Poštnina plačana v gotovini. 27. oktobra 1938 Leto II. Le v lastnem tisku je moč in bodočnost! A St. 41 voaffauda Mi SOCIALNO POLITIČNI, KULTURNI IN STRO KOVNI L 1 S T M Izhaja štirikrat mesečno ob četrtkih. Naročnina: mesečno Din 4—, četrtletno Din 10"—, polletno Din 20-—, celoletno Din Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun 40'—. Posamezna številka Din 1'—. štev. 17.177. Poštni predal štev. 74. Iz preteklosti v sedanjost —c Silni prevrat, ki gu je izzvala pretekla svetovna vojna na polju gospodarstva, kakor v mišljenju in razpoloženju narodov, ima svoj odmev v vseh deželah sveta: krvavi triumf boljševizma v Rusiji, neprestane ho-matije na Daljnem Vzhodu, osvajalni vpadi v tuja ozemlja s strani Japonske, vrenja v Vzhodni Indiji, oboroženi spopadi med narodi Južne Amerike, vojne vihre v Mali Aziji, krvava bratomorna revolucija v Španiji ter v naj novejšem času silne spremembe v Srednji Evropi, kjer se je zemljevid znatno spremenil, vse to nam priča o neprestanem trenju med narodi, ki se nahajajo v nekem razdražljivem razpoloženju. V takem vročičnem stanju pa se ne nahaja samo množica kot narodna celota, ampak tudi človek kot posameznik. o čemer nam zgovorno pričajo številni veliki škandali in polomi svetovnega slovesa zadnjih let (Stavijski, Kreuger itd.) Vse kaže, da je poleg gospodarske krize, zajela narode in posameznika še druga, hujša in strašnejša kriza, t. j. kriza duha. [zgleda, da se posamezne države tega stanja zavedajo in da skušajo na najrazličnejše načine priti temu zlu do dna, tu s pomočjo ekstremističnih načel, tam zopet z neko vrsto nove demokracije, povsod pa je prodrlo spoznanje, da je nujno potreben prelom s prostostjo, tradicijo in konservativnostjo. Če podrobneje razmišljamo in raziskujemo problem te splošne nervoze in krize duha in gospodarstev, pridemo do zaključka, da leže njeni pravi vzroki — v novih načinih in zmožnostih moderne proizvodne sile dobrin, ter v vsestranskih posežkih tehnike in stroja v vsakdanje udejstvovanje in snovanje človeka in slednjič v duhu in mišljenju^ današnjega inteligenčno visoko stoječega posameznega indivi-dua — a z druge strani pa v okostenelih in zastarelih principih in mišljenju starih, za sedanje čase in okolnosti nezmožnih, senilnih političnih ekspo-nentov-reakcijonarjev, ki žive še danes v duhu starih predvojnih časov, ko so še bili življenjski pogoji in način življenja širokih plasti naroda ter nivo njihovih vsakdanjih potreb še daleko na nižji stopnji. 'M ‘ ; v 'f Spiliš, ** -:;S h v, v NK? in. r«s _ ~ti\ 1 vse Piti l V. v V M* ‘■SVV' '• \i W*J fttk k h ii l ‘ k tže \\\ ■ ■ v; V- Sl l ovanstvo in doJ ocnos l k Miinchenski diktat ne bi nikdar dosegel takega uspeha, če bi ne bila nesloga Slovanov tako na višku kot je bila usodnega dne. Slovaki so se vezali s Heuleinovci in Madžari, da so svojemu bratu Čehu padli v hrbet v trenutku, ko bi se narodna suverenost države lahko ohranila. Poljska, ki že od nekdaj ne vodi slovanske politike iz golega sovraštva do Rusov, je najgrše padla za vrgt češkoslovaškemu narodu. , S) liti Vi bStsa-- ' . " Kako vse drugače bi bilo, ako bi vladala med slovanskimi narodi sloga in enoten pogled na bodočnost. Če pregledamo številčno moč Slovanov v Evropi, se nam pokaže naslednja slika: leta IHOO. je bilo v Evropi 66 milijonov Slovanov, leta 1900. že 166 milijonov, leta 19"50. pa 226 milijonov Slovanov.. Germanov pa je bilo leta 1800. 57 milijonov, leta 1900. 124 milijonov, le-la 1950. pa 149 milijonov. <•-. e. ."Ji. . •S. ... >; ' me* 'azr'< 'v ■ - ,' Gorje, če bi ne bilo tako. Vso krivdo za podrejeno vlogo, ki jo igrajo Slovani v Evropi, ne potrebujemo valiti na nikogar drugega, kakor na samega sebe. Značilno je ugotoviti, da Slovani niso bili nikdar poraženi na svojih državnih mejah od zunanje sile, marveč vedno le od notranje nesloge. Ta ugotovitev nam mora biti dovolj dober nauk, da v bodočnosti ne bo več tako. . ....... :> V. • S *■'*• ' ' razkosanju Podkarpatske Rusije, kar pa velesilam rie prija. Smrtni sovražnik Slovanstva je postal dober zaveznik Poljske. Ta izdajalska politika se bo še bridko maščevala nad samo Poljsko. Zunanji minister polkovnik Beck je hotel pridobiti za svoj načrt Romunijo, kar mu je pa izpodletelo. Poljska se boji osamosvojitve podkarpatskih Rusov zato, ker bo ta osamosvojitev gotovo vplivala na borbo za neodvisnost vseh Rusinov, ki žive v Poljski zelo žalostno življenje politično, gospodarsko še bolj pa socialno. Zatirani Ru-sini v Poljski hočejo pravic, in namesto da jim Poljska to dlovoli, hoče s spletkami onemogočiti vstajenje Ru-sinov pod Karpati. Čas bo zacelil tudi te udarce Poljske. a zaceljene brazgotine na ranah bodo dovolj trde, ko pride čas obračuna s pravico proti krivici, ki so jo prizadejali. Načrt Poljske, da bi se zabranil dostop Sovjetske Rusije v Evropo s pol j sko-madžarsko-romunskim blokom nn eni in dostop Nemčije na Vzhod se je ponesrečil. To pove dovolj. Nemčija in Italija hitita izkoristiti plod sporazuma v Miinchenu in nihče, niti Anglija niti Francija, nista v stanu preprečiti izkoriščanja usodnih rezultatov tega sporazuma. Zmagala je Nemčija, to je vse. Francija skuša z zunanjepolitično preorientacijo popraviti težak neuspeh, kar se ji pa najbrže ne bo posreči lo. Anglija ima obilo posla s palestinskimi nemiri in z gibanjem v Egiptu, ki ji križajo razne račune. Neuspeh v Miinchenu tudi ona občuti, a krije ga z resignacijo na evropsko politiko. Obe, Anglija in Francija, sta bili vojaško nepripravljeni, da bi branili osnove svoje zunanje politike. Zato zrtev C eskoslovaske in se dru^t' žrtve, ki jih še ne poznamo. Netiva za nemire je še dovolj in težko je prerokovati, kaj nam bodoči dnevi še prinesejo neugodnega. Španija preživlja menda zadnje trenutke svoje bratomorne vojne. Z odpoklicem italijanskih dobrovoljcev pešcev in topništva iz Francove armade je situacija popolnoma spreme*-njena in je le še vprašanje časa, ko bomo slišali glas, da je vojne konec, -seveda če ne nastanejo kaka presenečenja. V nedeljo dopoldne je bilo v zbo-rovalni dvorani Delavske zbornice v Mariboru važno posvetovanje zastopnikov strokovnih organizacij in obratnih zaupnikov vseh tekstilnih tovarn v Mariboru. Posvetovanje je sklicala Delavska zbornica, namenjeno pa je bilo vprašanju revizije kolektivne pogodbe za tekstilno delavstvo. Zborovanje je otvoril ob 9. uri predsednik Delavske zbornice g. Lovro Jakomin, ki je pozdravil vse navzoče in konstatiral, da so zastopane vse slrokovne organizacije in obratni zaupniki vseh mariborskih tekstilnih tovarn. Za njim je podal referent gosp. Stanko izčrpno poročilo o stanju tekstilnega delavstva in o predlogih, ki jih bo Centralni tarifni odbor v Ljubljani stavil poslodavcem zaradi ureditve vseh perečih vprašanj, ki zahtevajo nujne rešitve in spopolnitve kolektivne pogodbe tekstilcev. Stanje v tekstilnih tovarnah ni prav nič zadovoljivo in vzlic- dejstvu, da ima tekstilno delavstvo kolektivno pogodbo, je njegovo stanje več kot mizerno. Na predlog strokovnih organizacij je Delavska zbornica stopila v stik s po-slodavci in dosegla to. da se pričnejo 25. t. m. pogajanja za revizijo kolektivne pogodbe. Ob koncu svojega izčrpnega referata je g. Stanko pozval zaupnike, naj ojačajo strokovne organizacije. kajti brez njih si ni misliti nobenega pok reta, še manj kakega vidnega uspeha. . V imenu strokovnih central so podali mišljenja istih g. Jakomin za Splošno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije. tov. Makse zu Narodno strokovno zvezo, g. Pestotnik za Jugoslovansko strokovno zvezo, g. Luzar za Zvezo združenih delavcev in g\. Škerlj za Zvezo strojnikov. Vsi zastopniki strokovnih central so bili v izvajanjih skoro enotni ter so se izjavili za akcijo Centralnega tarifnega odbora Delavske zbornice. Za njimi je tov. Kravos podal kratko poročilo o stanju delavstva v Mariboru in žigosal veliko brezbrižnost istega, ko gre za vprašanje organizacije. V ime- nu podružnice NSZ v Mariboru je pozdravil akcijo Delavske zbornice m izrekel članom Centralnega tarifnega odbora zaupnico vsega delavstva. Temu izvajanju so se pridružili za mariborsko JSZ g. Kores in g. Vidovič za SDSZJ v Mariboru. Referent g. Stanko je z zadovoljstvom konstatiral. da je tudi tretje posvetovanje Delavske zbornice pokazalo sodušnost delavstva vseh smeri in izrekel zahvalo za zaupanje Centralnemu tarifnemu odboru. Sledila so nato poročila posameznih obratnih zaupnikov mariborskih tekstilnih tovarn, nakar je g. Jakomin dal na glasovanje predlog, ki je bil soglasno sprejet. Po glasovanju se je g. Jakomin zahvalil vsem na-vzočnim za udeležbo in izrazil svoje zadovoljstvo nad tako lepim zborovanjem ter pozval vse, naj čimprej in z vso silo ojačajo vrste organiziranih delavcev. Po debati je bil soglasno sprejet sledeči sklep: Centralni tarifni odbor, v katerem je zastopanih vseh 5 delavskih strokovnih organizacij tekstilnega delavstva, se pooblašča, da po svoji najboljši uvidevnosti in močeh zastopa interese tekstilnega delavstva pri no- vi ureditvi delovnih pogojev. Gleda naj zlasti na to, da doseže možnost enomesečne odpovedi tarifnega dela pogodbe tudi med letom, kakor tudi možnost sklepanja posebnih dodatnih pogodb za posamezne obrate na podlagi okvirne enotne pogodbe. Ako bi izg leda I o, da se bodo pogajanja zavlekla, naj takoj na prvi razpravi zahteva od. delodajalcev pristanek na kasnejšo odpoved pogodbe ne oziraje se na določbe čl. 12., ki predvideva odpoved le za 1. januar. Kjr je bil s tem dnevni red izčrpan, zaključi predsedujoči konferenco z apelom na vse, da gredo na delo za jačanje strokovnih organizacij, ker le organizirano delavstvo bo zainoglo doseči definitivno ureditev delovnih pogojev. Položaj mizarskega delavstva (Nadaljevanje.) Uredbo o minimalnih mezdah kršijo delodajalci tudi glede zaračunanja hrane in stanovanja. Mnogi delodajalci zahtevajo od pomočnika, da živi z njim v gospodinjski skupnosti, računajo pa mu hrano in stanovanje po din 12.— do 15.— dnevno, odnosno Din 100.— tedensko. Vajenci v mizarski stroki. Socialna zakonodaja predpisuje s prisilnimi določili zaščito obrtnih vajencev ter so važni zlasti sledeči zakoni: 1. Zakon o zaščiti dece in mladine, ki ureja zaščito vojnih sirot ter vse one mladine, ki ni po svojih starših zadosti zaščitena; 2. Zakon o zaščiti delavcev, ki ureja zaščito mladoletnih delavcev, omejuje za delavce do 16. leta starosti delovni čas na 8 ur dnevno, prepoveduje zaposlitev mladoletnih delavcev ponoči, odreja nedeljski počitek ter predvideva kazni za delodajalce, ki te predpise kršijo; 3. obrtni zakon podrobno ureja pravni položaj in zaščito vajencev, sklepanje učnih pogodb, omejuje število vajencev v poedinih podjetjih, omejuje poskusno dobo na 1 mesec ter predvideva po dovršenem prvem letu učenja odškodnino za delo. Dne 25. marca 1937 se je vršila v Delavski zbornici anketa o vajeniškem vprašanju, na kateri je bilo v splošnem ugotovljeno, da se predpisi socialne zakonodaje ne izvajajo pri nad 65% vseh vajencev, če pa se upošteva samo podeželje, ugotovimo, da je 82% vajencev na deželi, ki niso deležni niti ene dobrine socialne zakonodaje. Delovni čas. Delavska zbornica je dobila tozadevne podatke iz območja 37 delodajalskih združenj. Iz podatkov je razvidno, da jd komaj 105 vajencev deležno zakonitega osemurnega delovnika, pretežna večina vajencev je zaposlena po devet in deset ur na dan, po deželi pa je vajenec navadno pomožna moč za gospodinjstvo in gospodarstvo, zlasti ako je pri mojstru na hrani in stanovanju ter mora pomagati pri delu v kuhinji in na polju, tako da se regulira delovni čas po dnevni svetlobi in traja 10 do 14 ur. Odškodnina po prvem letu učenja (§ 267 o. z.). V mizarski stroki je plačevanje odškodnine vajencem po prvem letu učenja skoraj nepoznano. Kolektivne pogodbe nikjer ne predvidevajo za vajence odškodnin, enako pa tudi ne obstoječe učne pogodbe, ki predvidevajo nasprotno obveze staršev, da bodo plačali po 1200 do 2000 Din mojstru kot odškodnino za učenje, v enem primeru mora plačevati vajenec za učenje celo 150 Din na mesec. Na Štajerskem, zlasti po deželi, je uvedena praksa, da mora oče dajati učnemu gospodarju poljske pridelke kot odškodnino za hrano, ki jo ima vajenec pri mojstru. Tudi niso redki primeri, ko mora oče prevzeti plačevanje vseh prispevkov za OUZD ter za šolanje vajenca v obrtni nadaljevalni šoli. Večja podjetja plačujejo vajencem malenkostne odškodnine, in sicer: v Celju po 30 Din tedensko, ako je brez oskrbe, v Št. Vidu posamezna podjetja do 90 Din na mesec, v Mariboru in Ptuju od 15—50 Din tedensko (izjema je tvrdka Kiffman, ki plača vajence od 2 do 3 Din na uro). Isto velja tudi za Ljubljano. V delavnicah državnih podjetij dobi vajenec takoj dnevno odškodnino, in sicer: pri drž. rudnikih: prvo leto 4.40 Dni, drugo leto 6.60 Din, tretje leto 8.80 Din, četrto leto 11.— Din. pri drž. železnici: prvo leto 12.— Din, drugo leto 12.— Din, tretjeleto 14.— Din, četrto leto t6.— Din. Učna doba. Za vajence mizarske stroke je na območju 26 združenj triletna, pri dveh združenjih tri in polletna, pri štirih združenjih štiriletna učna doba. (Dalje prihodnjič.) Resen opomin članstvu NSZ Vsi dosedanji opomini, naj članstvo v polili meri stori svojo dolžnost, so odslej ostali skoro brezuspešni. Malo je njih, ki se zavedajo, da imajo člani strokovne organizacije ne samo pravice, ampak tudi dolžnosti. In kakor vsak član zahteva od organizacije, da takoj in v redu izpolni svoje obveze napram članu, češ, da ima te in te pravice, tako moramo na drago stran staviti zahtevo, naj tudi članstvo izpolni svoje dolžnosti do organizacije. So taki med nami, ki vzlic pozivom ne plačujejo članarine v redu. Organizacije se spomni le, ko je v potrebi in ko jo rabi. Takrat najde tisoč izgovorov, zakaj ni prej izpolnil napram organizaciji svoje dolžnosti. Mi smo največkrat grešili, ker smo bili napram takim članom — ki prav za prav po pravilih že niso več bili člani — popustljivi in jim v vsem ugodili, češ, naj spozna grešnik, da ni delal prav in bo to pozneje popravil. Pa ni bilo tako. Zopet ni izvrševal svoje dolžnosti napram organizaciji, češ, zakaj naj plačujem članarino, ko mi pa vseeno pomagajo, kadar potrkam na njih vrata. Pa tudi drugače smo kazali popustljivost. List smo pošiljali tudi takim, ki so preko določenega roka ostali dolžni na članarini. 1« mar mislite, da je bilo take kaj sram sprejemati list mesece in mesece brezplačno? Kaj še, dobro se mu je zdelo, da dobiva list zastonj. Sedaj pa bo morala nastopiti doba, ko bo tudi naše potrpežljivosti konec in bomo proti vsakomur, ki se ne zaveda napram organizaciji svojih dolžnosti brezobzirno postopali. Predvsem bomo nerednim članom ustavili list, nadalje pa bomo ukinili vsako posredovanje ali intervencijo vsem onim, ki se ne drže predpisov naših pravil. V zadnjem času smo večkrat in na razne načine apelirali na naše članstvo, naj vsak po svoji moči stori nekaj za naš list. Prosili smo. naj vsak član pridobi vsaj enega naročnika, saj je naročil ina itak malenkostna, pa nismo doslej beležili vidnih uspehov. Zato danes ponovno prosimo člane, naj store svojo dolžnost. Vsakdo izmed nas ima vsaj enega prijatelja, ki bo lahko pogrešal četrtletno deset dinarjev, ki jih da za naročnino sNove Pravde». Tudi smo prosili članstvo, naj zahteva v vseh javnih lokalih naš list. Oni, ki zahajate stalno v ene in iste lokale, lahko zahtevate naš list, posebno še, ker je naročnina malenkostna in je list dobro urejevan. Pri vaših trgovcih in obrtnikih bi lahko dobili od časa do časa kak inserat, ki tudi ni drag. Mnenja srno, da imamo veliko prijateljev, samo do njih je treba in prav gotovo bodo radi podprli naš list. Tovariši, smatrajte ta naš apel kot resen in zadnji. Že z naslednjo številko ustavimo list zamudnikom, tajništvo pa že ima nalog, da intervenira in daje nasvete le članu, ki se izkaže z izkaznico, da je res reden član in se zaveda dolžnosti napram skupnosti. Ne pozabite na to, kar smo vam že tisočkrat povedali, da je le v skupnosti moč in sila. S tem geslom vsi na delo, da ojačamo naš tisk. da okrepimo temelj «Nove pravde?. Marljiva in uporabna žena sprejme kakršnokoli zaposlitev pri vseh žen skih delih. Za zaposlitev prosi tudi njena 18-letna hčerka, ki je dovršila štiri meščanske in trgovski tečaj. Uvidevna srca prosimo, da se zavzamejo za prošnjo in pošljejo ponudbe na upravo »Nove Pravde*. Iz naših delavskih krajev Maribor Predilniški tečaj podružnice N SZ v Mariboru se otvori 4. novembra v zbo-rovalni dvorani podružnice. Tečaj se bo vršil dvakrat tedensko in je namenjen predilničarjem. V tečaju bodo poučevale prvovrstne strokovne moči. Tečaj bo trajal dve leti in je odobren po kr. banski upravi v L j ubijam. Prijave sprejema do 1. novembra naše tajništvo v Mariboru. Sodna ulica 9-111. Po tem roku se bodo prijave sprejemale le, če ne bodo vsa mesta zasedena, ker je število tečajnikov omejeno. Podružnični odbor poziva vse člane, ki se hočejo spopolniti v prediIstvu, da se takoj prijavijo v tečaj. Obenem jih pa prosi, da opozo-re na ta važen tečaj tudi sodelavce in sodelavke po tovarnah. Nušu božičnica, ki jo priredimo v nedeljo 18. decembra v veliki dvorani Narodnega doma. obeta biti ena najlepših dosedanjih naših prireditev. Program je skrbno sestavljen in nastopijo poleg mladinskega tambu-raškega zbora tudi gojenci naše glasbene šole, in sicer vijolinisti in harmonikarji. Vmesne točke bodo tvorile deklamacije naših malčkov in pa petje istih pod božičnim drevesom. Po sporedu bo obdarovanje otrok. Podružnica je izvedla večjo akcijo s sodelovanjem vseh ostalih skupin, da zbere cim vcc sredstev in obdaruje kar največ mogoče veliko revnih otrok. Letos bodo obdarovani tudi otroci brezposelnih staršev, ki so res v revščini. Naše članstvo prosimo, naj pobrska med' odloženo obleko, morda se najde še kaj, kar bi prav prišlo za one, ki si sami ne morejo nabaviti niti najpotrebnejšega. Vsako darilo Ik> dobrodošlo in ga sprejme naše tajništvo, Sodna ulica 9-111. Stnvbinsko delavstvo podružnice NSZ v Mariboru bo imelo v četrtek 5. novembra ob 18. uri širšo zaupniško sejo v prostorih NSZ. Tej seji prisostvujejo lahko tudi drugi člani, ki se zanimajo za delo njihovih zaupnikov. Posebnih vabil ne bomo razposlali. Kdor hoče z nami sodelovati, naj se seje zaupnikov gotovo in točno udeleži. Ob tej priliki bo tudi razgovor o skupni božičnici. Tovariši, pridite polnoštevilno na sejo. — Predsednik stavbinskega odseka NSZ. Dramatični odsek podružnice prične prihodnji teden s svojim delom. Kdor izmed članov čuti veselje do dramatike, naj se prijavi v tajništvu. Opozorite tudi svojce, ki bi radi sodelovali v našem dramatičnem odseku. Rabili bi nekaj igralk in prosimo predvsem članice, naj se prijavijo. Prijave sprejemamo samo do 15. novembra. Kolesarski odsek NSZ še vedno sprejema člane. Dasiravno je število prijavljenih že lepo, vendar se še niso prijavili vsi oni, ki imajo kolo in spadajo v odsek. Ker mislimo ustanoviti pozneje svoj posebni športni klub ali se priključiti kakemu znanemu športnemu klubu v Maribora, pozivamo vse kolesarje, da se čimpx-ej prijavijo. Za odsek ni predvidena notama posebna članarina in zadostuje podružnično članstvo. Kolesarji skupaj. Kolesarski zdravo! Celje Konferenca tekstilnega delavstva v Celju. Kakor je bilo javljeno, se je konferenca tekstilnega delavstva vršila 25. t. m. v Celju. Odzvali so se v lepem številu zastopniki vseh delavskih strokovnih organizacij JSZ, SDSZJ, ZZD, Zveza strojnikov in NSZ, da se obravnava pereče stališče tekstilnega delavstva. Vendar pa so se pogrešali pri tem posvetovanju pretežni del vsi oni obratni zaupniki, ki bi morali v polnem številu najodločneje zastopati svoje delavske pravice in zahteve. Od naše strani so se v dokaj lepem številu odzvali zavedni možje in vztrajni borci za svoje pravice, katerih ne iščejo v pretiranih in nemogoče dosegljivih mejah. Ob glavnem referatu, ki ga nam je podal zastopnik Delavske zbornice, se nam je obrazložila vsa pomanjkljiva stran kolektivne pogodbe, ki je bila sestavljena pred dvema letoma, in še ta je bila do zdaj le malo upoštevana in je obstojala tako rekoč le na papirju. Zaradi neštetih zlorab in kršitev delodajalcev na • ogromno škodo ubogega delavstva se je združil enoten centralni tarifni odbor iz vseh obstoječih delavskih strokovnih organizacij, da temeljito prouči vse nedo-statke in sestavi ter omogoči takšno kolektivno pogodbo, ki bi vsaj deloma ustrezala današnjim težkim razmeram in prinesla delavstvu nekoliko zboljšane upravičene zahteve. Ker so pa lokalna vprašanja in potrebe neenake, je centralni tarifni odbor pooblaščen izdelati temeljito kolektivno tarifo, na katere osnovi se po lokalnih razlikah kot dodatno vnesejo še vse dopolnitve, da bi potem v takšnem okviru bilo povsod uravnovešeno vse ono, kar se predvideva z novo enotno kolektivno pogodbo za vsa podjetja v dravski banovini. Prepričani in globoko overjeni se nekako smelo zanašamo, da bo dosegel na takšni osnovi centralni tarifni odbor od strani delodajalcev popolno razumevanje svojega zvestega delavstva ter mu priznal vsaj skromen življenjski delež, zavedajoč se v polni meri svoje odgovornosti. j ako bodo tudi enotno strnjeni delodajalci gotovo našli iz današnjega raz-rvanega gospodarskega stanja izhod ter uravnovesili produkcijo in tržišča tako, da ne bodo možne tako katastrofalne medsebojne nelojalne konkurenčne razlike, in to seveda predvsem na škodo v prvi vrsti delavskega položaja. Torej več smotrne uvidevnosti in skupnosti na obeh straneh, pa bo nedvomno možno regulirati ter ustvariti primeren, če že ne popolnoma zadovoljiv položaj, sigurnejši obstoj in bfcljšo bodočnost. Pozivamo in ponovno kličemo ob tej priliki vse narodno delavstvo, ki še do danes ni našlo za važno, boriti se v strokovni organizaciji, da se brez obotavljanja priključi organizaciji. Delavci in delavke, vzdramite se ter se strnite v svojo narodno strokovno zvezo, da si tako osvojite svoj stanovski in življenjsko boljši obstoj. Prijave sprejema in daje tozadevne nasvete in pojasnila tajnik podružnice Narodne strokovne zveze tov. Viktor Fric, Celje, Prečna ulica h. Tekstilci Prvi razgovor z zastopniki Zveze industrijcev tekstilne stroke je bil v torek, dne 25. t.m,. Pri tem razgovora so bile v glavnem izmenjane misli, toda že pri tej izmenjavi misli je videti, da se bodo razgovori zavlekli in da bodo gotove delavske zahteve zelo trd oreh. Zastopnikom delodajalcev se je podrobno predočil položaj in zahteve ter želje delavstvu, v smislu in okvirju, ki je bil sklenjen pri predposvetova-njih z organizacijami in na konferencah obratnih zaupnikov. Zastopniki delodajalcev so izrekli pripravljenost za ureditev perečih vprašanj. Želijo pa, da jim zastopniki delavstva predlože vse zahteve in želje, da bodo lahko tudi oni zavzeli končno stališče. Sklenjeno je bilo, da bo Delavska zbornica do 5. novembra predložila vse te zaželjene spremembe. Razgovori se bodo pričeli, ko bo delodajalska skupina o vsem tem vprašanju podrobno informirana in ko bo na podlagi tega lahko zavzela svoje stališče. V četrtek pa bodo zastopniki delodajalcev sporočili Delavski zbornici, kako je bilo sklenjeno glede odložitve odnosno preložitve odpovednega roka. Prav zaradi vsega tega ponovno prosimo vse podružnice, obratne zaupnike in delavstvo, da pošljejo čim preč, niš s pelinovim čajem. ves potrebni material, ki ga še imajo, da se bo to lahko predložilo pravočasno zastopnikom delodajalcev. Termin je bil dan 1. novembra tudi na konferencah obratnih zaupnikov. Trbovlje Težke razmere, ki jih preživljajo rudarski delavci zaradi draginje in nizke plače, so povečale njih bol zopetne redukcije. 166 delavcev rudarjev je odpuščenih na dnevnem kopu, ker namerava družba to podjetje opustiti zaradi pomanjkanja premoga. Prizadeti reduciranci žive v bojazni, da izgube pravico do starostne rente, ako se jim ne posreči dobiti namestitve v drugem rudniku, ker tako določa pravilnik o bratovskih sklad-nicah. Ta primer daje povod gibanju, da se priključijo tudi rudarji splošnemu starostnemu zavarovanju, da ne bodo veljale izjeme zgolj za rudarje. Seveda se mora starostno zavarovanje izpeljati tako, da rudar ne bo dobival miloščine, marveč resnično njegovim potrebam ustrezajočo rento. Zdaj ko smo v volilni borbi, bomo zopet slišali polno obljub za primerno preskrbo radarjev, kakor je to bilo vedno. Čas bi res bil. da bi se prešlo enkrat od obljub do dejanj. Rudar od samih obljub ne more živeti. Verjamete ali ne? — da mečejo nekateri politiki svojim pristašem pesek v oči tako nerodno, da se bomo morali v tej stroki izpopolniti v posebnih tečajih, — da se opaža pri politikih vedno bolj pomanjkanje obljub. — da bodo v Ljubljani zaradi preozkih ulic predpisana posebna vozila, t. j. dosti ožja od normalnih, — da se zopet lepo razvijajo kupčije s pristaši, in — da imajo najvišjo ceno pristaši strank, ki imajo najmanjšo vrednost, — da bo imela Slovenija v Beogradu tudi slovenske zastopnike, — da bo dobila Slovenija zvezo z morjem tedaj, ko si bo cesto zgradila soma, — da je nedavno neki gospod župnik po službi božji pozval šolarke k sebi in jim dejal: Ali se zapišete v kongregacijo, ali pa morate hoditi k svoji šolski maši, sem vas ni treba, saj to ste navaden sokolski gnoj in sokolske smeti*, — da so se nato dekleta odstranila. — da je v Litiji most, ki je bolj podoben toboganu, — da so odstranili motorne vlake na progi Zagreb—Beograd, ker se prehitro pride v Beograd, iz njega se pa vsakdo tako nerad odpelje, — da je to prav hvalevredno ob tem času splošne volilne mrzlice, — da je «Slovenec» najbrže postal glasilo »opozicije*. ker drugega ne piše kakor samo o njej. — da so ljubljanski glavni kolodvor znotraj nanovo pobelili in celo poslikali in je s tem zadoščeno vsem p rora etn i m potrebam, — da bodo kolodvor pobelili tudi na zunaj in — da se bo potem odpravila v Beograd posebna deputacija z odborom za poglobitev na čelu, — da se nenavadno hitro bliža čas. ko bo slavnostna otvoritev prizidku kirurgičnega oddelka splošne bolnice v Ljubljani, — da pa bo zaradi bližajočega se mraza treba še nekoliko počakati na toplejše dneve. Praktični nasveti Hlad prihaja in z njim prehladi. Proti kašlju pij vsak dan po dvakrat čaj od planinskega maha, ki kašelj kmalu zrahlja. Tudi lapuh je dobro domače sredstvo proti kašlju. Skuhaj nekaj listov — kakih deset — na vodi in pij po dvakrat na dan topel lapuhov čaj. Kolcanje ustaviš, ako použiješ košček sladkorja, namočenega v kisu. Prav trdovratno kolcanje pa odstra- Kulturni obzornik Naše revije. (konec.) Izrazite politične revije Slovenci nimamo. Nekaka kulturno-politična revija je »Misel in delo*. Za slovenskega delavca nima nobenega pomena, ker je zvesta kapitalizmu, do delavskega stanu pa ima verjetno takle odnos: psa božaj, da te ne ugrizne. Veliko delo vrše revije, katerih ua-men je obravnavati in objavljati sadove predvsem slovenske in potem tudi tuje kulture. Največ zaslug na tem področju im« vsekakor »Ljubljanski zvon», v katerem se odraža dobršen del slovenske kulture zadnjih 60 let. V tej reviji so pisali že maši klasiki. Do danes se je obdržal »Ljubljanski zvon* na odlični višini. Spor, ki ga je imel pred šestimi leti s svojo izdajateljico Tiskovno zadrugo, je revijo idejno očistil in postavil na današnjemu času primernejša tla. V tem sporu se je del naših književnikov ločil od »Ljubljanskega zvona* in si ustanovil svojo revijo »Sodobnost*. Tu se zbirajo naše mlade moči; preveva jih iskrena socialna usmerjenost, zato je mnogo člankov posvečenih našim naj večjim revežem — delavcem in kmetom. To je tudi vzrok, da smo v tej rubriki že ponovno opozarjali na posamezne sestavke v »Sodobnosti*. Sedem let za »Ljubljanskim zvonom* so začeli naši katoliški krogi izdajati svoj mesečnik »Dom in Svet* (od 1888). Katoliška ideologija pa je revijo vedno tako utesnjevala, da je njen pomen za slovensko kulturo kljub 50 letnikom prav majhen. Prehudo ortodoksno katoliško gledanje na svet je bilo tudi vzrok spora okrog »Doma ju sveta*, ki ga je lani povzročil znani Kocbekov članek o Španiji. Mladi katoliški književniki so si zato letos ustanovili svojo revijo »Dejanje*, ki je začelo izhajati s sledečo informacijo: »Dejanje* je namenjeno tistim Slovencem, ki občutijo negativnosti našega javnega udejstvovanja in ki priznavajo načela osebne kulture, demokracije, socialne pravičnosti in samoodločbe narodov.* Možje okrog te revije so borbeni. Stoje sicer na katoliški podlagi, toda hočejo biti pravični, ne pa v službi cerkvenih interesov. Vse te revije prinašajo razen proze, poezije in splošno kulturnih člankov, tudi spise politične vsebine. V tem področju prednjači tako po obravnavanju kot po množini pač »Sodobnost*. Med kulturnimi revijami bi lahko omenili še mariborska »Obzorja*, »Ženski svet*, 'ki prinaša sestavke izpod peresa naših žen in obravnava ženska vprašanja, ter revijo »Modra ptica*. Razen teh imamo Slovenci vrsto zabavnih revij (Prijatelj. Žena in dom Mladika, Žika itd.), mladinskih revij (Naš rod, Mentor itd.), revij za specialna vprašanja znanosti, umetnosti in raznih drugih strok (Proteus, Tehnika in gospodarstvo, Umetnost. Planinski vestnik. Gruda, dve radijski reviji itd.) itd. Kljub dolgi vrsti revij, ki iih premoremo, bi bilo napačno trditi, da jih imamo preveč. Revii. ki si resno prizadevajo pri gradnji naše kulturne stavbo, ni nikoli oreveo. nepotrebne o a so take revije, ki za kulturna prizadevanja nimajo smisla. Za smeh in kratek čas Šolska. Licejski profesor je opazil učenko, ki je zaspala sredi učne ure. Razkačen se zadere nad njo: — Kaj pa vendar mislite? Spite pri komer hočete, toda pri meni vam tega nikakor ne dovolim. V tramvaju. Suha dama: — Tramvajske vozovnice bi se morale vsekakor računati po teži oseb. Debela dama: — To bi bilo za vas zelo slabo. Tramvaj vas niti ne bi hotel voziti, ker z vami ne bi ničesar zaslužil. Pridobivajte nove naročnike! Za konzorcij «Nova Pravda* izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d v Ljubljani lvnn Ovsenik. Vsi v Ljubljani.