Sovražnik se umika dalje in dalje. Zavezniki štrli nemške protinapade in zopet napredovali na več delih fronte. VSE PRIDOBITVE OBDRŽANE. Na laški fronti tudi nekaj spopadov. Američani v Arhangelu. ZAPADNA FRONTA. as requireklby the act.of Octobcr61917. Francozi prodrli do Hainacourta. Pariz, 10. sept. — Med rekama Som-me in Oise so Francozi prodrli onkraj Hainacourta vkljub močnemu sovražni kcvemu odporu, po nocojšnjem naznanilu vojnega urada. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 12, 1918, as required by the aat of October 61917 Ljuto bojevanje pred St. Quentinom. London, 9. sept. — Ljuto bojevale se je razvilo) daneis ob st.-quentinski fronti, kakor tudi dalje južno v oko-'■ci St. Gobainskega gozda, kjer se Nemci, zaustavljeni ob Hindenburgovi "n'ji, silno odzivajo z veliko osredo-točbo topništva in strojnih pušek. Feldmaršal Haig pa naznanaja no-napredovanje za kako miljo v smeji La Cataleta. Britanci so napadli na st'ri milje široki fronti od Havrincourt ^ega gozda do kraja Epehy in šli na-prej in zasedli omrežje 'branikov^ od katerih so se bili umeknili letos mese-Ca marca. Zavzeli so Gouzeacourtsko hosto in višavje nad vasjo istega imena. Zaustavili nemške napade. Britansko poročilo omenja močne s°vražnikove protinapade na mnogih testih, ki so bili vsi odbiti. Ko so nemci dejansko vrženi nazaj v Hindenburgovo linijo in zavezniške armade opešane vsled naglega prodira in hudega bojevanja med zad-Ojttn tednom, je verjetno, da pride do Prestanka v ofenzivi. Hudi viharji Vsajajo po bojiščih inzadržujejo opravljanje pomožnega topništva v °^Pre4jc. Težki tetpovi, poudarjajo s° neobhodno potrebni v napadu na 'ako močno pozicijo, kakor je Hinden- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 12, 1918, as required by the act of October 6 1917 ' zanje> ai; vsaj preden so bili zmožni, eno ali dve prednji štraži prisilili nazaj. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111.,, on Sept. 12, 1918, as required'by the act of October 61917 Američani strahujejo Nemce. Ameriške čete na fronti ob Aisni, 10. sept. (Zakesnelo.) — Nemci so nocoj še napadali na visoki planoti Mont Rouge z obupno odločnostjo. Izgube sovražnikove v zadnjih treh dneh so morale biti strašne. Nemški napadi, bodisi naperjeni proti Nanteuilu, Laffaux ali Vauxalli-onu, so bili v svrho zopetne pridobitve grebane na Mont de Laffaux. Zavzele so ga čete generala Mangina, s katerimi so Američani združeni, še preden so si Nemci predočili, kako velikanske važnosti je grebenska linija ponujajo "nemški mir prvi korak k uresničevanju centralne Evrope. Kot podlago pogajanja bi morali sprejeti program predsednika Wilšo-na." Baron Burian, avstro-ogrski minister zunanjih stvari, priporoča razgovor o miru. jo vršiti svojih uradnih dolžnosti. DENA- SE BOJI JUGOSLOVANOV. Jugoslovanska agitacija na Hrvaškem vznemirja vlado. I storiti primerne korake v njeno ob-I rambo. Vkljub viharju naprej. London, 10. sept. — St. Quentin, \ - La Fere in mesto St. Gobain, ležeče ( True translation filed with "he postna obrastlem hribovju istega imena, master at Joliet, 111., on Sept. 12, 1918, tri glavne točke v sovražnikovem ve- as reuqired by the act o£ October6,1917 likem obrambnem omrežju so silno obstreljevane nocoj in v nevarnosti za-' Važni dogodki se pripravljajo. vzetja. ! Washington, D. C., 11. sept. — Za Brez ozira na viharno vreme so Bri- cčiv-icinim pojemanjem v bojevanju na tanci in zlasti Francozi v zadnjih štiri- Francoskem se dogodki brzo zasuka-indvajsetih urah prodirali počasi pod vajQ za p0(jjetja odločilne važnosti, po bu rgova linija. St. Quentin pa je v streljaju da- ekostrelnih topov in streljanje utegne °Vlrati sovražnikove pošiljatve čet in ža'og iz tega velikega opirališča. naraščajočim nemškim odporom. Bili so ponovni protinapadi ob vsej tej krajini, ali nobeden ni mogel zaustaviti prodiranja zaveznikov. Ti odbojni napadi so bili posebno močni na Nanteuilski visoki planoti na za-padni strani reke Chemin des Dames. Haig poln zaupanja. Dva vmesna dogodka med dnevom poleg bojevanja na glavnem bojišču sta vzbudila pozornost. Prvi je bil feldmaršala Haiga dnevno povelje, v katerem pravi, da "je bil sovražnikov napor potrošen", kar smatrajo za jako značilno trditev. Drugi je bil naznailo, da so Belgijci porinili svoje linije naprej eno miljo v okraju Merckem, severovzhodno od Ypresa. Ta razteg fronte proti odsekom, ki so bili izpraznjeni sovražnih čet za bojišče Pikardija-Aisne, je vzbudil nenavadno pozornost, ker mnogi pričakujejo, da gen- Foch zdaj udari severno ali vzhodno od Reimsa. mnenju uradnikov tukaj, ki zasledujejo razvoje od ure do ure. Ti opazovatelji mislijo, da pride v enem tednu ali do največje bitke med vojno ob stari Hindenburgovi liniji, ali pa se sovražnik zopet umakne proti -belgijski meji in tako izogne spopadu z bojno močjo maršala Focha. Znamenja so, da nemško vrhovno poveljstvo menda namerava . obsežno umeknitev v svrho, da skrajša obrambne linije in olajša breme, ki tlači Nemčijo vsled pojemanja bojne moči. Ti ue«>,anslation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 12, 1918, as required by the act of October 61917' Hrvatska pred uporom. Amsterdam, 11. sept. — Jugoslovan-ka agitacija in revolucijonarno delovanje se tako razširjata na Hr-aškem, da če se položaj kmalu ne zpremeni, se je treba bati katestrofe, kakor piše dunajska "Reichspost". Deželne in občinske agencije, kolikor so vrokah Srbov-Hrvatov, si ti obračajo v prid brez ozira, pravi ašopi>, m zlasti šole se rabijc^ kot sredstva za razširjanje politične propagande. Oknjžaa oblastva in uradniki sodnih dvorov, je pristavljeno, se več ne upa True translation filed with the post-ma«ter at Joliet, 111., on Sept. 12, 1918. 9s required by the act of October 61917 Nemci se zbirajo za odboj. ,.^ar>z, 9. sept. (Po Havasovi agen-— Ko so zavezniki tik pred mdenburgovo linijo ali se ji bližajo, ačenja sovražnik silneje vzratno debati s svojim topništvom. Vkljub ,m« udarjajo Francozi naprej v kraji-kjer linija še ni bila dosežena, in Po naj zadnjem poročilu komaj pet ^ "J od St. Quentina. Njihovi topovi sledijo pehoti. ko^CmC' S° 'icmcravali krep- ^ braniti St. Quentin in se bojujejo 0 dohodih v mesto, a poleg tega na- ,v° sestavljajo svojo bojno moč in laJo številne divizije v zaščito me-kta. n lru« translation filed with the poster at Joliet, 111., on Sept. 12. 1918, True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 12, 1918, as required by the act of October6,1917. Haig poroča napredovanje. London, 11. sept. — Britanci so v krajevnih podjetjih dalje porinili svojo linijo severno od mesta Epehy in v soseščini Vermanda, zapadno od St. Quentina, po nocoj izdanem naznanilu feldmaršala Haiga. LAŠKA FRONTA. True translation filed with the master at Joliet, 111., on Sept. 12, as required by the act of October6,191T. Avstrijci iz Italije na Francosko. Geneva. 10. sept. — Avstrijske divi zije so bile umaknjene skozi Tirolsko na francoske in flandrske fronte, po brzojavkah iz italijanskega glavnega stana. To pomeni opustitev načrta za novo avstrijsko ofenzivo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 12, 1918, as requiredby the act of October6,1917. Trdi krajevni boji. London, 11, sept. — Na fronti tridesetih milj, od severozapadne strani Cambraia navzdol do La Fera, in na pet ali šest milj široki fronti severovzhodno od Soissonsa je bilo trdo krajevno bojevanje v zadnjih štiriindvajsetih urah, in pri tem so zavezniki počasi a neprestano prodirali proti Hindenburgovi liniji. Nemci so na raznih mestih podje-mali protinapade z veliko močjo, ali pridobili niso ničesar, izvzemši, da so 'l^ue translation filed with thepost-mafter at Joliet, 111., on Sept. 12, 1918. as reuqired by the act oftOctober6,1917 300 milj dolg polet. Rim, 10. sept. — Italijanski zrako p lov i so v 300 milj dolgem poletu bombardovali I.ienz, Toblach, Bren ner, Franzensfeste, Bianchi in Bol can na Tirolskem, je bilo naznanjeno danes. Mnogi železniški mostovi in en vlak so bili zadeti. Vsi zrakoplov so se vrnili varno. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on Sept. 12, 1918, as required by the act of October 61917 Rim naznanja pridobitve. Rim, 11. sept. — Britanske čete so včeraj napadle avstro-ogrske postojan ko, na Asiaški visoki planoti pogorske fronte in prizadele znatnih izgub sov ražniku, po danes izdanem službenem naznanilu italijanskega vojnega urada Britanci so dobili v svoje roke sedem insedemdeset ujetnikov in mnogo voj "tga materijala. V okraju Monte Asolone so laške čete zavzele nekaj sovražnikovih postojank in jih obdržale vkljub silnim protinapadom. Italijani so dobili v svoje roke u jetniki-v v dolinah Daone, Val Ar/a in Oniic ter zasedli otok južno od Poji*-; di Piave, pokončavši posadko. -v. 0 v;...... Dunaj poroča uspeh. Dunaj, 11. sept. — V odseku Asolone avstrijsko-laške fronte, kjer so Italijani prodrli v avstro-ogrske linije je bil položaj popravljen včeraj po avstrijskem protinapadu, naznanja vojni urad danes. SIBIRSKA FRONTA. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on Sept. 12, 1918, as reuqired by the act of'October6,1917 4,000 milj proti zapadu. Vladivostok, sreda, 4. sept. (Po As sociated Press.) — Sibirska fronta je izginila čez noč. Po besedah nekega ameriškega oblasfhika se je "preme stila 4,(XX) milj proti zapadu." Zveza je popolnoma napravljena ined Vladi vostokoni in Irkutskom. Češkoslovaške čete so prodirale od Bajkalskega jezera v smeri Čite pod stotnikom Gajdo, dočim so se kozaki generala Semenova. podpirani po Če hoslovakih, približali transbajkalske-mu glavnemu mestu od reke Onon. Boljševiške trume, na videz prestrašene vsled navzočnosti ententi-nih čet, so se razkropile. Nekaj jih •e odšlo v smeri Kjahte in druge prejkone bežijo proti severu po A-murski železnici. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 12, 1918, Jts required by the actof October6,1917 Avstrija prosi za pogajanje. [Amsterdam, 10. sept. — Izmeno mnenja med centralnimi vlastmi in ententno je za poskttšnjo priporočal baron Burian, avstro-ogrski minister, zunanjih stvari, v nagovoru na nemške časnikarje na obisku, po neki današnji dunajski brzojavki. Takemu razgovoru, je rekel minister zunanjih stvari, ni potrebna oblika mirovnih pogajanj, ampak imel naj bi za svojo svrho preudarjenje vseh stvari, ki razdvajajo vojskujoče se vlasti. "Brez nadaljnjih bojev—morda?" Baron Burian je pospešil svoj nasvet z izjavo, da je nasprotnikom centralnih vlasti treba samo priskrbeti priložnost "vmirni izmeni mnenja nekakšen ndposreiden, pozvedovalen razgovor se da misliti, ki nikakor ne bi bil mirovno pogajanje —, da se-pre-udari in pretehta vse, kar danes loči vojskojuči ses tranki, in morda ne bo treba nadaljnjega bojevanja, da se spravita tesneje skupaj". Raj bi stal preveč, "To vprašanje nastaja," je rekel minister zunanjih stvari: "Ali ni zlo' čin proti človeštvu samo pomisliti na zrušenje stavbe, ki je postala zgo dovinska, in ki gotovo potrebuje tu-patain poprave, a je «anio •losobna poprave, da se osnuje raj v prihodnje na njenih razvalinah? Napaka v tem pa je, da je v soglasju z uničevalnim postopanjem naših sovražnikov mogoče stvoriti'tak raj z mnogo preveliko žrtvijo. "Preštejte pretekle hekatombe te vpojne. Pomislite na prihodnje in v-prašajte se, ali je stremljenje za dosego vojnih ciljev za tako ceno upra-vičljivo — vojnih ciljev, med katerimi je načelo pravičnosti stavljeno na prvo mesto —, ne da bi preiskovali, ali se sporazumljenje ne bi dalo doseči s pošteno uporabo tega načela." — Baron Burian je zaključil svoj govor z opominom na časopisje, naj sodeluje v nalogi gojitve' tega duha, ki "je prešinjal slavne čete in pomagal vrlemu prebivalstvu doma, prenašati vse trpljenje in pomanjkanje". True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 12, 1918, as reuqired by the act ofiOctober6,1917 Czernin tudi za zvezo narodov. Amsterdam, 9. sept. — Nadaljnji strel iz tevtonskega topništva mirovne propagande je sprožil grof Czernin, bivši avstro-ogrski minister zunanjih stvari, ki v dolgem članku, natisnjenem v dunajski "Neue Freie Presse" piše v prid ideji zveze narodov. Grof izjavlja, da pretežna (velika) večina nemškega ljudstva, s cesarjem na svojem čelu, resno želi trajen mir. Pravi, da merodajni činitelji v berlinskem kabinetu danes odkrito pospešujejo predlog za zvezo narodov, in da baron Burian, avstro-ogrski minister ?unanjih stvari, ni nasproten tej ideji. "Zatorej", zaključuje grof Czernin, 'ni ničesar, kar bi ubranilo centralnim vlastim, da izdelajo osnovna načela te nove svetovne uredbe in jih prinesejo pred svet." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 12, 1918, ae required'by the act of October 6,1917. Spor med Turčijo in Bolgarijo. Washington, D. C., 11. sept. — Ame-zojavka je dospela semkaj danes iz navadno zanesljivega vira, da je Tur-čija'poslala i*§liko bojno moč do bol-gariske meje zaradi *r&ž> er se kuha neprilika ozemskega vojnega plana med zaveznicama Nemčije in Avstro-Ogrsk*. Možnost- odbitega razpora med Turčijo in 'Bolgarijo opazujejo tukaj z velikim zanimanjem in je znano, da provaro?^ resno slutnjo v Berlinu. Bolgarija zrela za upor? Revolucionarni duh je dozorel v bolgarski armadi in med civilnim prebivalstvom, po brzojavkah. Bolgari hočejo več ozemlja in so baje odločili, zagotoviti si vso Srbijo in celo del Avstrije. anslation filed with the postmaster at Joliet, III., on Sept, 13. 1918. as reuqired by .the act oflOctober6,1917 FRONTAVIKI V VLADIVOSTOKU PODPIRAJO ČEH O SLOVAKE. Vr,stok l',)ntavilJc)v Cruskih vojakov, ki -o služili na fronti in so jih boljševiki odpustili od vojaščine) v/Vladi-I? ' (a 8e Pridružijo češkoslovaški armadi v vojskovanju proti boljševikom. Množica ljudstva jih pozdravlja True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 12, 1918, as reuqired by the act of October6,1917 Ameriške čete v Arhangelu. Washington, D. C., 1. sept. —Ameriške čete so se izkrcale v Arhangelu, da pomorejo drugim zavezniškim četam tajnkaj v njihovi kampanji za obnovo reda v sevrni Rusiji. To naznanilo je pooblastil gen. March, štabni načelnik. Iz vojaških razlogov ni bilo naznanjeno število izkrcanih vojakov, niti ni bilo pojasnjeno, od kod so dospeli., Prejkone pa so bili vojaki poslani iz angleških taborišč, kjer »c Američani vežbajo. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on Se^t. 12, 1918, as required by the act of October6,1917. Prevozna ladja torpedirana. London, torek, 11. sept. — Vojaška ladja, z 2,8(X> ameriškimi vojaki na krovu, vštevši mnoge i/. Chicaga in Clevelanda, O., je bila torpedirana. Vsi so bili rešeni Vojaška ladja je bila potegnjena na breg. Vojaška iadja jt ena ;'jalnega in leposlovnega značaja so povzročili pri naročnikih poceni razumljivo ogorčenje, ker naročju leposlovnega lista gre predvsem 'a leposlovje, ne pa za znanstvo. In tako so bili naši najboljši možje polnjeni v tuji svet, odtod prikazen, da obljubljal Škrabec svoje znamenite razPrave na platnicah nabožnega li-Sta »i d so drugi znanstveniki tiskali Sv°je razprave o slovenskem jeziku, o ^venski zgodovini in o slovenski "J'zevnosti v tujejczičnih časopisih,ki ostale vsled tega slovenskemu ob-kc"istvu naznane in edostopne. Odtod Or>ečno pojav, da se je širil v domo-V'"> diletantizem v znanstvenih stva-a tujina se je dičila z delom slo-',enskega uma. Preko znanstvenika I1111 znanstven časopis pomen za narod "1 ^Kga razvoj — tembolj pa "časo-■ ls'> ki zastopa vedo, kateri predmet ; e slovenski narod sam. "Časopis" iz-^aJajo prijatelji slovenskega znanstva. Ustvo, iz katerega se nam obeta raz-slovensk znanstvena akademija. ;.redništvo "časopisa" pa misli r; s-riti »zda ze sedaj svoje delovanje tudi na (d Ved; »vanje posebnih znanstvenih knjig 111 ima v tem oziru tud že ponudbe r- L Prijatelj in dr. A. 2igon) — se- , la je odvisno tudi od občinstva, v ukor bo omogočilo podjetje izvr tega namena. Delež;niki podjetja Hon ti cJo postati tisti, ki pošljejo enkrat 1'rispevek 100 K (cel ali v obrokih.) karočnina znaša 8 K, za dijake in u-Y'elje 6 K. s "Seidlerjevi bankovci." — (Edinost Pod tem naslovom je pri-terC ,a Arbeiter Zeitung članek, iz ka-ij0lCBa Posnemljemo, da se je državni Jiief /ačetka v°jne pošesteril. Pro-rijj ')ankovcev iznaša (samo v Avstro i" lniHjard' desetkrat toliko, nego see- V<^110' in raste od meseca do me-^ Človek bi moral misliti, da bi javr'".ra
  • bnCJ ^ trdil Seid,er. «1» s® neizo-ttv 0 potrebni novi davki v zagotovi-obrestovanja vojnih posojil. Ali kar likratu je pozabil na to najnujnejšo potrebo, ker mu je padlo v glavo, da najnujnejša potreba države je — razdelitev Češke. Za dovolitev davkov treba parlamenta, najnoveji najnujnejši potrebi dra. Seidlerja pa je parlament na poti. Zato se je morala prva potreba umakniti pred rugo — in parlament so odgodili. Kaj bo z davki — to ne briga sedaj več dra. Seidlerja. Minister financ zopet beži k banki in "pumpa" nove bankovce. Vse skupno: 23 milijard bankovcev. To vam je sad Seidlerjevega sistema. Skrb za stradajočo mladino. — V Ljubljani je ustanovil pod predsedstvom gospe županje Tavčarjeve poseben odbor, ki naj skrbi za stradajočo šolsko mladino. Ta odbor ima namen posredovati, da se šolo obiskujoči otroci iz krajev, kjer so slabe prehranjevalne rezmere, do konca vojne namestijo rodovitnih delih Slovenije in Hravtske. Ker bo iz Trsta gotovo mnogo otrok (priobčeno v Edinosti od 5 junija), ki so potrebni boljše prehrane, je potrebno, da se ustanovi v Trstu tak odbor, ki stopi potem v do-tiko v ljubljanskim. V Ljubljani računajo največ na otroke iz Trsta. Ker se me je opozorilo na to, da dovoljujem sklicati v ta namen sestanek za 6. t. m. ob 6 popoldan v Slovansko Čitalnico in se obračam zlasti do našega zavednega narodnega ženstva, da se udeleži sestanka, ker naj predvsem ženstvu pripade naloga skrbi za našo mladino Dr. Ivan Marija Čok. Besen slovenožer — mrtev. — Edinost piše 8. junija: "Mnogo je bilo govorjenja zadnje dni o Karlu Linhartu, ko se je udeležil znane depu-tacije alpskih Nemcev in slovenskih nemškutarjev na Štajerskem in je to priliko porabil za črno denuncijanstvo na škodo nas Slovence. Tržaške Slovence je ta Linhartov nastop o-gorčil tem bolj, ker so spoznali moža od blizo. Kmalu na to, dne 3. t. m., je umrl nagle smrti v Ptuju, kjer je igral ulogo slepo udanega pomočnika rabljev našega naroda. Po smrti se ne dotikamo več — človeka in njegovega zasebnega življenje. Sovražnik in njegovo zasebno delovanje o-staneta pa podrejena kritiki, sodbi in obsodbi. Pokojni politik n žurnalist je bil tip tistih elementov, ki si za plačilo osvajajo vsako — prepričanje, in tako je prišel kot borec in falia-tizator nezavednežev v rste sovražnikov in preganjevalcev našega naroda. Žurnalist in agitator Linhart ostane naroda našemu v najžalostnejšem spominu. '"Slovenski Gospodar" pripominja:: aZ časa njegovega uredova-nja je bil Štajerc na višku podlosti. Njegovi članki so bili strupeno in nesramno pisani. Danes Linharta ni več. Slovensko ljudstvo je pa še vedno in tudi ostane na svoji lastni zemlji. Strašna nesreča po granati. — (E- dinost 8. junija). Že prevčerajšnjim zvečer so nam prišli povedat v uredništvo, da se je dogodila v Rukavcu v Liburniji strašna nesreča. Ker pa niso mogli podati nikakih pozitivnih podatkov in so nam ostajali dvomi, nismo še nič omenili v včerajšnjem izklanju. Včeraj pa smo doznali, da se je vresuici dogodila strašna nesreča v rodbini gospoda Matije Bručica, notarskega kandidata v Podgradu, nahajajoč se sedaj na fronti v Tirolu. Go-spej Alojziji, iz znane in ugledne rodbine Kraigherjeve v Postojni, je padla granata iz rok in eksplodirala. Granata jej je odtrgala obe nogi in pp-škodovala levo roko. Granato so imeli v hiši v trdni veri, da je izpraznjena. Nu, tisti, ki so jo izpraznjevali, so pustili notri vžigalec in bržkone nekaj eksplozivne snovi. Tako se je dogodila grozna nesreča. Sreča v nesreči je bila, da obeh Otročičev Bruči-fevih ni bilo v stanovanju. Pač pa je bilo po eksploziji razdejano, oziroma porušeno pohištvo. Opozorjena po detonaciji in hrupa sta prihitela hišni gospodar in še nekdo drugi. Našla sta nesrečno gospo na tleh pri polni zavesti. Prvo je vzdihnila: zraka, zraka! Potem je prosila, naj jo polože na posteljo, kar pa niso mogli, ker niso vedeli, kako bi jo prijeli v tem strašnem stanju. A ko je nesrečnica opazila, kaj se je zgodilo z njo, si je želela hitres mrti. Ta želja si jej je izpolnila po dveh urah. Pogreb se ie vršil predvčerajšnjeh. Po tej nesreči sta seveda kruto zadeta g. soprog m družina Kraigherjeva, a plovila je v žalost tudi rodbino g. dr. Bručiča, odvetnika v Trstu, ki mu je soprog pone-srečenke brat. Pokojna Alojzija pa je bila preblago žensko bitje v najlepšem pomenu besede. Znana je bilo tudi v Trstu. Svoječasno je bivala tu tri mesece v družini Cotičevi. Omilila se je vsakomur, s komur se je seznani-' la. Zato je nje tragična smrt globoko pretresla vse nje znance. Hudo preganja nesreča velepoštevano družino Kraigherjevo v Postojni. S cinrtjo Alojzije je izgubila v em vojnem času menda že četrtega svojega člana. Rodbinama Bručič-Kraigher izrekamo na-jiskrcncjc, iskreno čuteno sočutje. dališkega konzorcija v Ljubljani: Pred štirimi tedni smo se obrnili do narodno zavednih Slovencev s prošnjo naj osnujejo po deželi slovenski krajevne odbore in odseke, ki bi zbirali člane za Slovenski gledališki konzorcij v Ljubljani. Prosili smo, da bi se oglasili novi člani vsaj do 12. majnika žrazpresti podrobna organizacija po vseh slovenskihkrajih. A prav taka organizacija nam je nujno potrebna. Narodno gledališče v Ljubljani mora biti vez in središče za vse ostale odre in dramatična društva po naših manjših mestih, zlasti tudi ob narodnih mejah. Narodno gledališče naj vzgaja med nami tudi domač izobražen igralski naraščaj, ki so ga pogrešali dosedaj slovenski odri. Konsorcij hoče zato ustanoviti lastno strokovno šolo in v zvezi z Glasbeno Malico tudi glasbeno dramatično šolo. Le tako se bo moglo povzdigniti ljublansko Narodno gledališče in žnjim tudi pokrajinski odri na tisto umetniško višino, ki je potrebna, da bodo resnično v korist kniževnosti in kulturi. Te dni smo videli Slovenci, kako br-ti Čehi v Pragi in po vsem Češkem proljavljajo jubilej svojega Narodnega gledališča, požrtvovalnost češkega naroda, ki si je pred pedestimi leti z geslom "Narod sebi." sam ustanovil prekrasno prvo narodno gledališče, jenu-dila najlepša sadove, bogato dramatično literaturo in predivno dramatično glasbo, priče češke kulturne višine. Če hočemo da prinese gledališče tudi nam tako lpeih sadov, moramo pritegniti kakor svoj čas Čehi, vse svoje sile k skupnem delu: Slovensko Narodno gledišče skupna zadeva vseh Slovencev Zato se obračamo do premožnejših Slovencev po vseh slovenskih pokrajinah, na Kranjskem, Primorskem, zlasti v Trstu, Štajerskem in Koroškem, da po svojih močeh podpro osrednji slovenski oder, Narodno gledališče, bodisi da pristopijo kot člani slovenskemu gledališkemu konsorciju v Ljubljani (deleži po sto, kron) bodisi da prispevajo tudi z darili. Po vseh občinah naj bi krajevni odbori ali vsaj posamezni zastopniki nabirali člane, darove, in podpirali upravni odbor tudi z nasveti. Noben slovenski kraj naj bi ne bil brez žilavega delavca za slovensko Narodno gledišče. Zato prosimo da bi zavedni delavni možje in žene v vsakem večjem kraju, v vsaki občini čim prej osnovali krajevne odbore in to naznanili upravnem odboru, likratu pa naj se javijo posamezniki, ki bi bili voljni pomagati pri skupnem delu za (slovensko gledališče in slovensko kulturo. Naprej za Čehi do končnega cilja. po ustanovitvi popolnoma neodvisne češko-slovaške države. Udeležba pri revolucionarnem odporu proti monarhiji velja za najvišjo nravno in narodno dolžnost, vsled česar se pričakuje, da vsi Čeho-Slovaki prostovoljno vstopijo v češko-slovaško armado... .Pod češko-slovaško armado se v Rusiji razumejo češko-slovaške divizije, katerih štirje polki so se v poletju 1917 v resnici v Galiciji borili proti nam in so bili omenjeni tudi v uradnem ruskem poročilu 3. julija 1917. Ta armada se sestavlja v glavnem z avstro-ogrskih vojnih ujetnikov češke narodnosti, ki so se prostovoljno priglasili za te formacije. Glede pešpolka štev. 36 (Mlada Bo-leslava) pravi minister, da ni res, da bi se uprl tekom mobilizacije in da se je dobro držal v prvih bojih, pozneje pa, k oaravzievd. .apeMx:,š-u xzfič ffl pa, ko zaradi velikih izgub ni bilo več velikega dela aktivnih časnikov in zanesljivega starega moštva in so se morali v polk uvrstiti moralno okuženi elementi, je polk odpovedal in je s svojim sramotnim ravnanjem zakrivil težke poraze drugih čet. Zato je bil polk razpuščen s cesarskim odlokom, izdanim 16. junija 1915. pešpolki 11, 88, in 102 so se držali dobro. Glede pešpolka 35 (plzenj) pravi minister, da čast polka kot celote ni omadeževana, dasiravno odpornost nekaterih delov iii bila trajna. Glede pešpolka 28 (praga) pravi minister: Iz izpoved polkov nega poveljnika o bojih 3. in 4. aprila na Gornjem Ogrskem izhaja z gotovs-tjo, da je te čete, ne da bil počil tudi le en strel, približno en sovražni bataljon ujel ali pravzaprav prišel ponje in jih odpeljal iz postojanke, polk se je razpustil takoj, a se je zaradi odličnega nastopa enega njegovih maršba-taljonov v bojih na dobredobski planoti v poletju 1915 zopet vpostavil s cesarskim odlokom, izdanim 22. decembra 1915. MI VSTAJAMO. (Jug. Čas. Urad. Washington, D. C.) NAROD SEBI. Začetkom junija so prinesli vsi sta-rokrajski listi naslednji oklic in izjavo upravnega odbora slovenskega gle- HUJSKANJE PROTI ČEHOM. Kakor je znano, tako piše Edinost od 7. junija, so razni nemškonačijonal-ni oz. vsenemški poslanci očitno ovad-nim namenom vložili že pred daljšim časom neke interpelacije zaradi vele-izdajstva Čehov in posebej še nekaterih čeških polkov. Sedaj — v brez-parlamentami dobi, kar je nekaj zelo čudnega — je domobranski minister odgovoril pismeno na tako interpelacijo poslanca Schuerffa, v kateri se pravi V listu "Birževija Vjedomosti" om-enjnei češko-slovaški revolucijonami kongres ni istoveten s češko-slovaškim kongresom, ki se je vršil ob koncu aprila 1916. v Kijevu. Gre očividno za kongres, ki se je vršil v posledku ruske revolucije in jezasledoval njene politične cilje. V času od 23. do 30. oprila v Kijevi zborujoči češko- slovaški kongres je bil tretji veleizdajalski kongres Čeho-Slovakov na Ruskem. Njegov glavni namen je bila organizacija češko- slovaškega gibanja v Rusiji, da se zadosti zaradi revolucije izpremenje-nim in se gibanje zgradi na demokratični podlagi kot je bil prej. t 1. Dasi je bil rok prav kratek, je bil vspeh tega poziva vendar še dosti ugoden. Posebno je bil v Idriji, kjer je krajevni odbor pod načelstvom g. not. kand. Tavsesa do 12. majnika nabral že nad sto delnic po sto kron. Tudi naši dijaki na fronti, vsak trenutek v smrtni nevarnosti, so se spom nili našega kulturnega zavoda: slovenski vojaki v bolnici v Laškem Vidmu so poslali 1,000 K, častniški zbor ju-rišnog bataljona 42 d. p. dvizije, vojna pošta 136 pa je nabral 910 kron — posebno ljub dar, ker nam je došel od bratskega debla našega troimenega jugoslovanskega naroda — in tudi pri drugih oddelkih se zbirajo darovi za slovensko Talijo. Stopili so tudi na dan denarni zavodi. Jadranska banka je pristopila konsorciju s svoto 20,000 kron in s tem pokazala, da umeva, kake važnosti je kulturno narodno gledališče. Naj bi jo v obilni meri posnemali in prekašali tudi drugi denarni zavodi. Vendar je bil rok do 12. majnika t. 1. veliko prekratek, da bi se mogla Tega kongresa se je udeležilo 322 odposlancev in sicer 116 iz 98 ujetniš-kili taborišč, 93 iz češko-slovaške armade in 113 od v Rusiji obstoječih dru štev. Sklenilo se je med drugimi: Čeho-Slovaki vstrajajo trdno na razdelitvi avstro-ogrske monarhije in zahtevi Ob prliki -proslave obletnice majske deklaracije je objavila Edinost naslje-dnji krasni članek: Gotovo s polno zavestjo nam je za-klical genijalni pokojni Aškerc v svoji znani pesnitvi: Mi vstajemo. Današnji dogodki v slovenski domovini pričajo, da nam je zaklical jako proroški duh. Toda, tedaj masa Slovencev ni razumela resničnosti Aškerčevega vsk-lika. Drli in klali smo se med seboj in se, zato nismo zavedali, da vendarle vstajamo.... Niti prosvetljeni duhovi med nami niso mogli pritrjevati blagovestju, ki je pesnik Aškerc s svojim vsklikom poslal v slovenski svet. Ravno ti ne. Ker so videli in gledali le našo nesrečo — zastrupljenost naših medsebojnih ramer; videli tolik fanatizem v medsebojnih strankarskih borbah, tako razsulo vsega našega narodnega življenja, toliko osebnega sovraštva, da se jim je prepad, ki se je odprl med brati različnimi političnimi in kulturnimi nazi-ranji, po pravici zdel nepremostljiv. Zdelo se je v resnici, da slovenskega narodnega življenja sploh ni več, ker so razbite prav vse vezi, ki bi jih mogle spajati v celoto. Oko je gledalo le veliko pogorišče, le razvaline, le še razbite kose nekdanjega slovenskega narodnega življenja. Pred očesom je bil prizor opustošenja, kakor da je vse-uničujoč vihar vseh zdivjanih elementov besnel preko poljan našega življenja, podirajoč vse pogoje in možnosti dela bodočnost naroda. Temna slika, ki ni padal nanjo noben žarek nade v preobrat na bolje. V glavnem pa je jemalo vsako nado očividno dejstvo, da so činitelji, ki so znali pritegniti k sebi vodstvo naroda, ki so imeli odločilno besedo z absolutno močjo kakega potenta, da sa ti činitelji ravno na to razdejanost naroda oprli vse svoje načrte in da so masi naroda tako zate-ninili pogled, da niti opažala ni dejstva da voditelji tirajo le svojo politiko, ki jej koncept ni bil sestavljen z ozirom na korist naroda, ne y namen, da bi se narod politično šolal in jačil, da bi do zoreval in izpoznaval, česa sme in mora zahtevati; marveč so ga tisti voditelji tirali z vsemi demagoškimi sredstvi v nasprotno smer: da bi narod ne prišel do izpoznanja svojih pravic in do samozavesti, ki bi ga vsposobljala za krepak srčen polet....' (Konec prili.) Društvo it. 4, Bradley, 111.: Predsednik: John J. Štua; tajnik: Frank Gerdesich; blagajnik: Math. Gerde-sich. Vsi v Bradley, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu Društvo št. 5, Ottawa, 111.: Predsednik: Nik. Kozarič, 1113 Chestnut St.; tajnik: John Lubschina, 1115 Canal St.; blagajnik: Math Bajuk, 528 La fayette St. Vsi v Ottawa, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo it. 6, Waukegan, III.: Pred sednik: Frank Jappel, 1338 Wach-worth St.; tajnik: John Jamnik, 604 — 10th St.; blagajnik: Jos. Drašler, 66 — 10th St. Vsi v Waukegan, 111. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo št. 8, Rockdale, 111.: Predsednik: Val. Flajnik ml.; tajnik: Louis Piškur; blagajnik: Anton Buščaj. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 9, Chicago, 111.: Predsednik: Louis Duller, 1856 W. 23rd St.; tajnik: Andrew Ogrin, 1845 W. 22nd St.; blagajnik: John P. Pasdertz. Vsi v Chicago, 111. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani slov. cerkve sv. Štefana na vogalu W. 22nd Pl. in S. Lincoln ulic. Društvo št. 10, S. Chicago, III.: Predsednik: Marko Horvatič; tajnik: Anton Motz, 9641 Ewing Ave.; blagajnik: Frank Cherne, 9534 Ewing Ave. Vsi v S. Chicago, 111. Društvo št. 11, Pittsburgh, Pa.: Predsednik: Frank Trempus, 4628 Hatfield St.; tajnik: George Weselich, 5222 Keystone St.; blagajnik: John Balkovec. Vsi v Pittsburgh, Pa. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo št. 12, Joliet, 111.: Predsednica: Amalia Želko; tajnica: Margaret Nemanich, Raynor & Granite; bla-gajničarka: Mary Stonich. Vse v Joliet 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole sv. Jožefa. * * * Opomba: Ako je v imeniku kaka pomota, ali če se odbor pri katerem društvu premeni; naj to društven tajnik sporoči tajniku D. S. D., da se stvar popravi. JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace) Kadar imate kaj posla na sodiiiu aH vložite tožbo zoper koga, ali hočete fc tirjati dolg, oglasite se pri meni, kar s mano lahko govorite v materinem J^ ziku. Uradne ure: jutro od 8.—12. PopoW dne od 1:30—5. Zvečer po dogovora. Urad imam na: 321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet, IU* ANTON STRA2I9NIK, 1219 Summit Street, Joliet, Illino!* Karpentar in Kontr&ktor. Stavim in popravljam hiše in dragi poslopja. Predno oddata kontrak! ali delo, vprašajte za moja ca Via delo jamčim. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne ulog* ter pošilja denar na vse dele sveta. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir. IZ UPRAVE "A. S." Na naše naznanilo se je odzvalo mnogo starih naročnikov, katerim je že prej naročnina potekla, ali jim bi kmalu. Mnogi do plačali llat ca doljčaca v naprej po stari ceni. Od 1. julija 1918, pa velja nova cena, ki je: Za celo leto............$2.50 Za pol leta..............1.50 Za četrt leta..............1.00 Oni naročniki, kateri imaji list že plačan, ne rabijo ničesar doplačevati, le ko jim bo sedanja naročnina potekla, naj plačajo isto po novi ceni. Prosimo one naročnike, katerim je pred kratkim potekla naročnina, da isto ponove, ker mi ne moremo in tudi ne smemo predolgo čakati, kar je zoper poštno postavo pošiljati list, ako ni plačan. Spoštovanjem UPRAVA "A. S." Mi hočemo tvoj denar «-. v ti hočeš naš les Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO. Primeni dobite vsako reč 20 odsto cenaje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago Popravljam vse vrste amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za vsako delo jamčim SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki. Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam poiljem ceno. Vsaka reč vas koita 20 od sto cene' je, kot bi plačali drugj.e JOS. SPOLARICH 901 N Hickory St. JOLIET, ILL IMENIK DRUŠTEV D. S. D. Društvo št. 1, Joliet, 111.: Predsednik: Geo. Stonich, 815 N. Chicago St.; tajnik: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St.; blagajnik: Anton Nemanich st. Vsi v Joliet, 111. Seje se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani stare šole sv. Jožefa. Društvo it. 2, Mount Olive, IU.: Predsednik: Mike Vukalič; tajnik: Andrew Maren; blagajnik: M. Gojak. Vsi v Mt. Olive, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Druitvo it. 3, La Salle, IU.: Predsed nik: Anton Štrukel; tajnik: Anton Kastigar, 1146-7th St.; blagajnik: Anton Jeruc. Vsi v La Salle, 111 Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS. BARVAMO ZUNAJ IN ZNOTRAJ Kapital in preostanek $300,000.00. Ce boš kupoval od nas, ti bomo vae-ej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrat-nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehld ia trdi les, lath, cedeme stebre, deafa ia šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglaai M pri nas in oglej si našo zalogo I Mi u bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. John Grahek ... Gostilničar... 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Točim vedno sveže pivo, fino kali« fornijsko vino, dobro žganje in triim najboljše smodke. PRODAJAM TUDI TRDI IN MEHKI PREMOG. TELEFON 7612. N. W. TELEFON 1257. Stenaki papir po 10c roll in ve£. Barva za hiše po $1.95 galon in več. Vse barve. Barva za Ford $1.25. Najbolj!« Katka. Wise & Zupančič 200 Jackson St. JOLIET, ILLSr Chicago tel. 3399. gostilničarja TINO, ŽGANJE IN SMODIL K. SOBE V NAJEM I LUNCM ftOOftt Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce ▼ Ameriki ter glasilo Družbe sr. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna DroM>a Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol Veta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$15° Za Evropo za četrt leta..........$1-00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročita brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo.. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 15. " Ned. Nikodem, muč. 16. " Pon. Ljudmila, vdova. 17. " Tor. 7 žal. Marije. 18. " Sr. Tomaž Vil. škof. 19. " Cet. Janurij škof 20. *' Pet. Evstahi, muč 31. " Sob. Matevž, -apostol IZJAVA SLOVENCEV V AMERIKI. (Clevelandska deklaracija.) Slovenska Narodna Zveza na svoji prvi konvenciji dne 16ega aprila 1918, v Cleveland«, Ohio, svečano izjavlja: 1. DA SMO SLOVENCI, HRVATI IN SRBI EN NAROD. 2. DA MI SLOVENCI OSAMLJENI NE MOREMO EKSISTIRATI IN VIDIMO REŠITEV NAŠEGA NARODA SAMO V POLITIČNEM ZDRUŽENJU S HRVATI IN SRBI V SVOJO SAMOSTOJNO IN NEODVISNO DRŽAVO. 3. DA MORAJO BITI VSI TRIJE DELI JUGOSLOVANSKEGA NARODA POPOLNOMA ENAKOPRAVNI IN DA MORA BITI TA ENAKOST ZAGARANTIRANA V OSNOVNIH ALI TEMELJNIH DRŽAVNIH ZAKONIH. 4. DA STOJIMO KREPKO NA STALIŠČU PRINCIPOV NAŠEGA PREDSEDNIKA WILSONA, PO KATERIH IMA VSAK NAROD ELEMENTARNO PRAVICO DOLOČATI SI SAM SVOJO USODO IN OBLIKO SVOJE DRŽAVE. Vsled tega Slovenska Narodna Zveza kot amerikanska organizacija izjavlja: Da ima jugoslovanski narod v domovini neovrženo pravico, da si uredi svoje politično in državno življenje v svojem ustavotvornem državnem zboru, ki mora biti izraz prave narodne volje in m,ora imeti najvišjo suvereno oblast. Vendar pa Slovenska Narodna Zveza v Ameriki globoko prepričana, .da je edino popolna demokracija za zdrav ekonomski, kulturni in državni razvoj vsakega naroda, predvsem pa jugoslovanskega naroda absolutno potrebna, smatra umestno izjaviti, da mora bodoča ustava našega naroda temeljiti na sledečih modernih demokrtičnih osnovah: POPOLNA SVOBODA GOVORA IN TISKA. POPOLNA VERSKA IN POLITIŠKA SVOBODA. POPOLNA SVOBODA POUKA. POPOLNA SVOBODA ZDRUŽEVANJA IN ZBOROVANJA. SPLOŠNA, ENAKA, DIREKTNA, TAJNA IN PROPORCIJONEL-NA VOLIVNA PRAVICA OBEH SPOLOV ZA VSE POLITIČNE IN SAMOUPRAVNE ZASTOPE. NAJŠIRŠA AVTONOMIJA SAMOUPRAVNEGA ŽIVLJENJA. NARODNI REFERENDUM IN INCIJATIVA. ODGOVORNOST VSEH JAVNIH URADNIKOV NARODU SA-ZAKONOM, POPOLNA ENAKOPRAVNOST VSEH DRŽAVLJANOV PRED ZAKONM. ODPRAVA PLEMSTVA IN VSEH SREDNJEVEŠKIH FEVDALNIH PROTIDEMOKRATSKIH PREDPRAVIC. PODRŽAVLJENJE VSEH VELIKIH POSESTEV, KI SO V ROKAH NEMŠKIH IN MADŽARSKIH MAGNATOV. 12. REŠITEV AGRARNEGA VPRAŠANJA KOT NAJVAŽNEJŠA VPRAŠANJA POLJEDELSKEGA NARODA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV V SMISLU SOCIJALNE PRAVIČNOSTI. BOLGARI—Ker je bolgarskinarod danes eksponent prusovstva na Balkanu in ker hrepeni po hegemoniji na Balkanu in z ozirom na dejstvo, da naš narod v starem kraju zahteva združenje Slovencev', Hrvatov in Srbov v eno državo, ni umestno da hočemo po sili najti sodelovanje z Bolgari proti njih lastni olji, ker bi to nasprotovalo principom izraženim po predsedniku Wilsonu. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. napdom in vsemu zaničevanju sveta? Katera je ona roka, ki je vzdrževala cerkev, da je mogla vstrajati kljub vsim viharjem osemnajst sto let?" Roka, ki vzdržuje cerkev, zakladnico resnice, je vsemogočna roka božja! REV. J. P. ZELJA. Zložil Ant. Medved. KOMENTAR. SEDEMNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Naša sv. vera se ni le naglo razšir-jevala, marveč ona je ostala tudi ne-omajana kljub vsemu preganjenju in zatiranju. Zob časa, krutost in premetenosti njenih sovražnikov je niso mogli omajati, niso mogli vničt. Prav to je zopet dokaz za njeno božje poslanstvo. Kar je človeškega n posvetnega, je minljivo in spremenljivo. To kar je nekoč cyf:ieio in vspevalo, kar je bilo fiavidez nerazrušljivo. je premagal in vničil glodajoči zob časa^ Ako se oziramo po svetu, zapazimo mnogo, razvalin kot dokaz o minljivosti vsega človeškega. Minuli so rodovi, kraljevstva in držat e; da, celo spomeniki, ki imajo kljubovati tisočletjem, nosijo na sebi sledi1 razpada, minljivosti. Kdor prebira staro zgodovino, se mora čuditi razsežnosti in mogočnosti starega Babilona. Kdor je gledal to velikansko mesto, ta si pač ni mogel misliti, da je sploh mogoče, da bi to mesto kdaj nytnilo. In vendar! Že za časa Etizebija iz Cezarje, sv. Jero-mina in sv. Cirila so se prepirali stari-noefovci o mejah tega mesta, k se že takrat niso dali več zaslediti, ker je mesto do celega izginilo iz površja. Kako velikansko mesto so bile Ninive in tudi otein mestu so ostale le majhne sledi. Napornemu trudu učenjakov Botta, Layarda se je sicer posrečilo izkopati razvaline palač, kipe in druge spomenike, ki so za zgodovinarje in starinarje neprecenljive vrednosti, toda prav te izkopnine so nam zopet tehten dokaz za minljivost vsega po-Vvetnega. Isto velja o mogočnih mestih, tempeljnih in spomenikih starih Egipčanov. Pred leti sem se dvakrat mudil v Egiptu in obiskal sem staro* davne egipčanske tempeljne, občudoval njih velikanske razvaline. Ko sem začuden zrl na ogromne stare stebre in razmotrival stara svetišča egipčanskih malikov, tedaj sem se prav posebno do živega prepričal o minljivosti vsega posvetega. Kakor se je pa godilo starim stavbam, prav tako se je godilo tudi starim zakonom in postavam. O verskih zapovedih Zaroastra, katerih so se držali Perzijani, o posta- Članstvu S. N. Z. se očita, da zagovarja monarhijo v bodoči Jugoslaviji, ker podpira Jugoslovanski odbor v Londonu. Predsednik Wilson tudi sodeluje z angleško, srbsko, belgijsko in italijansko kraljevno vlado pa vendar se do danes še nihče ni drznil nazivati predsednika monarhista. Ravno tako mi obsojamo sedanjo demogogično gonjo od strani nekaterih rojakov Slovencev, ki bi s par frazami radi razdvojili slovenski narod v sedanjem času. ko bi morali nastopiti vsi kot en mož 73 svobodo rojakov v domovini. Predvsem pa odklanjamo kritiko slovenskih socijalističnih voditeljev v Ameriki, ki vodijo Slovensko Republičansko Združenje, ker bi nas radi učili logike in nam očitajo, da smo monarhisti, ako podpiramo Jugoslovanski odbor Glavni voditelji v odboru S. R. Z. in po posameznih naselbinah so aktivni člani od Socialist Party of America. To je tista stranka ki se je potom referenduma med članstvom z veliko večino izjavila proti vojni Amerike zoper Nemčijo. In ta stranka še do danes ni spremenila svojega stališča. Vsled tega so odstopili od stranke vsi vplivnejši tukaj rojeni socialistični voditelji, celo Benson, kandidat za predsednika pri zadnjih predsedniških volitvah. Mi vprašamo torej te voditelje S, R. Z. in posebno še E. Kristana, ki se delajo tako patrijotičnim zvestim Ameriki in zaveznikqm, zakaj niste že zdavnaj odstopili od Socialist Party, katero smatra ameriška vlada in velika večina ameriškega ljudstva za nelojalno, lahko rečemo izdajalsko? S samimi rahlimi protesti manjšine proti večini ne boste prepričali ameriške vlade in ameriškega ljudstva, da ste bolj lojalni kot je druga velika večina v socijalistični stranki. / Tudi si ne boste pridobili zai'p-.ija pri ameriški vladi in z vami vred tudi ne S. R. Z„ dokler boste vi na krmilu, dasiravno boste V bližnji bodočnosti od stopili od uradne socijalistične stranke, ker vas bodo prisilile razmere. Zato opozarjamo slovensko javnost y Ameriki, posebno še slovenske Jed-note ter vse dobre Slovence pri S. R. Z., ki so bili nevede zapeljani, da ame-pškh gleda z jako sumljivim očesom na slovensko ljudstvo v Ameriki, kar se ga e dalo zaveti od sedanjih socialističnih voditeljev. S frazami o kralju in monarhiji so preslepili naše delavce, da mislijo, da se borijo za korist slovenskega ljudstva v domovini in v Ameriki. Danes moramo biti Slovenci lojalni Ameriki, ter le z ameriško zmago bo izvojevana zmaga slovenskega ljudstva v starem kraju. Izvrševalni odbor Slovenske Narodne Zveze vabi vse dobre in lojalne Slovence, da se pridružijo k S. N. Z., da si po vseh naselbinah ustanovijo podružnice in da vsak doberrojakpomaga po svoji moči, da sedanji gigantski boj našega naroda v starem kraju proti tiraniji pruskih in avstrijskih Hunov ne bo zastonj. V narodni edinosti bo našel narod pot, po kateri pride do svobode in do ljudske vlade, ki bo odgovarjala modernim potrebam časa, vlade, pri kateri bo imel narod prvo in zadnjo besedo. Izvrševalni odbor S. N. Z. O da se moja smrt in moj pogreb in moj pokop takrat ne prigode, ko na polje in vrt, doline in gore ob cvetu cvet pripenja pomlad — celo na grob! Ni svet tako mi ljub, bogat strupenega medu. Po njem ne bo mi žal. Dovolj je čelu gub in srcu ran zadal, nikdar ni zadoščenja, nikdar ni dal miru A ti, prirode hram, mogočnolep, skrivnostnoblag, miru si v dušo lil, ko sem potrt in sam k nebesom roke vil, ko sem s solzami stopil čez tvoj zeleni prag. Besede nisi del in leka dal nikoli mi a neki dih sladak vso dušo je prevzel odpodil s čela mrak in kot nebeški balzam pohladil boli mi Spet bil sem tvoj otrok, priroda, mati moja ti. Kaj želel bi si več! En sam pogled globok, objem en sam ljubeč pomiri plaho dete brez glasnih besedi. Le pridi, bela smrt, in moj pogreb in moj pokop, samo — pomladi ne! Naj sneg mrtvaški prt na rakev mi natke, vihar naj suho "listje nastelje mi na grob! VELIČINA. Ksaver Meško. vah grka Solona in Likurga nam po- vojevnkov vsili časov. Napoleon poroča edinole še zgodovina, za nje sa-, nižan in spokorjen na otoku sv. Helene me pa se ne zmeni več živa duša. j namreč pravi: " Vi govorite o Cezarju Sredi tolikih razvalin, sredi vse min-'"1 Aleksandru, o njih zmagah, pridobi-ljivosti pa stoji že 1900 let nevsklonje-'tvah 111 0 navdušenju, katero so znal. na in nevpognjena katoliška cerkev. V,zbuJat> v srcjh svo->ih vojakov. Pa ko-tem času so zginila cesarstva in kra- Hko časa pa je trajalo kraljestvo Alek-Ijestva, da, celo narodi so zginili sko-' sandra Velikega, koliko časa navduše-raj brez sadu, le cerkev je ostala ved-j nje za Cezarja? Nekaj časa... Vse to 110 enako močna in neomajana. Kljub je odvisno od vojne sreče. Ko bi ne temu, da so preganjali z ognjem in ' bili ostali zmagovalci, bi bilo vse to še inečeni, ona še stoji, kljub temu, da so za čas njih življenja minulo. Ali si se v njo zaganjali krivoverci in jo ho- moret misliti vojskovodjo, ki bi mo teli oropati te ali one verske resnice, je ona ohranila' vse in ne ene ni izgubila. Sloveči P. Seguen piše o cerkvi: "Preganjanja jo krepe, zgube jo bogate in nemiri povzroče to, kar povroče viharji morja, čistijo jo." Ali moremo imenovati to nevpoglji-vo, to nepremagljivo vstanovo človeško delo? Ne, to ni mogoče, marveč pripoznati moramo, da je crkev božje delo, da je ona ono kraljestvo, o katerem prerokuje Daniel: "Tiste dni bo nebeški Bog obudil kraljestvo, katero ne bo razdejano na vekomaj." (Dan. 2, 44.) Velikanske pridobitve Kristusove zlasti po njegovi smrti primerja eden največjih vojskovodij s pridobitvami in zmagami najimenitnejših gel svoje vojake tako prikleniti na se, da bi mu ostali vdani tudi sedaj, ako nima denarja, da bi jih plači in ako nim ničesar več, kar bijim mogel obljubiti? Truplo voskovodje Turen-ne je blo še gorko, ko so se njegovi vojaki popolnoma vdali Monteculiju. In mene? Moji vojaki so me pozabjli še za časa mojega življenja, kakor Kartažani Hanibala. Ena sama nesreča, ki nas zadene, vzame nam nebroj čstilcev in prijteljev. Koliko Jude-žev sem videl krog sebe! "Minuli so narodi, podrli so se troni, cerkev pa še stoji! Kje je ona moč, ki vzdržuje cerkcv, da vstraja kljub vsim Gotovo ste se zamislili kdaj v Kon-stantinovo dobo: pretehtali ste može in značaje, ki so dajali pravec tedanjim dogodkom, ki so s svojo mogočno osebnostjo odlcazali zgodovini pota, ki so s svojimi deli pisali tedanjo zgodovino. Predvsem ste si ogledali pač Konstantina. In kaj ste videli? Ali ne, da njegovo delo ni v skladnem razmerju z njegovim ztiačjem? Da je njegovo delo pač veliko, a značaj primeroma majhen. Schillerju trdi Eemerson nasprotno: da je blesk njegovega imena večji nego njegova dela. Zaradi česa? Bil je lep čist značaj. Ta nut je pridobil, ta mu še daje velij sijaj. In vnašem življenju, vsakdanjem sicer in majhnem? Ali ni precej enako? Mislim, da. Gotovopoznate ljudi, ki na zunaj niso storili mnogo, ki se ne morejo pohvaliti z velikimi deli, niti z velikopoteznimi, daljnosežnimi idejami ne, ki niso pokazali uovih ciljev in novih poti, a jih vendar izredno cenite. Zakaj? Ker spoštujete in občudujete njih značaj! Nasprotno, -možje z velikimi deli, ljudje velikih idej, a brez značaja, saj nam niso simpatični. Vzori nam že nikakor niso! Ali nam ni ubožec iz Azije, sv. Frančišek, mnogo bližji in dražji nego Machiavelli? Ali ne menih Savonarola mnogo simpatičnejši nego mogočni Alaksander V..? V mladih letih hrepenite po slavi, po veličini. Menda smo hrepeneli vsi, dasi smo kmalu spoznali z velikim razočaranjem in z bridkostjo, kako lahko, kako prazna da je slava, da je nič- vredna pena. In veličina — glejte, le ena resnična je, ona, ki jo daje plemenitost srca in duha, ki jo daje značaj-nost. Ni Vam treba, mislim, s posebnim žarom hrepeneti po tem, da bi postali veliki umetniki, slavljeni pesniki in pisatelji; a za to se potrudite z vsemi močmi in silami, da bi bili plemeniti in značajni, da bi kremeniti značaji ostal vse življenje. Težje je morda: postati, biti in ostati velik značaj nego postati znamenit umetnik. In večjega spoštovanja je vjeden priprost, plemenit človek nego velik, a neznačajen umetnik. Dobro sredstvo za vtret$ ne sme manjkati pri nobenem dobro ure j SUCH . domu. Or. Rlchterjev PAIN-EXPELLER im&ž. nad 50 let veliko priznanje med Slovenci n* celem svetu. Jedino pravi s varstveno znamko sidra* 35 in 65e v lekarnah in naramost od j F. AD. RICHTER & CO. » ,| 14-80 T/.ihlngton Street. New York, M.fb Slabotni ljudje potrebujejo večkrat kako krepčilo, predno se jih ne prime bolezen za trdno in predno še ni prepozno. Vi potrebujete torej toniko, ki bo utrdila ves vaš telesni sestav. Ne odlašajte torej. Nikdar vam ne bo žal, ako poskusite Severa's Balsam of Life (Severov Življenski balzam). To zdravilo je znano, kot izborna toni-ka in pravo zdravilo v slučaju čb ste zabasani, če ne morete preba-vljati, če vas tare mrzlica, če ste v obče slabotni ali če imate neprilik« na jetrih. Mi priporočamo to zdravilo vsem, osobito postaranim ® slabotnim osebam. Poskusite ga-Cena 85 centov v vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA H II II BS WAR Savings Stamps CENA TEKOM SEPTEMBRA: Ena znamka stane $4.20, poln certifikat z 20. znamkami pa $84.00. I Leta 1923 bo vredna ena $5.00. Kupite jin lahko vsepovsod. Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk. Pišite po nje na: Amerikanski Slovenec 1006 North Chicago Street JOLIET - - ILLINOIS a si is n a is is is a is a s eh a m a a s a a a is i*i a a a is sns a n a si si Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti fcaj starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno aH P® pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je P° nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni $400,000.00. PRVI IN EDINI SLOVENSKI P0GREBN1Š KI ZAVOD USTANOVLJEN L. 18S5. ANTON NEMANICH IN SlN 1002 NORTH CHICAGO STREET Garaža nn 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois Priporočamo slavnemu občinstvu svoj zavod, kije eden največjih v mestu. Na željo preskrbimo avtomobile za vse potrebe, zlasti sa slučaje krstov, porok iu P° grebov. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevi. , Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonqts. Chicago telephone " ali N. 344. - SVOJ K ST0JMU! (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. V ZJEDINJENIH DRŽAVAH Oprlpf. TflTTPT III Inkorp. v dri.111., 14. maja 1915 SEVERNE AMERIKE. UOllUi- JULlDli lilJU, Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. h podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St, Pittsburgh, Pa. Tajnik.................JOSIP KLE PEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN P ETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. FINANČNI INJPOROTNI ODBOR: ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. - GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET. ILL. PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 In $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije. D. S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov. Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri 'slov. naselbini v državi IU. ali Pa. zeli navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago Str, Joliet, 111. --^ Polletni račun D. S. D, od 1. januarja do 30. junija 1918. j Rezervni sklad— Preostanek 1. jan. 1918 .................... $1,464.56 Prejemki od 1. jan. do 30. jun. 1918........... 62.00 Narastle obresti na obveznicah ............... 85.50 Preostanek v rezervnem skladu dne 30. jun. 1918 ................. $1,612.06 Upravni sklad— Preostanek 1. jan. 1918........................ $750.23 Prejemki od 1. jan. do 30. jun. 1018 ............. 305.75 Skupaj......$1,055.98 Izdatki od 1. jan. do 20. jun. 1918 ............ 443.80 Preostanek v upravnem skladu 30. jun. 1918.......................... .$612.18 Poškodninski sklad— Preostanek 1. jan. 1918 ....................... $262.50 Prejemki od 1. jan. do 30. jun. 1918 .......... 277.25 in ii s mmm\ POEZIJE V PROZI. @ Ivan S. Turgenjev. shbhseiish a a um Skupaj......$539.75 Iz!datki od 1. jan. do 30. jun 1918 ................ 150.00 Preostanek v poškodninskem skladu 30. jun. 1918 ................. $389.75 V patrotični (rezervni) sklad se je nabralo do 30. jun. 1918........ $369.90 Skupna vsota vseh skladov blagajne z dne 30. jun. 1918.......$8,363.87 PREMOŽENJE D. S. D. Obveznice (Joliet City Bonds 5 per cent) ........................................$5,000.00 Bilanca v banki ...................................................................2,000.58 V banki na obrestih ......................................................................................62.50 Liberty Bond ....................................................................................................1,000.00. Narastle obresti na obveznicah in premije ................................................300.79 Skupaj......$8,363.87 Knjige, tiskovine, pečati in drugo ................................ 300.00 Skupno premoženje D. S. D. 30. jun. 1918 ...................... 8,663.87 NEIZPLAČANE POSMRTNINE. Društvu št .3, La Salle 111.: Za pok. br. Ant. Dežman, ker je dedič mladoleten ........................$62.50 Društvu št. 11, Pittsburgh, Pa.: Za pok. br. Jos. Weselich, dediči mladoletni ......................................500.00 Za pok. br. And. Marušič, dediči v stari domovini ......................200.00 Nadzornemu odboru bratski predloženo na seji dne 2, sept. 1918: Geo. Stonich, predsednik, Jos. Klepec, tajnik, John Petric, blagajnik. Podpisani nadzorniki s tem potrjujemo, da smo pregledali vse poslovanje in knjige odbora ter finance, in smo pronašali, da je predstoječi račun resničen po našem najboljšem prepričanju. Joseph Težak, I. nadz., Math Ogrin, II. nadz., Jos. Medic, III. nadz. Subscribed and sworn to before me, this 2nd day of September, A. D. 1918 , Anton Nemanich Jr. (Seal) Notary Public _j^£ejemki od druStev 2, Mt. Olive, 111., 3, La Salle, 111.... 4, Bradley, 111.... 5, Ottawa, 111.... 6, Waukegan, 111. 8, Rockdale, 111.. 9- Chicago, 111.... *<>. S. Chicago, 111. U. Pittsburg, Pa.. i?L_Joliet, 111.... Za smrt-niuo. Rez. sk. Upr.sk. Poškod. Certif. Pat.sk. Skupnj. Štev. udov. $1134.75 $14.00 $144.25 $144.25 $7.50 $191i.80 $1636.55 477 64.44 6.00 6.00 8.00 84.44 20 144.98 7.00 15.50 15.50 3.50 21.00 207.48 54 52.35 8.35 8.35 10.90 79.95 27 88.13 4.00 9.95 9.95 2.50 13.60 128.13 35 181.50 3.00 19.20 19.20 1.50 25.60 i248.50 64 146.48 3.00 16.25 16.25 (19.70 203.18 47 74.31 1.00 8.00 8.0(0 !1.00 10.80 103.11 27 52.18 4.95 4.95 6.30 68.38 15 335.66 24.00 33.90 33.90 9.00 47.10 483.56 124 80.29 6.00 10.90 10.90 3.50 15.10 126.69 37 Skupaj.....T...$2355.07 $62.00 $277.25 $277.25 28.50 $369.90 $3369.97 927 SKUPNI PREJEMKI. Preostanek 1. jan. 1918.............................................$7,802.20 društva vplačala za smrtninski sklad ...............$2,355.07 društva vplačala za rezervni sklad.................. 62.00 društva vplačala za sklad upr. stroškov............. 277.25 ^ruštv vplačala za poškodninski sklad ............. 277.25 društva vplačala za certifikate ..................... 28.50 društva vplačala za ptriotičen (rezervin) skld....... 369.90 Prejeli z prodane obveznice (Joliet City Bonds)---- 1,000.00 frejeli za obresti na prodanih obveznicah........... 187,32 kupljen Liberty Bond ........................... 1,000.00 $5.557.29 ZAHVALA. Skupni prejemki....................$13,359.49 SKUPNI IZDATKI. Zahvala vsem cenjenim delegatom in glavnim uradnikom tretje konvencije D. S. D. za vaše redno in vestno delovanje, tako da je bilo v kratkem času veliko dobrega storjeno za prospeh in' napredek D. S. D. in da se je zopet izvršilo glavno zborovanje v dveh dneh. ' _____ Nadalje se zahvaljujem Pevskemu društvu sv. Cecilije pod vodstvom Mrs. Anna Nemanich za prelepe pesmi, ki jih je pelo na banketu na čast glavnim uradnikom in delegatom ob za ključku konvencije. Zahvaljujem se članicam dr. sv. Cecilije št. 12. D. S. D. za njihovo naporno delo, ker so se trudile, da so napravile vsakovrstnih jedil na ban. ketu. Prisrčno hvalo vsem skupaj. Bog vam povrni! Geo. Stonich, predsednik D. S. D. nominacijo za Združenih Držav senatorja z večino najmanj 50,000 glasov nad županom William Hale Thomp-sonom. Demokratski nominiranec za Z. D. senatorja je zopet James Hamilton Lewis. Natančni izidi teh in ostalih no-minirancev še niso znani. . Nebeško carstvo. O nebeško carstvo! O carstvo modrine, luči, mladosti in sreče! az sem te videl... v snu! Nkoliko ljudij nas je bilo na krasnej, izkičenej ladji, kakor labodja prsa vz-digovalo se je belo jadro pod mogočnimi zastavami. Jaz nisem vedel, kdo so moji to-varši; se vsim svojim bitjem sem pa čutil, da so oni bili še tako mladi, veseli in srečni, kakor jaz! Da, jaz se nisem menil zanje. Videl sem okoli jedino le brezbrežno sinje morje, vse pokrito z malimi yali zlatih luskin — a nad svojo glavo tudi brezbrežno, tako sinje morje — in nad njim vrtelo se je zmagujoč in nekako smehljaje se solnce. In mej nami se je' včasih začul glasen in radosten smeh, kakor smeh bogov!. In hipoma so priletele iz kterih-koli ust besede, verzi, polni divne krasote in navdušene sile... zdelo se je, da jim nebo samo doni v odgovor — o-koli pa je morje sočutno trepetalo... A tam je zopet nastopila blažena tišina. Z mehka potopljaje se v mehkih valovih, plavala je naša bistra ladja. Veter je ni podil; krmila so jo naša lastna igrajoča se srca. Kamor smo hoteli, tja nas je nosila, poslušno, kakor da je živa. Srečala sva otoke, čarobne polu-prozorneotoke, lesketajoče se v dragocenih kamenih, v ametistih in smaragdih. Omamljive vonjave prihajale so od okroglih bregov; jdni tih otokov osipali so nas z dežjem belih rož in šmarnic; iz drugih vzdignoli so se na enkrat kakor mavrica lepe ptice z velikimi grili. Ptice krožile so nad nami, rože in šmarnice so se tajale v bisernej peni, ki je drčala preko gladkih sten naše ladje. Ob jednem s cvetkami, s pticami priplavajo sladki, sladki glasovi... Ženski glasovi se čujejo mej njimi... In vse naokrog: nebo, morje, zibanje jadra v višini, žuborenje valov za krmo: vse govori o ljubezni, o blaženi ljubezni. In ta, ktero je vsaki izmed nas ljubil — ona je bila tu... nevidno in j dost hudobnosti! blizo. Še jeden trenotek — in njene ! Meseca decembra 1878. oči zasijejo, razcvete se smehljaje. Njena roka prime tvojo — in vleče te seboj v nevenljivi raj! O enbeško carstvo! jaz sem te videl .. .v snu. Mseca junija 1878. Sebičnež. V njem je bilo vse potrebno za to, da postane nadloga svoje rodbine. On se jeporodil zdrav in bogat — in v teku vsega svojega dolgega ži-venja ostal je bogat in zdrav, ni se krivega storil ne jednega prestopka, ni pal ni v jedno napako, ne jedenkrat se ni zagovoril in ne pregrešil. Bil je brezmadežno pošten!... Iti ponosen na zavest svoje poštenosti, davil je ž njo vse: sorodnike, prijate* lje, znance. Poštenost mu je bila kapital... in on je iz njega dobival oderuške obresti. Poštenost mu je dajala pravico biti neusmiljenemu in on ni storil dobrega, ako mu ni bilo ukazano; — in je bil neusmiljen — in ni storil nič dobrega ... kajti ukazano dobro — ni dobro. On se ni nikdar brigal za druzega, karo za svojo — tako vzgledno osobo, in bil je zelo vznemirjen, ako se i drugi niso tako skrbno brigali za njol I In vže ta čas se on ni smatral se-bičnežem — in najbolj je grajal in preganjal sebičneže in sebičnost! — Seveda! Ptuja sebičnost se je upirala njegove j vlastnej. Ne videč na sebi ni najmanj slabosti, ni razumel, in ni dopuičal nobene! slabosti. V obče ni nikogar in ničesar razumel, on je bil ves, od vsih stra-nij, zgoraj in zdolaj, vzadaj in spredaj, obdan od samega sebe. On celo ni razumel, kaj pomenja beseda odpuščati? Samemu sebi ni imel ničesar odpuščati, zakaj naj bi neki odpuščal drugim? Pred sodiščem vlastne vesti, pred licem vlastnega Boga — obračal je on, to čudo, ta izvršek čednosti, oči gori— in s trdim in jasnim glasom govoril: "Da; jaz sem vreden in nraven človek!" On bode te besede ponavljal na smrtnej postelji — in nič se ne gane, celo tedaj ne v njegovem kamenenem srci — v tem srci brez madeža in greha. O gnjus samozadovoljne, neupogljive, po ceni dobljene čednosti — ti si jedva menj soperna kot očitna gr- *zPlačane smrtnine od 1. jan. do 30. jun. 1918......$2,300.00 jzPlačane poškodnine od 1. jan.-'do 30. jun. 1918..... 150.00 ^Plačane za upravne stroške od 1. jan. do 30. jun. 1918.443.80 Liberty Loan ..................................... 1,000.00 Kupljeni Joliet City Bonds ....................... 1,101.82 4,995.62 Preostanek v blagajni dne 30. junija 1918 .......................$8,363.87 PREGLED IZDATKOV. Izplačane smrtnine— društvu št. 1, Joliet, 111.: Za pok. br. John Sterle, c. 311, vdo^i ........................ Za pok. br. John Meteš, c. 200, vdovi ....................... društvu št. 11, Pittaburg, Pa.: Za pok. br. Andrejem Marušič, c. 794, pogreb in bratoma.. Za pok. br. Josipom Weselich, c. 996, vdovi ................. Za pok. br. Johnom Šuštar, c. 792, vdovi .................... $500.00 500.00 300.00 500.00 500.00 Izplačane poškodnine— "rtiitvu št. 1, Joliet 111.: Br. Franku Struna, za operacijo na kili ...... Br. Louis Levstik, za operacijo na slepem črevesu društvu št. 11, Pittsburg, Pa.: Br, Antonu Nemanich, Jr., za operacijo na kili .. Skupaj......$2,300.00 $50.00 50.00 50.00 Skupaj......$150.00 jj »^Plačano za upravne stroške— rzavi Illinois za postavno dovoljenje poslovanja za 1918..........$ 5.00 £a Poštne znamke 1917, $9.84, in hranilnico (vault) v banki za 1917-18.. 15.84 a najemnino urada za 1. 1917..........................................................................60.00 °>''ase v letu 1917 ............................................................................................50.00 tiskovine v letu 1917 ......................................................................................20.50 2a naročnino lista za leto 1917 ............................................................................18.00 a 'etne plače odbora za 1917 .................................... 254.46 nagraide društvom za pridobitev tfdov ......................................................20.00 S®tttnin8ki sklad— PREGLED SKLADOV. Skupaj......$443.80 Listnica uredništva. G. Fr. Pleško, Seattle, Wash. Vašo jako lepo in zanimivo črtico prinesemo prihodnjič Živi Vas Bog! G. Ant. S., La Salle, Jll. Prepozno za to številko. Prihodnjič. Zdravi! Preostanek 1. jan. 1918...................... $5,324.91 Prejemki od 1. jan do 30. jun. 1918 ......... 2,355.07 Izdatki Postanek od 1. jan. do 30. jun. 1918 Skupaj......$7,679.98 .......... 2,300.00 v smrtninskem skladu 30. jun. 1918.................... $5,379.98 Tri lepe lastnosti Popolnost, čistost in užitnostso tri lepe lastnosti, s katerimi e lahko ponaša splošno znano Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino, ki je najboljše sredstvo zoper vse želodčne neprilike posebno zoper nabasanost, neprebavo, glavobol migreno, napenjanje, nervoz-nost, slabo spanje, splošno slabost i. t. d. Pri izdelovanju tega zdravila se gleda pred vsem na popolnost, in čistots, vsled česar je to vino tako užitno ni prikladno za vsak želodec. Pri nakupovanju kakestvari se more gledati na kakovosti, pred vsem, kadar se kupuje želodčne zdravilo. Zahtevaj te torej odločno Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino; kjer je tako iz-borne kvalitete. Dobiva se v lekarnah po $1.10 steklenica. — Če vas tare revmatizem, nevralgija, hrbtobol, iz-pahki, otekline, itd. ne odlašajte, ampak vprašajte takoj vašega lekarnarja za Trinerjev Liniment. Boljšega zdra vila za te vrste bolezni ne morete dobiti. Prodaja se v lekarnah po 35 in 65c; po pošti 45 in 75c. — Joseph Tri-ner Company, 1333-1343 So. Ashlad Ave., Chicago, 111. —Adv. McCormiclt nominiran. Chicago, 111., 12. sept. — Medill McCormick, je dobil republikansko Jesenske obleke in zimske so tukaj. sli m. lVTaše jesenske in zimske / obleke so zdaj pripravljene istotako vrhne suknje. Kuppenheimerjeve •A r - litll _ Coprrleht 191« Th» Horn, o t Kupp.nh.lmer obleke in vrhnje suknje ne dobite nikjer v tej okolici, le pri nas. Te obleke so najlepše, najtrpežnejše, se najlepše nosijo in so tudi vedno ceneje. Naša jesenska in zimska zaloga je velika, da, celo največja v tem mestu. Pridite in si ogledajte naše obleke, ako kupite ali ne. Cene so od $22 višje THE EAGLE " The Kuppenheimer House in Joliet" 406-08-10 N. Chicago St. n POVEST STARIH PISEM. Spisal Šandor Gjalski Poslovenil—or— £ V svoji povesti hranim sekretar še iz časov svojega pradeda. To je mobilija iz nekega eksotičnega lesu rdečkaste barve. Prednja stran je okrašena z ozkimi korintskimi stolpiči iz mahagonija, a vrata so v glavnih poljh olepšana z uloženimi rokoslikami. v globokej notranjosti je nebroj večjih in manjših predalov z galerijami in brez galerij — a tudi tajnih ladjic s prožnimi peresi. V tej omari hrani še ves ostanek življenja, ohranjenega v pismih, od sredine osemnajstega veka do danes, vsaj do nedavno minulih let. Najmanj pet rodov je ostavilo tu sledove svojega bivanja. A tu niso ohranjeni ni-kaki znameniti obiteljski dokumenti al gospodarsk sestavki ali urbarski popisi. Tu so samo pisma in papirji, ki se tičejo' zasebnega življenja ali bolje rečeno, k segajo v ono stran, ki je daleč od vsakega posla in poklica, a v glavnem so posvečena prijateljstvu, ljubavi, občevanju in zabavi. To je cela ohramba davnih in dragih spominov, ki jih je čuvala detinska ljutav od roda do roda. Nahajajo se tu dnevniki, koledarji in memoari, kakor tudi skromni hrski izlivi in cela množina listov, pocensi od latinske korepondence pradedov, dedov in čotetov, po francoskih, nemških in hrvatskih pisem gospa in čestitk, spisanih s nesigurno otroško roko k raznim imendanom in rojstnim dnem. Najdeš i tukaj izprešanih cvetic med papirji, nad sto let starimi, kakor malih pastel-portretov z napudranimi glavami, tajno prilepljeniih tajnemu lističu z dekličjim naslovom koje pra-matere ali pratetke, na pol pobledelih dagerotipov in orumenelih fotografij še znanih ljudij, a še več z imeni ze nepoznanimi; najde se nebroj snopicev drobnih pisemc, križem zvezanih s svilenimi, tankimi nitkami, za tem s? takoj menjavajo stara vabila na plese zagrebških škofov in hrvatskih banov, kazin in narodnih veslic, poleg tega cela zbirka tiskanih pripovednih pesem iz ilirske dobe za plese mladih Ilirk, a vse to je pomešano z mnogimi latinskimi, nemškimi in ilirskimi posrt- nimi odami. To je^pr^vim, cela zbirka gradive za proučevanje duha. srca in navad davno prošlih generacij, kakor tudi jedva umrlih ljudij Kako rad odpiram ta sekretar. Gotovo se nisem nikdar mudil na rojstnem domu svojem, da ne bi bil pristopil k stari, dragi mobiliji — in tedaj sem se vsikdar globoko zamislil, ko sem opazoval in gledal v duhu minule dni in njihove ostanke, da od tod čutim vsepovsodi vso tajin- — dobri moj in mili prijatelj, da znaš, kako srečen sem tukaj. Zato baš jaz več možatosti in junaštva Potreboval, ko kdorkoli drugi v celem 'egimentu, da v celej vojski, kadar 'romba zatrobi in pozove v boj. Kaj "fndar tako nerad ostvaljam--! psuj me torej, ker jaz itak ne 0 pa sem se neprestano vpraševal, li je sedaj po dveh letih. Znal ®n> da je tedaj gotovo še nihče ni J 0jras[0 devojko, a sedaj — me je spreletaval, kadar sem ^»islil na to, ni li kdo že tako srečen, živi v srcu mlade devojke. Ne smem pačiti »bi ti v listu kaj točneje in poročati o njej in lljenej ''elji. Saj veš, kako dandanes ni Zato ti niti ne morem priobčiti '''enega rodbinskega imena. Samo podati ti hočem, da je lepa kot anglej kot boginja iz Elizija. Da znam lepo in dobro pisati, kakor tvoj |j®jljubši pisatelj, koji nas je s svojo v"o, povestjo o-mladem VVertherju eesto znal navdušiti, ali da imam fo tako v oblasti, kakor ga je imel , °J najljubši pisatelj, ko l>oluV PaVla Virginije, tedaj usil li opisati boginjo svojega opisal bi bi uvidel, da nisem zašel hvalospeve zaljubljenega a in vzkliknil isto običajno fra- '» tedaj Aii 0bičajne °Vek • ko sem Ti rekel, da je lepa ko bo-Jnjai Ah >i naslikati "ra/.fst 8e n ■e moreni od tod ločili. rve •da Ti morem z bese-vso njeno lepoto in 1 bi mi povsem dal prav, da ko ■ jc sem prišel domov, tiotoyo nas tivo Ž'la "SO(la' 80tlba' ali kaj' K'°~ K,v, ' je pokazalo da je tako da mora tako biti' "V 111 kake ga povoda ni o j eni življenju da Ker ni v njenem ne srečamo in gospej, kej je mladi gospici naenkrat silno hudo postalo. Naravno, nisem ga nič razumel in začel sem ga vpraševati, kaj hoče. No, on ali me ni slišal, ali Bog zna, kaj je bilo: — začel je še hujše plakati, prositi in naposled — me je jednostavno prijel za roko in me začel vleči za seboj. Pustil sem se rado-vedn, kaj bode. Naposled Ti znaš najbolje, kašni smo mi v našem regimentu. Nikdar se ne ogibljemo doživljajev in pustolovine! Šei sem torej za njim in še dve tri hiše dalje me je peljal v hišo mi neznano, a gosposki urejeno. Moreš si misliti, kako sem bil očaran in srečen ter razve-seljen, ko nekoliko pozneje stopim v seljen, in lepo urejeno sobo, a v sobi na divanu opazim in spoznam njo— mojo malo že dve leti oboževano. Bilo jej je hudo in sirotica ni odprla niti očij ko sem vstopil. Pred me stopijo dve gospe ter istotako kakor sluga z javkanjem in kazanjem prožijo sklenjene roke proti meni, zaklinjajo me, naj pomorem detetu, ki je še jedva pred nekolikim časom takorekoč1 bilo povsem zdravo in se šalilo je potem naenkrat brez vzroka padlo v nezavest. Uvidel sem takoj, da se je dogodila nekaka pomota, da sem tušem došel, da gospe iščejo zdravnika in njegove pomoči. One z žalostjo zaslišijo da nisem novi doktor, ki je na stanu mojih starih roditeljev. A jaz takoj takoj skočim iz sobe, jotem ko sem obljubil, da pridem skoro z zaželjenim zdravnikom Tako se tudi zgodi. Zdravnika sem našel doma in dovedem ga takoj. Ko sva došla, bilo je mladej gospici toliko bolje, da je prišla k zavesti. Zdravnik ni našel ničesar, kar bi vzbujalo skrbi. Ko me je devojka opazila, se je očito silno razburila, no moram si priznati, da je ta zmedenost izvirala njveč od radosti in idivljenja. Tako sem se spoznal ž njo. Žal, v hišo njeno nisem mogel vec prihajati, ali Ti veš, — kako je pri nas na Hrvatskem. Če je tudi vojskim čas, pri nas se ljudje vendar ne ne liajo zabavati. Tako sem imel nekoli-kokrati prilike, da se z njo sestanem ko se se stretjič videla, nisva si več skrivala svoje ljubavi. No bogovi so milostni zaljubljenim Pa če tudi nisem mogel v njeno hišo, pride na drugi strani tako, da me to ni nič molilo. — Pravim Ti, kot da neki uporni slučaj ali usoda vse tako uredi da mi je vse vkorist te moje ljubavi. Pomisli, moji stari roditelji osebito ded — so vedno razmišljali kako veselje bi očetu preredili, odkar je dobil red Marije Terezije in postal baron. Naposled se domislijo in kupijo eno posestvo. A to posestvo je v neposrednem sosedstvu posestvom sta riše v moje male izvoljenke. In tako se Ti dogaja da sem z divnim angelom vsaki dan — seveda pod znakim rože Nihče tudi prav ne sluti. Njena majka in tetka kot da sumijo nekaj —. Al — doslej je vse dobro šlo —. Je li sedaj jasno Tebi, moj tilozof zakaj moram dobiti dopust? Moram moram ga dobiti ker jaz brez angela svojega ne morem živeti, a imam še mnogokaj urediti in izvršiti, predno Da — moja mala boginja bi silno rada, da odložim cesarsko kapo in od pašem sabljo. Tedaj se vsega najbolj šega nadeja. Not jaz vem, kaj mi j dolž nost kot sinu slavnega vojnika in nositelja imena, koje se že tri veke proslavlja na bojnih poljali. Ne skrb za to. V ostalem — pa znam jaz svojo vojsko dolžnost in svojo ljuba spraviti v soglasje." ■d'/, tem pismom pride zapisnik njegov, iztrgan iz kakega dnevnika al temu podobnega. Glasi se: — "N znala, da sem v bližini — tik nje tako rekoč. Stal sem za smreko pod dvorom Senca me je skrivala in bil sem pov sem varen, da me ne more nihče videt Ona je bila na altani v prvem nad stropju. Mesec jo je vso obseval, kot da sipa po njej plavo srebro., >— llela spalna obleka se je je čisto dotikala kakor plašč angela na altarju. V sobi poleg nje ob široko otvorjenih vratah na altani so delale kinetske devojke — predle so in pevalc zraven. Kila je občna seljaška pesem, ali od onih, koje segajo-človeku v srce in se Za tem je eno njeno pisnuce. Vode so se razlile — in naš hlapec je pripovedoval, da je baš najjačji jez pri tvojem mostu. Tako se bojim, da se ne bova danes videla, — morda tudi jutri ne? Ah,—kako bo to? Zato se poprimem peresa (morala sem si ga sama ostriti in rezati, ker našega Kasnarja ni doma) pa ti pišem! Sedaj, ko vem, da se zvečer ne vidiva, še •bolj živo čutim in se spominjam vse lepote naših skupnih časov. Čisto težko mi je prenašati misel, da se ne bova šetala po naši krasni šumi, pod sencami starodavnih hrastov, kjer je vse tako tiho in morno, da moreva razločevati in poslušati udar najinih src. Ah— kako mi je duša srečna in blažena; kedar hodim ob tebi, a tvoja mi roka ipočiva okoli pasa in me ti vodiš, a jaz — da tako rečem — še ne znam kam in kako mi stopajo noge, vsa se udajam in prepuščam razkošju in bla-ženstvu, ki mi ga dajo in nudijo, tvoje sladke besede, kater mi šepečeš na uho in tvoji poljubi me omamijo, da vsa drhtim; — ali zopet kedar mi pripovedaš o svojem vojnem življenju, ali — oh! — tedaj sem pa gotovo vsa vznesena, kedar mi govoriš o lepoti, ki jo prirodi pred nama razsipa. Spominjaš se, kako sva zajedno bila začaran zadnjikrat ob pesmi slavčkove grmu, ki je bil popolno oblit od mesečine? Pesnik si — pesnik —-Ivan, dragec moj, — za mene vsaj najmiliji in najboljši pesnik! Pa sedaj pride ta nesrečna vocla in jaz te ne morem videti ne slišati! A mela bi toliko s teboj govoriti. Ne sama lju-bavne besede in razgovore ampak o tem, o čemur si mi zadnjič toliko govoril. Ti smeš biti uverjen, da vse tako uredim, kakor želiš in kakor hočeš. Pa — ko bi tudi mogla drugače ko te tako ljubim. No bojim se, da vendar ni vse ono tako lahko, kakor ti misliš in kakor si govoril. Pomisli! Kako naj jaz najdem vso energijo, vso opreznost — kratko povedano — bojim se. A da i je tudi pred zakonom mogoče? Ti si vojak. — pa jemješ vse tako, kot da se gre samo za junašstvo in vojo. Ne juti se — in ne dvomi o meni. Pa še mi prihajajo tudi take misi, vendar izvršim vse tako, kakor žeiš." Na to pismo sedi takoj njegov odgovor: "Ne boj se, duša, ničesar — vse je v redu. Ne paši se zakona, dobro sem si premisiil in vse pojde, kakor sva-sklenila. Medtem pa — kaj že sedaj skrbiš? Mogoče je še, da ne bo vojske, pa mi ne bo treba takoj k regimentu. In potem ostanem celo leto—morebiti še celo zimo. Dotlej pa se utegne vse tako poravnati, da nama ne bo treba tako postopati, kakor sem ti pravil. Ali—če bom moral jutri oditi, tedaj pa hočem še danes ono storiti, kar sem ti rekel in kar mi tudi ti duša privoliš, ljubav naša tako hoče. — od tega jeodvisno življenje moje. No upajva da ne bo tako. Že prošle zime se je govorilo o vojski. Bila si tudi v velikih skrbeli in si mi prpo-vedovala, da t joeče z najzanesljivejše strani izvedel, da je vojska gotova. Pa glej: prošla je zima in došlo je poletje, a vojske ni bilo. Gospod Bonaparte je zares čuden, ali odkar je cesar — odtegne se nekaj primeriti Ali pustimo to! Danes sva še skupaj, a kaj nama prinese jutršnji dan — eh, — na vsako njegovo novico sem pripravljen. Pisati ti itak ne smem vsega. Na večer pridem zato na običajno mesto čakat svoje zlato, svoje blago — svojonajvečjo srečo! Pridi!" Bilo je še več lističev in zapiskov. Iz vseh govori goreča, velika ljubav. Ko sem jih tedaj prvič čital, a čital sem jih po vrsti nekolikokrat se naposled odločim da vprašani mater, jeli njej kaj znanega. Ni se takoj spomnila. o čem es govori pa sem jej moral pokazati i pisma, i sliko. Tedaj je precej znala, da jej je moj čoe pripovedovat kako je še kot dete slišal o davno prošli zgodbi najboljšega prijatelja njegovega očeta in povedal jej je celo povest. Spominjala se je dobro no vsejedno smo ob priliki naprosili očeta, da nam jo pripoveduje. Tako sem zvedel to povest. l.iste je bral ded do tragičnem koncu dveh zaljubljenih da si v pie-tetnem čuvanju spomina na najboljšega prijatelja olajša dušo velike boli za dragim drugom iz otroških let. Ta prijatelj se je imenoval Ivan Deligjorgjevič. Bil je potomec jedne onih starih hrvatskih rodbin, ki so vseld ureditve krajine v največjem delu preostale kraljevine Hrvatske izgubile očetovska posestva, pa so v zameno tega morale sinove svoje prepuščati cesarski vojni službi. Tako so Deligjorgjeviči, ali kakor so se prvotno zvali—Kariniči, dali skozi stristo-letja i cesarski i banski vojsk neštetih junakov kojih imena je ohranila i kronika i zapiski mestne komore in dvornega vojnega sveta, a tudi narodna pesem sama. Oče Ivnov se je odlikoval že na početku francoskih vojsk v toliki meri, da je jako hitro dosegel generalsko čast, dobil red Marije Terezije in potem tudi baronstvo. Svojega edinega sina Ivana je dal po onoidobnem običaju hrvatske gospode naprej odgajati v latinski šolah in poslal ga izvršit pravne študije na jednej boljših prvnih akademij v se-vernej Ogrski. Tu se je Iavn spoznal z dedom mojim. Slični obiteljski od-nošaji a gotovo i sorodne duše so združile mladeniča v ozkem prijateljstvu, ki se niti takrat ni nehalo, ko je Ivan po žalji svojega očeta stopil po dokončanih naukih v carsko vojsko, a ded moj se vrnil na domovino na svoje posestvo v Pokuplju. A to prijateljstvo se je še s tem ohranilo, ker je našel Ivan pri regimentu, v katerega je vstopil, rojaka dedovega ki mu je istotako ugajal in s kojim je sklenil prijateljstvo. Mlad mož se je v vojaški službi hitro odlikoval ne sao kot sin slavnega očeta in uglednega generala, temveč tudi s svojimi vrlimi lastnostimi. Ni dolgo trpelo, pa si je zaslužil častniško mesto. (Konec prih.) Carl Schreiber Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet. Illinois. SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spad« t barvarskega obrta področje. Obalam stenski papir. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans,.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastelo in Jakob Juvanich. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričer. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg(Cleveland): John Lekan. Pittsburgh, Pa.: George Weselich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo.: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Staunbaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steel ton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. .Louis, Mo.: John Mihelich. Valley, Wash.: Miss Mary Torkar Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Youngstown, Pa.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slo-1 Bratje Slovenci in Hrvati! Posetite W. C. MOONET PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate mj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Marko Belaich, DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke. 1205 Indiana St. :: Joliet, Illinois. venski naselbini. Uprav. "A. S." Special Special Po želji vlade zapremo našo proda-jlno:: Ob nedeljah — zaprto ves dan. | Ob sobotah odprto do 11. ure zvečer. Ostale dneve odprto do pol 8. ure zvečer. Da bo mogoče cene držati, se bo prodajalo pri nas vse le za gotov denar, da se prihrani nam in vam nepotrebno delo in sitnosti. Lokalni zastopniki(-ice) "A. S." Aurora, 111.:John Kočevar Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Bridgeport, O.: Pos. Hochevar. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan. Iron Mountain, Mich.: Louis Beret. Fennuto Bros. 3 Joliet, Illinois 808 Collins St. Zlatnino ure, verižice prstane in drugo blago te trste, kupujte pri pošteni tvrdhi. Naočnike priredimo in popravimo, Smith & McGuire D'ARCY BUILDING 32<"Van Buren St, Joliet brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave 2abave, razvedrila in okrepčila. VSI DOBRODOŠLI! NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se prestlil v star« prostore, in sicer na 209 INDIANA STREET. Tu vam vsem lahko poitrežem, kakor tem vam doslej, s fino pijačo neb vrst. JOSIP LEGAN, GOSTILNIČAR, 209 Indiana Street Joliet, III. Phone 4857. MAT. OMOTA /t Slovenski krojač Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke. 201 Jackson St., Joliet, Illinoia. _ 2 LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Tlade Zd. Drža?, Poštne Hranilnice in Države Illinois. National Studio R. PAWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki le« nitovanj. — Chicago telefon 3245. C or. N. Chicago an Jackson St., Joliet. Nad 12,000 najboljših ljndi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in tmodkt. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIBT m. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT 'd»maB00»mmmmm0mmmmmm00mmmmmmmmmmammamammmmmmmmmammmmmm»mmammmmm0nmma»ma»ammm»mi 10SIP 1/LEPEC J Javni Notar |\i 10 let.akuinjo izdeluje vse pravno in pottflvnoveliavne listine /.a vse slučaje. Če van) kdo plačo gtrniiira; Ako imate xlkoc« v (lrugeui mestu plačo za tir-Jati; če hočete svojo plačo prepustili; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo st-varza urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na lueue 1000N.Chicago St.. Joliet, tU Zopet se je odprla sezona za postavljati hiše. Podpisani prevzamem vse vrste «tav-beno delo bodisi iz lesa, cementa, opeke ali kamna in druge tvarine. Izdelam hišo po vašem okusu, kakor sami želite. Na željo izdelam proračune in načrte. Ako vam manjka denarja, vam jaz preskrbim posojilo. Moji delavci to zavarovani, da se vam ni bati sitnosti. Se priporoča Slovenska stavbinska tvrdka Frank Gram 1100 N. Broadway, ' Joliet, IllinoK Chicago Phone 4635. POMLADNE IN LETITE OBLEKE. Čedne in moderne obleke za odrasl« in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po meri. Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, žen ske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odste vredne znamke ali pa register tiketf izvzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča 'Prva Slovanska Trgovina" na severti-' strani mesta. V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial At*. Te'efon: South Chicago 579. Metropolitan Drug Ston> N. Chicago St Jackso« Sta. > Slovanska lekarna + JOHNSONOVI ♦ "BELLADONNA" OBLlZl WattnMWHiano revmateow slabostx t Oa*w HROMOCTl HJUČHH M FR2NH I BOLESTI • KOLKU MRAZENJU . ŽIVOTU BOLESTIH t ČLENKIH VNETJU OPS5NB MBS NEVRALGJl PROT1NU PREHLAJENJU OTRPLOSTI M&C BOLESTIH . LEDJU SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH . KRIŽU J ItKOt KAiuu 9 BKUKHKllHiffl SfiSSfiffl WHK1SWB S FrankJuričič M? 11 Hi (S S 11 « m s is yfi ii K 1) S Homewood Coal & Yard & M MIKAN, MANAGER ter drva in kurivo 1624 Nicholson St., Joliet, IU. PHONE 1797W »i 11 m Vi m « s S .S m a m 1001 N. Chicago St JOLIET, IL' ffiSfiUKllK BtfiSMiliaillffillffilSItS Proglas Jug. Narodnega Sveta za Četrto Posojilo Svobode. Jugoslovani, Srbi, Hrvati in Slovenci! Od 28. septembra do 19. oktobra se bo vodila tukaj velika bitka. Močna in bogata Amerika, zaščitnica in zaveznica Jugoslovanov, se obrača na svoj narod, da ji s čatrtim posojilom svobode priskoči na pomoč v današnji borbi za zmago pravice in za osvoboditev zasužnjenih narodov. Med tem ko vodi na francoskem bojišču pravica in osveta zavezniške čete do konečne zmage, ste pozvani tudi vi, da pripomorete z ostalimi sodržavljani Zdr. držav z vsemi svojimi silami k dobremu vspehu te btke. Vaša dolžnost je celo, da se odzovete temu pozivu bolj kot Amerikanci sami, ker Vas veže globoka hvaležnost do te velike zaveznice, ki zahteva in zastopa z vsem svojim orožjem in z vso svojo močjo naše nardno osvobojenje in zjedinje-nje. Dobro vam je znano, da ima vsak vojskojuči se narod dve fronti: vojaško in državljansko. Vi vsi spadate k tej drugi fronti. Obodve fronti ste za našo končnozmago jednako važni in zaradi'tega napada sovražnik z jednako silo obe. Medtem ko sejejo na bojnem polju njegove zločinske horde smrt in pustose-nje, sejejo njegove mračne sile, njegovi tajni pomočniki v zaladju, to je na vaši državljanski fronti, nazaupanje, neslogo in razdor med narodom. Da se je vojna tako podaljšala in da niso sovražniki izvojevali popolne zmage, je pripisati vplivu teh mračnih sil, ki na skrivnem rovarijo in se z razbojniško roko prizadevajo, poriniti nož v hrbet našim vojakom. Oni gredo za tem, da osramote in onečaste vse dosedanje zavezniške žrtve in vs dosedaj prelito kri. Njih cilj in njih želja je, da se vrnejo zopet razmere pred vojno, to je ono stanje, ki je kot mora tiščalo celo človeštvo in ki je onemogočilo vsako svobodno življenje in napredek. Dober vspeh četrtega posojila svobode pomeni bitko, ki bo dobljena samo od državljanov, toraj zmago icvojevano nad sovražnikom, ki ga ravnotako bije bije in ruši kot orožje vojakov zaveznikov. Hrvati, Srbi in Slovenci!. Izdajstvo se more izvršiti na obeh frontah, to je, pred sovražnikom in tu v zaledju.Vojak. ki se pred sovražnikom ne odzove svoji dolžnosti, je iz-jalec je vsak, ki opušča svojo bojno dolžnost. Ta vojna dolžnost pa nalaga jalec vsak, ki opušča svoji moči bojno dolžnost. Ta vojna dolžnost pa nalaga vsem, da morav sak po svoji moči dopinesti do zmage in olajšati trud in vspeh vojakov, ki zalagajo svoje življenje za zmago. Na fronti odločuje orožje, med narodom pa odločuje državlja zavest. Vsakdo ki ne podpiše posojila svobode, dasi je v stanu, je ali brezvesten človek ali izdajalec. Želimo pa, da bi ne bili vi, Jugoslovani, nikoli niti eno niti drugo. Slovenci, Hrvati inSrbi! Poleb splošne vojaške dolžnosti imate tudi ožjo, narodno dolžnost, ki vam nalaga, da pristopite v teh dneh vsi do zadnjega — kot kaka organizirana vojska — k Ameriki in dajiizročite svoje prihranke, kajti vedite, da daste * vsakim bondom za $100 puško, z desetimi takimi bondi pa majhen top. Njeno orožje pa je odmenjeno, da osvobodi tudi vas, njeno orožje b na razvalinah srednjeveških tiranij zagtovilo in zajamčilo tudi vam novo, svobodno in velikih narodov dostojno življenje. Po žrtvah se bodo merile zasluge, po zaslugah pa vspehi in koristi, katerih bodo pri sklepanju miru deležni posamezni narodi. Žalili bi vas, Jugoslovani, samo, ako bi vas spomnili, da zahteva tudi vaša osebna korist, da naložite svoje prihranke v vojno poosjilo, ker je to naj gotove jši in najvarnejši način, kak stalno in dobro osigurati jih. Jugoslovani! Složno in zvesto kupujte v največji irien zadolzmce četrtega posojila svobode! Pokažite se složne in zavedne vselej, kadar zahteva od vas narodna dolžnost. V imenu prelite krvi in trpljenja našega mučeniškega naroda, v imenu sreče in bodočnosti vaših otrok se ne strašite nobenih žrtev, katere zateva od vas rešitev domovine. Vse, kar storite, vam bo narod stotero nadomestil in vedno hvaležno blagoslavljal vsako vašo žrtev. t Washington, D. C., 24. avgusta 1918. Jugoslovanski Narodni Svet. 3SS giSlgiHliliS i-, m ZA KRATEK ČAS. I li Pretrdo. Stotnik: "Moštvo se pritožuje, da menaža ni užitna, in manda po pravici! Cmoki so kisli in trdi ko kamen... kako je to?" Kuhar: "Gospod stotnk, moštvo je prej zabavljalo, da so cmoki premeh-ki, zato sem jih danes s cementom u-mesil, da bi biili bolj trdi!" Naravni kes. Tat: "Gospod sodnik, jaz prav srčno obžalujem, da sem se dal zapeljati in da sem uro ukradel." Sodnik: "No, to je lepo, če se hudodelec kesa. Kaj pa Vas je zapaljalo?" Tat: "Verižica pri uri. Jaz sem mislil, da je srebrna, pa je le niklja-sta!" Iz šole. Učitelj razlaga v šoli tvorba lesa. Začel je z dravjem v gozdu in nadaljuje o žagah. Opiše parno žago in lesno žago. Potem vpraša hčerko: "Anica, povej mi, kaj je parna žaga?" Anica prej ni poslušala, zato molči. Učitelj ji pomaga: "No kaj pa je lesna žaga?" — Anica: "Priprava, kjer se žaga les." — Učitelj: "Dobro. No, in kaj je sedaj parna žaga?" — Anica (čez nekaj hipov): "Priprava, kjer se žaga — para!" Opravičeno vprašanje. Okrajni glavar: "Gospod okrajni zdravnik, kako mi morete za meso-gledca priporočati moža, ki ima le eno oko?!" Okr. zdravnik: "Zakaj pa bi ne bil dober za to?" Okr. glavar: "To kaže, da še niste dosti izkušeni. Ali ne veste, da meso-gledec dostikrat rad eno oko zatisne. Kaj pa bo s takim mesogledcem, ki le na eno oko vidi, pa še tisto zatisne?'' Navodila za podpisovanje Četrtega Posojila Svobode. Prelahek zaslužek. Francelj je prišel gospodu Janezu pohvalit, da dobro drži večkrat mu priporočano abstinenco. Gospod Janez je vesel Franceljnove stanovitnosti in mu podari 10. kron. Ko pride Francelj nazaj med svoje tovariše, pravi: "Fantje, teh 10 kron pa moramo precej zapiti, ker sem jih tako lahko zaslužil!" Da se omogoči točen pregled skupne svote, katero bodo podpisali Jugoslovani, so naprošena vsa društva — slovenska, hrvatska in srbska — da se-drze sledečih navodil: . 1. Odbor vsakega društva naj priredi pred 28. septembrom gotovo število naslednjih trovrstnih pregledov: SERBS. Seznam podpisnikov IV. posojila svobode iz............države. Štev. 1. 2. 3. Ime in priimek podpisnika Naslov Podpisal CROATS. Seznam podpisnikov IV. posojila svobode iz............države. Podpisal SLOVENIANS. Seznam podpisnikov IV. posojila svobode iz............države. Na>lov Podpisal " 2. Ti pregledi ni treba, da bi bili tiskani, temveč se morejo po predstoječem vzorcu izdelati z roko. Število teh pregledov bo odvisno ksekakor od veliko sti dotične kolonije. 3. Na ta način bo omogočeno podpisovanje vseli Jugoslovanov, ker bodo mogli v kolonijo, kjer obstoji samo kako slovensko društvo, podpisati pri njem tudi Hrvati in Srbi, in bratno, kjer obstoji samo kako srbsko društvo, bodo mogli podpisati tudi Slovenci in Hrvati na svojih posebnih pregledih. 4. Vodstvo in shranjevanje teh pregledov je poverjeno odborom društev ki so odgovorni za točno in pravilno zapisovanje. 5. Kakor hitro bo zaključeno podpisovanje vojnega posojila, naj se našlo vijo vsi pregledi v najkrajšem času s tozadevnim poročilom vred na jugoslo vansko Pisarno, Washington, D. C. 6. Na te preglede naj se zapišejo imena posameznih naših podpisnikov Vse svote, katere bodo pidpisala naša društva in organizacije, bodo zabeleže ne v posebnem seznamu, vsled česar so vsa društva naprošena, da javijo čim prej, kolikšno svoto mislijo podpisati. 7. Najtopleje se priporoča vsem našim •društvom da izberejo — ako jih je več, tedaj složno in sporazumno — takoj svoj krajevni odbor, ki naj stopi v zvezo s tozadevnim amerikanskini odborom, ki gotovo obstoji v vsakem kraju, 8. Ker so se teh predpisov držale in se še sedaj drže vse ostale narodnosti, upamo, da se bodo tudi naša društva odzvala tej patriotični dolžnosti in da bodo s svojim delom doprinesla, da bo ugled in spoštovanje napram Jugoslovanom vedno naraščalo. 9. Za vsa stala pojasnila in navodila se naj obrnejo posamezniki in tudi društva na Jugoslovansko Pisarno, 932 Southern Building, Washington, I). C. Jugoslovanski Narodni Svet. DRAGINJA na vseh tiskarskih potrebščinah je silna odkar je nastala vojna. Nekatere stvari stanejo po dva do tri in petkrat več, kakor pred vojno. Naj bi to cenj. naročniki upoštevali in poslali naročnino točno, ker drugače ni mogoče lista jim pošiljati. Seveda so naročniki vredni zaupanja, a to ne plača stroškov; treba je torej, da vsak pošlje naročnino čimprej mogoče ali vsaj ko prejme tozadevni opomin, ker takrat je zadnji čas. DIIEISHIIHSI D ® llHll S MALI OGLASI. K a is a n ii a PODPISANI NAZNANJAM DA ME je zapustila nezvesta soproga Rosie Marentič in odšla neznanokam. Odzdaj več nisem odgovoren za njo in tudi ne plačam nobenih dolgov, ki jih morda naredi, ker je odšla samovoljno. Mat. Marentič, 405 Moen Ave., Rockdale. 111. 3t VI LAHKO PRISTOPITE v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v Jolietu ali kje drugje. Ako hoče pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejet. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v svojem mestu. DOLŽNI STE zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu Društvo Sy. Družine (The Holy Family Society) itev. 1 D. S. D., Joliet. Illinoia. V NAJEM 3 SOBE HIŠAna vogalu Scott in Clay St., Joliet, City water in Gas. Vprašaj tam. It NAPRODAJ TEATER S PREMIČNIM slikami. Prav lepo urejen in je dobičkonosen. Dober vzrok za prodajo — draft. Uprašaj takoj na 417 Meeker Ave. Joliet. Pri prehladih Tčrgnite *rkt la j>i»k, k ukor tudi »top*l» • Dr. Rlchttr-Jevem PAIN-EXPELLER Učinkuj* takoj oUJiljiro in prijetno. Jedin« pravi % varstveno znamk« sidra. 35e. i rekel, da boš prinesel za prašička le 20 K. zdaj jih je pa tu 60." — "Sem potlej," odgovori tat, "ukradel še dva prašička, ker si' mi zdi zelo poceni." lexander Chi. Phone 376 120 Jefferson St N. W. 927. JOLIET, ILL To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za SOc na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine. To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni saj' boljše, najčistejše in najcenejSe meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE ^ istotako vse vrste drugo sveže in pre* kajeno meso *e* vse druge pedmeM. ki spadajo v področje mesarske in gro* cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem ro* jakom, zlasti pa našim gospodinjam- Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchina St., Joliet, I* !J College Saint Thomas SAINT MUL, MINNESOTA Under (he Ctnlrol and Dimtion cf Archbishtf b*" Collegiate, Academic, Commercial and Preparatory Courses A COLLEGE COMBINING FINEST CATHOUC TRAINING WITH MILITARY DISCIPLINE Designated War Departn*"^ as "Honor School —A distinction reserved to tent** Military School« in the Unst«0 State« SplttcU BuMwp.. Gr raids, Ufcw} ** Eqmpacal Junior a«0 Senior vmons of tn. Reserve Officers' Tra®"* Corp«. j Bight h«»«r'» and forty-lir atudents t*t' tered Uit y«*' For c.tel« sddrew POZOR ROJAKINJE! Čuden pomoček. Zdravnika so vneko oddalino vas navadno ponoči klicali, čeravno ni bilo nobene posebne sile. Večkrat je že premišljal, kako bi odpomogi 1. Hal si je torej napraviti 25 kil težko sve-tivnico, katero je moral tja in nazaj grede nositi, kdor je ponj prišel. Kmalu ga niso več klicali, razen v skrajni sili. Ali \este, kje j« dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasderlž -e dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej it poskusite naše meso. N./ke cene in dobra pontrežba i« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v •ašej mesnici in groceriji na vogalu -oadway and Granite Street Cliic. Phone 2678, N. W. Tlionc 1113. JoucT.nju PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Phones: 26. JOLIET, ILLINOIS Pri vojaških vajah. Poročnik: "Kobavs, povejte mi. kam marširamo?" Kobavs: "Proti jugu, gospod lajt-nant!" Poročnik: "ReS je; iz česa vi to sklepate?" Robavs: "Ker mi je vedno bolj vroče!" Redno življenje. Vojak-poročnik prosi strica za denar. Stric: "Ze spet denar! Poglej svojega bratranca, ki je tudi poročnik, pa izhaja s svojo plačo in redno živi!' — Poročnik: "Ja, gospod, stric, ko bi jaz redno živel, bi tudi izhajal!" Vremnski prerok. Graščak Ribničami: "Kaj pravite, oče, ki se na vreme dobro zastopite, kakšno bo jutri, ko pojdemo nad srnjake?" Ribničan: "Vajo kaj, k spud grof,-jaz pravim, da bo prav lepu al pa prav grdu!" Poceni godba. Zena svoji sosedi: "Oh, kako moj mož v spanju smrči, ^e več ne prestaja." "Moj tudi smrči. Pa kadar začne prav pošteno žagati, mu privežein pod nos orgelce in imam potem najlepšo muziko." fes Naročite zaboj steklenic novega piva, =ki se imenuje Eagle Brew ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company OKA TliLEFONA -l<>r> South Bluff Street # JOLIET, ILLINOIS