijo asortimenta pa smo temu primerno opremljali tudi preizkusno postajo. Zdaj imamo tudi svoja preizkusna vozila, na katera lahko montiramo vsako spremenjeno varianto konstrukcije radialnih plaščev.
Kaj nam je prineslo nadaljnje sodelovanje s Semperitom?
Na področju razvoja »R« pnevmatike smo s Semperitom sodelovali vseskozi od 16. 3. 1973, čeprav je bila pogodba o sodelovanju podpisana že prej. Iz pnevmatike D-701, ki smo jo razvili sami, se je skupaj s Semperitom razvil D-727. Semperit nam je pri tem »R« plašču pomagal predvsem s svojimi pripombami in predlogi. Pomagal je pri preizkušanju in pri dokončnem oblikovanju desena. Tako danes D-701 ni več, nadomestila ga je uspešnejša »R« pnevmatika D-727. Povedati moramo tudi to, da smo lahko šele s sodelovanjem s Semperitom začeli z
izdelavo »R« pnevmatike z jeklenim pasom, namesto prejšnje s tekstilnimi vložki.
Kako je potekal razvoj »R« pnevmatike z jeklenim pasom?
V začetku smo imeli težave predvsem z nabavo gumiranega jeklenega korda, ki nam ga je že zrezanega v pasove pošiljal Semperit, Obstoječi rezalniki za tekstilni kord namreč ne morejo rezati jeklenega korda. Danes imamo specialne stroje za gumiran j e jeklene žice in za rezanje jeklenih pasov (STC kalander za gumiranje in rezalnik za rezanje jeklenih pasov). Prve poizkuse smo delali že kmalu po prvih stikih s Semperitom. V začetku rezultati niso bili zadovoljivi, z nabavo nove opreme pa je delo steklo. Z novim strojnim parkom smo dosegli zahtevano kvaliteto. »R« pnevmatika z jeklenim pasom je bolj natančna in zahteva pri izdelavi veliko pazljivosti. Izdelava sama pa je hitrejša. Vozilo, opremljeno s to izvedbo pnevmatike, izboljša vozne lastnosti, pa tudi poraba goriva je manjša.
Koliko časa ste se ukvarjali z razvojem »R« pnevmatike in kakšni so po vaši oceni dosežki tega razvoja?
Kot smo že povedali, smo z delom začeli sami, in sicer že leta 1969. Ker pa vsaka nova tehnologija zahteva določen vrstni red, lahko mirno rečemo, da smo v Savi začeli pri črki »A« in si sami nabrali dovolj izkušenj. Ko pa je bila podpisana pogodba s Semperitom, smo delo lahko pospešili, vendar pri razvoju »R« pnevmatike še nismo prišli do konca abecede. Za razvoj kvalitetne »R« pnevmatike je potrebno resnično veliko izkušenj. Vso pomoč, ki nam jo daje Semperit, moramo prilagajati našim pogojem. S tem pa še ni vse narejeno. Naš način priprave polizdelkov se npr. bistveno razlikuje od priprave v Sem-peritu, tudi strojni park ni popolnoma isti. Ne smemo namreč misliti, da se lahko samo z dobljeno dokumentacijo že naredi polizdelek in potem pnevmatika. Težave so namreč že pri surovinah. Saje, ki jih uporabljamo v Savi, so drugačne od tistih v Semperitu, ker v ve-(Nadaljevanje na 10. strani)
10
Iz naših delovnih enot
Razvoj radialne...
(Nadaljevanje z 9. strani)
liki meri uporabljamo domače saje in druge surovine. Morda nekateri mislijo, da nam je delo olajšano, saj dobimo od Semperita dokumentacijo, pa ni tako, vse je potrebno prilagajati našim možnostim in potrebam, kar pa je včasih še veliko težje.
Kaj sodite o kvaliteti savske radialne pnevmatike?
Na poizkusni postaji smo primerjali kvaliteto »R« pnevmatike tudi z izdelki drugih tovarn, kot so: Pi-relli, Cleber, Tigar, Barum, Continental itd. Mirno lahko trdimo, da so vse »R« pnevmatike razen Miche-linove in Semperitove pokazale slabše rezultate. Savsko »R« pnevmatiko lahko primerjamo s kvaliteto konkurenčnih tovarn.
V Savi posvečamo veliko pozornost kvaliteti naših izdelkov. Vsi »R« plašči, ki gredo iz redne proizvodnje, ne morejo mimo kontrole. Vsako »R« pnevmatiko pregledamo vizuelno, na ckvilibrirnem stroju in seveda važen pregled na GRADING stroju, s katerim merimo kar štiri
Konfekcija »R« plašča
parametre: stranske sile, radialne sile, opletanje in tavanje plašča. »R« pnevmatiko z jeklenimi pasovi pa občasno pregledamo še na rentgenu, ki je naj novejša pridobitev kontrole.
Naštejte mi nekaj dosežkov iz asortimenta »R« plaščev!
M 301 je radialni plašč vrhunske kvalitete s tekstilnim pasom. Odlikuje se po veliki aktivni površini, zato je z njim možno prevoziti veliko kilometrov. Je zelo udoben in varen pri vožnji po ravnih cestah, pa tudi na ovinkih pri večjih hitrostih.
M 401 HI LIFE je najnovejši dosežek na področju izdelave radialnih plaščev. Ima jeklen pas, ki še poveča življenjsko dobo. Posebna konstrukcija desena omogoča izreden oprijem na mokrem cestišču, posebna konstrukcija plašča v območju noge in bokov pa izredno stabilnost na ovinkih in odlično ter lahkotno vodenje vozila med vožnjo. Teče zelo tiho in ima vse dobre lastnosti za vožnjo pozimi. Primeren je posebno za vozila, ki so konstruirana za montažo radialnih jeklenih plaščev.
D 727 je moderen radialni plašč s tekstilnim pasom, ki je logično na-daljvanje začetega razvoja potniških radialnih plaščev v Savi. S posebno konstrukcijo desena in plašča v celoti smo dosegli lastnosti, ki jih zahteva kupec od modernega radialnega plašča. Odlikuje ga predvsem odličen oprijem na mokrem cestišču, varna vožnja na ovinkih. Primeren je za hitrosti do 180 km na uro in ima pri tem zelo tih tek. Zaradi stabilnosti celotnega plašča je mogoče vozilo odlično voditi in lahkotno upravljati.
D121JET je radialni plašč z jeklenim pasom, ki ima še povečano življenjsko dobo; vožnja z njim je izredno zanesljiva v najrazličnejših pogojih (velika hitrost, mokro cestišče, ovinki).
Že nekaj časa izdelujemo »R« plašče tudi v tubelles izvedbi, pri katerih pa moramo še posebno ugotavljati tesnenje in nasedanje na platišče.
Prepričan sem, da bo naše bralce zanimalo tudi to, kakšne so prednosti »R« plaščev ter kakšna je raz-
lika med diagonalnim in »R« plaščem.
Diagonalni plašči so poznani že več kot 40 let. Danes se ti plašči še vedno izboljšujejo z izboljšavo konstrukcije in s tehnologijo izdelave, vendar je glavno razvojno delo usmerjeno na področje radialnih plaščev.
Diagonalni plašči so pri hitrosti 150 km na uro že na meji svojih zmogljivosti in varnosti. Današnji hiter ritem življenja pa terja vedno hitrejša vozila, vedno več potujemo, cest, ki dovoljujejo velike hitrosti, je vse več in več. Takim zahtevam odlično ustrezajo radialni plašči, ki dovoljujejo precej večje hitrosti vožnje pri nespremenjeni varnosti.
Zaradi stabilizacijskega efekta pasu pod tekalno površino je obraba radialnih plaščev bistveno počasnejša, njihova življenjska doba pa je približno dvakrat večja kot pri ustreznih diagonalnih plaščih. Pas pod tekalno površino pri vožnji namreč skoraj ne dopušča spreminjanja obsega radialnega plašča, zato se elementi profila le malenkostno gibljejo pri oprijemu in zapuščanju cestišča. Naležna površi-
Hitrostno preizkušanje »R« plaščev.
na diagonalnega plašča se pri vpri-jemu zmanjša, ko pa cesto zapusti, pa spet razširi, kar povzroči drsenje elementov profila, ki povzroča večjo obrabo. Večja deformacija pri kotaljenju diagonalnega plašča povzroči tudi večjo temperaturo elementov profila in se zato še hitreje obrabljajo. S preizkusnim merjenjem je bilo tudi ugotovljeno, da vsak plašč pri vožnji nekoliko spodrsava. Meritve so pokazale, da je spodrsava-nje pri diagonalnih plaščih trikrat do štirikrat večje kot pri radialnih, kar spet povečuje obrabo.
Radialni plašči se bolje držijo ceste pri vožnji v ovinkih. Dobra stran diagonalnih plaščev pa je v tem, da nas na nevarnost zanašanja prej opozorijo, ker že pri majhni hitrosti začenjajo spodrsavati, medtem ko radialni plašči še pri dosti večji hitrosti ne »cvilijo«, če pa je hitrost prevelika, lahko nenadoma zgubimo oblast nad vozilom. Radialni plašči so bolj občutljivi na polnilni pritisk kot diagonalni. Zato priporočamo, da se točno držite polnilnih pritiskov, ki so navedeni v Navodilih za uporabo vozila.«
Pojasnilo
Glede na sestavek »Vesti iz IC«, ki je bil objavljen v prejšnji številki Save, dajemo članom kolektiva naslednje pojasnilo, ker informacija o sklenitvi pogodb ni bila točno formulirana. Zaradi tega je prišlo do nesoglasij med člani kolektiva in Izobraževalnim centrom.
Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov, ki je bil podpisan v začetku letošnjega leta in velja za celotno SR Slovenijo, ne predvideva več študijskih posojil; vsak dijak oziroma študent lahko dobi štipendijo — kadrovsko ali iz solidarnostnih sredstev, ki se zbirajo na Komunalnem zavodu za zaposlovanje v občini, zato smo tudi v naši delovni organizaciji ukinili posojila za študij.
Radialni plašči niso primerni za hitrejšo vožnjo po makadamskih in drugih slabih cestah, ker vozilo trese.
Radialni plašči so bolj odporni proti prebojem na tekalni površini kot diagonalni, paziti pa je treba, da z bokom plašča ne udarite ob oviro, ker je le-ta zaradi večje elastičnosti manj odporen kot pri diagonalnih plaščih, zato morate npr. na pločnik zapeljati pod čim večjim kotom.
Ob koncu zapisa o razvoju potniškega »R« plašča naj povemo še to: Pri razvoju radialne potniške pnevmatike še ni izrežena črka »Ž«, razvoj se nadaljuje, predvsem pri razvijanju »R« plaščev z jeklenim pasom in izboljšano kvaliteto. Kupci danes veliko zahtevajo, hočejo kvaliteto na visokem nivoju. Samo s kvaliteto in posluhom za želje kupcev bomo lahko prodrli na tržišče, ki postaja iz dneva v dan bolj zahtevno.
Za naslednjo številko pa vam bomo pripravili zapis o razvoju tovorne radialne pnevmatike.
Ker smo v podjetju imeli sklenjenih 15 pogodb o podelitvi posojila za študij, smo 7 pogodb spremenili v pogodbe o štipendiranju in sicer za tiste dijake in študente, ki študirajo na šolah, za katere so bile razpisane štipendije (ekonomska srednja šola, upravno administrativna šola, FNT-kemija), 2 posojilojemalca sta meseca julija študij zaključila, 6 pa smo jih preusmerili na štipendiranje iz solidarnostnih sredstev.
V drugem odstavku objavljenega sestanka pa ni točna informacija o opravljanju psiholoških testov. Napisano je bilo, da s štirimi kandidati pogodbe niso bile sklenjene zaradi slabih psiholoških testov. Eden od kandidatov za sklenitev pogodbe za študij ob delu namreč psiholoških testov sploh ni opravljal.
Izobraževalni center
Socialno varstvo
tl
Problematika alkoholizma v SRS ia v Savi
Zaradi pereče problematike alkoholizma v Sloveniji se je leta 1952 RK Slovenije lotil boja proti temu družbenemu zlu. K reševanju je pritegnil družbene in družbenopolitične dejavnike ter strokovne sodelavce. Leta 1961 se je formiral republiški koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu. Ta koordinacijski odbor je kasneje postal sestavni del republiške konference SZDL Slovenije in s tem tudi družbeno priznan. Leta 1968 je bila prva slovenska konferenca o alkoholizmu, ki je ponovno pokazala potrebo po reševanju alkoholizma m nakazala smer nadaljnjega delovanja.
Tako kot teče boj proti alkoholizmu v vsej SRS, se je temu pridružila tudi naša delovna organizacija na pobudo kadrovsko-socialne službe, kajti problemi in posledice alkoholizma se kažejo tudi pri nas. Če pogledamo samo podatke iz analize bolniškega staleža, lahko ugotovimo, kakšne ekonomske izgube povzroča alkohol. Alkoholik nima samo bolniškega staleža, pogosto neopravičeno izostaja z dela, zato je tudi pogosto obravnavan na svetu za medsebojna razmerja. Statistično smo obdelali prijave zaradi neopravičenih izostankov od 1. L 1974 do danes (popivanje na delovnem mestu, prihajanje na delo v vinjenem stanju, vinjenost enega dneva prej itd.). V delovni organizaciji je bilo obravnavanih zaradi neopravičenih izostankov 487 delavcev, ki so bili odsotni skupno 1159 delovnih dni. Če temu prištejemo še izgubo časa, ko zaseda disciplinska komisija s približno 8 člani, je to za 487 delavcev dodatno še 162 delovnih dni. Torej je skupaj kar 10.568 delovnih ur. Če je produktivna ura 75,00 din, znaša to 79 milijonov. Pri tem pa ni upoštevana še izguba na samem delovnem mestu zaradi neizpolnitve plana, če odsotnega delavca ni bilo mogoče pravočasno nadomestiti. Ne samo zaradi ekonomskih izgub (naštela sem samo del vseh), tudi povsem človeška plat tega problema nas zavezuje, da se mu posvetimo. V delovni organizaciji je bil sprejet samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, kjer je v členu 158 določeno, kako naj se rešuje problematika alkoholizma. Še vedno se sprašujemo, kako in kdo je v delovni organizaciji dolžan sodelovati pri preprečevanju alkoholizma.
V tako veliki delovni organizaciji kot je Sava vemo, da obstaja določeno število alkoholikov, ki bi bili potrebni takojšnje pomoči. Ko smo pregledovali obravnavane delavce na svetu za medsebojna razmerja in primerjali imena iz seznama delavcev, ki ga imamo v oddelku za socialno varstvo, prav teh delavcev nismo zasledili, čeprav vemo, da so to člani kolektiva, ki so zelo pogosto pod vplivom alkohola na delovnem mestu in ogrožajo svojo in tujo varnost, delajo z zmanjšano sposobnostjo in natančnostjo, izostanke kompenzirajo z nadurnim delom, bolniškim staležem itd. Vseh teh pa ne moremo istovetiti z ostalimi, ki so obravnavani na svetu za medsebojna razmerja, kljub temu, da bodo morda določen čas sodili v krog tistih, ki so že sedaj potrebni takojšnje obravnave.
Prav zaradi nejasnega pojmovanja alkoholizma pride občasno do nerazumevanja med predpostavljenimi in socialno službo v delovni organizaciji. Miselnost, da je samo socialna služba tista, ki naj bi se ukvarjala z alkoholiki, je povsem zgrešena. Delavec, ki je bil obravnavan na svetu za medsebojna razmerja zaradi vinjenosti in je bil napoten k socialnemu delavcu na razgovor, ostane samo v njegovi obravnavi, vendar se potem zanj nihče več ne zmeni. Iz tega torej sledi, da je socialni delavec v delovni organizaciji edini, ki naj bi bil zadolžen za razreševanje tovrstne problematike in socialna služba servis za prevzgojo
Milica Novak — avtorica sestavka
alkoholikov. Vsak alkoholik je ve-sel, da ima dovolj velik maneverski prostor, v katerem se počuti še dokaj varnega. Če alkoholiku ta maneverski prostor zožimo na eni strani v delovni organizaciji — grožnja Z izključitvijo — in na drugi strani v družini — žena z razvezo, se bo kaj kmalu odločil za zdravljenje.
Za lažje razumevanje, kako pripraviti alkoholika v delovni organizaciji na zdravljenje, lahko nazorno vidimo na primeru X. Obenem nam bo ta primer prikazal napake, ki se pri tem postopku pojavljajo.
PRIMER:
Dne 29. IV. 1973 je bil X poslan na alkotest, ker je prišel na delo v vinjenem stanju. Alkotest je bil pozitiven, zato je bil X predlagan v obravnavo svetu za medsebojna razmerja (bivša disciplinska). Sprejet je bil ukrep — opomin in sklep, da se X zglasi na razgovor pri socialnem delavcu. Socialni delavec ga je večkrat vabil na razgovor, vendar se vabilu ni odzval. Ker sklep sveta za medsebojna razmerja ni bil izvršen, je socialni delavec poročal o tem svetu. Svet za medsebojna razmerja je primer ponovno obravnaval in X-a izključi iz delovne organizacije. X je na sklep sveta za medsebojna razmerja oddal pritožbo na DS tozda, ki mu je pritožbo pozitivno rešil in sprejel sklep, da se X vključi v postopek za ugotovi-
tev alkoholizma. (Člani DS — sodelavci so X-a zagovarjali, da na delo ne prihaja vinjen, da se na delovnem mestu ne opija, da je dober delavec.) V tem času ga je socialni delavec ponovno večkrat povabil na razgovor, prav tako njegovo ženo, vendar se vsem vabilom na razgovore nista odzvala. Na podlagi socialnega poročila je poseben team (zdravnik, psiholog, socialni delavec) obravnavcil X-a in ugotovil potrebo po vključitvi v zdravljenje. Med samim postopkom je X ponovno prišel na delo pod vplivom alkohola, kar je bilo dokazano z alkotestom. Po odločitvi teama se je X vključil v postopek zdravljenja, vendar ga je že po prvem obisku v dispanzerju za alkoholizem in druge odvisnosti prekinit. Zaradi prekinitve je socialni delavec ponovno poročal svetu za medsebojna razmerja in ga predlagal v obravnavo. Svet za medsebojna razmerja je X-u izre-
kel ukrep — pogojno prenehanje lastnosti delavca v delovni organizaciji za dobo enega leta in sprejel sklep, da se X vključi v zdravljenje v roku enega meseca. Ponovno je bilo podano socialno poročilo o X-u, da sklepa ni izvršil in svet za medsebojna razmerja je primer X obravnaval in potrdil odločitev: prenehanje lastnosti delavca v delovni organizaciji. V roku 15 dni po prejemu odločbe se je X imel možnost pritožiti na DS tozda, kar je tudi storil. DS tozda še ni obravnaval primera X, zato je odločitev nejasna. X se je vključit v zdravljenje v dispanzerju za alkoholizem in druge odvisnosti. Tako smo dopustili X-u, da je izkoristil vse možnosti velikega maneverskega prostora, namesto da bi skupno takoj odločno ukrepali.
Da bi postopek vključevanja ali preprečevanja alkoholizma uspešneje reševali, bi smernice tega reševanja nakazali v ugotovitvah in sklepih, kar bi bila razširjena oblika 158. člena samoupravnega sporazuma. Za boljše razumevanje bomo konkretni v posameznih nalogah, ki so potrebne za nemoteno odvijanje posameznih faktorjev pri postopku ugotavljanja in vključevanja v zdravljenje.
Ugotovitve in sklepi:
— Predpostavljeni člani samoupravnih organov v delovni organi-
zaciji nimajo v večini primerov sprejemljivih stališč o uživanju alkohola in o alkoholiku ter na splošno ne poznajo problematike alkoholizma in sodobnih pogledov na alkoholizem.
— Uresničevanje 158. člena samoupravnega sporazuma je še pomanjkljivo, nedosledno in neenotno v posameznih tozdih.
— Predpostavljeni se ne zavedajo ali pa se nočejo zavedati, da so oni tisti, ki najbolj poznajo alkoholika (bolniški stalež po en dan, uporaba nadur za neopravičeni izostanek, ki je bil vzrok vinjenosti itd.) in da nam bi bila njihova pomoč nujno potrebna.
— Predpostavljeni bi moral ob prijavi svetu za medsebojna razmerja, ko gre za delavčevo prekomerno uživanje alkohola oziroma za alkoholizem, dati obširno poročilo socialnemu delavcu in svetu za medsebojna razmerja o vseh naštetih činiteljih, prikazanih v zgornji točki. Svet bo njegov primer prekrška obravnaval in izrekel temu ustrezen ukrep. V primeru, da predpostavljeni ne sproži tega postopka, mora biti prav tako predlagan zaradi kršitve svetu za medsebojna razmerja.
— Na osnovi te prijave socialni delavec ukrene vse potrebno, da je obravnava na svetu celovita.
— Šele po sklepu sveta za medsebojna razmerja bi socialni delavec iskal in podal socialno poročilo ter motiviral obravnavanega in njegovega svojca oziroma celotno družino za vključitev v zdravljenje proti alkoholizmu.
— Pri nadaljnjem reševanju bi se moral vključiti tudi splošni zdravnik (zdravnik v naši obratni ambulanti), ki bi na podlagi socialno-pa-tronažnega poročila nadaljeval motivacijo in alkoholika zdravniško obdelal ter že pripravljenega za obravnavo napotil v dispanzer za alkoholizem in druge odvisnosti. Zdravnik v obratni ambulanti bi se moral vključiti v preprečevanje alkoholizma v delovni organizaciji, vendar tudi to sodelovanje med delovno organizacijo in obratno ambulanto ne obstaja, niti ne obstaja povezava med obratno ambulanto Sava in dispanzerjem za alkoholizem in druge odvisnosti.
—• Dolžnost vsakega delavca, predvsem pa neposrednega predpostavljenega v delovni organizaciji je reševati in preprečevati tovrstno problematiko v svojem okolju.
Zahvaljujemo se!

f <4X- £) • ^ j- C
Kritično
Iznajditeljstvo
Zakaj pred delavsko kontrolo
19. septembra je svet samoupravne delavske kontrole skupnosti tozda TAP in TTI obravnaval tiste iznajditeljske predloge, ki so bili prijavljeni leta 1972, 1973 in 1974 in ki niso bili rešeni ob koncu leta 1974. Takih predlogov je bilo ob sestavi poročila o iznajditcljski dejavnosti za leto 1974 v TAP 9, v TTI pa 20. Do prijave na svet samoupravne
delavske kontrole (1. 8.1975) so bili v TAP rešeni 3 predlogi, v TTI pa v tem času nobeden, pač pa sta bila dva predloga rešena septembra, pred obravnavo na svetu samoupravne delavske kontole. Za obravnavo na svetu samoupravne delavske kontrole je torej ostalo 6 predlogov iz TAP in 18 predlogov iz TTI.
Iznajditcljski predlogi obravnavani na svetu samoupravne delavske kontrole:
TAP
Zap. št.	St. predi.	Avtor	Tema
1.	466	Pavle Zupan	Izdelava centrirno razpenjalnih ukrivljenih valjev
2.	480	Jože Močnik Krešimir Turuk	Prireditev obstoječega obrezovalnega stroja za avtoplašče na pnevmatsko obrezovanje
3.	481	Jože Močnik Krešimir Turuk	Istočasno polaganje I + II vložka pri 2 + 0 konfekciji radialnih pla-
4.	510	Anton Dolinar	ščev
5.	513	Milorad Jovanovič	Sprememba vulkanizacijskega ciklusa pri stiskalnicah za vulkanizacijo diagonalnih potniških avtopla-ščev
6.	514	Mirko Požar Jože Babnik	Topo spajanje grelnih duš Predlog za popravljanje avtoplaščev
z gumenim kitom Pangit 70 A+B in raztopino Pangit Liquid
Sklep: Pri vsakem predlogu je bila sprejeta zadolžitev naslovljena na tistega, ki dolguje odgovor oz. zavira rešitev. Rok je bil pri vseh 1. 10. 1975,
1.	402	Lojze Gregorc
2.	404	Matko Krt Ivan Vidmar
3.	413	Mira Škofič
4.	417	Franc Rozman Matko Krt Slavko Celestina
5.	418	Silvo Mravlje Jurij Požek
6.	423	Anton Veselič Anton Paušar
7.	431	Anton Dolinar
8.	443	Janez Urh
9.	444	Frančišek Vrankar
10.	445	Frančišek Vrankar
11.	455	Vid Gazvoda
12.	457	Marjan Novak Janez Perčič
13.	462	Marjan Novak
14.	478	Ivan Bratina
15.	485	Ivan Petelinšek
16.	489	Janez Klemenčič Franc Žigon
17.	490	Janez Klemenčič Franc Žigon
18.	518	Janez Klemenčič
TTI
Konstrukcijska sprememba tekstila za prekate ležalnih blazin Tehnična izboljšava izdelave termofor jev
Tehnološka izboljšava pri blazinah (opustitev skimanja)
Izboljšava priprave surovcev za ter-moforje, podplate in pete
Izdelava topo spojenih velozračnic, vulkaniziranih pod tlakom pare v kotlu
Izdelava radialnih žmula velopla-ščev
Sprememba tehnološkega postopka za vulkanizacijo ležalnih blazin Naprava za dovod lakov in tiskarskih barv na lakirnem stroju Pripomoček za varno transportira-nje embaliranega blaga na paletah Uvedba novega izdelka — traktorska toplotna zavesa Zmanjšanje teže in debeline ski-manega blaga za blazine Kvalitetnejši način izdelave diafragme za vulkanizacijo SPZ jermen Odprava poškodb na stroju SKR 1 pri polaganju jedra Izpopolnitev delovnega mesta na adjustaži cevi in profilov Zmanjšanje odpadnega korda pri konfekciji, trganju in previjanju Strojno razrezovanje plošč za čevljarsko industrijo na K-05 Pomožna valjčka za vračanje obrez-nine na kalander K-05 Brizganje surovcev za transfuzijske zamaške z matrico z dvema odprtinama.
Vulkanizacijo po starem postopku na jeklenih jedrih ni več
Sklep: Zadolžitev za vse predloge je dobila komisija. V enem mesecu mora predsednik sklicati sestanke (za vse predloge) in določiti nove roke za rešitev vseh tistih predlogov, ki se ne dajo takoj rešiti oz. zaključiti.
To je bil prvi primer, da je obravnaval iznajditeljske predloge samoupravni organ, ker le-ti niso bili rešeni v primernem roku iz bolj ali manj opravičenih oz. neopravičenih razlogov.
Prav gotovo si vsi, ki sodelujemo na področju iznajditeljske dejavnosti, želimo, da bi bil ta prvi primer istočasno tudi zadnji.
Nadja Markun
Tople sanje
Že nekaj let gosti deponsko skladišče del skladišča gotovih izdelkov in z njim 16 ljudi.
Ob vselitvi so jim dejali, da le začasno, danes pravijo, da ni nikjer prostora.
Deponsko skladišče, ki je bilo prvotno zgrajeno za skladiščenje surovin, je iz pločevine, brez ogrevanja, z majhnim umivalnikom, kjer si lahko umiješ roke s toplo vodo le, če prideš med prvimi, s straniščem, garderobo, v katero gredo le štiri omarice, in pisarno 3 X 3 m, v kateri domuje strastni kadilec. Predlog, da bi uredili tam prekajevalnico suhega mesa, je propadel, saj še za vse ljudi ni prostora..
Spet je zima pred durmi in ogrevanje skladišča postaja večna in tečna tema razgovora med zaposlenimi v skladišču. Lahko bi bila tudi kje drugje, mogoče pri strokovnjakih, ki že drugo leto načrtujejo, kaj bi se dalo storiti, da bi pridobili v zimskem času malo več toplega prostora, medtem pa ostaja ozračje tako kot nekoč, ko je na tistem mestu rastla še trava.
Rešitev, ki jo je nekdo predlagal, da obstajajo zaščitna sredstva, da je v Sibiriji še veliko huje, je sprejemljiva, seveda, če bi uredili tudi kak prostor več, saj nihče ne priporoča
(Nadaljevanje na 14. strani)
Tople sanje v hladnem skladišču
Velik uspeh naših nogometašev
Končano je tekmovanje v malem nogometu, ki ga je uspešno organiziral občinski sindikalni svet. Letos je nastopilo prek trideset ekip, med njimi tudi tri ekipe iz naše tovarne.
Tekmovanje je bilo precej naporno, saj je trajalo več kot en mesec v lepem in deževnem vremenu. Trikrat v tednu so se ekipe borile za čim boljše rezultate in čim boljše uvrstitve, Presenečenje letošnjega prvenstva je vsekakor samo peto mesto ekipe Tekstilindusa A, ki je glede na lanske rezultate veljala za glavnega kandidata za prvo mesto. To ji ni uspelo zaradi dobre igre naše ekipe B, ki jo je izločila iz borbe za finalni del turnirja. Tako so se v finale uvrstile ekipe Sava A, Sava B, Istra in IBI. Te štiri ekipe so nato igrale med seboj za uvrstitev od prvega do četrtega mesta.
Prvo mesto je osvojila ekipa naše tovarne Sava B, ki so jo sestavljali mladi igralci in ki so vsesko-
še rezultate, če bi igrala bolj kolektiven nogomet in vložila malo več truda.
Poglejmo rezultate naših treh ekip iz predtekmovanja:
Sava A : Osnovna šola L. Seljak 5:1
Sava A	: Bolnica Golnik	8:0
Sava A	: PTT	1:1
Sava A	: Alpetour	4:1
Sava A	: Projekt A	1:0
Sava B	: Tekstilindus	A	2:0
Sava B : Aerodrom A	3:0
Sava B	: Iskra C	1:0
Sava A	: Iskra C	0:2
Sava A	: Ibi	1:0
Ibi : Iskra C	1:1
Vrstni red prvih štirih ekip:
Prvo mesto je osvojila Sava B, druga je bila Iskra C, tretja IBI in četrta Sava A.
Za našo zmagovalno ekipo so nastopili: Horvat, Beton, Križaj, Oselj, Sekne, Benedik, Lužan, Rogelj, Sprajcar, Urbanc in Blažak.
Za Savo A so nastopili: Feber, Jakšič, Jančič, Dinič, Golob, Kore-
Skupni posnetek A in B ekipe nogometašev Save
zi igrali solidno, z veliko požrtvovalnostjo, ekipa, ki ni okusila grenkobo poraza. Drugo mesto je pripadlo Iskri C, tretje je zasedla ekipa tovarne IBI, četrto pa spet naša Sava A. To našo ekipo zastopajo igralci, ki že nekaj let igrajo v glavnem v isti postavi. Zato bo treba zasedbo delno osvežiti in tako morda še lahko pričakujemo dobre rezultate.
Naša tretja ekipa Save C se ni uvrstila v zaključni del tekmovanja. Ne bi mogel trditi, da tega ni bila zmožna. Lahko bi dosegla bolj-
njak, Kostič, Bučalo, Stefanovič, Džavrič.
Poglejmo še, kdo so bili najboljši trije strelci naših ekip: Lužan je dosegel 9 golov, Stefanovič 8 in Jankovič 5 golov.
Še enkrat iskrene čestitke igralcem ekip Sava B in Sava A za osvojeno prvo in četrto mesto. Vsem nastopajočim nogometašem hvala za trud in disciplinirano igro. Želimo si še več takih in podobnih uspehov.
Ciril Dominko
Kolesarji po Vojvodini
Veliki napori in srčna borba na državnem prvenstvu v Zagrebu, ko so tekmovalci našega kluba osvojili
kar šest naslovov državnih prvakov, so pustili posledice.
Tako uspeh na mednarodni dirki po Vojvodini ni bil tak, kot bi ga marsikdo pričakoval. Pet dni se je borilo 55 kolesarjev v 11 ekipah iz ČSSR, SZ, Poljske, Madžarske in Jugoslavije po ravninah Vojvodine in vzpetinah Fruške gore. V prvi etapi »Po ulicah Vrbasa« je prišla prva na cilj skupina, v kateri sta bila tudi naša Kraker in Žagar.
V	drugi etapi od Vrbasa do Ki-kinde je bil peti Mirko Rakuš, Kraker pa 13.
V	veliki skupini, ki je pripeljala na cilj tretje etape od Kikinde do Vršca, so bili tudi Rakuš, Kraker in Žagar.
Od Vršca do Pančeva se je spet izkazal Rakuš, ki je osvojil tretje mesto, Kraker pa je bil 13. V zadnji etapi od Pančeva do Novega Sada je Kraker osvojil 8. mesto. Rakuš, ki je na polovici proge pobegnil glavni skupini, je po krivdi organizatorja zašel in izgubil 8 minut. Tako se je v končni uvrstitvi precej slabše uvrstil, pa tudi ekipna uvrstitev je bila za dve mesti slabša, sicer bi bili tretji. Najboljši od naših je bil Kraker na 10. mestu, Rakuš 16., Žagar 17. in 26. Pečnik.
Valenčič je imel hudo krizo in je med tekmovanjem odstopil.
S.T.
Kcko se pripravimo na smučanje?
Telesna pripravljenost je najvažnejša
Kaj vse naj upošteva smučar med pripravami za novo sezono na snegu? — TELESNA PRIPRAVLJENOST JE NAJVAŽNEJŠA!
Mnogi mislijo, da bodo z nakupom drage opreme že lahko mirno počakali na prvi sneg in prvo smuko. Pa ni tako. To navadno ugotovimo tedaj, ko je že prepozno, ko nam po prvih sto metrih vožnje že primanjkuje zraka in se nam pri-čno tresti noge. Tako smučanje je predvsem nevarno in nam ne nudi nobenih pravih užitkov. Zato je prav, da že sedaj pričnemo s telesno pripravo, kajti zavedati se moramo, da si kondicijo nabiramo le počasi in da gibalni učinek ob žičnicah ni odvisen samo od kvalitetnih smuči, temveč tudi od uspešne telesne priprave.
Pripravo na smučanje navadno delimo na osnovno in specialno pripravo.
Osnovna ali temeljna priprava
V tem obdobju je potrebno čimbolj napolniti »akumulatorje«, kot navadno rečemo. To je obdobje pridobivanja osnovne vzdržljivosti. Zato so najbolj primerne ciklične telesne vaje (hoja, tek). Seveda pa je treba v naravo, v breg, na strmine in pobočja, skratka na take terene, ki spominjajo na svet ob žičnicah. Okolica Kranja nam daje za to veliko možnosti. Zlasti primerna je trim steza, ki vodi po ravnem, navkreber in navzdol. Neraven in valovit teren pa terja pri hoji ali teku prigajanje stopal in členkov.
Kratko treniranje po težkem svetu je neprimerno bolj učinkovito kakor hoja po sprehajališčih.
In kako pogosto naj bodo taki treningi?
Učinek bo dober, če bomo vadili vsaj trikrat tedensko. Zadostuje že dobra ura take vadbe (hitra hoja ali tek), vendar pod pogoji,
—	da gre za hojo ali tek po valovitem svetu,
—	da mora biti intenzivnost treninga tako velika, da se znatno poviša frekvenca srčnega utripa,
—	da upoštevamo načelo postopnosti — od lažjega k težjemu, od male obremenitve k večji,
—	da se je potrebno pred vsakim treningom najprej dobro ogreti.
Še najmanj težav boste imeli, če boste prve treninge opravili na trim stezi, kjer je vadba že programirana za vse starostne kategorije. Ce ne, vam priporočamo hojo v zmernem tempu, nato hitreje z dolgimi koraki, zaključite pa s tekom v zmernem tempu. Vse to naj traja kakih 10 minut. Zelo prav je, če nadaljujete vadbo s kompleksom razdelilnih vaj (predkloni, zamahi z nogami, zibi itd). Šele nato preidemo na glavni del treniranja. Odločili se bomo za 15 minut zelo hitre hoje ali teka.
Kontrola za obremenitev je frekvenca srčnega utripa, ki mora pri mlajših doseči do 150 utripov na minuto, pri starejših pa do 120 utripov na minuto. Zadnjih 20 minut treniranja na gozdnih stezah pa bomo namenili sprostitvi in postopnemu umirjenju.
Specialna priprava
Kot ste že sami opazili, je osnovnem delu poudarek na krepitvi srca, ožilja in dihal. Potem, ko so »temelji« postavljeni (najmanj mesec dni redne vadbe), pride na vrsto specialna smučarska gimnasti-(Nadaljevanje na 14. strani)
14
Šport
Šport za vsakogar
V sodobni, pretežno industrijski družbi človek tudi na sedanji stopnji razvoja samoupravljanja pogostokrat Se vedno le delno zadovoljuje svoje potrebe in le delno uresničuje svoje cilje. Tak način življenja vodi v odtujevanje. Vse bolj stehnizirano in avtomatizirano življenje, ki ga s prodorom znanstveno-tehnološke revolucije že živimo tudi pri nas, ruši ravnovesje med človekovo biološko naravo in njegovim okoljem. To se kaže v vse večjem zmanjševanju človekovih telesnih sposobnosti in v povečevanju srčno-žilnih, dihalnih, posebej še živčnih in drugih obolenj.
Voj a Mitrovič, avtor
Fizično in umsko delo je v vseh obdobjih oblikovalo človeka in ga osveščalo kot osebo in kot predstavnika družbe. Postopno zmanjševanje uporabe telesnih moči v proizvodnji zmanjšuje človekovo prvotno funkcijo. Mnoge težave sodobnega človeka — zaradi novega načina dela in krajšega delavnika — prehajajo s področja dela na področje prostega časa. V tem je pomembna zveza med delom in rekreacijo.
Tople
(Nadaljevanje z 12. strani)
oddiha na mrzlem kljub dobrim zaščitnim sredstvom, osem ur pod takimi pogoji ne dela nihče v naši delovni organizaciji.
Nekaj mnenj prizadetih:
Tone Kraljič: Pozimi v našem skladišču ni mogoče delati. Čas bi bil, da se načrt o pregraji in ogrevanju uresniči še letos, saj gre tu vendarle za ljudi in njihovo zdravje.
Lado Florjančič: Kam naj gre nekadilec v zimskem času, ko pa jih hkrati kadi v edinem toplem prostoru — v pisarni tudi do deset?
Franc Zaletel: V bundi je težko delati, ker te ovira, če jo slečeš, te zebe, iz nosa pa kaplja kot iz pokvarjene pipe.
Novi svetovni vzklik »šport za vsakogar« se je tudi pri nas začel uveljavljati v raznih oblikah.
Geslo »šport za vsakogar« pomeni, da je šport namenjen vsakomur in da je odraz vse večjih potreb sodobnega človeka.
Gre torej za novo pojmovanje športa in njegove družbene vloge, za razširitev kroga ljudi, ki se ukvarjajo s športom. Končni cilj je čimboljša psihična in fizična sposobnost ljudi. Pri geslu »šport za vsakogar« je torej poudarek na besedah »za vsakogar«.
Zakaj se moramo boriti za boljši odnos do telesne kulture? Zato, ker nas je premalo! Več pa nas bo, ko bomo spremenili osebni odnos do športa z aktivno udeležbo. Danes mnogi vidijo boljši odnos le v večjih denarnih sredstvih za športne organizacije, ne pa tudi v športu za vsakega človeka. V očeh družbenih organov je ravno zaradi tega šport še vedno »njihov problem«, ne pa problem nas vseh. Ko bo šport v najširšem pomenu besede postal sestavina življenja vsakega posameznika, potem dvojnih odnosov ne bo več. Res je, da že vsa leta govorimo o nujni množičnosti v telesni kulturi, toda napredovali smo le počasi ali pa smo nazadovali. Še vedno je prevelik prepad med tistimi, ki jim je bil šport sredstvo za dosego vrhunskih (ali poprečnih)^ rezultatov, in onimi, ki bi se želeli s športom ukvarjati predvsem za boljše zdravje, počutje in razvedrilo — brez visokih ciljev. Mnogi se doslej niso mogli vključevati v šport, ker je bil le-ta namenjen športnikom, ki so jim posvečali vso skrb, pri tem pa pozabljali na »vsakogar«. Množičnost smo iskali le v razširitvi športnih organizacij, ki pa so spet podpirale samo sposobnejše. Če pa se je želel aktivno udejstvovati manj sposoben, zanj ni bilo mesta ali pa so se mu celo posmehovali. Zapiranje vase pa je še največ škodilo športu samemu. »Ostali« so začeli iskati nove oblike, ki naj bi bile dostopne vsakomur. Začeli so se intenzivneje ukvarjati s tem vprašanjem, posodobili so programe, uvedli tudi pri nas konkretne oblike za razširitev ideje »šport za vsakogar« ■— sindikalne športne igre, akcije TRIM, rekreacijske oddelke v delovnih organizacijah, rekreacijske klube, tečaje in podobno. Sami smo si izbrali za cilj geslo »šport za vsakogar«. Najpomemb-
sanje...
Roman Vrhovnik: Lepo bo tistega dne, ko bo urejeno ogrevanje, morda dočakam tudi dan, ko se bom po končanem delu lahko pošteno umil.
Dr. Jaka Vadnjal: Že zdavnaj sem opozoril pristojne v delovni organizaciji na problem deponskega skladišča. Kljub temu, da so delavci izpostavljeni izredno slabim delovnim pogojem (mraz, vlaga, slabe sanitarije) in da zaradi tega lahko zbolijo za številnimi boleznimi, ki puščajo dolgotrajne posledice, še vedno ni bilo nič storjenega in prav malo kaže, da se bo stanje izboljšalo.
Upanje ostaja, to pa je pol življenja, pravijo delavci, ko se iz toplih postelj podajo v vse bolj mrzlih jutrih na delo z mislijo, da se bodo lahko pogreli šele popoldne, doma.
Tudi to je rekreacija
nejše pa je to, da smo naleteli na velik odziv ljudi, ki vse bolj čutijo potrebo po telesni aktivnosti.
Res je, da je še dolga pot osveščanja in ukoreninjenja športno rekreativnih navad. Hkrati s spreminjanjem odnosa posameznikov bomo spremenili tudi odnos celotne družbe in njenih samoupravnih teles do športa.
Če hočemo, da bo postala športna rekreacija redni, sestavni del življenja vsakega človeka, moramo ustvarjati tudi možnosti za to in biti pripravljeni na večji razmah. Če ne, bomo izgubljali s težavo pridobljeno število sodelujočih, ki vsakodnevno narašča, čeprav veliko počasneje rastejo osnovni pogoji (objekti, kadri, sredstva, organizacije). Družbi in nam vsem ne sme biti žal truda in sredstev, saj se bodo v polni meri obrestovala v bolj zdravem, zadovoljnem in sposobnejšem delovnem človeku, samo-upravljalcu.
Z idejo »šport za vsakogar« je telesna kultura dobila povsem nov polet, šport ni več hobi posameznikov, temveč potreba vedno širšega kroga občanov. S tem bi morali računati pri vsakem družbenem in telesnokulturnem planiranju, saj gre končno za vse nas.
Še česa bi se morali v delovnih organizacijah zavedati: s skupnimi naložbami v športne objekte, kadre in drugo bodo posredno, toda mnogo racionalneje skrbeli za vsakdanjo športno rekreacijo zaposlenih. Skrb za športno rekreacijo mora postati naloga samoupravnih organov, osnovne organizacije sindikata pa naj izdelajo in spremljajo izvajanje programov.
Veliko lažje bomo dosegli tak odnos do športa tedaj, ko bo večina članov kolektiva videla v programih sebe. Rekreacija ne sme biti več le privilegij ozkega kroga organiziranih športnikov ali tistih, ki si lahko
sami privoščijo razne oblike aktivnega počitka. Rekreacija je vsakdanja potreba in pravica delovnega človeka, neodvisna od socialne ali starostne strukture — skratka življenjska potreba industrializirane in urbanizirane družbe. To pomeni, da mora biti rekreacija tudi eden od temeljnih elementov proizvodnje in poslovne politike sleherne delovne organizacije.
Kako se pripravimo...
(Nadaljevanje s 13. strani)
ka. To so vaje, s katerimi imitiramo različna gibanja na smučeh m z njimi krepimo mišice, ki se največ naprezajo pri spuščanju po strminah. Poudarek je zlasti na krepitvi mišic nog, trupa in rok. Za ta del priprave zelo priporočamo vadbo v trim kabinetu (TVD Partizan Stražišče), ki je zlasti za te namene dobro opremljen (vadba z utežmi in težkimi žogami, poskoki, preskoki itd.).
Ko gre za telesno sposobnost, kakršna je ntijna za prijetno in varno smučanje, je potrebna res vsestranska priprava. Človek mora biti v »totalni« formi, vse mišice morajo biti okrepljene in vsi sklepi utrjeni. Zato morajo biti priprave na smučanje kar najbolj smotrne in pestre. Poleg hoje in teka, gimnastike in atletike morajo obsegati priprave na smučanje tudi igre z žogo. In nikar se ne tolažite: »Saj tudi letos ne bo snega, pa mi vsega tega ni treba.« Odločite se in ne bo vam žal!
Prihodnjič pa o smučarskem teku in o smučarski opremi.
Edo Modic
Za vsakogar nekaj
15
Karel Grabeljšek
Balada o starem Korenu in njegovem sinu
Stari Koren je po večerji obsedel za mizo. Njegova polsestra. Iti je bila omožena na drugem koncu trga in mu je prihajala kdaj pa kdaj skuhat kosilo in večerjo, je odšla že pred dobro uro domov zaradi policijske ure, stari pa je še vedno sedel za mizo. Trikrat je segel v žep in si iz mehurja natlačil pipo, sicer pa je sedel skoraj nepremično in tuhtal. Pravzaprav ne smemo reči, da je tuhtal, saj se pri nobeni misli, ki ga je obšla, ni ustavljal. Pustil je mislim prosto pot in se jih bolj branil kakor klical. Čudno tesno mu je bilo pri srcu, kakor da se je nekje nekaj zgodilo, nekaj, kar bi ga težko zadelo, če bi izvedel. Njegova rajnka žena je rekla včasih: »Tako čudno me srce boli, da se le ni komu zgodila nesreča.«
Toda stari Koren si ni priznal, da bi se moglo komu kaj zgoditi, kar bi njega zadelo. Že dolgo, dolgo se mu je zdelo, da nima nikogar na svetu, po katerem bi mu bilo težko, če bi se mu kaj primerilo. Ko mu je pred petindvajsetimi leti umrla žena, mu je zapustila dva otroka. Mlajši France je odšel čez dva meseca za njo in je ostal sam s starejšim Ivanom. Tedaj je bilo Ivanu komaj osem let. Korenu se je kdaj čudno zganilo v srcu, da bi ga nalahno pogladil po glavi, po tistih razkuštranih laseh. Toda ni mogel
stegniti roke, sram ga je bilo pred otrokom, sram pred samim seboj. Nikoli še ni pogladil ne Franceta ne Ivana niti žene, še takrat ne, ko mu je porodila prvega otroka, Anico, ki je že po petih tednih umrla. Niti govoril ni s svojimi ljudmi veliko, pa še kadar je, mu je bil glas bolj trd kot prijazen, ne da bi se tega zavedal. Kdaj pa kdaj je odpel hlačni jermen in namahal Ivana ali Franceta. Toda morala sta storiti že velik greh, da se je kaj takega zgodilo. Sicer pa se skoraj ni zmenil zanju, kakor bi ne bila njegova, čeprav se mu je že tiste čase marsikdaj zganilo v srcu, da bi pobožal Ivana in Franceta po glavi in jima rekel toplo besedo.
Tak je ostal tudi po ženini smrti. Pravzaprav se je še bolj zaprl vase. Glas mu je sicer postal še trši, a jermen je odpenjal bolj poredkoma kakor prej. Že takrat je prihajala v hišo polsestra, da ju je oprala, da jima je spekla kruha in včasih tudi, da jima je skuhala kosilo ali večerjo. Toda navadno sta si gospodinjila sama. Kadar je bilo Korenu posebno pusto in sitno, je krenil v gostilno in se napil. Doma je bil potem bolj zgovoren, toda besede so se zatikale in njegov glas ter govorjenje sta se zdela Ivanu zoprna, da mu sploh ni odgovarjal. Naslednji dan je bil Koren še bolj molčeč. Ko pa
je spregovoril, je še bolj režal kot sicer.
Ko je bilo Ivanu osemnajst let, se je odločil, da pojde v mesto. Takrat sta si bila z očetom že tako tuja, da mu niti ni povedal o svoji odločitvi. Ko je odhajal, sta se srečala pri hišnih vratih. Ivan je nesel v roki kovček, zato je moral povedati, kam misli.
»V mesto grem za zaslužkom, doma ne morem več biti,« je rekel.
Korena je nekaj stisnilo pri srcu. Skoraj prestrašen je pogledal sina. Toda prava beseda tudi tokrat ni hotela iz njega. »Pojdi, če misliš, da ti bo pri tujih ljudeh z rožami postlano,« je odgovoril.
Od tedaj sta se videla le še trikrat. Dvakrat je prišel Ivan domov na obisk. Toda ni zdržal doma dalj kot en dan, saj sta z očetom ves čas spregovorila le nekaj nepomembnih besed. Tretjič pa je prišel, ko je bila že vojna, in prišel je s posebnim namenom.
»Prišel sem pogledat, kako je doma,« je rekel v zadregi.
»Kdaj pa pojdeš nazaj?« je vprašal Koren. Hotel je reči: »Pa me vendar ne boš že jutri zapustil, kakor je tvoja navada.« Tako rad bi videl, da bi ostal dalj časa, toda tega ni znal povedati. Glas mu je bil pust in trd, kakor bi ga res odganjal od hiše.
»Ne bojte se!« je rekel Ivan. »Že jutri odidem.«
Korena je zabolelo pri srcu, ko je spoznal, da ga je sin narobe razumel. Toda bil je preveč sam svoj, da bi popravljal svoje besede. Storil pa je nekaj, česar še nikoli ni napravil. Čez nekaj časa je vstal,
stopil na vrt in kmalu prinesel poln pehar jabolk. »Jakobčki so že zreli, tako lepih že dolgo ni bilo. Včasih sj jih imel rad.«
Naslednje jutro pa je Ivan vendarle odšel. Toda ni zavil po potj, ki je peljala v mesto, ampak po oni, ki je peljala v gozd. Od takrat je bilo staremu Korenu vedno tesno pri srcu, kadar je slišal v gozdu streljanje, kajti globoko v srcu, zabrisano in potlačeno, je še vedno nosil nekaj takega kakor v davnih letih, ko bi rad stegnil roko, pogladil Ivana po razkuštranih laseh, pa tega ni mogel storiti.
Dolgo je še sedel za mizo in čutil morečo utrujenost. Toda to ni bila telesna utrujenost, saj se čez dan ni bil oprijel nobenega pravega dela, težilo ga je le v duši, kot bi že dolgo, dolgo prenašal hudo breme. Sedaj je sedel, kakor da počiva pod težkim bremenom. Ni se maral ukvarjati z nobeno mislijo, zato se mu je vsaka le za hip posvetila v možganih in že zginila v pozabo.
Zunaj je zaslišal korake nakova-nih čevljev in precej nato je nekdo odprl vrata. Koren je pogledal kvišku; na pragu je zagledal soseda, ki je tam za trenutek obstal, kakor da ne ve, ali naj stopi naprej ali ne.
»Vedel sem, da si še pokonci, pa sem prišel malo na pomenek. V teh težkih časih ni prav, da se zapiraš vase, niti ni prav, da iščeš pomoči pri drugih.«
Stari Koren ga je plašno pogledal. »Kako si vedel, da sem še pokonci?« je vprašal čez čas.
»Špranjo imaš na oknu, pa se sveti skozi.« Se bo nadaljevalo
Novo
na knjižnem trgu
V novembru bo izšel zbornik Prazniki slovenskih občin, posvečen 30. obletnici zmage nad fašizmom in 30. obletnici osvoboditve naše domovine.
Zbornik izdaja Skupnost slovenskih občin. Za pripravo in natis zbornika je bil sklenjen poseben dogovor s skupščinami slovenskih občin in mesta Ljubljane, ki so tudi izbrale avtorje in nato v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami sestavke verificirale. Poleg avtorjev, ki so jih sestavljali udeleženci NOB, raziskovalci in poklicni zgodovinarji, so pri pripravi in urejanju zbornika sodelovali tudi drugi znanstveni sodelavci in poseben uredniški odbor. Zbornik obsega poljudnostrokoven opis vseh dogodkov, ki so bili izbrani za občinske praznike in praznik mesta Ljubljane, avtorji pa so po svoji presoji vtkali v opisovanje tudi dogajanja pred dogodki in po njih ter dali 9 tem širši vpogled v zgodovino našega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne borbe.
Zbornik je pisan mozaik dogodkov iz naše revolucionarne preteklosti, saj posega npr. z opisi praznikov prav v čase protifašističnega boja v Marezigah v letu 1921, v čas spopada revolucionarnega delavstva z orjunaši v letu 1924 in revirske stavke leta 1934 ter prek ustanovitve in organiziranja Osvobodilne fronte, formiranja prvih partizanskih enot, organizacije ljudske obla-
sti vse do osvoboditve in zadnjih bojev v drugi svetovni vojni na našem ozemlju.
To je prva publikacija pri nas, v kateri bodo predstavljene vse slovenske občine skozi dogodke posebnega pomena, ki so bili izbrani za občinske praznike, in tudi prva, ki na tak način obravnava in osvetljuje del naše revolucionarne zgodovine ter s tem daje bogat prispevek k oživljanju tradicij narodnoosvobodilnega boja in revolucionarnega delavskega gibanja.
Zbornik je bil izbran med tiste publikacije v letošnjem jubilejnem letu, ki bodo imele posvetilo, da so izdane v počastitev 30. obletnice osvoboditve. Imel bo format 22 X 22 cm in bo obsegal 200 strani.
Zbornik je rezultat prizadevanj vseh slovenskih občin in mesta Ljubljane, organov Skupnosti in nad 60 neposredno angažiranih sodelavcev.
Želimo, da bi ta publikacija prišla med čim širši krog naših delovnih ljudi in občanov. Šolam in mladini bo zbornik koristen učni pripomoček pri obravnavanju zgodovine revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in drugim pa naj bi služil še posebej kot spominsko darilo zaslužnim delavcem, delegatom idr. ob raznih spominskih, jubilejnih in podobnih priložnostih, vsakomur pa bo tudi lepa dopolnitev njegove knjižne zbirke.
Prednaročniška cena zbornika je 100.— din, prednaročila pa sprejemamo do 10. novembra 1973 na naslov: Skupnost slovenskih občin, Ljubljana, Cankarjeva c. 5, žiro račun št.: 50101-678-48155.
Anekdoti
Eno poslednjih ljudožerskih plemen iz gornjega dela Konga je ujelo angleškega matematika, biologa in raziskovalca Karla Pearsona (1857 do 1936). Določili so ga za glavno jed pri slovesnem poglavarjevem kosilu. V obupu se je jetniku posvetila odrešilna misel. Zatulil je v kanibalskem jeziku:
»Ne smete me pojesti, jaz sem
bog!«
»Bog, ki so mu na voljo najvišje sile?« je vprašal poglavar.
»Da!«
»Dokaži, pa te ne bomo pojedli!«
»Glejte,« je prepričljivo rekel Pear-son, potegnil iz žepa vžigalnik, ga vžgal in že se je prikazal modrikast plamenček.
»Zares si bog!« je rekel poglavar. »Spustil te bom, če mi zaupaš skrivnost.«
»Skrivnost ognja?«
»Oh, kje neki! Skrivnost, kako se ti takoj posreči vžgati vžigalnik. Tukaj jih imamo na pretek, pa niti eden ni vreden počenega groša!«
Sodobni španski slikar Pablo Picasso je ostal v Parizu tudi potem, ko so ga Nemci junija 1940 zasedli.
Nekega dne so Picassa poklicali na nemško poveljstvo, kjer ga je ošaben častnik nahrulil z vprašanjem:
»Ste vi protifašistični slikar?«
»Da, slikar sem!« je mirno odgovoril Picasso.
Nacist mu je pomolil pod nos fotografijo njegove slike Guernica, na kateri je prikaz opustošenja, ki so ga povzročili nemški bombniki med špansko državljansko vojno.
»Ste to napravili vi?« je zakričal nacist.
»Ne,« je odgovoril slikar, »vi!«
RAZPIS
Rešitev nagradne križanke oddajte v uredništvo glasila najkasneje do 23. oktobra. H križanki ne pozabite pripisati svojega naslova. Izžrebali bomo tri reševalce, katere čakajo naslednje nagrade:
1.	nagrada	80,00	din
2.	nagrada	50,00	din
3.	nagrada	30,00	din
Zahvali
Najlepše se zahvaljujem vsem sodelavcem za darilo, ki sem ga dobil ob poroki.
Miha Sajevlc
Vsem sodelavcem, ki so spremili mojega očeta na zadnji poti in mu darovali venec, iskrena hvala.
Maruša Piskernik
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja odbor za informiranje. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, telefon 25-461 int. 482 in 282. Tisk in klišeji GP Gorenjski tisk Kranj.
List je oproščen temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72 z dne 27. marca 1973).
					s	X	pODLo	 žv/i^ O TEZ/J A META	V	GiOZOM/ sadež	A TTADE	kx	P/ZD DAJALEC tkam E	ZBODLA/	X
1						V USTA vzopca					zm/EPstA TECOČ/PA			
				k							BoP/žce			
	|V		1 J			-EML-ZE- p/SM/ pojem								TAZALM/ Z A/me k
1						Delavec i LASoZAT. ZASTAVA								
													KISIK PAD/J	
X	most i/ /VElV JOT.TU	TV O PEC	LjoDStA ZEPL/g - -L/TA		?ADOI/AA/ ■l>o&ec 7APO/JStC MESTO			ms' D E/JAT VETTO						Qeomett Pojem (mhož.)
MŠ/t TOZD										eOMVMSTV MESTO PAS /ZOELEK.				
F/vA oo C£U/T								vtstA	oqLS/K		/VAŠA bo		/TAL/DA	
								TV ODOAZE	TEŠEMJL			AO. ČTKA	&ETAI/S	
s trajaj/ DoUEC toPK/E$/\			PP-IT/ST ZVE71/CA											
D&L ElEZ7&o MOTD&7A							ŠLEVA					StLEBTO JO. C TKA		
						irvmi-	Eto/JOM. ŠOLA			vtsta _ P/JAce				
						QAVT	TOB A ČAJ A TD v A PO A			PASPeoTPc OO POD				
TA O £ vA&UJE ž. tj. če z A		Posest tž ai/a pei/š eošVj.										EDO POUAK		
l/ZSTA Pčed/cb											BPEZ EPE Poze	ZUEZA ALP/M/STO. Pečat		
AZ/jsza D/ZŽA l/A							Mesto seoeajja podzem- M/ KOP						VLADAR	
DSEVa// ZAITiEK					EC,/D/O ŽODe			VOL r		FTAMC.^ Letu v/šol ŽUŽELKA				
					TG-A V A PPl/E ŽDSPJ,			TA MOGEL MIK						
k/ep^e- e/A/JEA/O									VPČAŠA- LV/CA					X
JOŽE ZocjAM									TOMC EDO					
	A	ATLETStA d/sc/pl .	HAv/V/T H/A/A									TOEčr/ TT/Ž		
r							uAdiemvo a/rzE KAZAL/// ZA/PEK						IZVIR	X
fjAŽEO/ 7C EjLT									ATA OEM. K.LL/B			VOLE	!	VTSTA Ž/UAL/
LA Boč-POSOOA												BOL SAP/j		
Peta i/dz Z-VAMtA Al/TVMoS					žuzelta	/00 MZ			TtSolo v E c					
						OT/S			UTEl A/£#4					
t		PAs/lje	ISTI cee/ /LOV/CA				LEPO TAZU/T MO-Št/	ZZ.ČKKA UASPeol O0 SODO		VEZMI K	OC,LJ/K. POPOZS/0	MEKOA-PJA E/ /V A DUHA		
'volt													VOLT	
PTEŠA													pEummez	
X	E/ZiKALPA PASTVOS! HOPSE/ SESALEC.													Ie/JSKo /ME
NOPStA OŽIVA PA UALAV/					AOTTAJ/P, l/ BRAZILIJI (TEO AoU)					MO^OM. TLI/3	3 P/vacA STA e/E SLcuAPOL			
p			A M PEZ		D/iuže. ET. 0060/, /T-AL/7				C LAM Potujoč. MpToo/					
LOtAL V L-]uSt)AVI OZME. EPS						to/va		k	DTVSG/V/